Su 140.
V Ljubljani, sobota dne 22. junija 1918.
Leto II.
NAPREJ
: Glasili jugoslovanske ssdalm Ualu tete:
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine'proste-
Posamezna Številka 14 vinarjev.
Produktivni militarizem.
Poizkusimo se za enkrat, zamisliti v čas pred vojno 111 se spominjati na vse argumente, ki se navajajo v ko-nst militarizma. Vso velike izdatke sosebno tudi za dridnevte, katerih bre-zvrednost se je izkazala ravno v vojni tako jasno — so zagovarjali s tem, da »bo prišel denar med ljudi« in »da se ustvari delomožnost za toliko ljudi«. Nemški nacionalci in krščanski socialci so z veseljem premlevali ta argument, ki je tako ugajal mišljenju takoimenovanega »špisbirgerja« in od katerega se je pričakoval prav poseben učinek. V nekoliko iz-Premenjeni obliki se pojavlja ta argument tudi sedaj zopet v obrambo te vojne. Strahovito škodo, ki jo je pro-vzrožila vojna vsemu človeštvu, poizkušajo utajiti s tem, ea kažejo na visoko konjunkturo v industriji in poizkušajo pregovoriti sebe in druge, da so vojni izdatki pro-uKtivm, t. j. ljudskemu gospodarstvu v prid prihajajoči izdatki. Tudi ta argument napravlja na »špisarja«, ki pc,-navadi zamenja zunanje lice bistvom stvari, največji vtisk. Sedaj se je pa oglasil še profesor berlinskega vseučilišča, ki je podprl zgornji argument v počaščenje Vojne in vojnega dobička.
Gospod profesor Oppenheimer je razložil, da veliki Vojni troški ne pomenjajo mnogo, predvsem niso nika. kršna prava obremenitev ljudskega gospodarstva. »V kolikor je država postala siromašneja, je do majhnega dela postalo ljudsko gospodarstvo bogatejše«. Kajti kar ie izdala država, poseduje večinoma nemški narod: v obliki vojnih posojil, bankovcev itd. In gospod Oppenheimer pravi dalje: »Ako vzamemo povprečno, ne ti-
him«
preveč pretirano, ali morda celo drzno, da skupna
Vednost nemške produkcije tekom vojne ni bila mnogo 'hanjša kakor v enaki periodi v miru«. S 150 milijoni Vojnimi dolgovi se gosp. profesor ne tolaži samo s tem, se je denar najel doma, temveč tudi s tem, da je, hakor poizkuša dokazati, znatno manj kakor polovica »emškega narodnega imetja, da, 011 prihaja v svojem optimističnem opazovanju vojnih učinkov tako daleč, da Prorokuje, da bodo po vojni realne mezde delavcev na« raščale, in nato dodaja opazko, da bo »zvišana kupo-Valna sila mas tvorila za nemško industrijo silen nov *rK, ki bo daleč odtehtal izgubo marsikaterega zuna« hiega trga«.
2e pred dvema letoma ie izdajatelj angleške revijo »Ekonomist«, Hearst, dobro pogodil z izjavo, da velik del Evrope za enkrat »živi v lažnjivi prosperiteti izposojenega denarja«. Proti izvajanjem v produktivnosti "m..h izdatkov dokazuje Adolf Braun v dunajskem »Der Kampf«, [ja jc kjio 150 milijard mark izdanih za topove, kanone, municijo, podmorske čolne, namesto za produkcijska sredstva, in da se uporablja devet milijonov ljudi ,lahiesio na polju in na stružnici v strelskem zakopu, natbesto na trgovski ladji na vojni ladji in namesto v ^Kovinah v vojaških pisarnah. Kje je denar, bomo spo-Zllali, ako bomo po vojni hoteli nabaviti si sirovine in clrug0 predpogoje za produkcijo. Ljudje, ki se tolažijo s tam, da ostane cfenar v deželi, smatrajo denarne sukate za denar, dasi morejo ti nadomeščati denar le v hieiah države. Kako malo upravičeni so optimistični nazori v učinkovanju vojne na ljudsko gospodarstvo, o SO edim vsi neniški narodni gospodarji. Profesor ^allod meni, da bodo delavci po svojem morali delati hva do tri dni v tednu, da plačajo davke in Diehl raz-aga, da se ni »premaknilo imetje, temveč zapravilo.« l-judsko imetje je narastlo Ie imenoma, kar je deloma Posledica, da je padla denarna vrednost, deloma da se ie dobavilo mnogo denarnih surogatov, v resnici pa je ‘>emško narodno imetje prikrajšano za vse, kar se je ^ralo porabiti na neproduktiven način. Najboljše so Vfže produktivnost vojnih izdatkov s primerjanjem jhvkov po vojni z onimi pred vojno. Nemška država tnorala naložiti letno 7 in četrt milijarde novih dav-“v> samo da bo obrestovala in plačala vojni dolg, te-J Več kot trikrat toliko kakor je pred vojno nalagala '1 *°h davkov.
in kar velja za Nemčijo, velja v primernem raz-,0riu tudi za Avstrijo. Le da bo mogla industrijsko ,llani razvita Avstrija prenašati svoje težave še težje ‘n da so v Avstriji vojni dobičkarji naložili državi še e?ii tribut. Pri nas se je delalo pred vojao največ z
argumentom o produktivnosti vojnih izdatkov, pri nas bomo tudi najbolj spoznali, da so edini, za katere je bila vojna produktivna — bili vojni dobičkarji, po katerih interesu je umerjen tudi oni argument.
Polovica krušne raci|e na Dunaju.
Sklepi dunajskega delavskega sveta.
Zdi se nam potrebno, da priobčimo sklep Dunajskega delavskega sveta na seji minuli torek v celoti. Glasi se:
1. Delavski svet zahteva takojšnjo vzpostavitev poine krušne racije in, dokler to 111 mogoče, dovolitev izdatnih prikladkov drugih živil.
Vsled pomanjkanja racioniranih živil se mora delavcem dati priliko, da si kupijo druga živila. V to svrho je potrebno primerno zvišanje delavskih plač.
Na drugi strani je vsled oslabitve delavcev zaradi trajno pomanjkljive prehrane potrebno dovoliti olajšave pri delu .skrajšanje delavnega časa brez prikrajšanja mezdnih dohodkov. To velja predvsem za vse one obrate, kjer se mora opravljati še nočno in čezurno delo, in v onih nepretrganih obratih, kjer je uveden dvanajsturni delovni čas.
Delavski svet poživlja klub nemških socialno-de-mokratičnih poslancev in pristojne strokovne organizacije, da nadaljujejo že pričete obravnave o teh zahtevah.
2. Delavski svet ugotavlja, da ni mogoče bistveno in trajno izboljšanje prehranjevalnih razmer, dokler traja vojna. Ne da se podcenjujejo velike zapreke, ki v so-danjem trenotku ovirajo vsa mirovna prizadevanja, po-
| navija delavski svet zahtevo po skorajšnjem splošnem j miru. Z resno skrbjo ugotavlja delavski svet, da je na j prvo znake pričetega preobrata v razpoloženju sovraž-! nih nam držav nemška oficiozna stran odgovorila na j tak način, ki se zdi malo primeren, da bi pospešil okre. ! pitev mirovne volje v sovražnih deželah. Delavski svet poživlja tedaj, da naj se avstro-ogrska vlada pokaže nc le pripravljeno, da vsak čas stopi v pogajanja o splošnem miru brez aneksij in kontribucij ter v ustanovitvi ligo narodov, temveč da se izjavi pripravljeno, da sama kolikor mogoče kmalu povabi na tej podlagi vlade sovražnih dežel k mirovnim pogajanjem. Delavski svet pooblašča klub nemških socialno-demokratičnih poslancev, da takoj predloži to zahtevo zunanjemu ministru.
3. Delavski svet protestira proti načrtu, da se parlament potiska v stran in pripravlja pot absolutizmu — § 14. Delavski svet zahteva takojšnje sklicanje parlamenta. Pooblašča klub nemških socialno-demokratičnih poslancev, da predloži to zahtevo takoj ministrskemu predsedniku.
4. Delavski svet zahteva obvezno zagotovitev vlade in vojaške uprave, da se ne bodo izdale radi sedanjega gibanja nobene odredbe.
5. Pogajanja z vlado in podjetniki so se že pričela. Delavski svet se najpozneje v petek (včeraj) zopet snide, da poroča o poteku pogajanj in ukrene potrebno sklepe.
Da se izprtja vrše dalje, ni na korist vršečih se pogajanj.
5- V interesu preskrbe z živili prosi delavski svet železničarje, prometne delavce in delavce živilske industrije, da preprečijo vse, kar bi moglo ovirati promet in preskrbo živil.
7. Delavski svet poživlja delavstvo, da ohrani mir in se izogiba vseh spopadov na cesti.
Drznost pruskih junkerjev.
Pruska poslanska zbornica je dne 11. t. m. napravila junaški čin, da je splošno volilno pravico, ki jo je krona slovesno obljubila, v četrtem branju zopet odklo« nila. Zato pa je sklenila večina, ki jo tvori del nacionalnih liberalcev in centrum, sramotno pluralno volilno pravico, ki delavcem jemlje pravice in jih ponižuje do navideznih volilcev. Več glasov dobe seveda elementi,
o	katerih je večina prepričana, da ne bodo vobče volili
socialno-demokratično, dočim so kratkomalo odklonili predlog, da naj se da še en glas udeležnikom na sedanji vojni. Vojnim dobičkarjem in njih pripadnikom po dva glasova, vojakom pa seveda ali nobenega ali pa le po enega. To dejstvo samo že označuje čin, da je pa sramota še popoineja, bo smela vbodoče spreminjati take ustavne določbe le še tričetrtinska večina! Z drugimi besedami: prusko ljudstvo naj deželni zbor zatira vso večnost.
V	debato je posegel z jedrnatim govorom socialno-demokratični poslanec Leinert: »Treba je,« je rekel med drugim, »drznega čela za tak napad na ljudske pravice ob sedanjem času. Ljudstvo si bo imena predlagalcev dobro zapomnilo. Predlog je dokument najhujše nezaupnice v bojih preizkušenega ljudstva, ki se hoče z njim ravnati kakor z ograjeno živino. Vsi krogi ljudstva, iz-vzemši majhna manjšina, ki jo zastopate, žele enako volilno pravico in nikakršno drugo. Nacionalni liberalci sa posebno bahajo z zvestobo do kralja. Dejstvo, da je kralj slovesno obljubil enako volilno pravico, pa ne upoštevajo. Za nas seveda ni treba kraljeve besede, da bi se bojevali za ljudske pravice. Tudi nam ne morejo posebne kraljevske zvestobe očitati. Gospodje pa žele le kralja, ki je v nasprotju z ljudstvom in vlada proti ljudstvu. Njim je monarhizem le politična kupčija kakor vsaka druga, ki je pred ljudstvom ni mogoče dovelj ožigosati. Večina z desnice je, ki kraljestvo izpodkopava, ker skuša njega zastopnika pripraviti do tega, da prelomi besedo. Sadovi vašega ravnanja se bodo že pokazali in mi smo, ki jih bomo želi. Strah pred carizmom je prve dni vojne ljudstvo razburil, hotelo je storiti vse, da zabrani zmago azijskega despota. Ta nevarnost reakcije iz vzhoda je odstranjena. Toda za druge narode ni sedaj nevarnost vzhodne reakcije nič manjša kakor je bila za nas. Trirazredno volilno pravico smatrajo za znak nesvobode, ki preti tudi njim. Po naših strelskih zakopih je bilo razmetanih na tisoče letakov, ki pravijo, da bi vlada, ki ne daje svojemu lastnemu ljudstvu pravic, zasužnjila tudi druge narode. Zmaga entente je edini pomoček, ki oprosti svet in nemško ljudstvo največ!« nevarnosti in najhujšega zatiranja. Naša nesvoboda Je glavni povod sovraštva do Nemčije. Z njo delajo vedno razpoloženje po svetu. Reakcija je dovelj neobzirna, da brezštevilne žrtve in pomanjkanja nemškega ljudstva kratkomalo utaji. Zahtevamo, da se temu nesramnemu početju napravi kmalu konec. Zahtevamo razpust trl-razrednega državnega zbora. Za ljudstvo bo pomenilo rešitev, če se končajo listi žalostne med najbolj žalostno zgodovino Prusije. Kar ste danes storili tukaj, to ne bo zgrešilo vpliva med ljudstvom. Mi pa bomo storili kar največ, da bomo ljudstvu pojasnili do najzadnje koče, kaj namerava večina te zbornice. Vedenje reakcije je drzno, nesramno zasmehovanje visoko razvitega naroda in pomeni poziv k revoluciji. Zakaj to, kar se vi tukaj dovoljujete, si ne pušča dopadati noben narod, ki čuti le iskrico časti v sebi.«
Za nemški delavski razred pomeni sklep pruskega deželnega zbora brutalen udarec v lice, ki ga ne more sprejeti mirno. Kljub temu se vlada ne odloči za raz« pust zbornice. Pa naj bo že kakorkoli, gotovo je, da pruski junkerji končno izgube to bitko, ki so Jo v teh resnih časih tako neobzirno zasnovali v boj in načrte proti nemškemu delavstvu. Prav enaki so kakor pri nas.
Japonski vojni dobički.
Ako več ali manj zadene evropske dežele —• kar piše petrograjska »Nowaja Zizn« — da bodo vse voju-joče se države iz te vojne izšle kot premagane, tedaj ta stavek ne velja za Japonsko. Zaenkrat se more vsekakor govoriti o popolnem triumfu imperialističnih razredov v »deželi vzhajajočega solnca«.
Ne da bi bila udeležena v pravem pomenu na vojni, je Japonska odnesla neznanske politične in gospodarske prednosti ob krvavem borenju evropskih držav. Nemška kolonija Tsingtan tvori le majhen del politične osvojitve Japonske na azijatski celini. Kitajska je od izbruha vojne skoro popolnoma odvisna od volje Japoncev, ki se uriva bolj in bolj v »državo sredine« in izjx>driva vse druge države. Ne samo Mandžurija, tudi Vzhodna Sibirija je sedaj brez varstva in obrambe pred japonskim imperializmom. Njegov vpliv sega tudi na jug in jugo-
zahod: na otoke južnega morja in na Indokino. Celokupna azijatska obal Tihega morja je prešla pod politično vplivno siero Japonske, ki ima tukaj le še enega resnega nasprotnika —• Zedinjene države.
Toda tudi ta nasprotnik izgublja za Japonsko več na bojazljivosti, čim močnejša je sama v gospodarskem oziru. 'Pred vojno je bila Japonska doma pred težko gospodarsko in politično krizo, v notranjščini, ker so posledice rusko-japonske vojne in »poželjenje« po Koreji in Mandžuriji v zvezi s preustrojitvijo notranjega gospodarskega življenja na kapitalistični podlagi grozile k izbruhu silne krize.s Pa prišla je vojna in ž njo možnost, da se kaj profitira ob človeški moritvi- v Evropi. Prej je bila Japonska popolnoma financialno odvisna od Evrope in Amerike. Sedaj dolgujejo ententne države njej čez miliardo funtov šterlingov. Uvoz iz inozemstva je skoro popolnoma prenehal, ker se sleherno blago proizvaja v deželi sami. Koncem prejšnjega leta se je spustilo 97 nanovo zgrajenih trgovskih ladij (s približno 400.000 tonami) v japonskih ladjedelnicah in Japonska more v izdatni meri svoje trgovske zveze raz-širiti na Kitajsko, Indokino, Vzhodnjo Indijo in Avstralijo — na račun Anglije in Združenih držav. Cim dlje sc bo vojna vlekla na zahodu, tembolj narašča vojni dobu ček Japonske. Gospodarsko izčrpanje dosedanjih gospo, dov na svetovnem trgu: Anglije, Nemčije in Združenih držav, ji daje možnost na nadvlado na Tihem in indijskem' Oceanu. Obenem se pri vladajočih razredih Japonske čimdalje jasneje opaža stremljenje, da utegne ob splošni razdelitvi plena pobasati še precej velik kos. Vnovič se pojavljajoča tendenca Japonske, da se vsedo v Vladivostok in anektira del Vzhodnje Sibirije, ni nobena slučajna prikazen. Ako je tudi sedaj radi energičnega ugovora Združenih držav morala odnehati od svojega načrta, ne jamči še ničesar, da se ne pojavi v ne-doglednem času z enakimi nameni zopet na površju in izkuša uveljaviti svojo volio.
— Politični boji v Avstriji so sc razvneli do ekstaze, ki jo nismo poznali. Vendar se pa suče ves boj vsaj doslej v neki atmosferi, ki ne odgovarja resnemu boju. Na eni strani imamo opozicionalne narode, na drugi strani pa vladajoči narod Nemcev ter sredi kolebajoče Poljake in Ukrajince, ki sami ne vedo, kam b« se naslonili, da bi imeli večji politični dobiček. Glavni boji so propagandistične neravi vsaj navidez, le o nemških meščanskih strankah pač ne moremo trditi, da samo kriče, marveč moramo priznavati, da tudi trdno drže svoje vajeti in so doslej tudi strahovali svoja itepokorna žrebeta. Avstro-Ogrska je mnogojezična država in mali narodi ne pridejo prej do svojih pravic, dokler se ne osvobode nategnjenih vajetov vladohlepne nemške buržoazije in plutokracije. Pot pa, ki vodi iz tc zagate je demokratizacija javnega življenja v državi. Tej sili se ne bo mogel ustavljati sedanji sistem in opozicionalne stranke bodo morale prejalislej kreniti na to pot. Sporazum med narodi in demokratizem je seda; edina rešitev.
—• Krušna kriza na Dunaju. Še v sredo zvečer je obstojala na Dunaju nevarnost, da se tudi zmanjšana količina kruha ne bo mogla več razdeljevati. Šele zvečer je prispela iz Berlina brzojavka ministra dr. Paula, da bo Nemčija dala na razpolago tisoč vagonov krušne moke. Od te količine prevzame polovico vojaška uprava, ka-tero je Ogrska zadnji čas na cedilu pustila. Za potrebe civilnega prebivalstva ostane torej le 500 vagonov moke. S tem bo pokrita zmanjšana potrebščina civilnega prebivalstva do srede meseca julija. Od nemške vlade v zadnjem trenotku dovoljeni dovoz je le del one količine, katero je Nemčija po pogodbi dolžna dobaviti Avstriji, in sicer ne za »božji Ion«, ampak proti drugim gospodarskim kompenzacijam, katerih zagotovitev je v Avstriji naletela na težke pomisleke. Avstrija ima pogodbeno pravico, zahtevati ono količino moke, za katere dobavo se je Nemčija izrecno in brez pridržka zavezala.
— »Svoboda« tiska v Avstriji. Hrvatski listi javljajo, da je avstrijska vlada zagrebškemu dnevniku »Glas Slo-venaca, Hrvata i Srba« odtegnila poštni debit za avstrijske dežele. List je zastopal idejo zedinjenja Jugoslovanov na podlagi majnikove deklaracije.
— Parlamentarni položa). Glasom poročil dunajskega časopisja bo odločitev glede parlamenta padla še pred nedeljo. Glavno važnost se polaga na plenarno zborovanje Poljskega kluba. Vlada se trudi pregovoriti Poljake, da dovolio proračunski provizorij in vojno posojilo in da ne vztrajajo pri svoji zahtevi, da naj ministrski predsednik dr. vitez Seidler zapusti svoje mesto. Ce pa bi Poljaki vztrajali pri svojih krakovskih sklepih proti Seidlerju, potem je pričakovati, da bo Seidler podal do-misijo svojega kabineta, sestava kabineta pa bi se zopet poverila Seidlerju. V tem slučaju bi prevzeli skoro vsi ministri, izvzemši dva, zopet svoje posle in novi kabinet bi vladal s pomočjo § 14.
— Jugoslovanska debata v ogrski zbornici. Ogrska zbornica je v sredo razpravljala proračunski provizorij. Posl. Landauer je nastopal proti onim organom avstrijskega časopisja, posebno proti »Reichsposti«, ki se pod vtisom versajskih sklepov entente trudijo, morda v naj-
boljši veri, da spravijo na tapet velikohrvatsko idejo in propagirajo v to svrho združenje Dalmacije, Bosne in Hercegovine s Hrvatsko. Za Ogrsko — pravi govornik — prihaja v prvi vrsti v poštev bosensko vprašanje. Kritiziral je nato favoriziranje srbskega elementa v Bosni in slavil politično zrelost hrvatskega elementa. Priključitev Ogrski bi bila najsrečnejša in zgodovinski najbolj upravičena rešitev, ki pa ne bi smela biti inavgurirana niti pod velikosrbsko ali hrvatsko zastavo.
— Ukrajinci proti Seidlerju. Člani rusinskega državnozborskega kluba so izročili ministrskemu predsedniku vitezu Seidlerju pismen protest proti postopanju vlade, kateri se očita, da skupaj s poljskimi strankami dela na izodkopanje brest - litovskega miru na škodo Ukrajine. Ministrski predsednik se spušča v pogajanja s takimi strankami, ki bi bile zadovoljne, da se Galicija odcepi in priklopi poljski državi. Protestirali so tudi proti vmešavanju ogrskega ministrskega predsednika Wekerla v ! notranje avstrijske in gališke zadeve.
— Nemčija za mir? Dunajski poročevalec »Frank- ! furter Zeitung« izve k zadnjem govoru grofa Buriana. da se centralne države pač branijo, da bi sc dale za- 1 peljati k mirovni ponudbi, ki je bila dosedaj vedno s ' sramotitvami odklonjena. V resnici pa ostane mirovna roka iztegnjena in stvar entente je, da seže v to roko. Ce se odpove Francoska svojim zavojevalnim namenom, ima lahko v Eni uri mir, pri katerem lahko gleda z zaupanjem v bodočnost.
— Nemški državni zbor. Iz Berlina se dne 19. junija poroča: Nemški državni zbor bo prihodnji petek razpravljal o mirovni pogodbi z Rumunijo ter se bo pri tej priliki posvetoval tudi o vzhodnem vprašanju. V debato bo posegel tudi državni tajnik dr. pl. Kuhlmann.
— Pruska metoda zatiranja. Iz Thorna poročajo: V Thornu je vzdrževalo nekaj poljskih žen zasebne šole, kjer so dobivaj otroci pouk v poljskem jeziku. Vladni ; predsednik je odredil sedaj, da se morajo šole zapreti in j je pretil z zaporom. Poljsko časopisje v Thornu vidi v | tej. odredbi dokaz, kako misli i’zvajati pruska vlada proti Poljakom novi kurs.
— Bulgarska kabinetna kriza. Glasom poročil iz Sofije je vodja demokratične stranke, Malinov, ki ga je j združena opozicija, izvzemši doktrinarne socialiste, do- | ločila za svojega kandidata za ministrsko predsedni- j štvo, je pričel pogajanja s strankami parlamentarne opo- j zicije, da si zagotovi njihovo podporo in da sestavi ko- | alicijsko ministrstvo. Zatrjuje se, da se bodo pogajanja j zadovoljivo končala in da bo novi kabinet v kratkem sestavljen.	j
— Italijanski glasovi o ofenzivi. Medtem ko dopisnik j »Corriere della sera« na fronti trdi, da je italijansko vojno vodstvo do najmanjših posameznosti poznalo vse avstro-ogrske ukrepe glede početka ofenzive in je torej zamoglo pravočasno odrediti potrebne obrambne ukrepe, poroča dopisnik »Secola«, da Italijani zaradi dima in zmanjšane vidljivosti niso mogli hujše reagirati na pripravo avstro-ogrskega topništva zaradi plinov, ki so po-vzročli solze v očeh. Razun tega misli omenjeni poročevalec, da se avstro-ogrsko vojno vodstvo zaradi tega ni poslužilo izrednih sredstev, ker dolgost fronte znaša 150 kilometrov in ker avstro-ogrska vojska, v kateri so slovanski elementi zamenjani z Nemci in Madžari, številno prekaša italijansko vojno silo.
— Prusija proti Poljakom. V Tomu v vzhodni Prusiji je društvo poljskih dam vzdrževalo privatno šolo, v kateri so se poljski otroci podučevali v maternem jeziku. Vladni predsednik je sedaj odredil, da se ta šola zapre ter grozi z zaporom, če bi se kdo pregrešil proti temu »fermanu«. Poljsko časopisje povdarja, da je to jasen dokaz za to, kakšen kurz je Nemčija uvedla proti Poljakom.
— Trgovinska pogodba med Švedsko in entento.
Od decembra 1917 so se vršila med Švedsko na eni, Anglijo, Francijo, Italijo in Združenimi državami na drugi strani' pogajanja glede trgovinske pogodbe. Pogajanja so se končala sedaj s tem, da so se zavezniki zavezali, da bodo za Švedsko olajšali dovažanje nujnih potrebščin v zadovoljivi množini, zlasti dovažanje žita, krmil premog, olja, gumija, bombaževine, prediva, solitra, fosfatov, žvepla in drugih snovi. V kompenzacijo dobe zavetniki za dobo pogodbe 400.000 ton švedskih ladij na posodo, od teh 200.000 za vožnje po nevarnih pasovih, dalje zagotovilo izvažanja rude iz Švedske in zagotovilo, da se na Švedsko pripeljano blago ne bo izvažalo iz dežele.
Dnevne beležke«
—	Vse Jo narobe. O ta vojna! Kdaj jo bo vrag vzel? Tako se jeze eni, eni se je pa vesele, češ, kupčija, ta cvete; kdor ima le kurjo pamet, lahko zasluži na vsakovrstne »poštene« načine tisočake, pametnejši ljudje pa služijo celo milijone. Navsezadnje človek res ne ve, kam bi pravzaprav uvrstil vojno, med koristne ali škodljive pojave v človeški družbi, če bi samo poslušal druge ljudi, in sam nič ne mislil. O saj misliti mnogo še treba ni; le pogledati je treba malo okolo sebe, pa lahko takoj vsakdo uvidi, kaj in kako je. Polja tako lepo rode, pa moraš biti lačen, živila ti draže in
Pitajo te z malovrednim denarjem; zaplenijo vsa najvažnejša živila, pa jih ne vidiš več niti polovico toliko, kolikor jih potrebuješ; nalagajo ti stroge postave, preic ti s kaznijo, s smrtjo; če zahtevaš svobodo, tc preganjajo, zaničujejo; te ječiš, te tolažijo in delajo dobj>čke dalje in vse gre kakor po maslu. Kdo pravzaprav zahteva vse tc žrtve od tebe? Kdo se kaj briga za tvoja bleda in upala lica tvojih svojcev? Kdo ti pravzaprav obljubujc nove težke davke in po vojni še dolgotrajno bedo iiL pomanjkanje? Ti ne veš? Samo poslej! Milijoni se stekajo v globoke bisage kapitalistov, ki potem nalagajo svoje velikansko imetje v velikih posestvih, v tovarnah in bankah. Kupiči se ogromno imetje v rokah peščice ljudi, ki te bodo tudi po vojni še mnogo hujše izkoriščali kakor so te pred vojno. Gospodarska sila se steka kot veletok v kapitalistične roke. To je najbolj narobe! In ti, delavec! Ali se ne zavedaš svoje dolžnosti? Ali si politično organiziran v socialno-demokra-tični stranki.J Ali si pri svoji delavski strokovni organizaciji? Ce nisi, ne odlašaj! Le poglej, kako raste mo-gočnei kapitalizem preko tvoje glave! Vsi obupni klici ne pomagajo nič. Ne slišijo te, vojna ni zaradi tebe, svetovna vojna je delo kapitalistov in tudi kapitalisti so največji vojni hujskači. Ne pridejqo sicer k tebi, da bi te hujskali; to ni potrebno, ker imajo gospodarsko moč. Toda ti bereš časopisje in tam ti povedo to, kar je zate, za zaprtimi vratmi pa delajo to, kar je zanje. Tako je pri nas, tako je tudi drugod. Ce opaziš to, če slutiš to, zakaj se še nisi organiziral v socialno-demo-kratični stranki, v strokovni organizaciji? Ali ne veš, da bomo le v organizaciji močni? Le z organizacijo se otresemo suženjskih okovov.
— Cesar Karl na jugozahodnem bojišču. Pred pričetkom sedanje ofenzive proti Italiji se je mudil cesar Kari na fronti v spremstvu nadvojvode Friderika, svojega po-bočnika obersta glavnega štaba Hcinza in generalnega šefa Arza ter pruskega generalmajorja Cramona.
— V Ljubljani stanujoče žene in zakonske ter nezakonske otroko padlih, umrlih in uradno pogrešanih vpo-kllcancev, oziroma njihove zakonite zastopnike, opozat-jamo na uradni razglas koncem lista, glasom katerega se morajo do 28. junija 1918 zglasiti na mestnem magistratu v svrho štetja vojnih preostalih. Opustitev zgla-sitve je kaznjiva.
— Zdravstveno stanjo ljubljanske občine. V času od 9. do 15. junija 1918 je bilo v Ljubljani novorojencev 12, umrlo je 36 oseb, in sicer 21 domačinov in 15 tujcev. Za logarjem ie umrla 1 oseba, za jetiko 6 (1 tujec) oseb, za rnrtvoudom 2, sanioumor 1, za različnimi boleznimi 26. Za kužnimi boleznimi je obolela 1 oseba za tifuzom in 1 vojak za grižo.
— Četrta in zadnja javna produkcija gojencev »Glasbene Matice« se vrši danes v soboto v dvorani »Uniona«.
4
— Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se vrši vpisovanje le v jeseni, in sicer v dneh od 14. do 15. septembra. Otvorilc se bodo jeseni višja stavbna šola, višja mehanična šola, strokovna Sola za lesno in kameno kiparstvo, ženska obrtna šola in javna risarska šola. Za prva dva oddelka je potrebna spodnja gimnazija ali realka, lc izjemno meščanska ali osemrazredna ljudska šola, za druge oddelke pa ljudska šola. Ostali oddelki: Delovodska šola mehanično-tehnične smeri in za elektrotehniko, mojstrska šola za mizarstvo in vsi specialni tečaji ostanejo tudi v prihodnjem letu zaprti.
— Zaplemba linetla. Imetje rezervnega praporščaka 17. pešpolka Ernesta Turka je oblast zaplenila, ker je osumljen zločina proti vojni sili države.
— Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku je dobilo večje število čevljev z lesenimi podplati. Člani se opozarjajo, da se preskrbe z nakaznicami. Za zimo se bodo čevlji težko dobili. Čevlji so tudi za otroke.
— Iz Trbovelj. Kakor povsod v rudnikih in drugih tovarnah so na podlagi zakonitih predpisov uvedene tudi pri rudniku v Trbovljah že več let kontrolne znamke, katere dobijo rudarji v čakalnici, preden gredo na deio in jih zopet oddajo, ko pridejo iz dela v svrho, da, čc se pripeti v rudniku kakšna nesreča, lahko takoj koi»-štatirajo, koliko delavcev je še v rudniku in koliko ne.
V	Zapadnem revirju in v Vzhodnem revirju 1. se je to polagoma opustilo, oziroma so se pričele znamke neredno izdajati in odjeniati, dočim so jih rudarji v Vzhodnem revirju II. vedno redno jemali in oddajali. Minuli teden se je zahtevalo, rudarji morajo jemati kontrolne	znamke. Ker se	je rudarje	sililo, znamke jemati, s»
se	isti v pondeljek	zjutraj	na	prvi tretjini v Zapadnem
in	v Vzhodnem revirju I.	upirali, da bi jemali znamke
in'	so zahtevali več	živeža	ter	obleko in obuvalo. Reku
so, da gredo rade vol je na delo, znamke pa ne vzamejo. Gospodje so naznanili rudarjem, da brez znamk ne sme nihčo v jamo, in rudarji so šli vsi domov. V Vzhodnem revirju II. so rudarji vzeli redno svoje znamke in so šli na delo. V Zapadnem revirju in v Vzhodnem revirju J. je počivalo delo od pondeljka od 6. ure zjutraj do torku ob 2. uri popoldne. V torek zjutraj se je vršil na dvorišču Delavskega doma ob navzočnosti rudniškega svetnika g. Seefeldnerja velik shod, na katerem je sodrug Sitar v dveurnem govoru razložil krivdo te velike nezadovoljnosti. Navzoči rudarji so zahtevali na shodu, da
Ste v. 140
se mora uvesti redno razdeljevanje in redno odjemanje znamk, ne da bi delavci morali čakati pol ure in še dlje ;pred čakalnico, preden strelski mojster ali paznik odd« anamke! Nadalje so zahtevali več živeža, obleke ter -obuvala in boljšo plačo. Po burnem odobravanju izvajanj sodruga Sitarja so rudarji sklenili, da sredo popoldne zopet na delo. Po shodu se je vršil v rudarskem tajništvu sestanek mnogih delavcev in v navzočnosti rudniškega svetnika, kjer so se popisale vse pritožbe in zahteve ter se potem predložile rudniškemu podjetju In vposlale tudi na ministrstvo.
— Pevsko društvo v Trbovljah. Med organiziranimi ■mladeniči v Trbovljah je pričelo veliko zanimanje za petje. V soboto zvečer se je zbralo nad 20 pevcev, ki -so sklenili, da se zopet ustanovi v Trbovljah delavski Pevski :!«5r. Pevovodja g. Ličar star. je izjavil, da z
' veselje... prevzame pouk, in je dal mladeničem takoj Hepo navodilo o petju. Na sestanku so pevci izvolili odbor, določili prispevke in sklenili, da se vrši vsako sredo in soboto pouk. Vse one, ki so "prijatelji petja in imajo veselje do petja, vabimo, da se pridružijo pevskemu društvu ali kot pevci ali pa kot podporni člani. Člane vpisuje in prejema prispevke sodr. Alojzij Bravec v Delavskem domu.
— Požar. V Zgornjih Prapročah pri Lukovici na Gorenjskem je v torek, dne 18. t. m. popoldne pogorel hlev in svinjak pri Hkavcu. Kako je nastal ogenj, ni znano. Kravo, telico in eno svinjo so ljudje rešili, dva prešiča
S sta pa zgorela. Hišo so oteli gasilci iz Lukovice. Posestnica je vdova, katere mož je prišel letos iz ruske ironte domov in je doma umrl pred dvema mesecema, zapustivši vdovi dom in petletnega sinčka.
— Lov občine Breznica na Gorenjskem je izdražil .kmet Anton Kržišnik za ceno 9300 kron. Dosedaj je bil ta lov 14 let v najemu za 500 kron.
— Rodbina Haus povišana v baronski stan. Cesar 'c podelil baronstvo vdovi velikega admirala Antona Hausa in njenima sinovoma zdravniku dr. Otonu in nadporočniku v rezervi Leonu Hausu. Pokojni Haus je bil
| naš rojak in se je šolal, na novomeški gimnaziji.
Napad na rekvizicijsko komisijo. Svoj čas smo I. -obširno poi očali o napadu štajercijanskega župana Ačka na rekvizicijsko komisijo. Te dni je bil Ačko pred okrož-I no sodnijo v Mariboru obsojen na 8 mesecev ječe, njegov pomagač Borko pa na 3 mesece ječe.
— Naknadna begunska podpora do 500 K na osebo.
,	' ržaško namestništvo je vprašalo notranje ministrstvo,
R kako se ima glede naknadne begunske podpore za čas P1 ed 1. julijem 1917 izvajati paragraf 9. zakona v varstvo beguncev, ki določa izplačilo naknadne podpore samo evakuirancem, pa so si poslanci prizadevali, da k* se priznala tudi drugim osebam, ki so morale Iz Svojega bivališča vsled neprestane nevarnosti za živ-tanje..,Notranje ministrstvo se je obrnilo tozadevno na f'nančno, katero se je uprlo razširjenemu tolmačenju 7-akona. Namestništvo je dobilo na to odlok notranjega 'linistrstva z dne 5. junija t. I., po katerem se ima strogo držati besedila § 9. begunskega zakona, da se ima naknadna begunska podpora do 500 K za osebo izplačati saino evakuirancem, torej onim, ki so morali na oblastveni ukaz od doma. Kar se tiče Gorice, je bil izdan eva-^uaciiski ukaz 8. avgusta 1916. S strani goriškega okr.
. Glavarstva po poveljništvu 58. inf. divizije in tako se bo' izplačala naknadna begunska podpora do 500 K za osebo onim iz Gorice, ki so zapustili mesto 'po 8 av-f? sustu 1916.
; .~ Otrok se zadušil v dimu. Neka kmetica iz Zage v slovenskih goricah je pustila svojo triinpolletno hčerko Samo v sobi. Deklica jo našla vžigalice in sc jela igrati I ž njimi; pri tem sc je vnela postelja in ogenj je povzro-§ čil tako hud dim, da se je deklica v njem zadušila.
—’ Na smrt obsojen — umrl v zaporu, V mariborski i 'okrajno - sodnijski jetnišnici je umrl na smrt na vešala I obsojeni 68letni posestnik Anton Topolnik iz šentlenat-| ške občine na Štajerskem. Umoril je bil svojo ženo.
Povsod pomanjkanje. Socialno - demokratična ‘fnnsbrucker Volkszeitung« piše v sredo: Danes zopet snkiat delijo kruh. Sestradani konsumenti so se postavili opoldne v dolgih vrstah pred pekarne in pred fili-f. a e delavskih konsumov. Vsakdo je hotel dobiti griž-kruha, kajti nihče ne ve, če se bo jutri še dobil kruh.
? Moke niso prejele pekarne do sedaj še nobene in resno I ,5Unai0 na t0’ da odPacle °t>daja moke v tem tednu.
I ''esto nje bodo prejele stranke majhno množino ovst,-”eKa riža. Mesto kruha pa ne bodo dali ničesar; obla-^i^pravijo kratkoinmalo: Ni ničesar!
Vojna.
Ofenziva proti Italiji.
Italijanska ofenziva se je predvčerajšnjim in včeraj * yso silo uveljavila. Dočim so v bojih prejšnjih dnij sku-
italijansko divizije 3. armade iztrgati nam osvojena ^e*nlje na zapadnem bregu Piave, naskakujejo sedaj ' p° Stra*egične rezerve, katere je general Diaz zbral okolo adoVe v rnanevrirsko armado. Dosedaj je okolo 20 di-v lz'i Poseglo v boj.
Bitka poteka po načinu bojev ob Soči. Preteklo bo orebiti še nekoliko dni, da se izčrpa napadalna sila
NAPREJ.
italijanske rezervne armade. Vsled silnih izgub je italijansko vojno vodstvo že sedaj bilo prisiljeno, pritegniti čete s svoje gorske fronte, da ustvari nove rezerve. Angleško-francosko vojno vodstvo je baje sklenilo, da odpošlje francoske, angleške in ameriške čete v Italijo, dočim ostanejo v Franciji stoječe italijanske divizije na zapadni fronti. Francoske in angleške čete so že dospele na italijansko bojišče, a za enkrat menda le kot nadomestilo za italijansko gorsko fronto ob obeh straneh Brente, odkoder so Italijani svoje divizije pritegnili na Piavo.
Došla so nam naslednja brzojavna poročila:
Dunaj, 21. junija. Uradno se razglaša: Sovražnik je tudi včeraj z nezmanjšano srditostjo nadaljeval svoje poskuse, da bi nam zopet iztrgal osvojeno ozemlje na zapadnem bregu Piave. Vse njegove krvave žrtve so bile zopet brez uspeha. Vsi naskoki so se zlomili v žilavem odporu naših hrabrih čet. Najsilovitejša je bila borba na kraški planoti Montella, kjer sc je ob v naglici napravljenih zakopih in utrdbah razbil vsak sovražni napad. Povsod se je boril mož proti možu. Na komaj dva kilometra široki fronti je zastavil sovražnik osem svojih polkov za naskok, da bi omajal jekleni zid naše obrambe. Strašne izgube so prisilile sovražnika, da je vrgel v boj rezervo za rezervo. Poleg velikih krvavih izgub narašča tudi število ujetnikov. Samo na Montellu smo vjeli 3200 Italijanov. Posebno so se v teh bojih odlikovali ogrski polki in avstrijski strelci, ki so sc borili noč in dan bodisi v napadu, bodisi v obrambi. Na ostalih delih fronte artiljerijski boji.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 21. junija. Iz glavnega stana se poroča; Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Sovražnik je na celi fronti nadaljeval svoje poizvedovalne sunke. Bili so povsod zavrnjeni. Severovzhodno Morrisa in severno Alberta so se angleški delni napadi krvavo izjalovili. —. Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Izjalovili so se krajevni napadi Francozov južnozapadno Noyona in Amerikancev severozapadno Chateau Thierry. Francozi in Amerikanci so imeli v teh bojih težke izgube. Južnozapadno Reimsa smo vjeli nekoliko Italijanov. Francozi so zadnje dni dvakrat bombardirali naša lazaretna taborišča v dolini Vesle, ki so bila označena kot naprave, stoječe pod mednarodnim varstvom.
Italijansko vojno poročilo.
Dunaj, 21. junija. Italijansko vojno poročilo z dne 20. junija javlja: Ob Montellu in ob Piavi traja bitka neprestano dalje. Sinoči smo zavrnili sovražnika severno železnice pri Monte Belluno ter smo ga prisilili, da se je ob celi napadalni fronti na Montellu nekoliko umaknil. 1226' vjetnikov je ostalo pri tem v naših rokah. Ob Piavi srditi boji v prvih črtah. Sovražnik, ki je pritegnil nove čete, je bil pri Censoiiu nekoliko napredoval, a naše divizije so ga kmalu ustavile iti prisilile, da se je zopet umaknil. Ceško-slovaški oddelki so s svojo krvjo zapečatili plemenita načela svobode in neodvisnosti, za katera se bore na naši strani. Naši in aliirani bojni letalci so napore naših čet uspešno podpirali. Na visoki planoti asiaški so Francozi osvojili sovražne pozicije pri Perticu in Pennaru. Vnovič smo iztrgali sovražniku Monte Costalungo, sovražni napad n?. Monte Como pa smo zavrnili.
Napadalci na »Szent Istvan« odlikovani.
L uga n o, 21. junija. Za svojo hrabrost pri torpediranju avstro-ogrske vojne ladje »Szent Istvan« je bil kapitan Luigi Rizzo imenovan za fregatnega kapitana ter odlikovan z viteškim redom savojskim, pomorski praporščak Asuzo pa imenovan za poročnika in odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo. Ostali člani posadke italijanske torpedovke so dobili srebrne hrabrostne svetinje, vsi pa tudi znatne denarne nagrade.
Italijani utrjujejo Treviso.
Dunaj, 21. junija. Glasom poročil vojnoporočeval-sceka stana se je prvi prevoz naših čet čez Piavo iz-vr.i v megli brez posebnih izgub. Ogrski bataljoni so
splezah po strmc"' Pobočju in v treh urah so bile zavojevane prve tri italijanske črte. Nato je bil sovražnikov odpor izredno žilav. Brigadi Aguila in Piacenza sta imeli najtežje izgube; obilo je vjetih. Polka štev. 111 in 112 sta skoraj popolnoma uničena. Tudi angleške napadalne čete so bile zajete. I-*ri Trevisu delajo Italijani /, mrzlično naglostjo utrdbe. Avstro - ogrska artiljerija pripravlja nove pozicije, da bo zamogla učinkovito sodelovati v bitki pri Trevisu.
Italija odpoklicala svoje čete s Francije.
Gene ve, 21. junija. Francoski listi poročajo, da je general Diaz zahteval, naj se italijanske čete, ki so nahajajo na zapadni fronti, nemudoma pošljejo na italijansko bojišče in to glede na izredno številno premoC avstro-ogrske armade.
Zadnie vesti.
Zastopniki delavskega sveta pri Burianu.
Dunaj, 21. junija. Vnanji minister grof Burian je sprejel danes zastopnike dunajskega delavskega sveta. |
Stran i>.
Minister je povdarjal, da bo vlada glede prehrane storila vse, da se prebivalstvu olajšajo težki tedni do nove žetve. Kar se tiče mirovnega vprašanja, se naša politika ni izpremenila. Slej ko prej nam ne prihaja na misel, da bi podaljšali vojno le za en dan. Ce bodo naši sovražniki želeli vstopiti v mirovna pogajanja, nas bodo našli pripravljene, da sklenemo za obe strani vsprejemljiv časten mir. Tudi mi želimo, da se zmanjšajo bremena oboroževanja in nevarnost nove vojne. Ne bomo opustili ničesar, kar bi le količkaj moglo ugladiti pot mirovnim pogajanjem. V ta namen sledimo pazljivo razvoju razpoloženja v sovražnih deželah. Dokler pa naši sovražniki odklanjajo pogajanja, smo — žal — prisiljeni, da se branimo in se izogibamo vsemu, kar bi sovražniki mogli smatrati za znak naše slabosti in kar bi jih moglo vspod-bujati k nadaljevanju vojne. Vlada si je svesta, kako težke žrtve doprinašajo široke ljudske plasti za domovino. Ce ostane požrtvovalnost prebivalstvu še nadalje vredna hrabrosti naše armade, potem je opravičeno upanje, da v bližnji bodočnosti dosežemo skupni čilj častnega in trajnega miru.
Gosposka zbornica in parlament.
Dunaj, 21. junija. V današnji seji ustavne stranke gosposke zbornice so se izrekli vsi govorniki za sklicanje parlamenta; naglašali so, da zahtevajo to predvsem prehranjevalna in finančna vprašanja.
Poljska posvetovanja.
Dunaj, 21. junija. Poljaki so najprej zahtevali od vlade, da se izjavi v gališkem vprašanju. Zunanji minister grof Burian zavzema stališče, da z ozirom na pogajanja z Nemčijo, ki se tičejo tega vprašanja, glede Galicije ne more podati nobene gotove izjave. Dr. Seidler je bil v prvem Stadiju pogajanj pripravljen izjaviti, da bi se izvršila delitev Galicije le v sporazumu s poljskim klubom. To izjavo pa je morala spremeniti vlada v tem zmislti, da je delitev Galicije mogoča le ustavnim potom. Ta nova vladna izjava pa pri Poljakih ni našla priznanja. Konservativci so poslali k ministrskemu predsedniku še včeraj deputacijo, da zahteva od vlade razširjenje vladne izjave. Ta korak je ostal neuspešen. V popoldanski seji je bil s 46 glasovi imenovan poslanec dr. T e r t i 1 klubovim načelnikom. Dr. Tertil spada k poljski ljudski stranki in zavzema prav posebno stališče, ki je označeno tudi vsled njegove udeležbe na praških slavnostih. Posl. B a v o r o v s k i je podal v imenu parlamentarne komisije poročilo o zadnjih političnih dogodkih; nato je sledila politična debata, v kateri je kot prvi poročal posl. dr. Bilinski. Za grofom Bavorovskim je govoril posl. K e d z i o r o rezultatih konference, ki jo je imel dne 3. t. m. z ministrskim predsednikom. B i -
1	i n s k i je poročal o razgovorih z ministrskim predsednikom glede delitve Galicije. Posl. Javorški je omc-nil svoje razgovore z ogrskimi politiki. Dr. Wekerle ni podal proti delitvi Poljske nobenega oficielnega ugovora, ker stoji na stališču, da je to notranja zadeva Avstrije. Bilinski je zahteval v svojem govoru, da se morajo, brez ozira na razmerje do ministrskega predsednika dr. Seidlerja, dovoliti vse državne potrebščine. To pa z ozirom na vojni položaj. Nadaljnja debata se jutri nadaljuje.
Ogrska poslanska zbornica.
Budimpešta, 20. junija. Za izvajanji grofa Ka-rolyija, ki je edini omenil krvoprelitje pred tovarno z* stroje, je govoril dr. VVekerle v zadevi mezdnega gibanja med državnimi delavci. Obžaloval je, da je bila policija »prisiljena« v interesu javnega redu (!) rabiti orožje. Neprestane stavke delavcev v tovarni za stroje so privedle končno do posledic, ki so zahtevale v celoti 23 delavskih žrtev, med katerimi so bili štirje ustreljeni, 19 pa ranjenih. Zato so razjarjeni delavci pustošili po pisat -nah in zakrivili mnogo izgredov. Pod vplivom teh izgredov so pričeli stavkati delavci tudi še v drugih tovarnah. Trgovinski minister je opozarjal, da je odbila vojaška pritožbena komisija mezdne zahteve delavcev, nakar so ti pričeli stavkati. Minister je dalje izjavil, da bo z neizprosno strogostjo nastopil proti vsakemu, ki bi hotel ovirati javni promet.
Stavka v Budimpešti.
Budimpešta, 21. junija. Budimpeštanski delavci so sklenili, da prično stavkati. Stavkati so začeli najprej kovinarski delavci, danes dopoldne pa se je razširila stavka tudi na druge obrate. Cestna železnica In javni obrati doslej še niso ustavili dela.
Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja.
Kijev, 21. junija. V zadnjih sejah rusko-ukrajin-skili mirovnih delegatov se je razpravljalo o določitvi meja. Ukrajinci vztrajajo pri zahtevi, da se Krim prizna kot del ukrajinske republike, Rusi pa predlagajo ljudsko glasovanje.
Aprovizacija.
Telečjo meso za težko bolne. Mestni aprovizaciji je prijavljenih do sedaj do 500 oseb, katerih težke bolezni so potrdile stranke z zdravniškimi spričevali. Za vse te
osebe jemljejo stranke redno teden za tednom telečje meso. oD zdaj Se ni niti ena javila, da bi bil kdo od težko bolnih umrl, ali se pozdravil. Ker se bo vršila v kratkem revizija, opozarjamo vse stranke v njih lastnem interesu, naj nemudoma javijo tiste, ki so umrli, ali ki so ozdraveli.
Svinjsko meso. Mestna aprovizacija bo prodajala sveže svinjsko meso jutri v nedeljo, dne 23. t. m. od 9. do 10 .ure dopoldne invpondeljek, dne 24. t. m. od 7. do
9. ure dopoldne obakrat v cerkvi sv. Jožefa. Kilogram stane 16 kron.
Meso na zelene izkaznice B štev. 1401 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1401 do konca prejf».ejo goveje meso po znižani ceni v nedeljo, dne 23. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: Od pol 7. do 7. štev. 1401 do 1600, od 7. do pol 8. štev. 1601 ao 1800, ©d pol 8. do 8. štev.	1801	do	2000, od	8. do pol	3.
štev. 2001 do 2200, od pol 9. do	9. štev. 2201	do konca.
Zabela na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo zabelo v pondeljek, dne 24. t. m., v torek, dne 25. t. m., v sredo, dne 26. t. m. in v četrtek, due -27. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V pondeljek, dne 24. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 100, od 9. do 10. štev. 101 do 200, od 13. do 11. štev. 201 do 300, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 301 do 400, od pol 3. do pol 4. štev. 401 do 500, od pol 4. do pol 5. štev. 501	do 600,	od pol	5. do pol	6.
štev. 601 do 700, v torek,	dne	25.	t .m. dopoldne od	8.
do 9. štev. 701 do 800, od 9. do 10. štev. 801 do 900, od
10. do 11. štev. 901 do 1000, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 1001 do 1100, od pol 3. do pol 4. štev. 1101 do 1200, od pol 4. do pol 5. štev.	1201 do 1300,	od	pol 5. do pol	6.
štev. 1301 do 1400. V sredo, dne 26. t.	m.	dopoldne od	8.
do 9. štev. 1401 do 1500, od 9. do 10. štev. 1501 do 1600, od 10. do 11. štev. 1601 do 1700, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 1701 do 1800, od pol 3. do pol 4. štev. 1801 do 1900, od pol 4. do pol 5. štev. 1901 do 2000, od pol 5. do pol 6. štev. 2001 do 2100. V četrtek, dne- 27. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 2101 do 2200, od 9. do 10. štev. 2201 do 2300, od 10. do 11. štev. 2301 do 2400, popoldne od pol 2. do pol	3. štev. 2401	do	2500, od pol	3.
do pol 4. štev. 2501 do	2600, od pol	4.	do pol 5. štev.
2601 do 2700, od pol 5. do pol 6. štev. 2701 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 10 dkg čiste masti in 10 dkg jedilnega loja, kar stane 2 kroni. Poleg izleaznic ubožne akcije prinesite s seboj tudi nakazila za mast.
Kis za III. in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami III. in IV. uradniške skupine prejmejo kis v
pondeljek, dne 24. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. tretja uradniška skupina, od 9. do 10. četrta uradniška skupina. Stranke dobe za vsako osebo po pol litra, liter stane 1 krono.
Petrolej za obrtnike, zavode, urade itd. Izpolnjene vpravalne pole za petrolej, ki se izdajajo v mestni posvetovalnici na magistratu, se sprejema ravno tam le še do 25. junija. Na poznejšo vložene vprašalne pole sc bode oziralo le, če bi preostalo po razdelitvi še kaj petroleja. Kda je opravičen do petroleja in katero potrdilo mora doprinesti prosilec petroleja, je razvidno Iz razglasa, ki je bil objavljen v »Slovencu« in »Napreju« dne 15. junija, v »Narodu« in »Ljubljančanki« dne 17. junija. To se sporoča sedaj zadnjič.
Prošnje za siadker za vkuhavanje sadja se več nc sprejemajo, ker je rok za priglasitev potekel že 20. junija, kar je bilo parkrat objavljeno v listih.
Razno.
* V Ameriki prepovedanih 45 socialističnih časopisov. Zveza za ohrano državljanskih svobodščin v New-Jorku priobčuje seznam dosedaj prepovedanih časopisov v Združenih državah. Število znaša 80 listov in dnevnikov in od teh 45 socialističnih. Prepovedujejo pa časopisje vseh narodov, tako so prepovedali dva velika angleška dnevnika, en ruski časopis itd. V Filadelfiji so zaprli celo redakcijo tamošnjega ustavljenega socialističnega dnevnika.
zGsiasteii m odgovorni uredmu Josip P e t e j a n Tisk „Učiteliskf tiskarne* v Liiibljam
HIŠO v Ljubljani
eno- ali večnadstropno, porabno za pisarne in stanovanja, sposobno za prezidavo,
Štev. 8643.
kupi
neki zavod. Cenjene ponudbe — posredovalci izključeni — se prosi ob natančni navedbi naslova, cene in morebitnih prodajnih pogojev na upravo „NAPREJA“.
ekaj veselih ur
v KINO CENTRAL fg
55“
K
Nedelja 23. ob pol 11. 3., pol 5., 6.,
—  .......  pol	8.	in ob 9. zvečer.
Ponedeljek 24. junija ob 4., pol 6., 7. in 9. zvečer :
Krepost Suzanei
Izvrstna velika veseloigra.
V glavni vlogi HEDA VERNON.
NI za mladino.
Slavna
Od torka do Četrtka :
Marlla CarmS
v sijajni draini
Razglas.
V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolnt* mesto Ljubljano naznanja podpisani mestni magistrat, d* so proračuni mestne občine za čas od 1. julija 1918 de 30. junija 1919, in sicer:
1. mestnega zaklada,
2. ubožnega zaklada,
3. zaklada meščanske imovine,
4. ustanovnega zaklada,
5. mestne pehotne vojašnice,
6. mestne klavnice,
7. mestnega vodovoda,
8. amartizačnega zaklada mestnega loterij
_ i j'ub-malo -ar st v iubljano
solila,
9. mestno elektrarne,
10. mestne plinarne,
11. mestnega pogrebnega zavoda,
12. mestno zastavlialnice, in
13. mestne priprege,
dogotovljeni ter so občanom štirinajst dni, t. j. od’ 20. junija do 3. julija 1918, v prostorih mestnega knjigovodstva na vpogled.
O ugovorih, ki bi bili glede proračunov pravočasna’ prijavljeni, bo razsojal občinski svet.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 19. julija 1918.
Štev. 5970/V. u.
Razglas.
V izvršitev ukaza c. kr. ministrstva za socialno skrb z dno 20. aprila 1918, št. 151 drž .zak., odreja podpisan* mestni magistrat splošno štetje vdov (žen) in zakonski!* ter nezakonskih sirot (otrok) vseh onih pripadnikov oboroženo moči, orožništva in na podlagi zakona o vojni!1 dajatvah v osebno službovanje vpoklicanih ali za prostovoljna dela ali službe uporabljanih oseb, ki so v vojn! padli ali umrli vsled ran ali bolezni dobljenih v vojni, a" ki so uradno proglašeni za pogrešane.
V to svrho naj se zglase brez izjeme vso v Ljubljani stanujočo v poštev prlhalajoče vdove (žene) in zakonske
ter nezakonske sirote (otroci), oziroma njihovi zakoniti zastopniki, neglede na to, ali je bil padli, umrii ali uradno pogrešani vpoklicanec častnik ali pa je spadal k moštvu« do vštetega petka, dne 28. junija 1918, izvzemšl nedeljoi dne 23. junija 1918, od 9. do 1. ure na mestnem magistratu glavne stopnice, levo, vrata št. 2 na hodniku. •
Vsaka stranka naj prinese s seboj dokazilo o vpokli-cančevi, smrti ali uradni pogrešitvi, poročni list, krstne listo vseh preostalih, domovnico ali delavsko knjižico in pri nezakonskih otrocih dokazilo očetovstva; kdor pf°' jema vojaško državno podporo ali vojaško preskrbnin0 (pokojnino), naj prinese plačilno polo o podpori, ozirom*1 odlok o preskrbnini.
Zglasiti se ni treba le onim preostalim, ki so so vsled posebnega vabila zadnje dni že zglasili v svrho štetja.
Zglasitev je v javnem interesu in v interesu v poštev prihajajočih preostalih samih dolžnost, ki jo zakon iz" rečno nalaga. Kdor bi se štetju odtegnil ali se branil dati zahtevana pojasnila ali vedoma napačno izpovedal, tega bo politična oblast kaznovala z denarno kaznijo do 200 K ali zaporom do 14 dni.
Pri obtcževalnih okoliščinah se ga kaznuje lahko enem z denarno kaznijo in z zaporom.
Mestni magistrat ljubljanski,
B
D
BHBa
a
sassa
Dno 17. julija 1918.
JADRANSKA
BANKA
PODRUŽNICA LJUBLJANA.
Akcijski kapital............K	20,000.000.
Rezerve.....................K	3,500.000.
= CENTRALA: TRST.
Podružnice: Dubrovnik, Dilnaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader.
SPREJEMA-. Vloge na knjižice in jih obrestire po čistih 4°/o. Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obresto-vanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd. in srečke c. kr. razr. loterije.
ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA', čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- 'n inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslov : JADRANSKA. Telefon št. 257.