ŽpveL. oUniŽJ*., Лош-«*, С.Ув' ЈИ®Л1даЉзт v.di-a«vf »US 5>iav?,£*nr«n«- Naroč«Ina Ust«: Celo leto K 120'—, pol lete TK 60"—, četrt teta K 30‘—. Izven Jugoslavije: C«k> leto K 150’—. Inserat! ali oznanila se za-од&тејо po dogovoru ; pri večkratnem insenranju prtmeven popust. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije, -v — Telefon št. 220. €8*7, fe4wB4riSfcc.ek. Neodvisen političen list zb slovensko ljudstvo «S»® XT, Ј%лжх9Јт ХВВХ, Posamezna številka stane 1 krčno. »Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Korc и cesla št. 5. — Z uredništvom se more goVi vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — :-Telefon št. 220. Klatite XIII. Županske volitve v 1 Mariboru. Občinske volitve v Sloveniji, posebno v mestih, so demokratom popol-лота. umešale glave. Niti idva odstotka odbornikov, niso äobUL Ljudstvo jim Je povsod zaklicalo: Centralisti, grobokopi domovine, roke proč od naših samoupravnih občin! Upali so še na mesta, pa tudi tam razočaranje.. Ljubljana, Ptuj in tudi Maribor so jim dali hudo brco. Pokazalo se je, da v (Sloveniji ni demokratov!, Zato pa sedaj po svojih’ glasilih vpijejo in kri-4 eijo, ,da je strah. Ker v Ptuju in Mariboru ni izvoljen županom demokrat, so naenkrat ta mesta narodno ogrožena. Očitajo naši stranki, da je izdala narodne interese! Seveda brez vsakega dokaza. •Demokrati in narodni soeijalisti naše stranko ne bodo učili narodnega mišljenja. Mi smo delali za narodnost v -Mariboru, ko demokratov in narodnih socijalistov še bilo ni. Mi smo se izpostavljali v boju napadom, ko si liberalci niti na dan niso upali. Mi smo branili slovenske narodne pravice v. Mariboru javno in odkrito in požrtvovalno med celo vojsko, ko si liberalci niti dihati niso upali ter so se skrivali v avstrijskih uniformah in bili avstrijski „Špiceljni“ med našim ljudstvom. Majniško deklaracijo, ki je naše ljudstvo navdušila, smo širili med ljudstvom edino mi in pripadniki naše 'stranke so bili, ki so jo z navdušenjem podpisovali, med tem, ko sme med takratnimi liberalci imeli celo take, ki so svoj podpis na deklaraciji — preklicali, ker so se bal preganjanja iT.aki narodni strahopetneži nas nebo do učili narodnega mišljenja! Med liberalci igrajo sedaj veliko vlogo tudi osebe, ki so svojčas iz gole strahopetnosti in brezznačajnosti podpirale — nemški Schulverein in Südmarko. De kazila na razpolago! Tam imajo ljudi, ki so zdaj po osvobojenju ob ogroženi meji gostovali pri Paseolu, Hoj-niggu in drugih nemškutarjih. Tam i-majo ljudi, ki so svoje otroke vzgajali nemško, da niso znali nič slovenskega jezika. 'Od takih’ narodnjakov se mine bomo učili narodnostnega čuta! N Mariboru je SLS sklenila, da pri volitvi župana odda svoje glasove samo narodnemu kandidatu. In tega sklepa se je tudi držala. Novoizvoljeni župan V. Grčar je naroden skoz in-skoz. Bil. je učitelj na šoli družbe sv Cirila in Metoda v Trstu, ki gotovo ni nastavljala v svoiili šolah za učitelje nemškutarjev! Med vojsko se je boril kot jugoslovanski legijonar za našo novo državo. Kdo izmed naših demokratov in narodnih socijalistov b( tako drzen, da bi trdil, da so mogli biti jugoslovanski legijonarji nemškutarji! ? ,G. Grčar je med vojsko več storil za jugoslovansko domovino, kakor vsi „Taboriti“ z dr. Serneeem v-red, ki ga pred in mod vojno sploh slišati ni bilo, ker je takrat bilo šf nevarno delati, za slovensko ljudstvo! Gospodje „Taboriti“, kdor pozna na o-sebi župana Grčarja le najmanjšo narodnostno pregreho, na dan z njo, pa z dokazi. 'Nikakor pa ne gre ga splošno sumničiti in mu kratkomalo odrekati narodno prepričanje brez dokazov! In kakor novi župan, tako je naroden in skozinskoz pošten tudi podžupan g. Roglič. In ker je SLS pomagala postaviti na čelo mesta narodnega župana in podžupana, zato je pc zatrjevanju brezglavih demokratov izdala slovenski ‘Maribor! Taka logika je mogoča le pri demokratskih puhlo-glavežih, ki so za sebe prepričani, de pe se pri kakem obmejnem nemškutar ju a la Pascolo, ali pa v družbi süd-markovcev in šulferajnovcev narodnostnega prepričanja kar po cevi iz sodov napili- Proti nepoštenosti (Interpelacija narodnega poslanca Vladimirja Pušenjak in tovarišev na ministra za notranje zadeve g. M. Draškovič (nem. Sv.- Pribičevič) Končni izid občinskih volitev v o-krožju Maribor v Sloveniji ja slede -či: Izvoljenih je v celem 762f3 občinskih odbornikov: od teh odpade, na : Slovensko ljudsko stranko 4,305, to je 68% odborn.; Samostojno kmetsko stranko 1555.;■ to je 20.24% odborn.; .lug. socijalno demokr. stranko 825, to je 10.94% odborn.; Združene gospodarske (neopredeljeni) in Radičev-m 184, to je 2.42% odborn.; Jugoslov. demokr. stranko 148, to je 1.95% od -born; Nar. socijalno stranko 70, to je 0.92% odborn,; Komunistično stranko 89, to je 0.53% odborn. Dejstvo, da sta dobili vladni stranki (JDS iu SKS) skupaj le 1703, to je le 22.19i% vseh odbornikov, priča, da ljudstvo obsoja politiko vladnih strank, priča, da je ogromna večina ljudstva, proti centralistični ureditvi naše države. Strahovit poraz vladnih strank pri občinskih volitvah skuša časopisje vladnih strank prikriti, oziroma z raznimi tendencioznimi vestmi zmanjšati. Razun tega pa so okrajna glavarstva že pred volitvami, kakor tudi po volitvah z vsemi sredstvi skušala pridobiti kolikor mogoče veliko občinskih odbornikov, da se izjavijo kot pristaši vladnih strank, četudi so izrecno kandidirali na kandidatni listi Slovenske ljudske stranke. Izmed neštetih slučajev navedemo nekoliko slučajev, ki jasno osvetljujejo n'epostavno in strankarsko postopa-nje okrajnih glavarstev, odnosno referentov pri okrajnih glavarstvih. Naj več pritožb je iz okrajnih glavarstev Maribor, Ptuj in Slov. Gradec. V okr. glavarstvu Maribor je jedrna Slov. ljudska stranka vložila v občini St. Ilj v Slov, gor. kandidatno listo, a kljub temu se je kandidate klicalo k zaslišanju in skušalo od njih doseči izjavo, da pripadajo drugi stranki. V občini Gradiška je izvoljenih 5 pristašev Slov; ljudske stranke, a referent v volilnih zadevah je trdil, da, niso somišljeniki te stranke: le odteč nemu nastopu zaupnika Slov. ljudske stranke se je posrečilo doseči, da je referent odnehal. V Gornji Polskavi ia izvoljen za župana odločen pristaš Slov. ljudsko stranke, a referent ga je vpisal kot pristaša Jugoslov. demokratske stranke. V občini Sv. Anton v Slov. gor, je izmed 10 izvoljenih odbornikov 8 odbornikov pristašev Slov. ljudske stranke, dočim izkazuje statistika okr, glavarstva ravno nasprotni' rezultat. V občinah Studenci pri Mariboru in Pobrežje pri Mariboru so izvoljeni po 4 pristaši Slov, ljudske stranka katere je vpisalo okr, glavarstvo kot pristaše drugih strank. V občini Brezje pri Poljčanah je izmed 10 odbornikov 9 pristašev Slov ljudske stranke, a okrajno glavarstvo je vpisalo 5 odbornikov kol pristaše samostojne kmetske stranke. v Občini Plavč so so na listi, ki je bila nasprotna kandidatni listi Sl. ljudske stranke, podpisi treu kandidat tov faizificirali, kar je dognalo orož’ iiištvo, a proti krivcem so ničesar ne ukrene. Od občine Šmartno na Pohorju, se je_ sprejela prepozno vložena, ne -pravilno sestavljena kandidatna lista Samostojne kmetske stranke, dočim je 1'sta Slov, kmetske zveze, akoravno J ah ko priče priseže jo, da se je odpo -slala, na okrajnem glavarstvu — |iz-ginila. V okrajnem glavarstvu Ptuj so v občini Sv. Lovrenc na Dravskem polju na listi malih posestnikov izvolj'e- policajdemokratije. ni 4 pristaši Slov,- ljudske stranke , katerih pa okrajno glavarstvo noče šteti med odbornike SLS.- V isti občini je okrajni komisar dopuščal k volitvi tujce, katerih nikdo ni poznal in so bili v volilni imenik vpisani z napačnimi krstnimi in rodbinskimi imeni, V Gbčini Sv. Rok ob Sotli je n -med 16 odbornikov dalo 15 odbornikov pismeno izjavo, da so pristaši Slov . ljudske stranke, a okrajno glavarstvo noče tega zabil ježu ti v Statistiko, Okrajno glavarstvo v Ptuju jo nezakonito postopalo v slučajih, da je bila kaka oseba, vpisana kot kandidat na več kandidatskih listali. Po zakonu bi se moralo črtati take kandidate, a okrajno glavarstvo v Ptuju je klica lo take kandidate k zaslišanju, kolega uspeh je bil, da se je tak kandidat dal zbrisati na listi Slew ljudske stranke, V okrajnem glavarstvu Slov. Gra dec je bila vložena kandidatna lista v občini Trbonje pod firmo Kršč kmet ska zveza, Akoravno so vsi' izvoljeni -odborniki pristaši Slov. kmetske zve' ze, odnosno Slov. ljudske stranke, je okrajno glavarstvo vpisalo vse odbor nike pod firmo SKS. V občini Kaplja je izvoljenih 14 pristašev Slov. 'judske stranke, a u-radni izkaz izkazuje le 2 pristaša SLS, \ občini Remšnik, na nemški meji^ se je agitiralo na način, ki je kaz njjv, O r|gitaciji je oda obveščena zandax'merija in okrajno glavarstvo, a ni se ukrenilo ničesar. Agitatorji de -mokratsbe stranke, med njimi tudi in teligenea, so hujskali proti Slovenski ljudski stranki, češ, da je ista za Srbe, a nasprotna strainka proti Srbom, kar je želo vplivalo na ljudstvo, ki pna stike z.Nemci v Avstriji in je živelo vedno 'v gospodarski odvisnosti od raznih narodnih nasprotnikov v Marenbergu In celem okraju Maren -berg. Z ozirom na navedena dejstva vprašam g. ministra:, 1- Ali so mu. navedeni slučaji znani? 2. Ali hoče odrediti strogo preiskavo in vse potrebno ukreniti, da se jjradna statistika glede občinskih volitev popravi, 3, Ali hoče političnim uradnikom -dati nalog, da strogo nepristranske vrše svojo službo in da vso opuščajo, kar povzroča pazburjenjo in uezado voljnost ljudstva, ker škoduje nezakonito in strankarsko postopanje polilič’ nih uradnikov, ki so zastopniki vlade, ugledu države. Beograd, dne 10, junija 1921, „Junaški čin“ ormoških JDS občinsk. odbornikov. Središko orlovsko okrožje priredi v nedeljo, dne 19, t, m. v Ormožu velik orlovski tabor za coli ormoški okraj,. Povsod vlada za ta dan veli -kansko zanimanje 'in v slučaju iepega vremena že danes lahko mirno trdi -mo, da bo ta tabor krasna manifestacija katoliškega kmetskega ljudstva . Slavnostni prostori so se prvotno do -ločili v mestni grabi. Toda sedanja neznatna liberalna večina je odbila tozadevno prošnjo. Zaprli so gospodje s svojim odgovorom katoliški mladini in kmetskemu ljudstvu iz celega okra ja dohod v mestno grabo, ki je po našem mišljenju pač last,vseh občanov, ne pa samo tene stranke. Kot vzrok odpovedi navajajo žurnalistlčne napade na nekatere odbornike. Kaj za Boga pa to Orle iz celega okraja briga, če se gospodje odborniki med seboj kavsajo po listih in kregajo radi travnikov in drugih reči Saj vendar ni — tako pač lahko razsodi' vsak trezno misleč človek — orlovski tabor kaka prireditev enega odbornika, kateri je osumljen teh napadov. Kako naj bo orlovsko okrožie za take reči odgovor no, ali jih naj četo preklicuje, ko nima niti najmanjšega stika z napadi. Orlovski tabor v Ormož i ie prireditev Orlov celega središkega okrožja. In zato, gospodje oblastniki v Ormožu vedite, da ste s svojim odklbiiVlniiu nastopom se postavili proti katoliški organizirani mladini in proti ogromni, večini kmetskega ljudstva iz celega o kraja. Naravnost uganka nam jo: Kako so mogli to storiti ljudje, ki sö se odebeliti in omiljjbnarilr na račun kmetskega ljudstva, kakor trgovci V-e selič, Kuharič in Polak, In g,Horvat: Kdo zahaja v vašo gostilno, če ne kmetsko ljudstvo, katerem-л ste tudi vi zaprli dohod do mestne grabe s svojim podpisom? Vsi imenovani, bodite dosledni m zabranito ljudstvu dohod tudi v vaše trgovine in gostilne! Najbolj pa si zapomni kine to ko ljudstvo, da je proti tvoji mladini glasoval z doktorji in milijonarji tudi krnet Kova čič iz Dobrave ! Pa vse to nas nič ne ovira. Tabor se bo vršil in gotovo še sijajnejše. Kakcr blisk so jo raznesla vest o odpovedi prostora in po celem okraju je zavladalo veliko ogorčenje, pa še večje navdušenje za tabori Ta se bo sedaj vršil na obširnem in kras, nem vrtu našega odličnega somišlje -nika, okrajnega načelnika in župana na Hardeku, gospoda Franca Hartže-lič, In Ormož bo vkljub odpovedi! v znamenju viteškega in ponosnega „Orla“. Jugoslavija kot križaiišče gospodarskih interesov velesil. IL V svetovni vojni so je po dietnih strašnih borbah zrušil nemški militarizem in imperijalizem. (Vendar moramo, če smo objektivni, priznati, da je Nemčija pokazala v borbi proti celemu svetu velikansko vojaško, gospodarsko in organizatorično moč, Nemčijo so zrušili, a ne uničili. Z verzaji-sko mirovno pogodbo so ji naložili ko-losalna gospodarska bremena, ki jih bo Nemčija nosila najmanj 30 let, če ne pridejo vmes kaki drugi veliki politični dogodki:, ki bi spremenili celo politično situacijo. Nemčija trdovratno dela na to, da bi se znebila mirovnih bremen, a Francoska ji z veliko armado v Porenju sedi na vratu in izvaja njeno razorožitev. Izvedba ver-zajlske mirovne pogodbe pomeni, da bo Nemčija eno celo generacijo delala zastonj in Te se pokorila za grehe, ki jih jo storila predidoča generacija. Nemčija je' prisiljena, da zdaj dela s polno paro, da razvije svoje gospodarsko življenje do skrajnih možnosti, da poživi in ojači svojo trgovino v Še višji meri kot pred vojno, da s tem dobi v roke plačilna sredstva, za vojno odškodnino. Nemška valuta je vsled katastrofe, ki je zadela‘državo, sicer jako padla, a kljub temu vi* ditno, da Nemčija producira in izvaža veliko cenejše kot dežele takozv, zdrave valute in zmagovalci. Tu spet najdemo potrjeno gospodarsko pravilo, da je slaba valuta ekšportna premija za državo. Angleška in Amerika hočejo s posebnimi postavami „anti dumping bili“ zavarovati svojo trgovino proti ceneni nemški konkurenci, Nemčija hi ti sklepati po ratifikaciji miru trgovske pogodbe z vsemi državami. Brez-dvomno je, da se bo nemška trgovina ob primernem času zopet obrnila proti vzhodu, Poljski in Rusiji, in proti' jugovzhodu üä Balkan in v Levante, In stari proces nemške konkurence se bo zopet ponovil, morda še v večji meri. ioda zaenkrat s to razliko, da nemški gospodarski ekspanziji vsaj za nekaj časa ne bo sledila politična, ker imamo sedaj za opraviti z vsaj na videz demokratizirano nemško republiko in drugič pa vsled določil mirovnih pogodb ne morejo zopet razširiti svojih politiönthin vojaSkih’ kril. Raz ante g a jim bo vojna odškodnina za dolgo časa pila preobilo bojevito kni, tako da lx>mo imeli za opraviti s po sili krot-. k im nemškim narodom, ki bo moral jako gledati in se truditi, Ida poleg velikih bremen' preživi še samega sebe. Vse to seveda se zgocfi le s predpogojem, da ostanejo v veljavi sedanje mirovne pogodbe, kar je v interesu vse entente in čele nenemške Evrope. V smislu te mirne gospodarske — ekspanzije in trgovskega zaslužka je Nemčija tudi z našp državo jela sklepati trgovsko pogodbo, pri Čemur naj služi Donava kot glavni prometni pot. Vi Nemčiji se je ustanovila nemško-ju-goslovanska družba, katere namen je kulturno in gospodarsko zbliževati oba naroda. To je tudi eno sredstvo novega nemškega trgovskega kurza, ki je sam na sebi vse hvale vreden. Dokler bo Nemčija hodila to mirno pot, nimamo vzroka, da bi jo princi-pijelno odbijali, tembolj ker vidimo, da nas tudi ententa odira iu ščipije, kjer more. Pri naši slabi valuti tudi ceneje up ujemo na nemškem trgu, s katerim mamo stare zveže, kot pa v deželah zdrave valute. Torej trgovsko-gospo -darskih stikov z Nemčijo ne bomo zamotali, ampak jih v mejah skrbnosti za naše gospodarstvo in našo industrijo gojili:. Politično približevanje pa bi bilo le v toliko mogoče, kakor to dopuščajo mirovne pogodbe in pa zadržanje Nemčije v izpolnjevanju istili in ozir na morebitne spremenljive politične dogodke bodočnosti. Nikakor ni nujno, da bi bili vedno politični nasprotniki Nemčije, a to je odvisno največ od nje same, da kolikor bo to v resnici mogoče, opusti svojo politično ekspanzijo v smereh Hamburg—Bag-dadt Berlin—Carigrad, Gdansko—Solun, Severno morje—Adrija, ker vse te tendence ogrožajo obstoj naše- države in nas lahko prisilijo v borbo na življenje in smrt, v kateri pa bi nikakor ne ostali osamljeni, ravno zato ne, ker se tn nemška ekspanzija križa z angleško-franooskimi ter italijansko -ruskimi interesi, kar je za nas velika sreča in predpogoj za obstanek naše države. Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Presne t o č u dno zaokroženo in preluknjano obliko in vsebino dobiva naša konštituanta, Najprej Ra bič, za njim zajedničarji, komunisti in Jugoslovanski kjtub in bogzna, kdo vsie še bo odromal iz konštituante, prodno bo ta doživela Vidov dan. Oso bito zemjipiradniiikA vleče zadnji čas vprašanje agrarne reforme z vso silo proč od Bašiča, AkO bodo zemljorad-niki pametni in bodo znali izrabiti kri lični položaj, v katerem se nahaja Pa šič po odhodu toliko štrank iz zbornice, bodo postavili vladne mahinacije z agrarno reformo čisto na glavo, O d h od J u g o s 1 o v a n s k o-ga kluba iz zbornice je presenetil vladinovce iu prestrašil starosto Pa-šiča in zborničnega predsednika Riba ra, ki že konferirata z dr. Korošcem a tokrat menda zaman, Ti udi n a j h u j š e centraliste kot so Vošnjak, Žerjav in Pribi čevič jč dimil odhod J ugoslov. kluba iz konštituante, Vladinovc-i se sedaj po -svietujejo na vso moč in so vsi mnenja, da se mora popustiti glede razdelitve države napram opoziciji.. Sam Žerjav predlaga, da hi naj bilo število prebivalstva v eni oblasti 1 milijon. G. Žerjav bo kmalu za nedeljeno Slovenijo. K o n s t j) t u a n t a je razpravlja-la na svoji zadnji seji o vojski in vojaški službi. Proti sedanji vojaški slu žbi so nastopili poslancu iz kmetskih vrst.- G P a ši č je tudi v, zelo'mučnem položaju radi baroško ljuke.* Italijansko časopisje razglaša mirno v svet, da se je naša država že pobotala zastran Baroša z Italijo in pristala na to, da bodo Reko in Baroš opravljali: Italija, Reka in naša kraljevina. Ra. vnokar omenjene mešetarijo z Baragom je obdolžen Pašič in mu je tozadevno porinil pod nos obširno interpelacijo dr. -TrumMč. G» Pašič bo moral na Trumbičeva vprašanja odgovo, riti jasno brez mešetarskega pvinkar-stva. . . -r- ITALIJA, Pr e d sed miki nove italijanske zboruje je Nicolai. Nova zbornica je že razpravljala o preosnovi državne administracije in o zmanjšanju števila državnih uslužbencev. P r, o t e s t n i S t r. a j k železnij * čarjev proti beneškim fašistom se nadaljuje, Fašisti bi radi vozili vlake v Benetke, a jim tega ne pustijo komunistični ter. socijajlistični železničarji. AVSTRIJA. Avstrija ne more priti iz vi: dne krize, M že traja celih 14 dni. Krščanski soeijalei so sklenili, da sodelujejo na sestavi nove vlade, toda pod pogoji, ako se ' Avstriji zajamči nadaljevanje pomožne akcije in ako se ukine vsako nadaljno ljudsko glasovanje za združenje z Nemčijo. Temu predlogu se pa odločno upirajo Vsenemci, ki zahtevajo, da se brezpogojno vrši ljudsko glasovanje na Sta. jerskem dne 3, julija t, 1. Vrše se sedaj pogajanja med vlado in obema skupinama, toda ni verjetno, da bi prišlo do kakega sporazuma še pred 3. julijem t. L' in ljudsko glasovanje so bo bržčas na Štajerskem izvršilo, CEHOSLOVASKA. B u dl i m p ^ š t, aun s k i poroče -valeč nekega češkega Usta je sporočil vest, da namerava udariti zloglasni renegat Hegaš z 20 stotnijami madžarskih prostovol.oev na slovaško o-zemlje. Vpad naj bi se vršit okoli 16. junija. K j predstoječim pogajanjem, med Cehosiovaško in Madžarsko pri pominjajo češki Usti, da je mala ententa sicer ustvarjena proti- Madžarski da pa nima nikakih agresivnih ten -dene,- Ako bo Madžarska izpolnila obveznosti trianonske pogodbe, bo mala ententa stopila tudi z njo v prijateljsko razmerje. — V Ceiioslovaški republiki, kjer vlada uradniški kabinet proti vsem načelom parlamentarizma, je izbruhnila kriza, katero bodo rešili v teku prihodnjega tedna < Zveza nemških parlamentarcev je pro testirala pri ministrskem predsedniku proti načinu izvedbe agrarne refer -me. Politična poročila. p O „brezpomembno»ti klerikalizma,“ Izstop Jugoslovanskega kluba iz ustavotvome skupščine ie Pašiča in vladne stranke tako razburil, da so takoj iskali zveze z dr. Korošcem. „Jutro V ki je pisalo vedno v poniževalnem tonu o „Korošcu“, že piše prav potuhnjeno:. „IZaradi izstopa Ju-goslov. kluba iz skupščine je povabil g. Pašič g, Korošca na konferenco. Tudi predsednik skupščine g. Ribar je povabil g,. Korošca na razgovor.“ Bili so časi, ko so liberalni’ Usti bili polni ciničnih in nesramnih namiga-vanj na našega voditelja. Pašičevi razgovori z dr. Korošcem ne bodo nik dar zadovoljili naših demokratov. Za avtonomijo in soaij aino-gospodarsko 'enakopravnost se bo Jugoslovanski klub boril z vso doslednostjo, dokler, ne bo zmagaj. p Radikalna stranka je popolnoma zaplavala v velesrbske vode in zahteva centralistično uredbo države kot predpogoj za srbsko hegemonijo nad Slovenci in Hrvati. Radi tega radikalna stranka pod nobenim pogojem ne bo dopustila razdelitev države na avtonomne pokrajine. To stališče so v kon-stituanti zastopali doslej vsi govorniki radikalnega kluba. Pnevne vesti. d Poslanec dr. J. Hohnjec priredi v nedeljo, ,19. junija po rani maši v Št. liju v Slov. gor. javen političen shod, da seznani volilce o sedanjem položaju. Vabimo na shod domačine in sosede. d Shod SLS v Celju. V nedeljo, dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj se vrši v vrtni- dvorani hotela »Beli vol« v Celju shod Slov. ljudske stranke. O nastalem položaju bo poročal poslanec Dav. Krajnc. Pridite v obilnem številu! d Klerikalci in protidržavna agitacija. Ravnokar omenjenih demokrats kih žurnalističnih zaglavij laži bo sedaj kar deževalo po „Jutru“ in „Naro 'du.“ Liberalce je izid občinskih volitev tako osupnil, da so začeli s svojimi marogastimi prsti kazati na SLS: glejte jih. protidržavne agitatorje, ki rušijo državo doma in v inozemstvu . Demokratska gospoda v Beogradu namreč ne zaupa več našim lažidemo--kratom, ker so dosedaj farbali demokratski klub o svoji slovenski moči, ki ga se je pokazala tudi pri občinskih volitvah kot ena prav velika ničla . Da potisnejo naši liberalci svojo poulično nagoto vsaj začasno bolj v o -zadj-e, bo hreščala zopet že ogiušena demokratska lajna o protidržavnosti teh klerikalcev, ki so skuhali demokratom tako vročo politično kašo, da se je ni mogoče lotiti od druge strani, kot od one -lažnjive o protidržavnosti. d Demokratom ni prav, da je slovenska katoliška javnost spravila v francosko časopisje kulturnobojne tendence in poizkuse beograjske vlade . Baš radi tega nas imenuje žurnalisti-cna finesa „Narod“, da smo klerikalna sodrga. Kdo pa klečeplazi pred Francozi bolj, nego ravnö „Narod“, ki se je že, bit v zadnjem času Čisto pofran-eozil, ker je prinašal uvodne francoske Članke brez prestave. Ako si pa rni katoliški Slovenci stisnemo roke s Iran epskimi katoliki in jim povemo, da se pri nas spleta isti kulturnobojni bič , katerega so pred vojno občutili tudi katoliki Francije, smo baš radi tega v očeh demokratov: Klerikalna sodrga! d Zopetni „uspeh14 samostojne po-politike. Upali smo, da bo ministrski svet, v kälterem sedi samostojni minister Pucelj., vsaj deloma ukinil trošarino na vino. Zmotili smo se. „-Jutro“ poroča da je finančno-ekonomski komite sprejel novo trošarinsko uredbo, s katero ostane dosedanja trošarina na vino (1 K od Utra, 1 K 60 v od buteljke) neizpremenjena in se bo odslej plačevala v navedeni višini. Dobrote samostojnih politikov so res ne izmernp in si jih bo treba do drugih volitev dobro zapomniti! d Liberalna metoda. Iz. Ormoža nam poročajo: Da se naši demokratje med seboj kavsajo in ravsajo, to n« rde posebnega; posebnost je samo to., ker si očitajo svoje grehe v „Straži“ in dolžijo pisave klerikalce. Napredni gospodar je po krivdi svojih prista -Sev krvavi pot po il; takrat so mu bili dobri klerikalci, da so mu brisali potne srage in ga vlačili iz luže. Mož se je zaklinjal proti svoji stranici in ji’ kazal fige. Pa se je zameril in pri -staši so ga porinili v( „Stražo“,, Pišejo v „Straži“ črez lastno ljudi m če drugače ne gre, ponaredijo podpis ka, kega klerikalca. Guclno, da jo tisti de. mokrat, ki je iskal zdravila pri klerikalcih, glasoval proti orlovski prireditvi nai občinski zemlji! Se izgovarja na „Stražo“ in strankarsko disciplino! Najemniki občinskih travnikov so bdi tudi proti, — po receptu — sebi vse, drugemu nič in ker je „Straža“ pisala to kar je res, „Straža“ dosti bolje stori, če priporoča, da se občinska ze mlja porazdeli med demokrate, prizna, da znajo za sebe dobro gospodariti m so že rojeni zato, da vladajo nad klerikalci, Na svoje trgovine irv gostilne pa si obesijo napis „Ajmo mi Sokoli, klerikalni groš, pa nam le diši“, Bog živi! d Brez tobaka. Iz Slovenjgradca nam poročajo, da so tamkaj in v okolici že dva meseca brez tobaka. Invalida, kateremu se je poverilo vodstvo glavne zaloge, ne zadene tolika krivda, pač pa bi se naj za zadevo pobrigala finančna uprava. d Nove maše. v lavantinski ško fiji Trije gospodje iz IV. letnika bodo darovali mesca julija svoje prve sv. maše in sicer: č. g. Breznik Janez 17. julija pri Sv, Trojici v Slov. , gori; slavnostni pridigar g, Jožef Jan žekovič, • dekanijski upravitelj pri Sv, Lenarti! -v Slov. gor. C. g. Leber Janko, 10. v Dramljah pri Sv, Jurim ob juž> žel.slavnostni govornik g. prof. dr. Anton Medved iz Maribora. S. g. Mak Ivan,, 10. julija pri sv. Jožefu nad Celjem; pridigar: univ. prof dr, Malt. Slavič, iz Ljubljano. — Časti lamo! d Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje bo dne 11, in 12v julija. Plača se samo polovična vožnja iz vsake po staje glavne proge,, Legitimacijo si ja treba naročiti vsaj do 21. junija pri svojem dušnem pastirju. Legitimacija stane 20 K. P,- n. gg, duhovnike vljudno prosimo, da nam vsaj do 24, junija naznanijo, koliko legitimacij rä« bijo, in ds; pošljejo denar, Z legitima- cijo vred dopošljemo potem tudi vozni red m vapored lomanja. Legitimacije se naročijo pri: Romarski od* bor v Mariboru, Cirilova tiskarna. d Na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru, Samostanska ulica 4., je dne 24., 25. in 26. junija od 8. do 12. in od 14. do 18. ure razstava šolskih risb in ženskih ročnih del. Vse, ki se zanimajo za šolsko delo, prav vljudno vabimo. d Sprejem gojencev v mariborska artilerijsko podčastniško šolo. Letos bo sprejeta v IL artilerijsko podčastniško šolo iz meščanstva in vojska do 200 mladeničev. Za sprejem v šolo ve Ijajo sledeči; pogoji: Biti morajo naši državljani in doprinesti domovnico, krstni list, da niso mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, zadnje šolsko spričevalo, da so dovršili najmanj 4 raz -rede ljudske šoLe, prednost imajo oni z večjo šolsko omiko, nadalje nravno’ štno spričevalo, dovoljenje od staršev in da so neoženjeni. Natančnejši pogoji se dobe na poveljstvu IL; artilerijske podčastniške šole v Mariboru, ITozadcvne prošnje za sprejem morajo biti vložene naj dalje do 20. septembra t, 1. na gori označeno poveljstvo. 20 letnico svojega obstanka slavi Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva v nedeljo, dne 14. avg. z veliko planinsko veselico v Rušah. Spored bo raznovrsten, v šotorih bo vsakdo za mal denar dobro postrežen, kaj se bo pa drugo nudilo, o tem še danes ne moramo poročati. Vsakdo naj si pripravi svojo planinsko ali narodno nošo ter rezervira ta dan Rušanom. d Strokovna pomoč večjim kmetovalcem. Nekaj odličnih letošnjih Absolventov drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru želi mesca avgusta ali septembra t. 1. vstopiti v kmetijska prakso na primernih boližiu posestvih ter se zadovoljuje v splošnem samo si rostim stanovaniem in hrano brez plače v gotovini. So stari 18 do 28 let, med njimi taki, ki ne rellektiraio na stalne službe, ampak se povrnejo pozneje na svoje domove, da prevzamem vodstvo lastnega gospodarstva. Drugi reflektirajo na stalne službe za pozneje kjerkoli. Zanimanci za take izborne mlade strokovne moči naj iz* volijo stopiti v, zvezo z ravnateljstvom navedene šole, ki prevzame brezplačno posredovanje v interesu absolveo„ tov in stvari. d Strašen zločin. Pred mariborsko poroto se je zagovarjal 17letni Ambrož Malek iz Sele na Zavrhu pri Sv. Lenartu v Slov. gor. radi bestijalnega umora. Malek je vzdrževal z neko Marijo Brandstätterjevo ljubimsko razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Kljub temu je začel novo razmerje z Antonijo Murko. Nekega dne je popival v gostilni z novo ljubico in na tihem sklenil, umoriti Brandstätterjevo. Iz gostilne je krenil naravnost proti domu omenjenega dekleta, kjer se je mudil nekaj časa in jo povabil s seboj v gostilno. V bližini nekega gozda jo je z žepnim robcem zadavil ter vrgel v bližnjo mlako. Sodišče mu je prisodili 9 let težke ječe. Pravorek je vzel obtoženec s smehom na znanje. d Za krojaško delavnioo v inva-•lidnem domu v Ljubljani se išče invalid delovodja, ki je ob enem prikrojevalee. Reflektira se na prvovrstno moč z večletno skušnjo. Zadevne prošnje, opremljene z izpričevali je poslati do 1. julija 1921 invalidskemu oddelku poverjeništva za socialno skrb v Ljubljani. (Št. Peterska vojašnica). d Bolgarska demonstracija na Dunaju. Ob priliki uprizoritve Bernard Shaw-ove komedije »Junaku je prišlo v takozvanem Schlosstheatru do burnih demonstracij bolgarske akademske omla-dine. Vsebina igre je razžalila bolgarske dijake v njih narodnem ponosu. d Jasnajo Poljano, bivšo last ruskega pisatelja Leva Tolstega, je proglasila sovjetska vlada kot posest ruskega naroda in je imenovan Aleksander Tol-■ stoj za kustosa tega posestva. d Boljševiški denar s carjevo glavo. Ruski trgovci pripovedujejo, da so pričeli boljševiki izdajati srebrni denar s carjevo glavo, ker kmetsko ljudstvo ne mara sprejemati papirnatih bankovcev. Sedaj bodo ruski mužiki vendarle zopet gledali svojega carja, za katerim, kakor se zdi še vedno žalujejo. d Izseljevanje v Ameriko vnovič omejeno. Vlada Združenih držav Se-' verne Amerike je pred nedavno izdajo» : novo- -odredbo, ■'■ki vuovič -'omejüje'pri-.-seljevanje ■. ižsieljeecev iz ' '■ srednje in vhodne <■ Evrope ■: v Amerika, Za dobo enega :te£a je"omejeno- .priseljevanje v .Ameriko- na eno tretjino dosedanje mere.' Odslej.', s^- , b»;dp mogli priseljevati v • ..Ameriko ;š$mo Angleži in Skandinavci. Iz Maribora. 4 lwS se je- dne 14. t. m. gosp. - dr. Ludvik Novak, sekundarij v javni -mariborski.', bolnici z gospico Rožico Bajtovo, hčerko, šolskega ravnatelja v Gorici, sedaj učiteljico v Mariboru. d „S klerikalnimi komedijami nam pa -.obračun ne bo tež a k'“ * To je sklepna! -misel, posneta u „Taboravega“ modrovanja o izidu mariborske županske volitve. Mislimo, da se nam napovedanega obračuna no bo treba bati,:‘Kakor’ sipo že, omenili, so zma-gale v Mariboru stranko t radikalno-sooijatniml programi, ki bodo gospodarite. -.po. valji velike večino mariborskega prebivalstva in se no bodo v svojem delu pustile motiti od nikogar, . najmanje od peščice onemoglih, polica! demokratov. Kakor so obsojeni demo -krat; y . zagrebškem občinskem odbo -гк na miiast večinskih strank, 'tako dudf v. Ljubljani in v Mariboru ne bo I do odslej ,'gobezdali o naprednosti in narodnostnem monopolu. Ljudstvo je zahtevni# deforme v, komunalni upravi. Ker .jih. reakcionarna eentral-de -mokraoija ut' bi nikdar, uvedla, so mo rali* prepustiti,'Vplivna mesta drugim -ljudem,; Ki bodo boljše gospodarili. , S veta je»a“ narodnih socijalistov, je popolnima ■ aeosnovana., Njia ozke m pr каЦјјекј* zveze pr, Mariboru j z demokrati , ;su zakrivile, da niso dobili župana, .Дко se popravijo in pokažejo dobro voljo, ga .dobijo-čez tri leta. Do tiste dobe se bodo pa že morali, s sedanjim položajem sprijazn i ti d Teror mariborskih fašistov. Ne- ’■uiavno smo poročali, da so mariborski * naprednjaki c ustanovili svoj fašistov-ski klub,- ki naj bi v Mariboru prevzel težavno nalogo »čiščenja«. : Da je na tem te , sekaj .resnice — kljub temu, da so Taboriti- to vest zanikali — nam priča dogodek, ki se je vršil v sredo, dne 15» t» m. v Veliki kavarni. Tamkaj se je zvečer nahajal tajnik JSDS gosp. Lojze. Slanovec. Par vročekrvnih šovinistov je takoj začutilo potrebo, nagajati mirnemu Slanovcu, katerega so prisilili, da je moral kavarno zapustiti. V spremstvu teh »fašistov« je moral proti -domu» Slučajno nasproti došli policijski stražnik-ph 'ni nahrulil nasilnežev, marveč Skiiovca. Na odurni »Kdo*ste!« mu Slasiovec ni takoj odgovoril. V ozadju se je slišal glas; »Novoizvoljeni in nepotrjeni mestni svetovalec!« — Ker so nameravali napasti tudi glavn. urednika.' »Straže«, g. Goleča in na nesramen način izzivali g. Žebota, si uso-jamo Staviti ha g. policijskega svetnika Dr» Senekoviča kratko vprašanje; ali Vam je to ' počenjanje neodgovornih elementov znano in kaj mislite ukreniti, da se. v kratkem odpomore terorju . nacijonalističnih nasilnežev ? d lavna varnöst v Mariboru, Fa-šistevska družba v Mariboru se hoče proslaviti z raznimi junaškimi čini. Med fašiste so zašli tudi državni uradniki in poduradniki. Mi vodimo natančno evidenco'teh junakov. Svojo vročo kri si bodo, Se predno bo preteklo leto dni, mnogi izmed njih hladili v Makedoniji. d Radovednim mariborskim Sokolom. Mariborski Sokoli bi radi znali naslov državne blagaj'ne, pri kateri bi zamogli dvigniti 500 dinarjev za vsacega sokolskega osješkega izletnika. Radovedni mariborski Sokol se naj obrne po naslov te blagajne na srbski list »Balkan«, ki fe prinesel kot prvi izvirne vesti, o 500’ dinarjih, ki bodo izplačani iz državne blagajne vsakemu izletniku Sokolu, ki bo poletel v Osjek. Ako pa jim državna blagajna ne bi izplačala takoj ravnokar omenjenega, naj se obrnejo marib» Sokoli za predujem na demokratski izvozničarski fond, kateri iim je gotovo na razpolago. d Izid mariborskih županskih volitev je tako potrl in konsterniral voditelja mariborske JDS in predsednika stanovanjskega urada Voglarja, da je revež obolel, O Voglarjevi boleziti bo natančneje poročal »Tabor«, ker jo je javil m naznanil v včerajšnji številki. Katastrofe četudi so politične, pretresajo živce m silijo človeka pod odejo. d. fflasbena Matice Maribor v Mariboru lil. redni občni zbor se .vrši v soboto dne 25. junija 1921 ob 20. uri v društvenih prostorih pri Götzu na Aleksandrovi cesti- z običajnim dnevnim redom. Samostojni predlogi drustvenikov se naj 3 dni pred občnim zborom oddajo odboru, ki mu je o teh predlogih poročati. — Občni zbor je sklepčen, ako je skupno vsaj ena petina rednih članov, članov pevskega zbora in izvršujočih članov navzoča. Ako niso sklepčni, se vrši isti dan in sicer pol ure pozneje drug občni zbor, z enakim dnevnim redom, ki je v vsakem slučaju sklepčen. Vsak društvenik glasuje in voli osebno, samo zunanji društveniki smejo voliti pismeno, pa morajo pödpisati lastnoročno volilni listek. Odbor. cl Mariborski kat. srednješolski dijaki priredijo v soboto 18, t. m. ob 548, uri zvečer v dvorani Jugoslov, strok, zveze (Splavarska ul.) pod o -kriljiem SKSZ Meškovo dramo „Mali“ Ker je čisti dobiček namenjen knjižni ei HDZ v Mariboru, vsi prijatelji . kat, dijaštva vljudno vabljeni. Fred -prodaja vstopnic v prodajalni Cirilove tiskarne, d Odboru „L obrtne razstave“ so došli še sledeči darovi: Mariborska eskompfna banka Maribor 1000 K, „Sever“ lesna industr, družba, MarL ! bor 400 K, Mariborska eksportna hiša „Luna“, 200 K, Franc Čuček, Ptuj 200 K ter Zadravec J. Središče 50 K, za katere se odbor iskreno zah valju, je ter prosi nadaljnik posnemaloevt Kdor ima smisel za proev i. in uapre-dek našega mesta, se gotovo ne bo o-botavljal po možnosti tej dobri stvari prispevati. Predpripravo za razstavo so v polnem teku in se je tudi že čez 100 udeležencev vseh obrtnih strok priglasilo. Orlovski vestnik. o Orlovski tabor. V nedeljo, dne 19. junija 1921 se vrši v Ormožu veliki orlovski tabor za ormoški okraj. Dnevni red je sledeči; Dopoldne ob pql 9. in 9. uri častni sprejem središkega in ljutomerskega »Orla«, ob pol 10. uri skupna sv. maša. Ob 11, uri sprejem došlih gostov in orl. deputacij iz Maribora, Ptuja in Ljubljane. Popoldne po večernicah javna telovadba in potem ljudska veselica. Svira narodna godba iz Ormoža. Vabimo vse prijatelje orlovske mladine na prav obilno udeležbo. Sami se prepričajte, da koraka naša mladina neumorno in pogumno naprej — za cilji krščanske vzgoje, ljubezni do svojega materinega jezika in slovenske domovine. Bog živi. o Sentlenartsko orlovsko okrožje. Ker kolidirata na dan 17. julija dve slavnosti, se okrožna orlovska prireditev pri Sv. Benediktu v Slov. gor. vrši teden poprej, t. j. dne 10. julija. Bratske odseke, sestrske krožke, izobraževalna društva in p. n. občinstvo prosimo, da si za dan 10. julija urede svoj prihod na orlovski tabor. Predsednik. o Okrožna prireditev v Slivnici 19. junija. Odseki in bratje, ki se peljejo z vlakom naj ne pozabijo v Slivnici dati voznih listkov žigosat!—Vlaki peljejo iz Maribora ob 9 00, 10'17 in 12‘49. — Nazaj so zveze jako ugodne. — Radi večerje naj prijavijo odseki brate in sestre okr. tajniku! — Obedi so naročeni samo za prijavljene. o Za občni zbor naj odseki pripravijo poročila. Ravnotako okrožni odborniki! — Občni zbor bo po maši ob 11 b v Društvenem prostoru. o Skupen sestanek marib. Orla v pondeljek 20. junija ob 8 h zvečer^v društvenem prostoru. Narodno gospodarstvo. d Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru je gotovo eden izmed najboljših, najtrdnejših in najbolj varnih denarnih zavodov na Štajerskem, Pred nami je letno poročilo za 1 1020.: Posojilnica je imela denarnega prometa 74,076,906 K 34: v. Hranilnih vlog ima 5,997.029 K: čistega dobička je napravila 54,494 K. Rezervni fond znaša po prištetju čistega dobička K a!0.982. Posojilnica ima v Mariboru pred frančiškansko cerkvijo na naj lepšem mestu liišo in 4000 kvadratnih metrov obsegajoče stavbišče; pri Sv Miklavžu pri Ormožu, torej v Ljutomerskih' goricah, pa ima posestvo obstoječe iz 6 oralov vinograda ter, 16 oralov sadonosnika in gozda, Ta posestva iamčijo za varnost, vlog, Pose jilniea obstoji že 13 let in ni v tem £a su izgubila pri posojilih niti vinar i a To dokazuje, da načelstvo postopa zelo previdno in varno. Posojilnica obrestuje. hranilne vloge po 4% in po 4/4 %, Posojila daje na vknjižbo pc 554 %, na osebni kredit pa po 6.54%, V knjižbe oskrbi posojilnica sama in prihrani s tem posojilojemalcem velike svote, Uradne prostore ima v Stolni ulici št, 6 in posluje vsak dan od 8 do 12. ure. Ta posojilnica si je pridobila veliko zaupanje vlagateljev posebno radi tega, ker je vedno izplačevala vsako svofo, ki jo je hotel kdo imeti- Ko so med vojsko in po vojsk; mnogi denarni zavodi izplačali le malo zneske in za večje zneske zahteval po večtedensko odpoved, jo .iz Spodnještajersko posojilnice lahko vzdigni vsak vlagatelj vsak dan vsak še lako visok znesek, ker je posojilnica imela vedno dosti denarja. Ker j:e la posojilnica varna in zanesljiva, trdna in solidna, zato jo , toplo priporočamo vsem, ki hočejo varno naložiti svo; der; ar. g Lesne cene v Trstu padajo. Na tržaškem lesnem trgu so v zadnjih 2 mesecih padle cene za kubični meter zrezanega lesa Za celih 100 lir. Popra ševanje lesnih trgovcev iz Grčije, Tur črje in Egipta je skoro docela ponehalo, Ker je trenutno gospodarstvo v Grčiji všted notranjega in zunanjega političnega položaja te države nesigurno in zamotano, ni bilo na lesni trg no -benega grškega lesnega trgovca. Lesni trgovci iz Jugoslavije zahtevajo na tržaškem lesnem trgu za zrezan les 1500 jugoslovanskih K za kub. meter, seveda postavljen v Trst. Ker so pa stroški- za dovoz našega lesa na tržaški trg zelo visoki, trpi naša lesna trgovina občutno škodo, kajti čehoslova-Ška Ijudovlada je spravila na tržaški lesni - trg velike množine svojega lesa, in sicer vsled ugodnosti, katere je dovolila Čehoslovaška vlada za svoje lesne trgovce. Tudi Avstrija ne more radi visokih stroškov prodajati svojega lesa bo tekla tako dolgo, dokler v „ranjeni dežčli“ ne bodo uvideli, da je prava demokracija bodočnost Madžarške in Evrope. Iz češkoslovaške tkalnice ravnokar došlo: Posteljnima, lepo pisana 76 cm Široka 1 m 30 K, I20 cm Široka 1 m t>8 K. Inlet, roza 120 cm širok I m 78 K. Platno domače pristno, za rjuhe ali prtiče široko J 48 fm, I m 130 K. Namizni prti, beli in barvani, z m brez franž, široki in dolgi 150 cm 1 komad I50 do 200 K. Enaki prti 150 cm široki, 200 cm dolgi 1 komad 200 do 280 K, lanene brisače po različnih cenah. Ena jedilna lanena garnitura kot: 1 namizni prt in 6 servijetov v različnih cenah. Ena slamjača pristna 130 K, 1 cajghlače 140 K, do 260 K, Ženske' nogavice par 2o do 45 K, Obleke za dečke od 3 do 9 let 240 do 380 K. 1 tridelna žimnica (matraca) z airikoni 960 K. 1 žimnata podlaga (Drahteinsatz) 365 K. V zalogi večja izbira hlačevin, plavotisk», belega platna itd. VsakovTstae vrvi, kot za cerkv. zvonove, splave (flose), seno, dvigala in perilo, konjske št» an-ge in ujzde pri ’ i Atoizij *äßinÄ Marte,1 s posestvom na (ЗОЗШПв prodaj v mariborskem okraju. Velika nadstropna hiša z gostilniško opravo, veh-kim gospodarskim poslopjem, ob državni cesti in železnici, 2 uri od Maribora, četrt ure od železniške postaje, 14 oralov zelo rodovitne zemlje, mal vinograd se radi bolezni lastnika takoj proda. Naslov pove iz prijaznosti Tajništvo SLS v Mariboru, Cirilova tiskarna. Priložiti je znamko za odgovor. 334 M v mestu se takoj proda. Naslov v upravi. 339 Smrekovega lesa, lepega, 35 kub. metrov na korenini se proda. Kje, poveuprav-ništvo. 34O Dote, lep kotil &,% menja se tudi za dobro kravo-mlekarico. Prodajo se tudi razni težki vozovi. Vpraša se v trgovini na Glavnem trgu št. 4 v Mariboru. 338 Glavni trg št. 6. 318 nn,n.| Proda se po ceni ruZUl ! ključavnišarsko orodje, Maribor, Splavarska ul. I Meliki, lepi prostori, bt~ 3’_____________1—3 33 * rllžlir • sposobni za vsako 13 , . « »• • > veliko; skladišče, tik maribor- |ЈрбМ@ЈбП SGCi» ßflCtöi skega glavnega kolodvora, po- j slopja v dobrem stanju, na pro- j daj. Proda se tudi ves inventar kot 8 lepih konj, 1o kočij, 12 sani, vse s konjsko opravo ter * različno drugo. Naslov: Terezija Stamcar, posredovalnica za posestva, Maribor, Šolska ul. 5. 3-3 319 zmožen vsakega pisarniškega dela, išče primerne službe v Mariboru. Naslov v upravništvu 1—2 33З Posestvo, popolno gostilniško opravo, tobačna trafika, električna razsvetljava brez stroja, 1 in pol orala travnika, na prpdaj v Feldkirčhnu na Gor. Štajerskem. Natančneja pojasnila daje Frančiška Kamer, Ruda — tipica pri Velikovcu, Koroško. - ' 2—3 324 Občinskega tajnika, dobro izurjenega, sprejme večja občina. Naslov v upravništvu. 2—2 320 Književni vijesnik. Na Ijetrni sezonn naručite si o dm ah novo izašlu knjigu, Ji-rasek: »Filozofička histerija« K 30"—, koja je izašla kao prvo hrvatsko jubilejno izdanje^ Poliže čem K 30'—. Šalje Čeho-jugoslovenska nakladaj. Herejk Zagreb, Hatzova 15, 280 8—9 AL*: A., cerkvene stav-llDCni ZBSr bne družbe v Slov. Bistrici se vrši dne 26. junija ob 3. uri popoldne v župnijski dvorani Ce bo nezadostna udeležba, se vrši pol ure poznje pri vsakem številu udov» 327 2 osebna avtomobila eden, »Dion Foton«, drugi »Studi bäcker«, dvojno obročje, 15 rez. zračnih cevi, se vsled raz-druženja družbe takoj prodata Naslpv v upravi. 1—3 303 UJK» ž vrtom in travnikom v HIS« Hočah št. 6 se proda Amoš Jožef. 328 Orteediia F° 34,3°5I4°ra* rUSCJIlfO lov z vinogradom sadonosnikom, gozdom, poljem, živino ter vilo. Dve najlepši, trinadstropni hiši v Mariboru zelo ceno. Trgovska hiša, ki se da tudi za tovarno porabiti. Vila 6 km od Maribora z velikim vrtom 140.000 K. Paromlm in žaga pri Maribosu. Hotel z kavarno in vinsko trgovino se prodajo potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. Posestvo SSiov'Ä34 njiv, sadonosnika in vinograda z lepo opremljeno vilo. Cena 700.000 K. Posestvo I4 oralov. Pisarna nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. Halo posestvo, zelo čedno v najboljšem stanju z dvema hišama, po ena kuhinja in dve sobi, shramba za jestvine, veranda, klet, prostrano poslopje, studenec, vrt za zelenjavo, Sadönosnik in njiva, vse doma tik glavne ceste, ravna lega, pol ure od Maribora, se takoj proda. V hišo se kupec lahko takoj naseli. Natanč neja pojasnila se dobe na Teznu št. 37 pri Mariboru. 1—2 337 LIVARNA ZVONOVEIN KOVINE POPREJ DEHTELA SINOVI MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9 je zopet v obratu! CERKVENE ZVONOVE izdeluje surove litve v vseh kovinah in zilt-vinah (bron, medenina, aluminij itd ) UMETNA LIVARNA RELIEFI, CERKVEN! SVETILNIKI Vsa oprema za žgainic®, kletarstva, pivovarn«, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brizgalne itd. I4t IM. f. L H. BOhl. 166 H NAZNANILO. Splošna zavarovalna družba »Jugoslavija« je poleg že obstoječega glavnega zastopstva v Mariboru za požarno zavarovanje, ustanovila tudi Se oddelek za življensko zavarovanje s posebnim glavnim zastopstvom, istotako v Mariboru. Začasna pisarna se nahaja ¥ Mariboru, Aleksandrova cesta 25, Iščejo se torej stalni pOtovalci, kateri so že v tej stroki delovali. Plačilo po dogovoru. Jugoslavija“ splošna zavarov. družba Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani. 336 FRA1TC ЖЖА.ЖЖС, 1—3 slikar 329 MARIBOR, CiretUona silica, e. Absolvent monakovske in dunajske nmet. obrtne šole. Izvršuje slikanje sob, napisov, pokrajin, dekoracij in portretov po ceni. MALINOVE! sladek, dobite po pošti od 3 do-40f'*g, po železnici od 20 kg naprej. Izdeluje «e trojna kakovost: B po 34 K, G l p& 48 K, Gs po 52 K za 1 kg. Zadnji malinovec:1'{&$) je najbolj gost. Ljubijo ga kavarne in go stilne. Za pristnost in izborno blago jamči zdravim in bolnim odjemalcem Industrija sadnih izdelkov v Srnici ob Dravi,. 315 Marica Savnik, imtf tetini» v Mariboru, Mlinska utica 9 2—2 se priporoča cenjenim damftro v Mariboru in okolici «a mnogohrojni obisk in naročila '3* > Vabilo na OBČNI ZBOR ki se bo vršil v porideljek, dne 27. junija 1921 oi> 8. uri dopoldne v posojilnični pisarni v Ljufo»em, DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in pretitaufe' revizijskega-zapisnika. — 2. Poročilo nadžomištva o računu 2* 1 »920 in odobrenje istega. — 3, Izločitev udov. -4 4. Shačajtfoeti. Ako bi ta na 8.uro sklicani občni zborne feil »idepčen. se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redtom in V istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v smisfe §'3$. pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. V Ljutomeru, dne 15. junija I92I. 335 ioief чшт načelnik. Primarij 261 dr. Hugon Robič mnogoletni asistent univerzitetske klihike za kožne in spolne bolezni prof. dr. Matzenauerja v GrSzu, ordinira v Mariboru, Prešernova ulica 2/II, od (2.) 14. do (4.j SL. «-e» 11^П1Ж2ЖЖж1жЖЖХ AA Ж Starorenomirana tvrdka Alojzij Zorattš cerkveni pozlatar, Specialist v j restavriranju oltarjev, kipov,! umetnin itd. se priporoča čč, j duhovščini za naročila. Mojstersko delo. Zmerne cene. j Skladišča poljskih križev in j 4—los razpel. 254 MARIBOR, Strossmajeijeva 3. Spodnještajerska ljudska posojilnica Stolna ulica štev. 6. v Mariboru im zadr. z neom, zav. 01зж»ев*таје 'srlo®© po 4% in -&V4% *Ш*Ш*Ц,1 Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185 brezplačno. as Za var most vlog jamči rezervni sklad,-naložen v vinogradnem posestvu, v hiši-in1 stav-biščih na najlepšem prostoru v Maribora, I ReMtfcBj. tm jolcfcfetaje pomoJIHatlcMA шаат»*, ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. v LJUBLJANI je otvorila svojo V na Koroški cesti it. 1» I. nadstropje. Štev. poštno ček. urada: 12.445. K Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja srečke državne razredne loterije. Sprejema prijave za subskripcijo delnic III. emisije Zadružne gospodarske banke.; Telefon št. 311. izdajatelj in založnik;; Konz, „Straže,* Odgovorni urednffia ŠVJado Pušenjak. iTisk' Cirilove tiskarne v Maribora,