C'1-6' TRST, petek 17. aprila 1959 k*0 XV. . št. 92 (4246) PRIMORSKI DHEVMIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Podružn;ca GORICA: Ulica S. Pelllco l-II. - Tel. 33-82 - OGLASI- «18 *) 12 30 In Ja^5 ^'o l8 - Tel 37J3^ CENE NAROČNINA, meseCna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4300 Ur - Nedeljska Jtevllka S-J1 vsak mm višine v Sirim enega stolpca: trgovski 80. Nnančno-u pravni UW rainl so ii - ma i' i „7 h ^ ^ V " in' nedeljska 30 dln- mese{no 250 dtn “ Nedeljska: letno 1.440, polletno 730, četrtletno 360 dm - P< ^ 1 upravni lM’ oamrlnl<:c 90 Mr. - MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunal mesečno 100 lir. letno looo Ur -Poštni tekoči račun: Založništva Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-37* Zaključena je razprava o izstrelkih v senatu točk Pellove zunanje politike ^vprašanji neodvisnih katolikov senatorjev proti 87 se je izreklo za atomske izstrelke - Pojasnilo a banskega radia - Hud prepir med sicilijanskimi parlamentarci KD (Od našega dopisnika) 133 senatorjev proti 87 se je danes izreko, ki so jo predložili demokristjanski v kateri je rečeno, da parlament pristaja 1 0 oporiščih za atomske izstrelke. Z istimi Sji j „ pil zavrnjen predlog resolucije, ki so jo in PaIn’ Ter- in U°rii *ILPastore- Parri je da fi168 dopoldne in it«vit sporazum vlja njegovega W^UnW?U?nu so govorili N i» DonCnn^Senat0rji -Pa- dem S Itj er°jn'nij zagovarjala °’KnstJana Ja- ^id„71ara' rE„g0V?ril “ P° ) f Peli. * — zunanji ?. 3 točkah svo-Vj1« Pohtike: j da je b j-; za politiko po-Potrph« Sme biti loče-! k>li Politi “dločnosti. 3. " ta sPlošne orne-’ ik|!?*vijo , jZorstvo nad o-0 iarnsu u le ob konji1 v> rešiti’ 4' da je za ij-Nani v vseh odpr-k za .»> Pogajanji, in ■m* vladn -e in sestanke Nj ? ki Pr*znava- JJitPe h,?‘./se t0 so se- Ctiu s takim’- ki pa s0 v %ie 6rad‘mi dejanji, ka_ prav v - a atomskih o-7», žen,77u, ko se prilili mini o, konferenca kateri naj . Pferenca najviš- S '■ ki? Pa ie, da se Šii** PellnVCerai g°voril S» . »rotik ’ '’ pokazal kot n*st °d sa' it sR ministra, ka- Pezai?-- ani! zaradi bi d.°rku o‘*'sanih izjav v jiK da !fnJ ^ med dru -V ^kefo!; vlad° in VJ- 25PI ni bil° J). '!> 8voi ketnega spo- ‘tviio dag0;or zaklju' i? El.11* m„ v nobenem ^°r,e Poročati o ^ ‘klen?. dolofbe za iz-nJenega sporazu- > čl°enaaneS SPr6‘ zakonske-tov^tem^Pjninah za jj,- . SO poslu- & 2a del° k1' Ir ‘ Veri., clene bo- Ž,eotno_.pnhodnjo ** ‘J tv ■ Vala' Razprava o 0 n. red današ- pa , L ,»d»- volih. le poslanska S t1 Postoaz večmo gla-l) .>*on?u _ Pek proti po- S7al' V4adamestniku taj-» ifcža, ^‘.obtožbe ža- f' ki' d?1 “bjavU A!mirante-}) ®toti Gnmjanja lažnih SC*Mt °m?2U D’Ayala blitve javnega '-'"Sil KV®"«" 1 S >or w brez d°- { \ y}®tira 1 dl Proti po-‘ &:U’ P- “ar. te'11' 5tobeSi(U’ Niroiini- S6>adi 7t,JU *n Ro-CS °db pretePa in o- > L. K !lavn0bt° verjetno v k\'*thteVp fk° dnevne-Jutr- ?fžavmh na-& »e niih moral Se- i{,ra-j°Vf Zastopni-' .^ga daneii Tambr- - = SSfiSU sms f Pk, it-Vpraša’,,^! se konč-.lSlu Dos ln )e bil 14 Vj4« s* p°UdarW Segn‘iu |S>4arvksržastopj U*!i V^v VN^es 0 atlkanskega ‘.‘vsn VNor^tg* Pribl|iatijem M W*3* ^ovražnikai). \ S t^Uhiate med SmH 8t‘mi ' ki podPira-V Va»-,azširi»; komuni-»>uV‘ikan ^l°- S tem > U Mi? nudl-'i bi azzu sred- S l8ljan«ie a^e vr- se 0 °hrilje, V*, n uprl- n! vora le prišlo. Prav ta razgovor naj bi bil namreč povod za omenjeni komentar, ki je vso zadevo z «vetom» omilil. Scelba, ki je Milazza nekoč podpiral, mu je sedaj svetoval, naj s spoštovanjem sprejme na znanje zapoved Vatikana, medtem ko mu je stari don Sturzo sporočil, naj zavzame odlično protikomunistično stališče. Glede amnestije so poslanci KPI sklenili, da bodo predlagali naslednje spreminjeval-ne predloge: 1. za politična kazniva dejanja po letu 1946 naj velja amnestija za kazni 10 let namesto za štiri, 2. amnestija naj velja tudi za tiste navadne zločine, ki so povezani s političnimi, 3. posebne olajšave naj bi veljale za pripadnike oboroženin enot, 4. za kazniva dejanja v tisku pa bi veljala amnestija za kazni 6 namesto 4 let, tako da bi bila vključena tudi kazniva dejanja zaradi obrekovanja v tisku in 5. amnestija naj se razširi tudi na kazniva dejanja sramotitve državnih ustanov in odpora proti javnim uslužbencem. O današnjem sestanku vodstva PSI je tiskovna agencija Ansa napačno poročala Zaradi tega je tiskovni urad PSI iimtiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiii Uspela stavka kovinarjev v vsej državi RIM, 16. — Tajništvo CGIL je po uspeli današnji stavki po vsej državi kovinarskih delavcev poslalo vsem kovinarjem pozdrav in poudarilo, da «so s svojo akcijo pred vso državo pokazali odločno voljo, da se borijo s pomočjo obnove delovne pogodbe za tiste zboljšave ki ne predstavljajo samo njihove pravice, temveč tudi najbolj učinkovito spodbudo za gospodarski in socialni razvoj države*. CGIL poziva vse kovinarske delavce in uradnike «naj okrepijo svojo enotnost, da bi o-mogočili odločno nadaljevanje borbe.* Tudi sindikat FIM -CISL poudarja v svojem poročilu, da je »stavka popolnoma uspela in podčrtava odločno voljo enega milijona dealvcev, da si priborijo primerno delovno pogodbo.* Povprečno se je stavke udeležilo 95 odstotkov delavcev in okrog 60 odst. uradnikov. V soboto zjutraj bo sestanek izvhšnega odbora, popoldne bo pa v Milanu sestanek tajništev vseh treh sindikatov kovinarskih delavcev; FIOM, Ul LM in FIM-CISL. FIM-CISL bo pozvala demokristjanske parlamentarce CISL, naj naslovijo na vlado nujno vprašanje glede pritiska na svobodo stavke, do katerega je prišlo pri Fiat v Turinu. sporočil, da pogajanja med delegacijama PSI in MU IS za združitev še vedno trajajo, in sicer predvsem «o nekaterih političnih vidikih združitve zlasti pa o vprašanjih, ki se nanašajo na sindikat, medtem tko organizacijskih vprašanj sploh še nista načeli. Obe delegaciji se bosta sestali še v prihodnjih dneh, da bi z razpravljanjem nadaljevali in po. gajanja čimprej na pozitiven način zaključili. Zagari pa je v imenu MUIS dejal, da bo ta sestanek jutri in da odklonitev svobodne izbire sindikatov ni še nič dokončnega. Ansa je namreč poročala, da Vi-gorelli za MUIS vztraja pri svojem, PSI pa da poudarja, da morajo biti vsi člani PSI v enem samem sindikatu, t. j. v CGIL. Glavni tajnik KD Moro je sklical danes na sestanek sicilijanske demokristjanske parlamentarce. Na sestanku je prišlo do hudih prepirov in medsebojnih obtoževanj, tako da niso mogli doseči prav nobenega sklepa. Do spora je prišlo tudi zaradi občinskih volitev v Florenci, ki niso bile razpisane. Bivšega župana La Piro pa so obtožili, da je bil tudi on za odlaganje volitev in da je zaradi tega posredoval pri Segniju. La Pira trdi da «Segnija že najmanj tri mesce sploh ni videl*. A. P. Charlie Chaplin proti jedrskemu orožju VEVEY (Švica), 16. — Ob svojem sedemdesetem rojstnem dnevu je sloviti filmski igralec Charlie Chaplin objavil poziv za mednarodno prepoved jedrskega orožja. «Upam, pravi med drugim, da bomo odpravili vse atomsko in vodikovo orožje, preden to uniči nas. Živeti moramo v miru in rešiti vse naše probleme s pogajanji*. BEOGRAD, 16. — Jugoslovanske tovarne železniških vagonov bodo dobavile letos Madžarski, Vzhodni Nemčiji in Sovjetski zvezi 1100 tovornih vagonov in vagonov-cistern v vrednosti okrog 9 milijonov dolarjev. Naser obtožuje SZ vmešavanja v arabske notranje zadeve Ostre obtožbe proti arabskim komunistom in proti SZ NOVI DELHI, 16. — V intervjuju indijski reviji «Bli*z» pravi predsednik Naser, da je egiptovska informativna služ-b? zvedela za »obširno komunistično zaroto*, katere smoter je ((iraška nadvlada* in ustanovitev na Srednjem vzhodu »rdečega polmeseca*, ki naj bi ga sestavljala federacija med Irakom, Sirijo, Jordanijo, Libanonom in KuVaitom. Namen tega ((rdečega polmeseca* naj bi bil omogočiti Sovjetski zvezi dostop ne samo v Perzijski in Akabski zaliv pač pa tudi v Indijski ocean. Naser zatrjuje, da se je »velika sovjetska dobra volja, ki se je ustvarila v treh letih prijateljstva, zrušila manj kakor v treh tednih po neuspelem uporu v Mosulu*. ((Zgodovina zarote na Srednjem vzhodu, se je začela, pravi Naser, z državnim udarom, ki so ga pripravili komunisti v Siriji pred združitvijo z Egiptom v začetku leta 1956. Prav zato, da se stre ta zarota, nadaljuje Naser, so sirski patrioti prišli k nam in se je pospešila združitev z E-giptom. Sledil je plebiscit, ki je dokazal, da je 99 odstotkov sirskega prebivalstva podpiralo združitev; to je izoliralo in razkrinkalo sireke komuniste.* Zatem pravi Naser, da so komunisti izkoristili v Iraku sjiore med vojsko in političnim vodstvom za ustvaritev neenotnosti in anarhije za likvidacijo arabskega nacionalizma in da spravijo skupaj druge ljudi «v neke vrste politično fronto pod njihovo oblastjo*. Zatem pravi Naser, da so komunisti, ko so si zagotovili nadzorstvo v Iraku, organizirali vsearabsko tajno gibanje, zato da delujejo s prevratom in sabotažo proti sosednim a-rabskim državam. Naser zatrjuje tudi, da so temelje za tako fronto postavili na XXI. kongresu KP SZ arabski komunisti, ki so se ponovno sestali februarja ob navzočnosti tudi izraelskih komunistov. «Ob tej priložnosti ie bila pripravljena velika zarota o tajnem vsearabskem komunističnem gibanju z namenom, da se razdeli ZAR in da se ustanovi rdeči polmesec z Bagdadom kot centralo proti arabskemu nacionalizmu*. «Staro prijateljstvo med SZ in ZAR pa bi se lahko povrnilo*, dodaja Naser. «Naša najmanjša zahteva Moskvi pa je, prav tako kakor Londonu in Washingtonu, naj razumejo arabski nacionalizem, cenijo njegovo dostojanstvo in neodvisnost ter naj podprejo, namesto da bi rušili, naše stališče o pozitivni nevtralnosti. Vse, kar zahtevamo, je, naj se ne vmešavajo v naše notranje zadeve. Hčuščev ve za škodo, ki jo je bagdadski pakt napravil našemu področju, ko je vnesel hladno vojno in zastrupljeno ozračje. Cernu hoče ponoviti zahodno napako prav v Bagdadu? Ce se bo to vmešavanje prenehalo, se bo naše prijateljstvo, ki'temelji na trdnejših temeljih arabskega nacionalizma, prav go- tovo povrnilo.* ......................................................... Nixon pojde julija na obisk v Moskvo Herter bo verjetno Bullesov naslednik Nixon bo v Moskvi odprl razstavo ameriške industrije, toda nedvomno bo imel tudi politične razgovore - Eisenhovverjevo pismo Dullesu - Komentarji angleškega tiska AUGUSTA, 16. — Predsednik Eisenhovver je danes sporočil, da bo podpredsednik Nixon 25. julija odprl ameriško industrijsko razstavo v Moskvi. Dodal je, da je namen razstave doseči večje razumevanje med a-meriškim in sovjetskim ljudstvom. Kakor je znano, se je Mikojan ob svojem obisku v ZDA razgovarjal z Nixonom in izrekel upanje, da bo ta prišel v SZ. Nixon je najvišji ameriški voditelj, ki odhaja v Mo- skvo po Rooseveltovem potovanju v Jalto leta 1945. O razstavi so se sporazumeli lansko leto v okviru dogovora o izmenjavi znanstvenih, tehnoloških in kulturnih razstav. V New Yorku bodo v istem času odprli razstavo sovjetske industrije. Izjava Bele hiše pravi med drugim; »Predsednik je dal nalogo podpredsedniku Nixo-nu, naj prihodnje poletje v imenu ameriškega ljudstva odpre ameriško drž. razstavo v Moskvi Možnost takega obiska se je upoštevala med razgovori predsednika z državnim tajnikom Dullesom, pomočnikom državnega tajnika Herterjem, ameriškim poslanikom v SZ Thompsonom in podpredsednikom*. Nixon bo verjetno ostal v SZ tri dni. Ob tej priložnosti se bo verjetno razgovarjal s kremeljskimi voditelji. Predsednik Eisenhower je danes Uradno sprejel Dulle-sovo ostavko. Načelnik Bele hiše Hagerty je izjavil, da se je Eisenhower danes razgovarjal po telefonu z Dullesom glede imenovanja novega državnega tajnika in o tem, kako bo Dulles lahko še sodeloval z njim kot svetovalec za zunanje zadeve. V pismu, ki ga je predsednik poslal Dullesu, pravi med drugim: «Vi ste trdna postojanka naše države proti spletkam imperialističnega komunizma. Vi ste pripeljali številne ljudi na stran svobodnega sveta in ste jim vlivali poguma in odločnosti v borbi za svobodo in za načela. Kot državnik svetovnega slovesa se vaši uspehi kot voditelja državnega departmaja jasno in trdno dvigajo v očeh vseh*. Bela hiša javlja, da bo novi državni tajnik imenovan v VJS . Pormke ko- S fc5nski katoli-pk' 1. aMnj1 lci)u po- Xfi >!»ei,C katoliških .N‘!kov.4^nko neodvfsr- udele-krščan- za a za spričo e v K “tej J1*')! h jfe .%££ *v. seVat'kanski hoče Pr°Rla' V), *dtUgaTi0 b,!i V* N**. atoHšita D,S0 'čer »Vnj Vj%tod_a kljub INK, S^lVki hd\'Vaanikali »» drža,. yaj spre- do razgo- •iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiintiHiiHiMiiiiimmiiiiiitmiiitiHiiiiiiiHiimiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiimiiii Grotemhl napo v važno vzhodnonemško dele Pred podpisom mirovne pogodbe ni mogoča nemška združitev - Pankovv proti temu, da bi o združitvi govorili v Ženevi - Kanada uradno predlagala Quebec za sedež konference najvišjih BERLIN, 16. — Predsednik vzhodnonemške vlade Grote-wohl je danes v ljudski skupščini sporočil, da bo njegova vlada poslala na ženevsko konferenco zunanjih ministrov važno delegacijo. Pripomnil je, da ne bo nemške združitve pred podpisom mirovne pogodbe. «Postaviti na prvo mesto združitev,* je izjavil Grote-wohl, pomeni, da se hoče odvrniti pozornost od glavnega vprašanja: odstranitev nevar- nosti atomske vojne; ne bo združitve, dokler bodo vojaki imeli oblast v Zahodni Nemčiji in bodo ogrožali druge narode.* Zatem je Grotesvohl obsojal dejstvo, da je bonnska vlada pokazala namen, da pošlje na ženevsko konferenco malo važno delegacijo, ki jo bo vodil drugovrstni funkcionar zunanjega ministrstva. Izjavil je, da bodo v vzhodnonemški delegaciji, ki jo bo vodil Lothar Bolz, še pomočnik zunanjega ministra Otto VVinzer, pravosodni minister Heinrich Toep-litz, predsednik parlamentarne zunanjepolitične komisije Peter Florin in druge važne osebnosti. Zatem je Grotesvohl ponovil sovjetski predlog o spremeni-tvi zahodnega Berlina v svo- bodno demilitarizirano mesto ter je pri tem odločno zavrnil zamisel, naj bi tak statut razširili tudi na vzhodni del mesta pripomnil je, da je Vzhodna Nemčija pripravljena zajamčiti svobodno mesto v zahodnem Berlinu in spoštovati socialni ustroj v zahodnih sektorjih. «Vzhodna Nemčija se bo v Ženevi izreklo za neatomsko področje, za sklenitev nenapadalne pogodbe med NATO in člani varšavskega pakta in za znižanje števila tujih o-boroženih sil v Nemčiji in v drugih državah Evrope*, je dalje izjavil Grotewohl. Ponovil je, da je združitev zadeva, ki se tiče obeh nemških držav in ne ženevske konference. »Vsak poizkus, da se v Ženevi prenese diskusija na to zadevo, je dodal, bo zavrnjen kot vmešavanje v notranje zadeve naše države. Vzhodna Nemčija vztraja pri svojih prejšnjih predlogih za zbližanje med obema nemškima državama; ustanovitev vsenemške federacije, ki ho po potrebi kvalificirana za podpis mirovne pogodbe, in takojšnja ustanovitev komisije predstavnikov obeh nemških držav 7. nameppm. da se določi skupno stališče glede mirovne pogodbe*. V Londonu je predstavnik Foreign Officea potrdil, da je kanadska vlada uradno predlagala, naj bo konferenca najvišjih v Quebecu. Na vprašanje, kakšno je stališče britanske vlade, je predstavnik odgovoril, da bodo čas in kraj konference najvišjih morali določiti zunanji ministri, ki se bodo sestali v Ženevi. Na neko drugo vprašanje je predstavnik odgovoril, da Švica ni predlagala, naj bi konferenca najvišjih bila v Ženevi. Dodal je, da ne verjame, da bo Švica dala tako pobudo, ker običajno sprejema predloge, naj bodo mednarodne konference v Ženevi. Na vprašanje, ali je Velika Britanija naklonjena Ženevi kot sedežu konference najvišjih, je predstavnik odgovoril: «Tega ne morem reči*. Na koncu je še izjavil, da mu ni nič znanega o avstrijskem namenu, da predlaga Dunaj za sedež konference. V londonskih krogih so mnenja, da bi bil Dunaj primeren za konferenco najvišjih iz dveh vzrokov: 1. V avstrijski prestolnici je bil sklenjen maja 1955 edini povojni važen sporazum med SZ in Zahodom, t. j. avstrijska državna pogodba. 2. Sama sovjetska vlada je predlagala poleg Ženeve tud' Dunaj. Po mnenju britanskih krogov bo konferenca najviš-jih verjetno avgusta, nekaj dneh. Hagert.v je sporočil, da se je Eisenhower razgovarjal o imenovanju Dulle-sovega naslednika s svojimi sodelavci, med katerimi sta tudi general Goopaster in njegov posebni pomočnik za zadeve državne varnosti Gordon Grav. Hagerty je dal razumeti, da je Eisenhower vprašal za mnenje tudi Nixona. Včeraj se je Eisenhower razgovarjal po telefonu tudi s Herterjem. Hagerty je izjavil, da sta govorila o «zadevah, ki se tičejo državnega denartmaia*. Nekateri funkcionarji ameriške vlade zatrjujejo, da bo za Dullesovega naslednika prgv gotovo imenovan Christian Herter. Herterjev zdravnik Bayles je izjavil, da protin, zaradi katerega trpi Herter, mu ne bi onemogočal izvrševanja poslov državnega tajnika. Bayles je dodal, da je v zadnjih letih bolezen Her-terja »samo v majhni meri napredovala*. #Ne boleha za r.obeno vrsto artroze. Ne počuti se lagodno, ko hodi ali stoji več časa. Toda ne čuti nobenega neugodja n, pr. ko sedi pri mizi ali ko je v postelji*. Zadnji dve leti je C. Herter uporabljal kovinaste bergle. Bonnska vlada je posvetila svojo današnjo sejo posledicam, ki bi lahko nastale po Dullesovi ostavki. Seji je predsedoval podkancler Erhard. V vladnih krogih izjavljajo, da je bonnska vlada zaskrbljena zaradi Dullesove ostavke tudi zaradi tega, ker se bliža čas važnih mednarodnih sestankov. Med številnimi komentarj, so predvsem zanimivi komentarji angleškega tiska. »Times* piše med drugim; «Dullesova ostavka, ki nrihaja tako malo za spremembo položaja A-denauerja, postavlja številna in resna vprašanja zahodnemu zavezništvu Nujnost zahodne enotne politike je še večja ko prej. Potrebno je predvsem pokazati, da se ne bomo odpovedali našim pravicam. Poleg tega je potrebno sporazumeti se o predlog:h, ki naj postavijo na preizkušnjo rusko željo, da pride do sporazuma o Berlinu in Nemčiji*. List nadaljuje: »Zahodno e-notnost o teh predlogih bo I verjetno še teživneje doseči * sedaj, ko je Dulles odstopil. Pred zadnjim bolezenskim napadom' je Dulles začel kazati manjšo togost in dogmatičnost o metodah pri obrambi zahodnega dostopa v Berlin in glede nemške združitve. Bolj ko kdor koli je lahko potegnil za sehoj evropske zaveznike. Tragično bi bilo, če bi njegov prisiljen umik omajal zaveznike in jim onemogočil sporazum o trdnih in konstruktivnih predlogih*. Liberalni list «Manchester Guardian* je tudi podobnega mnenja in piše: «V zadnjih letih je bil Dulles velik državni 'tajnik. Nedavno je Fo-ster Dulles, poslužujoč se u-gleda, ki si ga je s časom pridobil, kazal, da se nagiba k bolj domiselni diplomaciji. Bodisi na Daljnem vzhodu kakor v Evropi se je zdelo, da se Dulles že nekaj časa nagiba k poizkusom, da jiride do delne rešitve s komunističnimi državami. Videti je tre-1 ba, v kolikšni meri bo nje- gov naslednik lahko nadaljeval ta poizkus*. Konservativni «Daily Telcgtaph* poudarja, da je Dulles imel v zahodnem zavezništvu tako prevla-dajočo vlogo, da bo njegovo izginotje zapustilo v vrstah Zahoda ((praznino, ki jo bo težko izpolniti in ki jo bo Hruščev prelahko izkoriščal*. List pravi zatem, da je Fo-ster Dulles v odnosih s SZ imel v vseh zahodnih državah tak ugled in zaupanje, da se nove ideje zdijo nadaljevanje in ne sprememba njegove politike. List pripominja, da Zahod ne sme priti na ženevsko konferenco v zmedi in da mora »novi državni tajnik še pred to konferenco spraviti spet na pot tisto zahodno politiko, ki jo je Foster Dulles zaradi bolezni lahko samo začel* Dan neodvisnosti Afrike NEW YORK, 16. — Sinoči so na zborovanju v Carnegie Hall praznovali »dan afriške neodvisnosti*. Med številnimi udeleženci so bili diplomatski predstavniki držav članic organizacije afriških neodvisnih držav ter predstavnik alžirske vlade. Navzoč je bil tudi izraelski generalni konzul Sim-ra Prati, gospa Roosevelt in številni ameriški sindikalisti. Predsednik zborovanja Theo-dore Khell je prebral številne pozdrave važnih osebnosti, med katerimi pozdrav etiopij-skega cesarja, predsednika Liberije Tubmana in pozdrave ameriških sindikatov Meanyja in Reutherja. Ameriški senator Humphrey je predlagal, naj bo 15. april s predsedniškim razglasom določen za «dan svobode Afrike*. Ameriški generali sabotirajo priprave za pogajanja s SZ Izkoriščajoč Dullesovo bolezen se ne ozirajo na navodila državnega departmaja glede poletov v letalskih hodnikih v Nemčji ■ Protest britanske vlade LONDON, 16. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je bila britanska vlada obveščena, toda ne vprašana za mnenje glede zadnjega poleta ameriškega letala v letalskem hodniku za Berlin. Pripomnil je, da so britansko vlado obvestili o tem samo nekaj časa prej, preden je letalo odletelo. Predstavnik je dalje Izjavil. da je britanski minister v Washingtonu Hood »diskutiral* včeraj v ameriškem državnem departmaju o zadnjem poletu ameriškega letala po letalskem hodniku v Berlin v višini nad tri tisoč metrov. Dodal pa je, da ni res, da je Hood protestiral. Predstavnik ni hotel povedati, kakšna je bila reakcija državnega departmaja na britansko posredovanje. Vendar je poudaril, da britanska vlada ne priznava nobene omejitve višine za letala v letalskem hodniku med Zahodno Nemčijo in Berlinom. V krogih blizu predsedstva angleške vlade dajejo razumeti, da je državni departma v sporu s Pentagonom glede umestnosti takih poletov v sedanjih okoliščinah. Britanska vlada se boji, 'da bi ti poleti lahko škodili prihodnjim pogajanjem s Sovjetsko zvezo. V britanskih krogih izjavljajo, da je po prvem incidentu 27. marca, ko je neko ameriško jfrevozno letalo letelo više kakor 3000 metrov in so ga sovjetska lovska letala ovirala, ameriški državni departma sklenil, da za sedaj ne bo več takih poletov. Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je bil obveščen o tem sklepu med njegovim obiskom v Wa-shingtonu. Strinjal se je, da sedanji čas ni primeren, da bi vztrajali s poleti više kakor 3000 metrov. Toda kljub temu je 3. aprila neko ameriško letalo spet letelo više kakor 3000 metrov, zaradi česar so sovjetske oblasti ponovno protestirale. Včeraj se je nekaj takega ponovilo. S tem v zvezi komentira diplomatski dopisnik #Timesa»: »Po tem se je lahko mislilo, da se je načelo (pravica zahodnih držav, da njih letala letijo v letalskem hodniku za Berlin v kateri koli višini) v zadostni meri uveljavilo; toda zdi se, da je Pentagon nadaljeval po prejšnji poti.* Številni angleški listi pišejo danes obširno in s poudarkom o tej zadevi. Liberalni «News Chronicle* piše prav tako kakor drugi listi, da je ponavljanje teh poletov povzročilo «veliko napetost* med Londonom in Washingtonom, epraV britanska vlada priznava, da imajo zahodna letala pravico leteti v kateri koli višini. List pravi, da «Pentagon, izkoriščajoč Dulle-sovo odsotnost, odkrito izziva državni departma in vodi svojo neodvisno linijo zunanje politike*. Laburistični «Daily Herald* se strinja z «News Chronicle*, da so ameriški generali sklenili, da ne bodo upoštevali navodil državnega departmaja. Konservativni «Daily Mail* meni, da glede tega ni nesoglasij med zahodnimi državami, pač pa med državnim departmajem in Pentagonom. Christian Herter, ki sedaj vodi državni deoartma, je hil baje presenečen, ko je zvedel za včerajšnji polet. Tudi neodvisni konservativni list »Dail.v Express» je mnenja, da skušajo generali v Pentagonu vsiliti svojo politiko svashingtonski vladi, in poziva Eisenhowerja, naj čim-prei imenuje Dullesovega naslednika, da se odpravi sedanje stanje. List trdi, da je britanska vlada že protestirala v Washingtonu. Laburistični neodvisni »Dail.v Mirror*, ki izhaja v petih milijonih izvodov, piše pod velikim naslovom: «Generali ponovno izzivajo Eisenhover-ia» ter nadaljuje; «Ameriški generali odkrito izzivajo svojo vlado. Igrajo se z ognjem. To stanje je nedopustno. Potrebno je, da Mac Millan ta- koj pozove predsednika Eisen-howerja, naj napravi konec tej vojaški blaznosti, ike mora postaviti te generftle na njih mesto, še preden bodo sabotirali mednarodne razgovore, ki se bodo začel; prihodnji mesec.* List dodaja, da je bil nov polet ameriškega letala v letalskem hodniku više kakor 3000 metrov izvršen «proti izrecnim navodilom* Eisenho-werja. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je izjavil, da nič ne ve, da je ameriško letalo »C-I30* letelo včeraj v berlinskem letalskem hodnik v nasprotju z navodili predsednika Eisenhowerja. Ameriški obrambni tajnik McElroy je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo ZDA še dalje pošiljale svoja letala v Berlin v veliki višini, »vsakikrat, ko bo naš interes to storiti*, pripomnil je, da ne ve, da bi Velika Britanija ugovarjala tem poletom. Predstavnik sovjetskega po slaništva v Vzhodni Nemčiji je izjavil, da bi morala ameriška letala prenehati svoje polete v veliki višini v letalskih hodnikih nad Vzhodno Nemčijo, ker to «zastruplja ozračje pred konferenco nma* njih ministrov*. Dodal je, da to vprašanje «ni tako važnet kakor druga zapletena vprašanja in se prav gotovo lahk® reši, ko se bodo rešila druga vpraašnja*. Montj5omery o potovanju v SZ LONDON, 16. — Maršal Montgomery je govoril o svojem napovedanem potovanju y Moskvo z nekaterimi časnikarji. Izrekel je prepričanje, da bo imel lahko koristen razgovor s Hruščevom ter da se bo s sovjetskimi načelniki glavnega štaba lahko razgovarjal o številnih vojaških zadevah. V zvezi z ugotovitvami, da nima izrazitega političnega čuta, je maršal izjavil, da se s tem strinja, dodal pa je; »So mnoge osebe polne političnega čuta, toda meni se zdi, da ga niso preveč dobro uporabljale.* O Montgomervjevem potovanju so govorili tudi v spodnji zbornici. Na številna vprašanja je notranji minister But. ler potrdil, da potovanje ni u-radno. Dodal je, da je Mac Millan sprejel Montgomeryja na njegovo zahtevo in mu dal nekaj koristnih nasvetov v zvezi z njegovim obiskom v SZ. .............. Pred kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije Manjšinske šok na Kosme tu • «Borba» o dnevu svobode afriških narodov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — V Beogradu se bo 23. t-: m., na dan, ko je leta 1919 bila izvršena združitev sindikalnih gibanj Jugoslavije, pričelo štiridnevno zasedanje kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Tajnik centralnega sveta Zveze Miša Pa-vičevic je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da bo kongres posvetil na j večjo pozornost novemu položaju delavskega razreda, ki je nastal po uveljavitvi delavske samouprave. Poleg vprašanj, ki so v zvezi z nadaljnjim socialističnim razvojem, z razvojem delavske samouprave, dvigom proizvajalnih sil, produktivnostjo dela in povečanja življenjske ravni, bo kongres razpravljal tudi o vprašanjih organizacijske izgradnje in krepitve družbene vloge sindikalnih organizacij. Kongresa se bo udeležilo 1419 delegatov iz Jugoslavije in zastopniki 35 inozemskih sindikalnih organizacij, kar dokazuje, da se na-predni ljudje v svetu zanima jo za druzbeno-politično stvai-nost, njen gospodarski razvoj in organizacijo delavske in družbene samouprave v Jugoslaviji. »Zveza sindikatov Jugoslavije sodeluje z inozemskimi sindikalnimi organizacijami na široki osnovi brez ekskluzivnosti in idejno-politične diskriminacije, na osnovi popolne enakopravnosti in prostovoljnosti,* je poudaril Miša Pa-viševič. «Zveza sindikatov Jugoslavije obžaluje, da nekatere delegacije niso sprejele vabila, da bi se udeležile kongresa. Vzrok za to njihovo stališče je iskati v protijugoslovanski zaslepljenosti nekaterih sindikalnih central in v blokovski ekskluzivnosti.* Delo kongresa bo spremljalo 130 domačih in inozemskih novinarjev. Voditelji Albanije v svoji protijugoslovanski gonji med drugim ponavljajo trditve o iiiiiiiiitiiiHiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiHiiiiiiuiitiiiiiitiiiiii Katastrofalne poplave v Urugvaju i MONTEVIDEO, 16. — Urugvaj so prizadele hude poplave, kakršnih do sedaj še ni bilo. Do sedaj je zgubilo življenje več ljudi. V vsej državi neprestano dežuje. Položaj se vsako uro slabša. Vlada je odredila izredne ukrepe. V prestolnici so mleko racioni-rali, v ostalem delu države je položaj vedno nevarnejši. V številnih mestih začenja primanjkovati živil in pitne vo. de. Število ljudi, ki je brez strehe, stalno narašča. Nekatera mesta so popolnoma odrezana. Domače in mednarodne letalske proge so prekinjene, ker so vsa letališča poplavljena Prav tako velja za cestni promet', ker so na-rastle reke porušile vse mostove. Tudi v Argentini so velike poplave zaradi močnega nepre. stanega deževja. Včeraj so argentinske oblasti zaprle za promet pristanišče Buenos Ai- res in mednarodno letališče | nejše kraje. Večina se je za- zaradi močnega deževja in ve tra, in ker so vsa tamkajšnja področja poplavljena. Na tisoče hektarov zemlje je voda razdejala in na tisoče ljudj je brez strehe, «Stanje je kritično,* je izjavil vojaški načelnik v predsed. stvu republike general Oln-scoaga, ki je pozval vse prebivalstvo, naj pomaga tisočem in tisočem ljudi, ki so ostali brez strehe zaradi poplav, ki so zlasti prizadejale področja blizu izliva reke liio de la Plala tei njenih dotokov Rio Parana in Rio Uruguay. General, ki ima nalogo organizirati pomoč, je izjavil, da je stanje posebno nevarno v mestu Concordia, 420 km se-vernozahodno od Buenos Airesa: mesto je povsem odrezano od ostalih predelov. Evakuirali so 20.000 ljudi, drugih 5000 čaka da jih prepeljejo na var- rašča, sedaj okoli 50.000. Ni še mogoče izračunati škode, ki znaša nedvomno več sto milijonov pesoaov. V nekaterih krajih je poginilo veliko število glav živine. Oblasti se trudijo z vsemi mogočimi u-krepi, da preprečijo širjenje nalezljivih bolezni. tekla na strehe. Opolnoči je Rio Uruguav presegel za 16 metrov normalno raven. Tri lahke vojne ladje in tri transporti čet se približujejo mestu Concordia, da evakuirajo prizadeto prebivalstvo. 15 vojaških letal čaka na ugodno vreme, da s padali odvrže živila in odeje na številna področja, ki so prizadeta zaradi poplav. Bojijo se, da je število žrtev zelo visoko. Glede tega ni uradnih podatkov. Računajo, da je število ljudi, ki so osta-,, VOL-------- li brez strehe in ki stalno na- t(,evil!>}sltijni snemalnimi apa- neenakopravnosti in zapostavljanju šiptarske narodhe manjšine na. Kosmetu. Kako zlagane so te trditve, dokazuje med drugim dejstvo, da se skoraj polovica proračuna Kosmeta uporablja za prosveto in kulturo. Samo lani so na Kosmetu izdali v te namene poldrugo milijardo dinarjev. Na Kos. metu je bilo po vojni zgrajenih 250 novih šol, število u-čencev se je povečalo od 38 na 144 tisoč. Število učencev pripadnikov narodnih manjšin se je povečalo za osemkrat. Po podatkih, ki jih je objavil član zvečnega izvršnega sveta Siptar Kolj Široka, je na Kosmetu zagotovljen pouk pri. padnikom narodnih manjšin Turkov in Siptarjev v vseh šolah. Število učiteljev in profesorjev se je povečalo za šestkrat. Danes dela na Kosmetu 4400 učiteljev in profesorjev, med njimi 2300 Siptarjev. Jutrišnje jugoslovansko časopisje objavlja obširna poročila o proslavi dneva svobode afriških narodov. «Borba» posveča temu tudi članek, v katerem ugotavlja, da 'vsakodnevna praksa afriških držav, ki so si nedavno priborile svojo svobodo, dokazuje, da so trditve nekalAiih krogov, da afriški narodi niso zreli za samoupravo, samo poskus, da se zaustavi kolo zgodovine. Narodi Afrike so dokazali, da so kar zelo zreli za samostojni politični razvoj. Med drugim so popolnoma uvideli škodljivost, ki jo prizadeva blokovska politika mednarodni skupnosti. Zato svoj zunanjepolitični program gradijo na nepovezovanju na bloke. Vsa ta stremljenja afriškega človeka, njegova borba za narodno in socialno osamosvojitev, uživa iskreno in močno podporo .Jugoslavije, B. B. Fidel Castro v Washingtonu WASHINGTON, 16. — Ku- , banski ministrski predsednik Fidel Castro je prišel danes z letalom v Washington, kjer to ostal privatno deset dni. Čeprav je njegov obisk privaten, bo vendar imel nekatere uradne razgovore. Jutri bo kosil s pomočnikom državnega tajnika Herterjem, v nedeljo pa se bo razgovarjal s podpredsednikom Nixonom. 22. aprila bo Fidel Castro obiskal sedež OZN in se bo ob tej priložnosti razgovarjal s Hammarskjoeldom. V Washingtonu sta Fidel Castra sprejela pomočnik državnega tajnika za zadeve Latinske Amerike Rubottom in kubanski poslanik v Washing-tonu. Fidel Castro je imel zeleno uniformo borcev s »Siei^ ra Maestra*. Komaj se je prerival skupno s svojo telesno stražo med veliko mno-žico, številnimi mikrofoni in Čeprav je njegov obisk zasebnega značaja, upa Castro, da bo med svojim bivanjem v ZDA obrazložil vodilnim krogom delo in politiko njegove vlade ter bo skušal dobiti posojila za gospodarska obnovo Kube, Vreme včeraj NajviSja temperatura 16A na jrrn :ja 13.4, zračni tlak 1004.5, pada, veter južni, 18 km na uro, vlača 57 odst., morje razburkano, temperatura moriš 18.5 stopinje. Tržaški dnevni Danes, PETEK, >7- ,pfiU Kudoif ,(* Sonce vzide ob 5.18 in Z.J, \#i 18.53. Dolžina dneva D«. lJt vzide ob 12.17 in zaton* Jutri, SOBOTA. 1». apr Konrad Nov dokaz motnosti in borbenosti delavstva 97 odstotkov vseh tržaških kovinarjev se je včeraj udeležilo enotne stavke V številnih podjetjih so stavkali vsi delavci in uradniki • Uspeli zborovanji FIOM-CGIL pri Sv. Jakobu in v Miljah - Solidarnostne izjave Na našem področju je enotna protestna stavka kovinarjev dokazala stvarno enotnost te delavske kategorije v bot' bi za njene pravice, saj je po podatkih Nove delavske zbornice - CGIL stavkalo v celoti V vseh podjetjih 97 odstotkov delavcev in 70 odstotkov uradnikov, pri čemer je zlasti važno dejstvo, da so največja in najpomembnejša industrijska podjetja stavkala stoodstotno. Tako so stoodstotno stavkali delaVči in uradniki v ladjedelnici Sv. Roka, v ladjedelnici Felszegy, v podjetju ORION, v podjetjih Schromek, ILFEA in Sartori, ki delajo za Aqui-1«, medtem ko so stoodstotno stavkali delavci v Arzenalu (uradniki 85 odst.), v ladjedelnici Sv. Marka (uradniki 89 odst.), Tovarni strojev (uradniki 75 odst.), ladjedelnici Sv, Justa (uradniki 66 odst.) in v vrsti drugih manjših podjetij, med katerimi ao v številnih, kot na primer v Kraftmetalu, stavkali vsi zaposleni. Prav tako je bila P° podatkih FIOM-CGIL iz Tržiča u-spešna stavka v tržiških podjetjih, kjer je v ladjedelnici CRDA stavkalo 99,5 odstotkov vseh delavcev in 90 odstotkov uradnikov, medtem ko je v kovinarskih podjetjih celotnega področja stavkalo 98 odst. delavcev. .... Značilno je tudi, da je celo v direkciji CRDA v Trstu stavkalo okoli 60 odstotkov zaposlenih delavcev in uradnikov, do česar do sedaj v taki meri še nikoli ni prišlo. Vsi ti navedeni podatki o visoki udeležbi stavkajočih prijajo, da so se kovinarji zavedali pomena asmje borbe, da so p«h nahtev* upravičene in da se ne bore »mo za izboljšanje lactnega položaja temveč za splošni napredek vse ga delevnega prebivalstva. O vaeh teh vprašanjih je FIOM-CGIL priredila včeraj dopoldne dve sindikalni z bo rovarji. Ob 10. uri je na Trgu pri Sv. Jakobu govoril tajnik CGIL Arturo Calabria, ki je oudpril, da je delovna pogod- viru Skupnega evropskega tr-žišča, češ da ne bi mogli vzdržati pritiska drugih in/ustrij, ki naj bi delale v boljših pogojih. V tej zvezi pa je treba poudariti, da *o povprečne p,ace v vseh drugih državah, ki so vključene y SET, znatno višje kot so v Italiji. Po nekaterih podatkih so tako na Holandskem delavske plače višje za 8 odst., v Zapadni Nemčiji za 41 odst., v Franciji za 55 odst. in v Belgiji za 61 odst. Ce je Confindu-stria že s tako odločnostjo zahtevala uveljavitev SET, naj sedaj z enako odločnostjo u-veljavi tudi iste delovne pogoje, kot jih imajo delavci v drugih evropskih državah. V Miljah pa je govoril tajnik FIOM-CGIL« Semilli, ki je ugotovil, da bi hoteli delodajalci preložiti na ramena delavcev posledice svoje politike in da vodi njih stališče v resnici do zmanjšanja' obsega trga in s tem še splošno zaostruje že tako težki položaj italijanskega gospodarstva. Poudaril je, da se bodo kovinarski delavci še nadalje borili, da prevladajo m derni odnosi, da pride do pravičnejše delitve dohodkov, in to ne samo v kovinarski industriji, temveč v celotnem javnem življenju. Tajništvo FIOM je včeraj prejelo tri solidarnostne izjave z borbo kovinarskih delavcev. Obe sindikalni organizaciji Acegat sta tako poslali e-notno izjavo, v kateri izražata željo, da bi bila borba Kovinarjev uspei*ia in da bi kovinarski delavci dosegli pravičnejši delovpi odnos. Izjava zaključuje z zagotovilom, da bodo delavci in uslužbenk A-cegat vedno nudili svojo moralno podporo, pe j>a bo po-J trehno, bodo nudili tudi materialno pomoč. Podobno izjavo so poslali tudi pristaniški delavci in Združenje demokratičnih žena. «» . po ba za delavce kovinarske stro- ke še iz 1948. leta in d« so med tem časom to pogodbo samo malenkostno izboljšali ta-, ko, da so zvišali prejemke za d odst. V tem dolgem razdobju pa se je popolnoma spremenila struktura kovina-rske industrije v Italiji. Govornik je navedel vrsto podatkov, s katerimi je dokumentirano obrazložil, kako je v tem razdobju narasla proizvodnja in med drugim navedel, da se je proizvodnja kovinarske industrije od leta 1954 do 1957 povečala za 44,9 odst. To se ni zgodilo s tem, da bi vključili v proizvodnjo večje število delavcev, saj se je število kovinarskih delavcev v vsej Italiji zvišalo le za nekaj odstotkov (v Trstu pa celo občutno znižalo in v zadnjih dveh letih za skoro 1500 delavcev), temveč na račun nove tehnike in delovne storilnosti, ki je narasla za 41 odstotkov. Povečanje proizvodnje in delovne storilnosti bi moralo nujno privesti tudi do povečanih dohodkov zaposlenih delavcev, saj je pravično in gospodarsko utemeljeno, da delavci dobe več, če opravijo vač dela. To pa se ni zgodilo in so v ietem razdobju nominalne plače narasle samo za 20 odst. To seveda niso realne plače, »aj moramo upoštevati. da je prišlo do tega povečanja skoro izključno na račun draginjskih doklad. Stvarno so torej realne plača, je kupna moč delavskih prejemkov ostala skoro ista.* Ce upoštevamo uradne podatke o naraščanju cen in z njimi tudi o naraščanju indeksa življenjskih stroškov (ki ne odraža povsem točno stvarnega stanja) so se torej realne plače povečale le za približno 7 odstotkov, po stvarnejši o-ceni pa so ostale približno e-peke. Delavske plače in delavski stvarni prejemki se torej niso povišali, zato pa je prišlo do ojačene koncentracije kapitala, saj se je samq v zadnjih 15 mesecih kapttgl največjih monopolističnih družb poveča] za 140 odst. in njih dobički za 107 oddt. V takih pogojih noče Confln dustria nit* slišati o izboljšanju prejemkov in o obnovi delovne pogodbe in pravi, da podjetja ne bi prenesla novih izdatkov. Kot izgovor navajajo ojačeno konkurenco v ok- Seja obč. odbora Sinoči se je sestal tržaški občinski odbor, ki je sprejel okrog 40 upravnih sklepov. Med drugim je razpravljal tu. di o vprašanju cestnega prometa v Barkovliah. Danes ob 12,30 se sestanejo načelniki skupin občinskega Bveta, da se dokončno domenijo o diskusiji o občinskem proračunu. Jutri ob 12,30 pa se sestanejo pod predsedstvom prol. Cumbata občinski svetovalci, ki so zdravniki. Razpravljali bodo o združitvi boL niških ustanov. Naročilo vojne ladje za ladjedelnico Sv. Marka katere so premestili večje število delavcev, ker ta oddelek nima dovolj dela zlasti zato, ker se je v zadnjem času popolnoma spremenil proizvodni postopek in izdelujejo sedaj večino delov ladijskih strojev iz varjenega jekla in ne več v taki meri kot nekdaj iz litega železa. Ta oddelek in nekateri drugi sedaj niso zadovoljivo zaposleni in ne obstajajo perspektive, da bi jih lahko v prihodnosti bolje izkoristili. Premestitev teh delavcev je zato povzročila v tovarni u-pravičeno zaskrbljenost, zaradi česar so predstavniki FIOM v notranji komisiji takoj zah- tevali pojasnila. Predstavniki ravnateljstva so odgovorili, da nameravajo te delavce suspen. dirati na isti način, kot so že v ladjedelnici CRDA v Tržiču suspendirali okoli 1500 delavcev. Za sedaj gre za omejeno število delavcev Tovarne strojev Sv. Andreja, v kratkem pa bo po vsej verjetnosti skoro neizbežno doletela ista usoda tudi številne delavce ladjedelnice Sv. Marka. V zvezi s položajem v livarn ni bi bilo pravilno, da bi predstavniki delavcev in ravnatelj, stvo razpravljali o prekvalifikaciji teh delavcev, kot je bilo o tem že govora, ko so livarje premestili v druge oddelke. Občni zbor Prometni nesreči Inn bivših partizanov ^ ^ je Up0/(0jenec šel iskat pomoči v bolnišnico V nedeljo 19. t. m. ob 9. uri bo v Ul. sv. Frančiška 20 občni zbor Zveze bivših partizanov Trsta z naslednjim dnevnim redom: 1. Politično - organizacijsko poročilo; 2. diskusija; 3. izvolitev izvršnega odbora; 4. sklepi. Tovariš! Vabimo te, da se udeležiš občnega zbora, na katerem bomo obravnavali vprašanja, ki se tičejo priznanja naslova bivšega borca (quali-fica di combattente), amnestije, procesa v Florenci in odnosov z drugimi partizanskimi organizacijami. Odbor «»—■- O Tajnik Delavske zbornice Fabricci je odpotoval v Rim v zvezi s položajem v Delavskih zadrugah, kjer so sicer parafirali sporazum glede vrste perečih vprašanj, vendar pa uprava tega sporazuma ne izvaja. •miiHmiiiiiiiiiiiitiniiiiiMMiiiiuimmiiMitumuiiiiMiiiiHuuimimiiititiiiiimiinmitiltiiH Že jutri zaključek videmskega zasedanja? Vprašanje odprave «carnetov» za vozila je načelno že rešeno Sklep o povečanju količine blaga, ki ga nosijos seboj imetniki propustnic - Podaljšanje avtobusne proge Ir st - Umag • Vprašanje hoje planincev na M ang rt Zupan je včeraj prejel pismo podtajnika predsedstva vlade poslanca Carla Kussa, ki je v imenu ministrskega predsednika Segnija sporočil, da bodo v maju pričeli graditi v ladjedelnici Sv. Marka vojno ladjo »Bergamini*. To sporočilo ja v zvezi z razgovori, ki jih je imel župan pretekli teden v Rimu. Gre za pomembno naročilo, saj bo to prva vojna ladja, ki jo bodo gradili v tržaških ladjedelnicah. V vseh povojnih letih namreč tržaške ladjedelnice iz »strateških* razlogov niso dobile nobenega takega naročila. O Federacija pomorščakov FIOM-OGIL poziva natakarje in kuharje, da se udeleže sestanka, ki bo danes ob 18.30 na sedežu v Ul. Zonta 2 in na katerem bodo razpravljali o nekaterih perečih vprašanjih kategorije. Pred suspenzijo delavcev v Tovarni strojev? ■ v Tov«™* »trejev gv. An* dreja so negeteri delavci do- bili ukaz, da se vrnejo v svoje oddelke, iz katerih so jih pred časem zaradi pomanjkanja dela premestili v druge. Fred' vsem gre tukaj zg livarno, Iz Stalna mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma, ki od torka zaseda v Vidmu, je včeraj nadaljevala delo v tehničnih podkomisijah. Predvidene plenarne seje ni bilo zato pa sta se sestala predsednika obeh delegacij, medtem ko bo plenarno zasedanje danes dopoldne. Vse šti. ri podkomisije so se sestale dopoldne ob 9. in so delale do 13. ure, potem pa so se spet sestale popoldne ob 16. uri ter zaključile delo ob 19. uri. Čeprav se ne ve še nič dokončnega o dosedanjih zaključkih podkomisij, pa se že govori, da bo stalna mešana komisija zaključila osmo zasedanje jutri popoldne. Delo podkomisij namreč uspešno poteka, tako da člani v glavnem že razpravljajo o tehničnih prijemih posameznih vprašanj, ki so bila postavljena na dnevni red zasedanja. Za sedaj se ve, da je bilo vprašanje odprave carnetov za motorna vozila načelno že rešeno. Prav tako načelno že rešeno vprašanje zadeva povečanje in izpopolnitev blagovne liste, ki je priložena videmskemu sporazumu. Komisija je sprejela sklep o povečanju količine določenega blaga, pri čemer je upoštevala, da je bil na predzadnjem zasedanju podaljšan čas bivanja na sosednem področju od 48 na 72 ur. V tej zvezi se je zvedelo, da se bodo nove carinske olajšave nanašale na južno sadje, kavo in nekatera druga živila, medtem ko bo doslej dovoljena količina mesa ostala nespremenjena. Komisija se je zavzela tudi za začetek obratovanja avtobusne proge Nova Gorica-Trst, ki je bila predvidena že ob podpisu videmskega sporazuma a je bila kasneje ukinjena zaradi nastalih težav glede krajev, jfcozi katere bi vozili avtobusi in zaradi nesporazuma glede voznega reda. Na pobudo komisije so se včeraj popoldne sestali v Vidmu strokovnjaki prizadetih avtobusnih podjetij ter se pričeli raz-govarjati o voznem redu za to progo. V zvezi z avtobusnimi progami je treba omeniti, da je komisija že sprejela sklep za podaljšanje avtobusne proge Trst-Umag do Novega grada. Nič pa se še ne ve, če je bil sprejet predlog jugoslovanske delegacije po uvedbi dveh novih avtobusnih prog, in sicer za rešitev teh vprašanj ni ni-kakih ovir, tako da lahko pričakujemo tudi glede tega u-godno rešitev. Posebna podkomisija pa še razpravlja o obmejnih prehodih. Kot je znano, je jugoslovanska delegacija predlagala, naj bi se osebam, ki potujejo s prepustnicami na sosedno področje, omogočila vrnitev skozi katerikoli drugi blok in ne le skozi blok vstopa. Italijanska delegacija se s tem predlogom načelno strinja, tako da sedaj baje proučujejo le nekatere tehnične podrobnosti, ki »o zvezane s tem vprašanjem. To lahko tolmačimo tako, da bomo že v kratkem lahko odšli na sosedno jugoslovansko področje, na primer skozi blok Škofije, napravili izlet preko Krasa na GoriSko ter se recimo skozi blok pri Rdeči hiši vrnili na naše področje. Včeraj popoldne je pričela delo tudi posebna podkomisija, ki se ukvarja z vprašanjem plačila stroškov v zvezi_ z zdravljenjem oseb v bolnišnicah sosednega področja. Prihodnje dni pa bo odšla na teren posebna skupina, ži bo proučila vprašanje izkoriščanja imetij na trbiškem področju, ki so last jugoslovanskih dvolastnikov. Baje je tudi pripravljen protokol o svobodnem pristopu planincev in izletnikov na vrhova Mangrta in Kanina, in sicer tako, da bi za oostop na omenjena vrhova zadostovala osebna izkaznica. Zdi se, da bo protokol sprejet in bi potem ta ugodnost veljala vsako leto v času od 15. maja do 15. septembra. d; sedaj, nenehen porast prometa v koprskem pristanišču. Marec mesec sicer ni zabeležil v tovornem pomorskem prometu ravno visokega porasta, za potniški promet pa lahko trdimo, da se bo v letošnji sezoni skoraj podvojil. Potniški promet se sicer največ razvija v okviru maloobmejnega prometa, lep delež dvigu potniškega prometa pa je vsekakor pripisati tudi novi proti Izola - Koper. Tovornih ladij je v preteklem mesecu pristalo 160, od teh je bilo 58 inozemskih, ki s© v koprsko pristanišče pripeljale 2.565 ton blaga, največ južnega sadja in rib za predelovalno industrijo, iste ladje so pa odpeljale za izvoz največ lesa. Glede razširitve področja, ki ga lahko obisku,ejo imetniki obmejnih propustnic, pa se je zvedelo, da to vprašanje ni na dnevnem redu videmskega zasedanja stalne mešane komisije, ker ni v njeni pristojnosti. Pristojnost komisije je namreč le-ta, da urejuje vprašanja v zvezi z izvajanjem videmskega sporazuma, ki pa v nobenem členu ne predvideva razširitve področja in je potemtakem to vprašanje v izključni pristojnosti obeh vlad. Dela v podkomisijah uspešno nadaljuje in kot smo že omenili, bo po vsej verjetnosti zasedanje že jutri končano. Pričakuje se tudi, da bo takoj po podpisu zapisnikov izdano u-radno poročilo ki bo podrobneje obrazložilo zaključke in proge Trst — Gorjansko — . sklepe osmega zasedanja stal-Komen ter Trst — Škocjan — I ne mešane komisije. Vreme. Za ti progi vlada med Tržačani veliko zanimanje, zlasti še za progo Škocjan — Vreme, saj bi uvedba avtobusne proge omogočila Tržačanom dostop do znanih Škocjanskih jam, ki so bile pred nedavnim elektrificirane in predstavljajo veliko turistiteio privlačnost. Prav tako se ne ve če je bilo govora o povečanju števila avtobusov na progi Trst — Sežana, kar bi bilo nujno potrebno zaradi velikega prome. ta, ki se odvija dnevno akogi blok Fernetiče. Zdi se pa, da Sindikalno jboruvuJe pri Sv. Jakobu Skupščina tribunata Danes se bo ob 18. uri sestala skupščina tribunata tria. ške univerze na kateri bo 36 članov, izvoljenih na zadaj ih volitvah, odločalo o tribunu in vodstvu reprezentativnega organa. Predvideva se, da bo prišlo do sodelovanja med katoliškimi in laičnimi napredno usmerjenimi visokošolci na ta način, da ne bodo izvolili tribuna iz vrst te ali one skupine, temveč dva tribuna, ki bosta vladala izmenoma vsak določen čas. «»—— h koprskega okraja Včeraj smo poročali, da je prispela v koprsko pristanišče nemška tovorna ladja The-resa Horn, ki je pripeljala banane. Ladja je že odplula ker je bil tovor takoj razložen. Zastopnik nemškega podjet ja, ki je bil prisoten pri razkladanju, se je zelo pohvalno izrazil o pristaniških delavcih, ki so blago, čeprav brez primernih razkladalnih in nakladalnih naprav, ki jih koprsko pristanišče nujno potrebuje, tovor v nočnih urah tako hitro razložili. * * * Kot zabeležimo vsak mesec, tako lahko zabeležimo tu- Da bi se izognil neprevidnemu pešcu, se je mladenič prevrnil z vespo Čeprav se je že predvčerajšnjim pripetila v Miramarskem drevoredu nesreča, se je o njej izvedelo šele včeraj zjutraj, ko 62-lctni upokojenec Emanuele Leone iz Ul. Crosaaa ni mogel več prenašati ostrih bolečin. Priletni mož se je zato z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer je moral ostati na nevrološkem oddelku. Imel je namreč precejšen udarec na glavi, kar mu je povzročilo bruhanje in šok. Zato so ga zdravniki sprejeli s prognozo okrevanja v tednu dni, vendar le s pogojem, da ne nastanejo kafee nevarne komplikacije. Leone je zdravnikom povedal, da se je potolkel predvčerajšnjim popoldne v Miramarskem drevoredu, kjer je okoli 15,30 porival po cesti ročni voziček. Pri hiši s št. 21 se je s hrbtne strani zaletel vanj šofer tovornika nekega prevozniškega podjetja. Šofer je upokojencu priskočil na pomoč in ga tudi spremil na postajo Rdečega križa. A ker je Leone menil, da ni nič hudega, se je odpravil domov. Sele včeraj dopoldne je sklenil oditi v bol. nišnico, ker so bile bolečine prehude. Brezposelni peki pri podžupanu Cumbatu Županstvo sporoča, da je včeraj dopoldne sprejel podžupan Cumbat delegacijo o-koli 40 brezposelnih pekovskih delavcev. Delavci so podžupanu obrazložili, da ni prišlo do brezposelnosti njih kategorije, ker bi se v Trstu znižalo število peči ali bi padla peka kruha, temveč predvsem zato, ker delodajalci ne spoštujejo določil o dnevnem delovnem urniku, o dopustih in tedenskem počitku. Zlasti pa je pri. šlo do brezposelnosti, ker delo. dajalci uporabljajo mlade vajence namesto kvalificiranih delavcev. Podžupan se je takoj zanimal pri trgovinski zbornici, kjer so mu potrdili, da so te pritožbe v določeni meri upravičene. Prof. Cumbat se je nato obvezal, da bo na odgovornih mestih interveniral zato, da se bodo izvajale delovne pogodbe in s tem tudi olajša zaposlitev brezposelnih delavcev. «»-------- Za izvajanje pogodbe trgovinskih uslužbencev V sredo se je prvič sestala tehnična komisija, sestavljena iz predstavnikov sindikalnih organizacij in delodajalcev, na osnovi sporazuma glede delovne pogodbe za trgovinske uslužbence. Na tem prvem sestanku so govorili o razpredelnicah novih prejemkov, ki so jih sindikalni predstavniki predložili delodajalcem. Ponovno se bodo sestali v soboto dopoldne. Po treh tednih odkrili smrt starčka Dolgo ni bilo 70-letnega Giu-seppa Coana z Grete na spregled. Sosedje so sicer vedeli, da je mož bolan, a vendar jih je njegova predolga odsotnost presenečala in predvsem začudila. Včeraj se je nekdo spomnil na policijske organe in jih je poklical na kraj. Prišli so agenti barkovljanskega komisariata javne varnosti in ker sami niso mogli napraviti ničesar, so prosili gasilce za pomoč. Dokler niso gasilci vlomili vrat Coanajeve sobe v podstrešju hiše št. 7, ni nihče vedel kaj je z možem. Sele ko so vstopili, so videli moža na postelji že mrtvega. Ze na prvi pogled je bilo jasno, da je morala smrt nastopiti že pred tedni. Približni datum smrti pa je ugotovil policijski zdravnik, ki je mnenja, da je mož izdihnil pred dvajsetimi ali celo petindvajsetimi dnevi. To naj bi dokazovalo tudi neodprto pismo, ki nosi pečat 23. marca. Truplo pokojnika, ki je živel sam v podstrešni sobici, so okoli 9. ure prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo do pogreba na razpolago sodnim oblastem. naiiiiiiitiiiiiiiiiiiituviiitiiiiiiiiiniiiiitmiKiiimiiiitiiiilUfiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiititiiiiimiHiiiittiiiiiiiiii Iz sodnih dvoran Nezavidljiv jubilej starega in nepoboljšljivega žeparja V 50 letih so ga 30-krat obsodili . Potrjena kazen zemljemercu in delovodji, ki sta zaradi nemarnosti povzročila nesrečo 65-letni Gaetano Orelli-Cuc-cagna iz Ul. Giuliani se lahko ponaša, da je praznoval zlato poroko s... s sodnimi organi. Pred 50 leti je namreč prvič zašel na kriva pota in prišel v stik z zakonom, ker so ga tedanji sodniki obsodili na 3 dni zapora zaradi tatvine. Od tistega dne dalje je Cuccagna ostal zvest svojemu nemirnemu in pustolovskemu življenju in se je specializiral na področju žeparstva. Pred 27 leti so ga sodniki ožigosali za nevarnega kriminalca, zaradi česar je okusil tudi prisilno delo, na katerega je bil obsojen do sedaj pet ali celo šest-Krat. Vsega skupaj pa je na njegovem kazenskem listu naštetih kakih 30 obsodb. Sicer je zadnje čase nekoliko miroval. Toda v prvih dneh marca letos je zopet stopil na plan in čeprav je razmeroma star, je ugotovil, da ima še vedno gibčno roko. Na Trgu Goldoni, kjer je skupina ljudi čakala filobus št. 11, je neslišno segel z roko v zadnji hlačni žep Giovannija Calle-garisa in mu še bolj neopazno potegnil iz žepa denarnico z dokumenti in 18.000 lirami. Vrata zilobusa so se zaprla za Callegarisom, ki se je odpeljal proti domu, na pločniku pa je ostal Cuccagna, ki je bil zadovoljen z uspehom. Toda nekaj oči ga je stalno opazovalo in ko je priletni žepar mislil, da se je izmazal, so pristopili k njemu agenti, ki so ga dobro poznali, in ga spremili na urad letečega oddelka kvesture. Zanikati je bilo nesmiselno in Cuccagna se je predal usodi. Malo po žeparjevi aretaciji se je zglasil na policiji Callegaris, ki je prijavil izgubo listnice. Toda agenti so ga opozorili, naj bo drugič bolj buden, ker denarnice ni izgubil, pač pa da mu je bila u-kradena. Orelli Cuccagna je sedaj prišel pred sodnike, ki so mu prisodili 8 mesecev zapora in 6000 lir globe, a so ponovno potrdili, da je nevaren družbi, zaradi česar bo moral po prestani kazni v zaporu tudi na prisilno delo. Preds. Fabrio, tož. Brenči, zapisn. Urbani, obramba odv. Padovani. * * * Januarja 1957. leta so nekateri delavci urejevali greznico v vasi Preštini v občini Tor jan v videmski pokrajini. Na' mesto navadnega odtoka bi morali polagati cevi in za to je bilo potrebno kopati 50 cm v globino. Delo je potekalo v redu in 140 m jarka je bilo že izkopanega. Toda ko so začeli kopati pod zidom, last Pietra Scorbola, prav na tr8u vasi, se je ta porušil in pokopal pod seboj 24-letnega delavca Antonija Bortola. Dva delavca sta se tedaj srečno rešila, medtem ko je mladi ponesrečenec podlegel poškodbam. Spočetka je kazalo, da je treba nesrečo pripisati naključju. Toda pokojnikovi sorodniki so zahtevali novo preiskavo in tako so morali preiskovalni organi poveriti nalogo nekemu inženir ju, da ugotovi vzroke nesreče. Inženir je prišel do zaključka, da se je pred pol stoletjem zidani zid poiušil, ker so kopali jarek celo 30 cm pod temeljem. Nesrečo pa bi lahko preprečili, če bi zid podprli s tramovi. Krivdo za nesrečo pa so zvalili na 32-letnega geom. Alda Galassija iz Čedada in 62-let-nega nadzornika gradbišča Pietra Duriviga iz Torjana. Ker sta še pred procesom poravnala povzročeno škodo, so jima videmski sodniki prisodili samo 2 meseca in 20 dni zapora, in še to pogojno in brez vpisa v kazenski list. Obsojena pa sta hotela do- seči boljšo in njima bolj ugod. no razsodbo, a tega nista dosegla niti s prizivom na naše sodišče, ki jima je kazen v celoti potrdilo. Preds. Fulco, tož. Marši, zapisn. Boico, obramba odv. Pi-tassi in Tessitori. Hude opekline dečka Trinajstmesečni Walter Stor se je včeraj tako resno opekel po obrazu, da so si morali zdravniki v bolnišnici, kamor so fanta pripeljali z rešilnim avtom, pridržali prognozo. Seveda bodo poizkusili vse, da mu rešijo življenje, zaradi česar so ga nujno pridržali na dermatološkem oddelku. Štora je spremil v bolnišnico njegov oče, ki je izjavil, da se je fantu pripetila nesreča v kuhinji njihovega stanovanja v Ul. F. Venezian. Fant Je namreč nehote udaril po ponvi z vrelim oljem, ki je bila na električnem štedilniku, ter ga je olje oblilo po obrazu. SNS v TRSTU GOSTOVANJE NA KOROŠKEM 17. aprila v Bilčovsu 18. aprila v Glinjah 19. aprila v Ločah ob Baškem jezeru JAN DE HARTOG SOPOTNIKA 19. aprila v Celovcu DINO DARDI ZLOČIN IN KAZEN (prosta interpretacija po romanu Dostojevskega) 20.30 Mojstrska del* ''jS* literature; ” c5 J 51 t ia /a v* 72 ročilaf 18.15 9.30 Ljudje in A: 9 9.30 Ljudje In lin, in A 1 reč.la; 21.00 Eduat* cio: »Sreča z veliko n komedija v 3 dej. GI.EPAf']^ VERDI Jutri ob 21. u" J^estr* 2 šču Verči koncert or* w # scu veroi do Skt filharmonije, s g-Peter Maag in na K»; . delovat p.anist sporeau so brahmsa in Musor« jjgp gledališki blagajni * piodaja vstopnic DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA obveščajo, da bo 3. in 4. maja tradicionalni ples pod mlajem Igral bo kvintet Avsenik. Danes ob 21. u L-jiita 1 stava stalnega g*e^fiSSi IViassima Dursija * ven abonmaja. . v 55 Jutri ob 21_, JjSug g % ob 16.30 nastopilo ib 21. ar . •• U rr. bo nastopno z enodean ? na Jon esc a «J*2“ «fvK* ditev» in «P|e5a^fn |ir ® enn A rut im ne: 600, 400 m dente popust. RAZNA OKVKNT1I.A Tržaški filatelistični klub »L. Košir* — Trst. V nedeljo 19 t.m. bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure. Vabljeni vsi člani, ker bodo podrobno obveščeni glede izleta v Novo Gorico. LJUDSKA PROSVETA Prosvetno društvo »Slavko Škamperle* vabi člane na predavanje, ki ga bo imel tov, Mario Magajna danes 17. t. m. ob 20.30 o svojem potovanju po La ponskl in Norveški. Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 17. aprila ob 1*. uri na sedežu. Danes 17. t. m. ob 20.30 priredi Slovensko planinsko društvo v Trstu planinsko predavanje s skioptičnimi slikami »Po domačih in tujih planinah« v Gregorčičevi dvorani. c RADIO OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. aprila t.l. s« je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo oeeb, porok pa je bilo 9. je 13 POROČILI SO SE: uradnik Fa-blo Zigl-totto in baristka Arnal-da Laudi, železničar Mario Bel-lussi in gospodinja Edda De Giorgi, uradnik Federico Castel-h in gospodinja Francesca Save-ria Fuersager, mehanik-šofer Antonio Savron In gospodinja Giu-stina Strajn, uradnik Francesco Purkrdhofer in uradnica Maria Vragnlzan, zidar Francesco Sur-dlch in gospodinja Milena Sco-clai, delavec Dlno Oherbauclch in šivilja Lldia ChinelU, penzio-n st Giu&eppe Chiarandinl In go-spodnja Albertina VVepr, delavec benJto Cergol in gospodinja Lldia Peciar. UMRLI SO: 1 leto stari Gian-franco Coronica. 62-letni Lucianu Antonio Santin, 87-letna Fran-cesca Rossovich vd. Gerolami, 64. letni Francesco Devescovi, 69-1 et-na Francesca Parovel por. Ko-eiacich, 75-letna Bortola Ruzzler vd. Ruzzler, 81-letni Giovannl Maria Ghendoli, 67-letr»| Carlo Maggioli, 54-letna Maria Giraldl por Maraspin, 82-letna Caterina Malignago vd, Lunder, 64-letni V ncenzo Tandol, 63-letn| Giuseppe Grassi, 66-letna Ollmpla Be-cich vd. Zalntl. NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu Davanzo, Ul, L. Bernlnl 4; Giustl, Furlanska cesta 7; Mlllo, lil Buonarottl 11; Mlzzan, Beneški trg 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Harabaglia, Barkovlje, in Ntcoli, Skedenj, imata vedno nočno službo. Valute Milan Rim Zlati funt 5900,— 6150 — Marengo . 4550 — 4650.— Dolar .... 617 — 621,— Frank franc. 123 — 125.— Frank Svlc. . . 143 — 144.75 Sterltng 1725,- 1750.— Dinar 83 — 87.— Šiling 24 — 24.50 Zlato .... 704 — 705,— Zah n. marka 148.75 149.75 VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem naj-prevladujoče) v 3. 88 165 112 71 100 88 71 106 94 višje, pomaranče; »rdeče* .......... »svetle* ......... limone . ..iv jabolka; «abbondanza» I. »abbondanza* II. «delizia» I....... »delizia* II. ... »imperator!* I. . beluše ........... artičoke (1) ... cikorija ,........ čebula........... . 24 47 koromač . . razna solata nova solata krompir . . kifeljčar . . , nov krompir grah ........... zeleni radič špinača . . 36 47 44 24 32 29 »4 129 112 41 88 53 44 59 47 170 430 300 5 25 17 36 53 41 36 24 59 41 63 188 113 100 180 150 24 51 31 47 88 71 71 106 94 59 141 94 38 350 100 25 75 83 Petek, 17. aprila 1959 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba, koledar In čitatije sporeda; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod... in predavanje »Kramljanje o šivalnem stroju*; 12.10 Za vsako, gar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Skladbe Sigmunda Rom-berga; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Radijska univerza; 18.10 Schubert: Simfonija št. 5 v B-duru; 18.35 Samospevi Josipa Haceja; 19.00 Sirimo obzorja — Stari znanci: »Resne in šegave o vsakdanjih stvareh: Pero*, napisal Saša Mar. telanc; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Orkester Franck Fourcel; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Pojejo cPlatters*; 21.40 Orkester Alber to Casamassima; 22.00 Znanost m tehnika — «37. Milanska velesejem*, poročilo Mirana Pavlina; 22.15 Komorni koncert orkestra Slovenske filharmonije, ki ga vodi Samo Hubad s sodelovanjem fagotista Ivana Turšiča — Krek: Musique de concert pour basson, orchestre a cordes, harp e Mmbailles; 22.40 Večerne melodije; 23.00 Orkester Joe Rushkin 23.30 Glasba za lahko noč. TRST 11.00 Oddaja za šole; 11.30 Komorna glasba; 12.10 Tretja stran 17.30 »Furlanija v svetu*; 18.10 Nekaj ritmov Giann-ija Safreda; 18.50 Tržaške in furlanske popevke; 19.10 Zgodovina in iegen de o trgih in ulicah; 1J.20 Koncert; 21.00 Simfonični koncert. 11. PROGRAM 9.15 Popevke; 14.00 On, ona In tretji; 16.00 Tretja stran; 17.00 Oddaja o filmih; 18.30 Orkestra Ceragioli in Piubeni; 19.00 Ljudska univerza; 20.00 Rimske zgod-be; 21.00 Variete. KOPER Poročila v italijanščini: 12 30 17 15, 19.15 22.30. horočlla v slov.: 7 30, 1330 15.00 5.00—6.15 Prenos RL; 7.00— 7.15 Prends RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.00—12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 13 40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melo. dije do melodije; 14.30 Domače aktualnosti: Izpolnjevanje trome sečnega plana v tovarnah In podjetjih koprskega okraja; 14.40 Pojo: Ljubljanski komorni zbor zbor Slovenske filharmonije ter zbor Radia Zagreb; 15.20 Igra godba Ljudske milice iz Ljub- ljane; 15.40 Ob 40. obletnici stanovltve KPJ; 15.50 L. Bee thoven: Deset variacij na Salle-rijevo temo; 16.00—17.00 Prenos RL; 17.30 Melodije za vse; 18.00 Tretja stran; 19.00 Poje Nllla Pizzi (San ftemo 1958); 19.30— 22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.40 Zvoki za zabavo m razvedrilo; 9.40 a) Pet minut za novo pesmico — Pavle Kalan Večer; b) Pozdravi za mlade risarje; 10.10 Na obisku pri naših skladateljih; 11,00 Za dom žene; 11.10 Narodne pesmi tujih narodov; 11.30 Melodiije a carte; 12.00 Pojeta Mary Ford In Marko Novosel; 12 15 Kmetijski nasveti; 12.25 Poje ženski zbor učiteljišča v Ljubljani; 12.40 Blaž Arnič: Slike Iz mladost suka za klavir; 13.30 Klavir in hammond orgle v ritmu; 13.45 Češke delavske pesmi; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Marjan Marinc: Tinček in njegovo orodje; 14,35 Poje sopranistka Lici a Albanese; 15.40 ' svetovne književnosti — John Cheever: Doba ločitev; 16.00 Pet-kovo glasbeno popoldne; 17.15 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3, stolpec). Kotiček za mlade ljubitelje gl be; 17.30 Glasbena čajanka; Tg Družinski pogovori; 18.10 Poje zbor Slovenske filharmonije 18.30 )z naših kolektivov; 20.00 Dušan Trbojevič; Peame čoveka; literature; jl"i. Rapsodija v h-mol da ja o morju t* ,.L^(it; 22.15 Nočni t>Pern',bia I Moder,.a plesn* F.J! strem l’ed Heath; sla«** movš: Pihalni trio, J-Sa sela, mala suita anSambel' TELEVIZIJ 11.00 Oddaja Z iesejma: 14.00 SOb%30 17.C0 Oddaja »•JiTrvS' teatho uri ta<#1L Excelstor. 16.00 *'’rei>°V ^ n-je», Dan-ny - Fe*nice°' 16.00 «Herak‘ge<«1 ska kraljica*, •’ Koscina. _ - Vi^ Nazionale. 16.00 »L a Raf Vallone >n.D,kel t» *tai vauouc ofKe11. Arcobaleno. 16.00 «P ,nii* Glenn Ford,J■ Supercinema. 1“ pat« Michael Rennie dina. 16.00 : Filodrammatico. ‘“p.jijet j sokola*. Sictn®? (K#« Grattacielo. 16.00 j, Parizu*. T. Cur ‘ JM Cinemasc. , Cristallo 16.00 «•*? ^ l*1^ n Tavler, Tva 'j \ mestu*, ?..Tay^vnjc>-> ,k. J-.U- Capttol. 16.00 besih*, Kim Astra Roiano. 16-2®,, puščic*, L. Dar ‘pj, labarda. 16.00: * nIC(i„ žev», Virna tfl 'mlf*10 Aldebaran. 16.00 * e>u, lo-mne šalom*, Jeanne ce Ronet. „ouai-Ariston. 16.00 o«1" if Mac Murray. ^„1)U ' Aurora. 13,30:^;, 91 jeans*, P. * t i Prepovedano mt*^ M*V , Garibaldi. 16.00 f, A A sr O Ll<*‘ , nuda», Ava ciosa. ^ v Ideale 16.00 »Tri®, itf/V to, S. Koscina. V,,, N_ Impero. 16.30 «S Ajab»r Italia. 16.00: Kot ,g4j J Moderno, 15.30 22.00: «Drevo z1™**« A Eli: gomery Clift, Bat**’ J gomery um, i Eva Marle S>i«-p^] Marco rtjač*, D. vvood Vittorio Venem ^ Desnuda*, Av* _reS' tlvedere. 15.30 ( ar coni. 16,00“^, ^ če», Ingrid Bens j ,odW M&,. 16.00 f*. p’ ine. 16.w mjJJU' ■», Vir^S-idoli^V (f 16.00: «.? ko*°JK H Novo cine tožuje*, , Odeon 16.00: K00i' gled ameriSkihj jjt. Radio. 16.00 „ my' k.novM'^ Europa. «SkuViW» ,, volta. Kerr, Yul “D s£ Rnma. «L)ubezeo jj,. mu*. ec*’ Verdi »Upor*** ________ MALI O PODI IZ FUH kv. m Gambini 'S- \l trstu priredi u tekmoranie i narodni P«sl111 19. aprila -A... let »0 ..ain** zbori, obeh prvo in dr u0° Ji p f ftlO'. ’ eiil m pevski ne bo udeie nia- rosV^k Slovenska Pg »/ - “ 5 drugo, mesto v Prvo, četrto Vstopnic« ^trtKJ(; polago_o* Zlhm Lr.anCaM,Podvi*>’», žata Neodv^jti -j{. ^ zveza m . s° .di zveza in v cem naj8l0’,J tUj, se pridru/dt va < štvo in upr dnevnika” Dne 15-naš dragi IVAN 6 d M vffl Potrti sp žena MARl^>9'Vtf KARLA, o® vnuki ip ki so jih franco- imeli v tujih o v francosko pa še zna-e zna- >0 ta°vak^ vse’ kar zasluga« 5ancoz, ki ni znal i. * začel varppvati. Hm N :dl>0st. ^a koncu pa s p„l^rancoza j ta :'vati V|t ^ ’ le začel varčevati- 5 saa° P°z*tivni znaki, ki ’ Wnja vlada lasti, to-S to an° bi bUo misliti, v ^aj? elansko njeni uspe- S Podrobnejšo a-b trived» a devalvacija nuj-v^ošij. do povišanja cen li »teila L t,okrat pa so stali is n,ekoliko odpoveda- S.,. ’ a SO sp npUafprp so se nekatere posebno cene >tr s, s'užnostim, kot na »Je’ Toda811"3 in Poštne u-v’ cene prehrambe- SQ kljub 17 odst. (.'.Pri! Pavastle le za 4 ki h imei? .veiik Nfm vPlivai razPolozenje, te VaJ tudi na drugi bJ^tnova Cn element, na ta-tujn stavK*10 tvancosko itbo- teku *f«ncn’.i? e ne Pripi' izredniKIm voditeljem butelj i. h sposobnosti, še »Niki iim C Pa j delavci. te\>lo *" t° pripisujejo Kljub te-coskim vodite- krepk° pritisniti W8es'om . elovne množice k S ,n da < pripravljeni devke n°deš ~ sprejeti 'tek*89 dal’ .zmanjšanje dr-liySu, . aza. v socialnem su borcemni-teV Pokojnin te v r^anit. j ln tudi obvez-it Ustih ovnega urni-by tešla toodjetjih, ki jih \kker je t?sija- Ip to ni Vz de1a, ,Vl3a^ Pri fran- Kavc>h i„ kmetih 7 st- Pn° moč za polnih k \ 1 te|Sbstala ^anco,ka industri- Sk Pfiatati na kar ni Va>i stati dolga leta? In- . Sv°j^ izdelkov 2flradi konku- S»BI' zaraV Svetovnih trži S',‘ega, ker sve-}itelva' ki . .tl ”ušo». De-Sta' razce!,bi» kljub sin-Jj tMV'ie»i i osti vedno Sb j dudnn°Plt* v stavko, Siti«4* ostun.1m‘rni' Vzrok? ,Ca Sroin )0 na ulicte je te>ji u"Ja; Trenutno je bi brezposel- !'te n.4e>n0 h°8h Prišteti še '‘tealo rezposelnih. To IPani / ‘Od. še vedno 1 Nemzn, na primer v »Sdj.Ntej °k»J°da še vedno inV ' k‘1 * kot jo oce- ;SSo 8 aPodarsko naj- 8*n . tli a že dol- ti ^la bi brezposel-kfVai b‘ mov,Se stanje po-•^°«ti *8a *i° pr'ti do ka- N5;Cbi°b,o«a brezpo-čl * li M a Ulice vrgli l‘.^ruKi vzrok Pa mirU med Pro-lli Pri!*108! in J* sindikalna 5 V‘ vSe,PuPekakšna epa. t ®talnsU| kar diši P° ll,|VtPUbflke tefstabilnost b> 0 ' tetm;«' lena nesiav- *k'livtem*katerih*nie nad p0‘ l* So^i?adržan- strank in lS v>b !anle teh strank ii' Ir» t0 anskega 13. ma-C^^Pskega if-kuš- ' k Negove P!0letar'atn sedanje apa- L^^vin^vpotežjc v k let nc'7 zuna-a.nci? Ta je te.'11 »n “a vl«Sivna’ Ko pa tet! «lLtega , do De Gaulle »kg, , uPanja vred-1 ‘k* r\n,??mi °elo za ‘i bbl‘ke, Je med “‘Ovnimi ljud- pii zaveb «nov duh» in so iz ameriških, nemških, švicarskih in drugih bank potegnili svoje dolarje in jih prinesli domov. Franciji se je tako nepričakovano nateklo veliko deviz. Slika pa ne bi bila po-pclna, če bi temu za francosko gospodarstvo vsekakor po. zitivnemu pojavu ne dodali še nekoliko temnejši odtenek. Ti ljudje, ki so pokazali zaupanje do novih ljudi, ne kažejo prevelikega navdušenja nad investicijami. Denar so sicer prinesli domov .sedaj pa svojih sredstev nočejo vlagati v dolgoročne investicije. Ce se bo to nadaljevalo, bomo spet pri starem, razen morda, če se zunanjetrgovinska bilanca ne bo še naprej vzdrževala v ravnotežju zaradi povečanega izvoza in zmanjšanega u-voza, kot se je pokazalo v letošnjem februarju. Kot smo v tej kratki analizi videli, bi bilo prezgodaj peti hvalnico. Nasprotno. Ce je prišlo do sedanje stabilizacije franka, je do nje prišlo iz povsem naključnih in še od daleč ne dokončnih razlogov. V kolikor ne bo prišlo do novih, korenitejših sprememb, bo «operacija ozdravitve* francoskih financ in francoskega gospodarstva verjetno kmalu spet Pred nepremostljivimi težkočami. Posebno bi .znalo na to vplivati osnovno francosko vprašanje — vprašanje Alžira. »Alžirski« stroški za oboroževanje in za vzdrževanje pol« milijona francoskih vojakov v Afriki predstavljajo za Francijo izredno breme, pa čeprav so ti stroški že vrsto let nekakšna stalna in «nujna» postavka francoskega proračuna. In ta postavka ni malenkostna. Po ocenah strokovnjakov francoske, socialistične stranke znaša ta postavka 900 mili-lard frankov na leto. To je velikanska vsota, posebno če jo primerjamo z nekaterimi drugimi proračunskimi postavkami. Francoski «ekonomski in socialni sklad« v proračunu znaša za letos 335 milijard frankov. Sklad za stanovanjsko zgradnjo znaša 190 milijard frankov. Afrika pa stane 900 milijard frankov. Ce pa k tem 900 milijardam dodamo še 350 milijonov dolarjev, kolikor izgubi francosko gospodarstvo zaradi tega, ker je del francoske industrije «zase-den« z vojaško proizvodnjo za Alžir, potem nam je jasno. kolikšno je nesorazmerje med nerentabilnimi stroški A-frike in med potrebami in zmogljivostjo francoskega gospodarstva. Francozi sicer računajo s saharsko nafto, ki naj bi vse te stroške poplačala. Toda saharska nafta je še globoko pod zemljo in ‘k*r je priteče, je zelo draga in te£ko jo je spraviti do pristanišč v Sredozemlju. Vprašanje je, ali bo francosko gospodarstvo sposobno zdržati tolikšno proračunsko obremenitev vse do tedaj, ko se bo Sahara začela v zadostni meri odplačevati. In še važnejše je, ali bo francosko ljudstvo voljno čakati do tedaj, ko pa že vidimo, da petični Francozi začenjajo postajati skeptični. Sicer pa tudi De Gaulle začenja postajati manj »zaupanja vreden človek« Frank se v tej tekmi s časom še dobro drži. Tudi francosko ljudstvo se dobro drži. Vprašanje je, ali bodo razmere dopuščale, da bosta ta dva elementa dolgo zdržala... iiiiimiimiiiHiiiiiimiiitiiiiimiiimHMmimm11 IS 1 Invalidski pevski zbor pod bivšim kraljevskim dvorcem v Sinaji, ko je v letu 1954 bil na turneji po Romuniji Invalidski pevski zbor slavi 15-letnico obstoja /o maju bo nastopil v Križu in ha Opčinah a letos bo poteklo po zatrjevanju skladatelja šo * se ' pii M št e 21. aprila 15 let, odkar je bjl v mali vasici Planini, na južnem pobočju slovitega Roga ustanovljen Invalidski pevski zbor. Zbor so ustanovili partizanski ranjenci, ki so iz raznih partizanskih bolnišnic prišli semkaj na okrevanje, Prvi zbor je štel 17 članov, njegovo vodstvo pa je prevzel poznani skladatelj Karel Pahor. Ob nenehnih bolečinah, ki nikomur od njih niso prizanašale, so ranjenci že s tem dnem začeli pridno vaditi nove partizanske pesmi. Običajna partizanska žlica, ki je, nlilliillflliililllllillliilllliiiliiiiiiiiliiiiliiiiiliiuiliiilliiiitiiliiniiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiniiiilliiililiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiliiiiiiiiliiiiiiiiltiiuiiiiiiiiiiilMitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii NA POIZKUSNEM POLETU Z LETALOM »CARAVELLE« Francoska letalska se je uvrstila Glavne prednosti tega letala so položaj motorjev, njegova «gibč-nost», ekonomičnost in varnost letenja zaradi izpopolnjene gradnje Od 5. maja dalje bodo na progi med Parizom‘in Carigradom uvedli, novo letalsko progo ali bolje v promet bodo prišla nova potniška letala vrste «Caravelle». Gre za dvomotorno reakcijsko potniško letalo družbe «Air France«, ki bo prvo potniško letalo na reakcijski pogon v Zahodni Evropi. Pot od Pariza do Carigrada bo trajala le 7 ur in pol in to vštevši tri vmesne postanke v Milanu, Rimu in Atenah. Kdor je letel na tej progi in s tem novim letalom pri poizkusni vož. nji, zatrjuje, da je letalo «Ca-ravelle« odlično, posebno kar se tiče udobnosti, ki jo nudi potniku. Po svoji gradnji je letalo «Caravelle» eno najboljših in najbolje ocenjenih potniških letal in to tako po svo- ji načrtni strukturi, kot tudi glede ria podrobno izdelavo, na izbiro gradbenega materiala in končno tudi kar se tiče trdnosti letala, torej varnosti letenja. Francoska družba Sud Aviation se je z gradnjo tega letala uvrstila med najbolj priznana imena vse svetovne letalske industrije, ki izdeluje letala za civilni promet. Ob tem bomo dodali, da posamezne dele letala grade tudi v italijanskem podjetju FIAT. Posebnost pri gradnji tega letala je položaj, ki ga zavzemata motorja. Oba reaktorja sta postavljena ob straneh zadaj, skoraj na koncu trupa. To ni sicer nobena novost, kajti že nemška letala «Ju-287» iz leta 1944 so imela motorje približno enako kot jih ima letalo «Caravelle». Ta po- ložaj motorjev ima dve prednosti: Krila letala, kjer so po navadi nameščeni motorji, o- ko rekoč uhaja svojemu ropotu, ker nastaja ta skoraj ob njegovem repu. Potniki, stanejo v tem primeru aerodi- ki potujejo s takim letalom namično «čista». To je posebno važno zaradi trenja, kajti pri brzinah, kakršne razvijajo reakcijska letala, je vsaka vzboklina na letalu močna o-vira. Druga prednost tega položaja motorjev pa je v tem, da se iz trupa letala, to se pravi iz prostorov, kjer sedijo potniki, dobesedno izloči ropot motorjev. In to ni malenkostna stvar, kajti ropot reakcijskega motorja je zelo raočan, posebno če ga moramo prenašati ure in ure. V našem primeru, v primeru letala «Caravelle», je ta ropot malenkosten, ker drvi letalo z brzino 800 km na uro, in letalo zaradi svoje brzine ta- » - ? "'■V P (mIk nji - mi ‘fi - V takem položaju v višini 6. nadstropja je ostal tri ure neki gost hotela v San Franciscu, ko se je zaradi požara v svoji sobi skušal rešiti skozi okno iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimMiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiuHiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiUHiiiiiiHiiiiHiiiimiiiiiiiiM Londonska filharmonija Ljubljani Ljubljanski festival se je v | touo pomembno in zanimivo slovenskem kulturnem žirije- \ gostovanje Londonske f^haJ' r:ju že uveljavil, čeprav mu rnonije. Med najzanimivejse vsako leto vedo očitati to in prireditve lahko prištevamo eno pomanjkljivost, V polet- j «Večer jugoslovanskih soli-ni h mesecih, l^o se zapro vrata tjledaliičnih in koncertnih dvoran, ta festival nadaljuje kulturno dejavnost slovenske prestolnice. V tem intermezzu med dvema sezonama privablja v Križanke na tisoče domačinov in iz leta v leto znatnejše število tujcev, ki se v teh mesecih mu de v Ljubljani, Za letošnje poletje se nam obeta zanimiv program Vil. ljubljanskega festivala. Med prireditvami bo nekaj standardnih del, ki smo jih že videli. ali so bila celo na sporedu lanskega festivala: med temi so »Boter Andr ai«. »Poslednji dnevi Sokrat a« v postavitvi Eksperimentalnega gledališča ter «Večer jugoslovanske folklore», ki ga bo predstavil Akademski folklorni ansambel france Marolt. Hazen omenjenih prireditev h orno na letošnjem festivalu lahko gledali še «Aido», ki jo lo dajala ljubljanska Opera, ter «Koriolanas in «Carmenv zagrebške Opere. Balet Opere Hrvatskega narodnega gledališča se bo predstavil z »Vrage m na vasi«, bolet reškeaa gledališča pa z »Žetvijo«. 7,a , ljubitelje glasbe bo prav go- stov«, ki sodelujejo na inozemskih odrih V festivalskih dneh, pravzaprav celo poletje, bo v Moderni galeriji v Ljubljani, odprta UL mednarodna grafična razstava, ki bo letos prav gotovo na še višji ravni, kot sta bili prejšnji dve in vzbuja že zdaj, ob pripravah, široko zanimanj e tudi v svetu. To je nedvomno najreprezentativ-nejša slovenska likovna prireditev, katere pomen sega izven okvira samega likovne umetnosti. Omenimo naj Se nekaj manjših riizstav, ki jih bodo odprli v tem času. V Narodni galeriji bodo pripravili razstavo »Srednjeveških fresk na Slovenskem«, v Etnografskem muzeju razstavo »Peča na Slovenskem«, v Narodni in Univerzitetni knjižnici pa razstavo, ki bo prikazovala razvoj slovenske grafike. Festival bo trajal od 30. junija do 12. julija in bo torej precej krajši kot dosedanji. ^Prvomajske nagrado za dramske igralce Na pobudo Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije so rti publiški odbori organizacijsko i Mariboru, SLG v Celju in pripravili podelitev nagrad za | SNG iz Trsta■ umetniške stvaritve manjših gledaliških ansamblov, tistih, ki so izven glavnega republiškega centra. Večja gledališča imajo namreč vsako leto svojo gledališko revijo na Stenji-nem pozorju v Novem Sadu, kjer vsako leto podeljujejo tudi številne nagrade. Gledališka igra je prav tako vključena tudi v nekatere najvišje republiške nagrade, kot so v Sloveniji Prešernove, ali v Beogradu nagrade «Osvoboditev Beograda«. Zveza dramskih umetnikov je bita mnenja, da je tudi v manjših gledališčih v provinci, oziroma v mestih, ki se zaradi objektiv-nih razlogov ne morejo udeležiti vsakoletnih gledaliških iger v Novem Sadu, veliko ljudi, ki si zelo prizadevajo ia rast in napredek gledališke umetnosti, ki dosegajo tudi jiomembne umetniške rezultate, dasi, večinoma, ob težkih materialnih in tehničnih pogojih. Prav tem ljudem pa so namenjene pravkar ustanov. Ijene «Prvomajske nagrade«, ki jih bodo od letos napraj podeljevali po posameznih republikah. V Sloveniji konku-i r.rajo za te naorade gledališč-i-jnt ansamblu Qrame SNG v Bruno Zevi; «Pogled na arhitekturo* V prevodu Bogomira Stoparja je v zbirki «Bios« pri Cankarjevi založbi izšla zanimiva knjiga italijanskega arhitekta Bruna Zevija «Pogledi na arhitekturo«. Gre za delo, k, je nekak priročnik za vse tiste, ki se želijo spoznati z arhitekturo in jo razumeti. V posameznih poglavijh obravnava Zevi bistvo in značilnost arhitekture kot umetnostne panoge, razlaga vzroke, zakaj ;e arhitektura tako malo znana in nedostopna širšim krogom ljudi, razlaga prostorsko bistvo arhitekture, nato pa pregledno in jasno obravnava poglavitne probleme te umetnosti in na prepričljiv način približuje bralcu njeno lepoto in pomembnost, To pa je samo delna vsebina te knjige, kajti v njej najdemo tudi strnjen pregled arhitektonskega ustvarjanja od antike do današnje funkcionalne in organske arhitekture. Številne o pombe, bibliografija, slike med tekstom in celostranske slikovne podobe izpolnjujejo besedilo tako, da pomeni Ze-vijeva knjiga prav uporaben slovenski priročnik o arhitekturni umetnosti. si morejo privoščiti med poletom poslušanje glasbe. Rešitev francoskih inženirjev, smo rekli ni nova, ker so jo uvedli že Nemci. Zanimivo pa je, da je došlej ni skušal posnemati nihče. Angleži in Rusi vgrajujejo motorje v krila. Američani jih enostavno «obesijq» pod krila, češ da je manj nevarno motorje «obesiti», kot jih vgraditi v krila. Kaže pa, da so Francozi ali bolje že Nemci našli najboljšo rešitev in po najnovejših podatkih so jih začeli že posnemati. Angleški inženirji grade trenutno dve vrsti lažjih civilnih letal po istem principu in tudi A-meričani nameravajo začeti graditi letala po istem sistemu. Ameriška družba Lockheed pa celo zatrjuje, da je ena prva začela pripravljati načrte po tem principu. Seveda jim Francozi odgovarjajo, da jih ameriški načrti veliko ne zanimajo, ker so oni ta princip praktično že uvedli. Na letalu «Caravelle» 'sta nameščena dva turboreaktorja znamke «Rolls-Royce Avon« s sunkom 4762 kg vsak, ki letalu dajeta največjo krožno brzino 825 km na uro, dočim razvijata brez večjega napenjanja povprečno brzino 750 km na uro. Ti podatki veljajo za letalo, ki bo stopilo v promet prihodnji mesec. V gradnji pa imajo že nova letala z izboljšanimi motorji, katerih sunek bo po 5217 kg, zaradi česar se bo maksimalna brzipa novih letal «Caravelle» povečala na 845 km na uro, normalna brzina pa na 800 km na uro. Ce te brzine primerjamo z br-zinami močnih ameriških šti-nmotornih reakcijskih letal, ki so dosegla tudi 1000 km na uro, se zdi, da je francosko letalo «Caravelle» nekoliko po. časno, toda «Caravelle» je zamišljeno kot letalo za srednje in krajše proge, kjer brzina 1000 km na uro ne pride niti v poštev, ker je letalo na kratkih progah ne more niti razviti. Pri takih letalih pride bolj v poštev njegova «gibčnost», to se pravi njegova sposobnost naglega vzleta in naglega pristanka. Reakcijski motorji imajo nanireč^ svpi največji ekonomski učinek na velikih višinah. Cim niže letalo leti, temveč goriva porabi, zato se mora letalo naglo dvigniti in v najkrajšem času pristati. Cim prej se letalo povzpne v svojo »ekonomsko višino«, tem večji je lahko njegov radius ali tem manjši so njegovi potni strošk,i. Nagel vzpon bi sicer mogel vplivati na udobje potnika, toda pri gradnji letala »Caravel-le» je bilo to tako dobro rešeno, da se nagel vzpon in mgio padanje niti ne opazi. Ureditev notranjega pritiska je takšna, da se v kabini za potnike pri 10.000 metrih višine čuti enak pritisk, kot ga čutimo, če se povzpnemo na 1500 metrov visoko goro. Letalo «Caravelle», ki bo za. čelo svojo redno progo 5. maja letos, sprejme 70 potnikov prvega in tako imenovanega turističnega razreda, vendar ni med tema dvema razredoma nobene razlike v ceni, ker je bilo sklenjeno, da se razlika uvede le na letalih, ki jih poganjajo štirje motorji. To je poleg že naštetih še ena prednost tega novega potniškega letala, s katerim se Francozi predstavljajo svetovni letalski industriji in letalskemu potniškemu prometu. Vse te prednosti bi znale imeti precej odmeva tudi v drugih letalskih industrijah in tudi pri drugih letalskimi druž-buh. Pahorja ob rahlem utjgrcu sluČAjno zažvbnela v bližini note «a», Je služila kot instrument za intonacijo in hkrati tudi kot taktirka. Mesec dni kasneje, 22. maja 1944. je novoustanovljeni partizanski pevski zbor že odjadral v dolino ter imel v Semiču prvi javni nastop. Sicer pa ta pot ,ni bila ravno lahka, saj je med člani zbora bilo dokaj hudih invalidov, ki pa so jih bližnji VOS-ovci kaj hitro in varno pripeljali v sam Semič. Od tega dne dalje so se nastopi vrstili drug za drugim. Partizanska pesem, zapeta iz ust izkušenih borcev, ranjencev in invalidov, je šla od ust do ust. Junaški ranjenci so s to pesmijo nav-auševali borce številnih brigad preden so odhajali v nove hude borbe in jih zopet dočakali ob vrnitvi z zmagoslavnih pohodov. Ozdravljeni ranjenci so se vračali znova v brigade, v zbor pa so znova in znova prihajali novi in novi. Končno je bil zbor formiran kot borbena enota, ki je poleg dirigenta imela tudi svojega komandirja in komisarja. Zbor je doživljal vesele in srečne dni ,pa tudi žalostne in trpke, saj je končno od peval tudi poslednje -pesmi najbolj junaškim p^rtizapom, ki so žrtvovali svoje" življenje kakor so bili komandant Franc Rozman-Stane in legendarni španski borec Marok. V teh bugufi sleher- ni človek ii .borec potteben Pahorjem, se-njegovo vodstvo prevzeli še Pavel Sivjc,, Ciril Cvetko in cčlo Janez Kuhar, ki je hkrati postal že legendaren spremljevalec zbora s harmoniko vse do današnjih dni. Tik pred osvoboditvijo je Invalidski pevski zbor odpotoval iz Bele krajine v Italijo ih ponesel mogočno partizansko pesem med tamošnje jugoslovanske in italijanske borce-ranjence. Zbor je nastopal v več mestih južne Italije, a 15. aprila 1945 se je znova vkrcal na ladjo »Ljubljana«, ki ga je prepeljala do Visa in od tam v Dalmacijo. V Novem^ jite j* dohitela svoboda, ki so jo takoj proslavili s svojim nastopom, nepopisno pozdravljeni od osvobojenega ljudstva in borcev, ki so nadaljeval svoj zmagoviti pohod proti Istri in Trstu. Zbor je dočakal in počastil tudi osvoboditev številnih mest in končno tudi bele Ljubljane. Po dneh veselega razpoloženja so se ranjenci vendarle razšli, hiteč na svoje domove, do svojih dragih od katerih *e Imbbgi hiso vrflili. Zbor se je za kratek čas razšel, toda kaj kmalu je bil znova ustanovljen in njemu Številni elani bivšega partizanskega pevskega zbora «Srečko Kosovel«. Invalidski pevski zbor je danes poznan širom po celi Jugoslaviji, saj je to eden od zborov, ki je imel največ nastopov. V 15 letih svojega obstoja ta zbor beleži skoro 600 nastopov, to pa najbolje pove, kolikšne so njegove zasluge za popularizacijo originalne in umetne partizanske pesmi. Dejstvo je, da je obstoj tega zbora in njegov sloves že med samo borbo navdahnil premnoge slovenske skladatelje, da so komponirali nove partizanske pesmi in jih pošiljali prav temu zboru. Tako je velika večina partizan skih pesmi bila prvič zapeta prav iz ust članov tega zbora. Invalidski pevski zbor v Ljubljani je pravzaprav edini pevski zbor,, ki ga sestavljajo samo bivši borci-partizapi, odnosno sami invalidi. Zbor. se niti danes ni izneveril svojim hotenjem in željam ter zato še vedno in edino goji ljubezen do partizanske in revolucionarne pesmi. Za te svoje zasluge je zbor tudi prejel Red zasluge za narod I. stopnje. Po vojni že celo vrsto let vodi omenjeni zbor poznani partizanski skladatelj Radovan Gobec, ki prav letos proslavlja svoj poseben jubilej i~ 30-letnico svojega aktivnega sodelovanja na l^ulturno-pro« “ **'“ —- ■“ vodsfvdia je kakor tudi in» _ „ _ jberbenji pesem Poživela velfc razmah? jaj_ zbor obvlada danes okrog 121) pesmi, ki nam vsem -predstavljajo vsekakor bogato zgodovinsko zakladnico vsega onega, kar je slovenski narod odpel v najtežjih dneh svojega obstoja in borbe za neodvisnost. Ta svoj jubilej bo Invalidski pevsk izbor proslavil 27. aprila z jubilejnim koncertom v Ljubljani. Okrog 10. maja pa bo zbor obiskal tudi tržaške Slovence in nastopil tudi v Sv. Križiu in na Opčinah. MILOŠ MACAROL Zakaj se zbudimo? Kaj je sen? Pesniki, filozofi zdravniki in učenjaki so o tem postavili veliko število različnih teorij; danes pa se raziskovalci usmerjajo k povsem novi teoriji; do sedaj se je postavljalo vprašanje, zakaj spimo, toda sedaj hočejo vedeti, zakaj ostanemo budni. Neki raziskovalec iz Harvarda zastopa celo teorijo, po kateri je «bdenje del ■sna, ki je bil začasno prekinjen«. Po njegovem mnenju je sen osnovno stanje organizma. Oh, ta piatura! Se nekaj dobrih tednoi \tl šoUkega l(t« bo konec. Odšlo f o * doonm' inr stabim ter naf #»• ali na$fi hči bo pred mature, njimi bodo maturirali njih 'mm, bratje IfT sestre, ičTosi sorodniki. Velike skrbi pri»» šajo šolnikom m' živo posežejo v družino, kjer imajo maturanta. Čimbolj se bliža, tem ujč skrbi, strahu in nemira je v hiši. Ni dvoma, da matura terja od dijakov mnogo duševnega napora, kajti snovi je ogromno in potrebno je solidno znanje in zrelost b presojanju. Prav je zato, če te dijakovega napora pred maturo zaveda tako šola kot družina. Ce maturant nima svoje sobe, mu preskrbimo kotiček st mizo, kjer ima učne potrebščine. Premeščanje z enege na drugi konec, ni zdravo, ker to moti’ dijaka pri resnem delu. Soba naj bo zračna, ker se učenec v slabem zraku hitreje utrudi kot sicer. Mati naj skrbi, da je družina obzirna, da z govoričenjem, vpitjem in itorklja-njem ne povzroča nepotrebnega nemira in obiske naj lepo odpravi, če sami niso obzirni, do tistega, ki se uči. Ker ima maturant precej študija, ne sme biti preobremenjen z domačim ali izvenšol-skim delom, da bi ga izčrpalo. Seve s tem nočemo redi, da bi ga oprostili vseh tistih diobnih del, ki jih morda opravi za družinsko skupnost. Posebno priporočljivo je, naj se ne pošiljajo dijaki brez tehtnega razloga med štu-1 VJlt^rno~ProBt_ dijem spm in tja. Ce »jbjjtne-Du|w njfto- a dijaka mod ft«dijem preje sldVenska in" lirx?Z ?nZrno '}egov' e- i£V‘’i s % m Sinagoga Beth Sholora v Eljcins Parku, k* Je delo pred kratkim umrlega slovitega arhitekta Franka Lloyda VVrigta ZApANES OVEN (od 20. 3. do 21. 4.) — Vse, kar gojite v* srcu, ae bo v kratkem uresničilo/ (* BIK (od 22. 4. do 20. 5.) — Skušajte izboljšati s|oj način življenja, pri tem pa ne smete zapadali v malodušje. DVOJČKA (od 21. 5. da 22. S.) — Naleteli boste na ovire, toda uspelo vam bo premagati tekmece, RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Prišli boste navzkriž s prijateljem, toda zadeva *e bo kmalu poravnala. LEV tod 23. 7. do 22. 8.) — Ugotovili bosje, dg so bil* vaši sumi povsem neutemeljeni. DEVICA (od 23. 8. do 22, 9.) — Bodite skrajno rezervirani, kajti utegnete obžalovati svoje preveliko zaupanje. TEHTNICA (od 23. 9. do 28. 10.) — Izvirne poteze v značaju nekega novega prijatelja vas bodo navdušile. ŠKORPIJON Cod 24. 10. do 22. 11.) — Ne podajajte se na potovanje, če si hočete prihraniti neprijetno presenečenje. STRELEC (od 23. 11. do 20 12.) — Neka oseba, ki jo imate priliko pogosto srečati, bo postala za vaš nenadno pn-‘ vlačna , 20. -i.) *- Naleteli bostef na , jbhdgb teiepredvi^dhega: Mi teVtno/ gagkrblje* najte s skrajno previdnostjo ulagnilo uottt ti KOZOROG (od 21. 12. do 20. i.) •— Naleteli boste| na 2 ) — Slabo razpoloženje ljub. Ijene osebe je posledica vašega zadržanja. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) —. Končno se boste odločili glede nekega vaznega vprašanja, ostanite trdni pri tem sklepu. vn»mo-za-delo. Za uspešno učenje je najbolje, če je dijak, navajen na tako imenovani urnik dela, počitka in razvedrila. Tak urnik ni le potreben počasnejšim, ampak tudi pridnim. Koliko manj godrnjanja bt bilo po družinah in po šolah, če bi tako šola kot dom navajala dijaka na redno učenje v določenem času. ■ Zmožnost za uspešno učenje ni vse ure mteb dnevom enaka, tudi je različna v dnevih med tednom, in n različnih letnih časih. Ce se dijak uči v popoldanskih urah, je n. pr. najbolj sposoben med 2, in 5. uro. Zato naj po kosilu malo počiva, nato naj prične z lažjim delom, kasneje pa naj preide na težje predmete. Predolgi odmori ga preveč raztresejo. Pozne večerne ure so utrudljive in prinašajo manjši delovni učinek. Seveda mnogo vpliva na učenje tudi navada. Ker vplivajo na intenzivnost učenja tudi klimatske razmere, bo koristno, če dijak pohiti v aprilu. Kasneje bo napor večji, uspeh pa manjši. Maturitetni uspeh bo precej odvisen od pravilnega ponavljanja snovi. Zato naj si dijak pravočasno razvrsti snov za ponavljanje. Obnavlja naj jo po najboljšem učbeniku in kratkih zapiskih. Cgprav nerad, naj jo ponavlja glasno, ker tako ga ponavljanje prisili k temu, da snov jezikovno oblikuje ter se tako pripravlja na odgovore pri zeleni mizi. Uči naj se enakomerno vse predmete, še posebno tiste, ki se jih najbolj boji. Ce mu ne morejo pomagati domači pri tej negotovosti, naj se obrne do sošolca ali koga drugega. Bolje prej, kot kasneje. Prehrana, ki je potrebna maturantom, naj bo zdrava! Matere ne bi smele svojim sinovom ali hčeram privoščiti takrat preveč mamil ali poživil, kot so kava, čaj, razni likerji ali celo v obli ki raznih praškov. Najboljša jamstvo za uspeh so reden in ugsten študij, počitek in zdravo razvedrilo. Se posebej pa maramoe- poudariti, da je na uspeh potrebno mirno ozračje v družini. Zato ogibljimo se družinskih prepirčkov in %e nadlegujmo ttfa^ute z na-^tfišps^jcda« j i miijd^i. Tudi ne site m« gtfik u&knjst s strahovanjem in grožnjami in skisajmo prikriti svfjo mo-tjio/*ffl|kr 'o ubit vase, in bi rodilo duševno saj bi em vero VOJJJIAR (od L do 19 n„travnovešeno**. tfa-bodimo pa tudi preveč optimistični. Zato «e govorimo ne o sre?i ne o smoli pri maturi. Zavedati se moramo namreč, da se dijak..ne uči za oeene, ampak za življenje in ,prav to zrelost bi morala dognati maturitetna komisija. D, K. — Poslušaj, sinko, « teboj hočem spregovoriti rete*te»i I Crorišbo-benešbl dnevnik 24-uma vsedržavna stavka Goriški kovinarji včeraj niso delali Smrt z uspavalnim sredstvom Zakaj je ženska s Krasa napravila samomor v Gorici! Sindikalno zborovanje na trgu v Strešicah Stavka kovinarjev, ki so jo proglaaile tri sindikalne organizacije po vsej državi, je v Gorici popolnoma uspela. Kovinarji SAFQG in drugih manjših železarskih podjetjih v mestu včeraj sploh niso priili na delo, kar dokazuje njihovo visoko razvito delav-•ko Mvest in borbeno odločnost, da dosežejo od delodajalcev priznanje svojih zahtev. Ob 10,30 je bilo pa trgu v Stražicah sindikalno zborovanje, na katerem sta govorila za UtL Pontini, za Delavsko zbornico pa Zuliani. Pontini je rekel, da se z majhno izjemo let* 1952 delovna pogodba kovinarjev od leta 1949, ko je bila podpisana, do danes ni spremenila, čeprav se je od ta. krat bistveno spremenil sistem dela, proizvodnja in življenjski stroški. Naglasil je, da bodo kovinarji, kot so pred tedni tekstilci, s svojo odločnostjo prisilili delodajalce na pogajanja s sindikati. Predstavnik Delavske zbornice Zuliani pa je rekel, da je borba delavcev za večje mezde najboljii izhod iz sedanje- ga kritičnega gospodarskega položaja. Z večjimi mezdami si bodo delavci nakupili blago, ki je »zamrznilo* v skladiščih zaradi pomanjkanja povpraševanja. Pozdravil je vsako težnjo po modernizaciji podjetij, vendar naj modernizacija ne privede do odpustov delavcev. Med zvišanjem proizvodnje in težnjo po znižanju števila delavcev zaradi avtomatizacije se mora najti pravo razmerje. Glede SAFOG je govornik rekel, da se zahteva od ravnateljstva, naj s podpisom zagotovi, da zaradi modernizacije podjetja ne bo prišlo do odpustov. «»-------- Predavanje s skiopticnimi slikami 3PD priredi v soboto 19 a-prila t. 1. ob 31. uri v prostorih ZSPD v Gorici, Ul. Asco-li 1-1. zanimivo predavanje priznanega strokovnjaka z naslovom (Spoznavaj svet in domovino*. Spremljale ga bodo zanimive skioptične slike. Ob 12 so jo odpeljali iz hotela v bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer je ob 16 izdihnila Včeraj ob 1«. uri je umrla zaradi zastrupitve v bolnišnici Rdeča hiša 31-letna Milena Skrlovaj, rojena v Dutovljah ter stalno bivajoča v Trstu. Ob 12. uri so jo uslužbenci hotela Union našli nezavestno v postelji, ker je použila veliko količino uspavalnega sredstva. Milena Skrlovaj, ki je bila po opisu ljudi, ki so jo videli, prijetne zunanjosti, je prišla 14- aprila zvečer v hotel ter zaprosila, če bi ji dali prenočišče. S seboj je imela samo majhno popotno torbico. Ker je bila brez o-sebne izkaznice, se je predstavila z delavsko knjižico tržaškega urada za delo. Zaredi naporne vožnje (nekateri trdijo, da se je pripeljala neposredno iz Rima, drugi pa pravijo, da je prišla iz Trsta), je odšla spat v odkaza-no sobo. Ni znano, če je v sredo 15. aprila zapustila bivališče, ker osebje hotela ne more povsem nadzorovati klientov. Ce v sredo zvečer ni zapustila sobe, pomeni, da je spala neprestano od torka zvečer d« včeraj dopoldne. Izpred goričkega sodišča Namesto da bi ga vrnil lastniku le prodal izposojeni pisalni stro) Z ukradeno 50-litrsko pletenko se je vračal domov. Druga obravnava je bila proti 31-letnemu Giorgiu Bertolit-iiju iz Gorice, Ul. Formica 2. Zagovarjati se je moral, ker ni vrnil sposojenega pisalnega Stroja znamke »Olivetti* 47-let-nemu trgovcu Silvestru Bau-mu iz Ul. Angiolina 26. Ker je bil Bertolissi odsoten zaradi bolezni, je sodnik pre-čital njegove izjave s policije med preiskavo. Izjavil je, da mu je Baum res dal pisalni stroj, toda ne na posodo, ampak kot plačilo za delo, ki ga je izvršil v njegovi trgovini. Pojasnil je, da se je zmenil z Baumom, dh mu bo delaj nekaj Časa v trgovini za 2500 lir na dan, ker pa trgovec ni imel denarja, je sprejel od njega za plačilo nekaj zlatih kovancev ter pisalni stroj v vrednosti 30.000 lir. Pisalni stroj je kasneje prodal za 16 tisoč lir trgovcu Venturiniju. Izjave Silveria Bauma so bile čisto drugačne. Rekel je, da je bil Bertolissi res nekaj časa pri njem v službi in da mu je na njegovo prošnjo posodil za nekaj časa pisalni stroj, ker je zaupal v njegovo poštenost. Sodnik ni upošteval izjav obtoženca ter ga je obsodil na 4 mesece zapora, 4000 lir globe, na plačilo odškodnine zasebni stranki v skupnem znesku 80.000 lir ter na plačilo sodnih stroškov. Obramba odv. Sfiligoj, zasebna stranka odv. Luzzatto. se* 47-letnega jugoslovanskega državljana Andreja Štruklja iz Ročinja (Kanal ob Soči) so včeraj obsodili zaradi tatvine na 3 mereča zapora, 3000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. 32. januarja proti večeru Je trgovec z vinom Antonio Bas-sanese opazil, da mu v skladišču majnka 50-litrska pletenka. Takoj je zasumil Andreja Štruklja, ki je bil malo prej tam. Policisti so ga tik pred blokom na Rafutu dohiteli ter videli da nosi pletenko. Povabili so ga na kvesturo na zaslišanje, toda Štrukelj je obtožbe tatvine odločno zavrnil. Rekel je, da je bil v Bassane-sovem skladišču, kamor hodi po navadi spit kozarček vina, ko pride v Italijo. Na vprašanje, od kod ima pletenko (ki je bila prav tista, ki je izginila iz skladišča, je odgovoril, da jo je kupil od neznanca blizu prehodi ti 500 lir. Seveda mu policija ni verjela (posebno še, ker ni bilo prvič) ter ga je prijavila sodišču. Sodnik dr. Fabiani je po pregledu obtožnice bosodil Štruklja v odsotnosti na že o* menjeno kazen. Obramba odv. Sfiligoj. • e* Prometna policija je 14. oktobra prejšnjega leta opazila, da je tovornik z značko MI 246987 brez predpisane rdeče črte na zadnji strani. Ustavila je vozilo, ki ga j* Vozil 35-let-ni Giuliano Bressan stanujoč v Gorici, Ul. Campagna bassa št. 15. Seveda šofer ni mogel zanikati prekrška ter se je zato moral včeraj zagovarjati pred sodiščem. Ker je obtožnica jasno dokazovala Bressano-vo krivdo, ga je sodnik obsodil na 15.000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Vtspist v ptic« f URd AquiMs Ob 20.'5 je 28-letni vespist Olivo Livon iz Koprive povozil pri Agipovi bencinski črpalki M-letnega pešca Petra Kleča iz Ulice Vacano št. 3 v Gorici. Motociklist in pešec sta se z mosta IX. avgusta vračala proti Gorici. Pri bencinski črpalki se je motociklist od zadaj zaletel v pešca in ga prevrnil. Vespa je po karambolu obstala na levi strani, pešec pa pri živi meji na desni strani ceste. Najhuje se je poškodoval P. Kleč, saj si je potolkel lobanjo, čelo in si zlomil levi podlaket'. Ozdravel bo v petdesetih dneh, če ne bodo nastale komplikacije. Livon si je ranil čelo in bo ozdravel v petih dneh. ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia z rešilnim avtomobilom Zelenega križs. Prvega so obdržali na zdravljenju, drugega pa so poslali domov. -—«»------------------ Dvignila ja pratažak zaboj Ob 19.1Q je 22-letna delavka Lidija Picer iz Ulice Garza-rolli 10 dvignila v podgorski tekstilni tovarni težak zaboj in si pretegnila mišico na hrbtu Z avtomobilom Zelenega križa so jo odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji nudili zdravniško pomoč in jo poslali domov. Padne dečka z drevesa Včeraj popoldne je 12-letni Dušan Bensa iz Pevme šel z materjo v gozd. Med potjo pa je opazil na nekem drevesu gnezdo. Splezal je na drevo, da bi videl, kaj je v njem, toda zgubil je ravnotežje in padel. Mati ga je takoj odnesla v vas, kjer so poklicali avtomobil Zelenega' križa, ki gn je prepeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Zdravniki so ugotovili poškodbe prsnega koša ter rane po telesu, zaradi katerih bo moral ostati v bolnišnici 20 dni. Kino v Gorici CORSO. 16.30: »Zenske so šibke*. VERDI. 17.00: »Zakon močnejšega*, G. Ford. V1TTORIA. 17.15: »Nasilneži*. A. Fabrizi, M. Riva. CENTRALE. 17.00: »Sedem pesmi za sedem sestra*. MODERNO. 17.00: »Krepak*. Okoli poldne je veter odprl vrata njene sobe. Takrat je sobarica opazila, da je Skrlovajeva krvava okoli ust. Skušala jo je zbuditi, vendar ji ni uspelo. Poklicali so zdravnika dr. Comela, ki jo je pregledal in takoj zaukazal, naj žensko prepeljejo v bolnišnico. Poklicali so rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je Skrlovajevo odpeljal v bolnišnico pri Rdeči hiši. Zdravniki so jo pregledali 'n ugotovili močno zastrupitev z uspavalnim sredstvom »barbiturici*. Izprali so ji želodec, vendar se ji je zdravje vidno slabšalo. Umrla je tb 16. uri. S furgonom so jo odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Do sem kronika, ki dovoljuje najrazličnejša tolmačenja. Kdo ve, kaj je pripravilo Skrlovajevo, da je pojedla tolikšno količino uspavalnega sredstva? Ali je bila res tako telesno utrujena od dolgega potovanja da je hotela takoj zaspati, ali pa jo je razjedala notranja bol, pred katero bi rada za vedno zbežala? Ker ni pustila nobenega pisma, kot navadno delajo samomorilci, je povsem mogoče, da je ženska zaužila preveliko količino uspavalnega sredstva, ki je v 36 urah spanca razje-del tkivo in povzročil zastrupitev. Prav tako utemeljeno pa je sklepanje, da je ženska zaužila strup z namenom, da napravi konec svojemu življenju. V GORICI 30.132 VOLIVCEV V volilnih seznamih vpisani tudi optanti Volilna komisija, ki se je te dni zbrala, je ugotovila, da je v goriški občini 30.132 volilnih upravičencev, od katerih 16.587 žensk ter 13.545 moških. Volišč je še vedno 52. V seznam volivcev je goriški volilni urad vpisal vse tiste, ki bodo do 30. aprila t. 1. dopolnili 21. leto, ter vse tiste, ki so pridobili italijansko državljanstvo z opcijo. Volilni seznam je na vpogled vsem, ki bi ga radi videli. Ustno spraševanje za učiteljski konkurz Včeraj se je v Ul. Diaz pričelo ustno izpraševanje 327 kandidatov, ki so uspešno o-pravili pismeno nalogo v zvezi s konkurzom za 95 učiteljskih mest, ki so na razpolago v naši pokrajini. Včeraj so izprašali 5 kandidatov, da-res pa šest. Ustno izpraševanje se je začelo s črko P, ki je bile izžrebana. Komisijo, ki je ista kot pri pismenih nalogah 12. februarja, sestavljajo; prof, Riccardo De Gior-gio iz Vidma, prof. Bruno Giraldi iz Trsta, prof. Olon-do Del Donno iz Barija, dr. Bruna Del Rocco iz Gorice ter učitelj Enrico Mauro iz Gorice. Kandidati prejmejo 20 dni pred ustnim izpraševanjem priporočeno pismo, v katerem je točno naveden dan in u-ra izpraševanja. TEMPERATURA-VČERAJ Najvišja temperatura 17,8 stopinje ob 16. uri, najnižja 11,4 ob 4.15. Vlage 76 odst. DEZURNA^LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi 17, tel. 28-79. 7P 'O Namiznoteniški turnir «Pripravljalnega odbora Vrša in Rudolf zmagovalca prvih dveh izločilnih skupin Množičnost in dobra igra ■ glavni značilnosti tega prvega večjega letošnjega tekmovanja V ponedeljek se je pri nas začel prvi letošnji večji turnir v namiznem tenisu, ki ga je organiziral pripravljalni odbor slovenskih športnikov. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da dolgi zimski premor ni razredčil vrst ljubiteljev namiznega tenisa, pač pa se je njih število celo podvojilo. K temu velikemu številčnemu napredku so skoraj izključno pripomogla društva v okoliških vaseh. Med temi je na prvem mestu Prosek, ki je prijavil kar 10 svojih članov, prvič pa so se množično pojavili tudi taborniki, ki so vpisali kar sedem novincev in 4 člane. Sledi Skedenj z krstnimi igralci, nato Sl. Škamperle s šestimi, R. Pregare s petimi, Dolinčani in Nabre-žinci s štirimi itd. Razen kvantitetnega napredka pa je glede na prve igre opazno tudi kvalitetno izboljšanje. In pri tem moramo spet omenjati na prvem mestu Pro-sečane, ki so prijetno presenetili s svojimi novinci, ki pa so novinci le v kolikor še niso nastopili na nobenem tekmovanju, sicer pa sodijo po kvaliteti med člane. Prose-čani predstavljajo danes naše najmočnejše društvo, saj imajo kakih 12 igralcev bolj ali manj izenačenih moči, med katerimi je nekaj starejših, ki svoje znanje posredujejo ostalim in tako prispevajo k dvigu splošnega nivoja igre Najbolj razveseljivo pa je, da imajo tudi izredno mnogo najmlajših tekmovalcev. Na njihovem zadnjem internem turnirju jih je nastopilo kar 28, prvo mesto pa ie odnesel 12-letni Boris Milič. V skupini novincev, ki je odigrala svoje kolo na Proseku, so bile moči igralcev zelo izenačene. Ob zaključku tekmovanja so imeli kar trije enako število točk in potrebna so bila še naknadna srečanja za razvrstitev na prva tri mesta. Končno si je po trdi borbi zagotovil prvo mesto Zdravko Vrša, ki je tudi favorit za končnega zmagovalca. Na Proseku so bile odigrane tudi tekme prve članske skupine. Nosilec liste Rudolf je premagal vse svoje nasprotnike. Največji odpor mu je nudil Karel Cibic. Najbolj zanimiv in privlačen je bil njun tretji niz. v katerem sta igralca pazila na vsako toč- ko. Končno je pri stanju 19:19 Cibic z loparjem ustavil žogo, ki jo je Rudolf zgrešil in prav to ga je po vsej verjetnosti tudi spravilo ob zmago. Kljub temu je Rudolf potrdil prognozo, dočim ie Cibic, razen v zadnji igri, popolnoma razočaral in ostal na zadnjem mestu brez točke. Od ostalih sta se dobro izkazala tudi Sirca in Ukmar. Skoda, da ni nastopil tudi Bajec, ki je veljal za resnega kandidata za prvo mesto v tej — kot se zdi — najmočnejši skupini Tehnični rezultati prvih dveh skupin so bili naslednji: II, skupina novincev, na Proseku 13. aprila: Cesar - Vrša 0:2, Bogateč -Starc 2:0, Furlan - Starc 0:2, Cesar - Starc 0:2, Bogateč - Vrša - Starc 1:2, Mijot - Starc 0:2, Furlan - Mijot 2:0, Cesar -Mijot 2:0, Bogateč Vrša 0:2, Furlan - Vrša 0:2, Cesar - Furlan 0:2, Cesar - Bogateč 0:2, Furlan - Bogateč 0:2. Izidi naknadnih iger za plasma od 1. do 3. mesta: Starc -Bogateč 1:2, Starc - Vrša 1:2, Vrša - Bogateč 2:0. VRSTNI RED: 1. Vrša, 2. Bogateč, 3. Starc, 4. Furlan, 5. Cesar, 6 Mijot. I. skupina članov, na Proseku 15. aprila: Rudolf - Cibic 2:1, Ukmar -Sirca 1:2. Živec - Sirca 1:2, Rudolf - Sirca 2:0, Cibic - Sirca 0:2, Ukmar - Cibic 2:1, Živec - Sirca 1:2, Rudolf - Živec 2:0, Rudolf - Ukmar 2:0, Živec - Ukmar 1:2. VRSTNI RED: 1. Rudolf, 2. Sirca, 3. Ukmar, 4. Živec, 5. Cibic. P—zio Veleslalom za cZlati pokal maternhornskih vj Francoza Perillat in DuvilM pred vsemi najboljšimi Itajjjj!! Startalo je 36 tekmovalcev - Milianti šele P*^ $iiAI De Nicolo 1’47”5; 5. 1’47"5; 6. Agraiter 1 CERVINIA, 16. — Z veleslalomom za »Trofejo Furggen* se je danes začelo v Cerviniji tekmovanje za »Zlati pokal maternhornskih vzpenjač*. Zaradi odsotnosti Avstrijcev in Švicarjev se je tekmovanje praktično spremenilo v franco-sko-italijanski dvoboj, v kolikor trije prisotni Romuni in en Avstralec niso mogli resno poseči v borbo za boljša me- Proga je bila dolga 2000 m z višinsko razliko 400 m in s 37 vratci. Kot je bilo pričakovati, sta imela glavno besedo francoska predstavnika Perillat in Duvil-lard, ki sta se uvrstila na prvo oz. na drugo mesto. Preseneča pa slab plasma enega glavnih favoritov med Italijani Miliantija, ki se je uvrstil šele na 15. mesto, medtem ko je Italo Pedroncelli prijetno presenetil. Vrstni red je bil naslednji: 1. Perillat (Fr.) 1’42”7; 2. Duvillard (Fr.) 1’45”2; 3. Pedroncelli Italo (It.) 1’47”3; 4. Mijot 2:0. Vrša - Mijot 2:0 Po včerajšnjem intenzivnem treningu Triestina proti Napoliju z nespremenjeno postavo? S standartno enajstorico sta danes zjutraj odpotovala kot rezervi Merkuza in Degrassi Triestina je imela včeraj po- njegovo mesto pa vstopil De- lige, v nedeljo 19 »Pni* J poldne na občinskem stadionu zadnji trening pred odhodom v Neapelj, kjer bo v nedeljo nastopila proti enajstorici Na-polija. Treninga so se udeležili vsi titularci, katere je trener Trevisan podvrgel intenzivnim atletskim in telovadnim vajam, nato pa igri z žogo. Trening je trajal skoraj 2 uri. Trener Trevisan ni glede formacije sprejel še nobene odločitve, vse pa kaze, da bo potrdil zaupanje enajstorici, ki je v nedeljo premagala Ales-sandrio. Poleg nje je vzel na pot v Neapelj kot rezervi še Merkuzo in Degrassija, iz česar je mogoče sklepati, da bi bile eventualne spremembe možne samo v krilski vrsti in eventualno v napadu, v kolikor bi lahko Szoke zamenjal katerega izmed napadalcev, na iMliiiiiiiiimimiiiiilmiitiiimuHimiiiiniitiHatniliiimiiiiMiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimilimiiii Treningi italijanskih nogometnih reprezentantov Koristen trening kandidatov za diletantsko reprezentanco Pritožba FIGC v zvezi s turnirjem FIFA v Bolgariji FLORENCA, 16. — Kandidati za državno diletantsko nogometno reprezentanco, ki bo 26. aprila igrala v Chamberyju proti diletantski reprezentanci Francije, so odigrali danes trening tekmo v dveh polčasih po 35’ na igrišču zveznega tehničnega centra v Florenci pod vodstvom Canestrija in Galluz-zija. Kandidati so bili razdeljeni v dve formaciji, A in B. Zmagala je A (zelena) formacija z rezultatom 3:1. Diletanti A (zeleni): Strulli; Penzo, Toninetti; Barnacci, Caramanno, Matalone: Ore, Aldi, Bergallo, Maioli, Gugliel-minelli. Diletanti B (beli): Pešce; Garagna, Ippolito; Gatto, Šanson, Frilli; Balestra, Bassi, Barzaghi, Valnezano, Daliana. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 2’ Ore (A); v drugem polčasu v 1’ Bergallo (A), v 5’ Bassi (B), v 24’ Gugliel-minelli (A). Trening je potekal v dežju. Zeleno moštvo je bilo bolj homogeno in močnejše predvsem v krilski vrsti. V napadu so izvajali dobre akcije Bergallo, Aldi in Ore. Tehnični komisar Canestri je sporočil, da se bodo diletanti znova zbrali v Florenci 21. aprila skupno z nekaterimi ju-niorji, ki so se udeležili turnirja FIFA v Sofiji. Iz teh igralcev bo sestavljeno moštvo, ki bo v sredo 22. aprila igralo proti državni A reprezentanci. Glede turnirja FIFA v Bolgariji, kjer je Italija v finalu izgubila proti Bolgariji z 1:0, je verjetno, da bo FIGC intervenirala pri FIFA v zvezi z bolgarskim igralcem Kotko-vom, ki je nastopil, čeprav je že presegel starostno mejo 18. let. 23. aprila se bo zbrala v Florenci tudi selekcija Severne Italije, ki bo 25. aprila nastopila v Parmi proti formaciji Lorene. , grassi, ki se je vrnil v svojo najboljšo formo. Sprva je obstajal tudi dvom glede vratarja Rumicha, ki je bil zadržan zaradi svojih vojaških obveznosti. V primeru njegove odsotnosti bi seveda prišel v poštev Bandini, vendar pa je ta varianta odpadla, kot je mogoče sklepati iz seznama igralcev, ki so skupno s trenerjem in elani vodstva odpotovali danes zjutraj ob 6. uri proti jugu. Ti igralci so: Rumich, Tulissi, Brach, Szoke, Bernardin, Rimbaldo, Del Negro, Tortul, Bresolin, Mas-sei, Santelli, Merkuza in Degrassi. Dokončno formacijo bo Trevisan določil jutri. Izgledi za uspeh Triestine na vročih tleh Vomera niso tako majhni. Glede na izključitev štirih igralcev Napolija, bi ne odločen rezultat ali pa tudi tesna zmaga Triestine, ne mogla predstavljati posebnega presenečenja, saj Napoli v zadnjih tednih tudi s kompletno postavo ni dosegel uspehov. «»-------------------- Pred srečanjem z Madžari Slaba trening tekma jugoslov. mladincev BEOGRAD, 16. — Trening tekma med mladinsko nogometno reprezentanco Jugoslavije, ki se bo v nedeljo srečala z mladinci Madžarske, in med klubom Dubočica iz Leskovca, se je končala neodločeno 3:3 (2:3). Jugoslovanski izbrani mladinci so igrali zelo slabo. Rijeka odpotovala na turnejo v Švico REKA, 16. — Odmor zaradi meddržavnih tekem med Jugoslavijo in Madžarsko ter med Jugoslavijo in Švico, je nogometna enajstorica Rijeke izkoristila za krajšo turnejo po Švici, kamor je odpotovalo včeraj 17 igralcev in sicer: Ravnič, Superina, Gjorič, Mi-hovilovič, Dunaj, Pavkovič, Demič, Bosanac, Gereš, Lalič, Berek, Lukarič, Veselica, Medle, Naumovič, Plavšič in Zadel. Igralce spremljajo trener Og-njanov ter trije člani vodstva. Rijeka bo v Švici odigrala ■tri iekme: 18. aprila v Baslu proti istoimenskemu klubu I. O stricu Vanku barkovljanskem originalu Lahko vam je žal, da niste poznali strica Vanka, barkov-1 jenskega zidarja, ki ie ved kot Šestdeset let počiva v barkov-ljaneki Kunčevi njivi. Stric Vanek je bil majhne in drobne poetave, a Imel je lepe modre oči, iz katerih je odsevala sama dobrota. Lahko rekli, da so bili vsi dobri ljudje navaden kruh, stric Vanek pa Je bil sladka velikonočna potica. Tako Je bil dober stric Vanek. Ce je bilo na njem kaj čudnega, so bile njegove dolge roke, ki ao mu segale do pod kolen. Vanek je bil namreč rojen v znamenju Raka in Rak je že vedel, kaj bo la Vanka ln kdaj bo rabil svoje dolge roke. Stric Vanek je stanoval visoko, visoko in do njegove hiše Je bilo toliko stopnic, da bi Vanek lahko prišel naravnost v nebesa, eko bi jih bilo samo še enkrat toliko. Tam si je seci-dal lepo hišico, ki jo je vsako leto za vuzem lepo popleskal od zunaj in znotraj. Da ne bo kuhinja okajena, je za svojo Juco dozidal lepo žehtnlco, kjer naj se Juca dimi vsak ponedeljek in torek. Vanek je imel rad ne samo Juco, ampak tudi svoje otroke, če je Drejček le malo zakašljal, je šel Vanek takoj do bližnjega potoka, nabral tam lapuha, ga skuhal in dobro eeladil in drugi dan Drejček ni več kašljal. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je bil stric Vanek vzoren družinski pče. Zdaj pa denimo roko na srce in se vprašajmo, je-li med nami kdo, ki nima kakšne napake? Vidite, tako je bilo tudi z Vankom. Poleg vseh dobrih lastnosti je imel stric Vanek tisto grdo navado, -'a je bil radoveden. Toda tudi to bi ne bilo nič slabega, če se ne bi njegova radovednost, k bi lahko postala polovica znanja, osredotočila na dno kozarca. Tudi je bila za Vartta nesreča, da j* njegova radovednost trajala ur* In ure. Seveda tako dolga radovednost navadno ošibi noge in na srečo mu je dala narava dve dolgi roki, s katerima si je pomagal, ko se je vzpenjal po dolgem in na srečo ozkem klancu proti svojemu domu. Skozi dolgo dobo te nesrečne radovednosti Je prišel stric Vanek tudi do posebnih spoznanj. Dctoro Je vedel, da ”leče črno vino na desno, belo na levo, mešanica obeh naprej, žgano vino pa nazaj, Ker pa tega ni pil, je odpadla vsaka nevarnost, da bi se zvrnil vznak, kajti zgodila bi se lahko Vanku velika nesreča, če bi moral premeriti pot od desete do prve stopnice. Ko je Vanek zapustil gostilno, je govoril tako sam s seboj: »Vanek! Danas se piv črno vino, zatu držse djesnega zida.* In tako Je stric Vanek počasi, a brez nesreče prišel do prvih stopnic. Ko so noge šibke, je treba vsako toliko počivati in zato Je Vanek prvikrat padel pod težo svojega lahkega telesa. Pri svojem prvem oddihu, kateremu bi dal lahko Vanek ime »Prvo Vankovo postajališče*, je prišla na vrsto prva pesem, kajti Vanek je bil tudi dober pevec. Prav tam nad njim sta spala Marika in Miček in ker je bil Vanek skrajno obziren, je zapel tiho, tiho, kakor da bi bilo petje samo zanj: »Buh uovare, buh uohrane n’m cesarja z Avstrejo*. Ko se je pesem končala, se je začelo nadaljevanje križeve poti do drugega postajališča in tam si je Vanek spet zapel: »Hej Slovane, ki je naša meja, hej Slovane, ki je naša kri*. Tako je dospel do tretjega postajališča in tu je malo povzdignil glas: »De be te šegetala mrzelca, uokul tuajga živega srčeca. Nuč jeno dan, nuč jeno dan, de be se pruaso smerte sam*. Pri četrtem postajališču Je Vanek že računal na pomoč svoje Juce, ki mu je prišla navadno naproti in ga s svojimi od truda težkimi rokami vendarle privlekla domov. Med sezuvanjem čevljev, ki si jih Vanek sam nikakor ni mogel sezuti, za kar je morala vedno poskrbeti Juca, je prišla na vrsto Jucina pridiga, ki je trajala tako dolgo, dokler ni Vanek bil na postelji. Tako mu je govorila Juca »Videš V,a-nek, kašen ke se. Vsaki buažji dan te muoren sezuvat. Ma samo pogljede buotro Tuono. Uana viš je uganila. Nje muož Nine pride samo trikrat na tjeden domu pejan, de ga muore Tuona sezuvat, ne pej kukr ti, ke te muoren sezuvat vsake dan. Viš, kaku je srečna Tuona, ke jema tašnega pametnega muoža.* »Ma Juca muaja, ke nis’n tude jest pameten muož? Ti me zamjereš, de spijem kašen kvrtin. Ma znaš ti Juca, de vino nardi samo duabro. De be se ti uočila petje, be vre vidla, kaku ke je zapuajo naš pesnek Prešeren: Prjatle, so trte obrodile nam vince sladko, ke nam uogreje žile jeno nam raz-jasne lice jeno uoku. Ben viš Juca, če je puajo an tašn muož, ku je biu Prešeren, bo jemelo vino vre vječo vrednost, kukr jo jema uada. Pej une druge, ke prave, de nej pride dual Gorenje, de bo piv dolenjsko vino, kamor se trta guar uovije. jen de tisto vino uogreje sreje. Pej se duabro znaš ti Juca, de sama flaška, u katere je blo vino, uozdrave revmatižme, ce se ribaš z njo po tisten kraje, ke te boli.* »Ja ja, le klepete ti, ma mene ne boš preprtčo. Znaš Vanek, kej b’n jest napraula? Glih tisto, ke je nardila buotra Tuona. Tude Nine je biv taš’n, ku se ti, ma buotra Tuona je nesla od Nineta brgješe požjegnat u ščavuonsko cirkvo Jen se je buoter Nine nemalo spametov. Ma jest ne b’n nesla tua-jeh brgješ, ma ben tuajo srajco, de bo ankrat pomagalo, zatu ke s’n štufa du uoči.» In Juca je v resnici nesla Vankovo srajco v pravoslavno cerkev, kjer je pop požegnal Vankov kos perila. Dosti ni ta «žjegen» pomagal, a vendar je od takrat Vanek pustil črno vino in se lotil belega, tako da se vsaj madeži na srajci niso tako poznali, kot so se poznali po črnem vinu. In spet je Vanek hodil po štirih po strmem ozkem klancu do svojega doma in spet je pel in spet ga je Juca sezuvala in mu pridigala: «Vanek! še ano b’n nardila, de se b’š spameto. šla b’n na Sveto guaro mualt Devico Marijo, de ne b’š več piv. Jeno b’n šla naš Vanek, b’n šla, tu te rečem, de b’n šla Jenu tude če jemam jet sez nago, b’n šla. Pej p’r muaje vjere, de b’n šla.* In Juca je šla na Sveto goro in spet je nekoliko pomagalo. Namesto da bi hodil Vanek v gostilno pri »Starem društvu*, je zahajal v gostilno pri »Novem društvu*. Vidite, da je vendar nekaj pomagalo. Pa je prišel nekoč naš Vanek domov z razbitim čelom. Iz velike rane mu je curljala kri po obrazu in po srajci. Bil je ves okrvavljen in ko ga je zagledala Juca v takem stanju, je začela kričati: »Uotruace uot.ruace, ustante guar! Huate vit, kej se je zgodilo našmo uače! Ašasine so ga napale po ceste. Huate vit, huate vit!* (Nadaljevanje sledi) Winterthuru proti istoimenskemu klubu II. lige in v sredo v Lausannu v nočni tekmi proti Lausannu, ki je član I. švicarske lige. Olimpijske vesti RIM, 16. — Na nasedanju odbora CONI, ki bo 22 aprila, bo podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Alberto Folchi izročil predsedniku italijanskega olimpijskega odbora odv. Onestiju pergament s povabilom Italije k sodelovanju na 17. olimpijskih igrah. Veliko zanimanje v svetu za rimsko olimpiado dokazuje rastoče število novinarjev, ki prihajajo v Rim iz evropskih in drugih držav na ogled že obstoječih športnih naprav in onij, ki so še v gradnji. Do sedaj je prišlo iz inozemstva že okrog 200 novinarjev, od katerih 80 samo v prvem trimesečju letos. Med to število pa seveda niso vključeni italijanski novinarji. * * * TOKIO, 16 — Japonski o-limpijski odbor je sklenil, da bo poslal na zimsko olimpiado v Squaw Valleyu 41 smučar jev in 10 spremljevalcev. KOLESARSTVO 66 kolesarjev na dirki po Tuniziji TUNIS, 16. — 66 kolesarjev, diletantov in neodvisnih, iz Tunizije (2 moštvi), Francije, Italije, Belgije, Portugalske, Jugoslavije, Nizozemske, Švedske, V. Britanije in Zah. Nemčije bo sodelovalo na kolesarski dirki po Tuniziji, ki bo od 25. aprila do 3. maja v organizaciji tunizijskega športnega tednika »Le Šport*. Dirka obsega 9 etap v skupni dolžini 1478 km. Tri etape bodo gorske, ena poletapa pa bo na kronometer. Vrstni red etap je naslednji: 25. aprila: Tunis - Souss 168 km; 26. aprila: Souss - Sfax 178 km; 27. aprila Sfax - Gabes 138 km; 28. aprila: Gabes - Gafsa 100 km; 29. aprila: Gafsa - Le Kef 250 km; 30. aprila: Le Kef - Souk El Arba 198 km; 1. maja: Souk El Arba - Beja par Tabarka 145 km; 2. maja: Beja - Biserta 156 km; 3. maja (zjutraj): Biserta -Menzel Bourghiba 40 km (na kronometer); popoldne: Menzel Bourghiba - Tunis 105 km. LETALSTVO Nov hitrostni rokord LAs VEUAS. 16 — Ameriško letalo »F-101 Voodoo* je doseglo nov svetovni hitrostni rekord. Na zaključeni 5o0 km dolgi krožni progi je doseglo povprečno hitrost 1.307 km na uro. Prejšnji rekord je imelo letalo ameriške mornarice «FD-1» iz 1. 1955 s 1112 km na uro. AVTOMOBILIZEM LONDON, 16. — Enega od dveh avtomobilov Maserati, ki bosta sodelovala na dirki za veliko nagrado Silverstona, bo pilotirala Italijanka Maria Teresa Defilippis, drugega pa Sved Bonnier. Stirling Moss, ki bo pilotiral avto BRM, se je vrnil iz Monze, kjer je preizkušal svoj avto, 0 katerem je dejal: »To je najboljši avtomobil kar sem jih do sedaj pilotiral*. Hiša Ferrari se bo udeležila dirka z dvema avtomobiloma. * * * MILAN, 16. — Nov dirkalni avtomobil «Ferrari šport 2000» bo debutiral na dirkališču v Monzi ob priliki »VI. pokala Sant’Ambroeus Trofeo mobil*. Pilot, kateremu ho zaupan avtomobil, bo določen v prihodnjih dneh. 1’47”6; 8. De Flonan1 » Zulian 1’48’T; 10. Sl°rJronCtl> berto lf48”6; Antonio 1’49”3; 12. I Fill 1’51”1; 14. Mar«1 51”2; 15. Milianti 2=“ tenis Merlo zmagovJJ v Reggio CaM™ REGGIO CALABRIA' j»r Finalni rezultati mf8 j ga teniškega turnirj Calabriji: )|eA Moški posamezno. J:5 w Pietrangeli 2:9, 8.L ’ gjjiiijj Zenske posamezno- , p (Meh.) - Reynolds W- 6:8, 6:3. ■ juu. Mešane dvojice. ^ (Meh.), Sirola - bc» j . (J. Afr.), P*erro Moške dvojice:^”!:,* Afr.), Merlo - PieWan8 rola 6:1, 3:6, 6:3 Evropsko Prye!,,fVl v rokoborbi DUNAJ, 16. — 3-ja bo na Dunaju *• ^jo. prvenstvo v rokoborbi deležilo se ga k0,... %&■, ■ iz 16 držav: Itaki ’gri** Vzh. Nemčije, V., U Avstrije, Belgije, ‘Litiji 1 nije, Francije, \Jlltga,S Madžarske, Luksem ^ tj ske, Švice, Ceškoslov , M Jugoslavije. Možno v_M f bosta svoje pre- slali tudi Bolgar')8 galska. dštavfp* Iz svetovnih MlAMt BEACH, 1 ' A kiar težke s.a^e: tovne lestvice N?"'J premagal s tehnicn ^jj), Liston. ki je na^^ jtJf uicigai a — , 3. rundi Clevelanda sa (ZDA). » » GLASGOW,.16.kg7e^ prvak petelinje “"""i, rec Freddie GilroJ’ ^ premagal s k. evi|«. Gvinejca Charlesa esa »r i * * -«5 v. • * BARCELONA ski boksar peresne , po Ben Ali je prem®*nOW* kah v 8 rundah * gerja Cappato. * * *SIS ){5 MILAN, 16. - ?7sict n nila program boks: j* ditve, ki bo v ne y w, ropsko prvenstvo nji«P j kom Emilijem M8 izzivalcem Duil'01" rund. j" (JJ Lahka kat : Om«*1*! 6>’> - Pallavera (Florenc»>'(«4 Srednja el - Fortilli ud> » celile, ne pa tud' -«»' . PA MEXICO ClTV.^f v ^1** MEAICU v-1*. oIiU limpijskem »‘•forflt»'$ ^7; Po*#’V;' je * t; l?sgi p-Rodriguez izbo J t»k%ji m s časom " jjefb kord je imel i9u» Kanleu (Jam) ’ ^ Kanley (Jam azNg ATENE, 1«- ^ st mirt nrpdsC^fl ffj - dionu v bližin' Odgovorni "‘ujNgjJ STANISLAV, t Tiska Tiskarski *»