Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz
štev. 9, pritličje. Rokopisov ne vrača.	f
Izhaja vsak četrt*’,, zjutraj in stane poštnino vred celo leto 24Dir	uk'
leta 12 Dii	
leta 6 <3	U $
?BS0!RBZnS! It	«0$ Ih
Poštnina pl" na v gotovini.
' 'M
LAtl-LO OBNEJSMIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje. Telefon štev. 7.
t ■
••••••
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta stane 1 dinar 25 par. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 75 p
IS. itn.
Gornja Sadgeaa, it 18. maja 1923.
f. tets.
Nova vlada.
Nadvse interesanten boj med radikali in demokrati je srečno dokončan. Seveda s sijajnim porazom demokratov, k,akor se je to že moglo vnaprej vedeti. Demokrati Pribičevič-Zerjavovega kova so propadli. Smelo trdimo, da je to velika sreča za našo lepo — Jugoslavijo, ki je še-le na potu do onega razvoja, kakor ga zamišlja vsak razsoden in pravičen državljan.
Politika sivolasega Pasica, dasi mnogo kritizirana je vsekakor politika moža z globokim političnim znanjem in s krepko, svežo voljo, uvesti v našo plemensko in versko pisano državo - pravo edinstvo na podlagi srečno začetega sporazuma. — Ne odobravamo slepe politike Pašičeve preteklosti, ki je edino z vidovdansko ustavo zagrešila nad slovenskim in hrvatskim narodom težek greh, katerega je previdni in dalekovidni politik pripravljen popraviti, kar bo na podlagi začetih sporazumnih pogajanj med Slovenci, Hrvati, in Srbi kaj lahko mogoče. In temu politiku (g. Pašiču namreč) naši kakor srbski demokrati niti do gležnjev ne sežejo. Politika demokratov je nasilna, nazadnjaška, naravnost koruptna.
Zakaj je bilo demokratom toliko ležeče na tem, da pridejo v vlado? Mar zato, da z miroljubno in pravično jedinstveno politiko ustvarijo iz Jugoslavije moderno, napredno državo? Da morda zajamčijo vsem narodom oz. plemenom kakor veram enakopravnost? Kaj še! Njih siljenje k polnim vladnim koritom je imelo edino ta namen, da si iz državnih blagajn nabašejo težke miljone, s katerimi bi operirali pri prihodnjih volitvah, katere bi bile takoj razpisane. Podprli bi s svojim denarjem svoje strankarsko časopisje, spremenili bi volilni red sebi y korist ter se poslužili pretepaške orjunske organizacije. Ker pa so videli, da obstoji njih „večina“ v komaj 50 poslancih, kar pomeni znatno manjšino — bi se poslužili, ako bi prišli na vlado vojaške diktature : Vladal bi bajonet, vislice in. or-junec bi bil izvršilni organ „kulturnega“ programa propadle jugoslovanske demokracije.
Jasno kot beli dan je, da je taka zjočinska stranka samo pri nas mogoča. Če pogledamo površno naše današnje razmere, vidimo, da naše narodno gospodarstvo propada, uradništvo in sploh državni nameščenci stradajo v pravem smislu besede, vojaki trpe pomanjkanje, železnice in druge institucije radi pomanjkanja ne funkcionirajo tako, kakor bi to bilo treba. Vendar pa vsega tega naši demokrati ne vidijo. Njim gre samo za to, da bi z denarjem vseh davkoplačevalcev napolnili izpraznjene strankine blagajne in volilne fonde, iz katerih bi tekla nova nesreča za ceio državo.
Zanimalo bo morda naše čitatelje, kako je potekel boj za čisto radikalno vlado, katero je sklenil tiho podpirati tudi klub naših poslancev in to iz posebnih razlogov, o katerih bomo govorili drugič. — Radikali so se pogajali z demokrati glede skupnega vstopa v vlado, ki bi naj bila poslovna vlada. VsJed zahtev demokratov po važnih ministerskih mestih pa so se pogajanja razbila. Nato je Pašič vrnil mandat kralju, ki je vseeno želel poslovno vlado, sestavljeno iz mnogih strank. Davidovič pa ni
imel sreče. Povsod so se mu smejali, kamorkoli je prišel po kredit. Posledica tega je bila, da je dobil mandat za sestavo vlade zopet Nikola Pašič, kateremu je naročil kralj, da mora sestaviti tako vlado, ki bo odgovarjala sedanjem položaju in ko bi lahko uspešno delala. — In pretkani g. Pašič je to tudi storil: Sestavil je čisto radikalno vlado, obstoječih iz samih bivših ministrov. Odleteli so razni ministri brez portfelja (recte „posla“).
Kaj pa opozicija takozvanega avtono-mistično-federativnega bloka (dr. Korošec, Spaho, Radič)? — Kakor že spredaj naznačeno, je ta opozicija sklenila podpirati vlado, ki naj bo čisto radikalna in ki naj začne izvrševati določbe predsporazuma za revizijo ustave. Vsi opozicijOnalci so ponovno povdarjaii, da bi značila demokratska ali pa demokratsko-radikalna vlada naravnost izzivanje Hrvatov in Slovencev. Za ureditev naših notranjih razmer je ta pridobitev dalekosežnega pomena. Gre samo za to, ali bodo držali radikal, dano besedo, izgledi so lepi in najboljši. S tem je obenem podana-osnova za izvršitev vseh točk takozvanega predsporazuma v Zagrebu. — Previdni in izkušeni politični voditelji slovenskega in hrvaškega, kakor muslimanskega naroda so sklenili, podpirati vlado pri izdajanju najnujnejših zakonov, kar zopet veliko pomeni.
Vse je sedaj v rokah radikalov, mi smo pripravljeni in nam zgodovina ne more odrekati dobre volje za popolni sporazum.
In naša dolžnost sedaj? Ista kot prej! Krepko držimo skupaj vsi, ki se čutimo Slovence, vsi, ki želimo, da bi enkrat naša domovina imela boljšo bodočnost. — Čas ustavnega boja se bo dolgo vlekel in bo mestoma hud. Toda upati je, da pride do popolnega sporazuma, kakor je prišlo do popolnega poraza policajdemokratske družbe.
Obisk vojaških grobov v Judenburgu.
Ker se izvrši prevoz judenburških žrtev že v sredi tega meseca, je poslal odbor dva odposlanca v Judenburg, da uredita vse potrebno s tamošnjimi oblastmi glede izkopa in prevoza. Odposlanca sta bila sprejeta na kolodvoru v Judenburgu od zastopnikov slovenske kolonije. Znano je namreč, da biva še vedno okroglo tisoč slovenskih delavcev v raznih podjetjih in rudokopih v okolišu Judenburga. Ta kolonija se je od početka akcije zanimala za prenos ustreljenih žrtev v domovino in je radi tega osnovala poseben pododbor, v katerem zastopa judenburško občino tamošnji župan. V osebnem razgovoru z domačini se je pokazalo, da je judenburško prebivalstvo še vedno naklonjeno bivšemu slov. 17. pp. in ga ima. v najlepšem spominu. Videlo se je pa to tudi na pokopališču samem. Grobovi v Judenburgu zamrlih in tamkaj pokopanih „Janezov“, so brez izjeme skrbno negovani, vsak ima nagrobni križ z imenom in podatki o smrti pokopanega. Na praznik vseh svetnikov so — po izvestju naših tamošnjih rojakov —
vsi ti grobovi okrašeni in razsvetljeni. Posebna pažnja pa se posyeča našim žrtvam — po prekem sodu ustreljenim vojakom — in so ti grobovi vsi v cvetje zasuti. Tudi v tem so Judenburžarii pokazali svojo veliko človekoljubnost in počeščenje do ustreljenih, da so jih že pokopane vprenesli na svojo cerkveno pokopališče. Čast in hvala jim! To bodi v tolažbo vsem onim prizadetim rodbinam, kojih svojci počivajo v tej 2emlji. Ob tej priliki naj se zahvalimo g. županu Kieindienst-u za veliko skrb, kakor tudi g. podžupanu Stoli-u in obč. svet. Aich-u za prijazno pomoč in podporo našima odposlancema, posebno pa pododboru slov. delavcev. V splošnem^ se je opazilo, da skrbe občine na Gor. Štajerskem za vojaške grobove in jim postavljajo razven tega tudi skupne spomenike. Naš odbor je istotako postavil na tukajšnjem pokopališču skupen spomenik vojakom, ki so prelili kri in dali življenje za osvoboditev svoje domovine. Odkritje tega spomenika se bo vršilo o priliki pogreba judenburških žrtev.
Knjižna tombola jugoslovanske Matice.
Časi draginje so kruto zadeli tudi slovensko knjigo — najiepše, kar ima slovenski narod. Vedno bolj redki postajajo oni, ki si morejo nabaviti slovensko knjigo, ki bo skoraj hranjena le še po knjižnicah. Toda slovenska knjiga, ta naš ponos in naše bodrilo, mora med ljudstvo; kajti iz ljudstva je izšla slovenska knjiga, ljudstvu je namenjena in ljudstvo naj jo tudi ima. Da se to vsaj deloma uresniči, priredi Jugoslo-venska Matica v Ljubljani knjižno tombolo.
Da pride slovenska knjiga med naše ljudstvo, je torej prvi namen „knjižne tombole Jugo-slovenske Matice“, ki tudi s tem svojim činom dokazuje, da je ona ena naših prvih kulturnih organizacij.
Kakor vsaka tombola, naj prinese seveda tudi knjižna tombola prireditelju nekaj dobička. Ta dobiček pa porabi Jugoslovenska Matica za one, ki so najbolj potrebni naše pomoči, bodisi v kulturnem ali gospodarskem oziru, porabi ga za naše brate in sestre, ki prebivajo preko naših državnih mej.
Iz tega dvojnega ozira je knjižna tombola Jugoslavenske Matice čista kulturna prireditev, ki je vredna in potrebna vsestranskega podpiranja in sodelovanja.
Tombolske tablice so opremljene s posebnim pečatom, ki nosi napis „Književna tombola jugoslovenske Matice, 1923“. Vsaka tablica stane 2 Din.
Dobitki so sledeči:
1.	100 amb po 8 knjig: a) Oton Zupančič: Mlada pota, zbirka poezij, b) Aškerčeva čitanka,
II.	predelana izdaja z dr. I. Prijateljevim zgodovinskim in kritičnim uvodom, c) Dr. Ivan Tavčar: VI. zvezek zbranih spisov, (Cvetje v jeseni, Visoška kronika), č) Dr. Ivan Pregelj : Plebanus Johanes, roman, d) Igo Gruden : Miška osedlana, zbirka mladinskih pesmi, e) Arbiter Petronij — Glonar: Pojedina pri Trirnalhijonu. f) Stevenson: Otok zakladov, mladinska povest, g) Dr. Joža Glonar: Naš jezik (razprava).
2.	80 tern po 11 knjig: a) Vseh osem knjig, kakor pri ambi, poleg tega še: b) Alojzij Gradnik: Srbske narodne pesmi, c) Fran Milčinski: Tolovaj Mataj, ilustrirana zbirka mlad. povesti, č) Vladimir Levstik: Gadje gnezdo, roman.
3.	50 kvatern po 16 knjig: a) Vse knjige, ki so navedene pri ambi in terni, poleg tega še: b) Ivan Cankar: Podobe iz sanj. c) Anton Debeljak: Moderna francoska lirika, č) Jelenc: 1914—1918. d) Flaubert—Zupančič : Tri povešti. e) Mark Twain: Mali klatež, mladinska povest.
4.	25 činkvinov po 21 knjig: a) Vse knjige, imenovane pri ambi, terni in kvaterni, poleg tega še: b) Fran Finžgar: Iz modernega sveta, c) Alojzij Gradnik: Padajoče zvezde, č) Ivan Cankar: Grešnik Lenart, d) Fran Meško: Naše življenje, e) Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi, ilustrirana mladinska povest.
5.	5 tombol: 1. tombola: vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izbiri posameznika do zneska 1200 Din. 2. tombola : vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izbiri posameznika do zneska 1000 Din. 3. tombola: vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izbiri posameznika do zneska 800 Din. 4. tombola: vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izbiri posameznika do zneska 600 Din.
5.	tombola: 11 krasno vezanih letnikov „Slovana“. (Književna redkost.)
Tablice za tombolo se lahko naročijo pri „Podružnici Jugoslovenske Matice“ v Gornji Radgoni.
Tedenske novice
Novi kabinet. Nova vlada se je sestavila sledeče: Ministrski predsednik: Nikola Pasic; vojne zadeve: general Petar Pešić; zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčić; notranje zadeve: Milorad Vujičič; pravosodje: dr. Laza Markovič; prosveta: Miša Trifunovič; vere: Ljuba Jovanovič; promet: dr. Velizar Jankovič; agrarna reforma: Krsta Miletič; gozdarstvo in rudarstvo: dr. Milan Srs-kić; socijalna politika: dr. Niko Parič; narodno zdravje: dr. Slavko Miletič; pošta in brzojav: Velja Vukičevič; javna dela: Nikola Uzunovč; finance: dr. Milan Stojadinovič. Ministrstvo za trgovino in poljedelstvo ostaneta začasno nezasedena. Ministrstva brez portfelja se ukinejo.
Rusi dobe svojo gimnazijo. V Subotici je ruska kolonija dobila od mestne občine v najem staro vojašnico, v kateri bodo otvorili gimnazijo za otroke ruskih beguncev. Pouk se bo vršil v ruščini.
Mirnejši časi so nastopili za slovensko uradništvo, odkar je rešena kriza. Sedaj vedo, kdo je na vladi in vedo tudi, kako se morajo ravnati: Ali v radikale ali pa med klerikalce. Druge rešitve ni. Komur ne bodo gledale zjutraj iz žepa „Jutranje novosti“, bo revež. Še večji revež pa bo, na čegar mizi bodo načelniki našli „Narod“ ali pa „Jutro“. — „Stolz lob’ ich mir den Spanier“, je zapisal pred 100 leti neki nemški pesnik.
Vplačevanje veselične takse. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani ob-
Roman Bendé:
Čudotvorna pijača.
(Kmečka burka v štirih dejanjih, prirejena po humoreski iz moje mladosti.)
(3. nadaljevanje.)
— Vreči, dam te, duša črna v vlažno ječo med kače, kušarje, golazen, nikdar spečo! (isto kakor prej) —
Zalega gadja čuj, kaj zdaj ti resno pravim : (burno!)
S pestmi orjaškimi kot pišče te zadavim ! (Ponavlja, kakor poprej in recitira s kretnjami za sebe) --
Le cmeri se! Iz ust izbijem tebi slednji zob ; bodalo svoje ti porinem v grešni drob! (Dela kretnje z rokami) O, ko bi Urša bila ta kraljevi ropar in bi jaz proti njej moral igrati junaškega kraljevega viteza, to bi bilo moje zadoščenje. — No sedaj pa pride zadnji verz, ko zabodem, roparja s sulico in ga lopnem po glavi. Kako se že glasi? Že vem:
Nič ne pomagajo ti mačje solze! Brž umri, da skoro vidim tvojo črno, svinjsko kri! — (Skoči s postelje, hodi po sobi in parkrat ponovi poslednji verz, nato govori): Bo šlo! Mora iti! To bo ploskanja naši igri „Kraljevi vitez“, v kateri igram, kakor vsikdar pri junaških vlogah, glavno vlogo. Že vedo, zakaj mi dajo vedno junaško vlogo. Vse me vedno občuduje in čestita, samo Urša mi nasprotuje. Kaj pa jaz
javlja uradno: Po novih predpisih ministrstva za finance se morajo vse prijavo o prireditvah radi plačila veselične takse v bodoče viagati pri kompetentnem oddelku finančne kontrole in ne več, kakor dosedaj pri davčnem uradu. Oddelek finančne kontrole bo po plačilu takse žigosal vstopnice in jih izročal strankam ter izven sedeža davčnega urada na željo stranke tudi določal pavšalno takso, katere izmero odobri davčni urad. Izven sedeža davčnih uradov se uvede plačilo takse s poštno nakaznico, da se strankam prihranijo nepotrebni poti. Strankam, ki bodo na ta način plačale takso, se pa priporoča, da se radi pravočasnega plačila takse in sicer glede formalnosti točno ravnajo pa navodilih organov fin. kontrole.
Ureditev vprašanja vojnih posojil.
Kakor javljajo vesti iz Beograda, bo vprašanje vojnih posojil konečno rešeno. Upoštevala se bodo le žigosana vojna posojila, priglašena do 15. aprila tl. Vojna posojila štejejo v Sloveniji 250 tisoč, na Hrvatskem in Slavoniji 300 tisoč in v Vojvodini 500 tisoč kosov. Njih nominalna vrednost je tako velika, da je morala vlaaa zahtevati odločitve reparacijske komisije, ki bo v eni prihodnjih sej to zadevo obravnavala. Kedaj bo izdana navedba o vojnih posojilih, še ni določeno, vsekakor pase vlada zanima za to.
Mašniško posvečenje bo letos naslednje dni: Na binkoštno nedeljo sub-diakonat, dne 26. maja diakonat, dne 29. junija pa bodo diakonki posvečeni v duhovnike.
Prevoz judenburških žrtev. Bliža se petletnica usodepolnin dni, ko so streli iz avstrijskih pušk vzeli življenje našim vojakom v Judenburgu. Odbor za prevoz zemeljskih ostankov teh žrtev iz Judenburga v Ljubljano ima namen ta prevoz in pokop izvršiti ob priliki petletnice, ki je sredi maja. Denarnih sredstev pa manjka. Nekateri krogi, posamezniki in podjetja, nočejo znati ceniti pomen prevoza in postavitve dostojnega spomenika vsem žrtvam za našo svobodo. Prosimo vse one, ki imajo nabiralne pole, da svojo agilnost stopnjujejo in skušajo pomnožiti dobave prostovoljnih prispevkov. Nabiralne pole in nabrane zneske je brezpogojno vrniti najkasneje do 10. maja 1923. Bila bi naša narodna sramota, ako bi veličastna in dostojna izvršitev tega namena bila onemogočena radi brezbrižnosti in pasivnosti javnosti, zlasti premožnejših krogov. Imena darovalcev se bodo po možnosti vsaj pa
moram končno zato, če me dekleta rade imajo. Urša je ljubosumna, ker je neumna. (Urša vtakne glavo med vrata, Miha je ne vidi) Ta goska.
Čimbolj se stara, bolj nori. Če vse vrvi potrgajo, dam se ločiti. In župniku jo zatožim, da ji ne bodo več tako verjeli. S samimi nauki nič ne opravim pri tej ženski. — Ob prvi priliki se korajže napijem, pa jo nabijem, kakor se spodobi. Morda le pride k pameti.
6.	prizor. (Miha in Urša)
Urša: (vstopi naglo; pravzaprav plani med zadnjimi besedami v sobo, vsa razburjena) Pojdi magari do samega vraga, ko ti nič ne pomaga! Zakaj si me pa vzel? Kje so drva? Sicer te pa že naučim pameti. Le počakaj, lepe stvari sem zvedela. Zdaj mi je jasno prav vse! Miha: (korajžno) Tebi je vedno vse jasno! Urša: Molči, capin ničvredni! Zakaj se pa viačiš s punčarami ? Vse sem zvedela. Zato tako siliš k sv. Petru! —
Miha: Ti itak vedno vse veš, to že davno vem !
Urša: (naglo) Teta mi je pravila in dokazala, da je slišala od Kurnikove Mice, kako je Zemljičeva Barčka pravila Koštrunovi Treziki, ki je slišala od Bregarjeve Pepce, da je Koko-dajsova Lojzika pravila, da je videla Jančarjevo Nežiko, prijateljico tiste ničvredne Tratnikove Lizike, kako si z Jančarjevo Nežiko se poljuboval za tistimi kulisami šentpeterskega teatra. Ali se to spodobi? ! Le počakaj! Zdaj vem vse, zakaj ti tisti „teater“ tako vre po tvoji puhli butici ! Zdaj vse vem, grdoba!
ona nabiralcev z nabrano vsoto objavila v časopisih.
Za obmejni tiskovni sklad se je nabralo zadnji teden na treh nabiralnih polah Din 881 50 (ali Kj 3.526 —). Nadalje^ so darovali: Ant. Kimlar 20 Din, gdč. Heda Cačovič, Beltinci 40 Din in Neimenovani 20 Din. Prisrčna hvala!
Dopisi.
Gornja Radgona. Obrtna zadruga trgovcev, krojačev, čevljarjev itd. II. skupina v Gornji Radgoni da naznanje, da se bode vršil v nedeljo dne 20. maja 1923, t. j. na binkoštno nedeljo ob 8. uri pred-poldan v gostilni g. Albert Horvath-a v Gornji Radgoni izvanredni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Kratko poročilo o dosedanjem delovanju zadruge. 2. Volitev načelnika in njegovega namestnika. 3. Volitev pet odbornikov in treh namestnikov.
4.	Slučajnosti. Uani obrtne zadruge se vljudno vabijo, da se tega izvanrednoga občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Ako ta občni zbor ob določenem Času ne bo sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje istotam drugi, kateri bo ob vsakem število navzočih veljavno sklepal. — Obrtna zadruga II. skupina v Gornji Radgoni, dne
2.	maja 1923.
Franc Korošec, načelnik.
Gornja Radgona. (Raznoterosti). —■ Naša Gornja Radgona (žei. postaja) je zaplankana z uprav balkansko-Iičnim plotom, ki se, kakor je videti izpopolnuje s vsakim dnevom. Ako bi navajali kritiko mimoidočih potnikov in vseh, ki imajo čast gledati ta plot, bi morali izdati posebno izdajo. Da jih le ni sram vse prizadete faktorje, v katerih režiji se dela opisana pokveka od enega plota. — Kakor čujemo se bodo v isti režiji zgradile lesene barake za finančne stražnike in sploh za obmejno službo. Proračuni so načrtom primerni in bodo te barake brezdvomno kras naše državne meje in ponos naše vzorne državne uprave, ki nima toliko smisla, da bi za državne stražnice postavila trajne, zidane lične hišice, kakor to razume stokrat revnejša, a kulturnejša Avstrija. Finančni in drugi stražniki so tudi ljudje in tega naša balkanska uprava še ne ve ali pa noče vedeti. Kajti, ako izda za svoje službenike, ki imajo na mejah prevažno nalogo le par ubogih grošev, smatra to že za ogromno žrtev. Vprašamo vas: Kako za-morete zahtevati točno vršenje službe
Miha: Ti nič ne veš !
Urša: Ne ugovarjaj tni; saj sem že dolgo vedela, da te nekaj posebnega vleče k sv. Petru. Za igro ti ni ; sedaj poznam tvojo izobrazbo ; čakaj, jaz te še bolj izobrazim !
Miha: Uršika, bodi vendar pametna. Saj ni nič res!
Urša: Kaj ni res? Ti mi upaš v obraz lagati, ko imam toliko prič in tako jasne dokaze, katerim moram verjeti, jaz ti že pokažem, ničvrednež!
Miha: Pomiri se, Uršika. Vse je izmišljeno, zlagano. Iz zavisii ti lažejo, ker hočejo prepira med nami.
Urša: Tvoja stara pesem. Nič več ti ne verjamem.
Miha: (nevoljno) Jaz pa tebi ne, pa sva si enaka!
Urša: (mu razburjena prisloni krepko zaušnico) To boš pač verjel, capin ničvredni, ki ne ve, zakaj stopa v sveti jarem zakona! Ali veš, zakaj si me vzei?
Miha: Ker sem se vjel ! Gotovo pa ne zato, da bi me tepla, copernica. Ti že pokažem. (Vzroji, skoči proti njej z vzdignjenimi pestmi, Urša odskoči, prime za metlo in ga udari po glavi. Miha se urno umakne in zleze naglo pod posteljo.)
Urša: Jaz ti posvetim že tvoj teater in babe in kaplana in ločitev in vse tvoje muhe. Le počakaj nepridiprav. (Urno odide) --
svojih obmejnih organov, ako jim ne daste primernih ubikacij? Ako ste že napram Sloveniji nerazpoloženi, bodite vsaj toliko človeški in kulturni, da date ljudem človeška bivališča. Polegvsega pa se kaže pri tej akciji (postavljanje barak-stražnic) pomanjkanje vsakega smisla za pravo gospodarstvo. Prejkoslej bodo lesene barake, olepljene s papirjem vsled vremenskih sprememb nerabne in zopet potrebne popravila, medtem ko bi trajno zidane, skromne hišice dalje časa pogrešale popravila. Smo pač eno ali več stoletij za civiliziranim svetom. — Naša radi k ali j a. V Jutr. Novostih smo prošle dni čitali velikobesedno poročilo o „mogočnem pohodu“ radikalov in o „močni straži“ ob državni meji. Bog se usmili te straže in njenega mogočnega pohoda. Radovedni, kakšne veličine so se združile v srezki in krajevni odbor NRS smo čitali tam imena, znana iz obširnih razprav v vseh naših listih. Poleg nemškonacijonalnega srbskega radikala dr. Potzingerja iz Apač sedijo eksemplari a-la Jurkovič, znan po orož-ništvu in sodniji, gospod veletrgovec Rančigaj, skratka osebe, velike po duhu in vsestransko „znane“ v delu za našo severno mejo. Počakajmo, da vidimo čudeže in dela te čudne gospode. — Usmiljeni bratje nameravajo ustanoviti v Ljntomeru svojo bolnišnico. Za dosego tega plemenitega namena bo treba žrtev prebivalstva celega okraja. Poživljamo našo javnost, da prispeva v denarju in materijalu za prekoristno ustanovo. Razni občinski zastopi in podjetja, ki so navdušena za sokolzke domove imajo sedaj sijajno priložnost, da dokažejo svojo radodarnost, v prvi vrsti pa smisel za človekoljubnost. Naj najde naš prvi klic po podpori obilo odmeva! Posameznike bo obiskoval usmiljeni brat rodom iz Ormoža.
Kapela Radinci. Tu se vrši v nédeljo, dne 13. t. m. po rani maši v prostorih gostilne Cobelj politično zborovanje SLS, na katerem bo poročal okrajni tajnik Slov. Ljudske Stranke za gornjeradg. okraj. Predmet govora bo: Naš politični položaj po volitvah do danes in izgledi za bodočnost z ozirom na novo vlado. — Somišljeniki, pridite v obilnem številu!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Pod okriljem bralnega društva se vrši tukaj v nedeljo, dne
13.	maja 1923 povodom tekme v prid orlovskemu okrožju prireditev, ki obsega telovadne, pevske, tamburaške točke, deklamacije in 4 dejansko igro „Zloba in zvestoba“ katero uprizorijo igralci od Sv. Jurja.' Prijatelji naše mladine od blizu in daleč dobrodošli 1
Kapela. V nedeljo, dne 13. maja priredi tukajšno bralno društvo’ igro „Begunka“ s petjem in deklamacijo v prostorih gosp. Maršek (Zdra-viliščna restavracija) v Radincih. Začetek ob V26 zvečer. Ker je ta igra še nekaj novega, pričakujemo obilno udeležbo. —-	Odbor.
Naši čitatelji, ki bi radi čitali politične vesti, naj pridno prebirajo uvodnike vsake številke. Po možnosti bomo skušali priobčevati tedenski politični pregled, ako bo le prostor dopuščal. — Nas zelo veseli, da se iz krogov naših naročnikov oglašajo koristni nasveti, kar je čisto po naši želji. — Kakor vsem znano, smo pred tedni jadikovali, kako slabo stojimo. Sedaj je nekaj bolje, a treba je še izdatne pomoči od strani društev in petičnih posameznikov. Le s vstrajmm skupnim delom in z vzajemnostjo zamoremo napredovati, list eventuelno razširiti ter tako zadostiti raznim željam. Radi pa dajemo prostora za odgovore na vsa vprašanja in pojasnila glede politike, notranje in zunanje, de-narstva, davčnih zadev, narodnega gospodarstva, zadružništva, društvenih in sploh organizatoričnih zadevali. Pišite nam, vse bomo odgovorili. Nujna potreba pa je, da vsak naš prijatelj naš list razširi, da postane pravo krajevno glasilo obmejnih Slovencev. Dopisujte pridno in kar pišete mora biti resnično, podprto z dokazi in ne žaljivo. Le tako bomo naše nasprotnike naučili pameti!
Listnica uredništva.
Obrtnik, G. Radgona : V koš. Ni prostora, da bi mlatili prazno slamo. Bo šlo tudi brez zamere, ker mora vsak nekaj odnehati in se skušati sporazumeti. — Micika Horvat, Rožščki
vrh : Pri najboljši volji ne vem, kaj naj pomeni naslov „Ali je to idealna ljubezen delavcev?“ Moderne pesmi so zelo konfuzne, ali kaj takega niti tam ne najdem. Tista pot pa je zè od pamtiveka prepovedana, zato ni vredno, da bi se človek jezil. Surovost pa se je po vojni razpasla in zdaj jo liberalna društva in gostilne še dalje gojijo. Kaj drugega pošljite. A. A. Ljutomer: Hvala. Smo nekoliko skrajšali. Ni pa v našem programu, sistematično gojiti šovinizem, ki je nam in vsem narodom le na škodo. Bodimo strpljivi, pri tem pa ponosni na svoje slovenstvo. V očeh pravega Siovenca je vsak bivši štajerci-janec ali nemškutar vreden tolike obsodbe kot vsi sedanji slovenski Srbijanci. Pišite še kaj. Vse porabno pride. — Puconci J. B. Vaše pismo sem prejel in se čudim, da se čutite prizadetega. Mora biti tam dosti klepetulj, ki imajo na dan 24 ur Časa na razpolago. — Na drugem mestu sledi itak naša izjava, da ne Vi, ne kak drug orožnik ni v zvezi z dopisi o gdč. Hedi Čačovič. Naše skromno mnenje je, da je gojitev narodnostnega šovinizma zelo kvarna. Delati pozitivno, to je skrivnost vsake politike. Uredništvo pa še nikdar ni izdalo dopisnikov. Fr. Juršič, Grabonoški Vrh. — Dobite itak položnico za vse zaostale račune. Pridobivajte obmejnemu listu M. Str. novih plačujočih naročnikov. Prosimo poročil. Za drugo: Iskrena hvala. Sv. Jurij ob Ščavn. : Priobčili smo pojasnilo Okr. glavarstva, da je orožništvo z mezincem ganilo in da je laž, kakor je M. Str. pisala, da ni z mezincem ganilo. Lopov, ki je metal kamenje, je že izsleden. Vsa krivda zadene seveda nemarnega župana, ki ni orožništvu ničesar javil. — Stalnemu dopisniku Sv. Jurij : Že dolgo se nisi oglasil!v Ali še sploh živiš? — M. Stanjko, Beograd: Žalibog prišlo prepozno kljubtemu, da ste poslali priporočeno-ekspresno. Pismo, oddano v Beogradu 17. aprila je prišlo v Gornjo Radgono ob večernih urah 22. v času ko je M. Str. že bila ekspedirana. Za to številko pa ni več aktuelno radi kratkega termina. Pišite druge stvari od tam. -- Bog živi. — Vsem dopisnikom : Potrpite, vse porabno pride vrsto. Pišite kratko in-jedrnato, če le mogoče samo na eno stran papirja. Poročajte le golo resnico, podprto z dokazi. — Radinci: Ko bo političen položaj jasnejši, sem radevolje na razpolago. Shod ne bi škodil.
Kakšna ili morala biti naša izobraževalna organizacija na deželi?
(Par skromnih nasvetov, vzetih iz lastne skušnje prosvetnega delavca.)
jOb zibelki društva je stal že marsikateri naših cenjenih čitateljev in tainoni je imel celo čast predsedovati novoustanovljenemu društvu. Mnogo teh društev se je razšlo. Zakaj? Otrok umre ob rojstvu, ako je bolan, nezmožen nadaljnega življenja. Seme ne vsklije, ako ga vržeš na skalnato zemljo, med prodec, v nerodovitna tla. Uduši se, umrje. Enako je z društvi. Ni vse, ako sem predsednik ali pa načelnik kakega društva. To ni zgolj častno mesto, ampak predvsem mesto, ki veže na gotove dolžnosti, katerih zanemarjanje vpliva pogubonosno na društvo in njegov razvoj. — Premnogo podeželskih društev je bilo ustanovljenih kar — tja-vendan, na drugi strani pa hrepenijo še cele pokrajine, mesta, trgi in vasi po _ prosvetnih društvih, katerih manjka. Zato veljaj še danes bolj kot kedaj klic: Snujte izobraževalna, prosvetna društva, da izobrazimo naš narod umsko-kulturno in kar je tudi važno, da ga vzgojimo politično zavednega, pripravljenega za vse zgodovinske pojave, spremembe, katastrofe, da ga politično tako daleč izobražen, da bo vsak kmet lahko, čitajoč svoj političen dnevnik ali tednik presodil z lastnim razumom tok svetovne politike in razvoj domače, notranje politike, napredek gospodarstva in prosvete. — Vsaka vas naj dobi svoje društvo. Kjer so le najmanje trije res delavni, navdušeni, krščanskonravno vzgojeni ljudje obojega spola naj stopijo skupaj in ustanovijo društvo: Izberejo si naj predsednika, tajnika, blagajnika. Predsednik bodi pravi oče društvu in ne nasilni komandant ali kak oblast-než. Pri ustanovitvi pa. je predvsem misliti na to, ali bo društvo sposobno življenja? Ali ne bo mrtvorojeno dete?
Napisal sem, da so voditelji glava društvu. Kdor išče kot predsednik ali načelnik stranke, društva, kluba, krožka, športne družine itd. le sebe in svojo osebno čast in še ^korist, ta je najmanje sposoben za voditelja! Častihlepnost, j ošabnost, nadutost in potem tudi tista tipična ! napeta domišljavost — vse to so lastnosti, ki ! ne smejo kvariti značaja pravega društvenega ! predsednika. Predsednik bodi vedno taka oseba, , ki ni s posli preobložena, ki ne prevzema mesta j
radi časti in ugleda, ker ima slučajno malo globokejšo mošnjo kakor revni sosed ali pa nekaj oralov več zemlje, duševno pa je velik revež. — Med našimi podeželskimi društvi najdemo vsepovsod vse polno takih ljudi, ki prevzamejo vse častne šarže in se pustijo zmerjati z ravnatelji, predsedniki, načelniki, vodji in šefi, kateri naslovi so ponajvee tudi le samo navidezni in častni. Naslovi jih mičejo, ne pa dolžnosti, ki so z njimi in njih funkcijo zvezani. Poglejmo v sebe, pa si mirno priznajmo: Vsega nihče ne zmore, najmanj Da opravljati vodilna mesta več društev hkrati. Ciovek, ki je tako razdeljen, ne ve nazadnje, kje je njegova glava, začetkoma še nekako vleče in za silo reši formalnosti svoje šarže, ščasoma pa tudi formalnosti odvrže in zanemarja. — Vihravci in po mišljenju (prepričanju) nestalni ljudje ne spadajo v nobeno organizacijo.
(Konec prihodnjič.)
Razglas.
Dražba lovov v mariborskem okraju, sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah.
Dražba lovov se vrši po sledečem redu: Dne 28. maja: Andrenci, Sv. Anton v Slov. g., Biš, Brengova, Cogetinci, Čagona, Čermljenšak, Gočova, Jablance, Osek, Rogoznica, Selce, Senarska, Smolinci, Verjane, Žikarci, Zupetinci.
Dne 29. maja: Sv. Benedikt v Slov. g., Sr. Gašteraj, Ihova, Ledinek, Maina, Sp. Porčič, Zg. Porčič, Sv. Trije kralji v Slov. g., Sv. Trojica v Slov. g., Trotkova, Sp. Žerjavci, Zg. Zerjavci, Žice, Lokavci, Dražen vrh, Velka.
Dražba se vrši v občinski pisarni pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Z dražbanjem se začne vsak dan ob 8. uri zjutraj in sicer se kličejo občinski lovi po redu, po katerem so navedeni v tem razglasu.
Okrajni glavar: dr. Lajnšič s. r.
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
Uporabliai Eiza-Fluid!
Potrebuješ ti dobrodejno in okrepčujočo mazilo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
Uporabliai Elza-Fluid!
Ali želiš najboljše za njegovanje zob, kože, glave?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
Uporabijai E9za»Fluici!
Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo?
Uporabljaj Elza-Fluid I
Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi tirečeš:
Išči Elzafluid v vseh dotičnih poslovnicah, vendar pa zahtevaj samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pako-vanjem in poštnino če se denar pošlje naprej ali po povzetju:
3	dvojnate	ali	1	Specijalna	steklenica	24	Din
12	dvojnatih	„	4	Specijalne	steklenice	84	„
24	„	„	8	specijalnih	steklenic	146	„
38	„	„	12	„	208	„
Na te cene se računa sedaj 5% doplatka. Pisma je natančno adresirati na: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 326, Hrvatsko.
išče službo.
Najraje bi stopil v službo v Mariboru ali pa v Celju. Sprejel bi tudi službo hišnika. Nadaljna pojasnila daje uprav-ništvo „Murske Straže“.
10 do 15 delavk sprejme takoj
Tovarna vžigalic v Rušah pri Mariboru.
Obmejni Slovenci !
Zbirajte
sa Obmejni tiskovni sklad f
Mesarski pomočnik
TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEDAJ OKUŠAL!
POZORI prodamJ
Bene. motor 10 HP Amerik, fabrikat. Cena 11.000 Din. Motor na surovo olje, najcenejša pogonska' sila, fabrikat „Klimaks“ 5—7 HP 9.500 Din. Prevozni parni motor „Hofmeister“ 21/2 HP, nove cevi. Za mlatev zelo pripraven. Cena 13.500 Din. Vsi stroji dobro ohranjeni in v pogonskem stanju za ogledati pri lastniku M. Herga, Bratonečice — Sv. Lenart p. Velika Nedelja. __,
ČUDILI j
se tudi Vi bodete nizkim 1 cenam, po katerih se fi prodaja sukno, volna, | platno, cefir, modrovina, g hlačevina, robci in sploh « vsa manufakturna roba i v veletrgovini R. fi Stermecki, Celje, katera dobiva stalno velikanske pošiljatve robe direktno iz prvih svetovnih tovarn. Zahtevajte cenik.
Svoji h svojim!
Zavarujte
svoja poslopja, poljske pridelke, pohištvo, zaloge le pri požarnem oddelku, svoje življenje, otrokom doto, dosmrtno rento le pri življenshem oddelku
Vzajemne zavarovalnice
u Ljubljani, Dunajsba cesta 17
ki je prvi in edini slovenske zavarovalni zavod.
Prospekt brezplačno in poštnine prosto.

"%
Toliko jajc
mi znesejo moje kokoši, da je veselje. Najrajši jih prodam
RATNIK-u
po najvišjih dnevnih cenah.
i
i
j
i
I if gormm nmQom s
spoeti! 6H1S štev. 12 kateri plača po najvišjih dnevnih cenah.
Kupuje tudi vinski kamen
„j
PALMA
kaučuk polpe tt>iKe po tpl ate
iimiiiriniütnimMnuHtimuiliitifiiiiiiiitiutiUHMiuiotiiiMiuiMloiillr*
MESNICA IN PREKAJEVALNICA
ivan vaupoTic
Sornjn Radgona, Spodnji Bris št. H.
Priporoča vse vrste klobas lastnega izdeika kakor:
Š u n k a r i c e, krakovske, b r u n-šviske, hrenovke, kranjske, moz-tadeila in posebne vrste klobase.
Priporoča tudi vse vrste mesa, kakor prekajeno in sveže svinjsko, telečje in goveje, ki se dobi vsak dan po najnižjih dnevnih cenah.
Priporoča tudi sveže laško pivo in črno pivo (Bockbier) v steklenicah in sodčkih.
Transport klobas, mesa in piva na veliko in malo za gostilničarje in trgovce.
zmožna knjigovodstva, kakor tudi ena samostojna kuharica - - — j	se takoj sprejme pri gosp.
Benjaminu Dibelčar v Gornji Radgoni. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj !
flmerikanske zapuščine
naših državljanov, kakor tudi vse druge zadeve z amerikanskimi oblastmi rešuje z uspehom najhitreje in najceneje
obl. konc. prometna pisarna
v Mariboru, Aleksandrova c. 28
Dopisujemo tudi v madžarskem in vseh drugih evropskih jezikih.
UNIVERSAL
Na prodaj je lepo posestvo
oddaljeno od farne cerkve sv. Andraž Slov. gor. 3 minute, katero obsega okrog 6 oralov. Posestvo sestoji iz hišnega in gospodarskega poslopja, sadonosnika, treh njiv, travnika, novega vinogradnega nasada ter gozda. Prodalo se bode tekom 3 tednov. Cena in podrobnosti se izvejo pri lastniku Antonu Bezjak posestniku v Vitomarclh št. 45 pošta Sv. Andraž v Slov. goricah, okraj Ptuj.
0
I
I Ekspertna tvrdka
PR OBST!
v GORNJI RADGONI
kupuje. stalne
JAJCU
po najvišji dnevni ceni!
i Izletnikom iz Gornje Radgone in g
I okolice se priporoča naša gostilna I v Lutvercih. Za izvrstna vina in jedila j je vedno preskrbljeno.
0
I
Zdravilišče Slatina Radinci
Edino kopališče v SHS proti srčnim-ledvičnim-mehurnim boleznim. Naravno ogljično-kisle kopelji. Pitna zdravljenja z Radinskimi vodami.
Izvrstni zdravilni uspehi. Najnižje cene. Vprašajte Vašega zdravnika.
Sezona od L junija do 15» septembra
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADlNCTH
t. z. z n. z.
obrestuje vloge z 5% od sto, jj daje raznovrstna posojila in vezane vloge tudi višje, || izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. urada št. 12.168
izdaj-. Konzorcij: „Murska Straža“. — Urejuje: Uredniški odbor. Oblastem odgovoren: J. Kovačič. — Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.