S H A K E S P E A R E I N H R V A T I V 19. S T O L E T J U 1 Gledališko* živl jenje Hrvatske ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja, kolikor ga j e sploh bilo, j e bilo tesno povezano s predstavami v nemščini. Neko vlogo v oblikovanju hrvatskega gledališkega živl jenja so imeli zasebni odri, z njimi so združene tudi prve uprizoritve Shakespearovih dram na Hrvatskem, vendar so bile to nemške predelave. Na zasebnem odru Johanna barona Kulmerja 1 so igrali Macbetha (14.1. 1804) in Koriolana (12. IV. 1804). Tu pa tam so gostovanja nemških gledaliških družin da ja la delu zagreb- škega občinstva priložnost, da v nemščini spozna tudi druge Shakespearove drame. Tako so v palači grofa Amadea nemške družine igrale tragedi je Ham- let (11. V. 1826), Othello, Kra l j Lear in druge (med 1826 in 1832).a Toda vse to j e ostalo omejeno na ožji krog in ni imelo ne večjega pomena ne širšega vpliva na razvoj hrvaškega kulturnega in književnega živl jenja v prvi polovici 19. stoletja. Te nemške uprizoritve sploh niso našle odziva v mladi književni generaciji i l irskega gibanja, ker so bile navezane na fevdalne ostanke hrvatskega plemstva. Šele ko jo po revolucionarnih evropskih gibanjih tudi na Hrvatskem prišlo do večjih sprememb v družbeni strukturi hrvatskega naroda, ko se j e na kulturnem in političnem odru pokazala mlada hrvatska buržoazija. j e dobil Shakespeare vlogo velikega vzornika in ideala napred- nemu in bojevitemu mlademu gibanju, ki j e ustvarjalo novejšo hrvatsko knji- ževnost. Teda j se j e pokazalo tudi zanimanje za Shakespeara, ki se j e odslej vse stoletje razvijalo v znamenju naprednosti in bojevitosti, kajti »brati Shake- speara v tej dobi (18. in 19. stol.) j e pomenilo, biti napreden« (Bratko Kreft). Prvikrat se j e Shakespearovo ime pokazalo na hrvatskem repertoarju našega gledališča leta 1841, a žal j e bilo to samo ime, kajti v tej skra jšani priredbi ni ostalo skora j nič Shakespearovega književnega dela in duha. Ven- dar pa to ni prva omemba Shakespearovega imena na Hrvatskem, že prej na- hajamo v hrvatskem tisku zapiske o Shakespearu, nekaj manjših prevodov in znanja o njegovih delih. 2 Med najzgodnejše podatke o Shakespearovem imenu vsekakor spada za- pisek v Krizmaničevem prevodu Miltonovegu Izgubljenega raja 3 iz leta 1827. V Pojasnilih, ki jih j e Krizmanič dodal svojemu prevodu (str. 196 rokopisa), po ja sn ju je besedo Ariel in omenja »glasovitog anglianskog pesnika Shake- speara«. Krizmanič j e bil gotovo med prvimi književniki na Hrvatskem, ki so Shakespeara dobro poznali in njegova dela brali v izvirniku. Zapustil nain j e prvi hrvatski prevod iz Shukespeara, sicer v rokopisu, a pomemben zato, ker j e narejen po izvirniku. To j e odlomek o Queen Mab iz Romea in Ju l i j e (I. de janje , 4. prizor) pod naslovom Flundra Senje zrokujuca polag Šakspeara najglasovitejega dramatickoga pisinenika, od 1564. do 1616. živučega, iz An- glianskoga: Romeo and Juliet: Nürnberg and New York — u horvatsko prene- sena 1836.4 To Krizmaničevo delo j e važno iz dveh razlogov: 1. Krizmanič j e prvi pisatelj na Hrvatskem, ki omenja Shakespearovo ime in preva ja iz enega njegovih del; 2. v tem času v Danici Shakespearovo ime prvič omenjajo šele * Iz rokopisa prevedel Janez Gradišnik. 1 Lunaček: Grad ja za povijest l l rvatskog kazališta. Obzor, 1922, št. 236. s Ogrizovic: Pedeset godina Hrvatskog kazališta. Zagreb, 1910. 3 Ra j zgubljen — Pripovest skladno zvezanim govorenjem vu dvanajsteli knjigah îspisana po Ivanu Miltonu iz aliglianskoga na hrvatski jezik prene- sena 1827. Rokopis št. R 3561 v Vseučiliški knjižnici v Zagrebu. Krizmanič j e prevaja l po Paradise lost: a poem in twelve Books, written by John Milton: a new edition carefully corrected: AHerburg 1783. ' Rokopis št. R 3151 v Vseučiliški knjižnici v Zagrebu. leta 1837,5 in sieer samo toliko, da j e bil Shakespeare sin nekega mesar ja , dve leti pozneje pa neznan, avtor pravi, da j e to, kar j e »ustvaril veliki Shake- spearov duh, ravno posebnost Angležev . . . « " 3 Čeprav so Shakespeara v štiridesetih letih dovolj malo omenjali v ilir- skem tisku in še manj prevajali , so se naši llirci zasebno vendarle zanimali zanj in ga študirali. Na jbol je dokazuje to njihova korespondenca. Iz nje vemo, da sta Vraz in Trstenjak skupa j z Jakobom Šokličem prebirala Shake- speara v izvirniku, in da j e Vraz prvi navajal Hamletove stihe že 1840,7 kar pomeni, da j e tačas Shakespeara že dobro poznal. Tudi Ljudevit Vukotinovič j e zapisal,8 da j e Vraz bral Shakespeara v izvirniku. Imbro Tkalac j e tudi že v štiridesetih letih bral Shakespeara in to j e naredilo velik vtis nanj, kajt i pozneje piše, da mu »tako s Homerjem, Sofoklejem, Shakespearom in Goethe- jem v glavi in na ustnicah ni moglo ugajat i čebl janje književnosti, ki j e bila v prvi otroški dobi«." Iz tega časa j e tudi prva hrvatska uprizoritev Shukespeara, namreč nje- gove drame Romeo in Jul i ja , čeprav je ta Shakespearova samo po imenu. To je Demetrov prevod zelo svobodne nemške Weissove priredbe. Ob premieri j e zagrebški časopis v nemščini Croatia (št. 34, 23. XI. 1841) zapisal: »Konec pre j šn jega tedna je bila v korist vseh članov ilirske narodne družine prvič, a tudi poslednjič, uprizorjena tragedi ja v treh dejanj ih Romeo in Jul i ja . Pred- stava j e doživela velik obisk in tudi živahno odobravanje. Obžalovati mo- ramo, da prevod ni bil narejen po izvirniku velikega Britanca, temveč po neki nemški — travestiji (da se tako izrazimo) starega Weissa, ter j e tako nastula tragedija, ki ni niti za besedo bol jša od vseh mogočih itali janskih librettov, kakršne sta Bellini in Vaccai travestirala v glasbo. V tej uborni priredbi j e hvale vredna izjema samo prizor v grobnici, ker ga j e predelal g. dr. Demeter sain, in sicer po Shakespearu, ki j e zaslužil tako ljubezni polno delo za svojo prekrasno veronsko l jubezensko zgodbo«.10 Kakšen čut j e imel Demeter za Shakespeara, vidimo ravno po tem, da j e v tem prevodu prizor iz grobnice približal Shakespearovemu izvirniku. To Shakespearovo dramo j e Demeter očitno vzljubil, ker jo nava ja tudi v svojem »Grobniškem polju«.11 Nekaj let pozneje govori o tej tragedij i in o Shakespearu Antun Nemčic v »Putositni- 5 Danica 1837, št. 10, Rod i starost glasovitih Europejaca. " Danica 1839, št. 43, O načinu, kojim se narodnost i kod obladanih na- roda sačuvati može. 7 Vrazovo pismo Rakovcu (Zagreb, 30.1. 1840), v katerem nava ja dva stiha iz Shakespeara. Vraz j e prav za prav spremenil izvirna stiha There are more things in heaven and earth, Horatio, Than are dreamt of in your philosophy v There a re more things in heaven and earth, Than are dreamt of in our philosophy. 8 Hrvatski svjetozor, 1878, št. 38, str. 298. 9 Obzor 1924, št. 118. 10 SI. Batušič: Prva preradba Shakespeara u zagrebačkom kazalištu. Kaza- lišni list, 1946-47, št. 41. 11 Kolo, 1842, str. 23, Pepeo kosti l jubovnika od Verone. Ta stih j e pojas- njen v Grobniškem polju z zapiskom: »Tragična ljubezen Romea in J u l i j e . . . j e znana vsemu svetu iz čudovite Shakespearove tragedije.« Tudi v drami Teuta jo več shakespearskih reminiscenc. (Franjo Markovié j e primerjal ne- katera mesta iz Toute s Shakespearovim Rihardom II. in Jul i jem Cezar jem. Rad Jugoslavenske akademije , knj iga 80. Vladoje Dukat j e pisal o »Šekspir- skim reminiscencijama u Demetrovoj Teuti«, Školski vjesnik, 1900.) 20« 307 cah«, ter tu omenja še dve Shakespearovi drami, Beneškega trgovca in Othella, ter da je nekaj življenjepisnih podatkov o Shakespearu.1'-' Tudi drugi, danes manj znani književniki štiridesetih in petdesetih let pre j šn jega stoletja so prebirali in navajali Shakespeara.1 3 V Danici srečujemo Shakespearovo ime ob raznih priložnostih: k« pišejo o vrednosti prvega tiska neke njegove drame,14 o domačih knjižnicah v Angliji,10 o francoski književ- nosti1" itd. Razlogi, zaradi katerih se j e zanimanje za Shakespeara povečalo, utegnejo biti različni. Nedvomno j e imela pri tem delež tudi delavnost slovanskih na- rodov na tem področju. Danica nadrobneje pr ikazuje prevode Shakespea- rovih dram v ruščino,17 Kolo pa j e natisnilo pismo P. Dubrovskega o prevodih Shakespeara v ruščino1" in pismo К. VI. Zappa o prevodih v poljščino. Ta delavnost Rusov in Poljakov j e utegnila dati našim književnikom neko spod- budo, da so začeli prevajati Shakespearova dela. Urednik Kola (St. Vraz) j e dodal bosenski narodni pripovedki Dram je- zika1" zelo zanimiv zapisek, ki kaže, da jo dobro poznal Shakespearovo ko- medijo Beneški trgovec. Tako pravi: »Čudimo se, ker vsebuje dogodbo, ki jo j e proslavil modri Anglež Shakespeare, ker jo j e opisal z živimi barvami v svoji sloveči drami The Merchant of Venice.« Ce zasledujemo književno delavnost naših pisateljev okoli sredine 19. sto- letja, nahajamo nove dokaze o Shakespearovi popularnosti na Hrvatskem. Shakespeara nava ja jo ob najrazličnejših priložnostih, njegove stihe pogosto j eml je jo za motto tako v hrvaščini'0 kakor v angleščini,21 omenja jo nove študi je o n j e m , " pišejo o zanimivih posameznostih iz njegovega življenja 2 3 itd. Shakespeare j e v sredini 19. stoletja že dobro znan, njegova dela bero, o njem pišejo in razpravl ja jo z veliko večjim poznanjem kakor poprej. Tehtno nam to potr ju je Nemčič, ki pravi leta 1845: »Ka j bodo storili z mano častilci veli- kega Shakespeara, če ne začnem z njegovimi vitezi.«24 To j e očiten dokaz, da j e bilo tačas na Hrvatskem veliko,častilcev Shakespeara. Verjetno j e bil Shakespeare med pisatelji , ki sta jih pobratima Bogovič in Nemčič preučevala v Moslavini in Koprivnici. To dokazuje tudi nadrobnejša analiza Bogovičevih del.25 12 A. Nemčič, Putositnice, 1845, str. 285, 291, 225. 13 Šporer j e bral Shakespeara v času, ko j e pisal svoje drame (Ilešič, O Šporeru. Rad Jug. Akademije, knj. 218). Robert Zlatarovič nava ja dva stiha iz Hamleta v svojem članku »Prispodoba medju pravom i krivom prosvjetom« (Danica, 1843, št. 13). 14 Danica, 1845, št. 4. 15 Danica, 1845, št. 34. 16 Danica, 1846, št. 31. 17 Danica, 1841, št. 47. 18 Kolo, 1843, knj. III., str. 111. 10 Kolo, 1847, knj. VI. (prim. J. Pasarič, Hrvatska narodna šala, I, str. IX do XII, M. H. 1923). 20 Imna Padšim 29. srpnja, Danica, 1848, št. 32, ima motto iz Macbetha. 21 Imen-dan (Danica, 1849, št. 6) ima za motto tri stihe iz Romea in Jul i je v izvirniku. 22 Neven, 1852, št. 4 in št. 29, o Guizotovem delu Shakespeare in njegova doba. 23 Neven, 1853, št. 10 in št. 13, o Shakespearovi smrti in nekem njegovem rokopisu. 21 A. Nemčič, Putositnice, 1845. 25 Franjo Markovič primerja Bogovičevega St jepana z Juli jem Cezarjem (Rad Jugosluvenske Akademije, knj. 44), Dukat ga pa primerja z Macbethom in Rihardom III. (Školski vjesnik, 1905). A. Barac zakl jučuje, da to niso samo podobnosti in Shakespearovi vplivi na Bogoviča, temveč da j e hotel Bogovič v Stjepanu namenoma dati našega Macbetha (A. Barac: Bogovič. Rad Jug. Akademije, knj. 245, Zagreb, 1933). V petdesetih letih so pisali o Shakespearovih delih s še večjim pozna- njem: analizirali so vsebino njegovih dram20 in jih jemali za primere v član- kih splošnega znača ja . " Ivan Macun nava ja Shakespeara v svoji teoriji knji- ževnosti kot enega tistih dramatikov, ki se ne drže pravila o enotnosti k r a j a in časa (» . . . novejši pesniki, posebno Shakespeare, niti ne mislijo na to otročje pedantstvo«).28 4 Medtem ko j e Shakespeare tako dobro znan v književnih krogih okoli Kola, Nevena in Danice in medtem ko so njegova dela sestavni del književne kulture naših pisateljev ilirske dobe, pa ga zagrebško gledališče ne igra'-"1 in njegovih del takrat ne prevaja jo . Edina izjema j e Antun Kazali iz Dubrov- nika, ki j e prvi na Hrvatskem prevedel dve Shakespearovi drami iz izvirnika (1853),30 in sicer v neskrajšani obliki. Ta njegov prevod tedaj ni zbudil več jega odmeva, ker j e bil natisnjen šele pozneje,31 v gledališču pa ga sploh niso uprizorili. Pomen tega njegovega dela j e toliko večji, ker j e to prvi prevod celotne Shakespearove drame iz angleškega izvirnika (nemška predelava Romea in Juli je , ki so jo igrali 1841, ni ohranila skora j nič izvirnika, druga celotna Shakespearova drama, prevedena v hrvaščino, Jul i j Cezar, j e spet samo predelava.3 2 V hrvatskem gledališču so igrali Shakespeara v boljši in popolnejši priredbi šele leta 1863, ko so dajal i Ljubezen vse zmore uli Ukro- čena trmoglavka v prevodu Spira Dimitroviča. Ta uprizoritev je bila vsekakor bol jša in bl iž ja izvirniku kakor Romeo in Jul i ja . Za to prvo uprizoritvijo so sledili prevodi drugih dram; prevajalcev j e bilo veliko. Resda niso prevajal i iz izvirnika: to so bile večidel Dingelstedtove adaptaci je Shakespearovih dram za moderni oder, prevedene iz nemščine. Tako imamo v šestdesetih letih tri prevode Beneškega trgovca, a vsi tri je so prevedeni po nemških priredbah.33 Shakespeare se j e v zagrebškem gledališču udomačil v šestdesetih lotih pre j šn jega stoletja; tedaj so njegove drame redno uprizarjali vsako sezono. Število predstav ni rastlo postopoma, temveč jo bilo nekatera leta večje, druga manjše. Zagrebška gledališka publika v tem času ni doumela Shakespeara in ga ni sprejela tako, kakor j e pričakovala uprava. Zato recenzent Narodnih novin z obžalovanjem ugotavlja, da »Občinstvo ne ceni prave dramsko umet- nosti, kakor bi bilo t r e b a . . . l jubše so mu vse mogoče burke kakor najizvrst- nejša Shakespearova ali Schillerjeva dela.«34 Toda to ni pomembneje vplivalo na nadal jn je upr izar jan je Shakespeara v gledališču. 28 Istinita pripovijest o Romeu i Jul i j i (Neven, 1853, št. 16). 27 J. Jurkovič v svojem članku Bosne (Danica, 1853, št. 10—13) kaže, da dobro pozna Beneškega trgovca, recenzent Nevena (1854, št. 14) pa ugotavlja, da j e nova drama Mati ja Bana vsebinsko! podobna Romeu in Julij i . 28 III. Dio dramatični. Kratko krasnoslovlje o pjesništvu; Zagreb 1852. 28 Konec 1. 1853 so imeli Zagrebčani priložnost videti Shakespearovega Othella v nemščini v interpretaciji Johna Aldridgea. 30 Jul Cesar, Dejstvo W. Shakespear'a, ponašio A. Kazali. Razen Ju l i j a Cezar j a j e Kazali prevedel tudi Kra l j a Loara, ki j e ostal v rokopisu. Ne vemo za trdno, kdaj j e nastal, a verjetno v istem času, ko j e Kazali na jbol j vneto prevajal . 31 Slovinac, 1880, št. 19—23. 32 Julio Cezar, po nemškem prevedel Spiro Dimitrovic, Zagreb 1860. 33 Prvi j e prevod neznanega preva ja lca iz 1. 1863, drugi j e Sporerjev iz 1867 in tretji Jovunu Petroviča iz istega leta. V gledališču so igrali Petrovičev prevod. 34 Narodne novine, 186., št. 15. V šestdesetili letih j e zavzel Shakespeare vidno mesto tudi v književnem zanimanju mnogih drugih, znanih in neznanih, večjih in manjših hrvatskih pisateljev. Naši časopisi neprenehoma priobčujejo zapiske, prevode in pre- gledo o Shakespearu in njegovih delih. Njegovo ime je zastopano skoraj v vseh letnikih naših časopisov in časnikov v drugi polovici 19. stoletja. Posa- mezniki ga berejo z večjim ali manjšim navdušenjem, nava ja jo ga v svojih delih, navdihujejo se z njegovimi mislimi in stihi. Vraz j e neka jkrat pokazal, kako mu j e bil Shakespeare pri srcu, ko je večkrat navaja l Hamleta.35 Velimir Ga j ne zaostaja za Vrazom, tudi on navaja Shakespeara in govori o njegovih značajih.3" L. Svilovič piše o tragediji na splošno in pr imer ja Shakespeara z Voltairom in Alfierijem.37 B. Lorkovič v svoji daljši povesti Izpoved38 polaga glavnim osebam na jezik angleško be- sedilo iz Shakespeara. Izidor Kršnjavi piše Pisma o praktični filozofiji39 in govori v njih o Shakespearovem Kral ju Rihardu. August Šenoa j e kot velik oboževalec in poznavalec Shakespeara naredil korak napre j : prevedel j e njegov sonet Nauk ženinu40 in drami Mnogo hrupa za nič ter Romea in Julijo.4 1 Prvo so uprizorili v gledališču 1868. drugo 1870. Tudi Senoa j e kakor njegovi predniki prevaja l iz nemščine, po Vossovih pri- redbah. ki se odl ikuje jo s tem, da se ne oddal ju je jo veliko od izvirnikov. Šenoa j e začel prevajati tudi K r a l j a Leara in Poletni sen, kakor j e imenoval Sen kresne noči, toda oba prevoda sta ostala nedokončana." Svoje široko poznanje in razumevanje Shakespeara j e Šenoa pokazal v gledaliških poro- čilih, v članku O hrvatskem gledališču in v orisu William Shakespeare.4 3 Preva jan je Shakespearovih dram j e gledališče spodbujalo s tem, da j e razpisalo »Natečaj za dramska dela«, katerega 5. točka vel ja za preva jan je klasičnih Schillerjevih, Shakespearovih, Goethejevih in drugih del. Razen do tedaj uprizarjanih predstav so igrali premiere nemške predelave Macbetha (1871) v prevodu Dimitri ja Demetra, Othella (1875) v prevodu P. Brani ja in Veselih žena (1876) v novem prevodu J. E. Tomiča. Z drugim Shakespearovim pesniškim delom j e seznanil hrvatsko bralsko občinstvo Vijenac, kjer j e Trnski prevedel šest Shakespearovih sonetov,44 Becič pa enega.46 Tudi v tem razdobju so ob mnogih priložnostih omenjali Shakespeara, navaja l i so njegovo verze, in to j e nov dokaz, da j e njegova popularnost na Hrvatskem v tem času rastla. Il i ja Šumečanin omenja v svojem sestavku Pustolovščine4" Shakespeara in njegovi drami Hamlet in Beneški trgovec. Pisec uvodnika Hrvatska dra- 35 Gusle i tambura, 1864. Zapisek ob pesmi Nepozvani: » . . . mi pa moramo spet vzklikniti s Hamle tom. . . « 30 Shakespearove stihe v angleščini j e dal za motto članku Historički aforizmi (Danica, 1865, št. 13 in 33), v članku Zemljopisne vijesti o Bosni i Hercegovini (Danica, 1866, št. 11) pa nava ja Shakespeara med besedilom. V članku Turgenjev i Zapadna Evropa (Danica, 1866, št. 28 in 33) omenja Kor- deli jo in Lady Macbeth. 37 Glasnik Dalmatinski, 1864, št. 81. 38 Dragol jub, 1868, št. 33, 34. 30 Dragol jub, 1868, št. 32. 40 Naše Gore List, 1862, str. 254. 41 Obe sta natisnjeni kot knjigi : prva 1873, druga 1883. 4- Podatke o Šenoovem preva jan ju teh Shakespearovih del mi je dal Milan Šenoa, ki hrani rokopisa. 43 Vijenac, 1876. 44 Vijenac, 1873, št. 47, 48, 49. 45 Vijenac, 1882, št. 26. 40 Velebit. Zabavnik hrv. omladine u Beču, 1847, str. 161. ma47 obširno razpravl ja o Shakespearu in njegovih delih, neki Л. P. pa piše O hrvatskem romanu" in med drugimi pisatelji omenja tudi Shakespeara. Pisec književnih ocen »Slovinea«48 do nadrobnosti pozna Shakespearovega Beneškega trgovca in nava ja mesta, kjer Shakespeare govori o dubrovniških ladjah »Argosy«. 6 Mnogi vidnejši hrvatski pisatelji so še v mladosti brali Shakespearova dela in si ob njih izgrajevali svoj pogled na življenje. To so izrazili različno: nekateri v korespondenci, drugi v zapiskih, nekateri pa so to izrecno poudarili v svojih avtobiografi jah. Janko Jurkovič j e dobro poznal Shakespearovega Beneškega trgovca; to se jasno vidi iz njegovega članka Basni.00 Nedvomno j e bral tudi Hamleta in ga dobro poznal, ker j e ta Shakespearova drama zapustila zelo močno sled v njegovi povesti Uničeni ideal.61 Josip Kozarac j e kot di jak v gimnaziji »imel srečo«, da so mu Shake- speara osvetlili s prave strani. To j e storil njegov profesor Pero Brašnič. »Ta genialni človek,« pravi Kozarac,62 »nam j e orisal krasoto Shakespearovih del s tako bleščečimi barvami, da smo vsi na mah postali bodisi skrivni, bodisi j avni pesnikovalci.« Na Dunaju, pravi da l je Kozarac v svoji Avtobiografiji , se mu j e odprl nov svet: »Shakespeare in Molière sta ležala na moji mizi.« Shakespeare j e imel pomembno vlogo v oblikovanju pisatel jske osebnosti Josipa Kozarca. Ta sam pravi, da »mu j e bilo pogosto dovolj, da j e prebral dvajset do trideset verzov iz katerega koli njegovega (Shakespearovega) dela, pa j e nato mogel pisati«.53 Kranjčevič j e že v mladih letih v Senju bral Romea in Juli jo, v njegovi knjižnici v Sara jevu pa so bila skora j vsa bolj znana Shakespearova dela.04 V Kranjčevicevi književni zapuščini j e ohranjen prevod odlomka iz Ju l i j a Cezar j a (III. dejanje , 2. prizor).55 Ante Kovačic j e posebno rad bral Shake- speara,5 0 nedvomno pa ga j e dobro poznal tudi Kumičic, ker j e bil v njegovi knjižnici zastopan s številnimi dramami. Oče Vladimira Nazora je vse živ- l jen je bral Shakespeara v izvirniku,57 sina pa j e učil angleščine, ko je bil še deček, ter mu j e prebiral, razlagal in prevaja l Shakespearova dela. Kot šest- najstleten deček je Vladimir pod vplivom Shakespearovih dram z enakimi naslovi napisal pesmi Kra l j Lear in Macbeth.5" Tudi pozneje j e Nazor ostal občudovalec Shakespeara in j e imel njegova dela — poleg Dantejevih — na mizi. Kadar mu j e bila, kakor pravi sam,60 kaka stran izredno pogodu, ni imel miru, dokler j e ni prevedel. Posebno zanimiv odnos do Shakespeara j e imel Lavoslav Vukelič. Njegovo zanimanje za Shakespeara j e bilo tako močno, da se j e začel učiti angleščine, da bi ga mogel brati v izvirniku in začutiti vso lepoto njegovega književnega 47 Hrvatski Svjetozor, 1877, št. 3. 48 Hrvatski Svjetozor, 1878, št. 1. 40 Slovinac, 1878, št. 5. 50 Danica, 1853, št. 10, 11, 13. 51 Jurkovičev prizor na pokopališču j e očitna imitacija Shakespearovega prizora z grobar jema v Hamletu. 02 J. Kozarac: Autobiografi ja. Pismo D. N. Plavšicu (Život, I, 1900, št. 1). 53 M. Nikolic: Uspomene na J. Kozarca (Savremenik, I, 1906, str. 245). 54 čorovič: Lektira S. S. Kranjčeviča (Gradja za povijest književnosti hr- vatske, knj. 10). 55 Behar, 1909/1910, št. 5. 50 Krešimir Kovačic: O Anteju Kovačicu. Savremenik, 1920, str. 24. 57 Obzor, 1917, št. 157. 58 Prav tam. 50 Pesmi so natisnjene v zadrski Iskri, 1893/1894. dela. Kot študent na Duna ju ga j e prebiral noč za nočjo, pozneje, ko se j e toliko naučil angleščine, da j e lahko bral v izvirniku, pa j e s posebnim užitkom dvakrat prebral Hamleta. Prva knj iga , ki si jo j e kupil za svojo knjižnico, j e bila Shakespearova drama. V njegovi literarni zapuščini j e prevod odlomka iz K r a l j a Leara. 0 0 7 V reper toar ju hrvatskega gledališča v osemdesetih letih j e obilo Shake- spearovih dram. T e d a j že i zha j a jo prevodi njegovih dram kot posebni natisi. Knj ižna poročila, krit ike prevodov in gledaliških predstav sp reml j a jo vsako uprizoritev na novo naštudirane drame. Pisci teh poročil in kritik navadno zelo dobro pozna jo vse posameznosti o Shakespearu in njegovem delu. Razen tega književni časopisi redno zap i su je jo vsako novo izdajo prevodov Shake- spearovih dram. Leta 1882 so uprizorili t ragedi jo K r a l j Lear v prevodu Jos ipa Miškatovica. Ob premieri (20. V.) j e napisal o drami dal j š i članek J anko Ibler v Vijencu,0 1 Grlovič pa v Narodnih novinah.62 Nas ledn je leto sta izšla dva prevoda Othella , prvi Ivana Trnskega , drugi Jos ipa Karloviča. D v a prevoda v istem letu po- menita velik napredek. Knj iževna kr i t ika j e oba zapisa la in ocenila. Kritik spl i tske Nade piše: »To znamenito delo prvega angleškega tragika j e bilo ravno potrebno, da ga naše občinstvo hitro ugleda v hrvatskem oblačilu, in ko srno ga navdušeno prebrali , moramo reči, d a j e Josip Karlovič Othella lepo pohrvatil , ker j e vreden iskrene pohvale tako glede zvestobe izvirniku kakor glede s ladkost i in dovršenosti stihov.«63 V naslednji številki Nade recenzent hvali Ivana Trnskega , ker se j e v svo jem prevodu držal mere izvirnika — j a m b s k e g a enajs terca . Pasar ič v Vijencu ocen ju j e oba prevoda v članku Othello.64 V tem času, v osemdesetih letih, ne samo n a v a j a j o . S h a k e s p e a r o v e stihe,66 pr iobčuje jo njegove izreke med »Iskricami« iz tujih književnosti,0 6 p r ikazu je jo posamezne drame ali predstave v gledališču, temveč zda j se p o j a v l j a j o tudi članki o Shakespearu kot pesniku in dramatiku, i zha ja jo pregledi njegovih važnejš ih del67 in članki o posebnih vprašan j ih v zvezi z velikim angleškim dramatikom. 0 vprašan ju odnosa med Shakespearom in Baconom so razpravl ja l i v mnogih Knj iževnih časopisih tega časa. To vpra šan je j e posebno zanimalo naše shakespearologe in zgodovinar je književnosti,6 8 vendar j e večina od- 60 O odnosu L. Vukel ica do Shakespeara gl. В. Budisav l jev ič : Lavos lav Vukelič (Vijenac, 1880, št. 30) in L. Vukelič : Knj iževno cvi ječe, Zagreb 1882. 01 Vi jenac, 1882, št. 22—25. 02 Narodne novine, 1882, št. 112, 122. 63 Nada, 1883, št. 16. 04 Vi jenac, 1883, št. 33. 65 M. Kušar n a v a j a Shakespeara v angleščini v svojem članku Ari janski rod j ez ika i naši na j s tar i j i prad jedovi (Slovinac, 1883, št. 15). M. Car n a v a j a dva verza iz Romea in J u l i j e v angleščini v svoji književni oceni Svetozara Niko la jev iča (Slovinac, 1883, št. 34). 60 Hrva t ska Vila, 1883/1884, št. 27, 29, 30, 32. 67 P . A l b e r t : Vilim Shakespeare (Hrvatska Vila, 1883/1884, št. 24). 68 a) P. Č. Pasar ic : Shakespeare i Baco (Vijenac 1883, št. 35). b) Mladen Tucič : P jesnik Shakespeare n i je glumac Shakespere (Hr- vatska , 1889, št. 50—54). c) Shakespeare ili Bacon (Narodne novine, 1889, št. 6). č) Vlado je D u k a t : Nove kn j i ge o Shakespearu (Narodne novine, 1889, št. 25). d) Vlado je Dukat : Shakespeare—Bucon (Narodne novine, 1903, št. 10S). e) N. I. Špun-Strižič: Povi jest Shakespearove ta jne (Vijenac, 1897, št. 46). klonil(i hipotezo o Baconovem avtorstvu. Dukat j e bil v svojih člankih po- sebno odločen nasprotnik te teorije in jo j e imel že tedaj za neresno. Nove izdaje starejših prevodov Shakespearovih del so v tem času že dovolj pogostne."" Izhajajo ne samo v časopisih,70 temveč tudi v posebnih knjigah.7 1 V gledališču se nadal ju je jo uprizoritve Shakespearovih dram v krajš ih razdobjih. 8 Medtem ko so recenzenti gledaliških uprizoritev Shakespearovih del v šestdesetih letih tožili, da gledališka publika ne ceni klasičnih del svetovnih dramatikov,72 na primer Shakespeara, j e bilo v devetdesetih letih v tem po- gledu veliko bolje. Ob uprizoritvi Hamleta piše Dom i svijet:7 3 »Tudi ob tej priložnosti j e zagrebško občinstvo pokazalo, da ima smisel za Shakespearove drame, ter j e oba večera napolnilo hišo«; novi uprizoritvi Othella v prevodu Ivana Trnskega in Hamleta v prevodu Augusta Harambašiča so spremljala poročila in kritike,7 ' nove izdaje prevodov recenzije.76 V tem času so že pre- vajal i iz izvirnika, čeprav so še vedno delali tudi po nemških priredbah, samo da so zdaj prevodom dodajali komentarje, razlage besedila in uvodne besede o Shakespearu. Poznanje Shakespearovih del j e zdaj doseglo tako visoko stopnjo, da naši pisatelj i v člankih in sestavkih povsem svobodno uporabl ja jo svoje znanje. S. C. Morski primerja Romea in Jul i jo (III. dejanje, 5. prizor) z narodno pes- mijo Izgovor.70 P. Kasandrič v svojem članku Humor omenja Macbetha in Hamleta,77 v karlovškem Svijetlu pa omenjajo Shakespeara v uvodniku,7" v članku o domoljubju7 9 in celo v šal j ivem članku o pustu.80 Še en doka^: o Shakespearovi popularnosti da j e Dom i svijet, k jer j e natisnjena izvirna povest Valpovački Hamlet. Odmevi Shakespearovih del so posebno pogostni v zadnjem desetletju pre j šn jega stoletja. V naših časopisih j e — kakor v desetletju poprej — obilo citatov iz Shakespeara v hrvaščini in v angleščini, pa tudi obilo drugih do- kazov o njegovi popularnosti in poznanju njegovih del. Zdaj nava ja jo tudi drame, ki so bile v prejšnjih desetletjih skora j neznane,81 po ja sn ju je jo nejasne fraze,82 ob jav l j a jo izvirne pesmi, ki so neposreden odmev branja Shakespeara.8 3 09 Dve izdaji Romea in Ju l i j e v prevodu A. Šenoe (Zagreb 1883). 70 Hamlet, prevedel A. Harambašič, Balkan, 1887, št. 1—5; Koriolan (V. de- janje , 3. prizor), prevedel H. Badalič, Vijenac, 1888, str. 721. 71 Hamlet, prevedel A. Harambašič, Zagreb, 1897. Koriolan, prevedel H. Badalič, Zagreb 1888. 72 Narodne novine, 1879, št. 15. 73 1891, št. 21: Kazalište i glazba. 74 Miletič o Hamletu (Hrvatska, 1889, št. 202). 76 J. Pasarič: Shakespearov Hamlet (O Harambašičevem prevodu), Vije- nac, 1889, str. 681, 696. Šrepel: Shakepearov Korijolan (O Badaličevem pre- vodu), Vijenac, 1889, str. 717. 70 Shakespeare in neka hrvatska narodna pesem. Iskra, 1885, št. 3. 77 Iskra, 1885, št. 1. 78 U zadnji čas. Svijetlo, 1889, št. 44. 70 Razmatranja. Svijetlo, 1890, št. 25. 80 Osmrtnica mesopustu. Svijetlo, 1885, št. 15. 81 Iz Henrika IV. Pobratim, 1891, št. 15. 82 Iz Hamleta. Pobratim, 1891, št. 5 in 6. Iz Ju l i j a Cezar ja . Pobratim 1891, št. 23. 83 Vladimir Nazor, Kra l j Lear. Iskra, 1894, št. 8. V tem času j e Shakespearov vpliv na hrvaške dramatike zelo močan. O tem vplivu razpravl ja jo in pišejo, in to hkrati dokazuje, da j e bil Shake- speare znan tako književnim ustvarjalcem kakor književnim kritikom.8* Ob koncu pre j šn jega stoletja j e število uprizoritev Shakespearovih del v hrvatskem gledališču doseglo vrhunec. To dobo v našem gledališču označuje vrsta premier, pa tudi prvi prevodi iz izvirnika. Zmagoslavje j e doživel Shakespeare v Miletičevi dobi. 9 Književna kultura St jepana Miletiča j e bila zelo razsežna. Sestavni del te njegove kulture j e bilo dobro poznanje svetovnih književnosti, med kate- rimi j e imela vidno mesto angleška. Posebno pozornost j e namenil Shake- spearu. Njegova zasluga je, da so Shakespeara na hrvatskem odru nehali upri- zar jat i v predelavah, in da so Shakespearove drame začeli prevajati iz iz- virnika. Miletičev Shakespearov ciklus v hrvatskem gledališču j e približal hrvatskemu občinstvu skoraj vsa Shakespearova dela. S Shakespearom se j e Miletič ukvar ja l od zgodnje mladosti: za svojo doktorsko tezo je vzel temo iz Shakespeara (Die ästhetische Form des abschliessenden Ausgleiches in den Shakespeare'schen Dramen. Agram, 1892), pa tudi v svojem izvirnem dram- skem delu ga j e zvesto sledil. Shakespeare j e Miletiču neprenehoma vzor, od zamisli same do izdelave značajev in dramskih zapletov. No prej ne pozneje niso posvečali enemu pisatelju toliko pozornosti, niso dali toliko premier in toliko predstav kot v tem času Shakespearovih. Leta 1891 sta dve premieri, Beneški trgovec in Macbeth, obe v Harambašičevem prevodu nemških predelav. Premieri sta izzvali veliko recenzij in kritik,815 pa tudi druge reprize obravnava kritika z velikim poznanjem stvari.80 Leta 1894 j e bila premiera Koriolana (v odličnem prevodu Iluga Badalica); ta prevod j e bil prvič natisnjen že 1889. Shakespearov ciklus j e začel Miletič 1894 s premiero Jul i ja Cezar ja v prevodu Augusta Harambašiča.8 7 Ob premieri jo Grlovič napisal kritično poročilo z naslovom Julio Cezar."8 Upr izar jan je Shakespeara j e Miletič na- dal jeval z velikim poletom. Y eni sezoni j e drama igrala sedem Shakespearo- vih del. Pomen teh uprizoritev j e v tem. da j e Miletič opustil navado, da so Shakespearove drame dajal i v predelavah. Prvič j e to uresničil v uprizoritvi Hamleta (1895). Iz istega razloga j e zavrgel Harambašičev prevod Schillerjeve predelave Macbetha, ter j e delo z Andričem prevedel iz izvirnika. Razen re- prize Kra l j a Leara, Koriolana in nove izvedbe Romea in Ju l i j e so v tej sezoni igrali tudi Ukročeno trmoglavko (1895), ki jo j e po Deinhardsteinovi predelavi prevedel St jepan Špaim'.80 Torej skupno sedem Shakespearovih predstav: ena premiera, štiri na novo naštudirane in dve ponovni izvedbi. Miletič j e bil dosleden v svojem prizadevanju, da bi nudil občinstvu kar največ Shakespearovih del v kar najpopolnejši obliki. Menil je, da mora biti Shakespearov duh hišni duh vsakega gledališča. Naslednjo sezono (v novi zgradbi) j e začel s Shakespearovimi komedijami, ter j e obnovil Mnogo hrupa za nič, prvikrat pa j e uprizoril Sen kresne noči90 v prevodu St jepka Španiča 84 IL-V. piše o Knjeginj i Dori Milana Šenoe in pravi: »Upravičeno so gra- jali , da Šenoa v postranskih osebah (kakor tudi Miletič v Boleslavu) očitno posnema Shakespeara.« Nova Nada, 1897, zv. 1. 85 Mletački trgovac. Hrvatska, 1892, št. 17: ob izdaji Harambašičevega pre- voda Macbetha j e napisal Pasarič članek v Vijencu (1891, str. 699). Otelo. Hrvatska, 1892, št. 266. Hamlet. Hrvatska, 1892, št. 275. 87 Ta prevod j e bil istega leta natisnjen v Prosvjeti (1894, str. 227, 260, 292, 524, 356, 388) in kot posebna knjiga. 88 Narodne novine, 1894, št. 277. 80 Miletič si j e štel v napako, da j e to delo uprizoril v predelavi. 00 Ta pesniški prevod j e natisnjen v Vijencu 1895. in Zimsko pravljico v prevodu Augusta Harambašiča. V naslednji sezoni, 1896/9? j e vpeljal Shakespearove zgodovinske drame: lliharda 111. (prevedla Harambašic in Andrič) ter prvi in drugi del Henrika IV. (prevedel Milan Šenoa). Miletic jo skrbno pazil ne samo na nove uprizoritve, temveč tudi na prej uprizorjene drame (Othello). V njegovi dobi so prvič igrali še Komedijo zmešnjav v prevodu Milana Šrabca (t. j. Milana Bogdanoviča) 1897 in Noč Svetih treh kral jev v prevodu Miletiča, Harambašiča, Milana Šenoo in N. Andrica, tako da jo bilo Shakespearovih premier osem, stalno pa so igrali šestnajst njegovih dram. Do konca stoletja so dali še eno Shakespearovo premiero, Perikle ja (1899), ki ga j e prevedel August Harambašic. V dvajseto stoletje j e stopilo hrvatsko gledališče s Shakespearovo noviteto Troilus in Kresida (1903) v prevodu Ni- kole Andrica. Bogastvu igranja Shakespearovih dram v gledališču ustrezajo tudi recen- zije, kritike in članki po časopisih in časnikih.81 Zdaj ne pišejo samo ob gledaliških predstavah in ne samo o dramah, ki so bile igrane ali prevedene, temveč pišejo tudi o mnogih splošnih vprašanjih, za katera se zanima shake- spearologija. Florschütz j e objavil razpravico Schiller in Shakespeare,9 2 neki »—ič« j e pisal o Hamletovi filozofiji,1'3 neki Raoul poroča o Shakespearovi drami Kakor vam j e drago,04 Nchajev pa o Komediji zmešnjav;"8 Hinkovič je pisal o Shakespearu v svojem pismu iz Londona,"" neznan avtor v sara jevski Nadi pa o Shakespearu kot varčevalcu.97 10 Vladoie Dukat se j e zelo zanimal za Shakespeara in ga je marl j ivo pre- učeval. O Shakespearovih delih j e razpravljal z namenom, da bi njegove manj znane drame uvedel, dobro znane pa še bolj približal bralcem. V članku Shakespearov Henrik I.V. v modernem gledališču"8 poroča po angleškem časo- pisu Cosmopolis ( jul i j ska številka 1896) o uprizoritvi te drame v Londonu in pravi, da j e »zanimivo slišati, kako sodi Anglež o modernem uprizar janju dram svojega velikega rojaka«. Ker j e Dukat Shakespeara zelo dobro poznal, j e skušal v svojih prikazih vedno dati popolno podobo dela, o katerem j e govoril. To njegovo delo jo zelo vestno in znanstveno osnovano. Literaturo o Shakespearu j e zelo dobro poznal in j e napisal poročila o najbol j znanih delih s tega področja. Dukat j e pisal tudi o tistih Shakespearovih delih, ki tedaj niso vel ja la za najbol jša , tako članek Shakespearov Troilus in Kresida."" Dukat j e vedel, da so to delo po krivici pustili vnemar ne samo pri nas, temveč tudi v Angliji, in ko so mu Angleži vrnili veljavo, je storil to tudi pri Hrvatih s tem člankom. 111 Posebno so zanimive recenzije in prikazi Shakespearovih predstav, ob- jav l jene v Nadi, šapirografiranem listu zagrebških srednješolcev iz 1. 1896/97 (Vseučiliška knjižnica v Zagrebu, signatura R 4444). Vsa poročila — o Hen- riku IV. (št. 3), o Rihardu III. (št. 9), o Noči Svetih treh kral jev (št. 10), o Hen- riku IV., 2. del (št. 18) — se odlikujejo z odličnim poznanjem Shakespeara in dobro sodbo o njem. Nova Nada (1897, št. 1) zapisuje gostovanje Zanonija v Kral ju Learu, Narodne novine pa priobčujejo Iblerjevo poročilo o Henriku IV. (1897, št. 227). 02 Narodne novine, 1897, št. 216—217. 03 Prav tam, št. 39. 94 Prav tam, št. 3. "5 Nova Nada, 1897, št. 3. "" Narodne novine, 1898, št. 100. "7 Nada (Sarajevo), 1899, str. 158. "8 Vijenac, 1896. t0 Vijenac, 1899. Co j e bilo katero delo pri Hrvatih že dobro znano iz gledališča ali iz prevoda, j e Dukat govoril o posebnih vprašanjih v zvezi s tem delom. Tako pravi v članku Shakespearov Othello in njegov zgodovinski izvor:100 »Ker pa pri nas Othella dobro poznajo in zelo cenijo, sodimo, da bomo ugodili našim bralcem, če j im na kratko poročamo o glavnih momentih Levi jeve razpravice.« Gre namreč za Nikolo Querini ja , o katerem j e Levi ugotovil, da j e menda zgodovinski Othello, in ki j e bil posredno preko G. B. Giraldi ja Cinti ja Shake- spearov vzor. V tem duhu j e Dukat nadaljeval svoje pisanje o Shakespearovih delih. Tako j e ob tristoletnici nastanka drame Jul i j Cezar napisal »književni spo- minek« Shakespearov Ju l i j Cezar.101 V poročilu Beneški trgovec in njegovi viri102 govori o virih za dve vzporedni dejanj i v tej drami. 0 Edvardu III.,103 enem izmed Shakespearovih apokrifov, j e napisal poročilo, ker, kakor pravi , pri nas o Edvardu III. niso še nikjer pisali, zato misli, da bo nekoliko vrstic o njem zanimalo beroče občinstvo. O načinu pisanja Shakespearovega imena in o glasbi v zvezi s Shakespearom govori v članku Drobiž o Shakespearu, o bogastvu shakespearologi je pa pod naslovom Nekaj novejših del o Shake- spearu.104 V Narodnih novinah stalno priobčuje Novice o Shakespearu10"' ter piše o vandalizmu v Stradfordu in o boju proti moderniziranju Shakespearo- vega mesta. Bil j e nasprotnik Baconove teorije100 in v Legendi o Shake- spearu107 zanikuje, da bi bil Shakespeare nerazjasnjenega porekla ter v svojem času neznan človek; s tem se kot nasprotnik Baconove teorije pr idružuje tistim, ki zanikujejo, da bi bil Bacon napisal Shakespearova dela. V Shake- speareani1 0 8 piše o novih Shakespearovih biografi jah, o Northumberlandskem rokopisu in o shakespearskih ugankah. To so glavni Dukatovi prispevki za poznanje Shakespeara. Ti prispevki kažejo, da j e Dukat vodniku angleške književnosti posvetil zares veliko pozornosti in da ga j e znal prikazati v celoti. Ce zberemo vse to Dukatovo delo ob Shakespearu, bomo dobili dobro podobo o velikem svetovnem drama- tiku in bomo precej seznanjeni z najvažnejšimi deli o njem. Vsi l ju je se misel, da j e Dukata pri vsem njegovem delu gnala želja, da bi prikazal neznanega Shak espeara, ki ga niso poznali njegovi hrvatski sodobniki, še manj pa predniki. 11 Med mnogimi članki, ki v začetku dvajsetega stoletja z raznih vidikov obravnavajo Shakespearova dela. j e zaradi svoje izvirnosti vredna največ je pozornosti Millerjeva razprava Shakespeare pred forumom jurisprudence.1 0 9 O istem vprašanju j e Miller razpravl jal v predavanju, ki ga j e imel 1902 v Društvu hrvatskih književnikov z naslovom Hudodelci v umetnosti in književ- nosti.110 Ocenil j e Shakespearove drame s pravniško-psihološkega stališča ter si j e prizadeval, da bi stopnjo krivde glavnih oseb v Shakespearovih dramah označil s pravno terminologijo v posebnih kriminalističnih kategorijah. Po njegovem pojmovanju j e Macbeth rojen hudodelec, Hamlet hudodelec-norec, Othello pa hudodelec iz strasti. Vredno j e omeniti, da j e na to stališče in taka dognanja močno vplivala Lombrosova teorija, ki j e tedaj prevladovala v kriminalistiki. 100 Vijenac, 1901. 101 Narodne novine, 1901, št. 55. 102 Narodne novine, 1902, št. 179. 103 Narodne novine, 1902, št. 257. 104 Nada, 1899, str. 304. 105 Narodne novine, 1904, št. 9. 100 Narodne novine, 1903, št. 108. 107 Narodne novine, 1904, št. 85. 108 Narodne novine, 1904, št. 85. 109 Vijenac, 1903, str. 11, 52, 89. 110 Narodne novine, 1902, št. 8. Hrvatska književnost j e prišla v stik s Shakespearom in njegovimi deli v začetku pre j šn jega stoletja. Spočetka so se zanj zanimali samo posamezniki, ki so bolj ali manj po nakl juč ju naleteli na kako njegovo delo. Ko se j e razvila naša novejša književnost in so se razširili književni in kulturni po- gledi hrvatskih pisateljev 19. stoletja, se j e povečalo tudi zanimanje za tuje književnosti, s tem pa tudi za Shakespeara. Število bralcev, ki j im je bil Shakespeare pri srcu, in pisateljev, ki so si ga vzeli za vzor, se j e od ilirske dobe neprenehoma večalo, dokler se ni ob koncu stoletja Shakespearov pomen pokazal v celotnem hrvatskem književnem živl jenju: v časopisih in časnikih, v številnih prevodih, vplivih na nekatere pisatel je in naposled v repertoarju gledališča, k jer j e imel Shakespeare v Miletičevi dobi vodilno vlogo. Odsev Shakespeara v našem kulturnem okolju j e prešel nekaj dob: začel se j e v tridesetih letih s prevodi odlomkov iz posameznih del, nadaljeval se j e s prevodi nemških priredb in nemških prevodov v hrvaščino v začetku druge polovice 19. stoletja, ob koncu stoletja pa pr iha ja jo že dobri prevodi njegovih del iz angleščine, objavl jeni v tisku ali igrani v gledališču. Od prvih omemb Shakespearovega dela in zelo skopih podatkov o njem in njegovih delih v ilirski dobi se vzporedno z razvojem hrvatske književnosti širi tudi krog poznavalcev Shakespeara, pišejo že izvirne prikaze o njem in njegovih delih, na prehodu v novo stoletje pa vse to izpopolnjujejo zelo izčrpni Dukatovi prispevki k hrvatski shakespearologiji . Skratka, v vsej hrvatski književnosti 19. stoletja j e zdaj manj, zdaj bolj čutiti Shakespearovo prisotnost; ob njem so se navduševali tako romantiki kakor realisti, tako »stari« kakor »mladi«: Shakespeare j e zapustil v razvoju hrvatske književnosti neizbrisne sledove. Rudolf Filipooič P R E Š E R N O V A P R O Š N J A Z A Š T I P E N D I J O Š O L N I N S K E G A F O N D A V L E T U 1819 Nazadnjaški absolutistični Metternichovi vladi ni bilo všeč, da bi se preveč mladino posvetilo višjim naukom,1 zato tudi ni določila za srednje- šolsko štipendije nobenih zneskov iz svojih izčrpanih in zadolženih državnih blagajn. Kl jub temu pa je imel študent l jubljanskih latinskih šol na razpolago večjo število rodbinskih štipendij- in tudi nekaj štipendij splošnega javnega značaja. Seveda so te podeljevali le študentom z odličnim uspehom in vzornim vedenjem. Taka j avna štipendija j e bila štipendija kranjskega šolninskega štipen- di j skega fonda (Unterrichtsgelder Stipendiatfond ali Unterrichtsgelcler Fond- Stipendium). Izplačeval jo jo po odobritvi dunajske študijske komisije in ilirskega gubernija c. k. združeni plačilni urad v Ljubl jani na roko, t. j. licej- skemu ekonomu, ki j e potem vsoto razdelil koristnikom štipendije. Celotna vsota in tudi število štipendijskih mest se j e v teku let spreminjalo, ker so štipendijo izplačevali iz obresti naloženega kapitala. Tako j c n. pr. v šolskem letu 1819/1820 znašala celotna vsota štipendij 1230 goldinarjev konvencijske (t. j . kovinske ali srebrne) veljave. Omenjena štipendija j e bila namenjena norinalčanom, gimnazijcem in filozofom l jubl janskega liceja. V letu 1819/1820 jo j e premejalo 5 normalčanov (vsak po 30 gld. konvencijske vel jave na leto), 12 gimnazijcev (vsak po 50 gld.) in 6 filozofov (vsak po 80 gld. na leto).3 Glavnica šolninskega štipendijskega fonda se j e večala vsako leto z denarjem, ki ga j e moralo študijsko ravnateljstvo odstopiti študijskemu fondu od prejete vpisnine; ravnateljstvo si j e namreč smelo pridržati od celotne pobrane vpisnine le eno tretjino za upravne izdatke, ostali dve tretjini pa j e moralo oddati.4 Del glavnice so naložili v državne obveznice dne 29. oktobra 1816 razpisanega prostovoljnega državnega posojila," ki ga j e razpisala dunaj- ska vlada z namenom, da bi vzela iz prometa čim hitreje in čim največ nizko notirajočega papirnatega denar ja (dunajske veljave). Ker j e bil v takratni Iliriji zaradi francoske denarne reformo leta 1810 v vsem javnem in gospodar-