LQYENEC. Političen list za slovenski narod. fo poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. it »ročni no prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhuja vsak dnu, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ižitev. 232. V Ljubljani, v torek 11. oktobra 1892. Letnilc XX. Y o vi dež. predsednik za Kranjsko. Danes dopoldne smo prejeli z Dunaja ta-le telegram : Cesar je vstregel vloženi prošnji deželnega predsednika barona Wiuklerja za vpokojitev ter mu podelil veliki križ Franc Jožefovega reda; imenoval je svetnika pri c. kr. namestništvu v Gradcu barona H e i n a za dvornega svetnika ter mu izročil vodstvo deželne vlade na Kranjskem. V kratkem se torej loči od vodstva deželne vlade kranjske baron Winkler, o katerem mora vsak Slovenec reči, da je bil med najboljšimi predsedniki, kar jih je imela kranjska dežela. Bil je pravičen mož, vesten in neizmerno delaven uradnik, ki je imel pri svojem uradnem poslovanju vsikdar najboljšo voljo, žal, da mu je večkrat manjkalo potrebne energije, to svojo dobro voljo vselej tudi vresničiti. Nemci in radikalni Slovenci so ga marsikdaj po krivici napadali ter mu očitali strankarske namene, katerih on nikoli ni imel. — Srce je imel za deželo, katero je vladal v imenu cesarjevem, vkrenil je zanjo vzlasti v gospodarskih ozirih mnogo dobrega, zato je gotovo, da ga bo dežela ohranila v blagem spominu. Novim deželnim načelnikom je imenovan baron Hein. „Slovenec" ga je že kot kandidata za to mesto ob svojem času označil, rekoč: „Baron Hein je rodom Nemec, duhom nemški liberalec ter le za silo govori slovenski." — Pač to niso lastnosti prikupne za Slovence. Kaka navodila da bo sedaj, ki pride po nalogu cesarjevem v deželo, dobil na Dunaju, tega ne vemo, torej tudi sodbe ne moremo izreči za njegovo delovanje. — To pa smemo reči, da nič dobrega ne pričakujemo, ako se oziramo na razne kandidate, izmed katerih je bil izbran uprav baron Hein. To imenovanje spičuje, da je vpliv nemške levice na Dunaju odločilen. Nas vernih katoliških Slovencev v deželi to imenovanje ne napolnjuje ne z upom, ne s strahom. Mi se nismo nikoli solnčili ob vladni milosti, a strlo nas tudi ni nikoli krivično nasilstvo. Naša moč so načela, katera zastopamo, upanje naše pa je Bog in verno pošteno naše ljudstvo! Verjetno je, da nas čakajo hudi boji za pravice našega katoliškega slovenskega naroda tudi v deželi kranjski. Mi si jih ne želimo, a se jih tudi ne plašimo. Morda nam bodo uprav taki boji ponudili priliko pokazati z dejanji, v katerih vrstah da se nahajajo „brezdomovinci" in kje da so še vedno pravi narodnjaki. Ti dokazi bodo brez dvoma častni za našo vzlasti v zadnjem času od radikalcev toliko zaničevano katoliško stranko. — Mi ostanemo, kar smo bili, naj bo deželni predsednik Peter ali Pavel, mi smo bili in ostanemo vsikdar, tudi v najhujših poskušnjah odločni katoličani, zavedni Slovenci in zvesti avstrijski domoljubi. — Pod to zastavo se je dosedaj vsikdar zbiral naš narod složen in edin in bojeval se je za svoje pravice, pod to zastavo boril se bo tudi v prihodnje, upajmo, da — zmago-slavuo! Cerkev in narodnost. Ni dolgo, kar je pisal „Slov. Narod", da cerkev ni nič storila za Slovence v obrambo jezika in narodnosti, in če je kateri duhovnik slučajno kaj storil, ni storil tega kot duhovnik, ampak kot rodoljub. Mi nočemo tukaj preiskavati, ali je živel v tistih časih sploh kak slovenski rodoljub iz advokatskega itd. stanu poleg duhovnikov, ampak hočemo pozitivno dokazovati, da cerkev iz načela goji narodnost. Začnimo pri prvem nastopu cerkve na binkoštni dan. Tam stoji izrecno zapisano, da so slišali apo- stole vsak v svojem jeziku govoriti, in tako so apostoli ravnali povsod, in njih nasledniki tudi, ako so le mogli. čemu je ustav „de propaganda iide" v Rimu? To je učilišče vseh jezikov, kamor misijonarji hodijo, in marsikaterega rodu vsa literatura je v njenih omarah. Enako ravnajo tudi drugi misijonski ustavi. Vemo, da so naši misijonarji, Baraga itd., sestavili slovnice in slovarje indijanskih jezikov, in drugi misijonarji odrugod isto store. Res, da se dandanes tudi drugi učenjaki za to zanimajo, a imajo velikanske podpore in nagrade; ubogi misijonar pa to stori edino le, da zamorejo njih tovariši sebe in potem ljudstvo poučiti v dotičnem jeziku. Cerkev vselej skrbi, da se jezik toliko izobrazi, da je sposoben za nadčutne verske pojme in pojave, dalje ne gre cerkev, ako svetna oblast hoče kaj storiti za šolo ; kjer pa je potreba, prevzame cerkev tudi vso odgojo naroda. Včm, da bode zopet metal „Narod" okrog sebe z „latinizatorii" in onimi lepimi pridevki, a gospoda ne premisli, da tega ni cerkev kriva, če je nemška in madjarska politika udušila Slovane. Rim je prav tako lepo ravnal z moravskimi kralji in škofi, kakor z nemškimi, pa narodna koalicija nemško-madjarska je tlačila Slovane, kakor še dandanes, brez cerkvenega vpliva. Sicer pa „latinizacija" ne škoduje narodnosti. Glejte, uprav tiste dežele, kjer je bila in je še najhujša „latinizacija": Laška, Francoska in Nemška, so narodnostno najbolj razvite. Tega, mislim, tudi „Narod" ne bode trdil, da se narodna zavest ruska zamore primerjati n. pr. s francosko ali nemško. Ergo! . . . Cerkev nobeni narodnosti ne škoduje, ampak jo iz principa goji, zato so one najkrepkeje, katere so ta cerkveni vpliv naj-prosteje, brez tujih političnih priklad, vživale. LISTEK Krištof Kolumb. (V 4001etni spomin odkritja Amerike v noči od 11. do 12. oktobra 1492.) „Blagor možu, ki premišljuje postavo Gospodovo! Njega volja traja noč in dan, in vse, karkoli stori, ima vedno vspeh." Te besede, katere molimo v god vsakega svetega spoznovalca, prihajajo mi na misel, ko premišljujem življenje in čine slavnega Kolumba. Vesoljni omikani svet slavi letos štiristo-letnico odkritja Amerike in s tem slavjem proslavlja pred vsem moža, ki je provzročitelj tega velevaž-nega čina. Ako sme sploh kdo biti ponosen na tega moža, ponosna je nanj katoliška cerkev, ker smelo more trditi z Leonom XIII.: „Columbus noster est!" — „Kolumb je naš!" Skoro vsa dela katoličanstvu neprijaznih pisateljev, razpravljajoča o tem možu, skušali so proglasiti Kolumba kot svojega, kot moža, stoječega visoko nad svojim časom, ki je s praporom svobodo-miselstva v roki prepodil noč praznoverja in predsodkov ter odprl svetu obzor prave prosvete. Priznali so sicer mnogi, da ni bil prost vseh srednjeveških madežev, toda v tem so bili vsi soglasni, da je bil Kolumb mož po njih kopitu, drzen mislec, svobodomiseln junak - nsprednjak. Tako so delali liberalci po svojem receptu; šiloma so hoteli imeti Kolumba v svoji četi. A opekli so se. Razboriti možje, n. pr. Washington Irving, Aleks. Humboldt in drugovi posvetili so dobro tem kovačem svetovne zgodovine.*) In sedaj stoji Krištof Kolumb v pravi luči kot mož, ki je bil v vsakem oziru otrok svojega časa, ki je bil pred vsem veren katoličan, združujoč z vsem svojim dejanjem in nehanjem globoko versko prepričanje, ki je le z nadnaravno močjo katoliške vere izvršil, kar je izvršil in ostal cel mož v na|lepšem pomenu besede do zadnjega svojega izdibljeja. Dandanašnji, ko ves protikatoliški svet kar tekmuje z besedo in dejanjem vse vprek v zasmehovanju in zatiranju svete katoliške cerkve, v teh hudih dneh, ko vsaka trezna, modra beseda v obrambo katoličanstva polje na gluha ušesa, in ves tako zvani „omikani" svet z junaško trdovratnostjo se brani večnih, nikdar ovrženih, nikdar omajanih resnic, v teh tožnih časih, pravim, je sladko tolažilo in ponosna zavest za vsakega pravega katoličana, da stopa pred vesoljni „omikani" in v brezverstvo zakleti svet mož, čegar veleumu se mora vkloniti vsakdo, bodi si vernik ali brezverec, učenjak ali nevedni prostak, čegar jekleno vztrajnost in moško voljo *) Ko je pred nekaj tedni liberalno časnikarstvo na Nemškem zagnalo hrup, ker proglašajo katoličani Kolumba kot svojega, zavrnil jih je znamenit luteranski časnik, češ, da ie nespamct, Kolumba katoličanom krasti, ker to se ne da in se ne bo več dalo. Op. Po- mora vsakdo občudovati, mož, ki je vzor zvestega katoličana — rekel bi: kristalizo-vano katoličanstvo. Sedaj, ko se toliko kriči in trobi o katoliškem mračnjaštvu in nazadnjaštvu, o verski nestrpnosti in prenapetosti, o narodnem brezdomovinstvu, o strahovitem katoliškem srednjem veku, stopa v polni podobi pred oči vseh onih v zakrknenosti odreve-nelih zaslepljencev slika pravega katoličana, ki je s pristnim katoliškim mračnjaštvom prepodil mrak nevednosti in s pristnim katoliškim nazadnjaštvom odprl vsemu svetu pota neizmernega napredka, ki je z vzorno katoliško nestrpnostjo rešil milijone divjakov nevrednega življenja in z nedosegljivo katoliško prenapetostjo odprl pot vsestranskemu blagostanju, znanostim in umetnostim. Toda Krištof Kolumb ni bil le navaden katoliški „mračnjak", ne, bil je še več: bil je — z vrvico prepasan Iretjerednik (po liberalno: „ter-cijal"), ud onega reda, o katerem je pisalo svoje dni naše liberalno trobilo, da „razsodnih ljudi itak ne vjame na svoje limanice". In vendar se drznem smelo trditi, da je bil slavni Kolumb toli razsoden, „da vsi .Narodovi' člankarji z vso svojo liberalno pritiklino ne bi niti vredni bili, da bi mu jermena odvezali na obuvalu" 11 — Bil je veleum Kolumb v resnici božji mož, orodje v božjih rokah. Mnogo jih je že pred njim merilo nezmerno morsko plan, a nihče ni dosegel tega, kar je dosegel nesmrtni Kolumb. Drugi so iskali za morjem sami Zato je tudi med Slovani cerkev vedno gojila narodnost in govorico slovansko, kolikor je zamogla. Imamo vzgledov iz srednjega veka, kjer je rimska stolica posegla vmes, ko so prišle pritožbe, da nimajo slovenščiue zmožnih dušnih pastirjev. Da ni Bim vsega izvedel, in če je izvedel, da ni mogel popraviti vsega, je umevno, kdor poznd samooblastvo tedanjih velikašev, kateri so cerkvi toliko preglavice delali, kakor narodu. „Narod" pravi: „Cerkev ni mogla ubraniti, da se je ob mejah toliko duš izneverilo." Res, da ni mogla, a niso se izneverili zaradi cerkve, ampak vkljub njenemu delovanju, iu gotovo bi se jih bilo izneverilo še več, da ni cerkev vsaj nekoliko zadrževala. A izneverilo se jih bode in se jih Itudi dandanes, in ne samo ob mejah, ampak celo v Ljubljani pod absolutuo vlado izrecno narodnega mestnega zbora. Meje so v nevarnosti! Da, gospoda narodna! Pojte n. pr. v Poreč, tam je msgr. Flapp, ima dve cerkvi, v jedni se pridiga laško, v drugi slovansko. Advokata slovenskega — ni, zdravnika slovenskega — ni, notarja slovenskega — ni, itd. — ni. V pogovoru s tamošnjimi rojaki sem jih vprašal, zakaj vendar ne izvolijo narodnega župana v Poreču, ko imajo večino? Iu rekli so: „Nimamo narodnega moža, ki bi bil za to sposoben, v Poreču!" Ali ni torej narodna dolžnost, da se preseli nekaj ljubljanskih advokatov in notarjev itd., ko sta po dva v eni hiši, doli v istersko mesto iu pomaga zatiranemu narodu na noge? Tako je, draga gospoda, narodnega dela je dosti, pa ne iščite ga tam, kjer je že opravljeno, ampak tam, kjer narod trpi! __Liga + 6. Politični preglea. V Ljubljani, 11. oktobra. Xotraiije dežele. Slezija. Opavski mestni zbor se brani razglasiti naredbe proti koleri tudi v češkem jeziku. Proti ukazu deželne vlade se je sklenil pritožiti na ministerstvo. Deželna vlada je pa mestni zastop zopet opomnila na to svojo dolžnost, če ne ga bode razpustila. Mestni zbor je pa ostal pri prvotnem sklepu in sedaj se pričakuje, da vlada mestni zbor razpusti. Sedaj so v mestnem zboru v večini nemški nacijonalci. Nekateri izmej njih voljeni so še s pomočjo čeških glasov, ker so Cehi pričakovali, da hodo morda jim pravičnejši, nego liberalci, če pride do novih volitev, Cehom pač ne bode kazalo, podpirati nobenih kandidatov, ker so imeli dovolj prilike, se prepričati, da sta obe nemški stranki jim jednako sovražni. Ko bi pa še kaka stranka beračila za češke glasove, naj se od nje zahteva, da se zaveže, da se bode ozirala na narodno jednako-pravnost. Moravska. Zmaga Mladočeha Toučka v Baškoviču je jako velikega pomena. Sedaj se je bati, da se mladočeško gibanje razširi po vsej Moravski, kakor se je po vsej Češki. Posebno sedaj bode ta zmaga neugodno vplivala. Mladočehi bodo predrz-nejši in pri shodu čeških poslancev se zaradi tega sebe, Kolumb pa je iskal za morjem neumrjočih duš, duš, odkupljenih z drago krvjo Kristusovo, iskal je poti do one blažene zemlje, po kateri je hodil sam Sin Božji, skušal je priboriti svoji veri dragoceni grob svojega Odrešenika. Vodila ga je roka božja. Kjerkoli je potrkal na vrata pri svetnih mogotcih, kazali so mu dalje, milovaje ga kot bebca — ponižen redovni brat, z vrvico prepasani ubogi sin sv. Frančiška, gvardijan v Rabidi, ga je gostoljubno vsprejel, ga bodril in mu krepil žalosti potrtega duha, da ni opešal, da je zvršil. kar je ukrenil — velikanski svoj čin! Božja pomoč je bila s Kolumbom, ker je strinjal svojo svetno učenost z učenostjo, katero je zajemal iz večnih, neskaljenih resnic svoje sv. vere. Ko bi Kolumb ne bil tako zvest katoličan, udan veri Krisusovi s celim srcem, s polno dušo, ne dovršil bi velikanskega dela, radi katerega ga danes slavi vesoljni svet. Tolikemu pomilovalnemu zasmehovanju, preganjanju od praga do praga, tolikim morskim viharjem in obupnim nezgodam sredi brezmejnega morja, takim dušnim in telesnim naporom podlegel bi nedvomno vsakdo, i Kolumb sam, ko bi ga tako čudapolno ne ščitila roka božja. In ako pomislimo še vojske z barbari, grdo nezvestobo tovarišev, peklenske zarote zoper njega, obrekovanja zaviatnikov in nehvaležnost vladarjev, ki so tlačile v delu ta blaginjo človeškega rodu osivelega, onemoglega moža, čudom se moramo čuditi, da ni omagal. , ne bode dalo doseči ncbeno sporazumljenje. Moravski poslanci bi bili posredovali mej Mlado- in Staročehi, ali sedaj pa ne bodo mogli, ker sami nimajo več trdne podlage v narodu. Vnanje države. Vatikan. Ob svojem škofovskem jubileju baj& misli sv. oče pozvati orijentske cerkve, da se povrnejo zopet v naročje katoliške cerkve. Žal, da pri sedanjih razmerah ni mnogo upanja, da bi tak poziv imel kaj vspeha. Najprej bi še bilo pričakovati, da bi se Bolgari povrnili v katoličanstvo. V Makedoniji se je baje mej Bolgari že na to mislilo, ker bi jih potem zapadne države tudi bolj varovale pred grškim nasilstvom. Bolgarska cerkev je tudi najmanj odvisna od Rusije. Najmanj upanja, da bi se povrnili v bližnji bodočnosti h katoliški cerkvi, je pa pri Rusih. Tukaj se pa razkol že brani iz državnih ozirov. Na pravoslavno cerkev ima car silen vpliv, kakoršnega bi na katoliško ne mogel imeti. Z veseljem pa moramo konstatovati, da se zadnji čas baš v Rusiji že najdejo možje, kateri niso več naravnost nasprotni katoliški cerkvi. Tako je zgodovinar Solovjev precej naklonjen katoličanstvu. Italija. Dne 4. t. m. se je otvoril v Genui kongres italijanskih katolikov. Pri prvi seji bili so dva nadškofa in dva škofa, 25 škofov je poslalo zastopnike, mnogo druzih škofov je pa pismeno pozdravilo shod. Nadškof genuški je otvoril shod in v svojem nagovoru naglašal, da zbrani katoliki hočejo katoliško domovino in katoliške državljane, ki ljubijo Jezusa Kristusa in namestnika njegovega na zemlji. Odvetnik Paganuzzi je naglašal, da se katoliki morajo udeleževati občinskih volitev, da občine ne prideje v protiverske roke. Predsednik kongresu, markiz di Sanginetto, je govoril o tem, da se vjema vera s civilizacijo. V drugi seji je msgr. Radini Te-deschi govoril o škofijskem jubileju papeža Leona XII., grof Medolago pa o gospodarskem in socijalnem vprašanju. Odvetniku Paganuzziju, kateri ima največ žaslug, da se je sešel ta kongres, je papež v posebnem pismu izrekel veselje in pa opomin, da naj se na shodu izogibljejo nepotrebnih prepirov in imajo vedno pred očmi občno blaginjo. Mestni župan je pa udeležiteljem shoda dovolil brezplačen vstop v muzej. Francija. Slovesno so pokopali nasprotnika katoliške vere, Renan-a. Govor nsi grobu je imel učni minister Bourgeois, ki je proslavljal Renan-ove zaslugo za slovstvo, znanost iu človekoljubje. Govoril je potem o svobodnem raziskavanju in lepem slogu, v katerem je Renan pisal. Pri pogrebu je bil tudi predsednik zbornice, vsi ministri, vseučiliščni profesorji, več članov akademije, republikanskih poslancev in senatorjev. Ta pogreb je jasno pokazal, kako daleč je že Francija zašla na napačna pota. Najžalostnejše je pa, če je na čelu šolstva v katoliški Franciji mož, ki tako proslavlja očitnega nasprotnika katoliške cerkve. Ministrov govor je bil pač tsem učiteljem nekak migljej, v kakem duhu naj odgajajo mladino. Kaka da bode mladina, prihajajoča iz takih šol, si lahko mislimo, čudno ne bode, če to pripelje do velike socijalne prekucije, vsaj baš državniki spodkopujoč vero v narodu, delajo za anarhiste. Srbija. Radikalci prav posnemajo razne ro-varje na zapadu. Rabiti so začeli tudi že bombe. V Aleksandrovcu so z bombo razrušili hišo liberalnemu agitatorju. Belgija. V odseku za revizijo ustave kažejo se velika nasprotja. Nikakor ni .pričakovati, da bi Bival je na ladijah in v daljnem tujem svetu po cela leta v družbi malovrednih ljudi, med pravim izvržkom človeštva, toda on se ni ponižal do njih podlosti, njegovega duha ni premagala silovitost drznih pomorščakov, temveč še tesneje se je oklenil svojega Boga ter s svojim zgledom potegnil za seboj marsikako zgubljeno dušo. (Dalje sledi.) Zločin na porušenem mostu. (Francoski spisal Jean Grange.) (Dalje.) Toda potrpite! Ko odprem drugi dan skrinjico, v koji je imela žena moja shranjene svoje dragocenosti in nakitje, — bila je prazna. Ta skrinjica je stala v salončku, ki je delil sobo mojo od ženine; odkar je ona bolehala, nismo v&njo stopili. Vstopim torej v ženino sobo ter jo vprašam mirno: „Kaj ne, da imaš svoje nakitje shranjeno v skrinjici v salonu?" „Da, nahaja se pod obleko." Da, skrinjica z dragocenimi predmeti nahajala se je pod kupom žepnih robcev, — a zginilo je nakitje. Takoj mi šine v glavo, da je te dragocenosti ukradla varuhinja, koja nas je zapustila pred štirinajstimi dnevi. Sum moj premenil se je v gotovost, ko najdem v sobi, v koji je spala Fani, ključek, do pičice sličen onemu, kojega je moja lena vedno nosila pri sebi. odsek v kratkem izdelal kak načrt za revizijo ustave. Vlada pa k vsemu molči. Noče se izreči v nobenem oziru, temveč lepo čaka, kak načrt bode izdelal ta odsek. Nekdo se je izrazil, da bode dobro, če v dveh letih odsek pride do kakega rezultata. Nemiija. Nemškega cesarja politika je večkrat težko razumljiva. Taso je sam se bil izrekel za versko šolo, na njegovo željo je grof Caprivi predložil dotično predlogo, ali vendar je nazadnje sam cesar pripomogel, da se je stvar pokopala. Tako se je tudi zatrjevalo, da ne potrdi nobenega pristaša svobodomiselne stranke za berolinskega nadžupana. Mestni zbor je od zgoraj dobil celó več migljejev, naj ne voli nobenega pristaša te stranke. Ko se mestni očetje neso dali pregovoriti in so izvolili privrženca te stranke, Zelleja, ga je pa cesar brez vsega obotavljanja potrdil. Prepričali smo se zopet, da v Berolinu vlada velika omahljivost in da se cesar pri vsem svojem konservativnem mišljenju ne mara zameriti liberalcem. Tako cincanje pa nemški državi ni v korist. Svobodomiselna stranka se zaradi tega nič bolj ne ozira na državne zahteve in potrebe, če tudi jo gladijo in božajo. Pomisliti je le treba, kako svobodomiselni listi pišejo o novi vojaški predlogi. Izvirni dopisi. Z Vipavskega, 1. oktobra.*) Večkrat sem se že namenil, da bi Vam poročal kako novost iz naše doline. Imel sem sicer dovelj gradiva, a čakal sem, nadejoč se, da bode spretnejše pero opisalo Vam žalostne razmere v naši dolini. Morebiti bi še odlašal, da nisem slučajno dobil v roke zadnji številki lista „Rodoljub", v katerem popisuje nekdo na dolgo in široko različne zadeve vipavskega okraja. Posebno si je izbral za predmet svojega dopisa vas Podkraj in tamošnjega gosp. župana Sajovica. Moj namen ni, braniti g. župana Sajovica proti napadom s strani neke družbe v Podkraju, koji ni sveta nobena stvar. Da bi gospod dopisnik pravico ljubečega in nepristranskega gospoda župana pred svetom osramotil, imenuje pa v svojem dopisu „turškega pašo", ki dela z ljudmi kot sužnji itd. K takemu napadu pripraviti more edino le osebno sovraštvo; dopisnik je menda tiste stranke, katera bi rada videla, da bi se vrnili zopet oni časi, v katerih je pest odločevala. Gospod dopisnik! Vi pišete, da so ljudje iz Podkraja večkrat pri naši in ljubljanski sodniji in glavarstvu, nego drugi prebivalci našega okraja. — Gosp. dopisnik pa ne pove zakaj so Podkrajci toli-krat.k imenovanim oblastnijam vabljeni! Vam li morebiti ni znano, kako so prejšnjega jako mirnega gosp. učitelja neki surovi fantalini podkrajski večkrat napadli, tako da si ni upal po noči iz svojega stanovanja brez spremstva itd.?! Se li ne spominjate, da je bil neko noč celo gospod župnik na javni cesti domov gredoč napaden?! Kaj pa napad na županovo hišo dné 26. decembra 1890?! Vam je tudi to izginilo iz spomina?! Dobro so Vam znane tudi druge hudo- *) Zaradi preobilnega gradiva zakasnelo. Vred. Nisem mogel, ne, to je bilo povsem nemožno, da bi oznanil ubogi, bolni soprogi novo nesrečo, ki nas je zadela, ker bila je slabotna in občutljiva, ta vest bi jo bila položila v grob, ali vsaj bolezen shujšala. Odpotoval sem tedaj v Aii, češ, da grem tja prodajat dragocenosti, nasprotno sem pa le šel naznanit redarstvu tatvino. Redarski ravnatelj mi takoj pov£, da ima malo upanja, zasačiti tatico. Bog ve, kje je že v dveh tednih! . . . K sreči, smem li v obče to nazivljati „srečo", prišla mi je kmalu pomoč. K sreči ali nesreči srečam v hotelu, v kojem sem se nastanil, bivšega šolskega sodruga, koji mi jako' rad posodi petsto frankov. O upadku banke še slutil ni; lagal sem mu; da je vse vprek letelo, češ, to bo najbolj opravičilo moje posojilo. Izprositi si svoto, če vemo, da je ne bomo mogli povrniti, ni li to tatvina? Kako upanje sem pa neki imel, da mi bode moči katerikrat poplačati teb petsto frankov svojemu sošolcu? Nove laži, a te me oproščajo, skoval sem, vrnivii se domov. Rekel sem ženi, da sem nakitje prodal sa 6000 frankov. Mirno mi je očitala, da sem je odnesel, predno je mogla od dragocenostij vzeti še slovo. Za odpoved nisem bil t zadregi; lastnik sam mi jo je dal, ser se je bal za najemšČino. Vedno bolj sem se zakopaval v zadrege. Kako bom plačal s 400 franki (imel sem v istini še 400 bije. Nikakor se torej ni čuditi, »ko je podkrajški župan postopal strogo po postavi proti nekaterim uemirnežem. Vsak trezno misleči človek mora odobravati tako postopanje, ki nam je v zadnjem času zopet povrnilo tolikanj zaželeni mir. Saj so suro-veži prej celo žandarmerijsko stražo iz Podkraja domov gredočo z neke strmiue kamnjali tako silno, j da je morala pod neko brežino zavetja iskati. Žu- ; panova sina sta bila pogostoma napadena, ko sta v kakih pet sežnjev od domača hiše oddaljeno klet po vino hodila in skoraj niti življenja nista bila varna. Čitalnica naša priredila nam je tudi letos na Mali Šmaren veselico. Občinstva je bilo toliko, da je bila napolnena vsa obširna dvorana. Petje je bilo izborno. Čast gosp. pevcem. Igra „Zmešnjava na zmešnjavo" igrala se je jako dobro. Posebno gosp. Silvester pokazal se je pravega mojstra. Med udeležniki veselice bilo je zastopane posebno dosti častite duhovščine; pokazala je s tem, ; da rada podpira narodna društva, ter da ni tako j brezdomovinska, kakor se v nekaterih listih čita. Skoraj neverojetno je pa, da se predsednik čitalnice vipavske gosp. dr. Kenda ni hotel veselice , udeležiti. Izjavil se je neki, da hoče takoj po ve- j selici odpovedati se predsedništvu. Škodilo to ne bo j nič in čitalnica bi s tem nikake zgube ne trpela, kajti tacega predsednika, ki se toliko briga za dru- ' štvo kot on, je lehko dobiti. Cuje se, da namerava tudi čitalnični tajnik odpovedati se tajništvu. Sicer ; se d& odstop zadnjega, kolikor so mi razmere či- | talnice naše znane — nekoliko opravičevati; vsekako je pa žalostno, da gospodje, ki imajo vedno narod- . nost na jeziku, v propad čitalnice delujejo. Lepše pa napreduje naše gasilno društvo, v začetku svojega ustanovljenja boriti se je imelo z marsikaterimi nezgodami, posebno v gmotnem ob- j žiru, a vsled požrtvovalnosti nekaterih gospodov in vsled podpore deželnega odbora kranjskega pomagalo si je toliko, da im» sedaj 500 gld. imovine. , Vsa čast gre načelniku t. ga društva, kateri skrbi, da se vsako nedeljo gasilci vežbajo za boj proti besnemu elementu ognja. Vipavec. Z Goriškega, 8. oktobra. Vkljub pridržku (klavzuli) trgovske pogodbe Avstrije z Italijo se pošiljajo v naše cesarstvo takšna črna laška vina, katerim se očitno pozna, da ne le niso pristna, ampak tudi zdravju škodljiva, zopernega trpkega okusa, ker so preveč z alkoholom pomešana, torej vpijanljiva in zdravje kvareča. Občno se govori, da tako tolmačenje in izpe- | ljevanje trgovinske pogodbe diši preveč po Filipo- j vem načelu, „da ni nobeno trdnjavsko obzidje tako visoko, da bi se ne splazil čez-nj z zlatom otovorjen osel" ! In to mnenje je zdaj tem bolj razširjeno, ker je prepovedalo c. kr. namestništvo po vsem Primorju točiti novo vino po gostilnah in krčmah. Za pravi razlog te prepovedi se ne ve; ta menda vsaj ni, da bi se stočilo več laške brozge. frankov) naprej četrtletno stanarino, s čim bom pa kupil najpotrebnejšo hišno opravo, ker nisem mogel dobiti stanovanja s pohištvom. „Človek v zadregah je tudi dovtipen", pravi stara prislovica, in to je istina 1 Sam sebi sem prigovarjal, da upanje ni prazno in da bomo še zasačili tatico naših dragocenostij; z očetovo pomočjo se bomo pa že nekako znebili teh zadreg in težav. Zanašaje se na to, sklenem iti k našim sosedom Leroyem, da mi posodijo tisoč frankov. Oba Leroya, očeta in sina, smatrali so v obče za skopuha. Ljudje so s prstom kazali na kmeie in meščane, koje sta oba uničila. Nikoli bi se ne bili sprijateljili s temi ljudmi, da bi se ne bili naši hčerki seznanili z Leroyevemi dekleti, — jednake starosti. Vsled tega smo jeden druzega nekolikokrat obiskali in gostili. Leroyevi, osobito dame, ohranili so nam svoje prijateljstvo, in njim na čast moram reči, bili so oni jedini po katastrofi, da nam niso očitali naše neprevidnosti in nespametnosti, ker smo vložili vse svoje imenje v jedino banko. Odkar je zbolela moja žena, povpraševali so skoro vsak dan po njenem zdravju. „Vila Marija", v koji so stanovali Lerojevi, je bila oddaljena kakih 400 metrov od „Solnčne vile". Leroyevi so bili torej, razven nekoliko kmetskih posestnikov, nam najbližnji sosedje. Da ne pozabim, — pripovedovalo se je, da imajo nad milijon premoženja v gotovini. (Da^e slždi. Ta prepoved vinotoča ima veljati do 1. nov. t. 1. ter je velik vdarec, zlasti za one male gospodarje, ki pridelujejo le nekaj malo hektolitrov vina in bi ga radi zdaj prodali, pa ga ne morajo, ker ga krč-marji vsled prepovedi ne kupujejo. Zato *e pa ljudje ob kranjsko-primorski meji zel6 povprašujejo, kako je to, da se n. pr. v Ajdovščini ne sme točiti novo vino, v Sturiji (na Kranjskem) pa, čeravno je le most med obema. K temu zlu je došlo še drugo. Ravno zdaj ob trgatvi je hodil okoli davkarski eksekutor, deleč plačilne naloge za zastale davke; a kako naj reven oratar plača, ako ne more še to malo vina spraviti v denar vsled one prepovedi?! Z ubogim kmetovalcem nima zares nihče usmiljenja in prizaneslji-vosti, mej tem ko se ošabni in nam vedno sovražni Lah sme s svojim zloglasnim vinom med nami šopiriti in se nam skrivši posmehovati. K sreči pa, da je letošnja trgatev nam dala izborno kapljico in da se vsled tega ne bojimo v kakovosti laške konkurence, če je tudi padla cena na 18 do 15 gld. hektoliter. Da je vino letos zares iz- i vrstno, zlasti po vsem Vipavskem, prihaja od tega, j ker nam je Bog dal lepo vreme ne le ob trgatvi, j ampak cele tri tedne; tudi ni bilo pred njo nič dežja, tako da je bilo grozdje po nekod celo ove-nelo ali pa rumeno kot solnce. Kjer ni bilo toče ali trtne uši, ki se žalibog sicer polagoma, vendar le naprej širi, je letošnjo letino prištevati dobrim, deloma srednjim; gled^ kakovosti pa povsod dobrim. — Tudi krompirja je bilo letos sem ter tje obilno, nekod prav obilno, tako da se je čuditi božjemu blagoslovu. Koruzo je pa nekoliko pritisnila suša, tako da je le po bolj debelih njivah dobro obrodila. Za seno in otavo je bila tudi precej dobra letina; le škoda, da je mora marsikateri stiskani kmetovalec prodajati v bogati Trst, mesto da bi redil več živine. Naj bi se pač bolj zavzemali naši poslanci za ubogega kmeta-trpina, tembolj, ker je znano, da vsled zadnje cenitve so naši vinogradi v Primorju in sploh ves zemljiški davek previsoko cenjeni, mej tem, ko so enaki vinogradi in enake parcele zemljišča onega dela vipavske doline, ki spada pod kranjsko krono-vino, na pol manj ali za cele dve tretjine manj cenjeni in obloženi, kot pod Primorje spadajoči del Vipavščine. Vipavec in slovenski Primorec sta zares v gmotnem oziru pravcata trpina! Dnevne novice. V Ljubljani, 11. oktobra. (Občine Poljane nad Škofjoloko udanostna izjava prevzv. knezoškofn.) Občinski odbor v Pol-ljanah sklenil je v današnji seji nastopno izjavo: Odločno protestujemo zoper ostudne, neosnovane napade proti prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu, kojemu izrekamo svojo brezmejno otroško udanost, proseč milostnega Boga, da bi nam še dolgo ohranil ; našega vzornega višjega pastirja, neustrašenega bra-; nitelja svete naše katoliške vere. — Zajedno izre-i kamo, da odobravamo z naudušenjem program pr-| vega slovenskega katol. shoda ter hočemo za nje-I govo izvršitev posvetiti tudi svoje skromne moči. Javljajoč to Vaši prevzvišenosti, se Vam klanja v ! otroški ljubezni in udanosti občinski zastop občine ! Poljane. — V Poljanah, dne 9. oktobra 1892.- — Urban Pintar, župan; Franc Stanonik, obč. svetovalec; Tomaž Notar, Pavel Debeljak, Janez Batič, Anton Bogataj, Janez Gerer, Jauez Keržišnik, Jakob Kermel, Franc Dolenc, Matija Potočnik, odborniki. | — Slava neupogljivim, možatim Poljancem! Čim j manj smo pričakovali izjave iz tega kraja, tembolj j se je radujemo. Rojstna občina g. dr. Iv. Tavčarja, ' ki je, stoječ na izrecno narodnem temelju, demonstrativno nasprotoval programu I. slov. kat. shoda, je s tem neustrašeno pokazala, da je katoliška zavest pri našem ljudstvu silneja, nego da bi jo mogla oslabiti tožna zaslepljenost nekaternikov. Bog je z nami 1 (Častne občanstvo.) Občina Dol pri Ljubljani sklenila je po svojem občinskem odboru izraziti prevzvišenemu knezoškofu povodom neosnovanih napadov od strani slovenskih liberalcev, ter je v izraz svoje udanosti in hvaležnosti dnd 9. t. m. imenovala prevzvišenega kuezoškofa za svojega častnega občana. — Vrla občina doljska je s tem pač tudi sebe najlepše počastila. — Slava vrli Doljanoml (Shod katoliško- političnega drnstva v Šmariji pod Ljnbljano) Prihodnjo nedeljo 16. t. m. priredi I kat. polit, društvo javen shod v Š m ar i j i pod Ljub- ljano v prostorih velečast. g. župnika — dekana J. Drobniča. Natančnejši vspored za shod objavimo pozneje. (Drnžba sv. Mohorja.) Dne 5. oktobra so pričeli razpošiljati letošnje družbine knjige. V kakih 8—9 tednih, upa odbor, da bodo imeli vsi druž-niki knjige v rokah. Vrši se pa letos razpošiljanje tako-le: Amerikanci, razni kraji, sekovska, sombo-teljska, zagrebška, senjska, poreška, krška, Ijub-! ljanska. tržaška, goriška, videmska in lavantinska I škofija. (Cerkvena slovesnost na Brezjah.) Preteklo nedeljo dne 9. t. m. se je vršila na Brezjah lepa cerkvena slovesnost. Premilostni gosp. prošt dr. L. Klofutar je blagoslovil veliki križ in jabolko za zvonik nove romarske cerkve. Zbralo se je obilo vernega ljudstva, ki je z veseljem zrlo, ko so potegnili mej pokanjem topičev in slovesnim potrka-vanjera blagoslovljeni križ in jabolko kvišku. Nato je imel premil. gosp. prošt kratek nagovor, s slovesnimi litanijami se je sklenila lepa slovesnost. (Slavnemu poštnema vodstvu na uk6) Nek radovednež na Gorenjskem bi rad vedel, zakaj uosi poštni pečat slovenskega mesta Škofje Loke zgolj napis „Bi8chollack". Leži li Škofja Loka tam gori kje v „reihu"? Kolikor nam znano, imajo vsa druga mesta gorenjska poleg nemškega tudi slovenski napis. Tukaj dela izjemo vrla Škofja Loka. (Bolezen v Mokronogu.) Pri nas v Mokronogu je bolezen griža zelo huda, okoli 80 bolnikov, umrlo jih je dozdaj 24, večinoma otroci. Dvakrat so po 4 ležali v mrtvašnici. Hudo je tudi pri sv. Trojici, huje še na Trebelnem, kjer je bilo včeraj 6 mrličev. — Trgatev je te dni, pa bomo malo nabrali. (Iz Dobrnič) se nam poroča: V naši fari že dalje časa močno razsaja griža ne le med otroki; temveč i med odraslimi. Doslej jih je umrlo 28, bolnih je še jako veliko in nekaj jih je že okrevalo. (Kontrolni shodi.) Z Notranjskega se nam piše; kontrolni zbor na nedeljo ni bil samo v Logatcu, bil je tudi v Senožečah dne 9. oktobra, in naibrže tudi po druzih okrajih. Katoličani res nimamo nobene pravice več v Avstriji. Ako se kakemu judu le las skrivi, interpelacij ni konca po raznih zbornicah — katoliška vera pa je „vogelfrei". Pa v našem času i je višjim glavam, kakor se je nedavno izrazil visok dostojanstvenik, služba božja tako-le „lauter Heu-chelei". (V trebanjski žnpniji) se širi griža. Bolnikov in mrličev imamo veliko. Včasih so umirali za grižo otroci, a zdaj pa vse brez razločka v starosti po 12, 20, 40, 60, 70, celo 80 let. Meseca septembra je bilo mrličev skupaj 26, griževih 19 In do 8. oktobra pa smo jih pokopali griževih 12, 2 pa sta se ubila. Antonu Špeliču, hlapcu iz šentru-perške župnije, ki je nakladal „švelarje" na voz v ponikovski hosti, je spodrsnilo in padel mu je na sence „švelar" ter ga ubil. Matija Ozimek, polzem-Ijak na Vrhtrebujem, je pa vozil gnoj. Zvrnil se je n&nj voz in našli so ga mrtvega pod vozom. Nagle in neprevidne smrti reši nas, o Gospodi — Letino imamo slabo. Črv na polju in toča po vinogradih, zlasti po Zavrhu, Lipniku, Ažendolu, Arnberku, Roviščah in Gradišču, sta naredila veliko škode. — Naša železnična proga od Št. Lorenca do Dol. Po-nikev, katero je prevzel podjetnik Emil pl. Malberg, se pridno gradi. (Žalostna smrt.) Na Suhi na Koroškem, kakor poroča „Mir", obesil se je učitelj Ludovik Vagaja, ki je, ako se ne motimo, bil tudi učitelj v Pirničah na Kranjskem. Vzrok je bil ta, da je izgubil pravdo zoper župnika g. Mat. Randl-a. Nesrečni pokojnik je v krčmi Boga proklinjal in spodkopaval kredit slovenske posojilnice na Suhi ter pravil, da si bo pri njej le župnik svoje žepe polnil, kmetje bodo pa škodo imeli. Župnik seveda na to ni mogel molčati; učitelj je zgubil pravdo, to si k srcu gnal tako, da se je obesil. (Griža) razsaja v velikolaški okolici, koder jih je že več pobrala. Tudi pri sv. G r e g o r i j u se je pokazala zadnje dni. (Konservativno obrtno društvo) je napravilo včeraj Bkupen izlet na Šmarno Goro. Dasi je bilo slabo vreme, udeležilo se je lepo število udov tega izleta, kateri je vsestransko zadovoljil. Marljivemu odboru pa gre hvala za trud in dobro izpeljavo. —J- (li ormoškega okraja) se nam poroča: Središki tržan in mlinar M. Vargaion je imel zadaj za mlinskim poslopjem na senožeti nastavljeno mlinsko kolo, katero j« mislil spraviti v svoj mlin. Po nesreči s* je prevrnilo to kolo dne 7 t. m. ua njegovo štiriletno bčerkico, ki se je v družbi z drugo deco ondi blizu igra!a. Deklici je udar kolesa razbil glavo in jej razmrcvaril možgane, daje k priči mrtva ostala. — Govri se da imamo kolero že prav blizu, ker se baje v Varaždinu pred kratkim tri osebe na koleri jako »odobui bolezni umrle. (Občni zbor podružnice sv. Cirila iu Metoda v Podgradu.) Iz Podgrada se nam poroča: Dnš 6. t. m. bil je pri nas občni zbor podružnice sv. Cirila iu Metoda. Gospod podpredsednik Slavoj Jenko pozdravi navzoče društvenike ter obžaluje, da zavzema on predsednikovo mesto, ker je gosp. predsednik dekan iz Hrušice Ant. Rogač zbolel; a nadejati se je. da bolezen ni nevarna in da bolnik skoro že ozdravi. Potem povabi tajnika, da prečita svoje poročilo. Ko omeni tajnik, da je dobila naša podružnica tretjega pokrovitelja v gospodu župniku Miklavčiču z Žminja, zagrmi iz grl vseh navzočih navdušeni „Živio". Bog daj družbi še mnogo pokroviteljev. — Poročilo tajnika odobreno jednoglssno. — Iz blagaj-niko.ega poročila posnamemo, da je bilo do S. t. m. skupnih dohodkov 99 gld. 82 kr. in skupnih troškov 65 gld. 87. kr., ostane v blagajni 33 gld. 95 kr. R