Političen list za slovenski narod
. , , Ј1Ж ,rP<?JPOŠti PrfJei»an те1Ја:	I	Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo in ekspedlclja т
Za celo leto predplačan 15 eld.^pol Jeta^S gld., za četrt leta 4 gli., za jeien	I	„Katoi. TIskarni« Kopitarjeve ulice St. 2.
V administraciji prejeman velja:	#	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.	f	Vredništvo je v Semenišklh ulicah št. 2, I., 17. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne številke po 7 kr.	Izhiya vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefon - štev. 74.
Štev. 297.	У Ljubljani, v sredo 29. decembra 1897.	Letnik ХХУ.
Slovanska solidarnost.
Lepa beseda in še lepše dejanje ! Ni čuda, da ima ta pojm v politiki slovanskih narodov od nekdaj neko posebno moč. Avstrijski Slovani ga razumevajo danes kot solidarnost vseh avstrijskih Slovanov. V tem zmislu se dandanes s tem pojmom mej avstrijskimi Slovani in zlasti v časopisju dela tudi aktualna politika. In tu pridemo na polje, kjer je treba popravljati napačne nazore.
V zmislu „slovanske solidarnosti" se namreč nazivlje sedajna državno - zborska večina slovanska in se od nje pričakuje „boj slovanstva proti nemštvu".
To je iluzija, kateri, če se vzdržuje, bi moralo slediti marsikatero neprijetno presenečenje. Da bi bila sedajna večina v državnem zboru slovanska, temu nasprotuje že samo to, da jej pripada o/eli 40 Nemcev in 5 Rumuuov!
Iluzija je pa tudi, če se domišljuje, da je pri sestavi sedajne večine načelo slovanske solidarnosti igralo sploh kako ulogo. Temu nasprotuje zgodovinska geneza večine. Poslednja n i nastala tako, da bi se bili najpreje združili Slovani in potem „pridružili" (tako se mnogokrat čita in sliši!) konservativni Nemci in Rumuni. Bilo je popolnoma drugače. Ko je grof Badeni začetkom aprila demisijoniral, bilo se je bati, da pride ua krmilo centralistično liberalno ministerstvo. To je bilo treba vsekako zaprečiti. Združile so se toraj tiste stranke, ki so pričetkom prejšnje volilne dobe (1891) pripadale — vsaj večinoma — Hohenwartovemu klubu, v koalicijo. Te stranke so bile: Katoliška ljudska stranka — ki je stala v središču c*le akcije —, Slovanska kršč. nar. zveza, Češko veleposestvo, Falkenhaynova in Rumunska skupina. Ta koalicija imela je toraj strogo konservativen značaj. Stopila je takoj v dotiko s Poljskim klubom in isti se ji je pridružil — tudi v znamenju konservatizmal
Ta konservativna koalicija se je potem šele z Mladočehi jela pogajati o njihovem pristopu. V prvem hipu so se Mladočehi reservirano držali, ker jih je zadržaval grof Badeni. Sele ko je poslednji ponovil svojo ostavko (aprila), se niso zmatrali več vezane in pristopili so napominani konservativni koaliciji.
Tako nastala je sedajna državnozborska večina. Konečno združenje zvršilo se je na temelju trajnih načel: konservatizma (seveda beseda vzeta v širšem pomenu), avtonomije in narodne ravnopravnosti.
Iz tega zgodovinskega razvoja ,vsak pameten človek lahko razvidi, kako nezmiselno je, govoriti o slovanski večini in o boju slovanstva proti nemštvu, kojemu ima baje služiti ta parlamentarna konfiguracija!
Zlasti se pa mora ta beseda imenovati naravnost nespametna, ker je škodljiva našim interesom!
Omenili smo že, d* je v večini 40 Nemcev. Na podlagi konservatizma, avtonomije in ravnopravnosti so se ji lahko pridružili. Ce se pa stvar vedno in vedno formulira kot boj slovanstva proti nemštvu. potem za Nemce ni več prostora v
naši večini in potem — je večira manjšina in — „die Ratten verlassen das sinkende Schiff" — radovedni smo, koliko Slovanov bode potem v znamenju „slovanske solidarnosti" še skupaj ostalo ? Že danes imamo n. pr. v Poljskem klubu mnogo elementov, ki težijo po zvezi z 1 e v i c o i. e. z nemško-liberalno stranko !
„Slovanska solidarnost" je toraj, v kolikor se uporablja na aktualni politični položaj, ne le fraza, marveč nevarna fraza. In iz tega ozira moramo le hvaležni biti prijateljskemu svarilnemu klicu posl. dr. E b e n h o c h a. Avstrijski Slovani moramo to svarilo hvaležno sprejeti in uvaževati.
Bodimo veseli, da stojimo skoro vsi avstrijski Slovani na temelju skupnega političnega programa. Hvalimo Boga, da na tem temelju nismo osamljeni, marveč da so tudi Nemci jed-nakopraven in velevažen del večine, da stojijo z uami v zvezi v borbi za nečela konservatizma in narodne ravnopravnosti. Negujmo pa to zvezo tako, da se bodo pravični Nemci vedno domače čutili v zvezi. Ne prezirajmo neovrgljivega fakturna, d a imamo le v zvezi z Nemci večino v državnem zboru. Kakor hitro se postavimo na stališče, da hočemo v znamenju slovanstva in boja proti nemštvu delati parlamentarno politiko — smo v manjšini. In logika manjšine je neizprosna, zlasti v Avstriji, če so Slovani v manjšini. Nai se nikar ne misli, da imamo v tem slučaju možnost, z obstrukcijo zaprečiti parlamentarno delovanje, kakor preje levica. Levica je to lahko riskirala — ker ima na svoji strani tisti faktor, ki je jedino merodajen, kadar parlamenta ni, birokracijo! Vrhu tega pa je iluzija misliti, da bode eventualna nemška liberalno-nacijonalna večina postopala tako popustljivo in prizanesljivo proti slovanski obstrukciji, kakor je desnica postopala proti levici!
Ni treba daleč nazaj posegati v zgodovini našega konstitucijonalizma, da se izve, kako postopa nemški liberalizem proti slovanskim manjšinam !
To imejmo pred očmi. Ne gre se za boj slo- . vanstva proti nemštvu. Pač pa se gre za boj pravice proti n e m š k o -1 i b e r a 1 n e m u u a s i 1 s t v u , oziroma proti preteči nemško - liberalni hegemoniji, za boj tedaj, v katerem so pošteni, pravomisleči Nemci vsikdar lahko in iz prepričanja na naši strani.
Mi Slovenei pa zlasti, ki se imamo boriti proti dvema močnejšima narodoma, varujmo se skrbno fraz, ki nam ne morejo nič koristiti, pač pa utegnejo neizmerno škodovati. Mi moramo vedno stati na stalu sicer odločne, toda strogo realne politike — kajti jedino le ta vodi do pozitivnih vspehov. Pred vsem pa glejmo, da napravimo red v naši lastui hiši. Isti, ki veduo vpijejo o „slovanski solidarnosti", čisto mirno in hladnokrvno v kotnpauiji z baronom Schweglom v našem dež. zboru zatirajo — Slovence! Celo ljubljanski župan Hribar je žrtev te koalicije. Qaoufque tandem ? ! Dvanajsta ura bije za nas Slovence. Pustimo fraze, ki so po ceni — toda bodimo jedini! Živi dejanje!
Sliod v Postojini.
I z P o s t o j i n e , 27. dec.
(Konec.)
Nato poroča deželni poslanec g. Lenarčič. Poroča najprej o delovanju narodno-napredne stranke sploh, našteje nekaj predlogov poslancev Tavčarja, Hribarja, Globočnika; . .. za katere je on glasoval, ker so bili po njegovem mnenju v povzdigo gospodarskega stanja.
Nato poroča, kaj je ou sam storil in predlagal v prometnih zadevah, potem glede deželne zavarovalnice ob predlogu poslanca g. Žitnika, glede živinske soli ... Za vse to, pravi, se je on trudil po svojih močeh, da bi volilcem kaj koristil. Splošnih debat se pa on ni udeleževal, ker jih smatra za prazno parado, ki nič ne koristi, ker vsakdo ima že pred debato svoje določeno mnenje, katerega večne spremeni.
Po tem svojem poročilu preide k splošnemu pre-sojevanju naših narodno-gospodarskih razmer. Govori najprej o kmetijstvu, katero je silno v temuih barvah naslikal. Po vsej Evropi je kmetijstvo na silno slabem stanju, pa prišlo bo še huje; cene se ne bodo zvišale, živinoreja ue bo napredovala, jedino na posebno ugodnih krajih se sme upati, da bo napredovala. Davki, kakor so razmere, se znižali še gotovo ne bodo. Obrtnija in trgovina, v naših krajih že itak minimalna, ravno tako nima boljših časov upati. Kako si pomagati ? — To je gotovo, da konsumna društva, kakor se sedaj ustanavljajo, našega ljudstva rešila ne bodo. Premalo imajo trdne podlage. Domače trgovce res lahko uničijo. Pa enkrat bodo tudi konsumna društva prenehala. Iu kaj bo konec vsemu temu ? Tujci bodo prišli in mesta zasedli, katera imajo sedaj domači trgovci. Glede strank v domači deželi, pravi, on ne bo govoril, ker je že g. Ferjančič to storil.
Za Lenarčičem dobi besedo g. dr. Treo, ki se zahvaljuje poslancema za njuni poročili in častita dr. Ferjančiču, da je zdrav prišel iz bojev v državni zbornici in nadaljuje:
Kaj so nam dosedaj prinesli poslanci dobrega z Dunaja ? Nič! Slovenci smo bili vedno zvesti sinovi svoje države, in služili vsaki vladi. Toda vedno so le drugi narodi prejemali dobrote od vlade, nas je vlada vedno zatirala, zatirala našo narodno zavest. Vedno se nam je očitalo : vi ste majhen, neznaten narod. Pa zgodovina nas uči, kako so majhni narodi ustajali, veliki pa ginili. Dogodki zadnjih dnij nas učijo, da s hlapčevanjem se pri nas ne da ničesar doseči. Kaj so imeli posebno naši bratje izven Kranjske trpeti zavoljo popustljivosti državnih poslancev ! Naš domač prepir je ravno tako škodljiv in nepotreben. Dr. Susteršič je spravo ponudil, s tem priznava, da njegova stranka do sedaj ni prav ravnala; sprava naj se dožene na lojalen način, potem je naša dolžnost, da začnemo ua gospodarskem polju delovati za ljudstvo, čejirar stanje po njegovem muenju vendar ni tako žalostno, kot ga je poslanec Lenarčič narisal. Konečuo predlaga nekatere resolucije, ki so se tudi vsprejele.
*
* *
Zborovanje se je vršilo vseskozi mirno in dostojno, neka nepotrebna opazka bi bila lahko iz-
ostala. Pokazala su je želja po spravi; pokazalo, da je še muogo predsodkov ; videlo se je, da je dosedaj še premalo zaupanja, da je ponudba za spravo zares popolno odkritosrčna, ker se „Slovenec" še vedno ni določno izrazil in konečne sodbe prinesel o dr. Susteršičevem govoru.*) Glede domaČega prepira se je izrazil posl. Lenarčič, da se nar. strauka ne more popolnoma ločiti od Nemcev, dokler nima gotovih garancij. — Bog daj, da se vsi, ki imajo zares ljubezen do slovenskega ljudstva, zjedinijo na krščanski in narodni podlagi, da preneha po slovenskih listih, po raznih shodih in društvih hujskanje zoper slov. duhovščino, katero je toliko škodilo slov. ljudstvu ; da bi zopet zavladalo povsodi prepričanje, da slovenski duhoven gori za preljubi slovenski na rod, iz katerega je izšel in katerega ou najbolj pezna ; da hujskanje zoper njo tira slovensko ljudstvo v brezverstvo in socijalni demokratizem, ki je največja nesreča, katera nas sploh more zadeti. ____________У-
*) Mi smo takoj, ko smo prvikrat poročali o dr. Susteršičevem govoru, omenili, da hočemo vse poskusiti, da se srečno dožene ta velika akcija. Več in bolj jasno menimo da ne moremo označiti svojega stališča.	Op. ured.
Politični pregled
V L j u b 1 j a n i , 29. decembra.
Deželni zbori, namreč kranjski, štajerski, goriški, nižjeavstrijski, gališki in šleski, so se sošli včeraj k reduemu zimskemu zasedanju. O našem kranjskem deželnem zboru smo poročali že včeraj obširneje, omenimo le, da se vrši druga seja tega zbora še le pričetkom druge polovice meseca januvarija, ker deželni odbor še ni gotov s svojimi poročili. — Štajerski deželni zbor je rešil v včerajšnji seji, katero je otvoril novoimenovani glavar grof Attems, po daljši debati, katere so se udeleževali poročevalec Derschata, poslanci Walz, Roki-tansky, Posch in Sahner ter namestnik Bacquehem, nekajmesečni budgetni provizorij ter na to odgodil zasedanje do 10. jauuvarija. — O prvi seji goriškega deželnega zbora smo tudi že včeraj prejeli poročilo, iz katerega je razvidno, da se slovenski poslanci niso udeležili prve seje, ki je bila vsled tega nesklepčna. Deželni glavar je sicer obžaloval, da se je s tem preprečilo redno delovanje deželnega zbora, toda kdor ve, kake krivice se godć zastopnikom Slovencev v tem zboru, more le odobravati taktiko slovenskih poslancev. — Tudi o včerajšnji seji nižje-avstrijskega deželnega zbora smo sprejeli kratko sporočilo. Takoj v prvi seji se je vsprejelo več nujnih predlogov. V prvi vrsti nam je pač omenjati nujnega predloga češkega renegata dr. Kolisko, ki je zahteval, naj se zakonitim potom uvede nemščina v vseh ljudskih in meščanskih šolah kot učni jezik. Kaj namerava s tem češki odpadnik, je dovolj znano, ako omenimo, da so si Cehi priborili na Dunaju nekaj šolskih zavodov, ua katerih se poučuje umevno mladina v češkem jeziku in ki so zagrizenim Nemcem trn v peti. Bolj umestna sta pa bila nujna predloga poslanca Fhilipovich in Noske, ki sta predlagala, naj se razširi volilno pravo i za deželni zbor i za občinske volitve v tem smislu, kakor za državni zbor. Predloga sta bila soglasno vsprejeta, vendar si pa predlagatelja nikakor ne moreta domnevati, da sta prva sprožila to misel. Glede izvolitve poslanca Lustkandla, proti kateri je došlo nebroj ugovorov in katero namerava večina ovreči, se je po daljši debati sklenilo, da se zadeva še jedenkrat temeljito preišče, ker se je nabralo v poslednjem času še nekaj novih dokazov za in proti izvolitvi. Ostale zadeve, ki so bile včeraj v razpravi, se tičejo bolj internih stvari. Prihodnja seja tega zastopa je danes. — Gališki deželni zbor je po daljših nagovorih deželnega maršala grofa Badenija in namestnika kneza Sanguszko, ki sta oba nagla-šala potrebo solidarnosti mej gališkima narodama v prospeh dežele, razpravlial o nujnem predlogu viteza Jaworskega, ki je predlagal, naj se odpošlje vladarju adresa udauosti. Predlogu se je soglasno pritrdilo. -— O prvi seji š I e s k e g a deželnega zbora nimamo podrobnejih poročil. Otvoritev se je izvršila z običajnimi nagovori. — Razven nižje-avstrijskega bodo vsi deželni zbori počivali do 10. januvarija, tedaj se jim pa pridružijo razven dveh tudi vsi ostali zastopi avstrijskih kronovin.
Goriški deielni zbor je, kakor znano, nesklepčen, ker se slovenski poslanci vsled sklepa z dnč 3. februvarija radi nasilnosti italijanske klike ne morejo udeleževati deželnozborskih sej. V mi-
nulem zasedanju se je reSil proračun tudi brez slovenskih poslancev, ki Štejejo 10 glasov, mej tem ko pripada Italijanom jednajst mandatov. Udeležil se je namreč dotičnih sej tudi pokojni knezonadškof dr. Zorn. Sedaj pa po poročilu dunajskega «Vaterlandu« to ne bode lahko mogoče, ker je nadškofijska stolica v resnici Se osirotela in se tudi novoimenovani knezonadškof najbrže ne bode udeleževal političnih strankarskih bojev, akoravno bi to srčno želeli po veliki večini liberalni Italijani. Vsako delovanje tega zastopa je toraj nemogoče in vladi ne bode preostajalo ničesar druzega, kakor razpustiti goriški deželni zbor in razpisati nove volitve.
Stojalovskega kandidatura v državni zbor mesto umrlega poslanca Hompescha v kmetskem volilnem okraju Lancut-Nisko je odobrena. Poljski listi namreč poročajo, «da so ondotni kmetski volilci na nekem shodu soglasno vsprejeli njegovo kandidaturo in je toraj nada, da prodre ta voditelj brez posebnih težav. Prvega in drugega dne prihodnjega meseca bo Stojalovski nastopil kot kandidat na shodih v Przeworskem in Lezajskem, 16. januvarija pa se vrši v Krakovem sploSen ljudski shod, na katerem bo govoril Stojalovski o organizaciji njegove stranke in o njenem razmerju do socijalnih demokratov.
V Italiji Se vedno niso popolno izbrisani nasledki zadnje krize. Parlamentarni položaj je po zadnjem političnem glasovanju, katero je pokazalo stališče raznih strank napram izvršeni preosnovi Rudinijevega kabineta, še ravno tako neodločen, kakor poprej. V poslaniških krogih se vsled tega zatrjuje, da vlada najbrže ne bode mogla izpolniti svoje obljube, da se namreč skliče državni zbor 25. januvarija, marveč bode morala čakati Se nekoliko časa. Vsekako je pričakovati pri otvoritvi državnega zbora daljših in zelo burnih razprav; posebno se bode opozicija spodtikala nad finančnim programom nove vlade, katerega pobijajo posebno voditelji Sonnino, Colombo, Fortis in Giolitti. Poleg tega je pa še več drugih zadev, ki jih bode vporabila opozicija v boju zoper vlado ter jo skušala strmoglaviti. Vendar menimo, da ji sicer precej močna opozicija ne bode preveč škodila, ker je še vedno v večini klika, ki gre brezpogojno za vladinim vodnikom.
O položaju v vzhodni Aziji poroča sedaj tudi ruski list „Novoje Vremja" iu sicer dijamen-tralno nasprotno onemu, kar pišejo razni angleški listi. „Časi izključnega gospodstva Anglije v kitajskih vodah so za vedno minuli. Dogodki zadnjih let nam kažejo, da ostale evropske velevlasti, ki se tudi zanimajo za razmere ua Vzhodu, so se zagotovile v varstvo teh svojih interesov za vse slučaje, v katerih se ne strinjajo z interesi Anglije. Danes Kitaj ne stoji več sam nasproti „kraljici morja", namreč Angliji. V takih razmerah angleška diplomacija ravna zelo neprevidno, ako agresivno postopa iu pritiska na kitajsko vlado z vsakovrstnimi grožnjami. Najboljše bi bilo seveda, ako se Anglija sporazumi v Rusijo, Francijo in Nemčijo, toda lord Salisbury ne bode storil tega koraka, ker dobro v6, da bi v taki zvezi z velevlastmi gotovo ne dobila Anglija največjega deleža v Kitaju". No, Angleži so tudi precej optimisti, ako menijo, da bodo sicer obogateli.
Proračun mestnega zaklada za leto 1898,
odobren v seji mestnega zbora ljubljanskega dne 21. decembra 1897. (Konec.)
C. Pokritje.
I. Uprava v obče.
1.	Pristojbine za meščan-	
	sko upravo . . .	100 gld.
2.	Pristojbine za vsprejem	
	v občinsko zvezo .	400 „
3.	Pristojbine za oglede	
	na lici mesta . .	600 „
4.	Opominarine . . .	437 „
6.	Povračilo uprav, stro-	
	škov za odgnance .	400 „
6.	Doneski uradnikov v	
	pokoj, namene . .	390 „
7.	Razni dohodki . . .	70 „
8.	Povračilo vož. stroškov	
	v stavb, zadevah .	500 „
	Svota . . .	3437 gld.
II. Uprava mestne imovine. 1. Dohodki poslopij in zemljišč:
a) najmovina od po-	
slopij ....	1989 gld.
b) najmov. od zem-	
ljišč ....	1592 „
c) Jalenova hiša	790 „
d) Najmov.od bolnic	
za silo . . .	100 „
e) skupila za mate-	
rijal in rekv.	300 „
f) ostali prejemki .	657 „
2.	Vrednostni papirji...... 830 gld.
3.	Mestne davščine:
a)	mestna užitnina 46634 gld.
b)	posebne mestne
priklade . . . 80000 „
c)	mestne doklade 101000 „
d)	povračilo klavn. pristojbin,od loterij. posojila . 5500 „
e)	gostaščina . . 32000 „
f)	tržna štautnina 250 „
g)	mestni lov . . 370 „
h)	mestna ledenica 100 „
i)	tržne pristoj. . 6000 „ k) pasji davek . . 2400 „
274254 „
4. Podturnska graščina . . . . . 4389 .
Svota . 284901 gld. III. Ceste, ulice, trgi in sprehajali š č a.
1.	Mestna tlakovina...... 33000 gld.
2.	Doneski................106 .
Svota . . 33106 gld. IV. Zdravstvene in blagotvorne zadeve.
1.	Pristojbine za ogled mrličev . . 689 gld.
2.	Drugi prejemki....... ._40 ,
Svota	729 T"
V. Šolstvo, znanost in umetelnost.
1.	Ooresti glavnic realčuih zakladov . 2452 gld.
2.	Ukovina......... 1000 „
3.	Deželni donesek za vzdrževanje
obrtn. pripravlj. šole .... 400 „
4.	Trgovinsko-obrtne zbornice donesek 280 „
5.	Doneski za obrne strok, šole . . 2325 „
6.	Najmovina od stanovanj v šol-
skem poslopju ob Erjavčevi
cesti......... 240 „
7.	Višja dekliška šola..... 2655 „
8.	Razni dohodki............10 .
Svota . . 9362 gld.
VI. Vojaška nastanitev.
1.	Povračila vojaštva in deželnega
odbora..................2863 gld.
2.	Prebitki vojaške nastanitve . . .	900 „
3.	Razni prejemki...... ._20 .
Svota . .	3283 gid. VII. Raznoterosti.
1.	Kazni....................20 gld.
2.	Povračila..................140 „
3.	Razni prejemki..............270 „
Svota	430 gld.
Skupna svota dohodkov . . 335248 gld. „ potrebščin . . 333422 .
Prebitek . , 1726 gld.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. decembra.
(Iz deželnega zbora kranjskega) nam je k včerajšnjemu poročilu dostaviti, da se je na predlog posl. M urnika vsprejel nujen predlog, začasno pobirati deželne doklade tudi 1. 1898. —- Na predlog istega poslanca se potrdita izvolitvi novih poslancev Kleina iu Božiča. Zadnji je pismeno opravičil svojo odsotnost od prve seje. — Poslanec dr. Majaron je interpeloval vlado, zakaj še ni izdana slovenska izdaja državnega zakonika za novi civilnopravdni red. Deželni predsednik ekscel. baron H ein takoj odgovori na to vprašanje, da on nima nobenega vpliva na izdajanje zakonika, da pa bo ministerstvo takoj obvestil o tej interpelaciji. — Prihodnja seja se vrši baje še le 17. januvarija. Vzroka, zakaj da deželni zbor niti že itak kratkega časa za svoje zasedanje ne mara vsega izrabiti, ne vemo nobenega in se nam tako velik presledek vsekako zdi neopravičen.
(Osebne vesti.) Naš rojak dr. Janko Šuman, odvetniški kandidat v Celovcu, je bil te dni vpisan med zagovornike graškega deželnega nadsodišču. — Gojenec orijenlaleke akademije Jumz Schwegel je bil 16. t. m. promoviran v Iuamostu doktorjem prava. — Pri včerajšnji dopolnilni volitvi iz veleposestva je glasovalo od 98 v tej skupini opravičenih volilcev 48, ki eo oddali svoje glasove za Frid. baron Rechbacha.
(Iz Borovnice) se nam brzojavlja : Gospoda župnika Janeza Oblaka je dne 27. t. m. zvečer precej nevarno zadel mrtvoud. — Vsem duhovnim so-bratom iu drugim prijateljem priporočamo dobrega gospoda v molitev.
(Posnemanja vredno.) Meščan, ki noče biti ime-uovan, izročil je mestuemu županu znesek 10 gl. v to svrho, da se s tem denarjem na novega leta dan povodom otvoritve mestne elektrarne revežem v mestni ubožn ci ua Karlovški cesti priboljša hrana.
(Pevski zbor „Glasbene Matice") priredi dne 8. januvarija 1898 „mali ples" v Sokolovi dvoraui „Narodnega doma". Vstopnice se dobivajo v prodajalnici g. J. Lozerja.
(Božičnica) na prvem mestnem slov. otroškem vrtcu vršila ne bode v četrtek 30. t. m. ob 4. uri popoludne. Prijatelji otrok se uljudno vabijo.
(Iz Gorice) 28. decembra. Storili so naši poslanci, kar se je v obče pričakovalo : ostali so pri izjavi, s katero so lani izstopili. Doslednost je to zahtevala. Pri izstopu so izjavili, da se ue morejo udeleževati zborovala, dokler nimajo poroštva pravičnejših razmer. Naše razmere v zbornici in zunaj zbornice so pa v s e v r o k a h c. k r. v 1 a d e. Da naši gospodje italijanski sosedje vedno slušajo na vladne migljaje, da se vladi celo nadležno vsiljujejo, to so pač letos v državnem zboru na Dunaju vsakemu dokazali, kedor morda teg» še ni vedel. — Osrednji vladi je bilo povsem lahko našim sodeže-lanom namigniti, da naj ue nasprotujejo blovenski ljudski šoli v Gorici, da naj Slovencem v deželnem zboru in odboru ne zabranjujejo jednakopravnosti, da naj Slovencem ponudijo zahtevaui četrti odsek, da bodo imeli poroštvo, da morejo svoje duševne, gmotne in narodne zahteve formulirati in spraviti vsaj v razgovor v aeželui hiši. Visoka vlada bi bila lahko tudi v svojem področju administrativnim potom poravuala mnogo krivic, ki se združene gode slovenskemu narodu na Goriškem ; toda tega ni storila. S pravdami, zapori in denarnimi kaznimi se pa dandaues tudi Slovenci na Goriškem ue puste nadomeščati z državnimi zakoni zagotovljene jednakopravnosti. Vladi ui bilo ljubo, da so slovenski poslanci laui izstopili; v njenih rokah je bilo odpreti jim vhod v deželno zbornico, toda še z mezincem ni ganila. Organi deželne vlade imajo menda zvezaue roke, s kakim vezilom, to je javna tajnost; osrednja vlada pa naših razmer noče motriti, nego s stališča in na podlagi poročil deželne vlade, kar je iz obravnav državnozborskih znano vsemu svetu. Žito uaši poslanci zahtevajo iu morajo zahtevati preustroj vladnega zistema na Primorskem. Laui so naši poslanci govorili z izstopom, letos dosledno z neustopom. Glas izstopa vlada ni hotela razumeti; upamo, da glas neustopa bo vspesnejši. Da narod našim poslancem zaupa, da njihov korak navdušeno odobruje, da narod stoji za svojimi poslanci, to je znano vladi in vć, da se Slovencem gode velikanske krivice. Kaj bo storila visoka vlada, pouči nas bližnja prihodnjost.
(Socijalni demokratje) so imeli pretečeno nedeljo v ljubljanski kazini zopet „velik ljudski shod"; kakih 150 sodrugov. Poročali so zastopniki raznih krajev. Iz razprav se je videlo, da brodi socijalna demokracija po nemško-liberalni mlakuži iu lovi žabe za nemško liberalno gospodo. Ugovarjala sta gosp. 2 a n iz Cdlja, ki jim je prav dobro zmedel štreno, in Gostinčar, kateremu se je radi krika in psovanja bolj slabo godilo. Kristan je Zauu odgovarjal „in der verhassten deutschen Sprache", kakor se je sam izrazil. Mož meuda ne misli več na one čase v Zagrebu, ko se je proslavljal Starčevič ia hrvatski narod, sedaj mu je vse jedno Slovan ali Nemec, Lah ali Turek — človek včasi res daleč pride. Zadnik je javno povedal, da je socijalna demokracija v nekaki zvezi s stranko, ki ima voljo, delavstvu pomagati. Ta stranka so seveda nemški nacijonalci, ne glede na milijonarje a la Lemiš. — Tudi je povedal do sedaj vsemu svetu neznano dejstvo, da so policaji soc. dem. poslance preje iz zbornice vrgli, preden so ti vrgli iz predsedniškega stola predsednika. Sodrugi so mu to verjeli, mogoče da
sam tudi verjame — „kunšten je dosti". — Poživljali so potem Gostinčarja, da govori, kar ju pod pogojem varnoBti tudi storil. Toda ko je jel razkrivati neumnosti Zadniku, je nastal šum, zmerjanje iu vpitje kakor pri divjih zamorcih. Vskliki iu zmerjanja so bili popolno primerui druščini, iz katere so prihajali. Zadnik je hotel pomiriti „oičice" ter je pri tem rabil za Gostinčarja žaljive izraze, na kar je ta izjavil, da vsled psovanja in Zidnikovih izrazov ne bode več govoril. Vidi se, da je prišla soc. dem. pri nas v štadijo obupa in v tem obupu samo še psuje in razbija, kakor stekel pes pred poginom.
(Odkup v korist družbe sv. Cirila iu Metoda.) Narodnjaku vabimo, da se odkupijo na korist št. ja-kobsko trnovske ženske podružnice sv. Cirila iu Met«da od čestitk za praznikeinnovo leto. Odkupne zneske vspfejema iz prijaznosti g.
1.	Lozar na Mestnem trgu. Imena dam iu gospodov, kateri se bodo odkupili, prijavila se bodo v listih.	Podružnični odbor.
(Iz Celovca,) dne 28, decembra: Misijou bodeta vodila na Dholici č. oo. Doljak in Vrhovec, S. J., od 16. do 24. januvarija prih. leta. — V celovškem duhovnem semenišču vodi duhovne vaje bogoslovcav sloveči dogmatik o. H. Hurter S. J. iz Inomosta. — Premeščen je sodnik V. Potivrek iz Trbiža v Krko. Na njegovo mesto pride dr. K. Mayr iz Mureka. — Okrajni komisar v Celovcu, pl. Bai-ner, je dobil zlati zaslužni križec s krouo.
(Prememba v koroškem deželnem predsedništvu) Iz Celovca, dne 28. dec.: Te dni poslavlja se iz Celovca — s težkim srcem, pravijo — odstopivši dež. predsednik eksc. baron Schmidt-Zabi-č r o w. Danes poslovili so se od njega uradniki, prihodnja dneva storijo to drugi javni funkcijonarji. Še posebno počastili bodo Celovčani svojega bivšega dež. predsednika. Napravijo mu namreč v četrtek zvečer bakljado, radi katere bode zaprto celo mestno gledališče. Tako ga bodo proslavljali še v zadnjem trenotku, po pravici, saj ie vedno bil na Djihovi strani I — Novi dež. predsednik pl. Fraydenegg dospel je danes semkaj ter, kakor poročajo listi, takoj prevzel vodstvo deželne vlade. Jako značilno je, kako liberalni listi pozdravljajo novega predsednika. Proslavljajo njegovo »nepristranost«, s katero se bo, pravijo, kmalu prikupil Nemcem in Slovencem. Poznamo jo, tisto »nepristranost«, kakor jo umevajo naši liberalni nacijonalci I Zraven pa isti listi s posebno slastjo zabeležujejo dejstvo, da je novi predsednik pri volitvah v štajerskem velikem posestvu vedno potegnil z liberalno stranko. Hvalisanje liberalnih listov nam najbolj kaže, pri čem da smo I
(Od Sv. llja v Slov. Goricah) 26v decembra. V ncči od 25.-26. t. m. je umrl tukaj po osemdnevni bolezui g. Ignacij Spari v 66. letu starosti. Bajni je bil v obče priljubljen in od vsakega spoštovan. Kot premožen posestnik, vrl Slovenec, ne-oženjen, cerkveni ključar, mnogoletni župan občine Strijehovec, bil je tudi velik dobrotnik naše farne cerkve. Kakor poprej ob vsaki potrebi, daroval je predlansko leto za cerkev ob priliki prenovljenja al-tarjev in slikanja presbiterija sam tisoč goldinarjev. Zato so mu tudi lansko leto ob priliki sv. birme, naš milostljivi knezoškof iz leče javno izrekli svojo zahvalo. Zdaj ga je Bog poklical, da prejme obilno zasluženo plačilo v nebesih. Naj v miru počiva
Društva
(S loven, delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi v soboto, dne 1. januvariia 1698. 1. „Novoletno veselico" v telovadnici „Narodnega doma". Iz prijaznosti sodelujejo gg. : režiser B. Iuemaun, Fr. Perdan in M. Benčan iz Celia. Godba sl. c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 50 kr. za osebo, trije člani jedne obitelji 1 gold. 20 kr.. čč. podporni člani so vstopnine prosti. — Vspored: I. Godba: 1. Schueider: „Brzherzog Kari", koračnica.
2.	Titi: „Slovanska ouvertura". 3. Parma : „Pozdrav iz Gorenjske", valček. 4. Zaje: „Večer na Savi", fantazija. 5. Pehel: „Krondorfer Sauerbrun". polka franc. 6. Blaschke: „L ederkranz", potpourri. 7. Gra-nado: „El Turia", španski valček. 8. Parma: „Pod lastno streho". 9. Komzak: „Fiir lustige Leut", pod-pourri. 10. Frisek: „Slovenske pesni", kadrilja. II. Akrobatske vaje. Izvaja v dveh oddelkih (brez orodja iu z orodjem) g. M Benčan ter 3 in 10 let stara brata Zabukovšek iz Celja. III. Komični prizori. 1. „Vinska poskušnja", humorističen prizor za moški čveterospev ter z spremljevanjem glasovirja. 2. „Ljubljanski postopač", komičen solo-prizor g. B. Iue-mann. 3. Komičen duo-prizor „Nove dobe automat" in „Tikl-Takl* z kupleti proizvajata eg. B. Inemann in Fr. Perdan. IV. Petje: 1. Dr. G. Ipavic: „Slovan
na dan", zbor s baritonom, solo gosp. A. Malič. Ž. Jos. Kociiančič: „Oolačku". zbor н tnnor- in bari-tonnaiiiotipevoru, soli: F. Bus, J. Lumbar. 3. Iv. pl. Zt|c: „М.те", sinfouičiia fdatibeua slika za moški zoor z orkestrom. Pet|e vodi društvmi pi-vovodia g. A. Siichs. K mnogobrojni vdeležbi vabi najujudneje
odbor.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 29. decembra. Uradna „Wiener Zeitung" je danes objavila cesarsko naredbo, s katero se določa proračunski provizorij od 1. januvarija do konca junija prih. leta; dalje ces. naredbo, ki na podlagi § 14. določa sodne pristojbine povodom vpeljave novih pravdnih zakonov.
Dunaj, 29. decembra. Današnji „Frem-denblatt" piše glede šestmesečnega b u d-g e t n e g a provizorija, da se je ta doba vsled tega določila, ker je, akoravno se namerava kmalu po zaključku deželnih zborov sklicati državni zbor k ustavnemu delu, vender še prav malo nade, kakor uči skušnja, da bi se pred pretekom več mesecev rešil državni proračun parlamentarnim potom. Sicer so pa ta naredba glede provizorija takoj predloži državnemu zboru v naknadno odobritev, kakor naglo se prične redno parlamentarno delovanje.
Dunaj , 29. decembra. Nižjeavstrijski deželni zbor je danes vsprejel predlog posl. Kolisko, da se zakonitim potom določi nemščina kot učni jezik na ljudskih in meščanskih šolah. Toda pričakovati je, da ta sklep ne dobi najvišjega potrjenja, ker nasprotuje § 19. drž. tem. zakonov.
Dunaj, 29. decembra. Ogerski ministerski predsednik baron Banffy je dospel včeraj iz Budimpešte, bil pri cesarju v daljši avdijenci ter se vrnil zvečer v ogersko stolnico.
Praga, 29. decembra. Župana vršovske občine, Jando, so včeraj odvedli v zapor, ker se je že več let zistematično pečal z raznovrstno tatvino.
Praga, 29. decembra. „Politik" je danes objavila članek, v katerem napoveduje preinembo jezikovne naredbe glede znanja obeh jezikov.
Heb, 29. dec. K današnjemu shodu aka-demične mladeži prišlo je mnogo Židov iz Prage ; vsa vojaška posadka pripravljena, da dela red in mir. Iz Gradca prišlo več profesorjev. Oes. namestništvo zapretilo, da bode v slučaju najmanjih nemirov kazensko postopalo.
črnovice, 29. decembra. Državna poslanca Lupul in Popovici sta poročala o državnem zboru; vsprejela se je resolucija, da morajo rumunski zastopniki v državnem zboru solidarno postopati z desnico.
Budimpešta, 29. decembra. Kakor poroča neki tukajšnji list, utegne se opozicija udati predlogu, da se carinski tarifi ne spremene. dokler veljajo trgovinske pogodbe z unanjimi državami.
Budimpešta, 29. decembra. Splošno se je govorilo včeraj v parlamentarnih krogih, da se je neodvisna stranka ob 12. uri odločila glasovati za vladni nagodbeni provizorij in opustiti obstrukcijo. Zatrjevalo se je, da je ponudila stranka vladi kompromis pod pogojem, ako ji ministerski predsednik da zagotovilo, da ne uvede napovedane kloture in da državnega zbora ne odgodi in ne zaključi. Ministerski predsednik je neki ugodil tej zahtevi in je torej precej nade, da se uresniči Banffyjeva želja. Do tega koraka je Košutovee bojda najbolj prisililo javno mnenje, ki ni zadovoljno z dosedanjim postopanjem stranke, in pa zadnji izjalovljeni shod. Za danes je napovedanih po deželi več shodov, na katerih se bode ugovarjalo taktiki obstrukcijonistov. Kakor pa kaže sinočna seja poslanske zbornice, o kakem kompromisu še ne more biti govora, ker sta zopet dva govornika izjavila se za Košutov predlog in se ogrevala za popolno samostojnost Ogerske. Košutova in Ugronova frakcija sta še jedini.
Kaneja, 29. decembra. Admirali so naznanili guvernerju, da so zvedeli o nameri turške vlade, ki hoče odposlati na Kreto 5000 mož mesto dosedaj na tem otoku se nahajajočih rezervnikov, in da bodo storili v tem oziru potrebne korake. — Deputacija narodne skupščine jo izročila konzulom izjavo, v kateri se naglaša, da se podajo Kre-čani bodočemu generalnemu guvernerju le tedaj, ako ostavijo Kreto vse turške čete, iri da sicer ne morejo prevzeti nikake odgovornosti za varnost v notranje otoka vrniv-ših se Turkov. Ustno je naznanila deputacija, da se zadovolje Krečani tudi s tem, ako odidejo turški vojaki polagoma z otoka.
Neprekoiljivega učinka je
Tainio-chiiiiii tinktura za lase.
Okrepčuje ln ohranjuje lasišče in preprečuje Izpadanje las. Gena 1 stekl. z rabilnlm navodom 50 kr.
Jedina zaloga	67 47 2
lekarna pri Mariji Pomagaj M.Leustek v Ljubljani,
Bes)jeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Telefona štev. 68 je slav. občinstvu v poljubno porabo.
T mrll мо:
20. decembra. Jera Trontl, kuharica, 58 let, Rožne ulice 9, mrtvoud. — Marija Budnar, zasebnica, 84 let, Hil-šerjeve ulice 8, mrtvoud.
V bolnišnici:
25.	decembra. Albin Wieser, ključavničar, 52 let, jetika. — Jožef Skoporc, gostač, 75 let, plučnica.
26.	decembra. Andrej Anzelc, kajžar, 29 let, pyetitis purulenta.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v inm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24. urab v ram.
28	9. zvečer	745-9	-3 2	sl. jug	jasno	
29	7. zjutraj 2. popol.	746 7 746 0	-6-7 +0-4	sl. ssvzti. sl. szah.	oblačno jasno	00
Tržne cene v Ljubljani
dnć 29. decembra.
-	M-	kr.		gl.]kr.	
Pšenica, m. st. . .	12	80	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	88
Rež, „ . . .	8	80		—	80
Ječmen, „ . . .	6	60	Jajce, jedno . . .	—	
Oves, „ . . .	6	60	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	9	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . • .	7	50	Telečje „ „ .	—	68
Koruza, „ . . .	6	60	Svinjsko „ „ .	—	56
Krompir, „ . .	2	50	Koštrunovo „ „ .	—	36'
Leča, hktl. . .	11	—	Piščanec ....	—	50.
Grah, „ . . .	13	—		—	is;
Fižol, , . . .	9	—	Seno, 100 kgr. . .	1	78;
Maslo, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „ . .	1	78!
Mast, „ . .	_	72	Drva trda, 4 kub. m.	6	80,
Špeh svež, „ , .	—	64	„ mehka, 4 „ „	4	80j
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828)
prodaj a
»аМшк
j
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih ećn in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani. cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacega blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 66
Valentin Blazgon,
pozamentirar v Ljubljani,
priporoča se čast. duhovščini in oerkvenlm predstojnikom v najaatančneje Izdelovanje 846 3-3
pozamentrijskih del,
kot: cofe in franže za bandera, burze-žnore, olngule, cofe za lestence, ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela izdelujem po najnižjih cenah.
Domače ročno in trpežno delo.
Dovoljujem si tudi opomniti, da sem se preselil
na Mestni trg št. 24, III. nadstr.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
ju uljudno
sl Vašemu blagorodju
L t u r o za želodec
Podpisan! usoja naznaniti, da rabi poslano 11 n k I (Tinetura Rhei composita G. Plocoll) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu In kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim In žolčnlm izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897,
232 100-78
Provlncljal brat Emanuel Loltnor.
nadzdravnlk.
4
4§ 4f
hi
4§ 4!
41 41
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča velcčastlti duhovščini in slavnemu občinstvu
čebeIno-Yoš6ene sveče
za cerkev, procesije in pogrebe,
gospodom trgovcem 838 10-5.
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. — Za čebelarje
izvrstni garantirani pitanec
v škatljah po 5 kg, a kg 50 in 60 kr., škatlja 30kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu.
Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni.
Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zaloga in prodaja
ШС brinja in brinjevca m
liter gld 120, medeno žganje liter 1 gid., vse je lastni izdelek.
Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo
svečar in lcctar, trgovina z medom i voskom,
Ljubljana, Wolfove ulice 10.
Št. 42515.
Razglas.
tol 3—3
Št. 41.989.
850 3—3
V javni seji občinskega sveta dne 15. junija t. 1. se je sklenilo, da se mestni magistrat obrne do deželnega odbora kranjskega, naj bi izposloval dovoljenje nastopnih pristojbin, oziroma občinskih taks, in sicer:
a)	za godbo ali druge produkcije v gostilnah ali v drugih javnih prostorih brez vstopnine na i>0 kr. na dan;
b)	za godbo ali druge produkcije v gostilnah ali v drugih javnih prostorih z vstopnino gld. I-— na dan;
c)	za plesne veselice v javnih prostorih z vstopnino gld. 2'— in za vsacega godca 20 kr. na dan;
d)	za predstave in razstave v manjih razstavnicah gld. 1-— na dan;
e)	za predstave in razstave v večjih razstavnicah in cirkusih gld. 3-— na dan. Zoper ta sklep je dopustna pritožba v teku 14 dni od dneva razglasa.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 18. decembra 1897.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. I (v Knezovi hiši) obrestuje hranilne vloge po	858 з-i
4*2 odstotka
brez odtege rentnega davka, kojega zadruga sama za vložnike plačuje, na kar se občinstvo opozarja.
Uradne ure vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Mladeniči, kateri pridejo prihodnje leto k vojaškemu naboru, in njih sorodniki, se opozarjajo, da je v smislu § 21: 2 a) vojnega zakona prošnje za vsakojake ugodnosti v smislu §§ 31, 32, 33 in ;!4 tega zakona vložiti meseca Januvarija ali februvarija pri tukajšnjem magistratu, ali pa izročiti najzadnje naborni komisiji. Pozneje vložene prošnje pouzročajo zmešnjave iu nepotrebno delo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 16. decembra 1897.
Št. 43Š31.
862 1—1
Na podstavi § 16 ministerskega ukaza z dnč 23. maja letos (št. 130 drž. zak.) se razglaša sledeče.
1.	V Ljubljani izdajal bo od 1. januvarija 1898. leta naprej spričevala v dosego pravice ubogih župan ali pa njegov namestnik.
2.	Strankam, ki želijo dobiti tako spričevalo, oglasiti se je ob navadnih uradnih urali pri referentu za uboge, magistralnem svetniku Iv. Vončini in prinesti seboj oziroma dopolniti vse za izpolnitev dotične vpraševalne pole potrebne pripomočke.
3.	Če stranka za spričevalo prosi pismeno, priložiti mora prošnji primerno izpolnjeno, podpisano in orl hišnega posestnika potrjene vpraševalno pdlo.
4.	Nadaljne poizvedbe, ki so za določbo pridobninških, dohodninskih in imovinskih razmer potrebne, vršč se po okrajnih načelnikih.
5.	Po teh poizvedbah izda se potem stranki zahtevano spričevalo ali se pa tako
odreče.
6.	Stranki, kateri se odreče spričevalo, dopuščeno jo pritožiti se na c. kr. deželno vlado v Ljubljani.
To pritožbo pa je vložiti v 14 dneh po preteku onega dne, ko se je stranki vročil dotični odlok.
7.	Potrdilo teh spričeval po služnikih dušnega pastirstva se ne zahteva.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
(lnć 23. decembra 1897.
D и n u j s k a t> o i* z;
a.
Dne 29. decembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4u/„.......
Ogerska kronska renta 4"/0, 200 kron . . Avstro-ogerske banane delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 95 kr.		
101		95 „
121		75 .
101		85 „
121		65 „
99		CO „
932		
352		40 „
121)		05 „
58		92 Vin
11	n	77 „
9		53l/j„
45		45 „
5	rt	69 „
Dne 28. deoembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4"/0 zadolžnice Hudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
40/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av.osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . n	,, južne železnice 3°/0 .
„	„ južne železnice 5°/„ .
„	„ dolenjskih železnici"/,,
160 gld.		—
158		75
lh8		—
99		50
138		75
128		75
108		—
112		50
98		50
98		40
22".		—
182		35
125		75
99	n	50
Kreditne srečke, 100 gld.......'-!00	gld.	25	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	1H5	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	„	60	„
Hudolfove srečke, 10 gld.......25	„	80	„
Salmove srečke, 40 gld........74	„	50	,,
St. Genćis srečke, 40 gld.......79	n	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......57	n	—	„
Ljubljanske srečke.........23	„	25	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. .	159	„	25	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., lOOOgl.st.v.	3435	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	426	„	—	„
Akcijo južne železnice, 200 gld. sr. . . .	76	„	75	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	103	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....129	„	75	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................127	„	12	„
I «fiJT Nakup in prodaja TBK 1 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. I Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju I najmanjšega dobitka. S Kulantna izvršitev naročil na borzi.	швишпшшвавтшшшшшшшшшш Menjarnična delniška družba „M E 86 C U IS" Wollzeile št. 10 Dunaj, Nlariahilferstrasse 74 B.	Pojasnlla">Ju; v vseh gospodarskih in finančnih stvarek I potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostniN I papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visoceg« 1 obrestovanja pri popolni varnosti E JJ^" naloženih (g 1 avn i o. TEfit f
вимииашннвганииш