JP*Staina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN S0B07
Cena posamezni številki Din 1*50.
L
TRGOVSKA
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani,
leto vni.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 14. maja 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 56.
Petindvajsetletnica Zadružne zveze v Ljubljani.
Zadružna zveza v Ljubljani obhaja letos petindvajsetletnico svojega obstoja.
V	zadružni register je bila vpisana 19. decembra 1899 in sicer pod imenom »Gospodarska zvezac, a ustanovni občni zbor se je vršil dne 19. julija 1900. Prvotno so bile poleg zadrug včlanjene tudi finančne osebe. Takoj ob pričetku svojega delovanja je začela izdajati strokovni list >Narodni Gospodar, ki izhaja še sedaj. List si je stavil nalogo, širiti zanimanje za »arodno gospodarstvo, pri čegar čvrstem razvoju in napredku so enako interesirani vsi deli naroda. Ob koncu prvega poslovnega leta 1900 je štela Zveza 58 kreditnih zadrug in 32 kmetijskih gospodarskih društev ter 1197 rednih, obrtnih in trgovskih članov.
Leta 1902. je prevzel vodstvo Zveze dr. Janez Ev. Krek in ga obdržal vse do svoje smrti dne 8. oktobra 1917. Z njegovim vstopom se je bilo zaneslo novo življenje v zadružno organizacijo.
Naslednje leto 1903. je bila Zveza za svoje članice osnovala centralno blagajno, ki je začela vršiti denarno izravnavo. Ta institucija je pomenjala velik korak naprej v izpopolnitvi zadružne organizacije. Centralna blagajna je imela že v prvem letu svojega poslovanja nad 20 milijonov kron prometa.
Leta 1903. je bil izdan tudi revizijski zakon, kar je imelo za posledico, da so se morale zveze, ki so hotele dobiti pravico za izvrševanje revizij Pri včlanjenih zadrugah, preurediti v smislu predpisov tega zakona. Taka potreba se je pokazala tudi pri Zvezi. Zato se je naslednjega leta 1904. centralna organizacija preuredila tako, da se je dosedanja firma spremenila v Zadružno zvezo, ki si je kot naslednica stare Gospodarske zveze pridržala le še izvrševanje zakonitih revizij in varstvo interesov zvezinih zadrug ter oskrbovanje denarno izravnave za zadružne članice. Obenem pa se Je bila ustanovila kot blagovna centrala nova Gospodarska zveza za oskrbovanje blagovnega prometa za blagovne zadruge. Odslej so se mogle pri Zvezi včlaniti le zadruge, fizične osebe pa ne več.
Leta 1904., ko je Zveza dobila revizijsko pravico, je štela že 224 zadrug, med njimi 131 kreditnih in 93 drugih. Vseh zadrug je bilo tedaj na Slovenskem okoli 400. Tega leta je Zveza začela širiti zadružništvo tudi po Dalmaciji.
. Poletni dobi svojega delovanja -leta. 1905- ie štela Zveza 285
S£Sf VWC6£ 15-9 kre<Wnih in 126 drugih. Vloge clanic pri Zvezi sn rna-šale 5,498.802 K, zad?Ugam pXSi krediti pa 5,244.278 K, dočim^ceS-ni promet Zveze znašal nad 32 milijonov kron. Zvezine posojilnice so »tele 48.703 članov, hranilnih vlog so koele 42,252.557 K, posojila so zna-32,693.521 K, skupni promet pa 118(1 118 milijonov kron. Konsumne sadrug© so imele 12.084 članov, bla-
j° bile nabavile za 6,907.157 K, Pjodale pa Za 6,948.064 K. Mlekarske _ ^ge so tedaj štele 3.196 članov, 509 v ^ivne 694 članov, obrtne pa • planov. Vse včlanjene zadruge so Jf^le koncem leta 1905. 65.209 čla-2,098.162 vplačanih deležev, 169 ...dijonov 513.845 K prometa in 1 mi-
2? 246.872 K rezervnih zakladov.
Ker je tekom naslednjih let število
zadrug vedno bolj naraščalo, ustanovila je Zveza posebne pododbore za Štajersko v Mariboru, za Dalmacijo v Splitu in za Koroško v Celcvcu. Koncem leta 1910. je šteja Zveza že 608 zadrug, med njimi 387 kreditnih, 83 nabavnih in prodajnih, 53 mlekarskih, 29 živinorejskih, 14 kmetijsko strojnih, 9 vinarskih, 2 pašniški, 5 stavbinskih, 4 oljarske, 3 ribarske, 1 perutninarska, 2 vnovčevanje živine itd. Slika, ki jo nudi slovensko zadružništvo v tej dobi, je torej zelo pestra.
Leta 1913. je bil sklenjen z Zadružnim Savezom v Splitu poseben dogovor, da ustavi Zveza v Dalmaciji svoje delovanje in da ondotne člani-92 po številu — pozove, naj se
ce
pridružijo dalmatinski zvezi. V Dalmaciji je bilo svoj čas oderuštvo tako razvito, kakor v nobeni drugi pokrajini. Siromašno in nepoučeno ljudstvo je bilo popolnoma prepuščeno samemu sebi. Zato je Zveza v Dalmaciji osnovala mnogo posojilnic, ki so pa potrebovale mnogo kreditov, deloma, da se ljudje rešijo oderuških posojil in kolonstva, deloma zaradi obnove vinogradov. Delovanje Zveze v Dalmaciji je bilo zelo blagodejno. Ker pa se je bila med tem ustanovila samostojna Zveza in ker je krajevna oddaljenost vedno povzročala velike neprilike v medsebojnem občevanju, je Zveza sklenila, kakor že omenjeno, da opusti svoje poslovanje v Dalmaciji. S tem je bil delokrog Zveze omejen -na slovenske pokrajine in na hrvatski del Istre, kar ji je z ozirom na vojne dogodke, ki so kmalu nastopili, prišlo povsem prav.
Leta 1914. je izbruhnila svetovna vojna z vsemi svojimi žalostnimi posledicami, nered v aprovizaciji, vedno hujše jekvizicije itd. Mnoge zadruge so bile prisiljene ustaviti svoj obrat, zlasti mlekarske in živinorejske. V tem času se je s pomočjo Zveze uvedla posredovalnica za begunce iz juga, ki je zlasti v prvih časih storila za nje mnogo dobrega.
Dne 8. oktobra 1917. je umrl na Dolenjskem v Št. Janžu Zvezin predsednik dr. J. Ev. Krek, ki je zadružni organizaciji posvečal najboljše moči svojega velikega umstvenega bogastva in si stekel za njo nevenljivih zaslug in zlasti kmečkemu ljudstvu ustvaril izvrstno kreditno zadružništvo. Tega leta je bilo prišlo tudi do razkola. Del kranjskih zadrug je izstopil iz političnih motivov iz Zveze in se je bila za nje osnovala Zadružna centrala. Konec tega razkola je bil za zadružništvo žalosten. Zadružna centrala je imela velike izgube, vsled katerih je morala likvidirati, a njene izgube je morala v interesu splošne zadružne organizacije prevzeti Zadružna zveza.
Po prevratu je Zveza krepko nadaljevala svoje delo in je po svojih močeh znatno sodelovala, da se čimpreje zacelijo rane, ki jih je bila zasekala svetovna vojna gospodarskemu in kulturnemu življenju.
Leta 1922. je imela Zveza 505 zadrug, ki so imele vsega skupaj 97.899 S ?Y; Vse te zadruge so imele nad J milijardo dinarjev prometa, 1 milijon 758.577 Din deležev, 2,706.513 Omarjev rezervnih zakladov in 1 mi-ijon 387.539 Din čistega dobička. — Hranilne vloge so pri 261 kreditnih zadrugah znašale 176,154.733 Din, posojila 66,463.559 Din, naloženega denarja so imele posojilnice 71 milijonov 744.042 Din.
Te številke dokazujejo, da je ljudstvo tudi po vojski ohranilo zaupanje
v	zadružno organizacijo in da se je zlasti poslužuje pri nalaganju svojih prihrankov.
Povdariti jo treba, da so si zlasti kreditne zadruge rajfajznovlte v tem času stekle obilo zaslug s tem, da so držale obrestno mero za posojila na kolikor mogoče nizki stopnji. Ko so mestni denarni zavodi pobirali od kreditov ogromne obresti, so kmečke posojilnice jemale od svojih dolžnikov povprečno le po 7—8%. S tem so veliko pripomogle, da se ni splošna draginja občutila še bolj, kakor se je.
Koncem leta 1924. je štela Zadružna zveza 502 zadrugi, med njimi 281 kreditnih, 77 nabavnih in prodajnih, 25 mlekarskih, 25 kmetijsko strojnih, 30 živinorejskih, 14 zadružnih elektrarn, 28 obrtnih itd. Članice so imele pri Zvezi naloženega denarja 76 milijonov 777.767 Din, dočim so podeljeni krediti zadrugam znašali 38 milijonov 840.860 Din.
Navedene številke kažejo, kako odlično mesto zavzema zadružništvo v organizaciji našega narodnega gospodarstva, zlasti v kreditnih stvareh.
Je-li zmanjša dobiček radi porasti cen prekasno dobavljenega blaga škodo iz poprejšnjega kritnega nakupa 1
Po pogodbi bi bil moral toženec dobaviti dva vagona modre galice do konca meseca marca. Ni pa dobavil galice iz vzroka, ki ga mora on zastopati, niti v marcu, niti do konca naknadnega roka, ki mu ga je bil toži-telj dovolil do 20. aprila. Galica je bila marveč odposlana šele 9. maja in je prispela tožitelju 22. maja. — Tožitelj pa je bil galico naprej prodal nekemu vinarskemu-društvu. Ker ni mogel vzdržati prvotnega roka, mu je dalo društvo dodatni rok do 20. aprila. Ker pa toženec svojega roka ni držal, je bil tožitelj primoran, da društvu kupi vsaj za silo najnujneje potrebne galice in sicer pol vagona. Kupiti je pa moral to galico dražje in vtožujo sedaj razliko med ceno, pogojeno s tožencem, in med višjo ceno iz kritnega nakupa kot svojo škodo.
Toženec se upira plačilu odškodnine. Tožitelj sam pravi, da je prejel od toženca dva vagona galice, kakor ju je bil kupil, in tudi oba vagona prevzel. Če je poleg tega kupil še pol vagona, pri katerem zahteva razliko v ceni, mu je za to ostalo pol vagona, poslanega mu od toženca. Cene so pa tedaj modri galici še nadalje rasle. Če je tožitelj moral pol vagona kupiti, da je zadostil obvezi napram vinarskemu društvu, in moral tega pol vagona dražje plačati, je pa potem toliko dražje prodal galico, ki mu jo je dobavil toženec. V času, ko je to galico prejel, in pozneje je galico lahko prodal nad ceno, ki jo je moral plačati v kritnem nakupu. Ako je hotel zahtevati od toženca kako razliko, je moral njegovo galico zavrniti. Če bi jo bil zavrnil, bi bil toženec imel dobiček in iz tega dobička bi mu bil toženec lahko kril razliko. Ker je pa tožitelj galico obdržal, je iz naraslih cen sam kril svojo škodo, ki jo je imel iz uve-ljavljane razlike.
Pravdno sodišče je ugodilo tožbe-nemu zahtevku, češ da se ni nadalje ozirati na prigovor, da se je cena blagu pozneje popravila in da je tožeča stranka profitirala s porastom cen. Tožeča stranka je dokazala svojo škodo v zatrjevanem obsegu, in tožena stranka ni opravičena, da sebi v prid morebitni dobiček, ki ga je tožeča stranka morda kedaj kasneje napravila radi slučajno nastopivše drugačne^ konjunkture, odšteje od* dolžne odškodnine za škodo, ki je prav gotovo nastala tožeči stranki.
Pobijajoč sodbo, je toženec v svojem prizivu izvajal, da je imel tožitelj radi njegove zamude izbiro, da pogodbo stornira ali da zahteva njeno izpolnitev ali pa zahteva odškodnino radi neizpolnitve. Poslužiti se je mogel le ene izmed teh pravic, kritni nakup pa smel opraviti le v tretjem primeru; seveda tedaj pa ni smel prevzeti blaga, ko se mu je pozneje
dobavilo. Pogodbe pa ni storniral; odškodnine radi neizpolnitve ne more zahtevati, ker je blago obeh vagonov; prevzel, ostane mu le še pravica, da zahteva odškodnino radi prekasne izpolnitve. Ta odškodnina bi pa bila v razliki med pogojeno ceno in morda nižjo ceno ob času zamude in v povračilu morebitne večje škode, ki pa mora biti dokazana, ali pa v povračilu konkretne kupčeve škode, ki ga je pa morala resnično zadeti in ki jo tudi mora kupec dokazati. Prve odškodnine tožitelj ne more zahtevati, ker je bila cena ob času zamude višja nego pogojena nabavna cena; dru-| ge, resnične škode pa dokazal ni. Kajti razlika med pogojeno ceno in višjo j ceno nadomestnega kupa še ni taka škoda, ki jo je resnično vtrpel radi toženčeve zamude. Tožitelj mora marveč še nadalje dokazati, da onega pol vagona, ki ga je prevzel od toženca v izpolnitev pogodbe, ni mogel prodati najmanj po oni ceni, po kateri je bil izvršil nadomestno dobavo. Čim ga ja prodal po tej ceni, nima nikake škode. Kljub toženčevemu prigovoru si pa tožitelj ne upa trditi, da bi tega pol vagona potem ne bil prodal celo po višji ceni, iz česar pač sledi, da je njegova škoda ne samo krita, temveč da ima prav radi toženčeve zamude še celo dobiček. Vsekakor bi moral tožitelj ta dobiček odbiti od razlike med pogojeno ceno in ceno nadomestne dobave, in bi šele razlika med to škodo in tem dobičkom pokazala resnično njegovo škodo. Za izračunanje te škode pa tožiteljeve navedbe v tožbi ne zadostujejo. Podatki razprave pa dokazujejo, da so cene galici vedno naraščale. Če bi ostalo pri prvi sodbi, bi bila posledica nastopna: Toženec je bil pogodbeno vezan, da doba-
vi	tožitelju dva vagona in ne več; to-tožitelj je pa imel pravico do zaslužka od dveh vagonov. Po sodbi bi pa tožitelj dobil dva vagona in pol in bi tudi zaslužil pri dveh vagonih in pol; toženec bi torej moral dati več nego je dolžan iz pogodbe, tožitelj bi pa zaslužil več nego je imel pravice iz pogodbe. Zakon pač ščiti kupca, da mu prodajalčeva zamuda ne more biti v škodo, hoče mu z^sigurati dobiček kljub njegovi zamudi in ga obvarovati izgube, ki bi ga brez,le zamude ne zadela. Ni pa namen zakona ta, da pomaga kupcu tam, kjer je prodajalec v zamudi, do dvojnega dobička.
Prizivno sodišče je prizivu ugodilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Nesporno je, da zahteva tožitelj dejansko, konkretno škodo, nastalo mu po zakasneli izpolnitvi dobavne pogodbe. Po njegovih navedbah je ta škoda v razliki med pogodbeno nabavno ceno in kritno ceno. Toženec izvaja v prizivu, da je pravilno njegovo pravno stališče o postopanju dobička, ki ga
je tožitelj imel pri pol vagona pogodbene galice, radi česar tožitelj ni škode dokazal, kakor bi jo moral. Po mnenju prizivnega sodišča je poslednje, po tožencu sproženo vprašanje odločilne važnosti za razsojo, je-li tožitelj dokazal konkretno škodo ali ne. Ko je tožitelj 28. maja prejel brez ugovora pogodbena dva vagana galice, toda sprejel tudi onega pol vagona galice, za katero se je bil malo poprej kril, ni vseeno — kakor meni prvo sodišče —, po čem je tožitelj ta del galice prodal in koliko je zaslužil, in sicer radi tega ni vseeno, ker bi tožitelj neupravičeno na toženčovo ško- ' do obogatil, če bi napravil s pol vago- ; na galice od 28. maja več dobička nego je imel s kritnim nakupom kon- j kretne škode. Za ugotovitev konkret- i ne škode je glede na to neobhodno j potrebno, da tožitelj dokaže, po čem j je prodal dne 28. maja prejeto galico j in je ta dokaz tem bolj nujen, ker je j po sprejetih dokazih imeti za dogna- j no, da je cena galice tudi po maju : tistega leta naraščala in presegala ce- j no, plačano pri kritnem nakupu. Na i podlagi pravdnih podatkov in dokazov pa ni možno izračunati in ugotoviti tožiteljevo konkretno škodo, iz česar sledi, da tožitelj svoje škode ni dokazal. Toženčev priziv je torej utemeljen.
Revizijsko sodišče je pa tožiteljevi reviziji ugodilo in prvo sodbo vzpostavilo. — Prva stopnja je ugotovila, da je bil tožitelj radi toženčeve zamude primoran v kritni nakup. Te ugo-
K P :	Neutemeljene po
Poštne pristojbine predstavljajo odškodnino, ki jo plačuje občinstvo za zahtevano opravilo pri prevaži pošiljk poštnemu zavodu po gotovi tarifi. Logično je torej, da prevzame pošta proti plačilu posameznih pristojbin tudi obveznost naročen posel izvršiti, vsaj drugod veljajo taki običaji kot pogodbene dolžnosti.
Med pristojbinskimi postojankami našega poštnega tarifa ao naštete ekspresne pošiljke, za katere je v skupini pisemske pošte plačati po 2 Din od komada.
Poštni red pravi o teh predmetih, da se dostavijo takoj ob prihodu pošte po posebnih organih, kakor je to pač v skladu s tozadevnimi predpisi svetovno-poštnih pogodb, katerim je tudi naša uprava pristopila. Pristojbino sicer pobira naša pošta, o ekspresni dostavi pa se.ne čuti ničesar; taka pisma se lepo v redu dostavijo pri navadnih obhodih. Svoj čas je pripadla ekspresnina dostavljalcu kot posebna nagrada, pozneje si je pa pošta to pristojbino prisvojila; reduciranim osobjein se pa ta služba ni dala opravljati, od ekspresnih pošiljk je ostala samo še pristojbina, ki jo pa občinstvo vzlic brezuspešnosti pridno plačuje, in pa ime. Tudi iz inozemstva prihajajoče ekspresne pošiljke našo upravo nič ne motijo, temmanj, ker se ekspresnina mednarodno sploh ne obračunava.
Pa zgdditi se zna slučaj, da zavzame zvezni urad po tozadevnih informacijah svoje stališče ter našo poštno upravo razglasi kot izvzeto od ekspresne službe.
Takozvana »obvestnina« v nakaz-niški in paketni službi se tudi z lepa ne da utemeljiti. Katero opravilo pošte je s to pristojbino plačano?
Nejasna je tudi obveznost dostavni-ne za pošiljke, po katere si pridejo naslovniki sami na pošto ter plačujejo vrh tega še predalnino. Vse te in enake postojanke poštnega tarifa so nepotrebne pritiklihe pristojbenika, ki otežkujejo odmeritev, kar je najbolj očitno pri paketni pošti.
Dovzetni paket iste teže, vrednosti in zneska na isti naslov se je pri peterih ljubljanskih poštah tarifiral na štiri različne načine, torej samo dve pošti ste dobile isti računski uspeh, ki pa je bil vrh tega še napačen. Edino logičen in v obče veljaven postopek je tarifiranje do naslovne pošte vštevši slučajne posebne zahteve; za dostavo pa, če se izvede, plača naslovnik.
Neka posebna vrsta neupravičenih
tovitve prizivna stopnja ni izpremeni-la. Iz te ugotovitve pa sledi načelna pravica tožiteljeva na povračilo škode, nastale ji iz kritnega kupa. Da je tožitelju taka škoda vobče nastala, je izven spora. Toda pravno stališče prizivne stopnje ne ustreza zakonu.
Škoda radi zakasnele izpolnitve se razodeva v razliki med imovino, ki bi jo imel kupec ob pravpmočni dobavi in med imovino, ki jo dejanski ima ob zakasneli dobavi. Dobava se je izvršila 9. maja, a je blago prišlo kupcu v roke 28. maja. Morebitna izpre-memba tržne cene blaga po dobavi se ne more več vzeti v poštev ob izra-čunanju škode. Zato tudi prizivni stopnji ne bi bilo smelo biti odločilno to, da so cene po 15. juniju stalno rasle. Že iz tega razloga je njen izrek v tej točki zgrešen. Upoštevati je pa še sledeče. Predmetna vtoževana škoda je nastala tožitelju iz kritnega nakupa, povzročena po toženčevi za-mudk Toženec je pa ugovarjal, da je bila škoda poravnana po naknadnem dobičku, ki ga je imel tožitelj ob prodaji po višjih cenah. Trdil je torej okolnost, iz katere da se je škoda zopet pobotala in je pravica na odškodnino ugasnila. Potemtakem je bila tudi njegova stvar, da ugovarjano to okolnost dokaže. Ko pa prizivna' stopnja ugotavlja, da višina naknadnega dobička ni dokazana, ga ne bi bilo moči v našem primeru upoštevati ne glede na gornji pravni razlog.
R. St.
Stne pristojbine.
pristojbin so takozvane »tantieme« za carinske pakete, to je uradno priznana nagrada za izvršitev carinskega poslovanja na račun naslovnika. Da opravljajo določeni državni organi njim poverjeno službo, se pritegne občinstvo k posebnemu obdačenju. Ta pristojbina nima niti sence utemeljitve in se v vljudnih izrazih sploh ne da karakterizirati, ker ne najdemo nikjer za njo primere. Ko bi, recimo vsled preobile tvarine carinjalni organi v uradnih urah ne utegnili v smislu pravilnika izvršiti tekom 24 ur po prihodu paketov svojega posla, ter v nadurah nadaljevali svojo službo v interesu strank, bi se ta »tantiema« za take pošiljke še dala zagovarjati, o tem pa ni govora pri nas.
Po deset in še več dni počivajo inozemski paketi v carinskih skladiščih predno pridejo na vrsto. V pravilniku predvidena doba 24 ur velja za redke izjemne slučaje in bo nemara treba take slučaje podpirati s kako novo pristojbino.
Prav priporočljiva bi bila uredba zamudne pristojbine, ki jih plača carinjalni urad strankam za vsako pošiljko, ki brez opravičene utemeljitve ne pride v 24 urah po prihodu do ocarinjenja in dostave, in sicer po dnevih in komadih računjeno. To bi izdalo; ponehali bi razni očitki zavoljo zamud, globe bi pospešile vnemo pošlovalnih organov še bolj kot obljubljene nagrade.
Sestava poštnega tarifa ni enostavna računska naloga, tak osnutek zahteva vsestranskega premisleka, tehnične kalkulacije ter duhovitega raz-motrivanja o nameravanem uspehu in morebitnem učinku, tako da upravni organi ne pridejo v zadrego, če treba pojasniti, zakaj da je paket brez vrednosti do treh kil v Litijo dražje, kakor ista pošiljka tja z označeno vrednostjo. Pristojbna bodi odmerjena po obsegu opravila, ki ga prevzame poštna uprava pri prevaži izročenega blaga in po višini odgovornosti, ki je s tem poslom zvezana in sicer do tre-notka, ko se stavi pošiljka naslovniku na razpolago; logično mora vsebovati tudi potrebno obvestilo.
Vsi pristojbinski priveski, ki jih poštna uprava kot obvezne predpisuje, so sicer slovstveni umotvori modernega izrazoslovja, bistveno pa predstavljajo občutno podražitev prometa.
Razven obvestnine, dostavnine imamo še izplačnino, pokaznino, ži-govino, ležarino, zamudnino, prijavnino, predalnino, vpisnino, beležnino,
izterjevalnino pa še celo vrsto sličnih, več ali manj duhovito skovanih slovstvenih novosti, ki jih vsebuje pristojbinski pravilnik, da podraži in kom-plicira poslovanje poštnega zavoda.
V	ospredju naše pošte stoji skrb za takse, vzdrževanje rednega prometa pa postaja žalibože vedno bolj postranskega pomena.
Delavčeve pravice v bolezni.
(Iz obrtno-sodne prakse.)
Naš še zdaj veljavni obči državljanski zakonik bil je v prvotni obliki razglašen s ces. patentom z dne 1. junija 1811, št. 946 z. j. z. Umljivo je, da je ta zakon vsled svoje častivredne starosti na potih, za kakoršne ni bil ustvarjen, pričel šepati. Postal je vsled razvoja novih razmer pomanjkljiv in nujno potreben popolnitve.
Posebno nezadostne postale so določbe njegovega 26. poglavja, urejajoče »pogodbe o službovanjih«. To pa ni čudno. Redaktorjem tega zakonika se namreč takrat niti sanjati ni moglo, v kateri smeri in v katerem obsegu se bodo s potekom tolike dobe razvile službene razmere. Ta razvoj privedel je do posebnih zakonov, ki naj bi vsaj za nekatere stroke izpolnili te vrzeli.
Tako so poleg raznih drugih zakonov za ureditev službenih razmer, nastali v tem oziru za obrtna in trgovska podjetja v prvi vrsti vpoštevni zakoni kakor: obrtni red z dne 20. decembra 1859, čegar 6. poglavje o obrtnem pomožnem osobju je pa bilo pozneje deloma razveljavljeno deloma popolnjeno z naknadnimi zakoni, osobito z onim z dnem 8. marca 1885, št. 22 d. z. in glede vajencev z zakonom z dne 23. januarja 1897, št. 63 in 5. februarja 1907, št. 26 d. z. Nadalje je kot posebni zakon imel urediti službeno razmerje trgovskih pomočnikov trgovski zakonik z dne 17. decembra 1862, št. 1 d. z. v svojem
6.	naslovu prve knjige, pozneje je bil pa tudi ta oddelek trgovskega zakonika nadomeščen z zakonom o trgovskih nastavljencih z dne 16. januarja 1910, št. 20 d. z.
Toda pri tem ni moglo ostati, da bi se vrzeli v določbah državnega zakonika izpolnjevale s posebnimi zakoni. Vsled tega so izšle kot zakoni tri takozvane delne novele k občnemu državnemu zakoniku z dne 12. oktobra 1914, št. 276 d. z., 22. jt^ija 1915, št. 208 d. z., ki so imele nekatere določbe obč. drž. zakonika spremeniti in popolniti.
Tretja izmed teh novel, namreč ona z dne 19. marca 1916 spreminja v svojem § 150. celo 26. poglavje II. dela obč. drž. zakonika zadevajoče službene pogodbe. Po teh določbah presojati je službeno razmerje v trgovskih in obrtnih obratih, v kolikor jih ne urejuje zakon o trgovskih uslužbencih ali pa obrtni red, izmed kojih določa prvi v § 42., da je uporabljati predpise občega državnega zakonika in obrtnega reda, če ni v zakonu samem drugače določeno in obrtni red določa v VI. poglavju, zadevajočem obrtno pomožno osobje, in sicer takoj v začetnem § 72., da odločajo, če ni posebnega dogovora med strankami, glede razmerja med obrtniki in njihovimi pomožnimi delavci, najprej tozadevni posebni predpisi, potem pa obči državni zakonik.
Za slučaj bolezni ima pa obrtni red razun predpisov glede bolniških blagajn kaj malo določil. Omenja bolezen le v §§ 82. in 101. kot razlog za predčasno razrešitev službenega oziroma učnega razmerja. Pa tudi zakon
o	trgovskih nastavljencih omenja v isto svrho bolezen v § 27., t. 5., vendar pa določa v §§ 8. in 9. tudi usluž-benČeve pravice za slučaj bolezni in v § 17. določa, da se čas bolezni ne sme všteti v dopust.
Pri službenih razmerjih, na katere je uporabljati določbe obrtnega reda, glede delavčevih pravic za slučaj bolezni v obrtnem redu ni nobenih predpisov, vsled česar veljajo za take slučaje v smislu § 72. obrtnega reda določbe obč. drž. zakonika, torej določbe njegovega 26. poglavja, popol-
njene s § 150. tretje novele. Tu določa § 1154. b, da obdrži službo-jemalec pravico do plačila, ako je po najmanj štirinajstdnevnem službovanju zaradi bolezni ali nezgode za raz-memo kratek čas, ki pa ne presega enega tedna, zadržan opravljati službo, ne da bi bil to zakrivil nalašč ali z veliko nemarnostjo.
Drugi odstavek tega § je določal, da more zneske, ki jih prejema služ-bojemalec za čas, v katerem ja zadržan, na postavi javnopravnega zavarovanja, službodajalec odbiti s tistim delom, ki ustreza razmerju njegovega dejanskega prispevka k skupnemu zavarovalnemu prispevku.
Ta odstavek § 1154. b spremenil je pa čl. 109. finančnega zakona za leto 1922/23 z dne 31. julija 1922, št. 324 Ur. h, tako, da se glasi: »Zneske, ki jih prejema nameščenec v času, ko je zadržan, in sicer na postavi javnopravnega zavarovanja, sme delodajalec v celoti odtegniti od plače«.
§ 1156 o. d. z. določa nadalje, če oboli službojemalec, ki je sprejet v službodajalčevo hišno vkupnost, da mu mora službodajalec poleg denarnih prejemkov dajati potrebno oskrbo, zdravniško zdravljenje in potrebna zdravila do 14 dni, ako je trajalo službeno razmerje že 14 dni, in do štirih tednov, ako je trajalo že pol leta. Oskrba in zdravljenje se lahko daje tudi s tem, da se bolnik sprejme v bolnico ali z njegovo pritrditvijo pri tretjih osebah.
Teh dolžnosti službodajalec nima, če se je službeno razmerje sklenilo le za dobo začasne potrebe in še ni trajalo en mesec.
V smislu § 1156 b o. d. z. ugasnejo dolžnosti iz §§ 1154. b in 1156, ako se konča službeno razmerje, ako je potekel čas, za katerega se je sklenilo, ali zaradi prejšnje odpovedi, ki ga ni provzročila obolelost. Če se pa uslužbenec odpusti, ker je zadržan, ali ako se mu odpove, dokler je zadržan, se s tem povzročeni konec službenega razmerja ne upošteva glede označenih zahtev. V smislu § 1164 o. d. z. se navedene uslužbenče-ve pravice, ki mu jih dajeta navedena §§ 1156 in 1156 b, s službeno pogodbo ne morejo razveljaviti ali omejiti. Ker § 1164. pravic, pristoječih uslužbencu po § 1154 b, ne omenja,, sledi iz tega, da smeta delodajalec in delojemalec glede pravic, navedenih v § 1156 b, z medsebojnim dogovorom drugače ukreniti.
V zakonu o trgovskih nastavljencih pa našteva § 40. celo vrsto slučajev, v katerih stranke službene pogodbe ne morejo razveljaviti in tudi ne omejiti. Take določbe, zadevajoče slučaj bolezni, so navedene v § 8. odst. 1. do 3. (pravico do prejemkov skozi 6 tednov brez vračunanja zneskov iz javnopravnega zavarovanja), § 9., ki določa, da službodajalec ne sme radi bolezni odpovedati toliko časa, dokler ima uslužbenec po § 8. pravico do prejemkov in da teh pravic tudi odpoved ne vzame, razun če je bilo odpovedano že med obolelostjo ali pa če je določena službena doba potekla. Slednjič je obvezna določba § 17., da se časa bolezni ne sme šteti v dopust.
Trgovina.
Sprejemanje strank pri ministrstvu trgovine in industrije. — Novoimenovani minister g. Grizogono sprejema stranke vsak pondeljek, sredo in petek od 11. do 13. ure. Ako pade na te dni praznik, sprejemanje odpade.
Mednarodni agrarni produkti na našem trgu. Uvoz »merikanske masti je prenehal, ker se je naša domača mast pocenila. Uvaža pa se ogrska črna moka za vojake. Ogrska itak ne ve, kaj bi počela s svojo črno moko. Mlinarska podjetja uvažajo amerikansko pšenico, ki je sedaj cenejša nego domača. Značilno je, da se uvaža tudi ogrska živina in
siepitani prašiči, kar znači, da so ceiie v inozemstvu trenutno nižje nego pri nas. Vsaka kurzna diferenca, tudi samo nekaj par, pa more vse trenutno obrniti.
Naši trgovski stiki s češkoslovaško. —
V	prvih treh mesecih tega leta smo uvozili iz Češkoslovaške za 210 milijonov Žeških kron blaga. V istem času L 1924. Je dosegel izvoz vrednost 194 milijonov, torej za 16 milijonov manj.
Izvoz iz Slovenije v Francijo. — Po podatkih francoskega konzulata v Ljubljani se je v prvih treh mesecih tega leta izvozilo iz Slovenije v Francijo 379.628 kg blaga napram 437.516 kg v zadnjih treh mesecih leta 1925. Predmeti, katere smo izvozili v Francijo, so bili sledeči:	224.373 kg graha, 95.849 kg
hmelja, 40.045 kg stavbenega lesa, 7000 kg gob, 5440 kg pohištva, 2648 kg maka, 2396 kg črev, 1500 kg jekla, 248 kg furnira in 129 raznega blaga. Vrednost izvoza v prvem četrtletju 1925 se ceni na 85 milj. Din, od katerih odpade 6-9 milj. na hmelj in na grah okoli 1-05 milj. Din.
Trgovski stiki med Reko in Ogrsko.
Te dni je došlo na Reko posebno zastopstvo ogrskih trgovcev in industrij-cev, da se posvetujejo z reškimi gospodarskimi krogi, kako bi se navezali čim ožji trgovski stiki med reško luko in Ogrsko. Ob tej priliki se baje nameravajo pogajati tudi za ustanovitev posebne italijansko-ogrske parobrodne družbe.
Poštne pošiljke v sovjetsko Rusijo. — Pošiljatve predmetov vseh vrst potom pošte po tujih tvrdkah iz inozemstva ni dovoljeno brez predhodnega dovoljenja sovjetskih oblastev. Poštne pošiljke so dovoljene samo v izjemnih primerih, .ako gre za obdarovanje sorodnikov ali znancev s predmeti, katere rabijo na-
slovniki za osebno porabo, pošiljati pa jih ne sme kaka tvrdka. Ako pošljejo posamezne tvrdke kake predmete na zasebnike v Rusijo brez dovoljenja ko-misarijata za zunanjo trgovino ali njegovih organov, se smatrajo take pošiljke za kršitev monopola zunanje trgovine in se naslovnikom ne izročajo.
Trgovska pogodba med Ameriko in Ogrsko. Trgovska pogajanja med Ameriko in Ogrsko se v kratkem dokončajo. Pogodba soglaša v vseh bistvenih točkah s? pogodbo, katero je sklenila Amerika z Nemčijo iif temelji na načelu najvišjih ugodnosti. Ker ameriška carinska tarifa ne vsebuje nikakih pogodbenih postavk in Amerika posebnih ugodnosti dosedaj ni priznala še nobeni državi, nima pogodba za ogrski izvoz pravega pomena, osobito ker izvaža Ogrska v Ameriko le neznatne količine.
Industrija.
Zvonarna na Jesenicah. — Kranjska industr. družba na Jesenicah je vlila v svoji zvonarni dosedaj nad 2000 jekle- t nih zvonov v skupni teži 1,280.000 kg. Premer teh zvonov znaša 2,181.764 mm ali 2-18 km, za kar se rabi skoro pol ure hoje.
Manifestacijsko zborovanje češkoslovaške industrije. Dne 7. t. m. je češkoslovaška industrija ob številni navzočnosti vladnih zastopnikov priredila manifestacijsko zborovanje, na katerem se je utemeljevala nujna potreba, da se ukine pobiranje posebne davščine na premog in zniža za premog prevozno tarifo. Razpravljalo se je nadalje o preobčutni obremenitvi industrije z davščino na vodne sile in o zahtevah slovaške industrije, ki je posebno interesirana na tem, da se ji priznajo posebne tarifne ugodnosti za železniški promet, ker ji je sicer nadaljnji obstoj resno ogrožen.
Obrt.
Zakon o obrtniških kreditih. — Pri
ministrstvu trgovine in industrije bo ta teden začela poslovati komisija za sestavo načrta zakona o obrtniških kreditih. Za člana te komisije je med drugimi imenovan g. Iv. Mohorič, pomočnik ministrstva za šume in rudnike.
Denarstvo.
Rok za zamenjavo Poljskih mark za
sedaj veljavno denarno enoto (zlot) poteče dne 31. maja t. 1.
Dviganje obtoka bankovcev na Ogrskem. Poročilo ogrske Narodne banke o, stanju obtoka v zadnjem tednu meseca aprila t. 1. izkazuje, da se je obtok povečal za 657 milijard kron in s tem dosegel vsoto 4526 milijard kron. Zaloga deviz se je zvišala za 118 milijard, menični portfelj pa se je v istem času znižal za 29 milijard kron.
Obrestovanje inozemskih terjatev na Ogrskem. Budimpeštanske velebanke obrestujejo do nadaljnjega inozemske terjatve z 5 do 5.50%, od katerih pobirajo 7.5 do 10% ni rentni davek.
Carina.
Carinarnica v Celju in Tržiču. — Te
dni se je vrnila iz Beograda deputacija, ki je intervenirala na merodajnih mestih proti nameri, da se navedeni carinarnici ukineti. Deputacija se nada, da bo finančni minister pristal na to, da v Celju ostane samostojni oddelek carinarnice, dočim vprašanje Tržiča za enkrat še ni rešeno.
Nova carinska tarifa. — Kakor izvemo, je nova carinska tarifa že dotiskana in se pričakuje, da bo vsak trenutek predložena ministrskemu svetu in nato uveljavljena.
Promet
Program novega ministra za promet.
"Novi minister za promet g. ing. Ante Radojevič je te dni sprejel časnikarje in jim o svojem programu podal podrobna pojasnila. Uvodoma je omenjal graditev Jadranske železnice, glede katere zahteva, da se pogodba z Blairovo skupino izpremeni v toliko, da bo ostalo tej skupini samo financiranje, ne pa tudi graditev železnice same. Minister želi, da zgradi železnico država sama v lastni režiji, ali pa gradbena dela razpiše. Vztrajal bo nadalje na tem, da se zgradi v naši državi moderna tovarna za popravljanje lokomotiv in da se čim bolj pospeši rešitev stanovanjskega vprašanja železničarjev. Pozornost bo posvečal dograditvi še ne dovršenih železnic in železniške zveze Pančeva z Beogra-r»°m po mos^ui ki naj se napravi preko Donave. Kar se tiče položitve drugega tira na progi Beograd—Zagreb, je minister izjavil, da uvideva potrebo nujne rešitve tega važnega vprašanja in da bo ob primerni priliki pokrenil vse, da se to vprašanje povoljno reši. Brigal se bo 'tudi, da se bo železniški promet vršil strogo po voznem redu in da bodo posebno osebni vagoni snažni in čisti.
Pristojbine avstrijska viza. Od 5. ^aja t. 1. dalje znaša pristojbina za vi-na potni list jugoslovanskih držav-pianov za enkratno potovanje v Avstrijo ^ Din, za večkratno potovanje 143 in ** Potovanje preko Avstrije 15 Din. Pristojbina za državne uradnike, častnike dijake znaša 32 Din.
Deklasifika*ija za polobdelane hlode. Ministrstvo za promet je z razpisom z
7.	maja t. L, št. 10.873 na ponovne zahteve interesiranih krogov odobrila ^klasifikacijo za polobdelane hlode, za
katere se ima voznina računiti do uve^ ljavljenja nove tarife po razredu C.
Vprašanje znižanja voznine za rezan les. — O tem vprašanju je prejel naš list od merodajne strani obvestilo, da je to vprašanje rešeno v novi klasifikiciji blaga, ki je izdelana po vzorcu klasifikacij ostalih zapadnoevropskih držav in ki bo stopila čez tri do štiri, mesece v veljavo in ki bo popolnoma zadovoljila celo šumarsko industrijo.
Znižana tarifa za Sušak. — Ker poteka za 30% znižana železniška tarifa za Sušak koncem junija t L, se je Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani na merodajnih mestih zanimala, ali bo po preteku sedanjega roka podaljšana ali ne. Ob tej priliki je dobila informacijo, da se računa, da bo do poteka sedanjega roka dotiskana nova tarifa, ki bo takoj stopila v veljavo. V tej tarifi bodo uveljavljeni posebni znižani stavki za Sušak.
Industrijcem, trgovcem, obrtnikom pri-poiočamo, za strokovnjaške revizije in reklamacije železniških tovornih listov in plačilnih nalogov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ter tarifnih računov vobče »Posredovalec« družba z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 23/1. Prevzema tudi v strokovnjaške super-revizije.
Direktna železniška zveza med Milanom in Odeso. V posameznih prizadetih državah se pretresa možnost direktne železniške zveze Milana z Odeso, ki naj
i	spajala Rusijo, Rumunijo, Jugoslavijo in Italijo. Izvedbo tega načrta ovirajo polegjehničnih tudi politične zapreke.
Zvišana tarifa za inozemski premog.
Zvišanje tarife za inozemski premog potom premestitve inozemskega premoga iz izjemne tarife I. v razred C, ki bi naj stopilo v veljavo dne 15. maja t. 1.,
je odgodeno, kakor izvemo iz povsem , verodostojnega vira, do dne 15. ju-| nija t. 1.
Zvišanje osebnih železniških tarifovv Nemčiji. Z dnem 1. maja t. 1. je zvišala Nemčija železniško tarifo za osebni promet za 10%.
Zvišanje železniških tarilov v Kumu-niji. — Z dnem 1. maja t. 1. so se osebni in tovorni tarifi na rumunskih državnih železnicah povišali za 30%.
Zvišanje italijanskih tarifov za železniški blagovni promet. Italijanski tarifi za železniški blagovni promet so se zvišali dne 16. aprila in sicer deloma s preklasifikacijo blagovnih vrst in z odstotnim zvišanjem tarifnega barema, deloma pa z razveljavljenjem izjemnih tarif in ugodnostnih tarif za vagonske pošiljke. Splošni (300%) pribitek za br-zovozno in tovorno blago se je zvišal na 400%, dosedanji 200% pribitek pa na 300%. Zvišanje ne velja le za nekatere vrste blaga, na primer za surovi sladkor, navadno vino, živila in premog. Izjemne tarife so se ukinile, na primer za žito, sirovi sladkor, marmor itd. in odpravilo razlikovanje v tarifi za kosovne in vagonske pošiljke na ta način, da sta se obe tarifi spojili in je ostala v veljavi dosedanja tarifa za vagonske pošiljke. Od 16. aprila t. 1. se nadalje pobira od pre-odkazila tovornine posebna pristojbina in sicer 0 50 lir za vsako kosovno in 5 lir za vagonsko pošiljko. Od pristojbine se ne pobira odstotnega pribitka.
Oprema poštnih pošiljk na Ogrsko z računi. — V svrho odmere 3% davka na poslovni promet pri uvozu blaga na Ogrsko v poštnih pošiljkah, zahteva ogrska poštna uprava, da se vsaki pošiljki priloži račun. Račune mora tovarna odnosno trvdka, ki blago proizvaja, vidi-rati ali opremiti s štampiljko.
Iz naših organizacij.
Izredni občni zbor gremija trgovcev v Mariboru. — Dne 9. t m. je sklical trgovski gremij v Mariboru izredni občni zbor, da sklepa o ustanovitvi bolniška blagajne za svoje člane. Ker ni došlo na občni zbor tri četrtine vseh gremijal-nih članov, kot predpisuje obrtni red, ni bilo mogoče ustanoviti te naprave s prisilnim pristopom, marveč se je sklenila ustanoviti prostovoljno bolniško blagajno samostojnih trgovcev in ker so mnogi okoliški trgovci izrazili željo, da pristopijo, se je ustanovila blagajna za cela mariborsko oblast Zborovanje, katerega se je udeležil obrtni referent g. dr. Vrečer in kakih 80 članov, je vodil načelnik g. Weixl. Ko je konštatiral, da ni navzočih zadostno število članov, ki bi bili v stanu ustanoviti prostovoljno bolniško blagajno, je utemeljeval predlog, da se ustanovi blagajna na prostovoljni bazi. Predlog je bil soglasno sprejet Čitala so se nato pravila točko za točko, katera so se po živahni debati spremenila v toliko, da se omogoči pristop vsem trgovcem cele mariborske oblasti. Izvolil se je odbor, ki ima voditi posle do blagajniškega občnega zbora, obstoječ iz gg.: G juro Val jak kot predsednik, Ferdo Pinter kot podpredsednik ter Karl Jančič, Fr. Starčič, Jos. Hutter, Stanko Kocbek, inž. Dračar in Fed. Kaufman kot odborniki. Predsednik nadzorstvenega odbora je g. A. Starkel, odbornika pa gg. Drago Roglič in Jaš. Ker se nam zdi zadeva za trgovstvo važna, objavi »Trgovski lisk pravila dobesedno v eni prihodnjih številk. Nadalje je pooblastil občni zbor gremijalni odbor, da da inicijativo za ustanovitev Zveze gremijev za mariborsko oblast a sedežem v Mariboru, ako bi se tekom leta pokazala za to potreba. Končno se je še razpravljalo o nakupu sanatorija »Petrovo selo«, za katerega se je gre-miju stavila ponudba. Občni zbor je naročil odboru, da zbira deleže po Din 250 — za nakup tega sanatorija. Ako se, nabere na ta način dovolj kapitala, se pogajanja za nakup nadaljujejo, sicer pa misel na nakup opusti.
Razno.
Prodaja tobaka za Poljsko. Uprava
državnih monopolov je pred kratkim prodala poljski tobačni režiji 4 milijona kilogramov tobaka za 178 milj. krma. Prodani tobak je zadnja za izvoz namenjena partija letine 1923. Poljska režija je s tobakom zadovoljna. Uprava državnih monopolov je dosedaj prodala na Poljsko 6 milijonov kilogramov tobaka.
Ribarjenje Italijanov v naših vodah. Gospodarske organizacije na otoku Visu so pred kratkim zborovale v Komiži in zavzele odločno stališče proti ribarjenju Italijanov v naših vodah. Italijani ribarijo v neposredni bližini naših otokov, dočim bi se njihovi ribiči smeli približati naši obali po mednarodnih zakonik na največ 11 km. Vrhu tega Italijani ribarijo z mrežami, česar ne smejo niti v domačih vodah. Prebivalstvo je že ponovno opozorilo merodajna oblastva na te nepravilnosti, a brez uspeha. Zato je sklicalo kot zadnje sredstvo protestno zborovanje in opozorilo vse časopisje na kršenje svojih pravic.
Ameriške terjatve. — Amerika ima danes za Anglijo največje terjatve pri drugih državah. Tekom zadnjih desetih let so se terjatve, ki znašajo sedaj 954 milijard dolarjev, zvišale za 268%. Glavni dolžnik je Kanada z 2X milijarde dolga. Na drugem mestu je Evropa, ki dolguje 2032 milijonov dolarjev. Od evropskega dolga so dolžne posamezne države nastopne zneske:	Avstrija 3,
Nemčija 115, Češkoslovaška 1.5, Ogrska 9, Jugoslavija 3, Francija 162, Holandska 46, Švica 30, Belgija 30, Norveška 32, Švedska 30 in Finska 12 milijonov dolarjev.
Napredek ladjedelstva v Trstu. — Tokom 1. 1924. se je zgradilo v tržaških ladjedelnicah za 32.557 ton ladij, dočim se jih je zgradilo v 1. 1923. le za 7515 ton.
Trgovski stiki Italije z Rusije.
Uprava ruskih državnih premogovnikov je sklenila z Italijo dovovor, da ji dobavi 30 miljonov pudotf premoga in antracita. Dobava se izvrši v treh letih, vsako leto po 10 milj. pudov.
Državna borza dela v Mariboru. Od 3. do 9. maja je bilo pri tej borzi dela 119 prostih mest prijavljenih, 210 oseb je iskalo službe, v 41 slučajih je borza posredovala uspešno in 25 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 9. maja pa je bilo 2327 prostih mest prijavljenih, 3751 oseb je iskalo službe, v 1044 slučajih je borza posredovala uspešno in 216 oseb je odpotovalo. — Brezposelnost traja posebno pri moških dalje, le za natakarje je čas ugoden, ker dobijo v letoviščih in v raznih kopeljih za čas sezone službo, kjer tudi prav dobro zaslužijo. Išče pa ta borza tudi 96 delavcev za rudokope v Bosni. Za tako službo pa ni vsakdo sposoben in tudi ne ugaja vsakomur. Služba je težka in nevarna. V Bosni dobivajo rudarji kopači pri .osemurnem delu samo 45 do 60 dinarjev za nadnico, kopači pomočniki pa 20%, vozničarji pa 80% manj od gori navedene plače rudarjev kopačev.
Ljubljanska borza.
Sreda 13. maja 1925.
Blago: Madriers, 75/225, 3'60 do 0 m dolž., monte, fco Postojna, 10 vag. den. 630, bL 630, zaklj. 630; hrastovi frizi od 4 do 9, od 25 do 90 cm, I. in II. vrsta, fco meja den. 1380; smrekovi ali jelovi hlodi od 25 cm prem. napr., različ. dol., Ico nakl. postaja den. 250; bukova drva, suha, 1 m dolž., fco meja den. 25; pšenica Rosafe, rinfusa, par. Ljubljana bi. 480; pšenica avstralska, rinfusa, par. Ljubljana bL 475; pšenica Hard Winter št. 2, rinfusa, par. Ljubljana bi. 500; otrobi pšenični, drob., par. Ljubljana bi. 190; koruza promptna, fco par. Ljubljana den. 230; rž, Canada, Western, št. 2, dob. junfij, fco Ljubljana bL 460; krompir beli, fco dol., post bi. 125; krompir rumeni, fco dolenj. post. bi. 115; krompir rdečkast, fco dolenj. post bi. 135.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 61, bi. 62%; Loterijska 2K% državna renta za vojno škodo den. 174, bL 174, zaklj. 174; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 124; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 805, bi. 815; Kreditni zavod za trg. in industrijo, Ljubljana den. 190, bL 200; Strojne tovarne in livarne d. <L, Ljubljana bL 134; Trboveljska premogo-
kopna družba, Ljubljana den. 375; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110, bi. 118; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280.
Tržna poročila.
Novosadska borza. — Produktna borza v Novem Sadu notira za dan 8. maja 1925 sledeče kurze: za pšenico iz Bačke (75—76—2%) za 100 kg 485 Din, koruza iz Bačke od 195—205 Din. — Efektna borza notira za 7 % investicijsko posojilo iz leta 1921 Din 63.50.
STATISTIKA 0 NAŠI ZUNANJI TRGOVINI LETA 1924.
Eksportirali smo blaga za 3,915.700 ton v skupni vrednosti 9.538,774.432 dinarjev. Glavne dežele, kamor je šel naš eksport, so bile tele:
Tone Dinarji Odstotki Italija	1,538.878	2.757,305.162	28.91
Avstrija	452.338	2.382,971.109	24.46
ČeškoslovaSka 244.333	943,747.132	9.89
Ogrska	699.284	756,133.382	7.93
Grška	255.374	676,169.377	7.09
Švica	70.226	389,554.057	4.08
Nemčija	45.461	388,962.378	4.08
Francija	84.205	362,874.301	3.08
Rumunija	91.656	252,623.807	2.65
Anglija	75.602	131,529.444	1.38
Druge dežele 366.343	546,904.285	5.73
3,915.700 9.538,774.432 100.00
Italija in Avstrija imata skupaj 53.37% torej dobro polovico. Udeležba najmočnejših odjemalcev je bila v letih 1921 do 1924 v odstotkih sledeča:
Italija
Avstrija
Češkoslovaška
Ogrska
Grška
1921	1922	1923	1924
23.43	28.05	28.66	28.91
35.86	22.92	28.93	24.46
4.10	8.11	7.82	9.89
1.21	5.24	4.79	7.93
5.19	4.67	5.74	7.09
Štirideset odstotkov eksporta v Italijo je obstojalo iz lesa in lesenih izdelkov, ki so šli pa večinoma preko Italije drugam (zlasti v Španijo, ki ima dinar za slabo valuto in naloži na neposredno iz Jugoslavije prispelo blago visoko uvozno carino).
Največ smo eksportirali lesa, pšenice, živine in jajec. Stavbenega lesa je šlo ven za 1620 milijonov dinarjev — v Italijo za 1171, na Ogrsko za 91, na Francosko za 82 milijonov —, drv pa za 167 milijonov: v Italijo za 78, na Ogrsko za 71, v Švico za 9 milijonov itd. Pšenice smo eksportirali za 684 milijonov, drugega žita za 121 milijonov; pšenice največ v Češkoslovaško, za 177.5 milijonov, v Avstrijo za 157, na Ogrsko za 141 milijonov; drugih žitnih vrst je šlo največ na Grško, za 59 milijonov, v Avstrijo za 35 in 'v Rumunijo za 12 milijonov dinarjev. Tretji glavni izvozni predmet, klavna živina, nam je dal 745 milijonov di-_ narjev: Italija je kupila za 340 milijonov, Avstrija za 223 milijonov (ta krije domalega vso potrebo v Jugoslaviji), Grška za 95 milijonov. Jajec smo prodali za 618.5 milijonov: v Švico za 272 milijonov, v Avstrijo za 188.4, v Italijo za 66 milijonov. Mesa je šlo v Avstrijo za 330 milijonov, v Italijo za 67 -milijonov, mesnih izdelkov v Italijo za 41 milijonov, v Avstrijo za 16 itd. Koruze smo prodali za 585 milijonov dinarjev: Avstrija 286, Češkoslovaška 146, Rumunija 49 milijonov. Pšenična moka je dala 343 milijonov: Avstrija 168, Češkoslovaška 120. Živi prešiži 271 milijonov: Avstrija 172, Češkoslovaška 88. Konji 232: Italija 110, Avstrija 50, Grška 49. Omeniti moramo tudi surovi baker, ki smo ga prodali na Francosko za 234 milijonov dinarjev, na Nemško za 89 in v Rumu-
nijo za 23. Napram letu 1923. se je eks~ port v tonah dvignil za 29.41%, eksporfc v dinarjih pa za 18.5%.
Dobava, prodaja.
Dobave. Direkcije državnega rudnika* v Brezi sprejema do 19. maja L 1. ponudbe glede dobave 500 litrov vinskega kisa, do 30. maja t. 1. glede dobave steklarskega kita, glede dobave bakrene vrvi in glede dobave 80 drogov za električni vod, do 3. junija t. 1. glede dobave gostega katrana. — Pri intendan-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 27. maja t L pogodba za dobavo 6000 kg moke (ničla-rice). — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 28. maja t. 1. priti upravi državnih monopolov v Beogradu, glede dobave polu-kartona. — Dne 9». junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave razne opeke ter glede dobave kamenja in gramoza. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom-, na vpogled.
Izdelava 180 državnih zastav. Poštna, direkcija razpisuje izdelavo ca 180 državnih zastav, ki morajo biti izdelane tako, kakor vzorec, ki se nahaja v eko-nomatu te direkcije. Blago za zastave da poštna direkcija, sukanec in trakove pa; izdelovatelj. Ponudnik, kateremu se poveri izdelava, mora po odobrenju direkcije položiti v državnih obveznicah ali pa v gotovini kavcijo per Din 13.860. Delo se mora izvršiti najkasneje v 14' dneh po dostavitvi naročila. Ponudbe v zapečatenih ovitkih z označbo: »Ponudba za izdelavo zastav« je predložiti do-30. maja L L
8*
Posluje po celi JugosIavlJI Ustanov. L1923. Delniška glavnica znaša 3,000.600 Din tf ztatu.
IL
' tploSna zavarovalna dražba. , Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani^__________________________
t 1. polama uuroTan]«, 2. llvljcntka zavarovanja, 3. nezgodna In Jaaiftvena
utatoranla proti škodam vsled latinskega vloma, i transportna zatatforan, * ija proti ikoaam vsled razbitja stekla. — Najrečjl ti» delujoči zavod.
tavanja',*
Družba
od
Oraike vzajemne zavarovalnice" in^
ngrolse" vet nJihoT_kupčiJ*W olltttj f^ NtJ» Tfikoinja plačila Jkod. — Glasom
oddelek) In Jrranko-Hongroise'4 vet njihoT -v-irT ”—* ' rnjnT-^. . --v«
‘	   m	naredbe ministrstva » v*Jn« In apnuirU*
JUGOSLAVIJA” Mnikre*ek<mJje
Telefon 57.
polic, iploin. inu. družbe ...
Ptaarnat Danajska cesta 15.
Najboljši Šivalni stroji In kolesa so edino le
Josip Petelinc-a
znamke
GRITZNER PHČMIX in ADLER
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana
Pouk * vezenju brezplačen. Večletna jaranciji. Delavnica za popravila Na veliko. Telefon »13 Na malo
4
dobro izvežbani
prevzamejo večje? delo. Naslov: Kapla Ivan, Jastrebnik, p. Litija.
Razsiriajte Trgovski list I
Josip Peteline, Ljubljana
■a veliko I (Ula rreiramge ipooalh) Obvodi -> Na malo I
Priporoča pobrebiCtne ia M vlije, kroJaCe, Čevljarje, sedlarje, bi .go, pletenine, itfM robe«, BCetke, rakancc. toaletno blago. MS 'J	Tdefoa	MS
Prcmelni zavofl za preiBDii tl. J. ? LialiliaBl
prodaja
PREMOG las slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za indusiri}ska podjetja in razpečava na debelo
Inozemski premog In koks
Vtake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo It- uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani
MikloSlteva cesta St. 15, II. nadstr.
▼ Ljubljani
Špecerij sko blago
vrstno Kgaitje ko ln o pridelke ovrslno rudninsko vodo tMtaa prafoma m kavo ln mlin sa «11-■ električnim obratom.
| Ljubljana, Poljanska cesta št.3 j : Krovec, stavbeni, galanterijski In i \ okrasni klepar. Instalacije vodo- j vodov	l
• Naprava strelovodov. - Kopališke in ;	klosetne naprave.
5 Izdelovanje posod iz pločevin« za flmeJ,
Z barvo, luk in med vsake velikosti, kakor Z	tudi	posod (škatle) za konzerve >
•NMMtMM MHNMMU
Zaloga
moškega perila
tovarne ..TRIGLAV" Ljubljana
nasproti hotela „Štrukelj“
M UHA N
|	TRG.	IND.	D.	D.
Tiska knjige, pravilo, cenike, račune, letake, Časopise, lepake, brošure, posetnice In razglednice. Izvršuje vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine.	- - ---	Lastna knjigoveznica.
LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL 13. --TELEFON 552
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-indmirijska d. d, Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tl»k tiikarne »Merkur«, trgovako-induatrijgke d. d.