Iz ha j n vsak četrtek. Cena mu jo 3 K n n loto. (Za Nemčijo 4 K, иа Ameriko in drugo tuje državo G K.) — Ровлгпокпо fttevilko so prodajajo — po 10 vinarjov. ' v pouk in Spisi in dopisi sc poäiljajo: Ureänistvu „Donfolinba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, reklamacijo in in-«srati pp,: Upravništvu „Domoljuba", -Ljubljana, Kopilarjova ulic« — Štev. 28. V Ljubljani, dne 12. julija 1917. Leto XXX. Najboljši. Marsikaj navidez zagonetnega je bilo ireba že razjasniti tekom sedanje božje po-izkušnje. Kdor je pazno čital I, zvezek Do-moljubove knjižnice »Vojska in mir«, je — tako upamo — prišel do jasnosti v marsičem, kar ga je prej motilo in begalo. Dan-nadan se pa porajajo novi dvomi, nove tež-koče in ugovori, ki nanje vsakdo ne more dati zadovoljivega odgovora. Skoraj se včasih tega ali onega loti skušnjava, da bi Bogu vsemodremu očital, češ, zakaj je zahteval uprav najboljšega sina, zakaj je padel uprav ta in ta oče, gospodar, ki bi bil še toliko dobrega storil, ki je bil duša katoliških organizacij v župniji, dočim so druži ostali, ki so slabo živeli in tudi za bodoče nič prida ne obetajo .... Toda v luči krščanstva izgine marsikatera tmnina. Če vprašamo razum in ne poslušamo samo glasila čutečega srca, bomo marsikatero nesrečo lažje sprejeli. Poglejmo! Najprej bodi povedano, da se dostikrat motiš, če misliš, da je edino tvoja sodba, tvoje mnenje pravo. Ali so tisti, ki jih 'maš za najboljše, res tudi v božjih očeh najboljši? Večinoma si napravimo sodbo po zunanjosti: po vedenju človeka, po njegovi izobrazbi, po ljubeznivem ali mrzlem obnašanju do nas. Bog pa preiskuje srce in obi-sti. Na tehtnici božje pravičnosti velja nezmerno več: čisto srce, trdna vera, jasni "ameni, nesebična ljubezen do bližnjega — pa take prednosti, ki padejo same v oči, Če sodimo po človeško; Ali ne vzbuja ,avno spomin na dobre, ki so žrtvovali dragoceno življenje za domovino, pri potomcih ksrmoč plemenita čuvstva in gorko domovinsko ljubezen, češ, »ta in ta iz naše hiše •e Padel za brambo domovine«. Bil je res Pomenit, vzoren, ljubezniv in vnet za vse; Пи ga hočemo posnemati!« Kako vse dru- gače vpliva taka misel, kot če bi morali priznati: »Tudi iz naše družine je umrl eden v vojski, pa ga ni bilo kaj škoda«. Blagi mladeniči, vrli možje, ki so padli na bojiščih, še žive v naših srcih, bodo živeli v zgodovini, se jih bodo s hvaležnostjo spominjali še dolgo, dolgo vsi, ki so jih poznali, ki so ž njimi občevali in se trudili za vzvišene cilje. Seveda vsi ti in drugi razlogi niso še v stanu dati prave tolažbe v vroči žalosti za tistimi, ki so padli na bojišču. Na pomoč morajo priti še višji nagibi, ki človeka ganejo, da se sprijazni z naklepi božje previdnosti. Taka zdravila nam pa daje edi-nole sv. vera. Bog je gospodar našega življenja, Dal nam je življenje, pa ga lahko vzame, kadar njemu dopade. V njegovi roki je cvetka življenja, pa tudi smrtni srp. Namen našega življenja je, da vse moči uporabljamo na čast in slavo božjo. Toda že prvi človek je zlorabljal darcve božje —- in tako gre dalje od stoletja do stoletja. Prosta volja človekova hlepi po napačni prostosti, ne mara za okove in spone, ne mara priznati, da je vse, kar imamo, dar božje dobrotljivosti, in da je vse to treba uporabljati za Boga in njega čast. Krivda se je kupičila na krivdo, neizmerno je breme razžaljenja božjega. Božja pravičnost je zahtevala zadoščenje. Sam Sin božji se poniža in žrtvuje, ker zemlja ni imela ničesar, s čemer bi se odtehtala neskončna krivda. Sin božji, Najboljši, Najčistejši, Najsvetejši je trpel in umrl, da je zadostil za razžaljenje, da je vpostavil čast božjo, da je spravil človeštvo s Stvarnikom. Torej kri, čista, sveta kri Bo ga-človek a je bila potrebna za spravo. To je razumela tudi Marija, preči-sta Devica, žalostna Mati, ki je presegala v trpljenju vse trpeče matere. Ne vpraša: »Zakaj mora S'n božji, Najsvetejši, Najboljši toliko trppti; zakaj moram jaz, njegova mati, toliko prenesti?« Vedela je, da Bog to hoče, da se je mogla sprava med neborn in zemljo doseči le na ta način. Zato je slavila božje naredbe, božjo previdnost; hotela je to, kar je hotel Bog in nič drugače. Njeno trpljenje je bilo več kot vdanost, — bilo je junaštvo! — Ko zreš na to. Mater, ki je bila sama sveta, brez greha, brez madeža, pa daruje svojega najboljšega Sina v strašno smrt, ne vprašuj več: zakaj ravno najboljši?« — Gospod hoče ravno te žrtve, kakor je hotel ravno.svojega lastnega Sina. Kristus je zadostil božji pravičnosti; njegovo zadoščenje je neizmerno, Bog pa hoče, da tudi umne stvari sodelujejo pri spravnem delu Zveličarjevem. Za grehote tistih, ki se nič ne spomnijo ali premalo spomnijo svoje krivde nasproti Bogu, moramo zadostovali tudi drugi, saj smo vsi bolj ali 111 a nj s o k r i v i, da se je žalila božja pravičnost, Če ie človek, ki trpi, bolj plemenit, bolj Bogu dopadljiv, če je bolj združen s Kristusom v trpljenju, tem lepša in izdatnejša je tudi sprava, da^ rovana presvetemu Bogu, Tudi v sedanji vojski, ki nje težke udarce čuti ves svet in vsak posameznik, hodi vsepravični Bog po bojiščih, pa si izbira iz vrst bojevnikov žrtve za spravo in pokoro, ki mu jo je človeštvo odreklo, Ali naj bi bila kri nevrednih, ki služijo le grehu, zadostna sprava za Boga? Bog si izvoli Večkrat iz naših vrst najboljše. Njih kri se združi s krvjo božjega Zveličarja v imenu grešnega človeštva za spravo vseh. Kadar čujemo, da izdihne pošten mož, neomadeževan mladenič na bojišču ali v bolnišnici ter žrtvuje svoje življenje Bogu za spravo, naj nas prešine sveto spoštovanje. Bog je zraven, Bog sam, ki je .zahteval to žrtev kot spravo za grehote vseh sodobnikov! Ti pa, žena, nevesta, mati, oče — ne tuguj in ne toži preveč! Tvoja bodočnost je podobna žalosti nebeške Matere, Skušaj prodreti skozi tmine človeške sodbe do nadnaravnega umeva- 17846501 nja božjih naredb. Bog si je izbral tvojega moža, sina, ženina; Bog ga je hotel imeti, V službi božji, v službi človeštva je postal žrtev v slavo božjo; njegova kri bo pa nam vsem — blagoslov božji. l iegled po svetu. Iz državnega zbora. Interpelacije slovenskih poslancev: Posl. dr. Krek je in-terpeliral deželnobrambnega ministra glede dopustov, oziroma oprostitve vojaških oseb v zbiralnih taboriščih. Poslanec Jaklič je vložil v zbornici sledeči predlog: Dne 26. junija je velik požar uničil vas Podgorico. Prizadetih je 16 gospodarjev, katerim so pogorele hiše in gospodarska poslopja, "'žive?, obleka, krmila, orodje i. dr. Škode je nad 200.000 kron. Hudo je tem bolj, ker so možje in fantje v vojni službi; ni delavcev in rokodelcev, ljudje nimajo vprežne živine, niti orodja. Manjka vsega. Zbornica naj skic • ne, da se nesrečnim prebivalcem da izdatna podpora iz državnih sredstev. Druga interpelacija istega poslanca: Ker napravlja rdečica po svinjakih veliko škode, je cepljenje proti tej bolezni nujno potrebno. Čuje se pa, da je Nemčija izvoz cepiva prepovedala; zato vprašamo podpisani, kako bi vlada po svojih živi-nozdravnikih cepljenje proti rdečici izvršila. Poslanec Korošec in tovariši so vložili interpelacijo glede sklicanja bosanskega sabora. — Jugoslovanski klub je imel sejo, v kateri se je sklenilo, da se izreče potom ministrskega predsednika cesarju zahvala zaradi amnestije. — Volitev v delegacije so odložili. Poslanci Demšar, Roškar in F o n so vložili v imenu Jugoslovanskega kluba interpelacijo na prehranjevalnega ministra generala Höferja, v kateri so grajali velike napake, ki jih je napravila vlada glede na preživljanje v vojski. Namesto da bi bila vlada na vso moč pospeševala produkcijo, je pa dosegla z maksimalnimi cenami, z uvedbo raznih „central ter s preganjanjem producentov, da manjka živil in da vsled tega trpi cela država. Vlada je poljedelske zadruge in njih zveze ter konzumna društva pri njih tako potrebnem sodelovanju ovirala in deloma njihovo pomoč izključila. Interpelacija zahteva, naj minister v javni seji razloži svoje stališče in s tem da parlamentu priložnost, razpravljati o preživljanju. Poslanec Ravnihar je vložil vpra-Sanje do domobranskega ministra zaradi odškodnine za škodov ki jo je napravila eksplozija na poslopjih v Ljubljani in okolici. Kdo ve, kaj še pride ... Ruski list »Ncvoje. Vremja« poroča, da so Angleži svojo sodbo glede vojnih ciljev izpreme-nili in da so glede bodočnosti Avstrije krenili na drugo pot;' Vfečiria ministrov meni, da je treba Avstrijo ojačiti in okrepiti. Angleški državniki upajo, da bo av-»trijski cesar dal sam narodom a\ tono-mi'o, 2» Več se je pričakovalo. Listi, v Švici izhajajoči, trde, da se borba čolnov-potap-ljacev proti angleškim in drugim ententi-nim ladjam ni obnesla, kakor so pričakovali v Berlinu. Od 100 ladij, ki gredo na široko morje, se jih vrne približno 80 do 90. Varnostne priprave na ladjah so tako izpopolnjene, da se od 1000 mornarjev na potopljenih ladjah ponesrečita komaj 2 moža. Kitajska ima zopet cesarja. Dne 1. julija so bili objavljeni v Pekinu cesarski dekreti, ki naznanjajo, da je zopet zavladal cesar. Na povelje policije so razobesili po mestu zastave. Listi vedo, da je državljanska vojska med severnimi in južnimi pokrajinami neizogibna, če se novi cesar zopet ne odpove. Svetovna vojska. Obeta se splošna ofenziva enteilte. — lins k a ofenziva ugonablja lastno vojno moč; rusko poveljstvo goni brez usmiljenja čete v gotovo smrt. Ogromne izgube mrtuh v strašni bitki pri Zborowu (lne 6. julija. — Nemški letalci nad Anglijo. Boj v zraku. Najbolje predočuje vojni položaj naslednja slika: V sredi stoje uprti drug v drugega avstrijski, nemški, bolgarski in turški vojaki; okrog njih pa cela družba večjih in manjših uniformiranih nasprotnikov, ki se zaletujejo v osrednjo skupino. Tu se eden zažene v združene branilce, toda krepak udarec ga podere na tla. Ko se ta še pobira, že naskoči drug nasprotnik, ki pa pada po njem puškino kopito vojni-ka osrednjih sil. Tam si obvezuje rane en-tentovec. Dovolj mu je vsega, zato misli na mir; nevarnost je, da ga sreča pamet. Pa že priskoči Anglež, ga potolaži z zlatom in ga iznova pošlje po kostanj v žerjavico. Vsa tri leta vojske kujejo sovražniki načrte, kako bi vsi kmalu napadli zaveznike. Nič kaj prijetno bi ne bilo za nas, če bi se jim to posrečilo! Spomladi so pisali, da je skoraj napočil oni čas; toda ruska revolucija jim je prekrižala račune. Angleži in Francozi so morali sami v boj, v katerem niso dosegli drugega, kot strašne krvave izgube, Italijani so pa mimo gledali, kako so butali njih zavezniki na Francoskem z glavo v zid. Ni jim dišalo iti v boj; —i toda Anglež je ukazal: »Zdaj ste vi na vrsti.« In Italijani so šli v deseto soško bitko, — toda vrženi so bili na tla. Rusi so pa mirno gledali, kako krvave Italijani. Angleži, Francozi in Italijani si celijo rane in se pri- ■ pravljajo na nov naskok; — vtem času je pa angleško Шо iÄ'^Ri&tfÖ^ ya*tiö vlogo in navdušilo ,;ižal! ^öjsKWHIkoz-Wmo'' demokratično rusko vlado. In sedaj morajo ruski kmetje zopet pred avstrijske in nemške kanone, češ, da rešujejo demokracijo in svobodo, v resnici pa zaradi par koristolovcev, ki imajo dobiček od tega, če vojska .dalj traja. Zadnje čase se zopet vedno bolj pogosto čuje, da bodo vsi ententovci naenkrat udarili. Ruska ofenziva je baje le začetek in znamenje za velikansko ofenzivo vseh naših sovražnikov. Mi ue pa nadejamo, da se bo tudi zdaj izpolnilo, kar veli prego-vor: Ljudje obračajo, Bog bo pa enkrat obrnil! VOJSKA Z ITALIJO. . Praska pri Kostanjevici. Odkar je ponehala deseta soška bitka, so se poizkušali Italijani s počasnim delom rstaliti v pred-postojanki Kostanjevice. Vsako noč so pridno razstreljevali, vrtali in brzojavljali, Pred prvotnimi sovražnimi črtami se je kmalu razširila nova črta za bodoče napade. Italijani so že zbrali močnejše čete, a drzen napad honvedov jim je načrt hitro ugonobil. V prvem navalu so vzeli italijanske postojanke, ujeli 2 častnika, 270 mož in zaplenili 2 strojni puški. Honvecli so odbili nato še dva italijanska napada. Njih prednje čete stoje v italijanskem jarku, ki so ga Italijani tako skrbno pripravili. RTJSKO-ROMUNSKO 30JIŠČE, Ruska ofenziva pri Zborovu. V vsaki ofenzivi napadalec v začetku doseže nekaj uspeha. Če se mu posreči udreti v razbite jarke in prebiti nasprotnikovo bojno črto in od vseh strani napasti sosednje dele bojne črte, potem je njegova ofenziva dosegla namen, ker se mora nasorotnik umakniti. Ob novi ofenzivi so se vrgli Rusi tretji dan z vso silo pri Zborovu na zavezniške postojanke. Radi bi bili piebili proti križišču važnih cest Pomorzuny, Velikanske množice ruskih vojakov so večkrat zaporedoma naskočile. Večkrat so bili odbiti, končno se jim jc pa vendar posrečilo udreti v naše prednje postojanke. Osvojili so jih nekaj kilometrov širine, toda naše črte niso prebili. Zavezniki so hitro vrgli na nevarno točko nove rezerve, ki so ustavile Ruse in zopet strnile našo bojno črto, ki so jo1 tako Rusi le upognili, ne рл prebili. Kratek odmor — naši protinapadi. Rusi so doživeli v teli bojih v začetku svoje ofenzive strahovite izgube. Ustaviti so morali ofenzivo, da izpopolnijo svoje vrzeli. Dva dni so Rusi počivali. Ta čas so '^a zavezniške čete hitro izrabile in začele s protinapadi trgati Rusom postojanke pri Brzezanih, ki so jih povečini zopet osvojili. Strašne izgube. V prejšnjih ruskih ofenzivah se jc pogosto pisalo, kako ruski carizem v množicah goni rusko pehoto v smrt. Toda nič boljši niso poveljniki ruske demokracije, V velikanskih gostih množicah ( po petnajst vrst) so napadali Rusi. Naši mnogoštevilni topovi in strojne ouške so kar podirale dolge vrste Rusov, tako da leže na bojišču celi kupi mrličev. Druga m tretja transmurska divizija sta bili popol' j noma uničeni; 41, kor so morali trikrat izpopolniti z rezervami, preden je priše. ' ročni metež z našimi četami. Posebne velike so izgube častnikov; nekateri polki so baje popolnoma brez njih. Da naclomes« te vrzeli, je ruski vojni minister KerensKY | zapovedal, naj povišajo v častnike ti№ 1 boljše podčastnike, če so v fronti štiri ®e' sece. Seveda so tudi zavezniške i >jIuoe težke, toda v primeri z ruskimi ne pi'c' velike. Rusi poročajo, da so ujeli nad tisoč zaveznikov, nekaj lopov in strojni" pušk. Ogenj izno.a izbruhnil. Po par dneh odmora so začeli Rusi z novimi napadi še v večjem obsegu. Od mesta Brody do romunske meje se je razvila velikanska bitka, Tudi v Karpatih je začela ruska artiljerija hujše streljati, ponekod je narastel njen ogenj do zelo \elike sile. Naša artiljerija živahno odgovarja. Pri Stanislavu in tudi pri Brzezanih so bili novi hudi spopadi; toda nemške in turške čete so odbile vse ruske napade. Najhujši boji so se pa uneli pri Zborovu dne 6. julija, Rusi so zbrali cele mase novih čet za napad; gardne polke, kavalerijo in sveže čete so pripravili za glavni udarec. Na širini 16 kilometrov so zbrali okrog 19 divizij. Ker so v tem prostoru 1. in 2. julija nekaj malega dosegli, so upali, da bodo s temi silami odločili. Za infanterijskimi masami je že stala pripravljena ruska konjenica, ki naj bi udrla skozi predor za naše črte. Navsezgodaj so se začeli valiti ruski napadalni valovi proti našim postojankam; ponekod je drvelo v naskok 15 vrst druga za drugo. Pričelo se izpadli brez uspeha za sovražnika Ko so angleške ladje na morju opazile nemške letalce, so plule za njimi in jih zasledovale s silnim topniškim ognjem. — toda napada niso mogle preprečili. FRANCOSKO BOJIŠČE. Med tem, ko se francoske in angleške čete pripravljajo na novo ofenzivo, Nemci neprestano prirejajo manjše napade na raznih mestih cele fronte, da vznemirjajo sovražnika in ga motijo v njegovih pripravah. Tedenske novice. Nadvojvoda Salvator je bil pretekli ponedeljek v Ljubljani ter je bil navzoč pri ustanovitvi »Kranjskega deželnega društva c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote«. stel seinintja zlasti krompir. Bogu hvalo — ki je uslišal naše molitve. Naj bi se blagoslov božji razlil vsaj še na bodoči pridelek! Zopet manj kruha. C. kr. urad za ljudsko prehrano je odredil, da se sme za vsako osebo dnevno porabiti le 175 gramov mlevskih snovi (prej 200 gramov), za težake le 250 gramov (prej 300). Nemška cesfcisfca dvojijpa na Duncju. Dne 6. julija sta se pripeljala nemški cesar in njegova soproga cesarica na Dunaj. Sprejeta sta bila v Laksenburgu, kjer sta bila gosta našega cesarja. Toča. Precejšno škodo je napravila toča v Davči pri Novakiji, kjer je strela (27. junija) zažgala tudi kozolec, ki je pogorel z vozmi vred. Strela. V Brežicah je udarila strela v brzojavni drog blizu Brežic. Tesarski mojster Martin Muršec, ki je prišel prav takrat mimo po ce^ti, je obležal mrtev — zadet od strele. Vojaške norice. Mirovno posredovanje, Krščansko-so-cialne organizacije v Švici so poslale sv, očetu Benediktu XV posebno adreso glede na mirovne smotre. V adresi sc poudarja, da je nujno potrebno, da se / skupnem znamenju križa in pod varstvom Marijinim katoličani vseh dežela sporazumejo; izraža se Ludi upanje, da se bo sv. očetu, nositelju vere ljubezni, kmalu posrečilo, da reši svet in mu podeli spravni mir. Adreso ;e po.djsisalo S'i.GOü članov. Mnogo iiru^a je zbudilo po Avstriji, osobito v dunajski zbornici poročilo ruskega štaba, da sc ,'e pri Zborovu, kjer se je naša vojna črta vsled pritiska nekoliko upognila, borila češko-slovanska brigada. Zdaj se je od zanesljive strani pojasnilo, da gre tu za Čehe, ozir. Slovake, ki so že pred vojsko bivali na Ruskem in si lam pridobili rusko državljanstvo. Svarilo. Od vlade smo prejeli opozorilo, ki svari pred nakupom vojaške oprave (uniform, čevljev itd.). Občinstvo se nujno poživlja, da odda vse take predmete vojaške oprave brez vsakega odloga pri najbližjem občinskem uradu, orožniškem postajnem ali etapnem štacijskem poveljstvu. Ako bi se kje našli taki predmeti, ako bi jili varnostni organi povodom hišnih preiskav zalotili, bi nastopila kazen po §§ 201 t. c. odn. 461 k. z. Smeh bodo zbujale še v poznih letih ročno risane razglednice, ki jih pošiljajo naši vojaki-slikarji za »Domoljubov« vojni muzej. Podd. Kajnih Jakob nam je na sliki predočil čvrstega infanterista 87. pp., ki šeška sovražnega planinca po ta »mehki«, da vpije: »Jojmene, jojmene, saj pojdem, pojdem nazaj!« Podpisani so še slov. vojaki: Petelinšek Martin, Pere Al., Verina J., Corlia R., Sešlia N., Jančič M., Ko-stanjšek A., Motika J., PiW J. — Slovenski e n o 1 e t n i k i v Gradcu so naslikali svojo sobo, kjer stanujejo in prenočujejo. Na steni visi naš list »Slovenec«. Podpisan je g. Justin Ciril. — (Zahvaljujemo se za prijaznost. — Ur.) 31 v Železniška nesreča pri Houten-u aa Holandskem. ie grozovito klanje. Zavezniška artiljerija in strojne puške so podirale cele ruske bataljone na tla. Na okrog 9 kilometrov širokem prostoru je naskočilo 9 do 10 sovražnih divizij. Večina je obležala v krvi v našem strašnem ognju iopov in strojnih pušk. Vojna poročila javljajo, da niso Rusi še nikdar tako brezobzirno pošiljali ljudi v smrt. Porabljali so tudi veliko oklopnih avtomobilov, ki so jih pa naši topovi razbili. Okrog poldne je bil napad strt. Ruske mase so bežale nazaj, naši oddelki strojnih pušk so jih preganjali s svojim ognjem, daleč noseči topovi so pa razkropili konje-n,co, ki je stala pripravljena v rezervi. Nemški letalci zopet nad Anglijo. An,-'ileii imajo glavno opirališče in skrivališče svojega brodovja v Harvichu. Dne 4, ju-nja so priletela nemška" letala nad to trdnjavo ir razmetala več tisoč kilogramov «ižigalnih in razstrelilnih bomb. Zadeti so £'■1 arzenali, tabori, ladjedelnice in več o^iiiih ladij. V ladjedelnicah je nastal velik požar, ki so ga letalci še dolgo opazovali. zraku se je vnela prava zračna bitka n"-d angleškimi in nemškimi letali. Boji so f Ziatomašnik Pristov. Dne 7. julija je umrl v Št. V:du pri Zatičini beneficijat v pok., zlatomašnik g. Simon Pristov. P, d.! Graienauer v zbornici. Koroški poslanec Grafenauer se je podal iz Möllersdorfa naravnost v dunajsko zbornico, ko je izvedel za cesarsko pomiloščenje političnih kaznjencev. Dobro se mu ni godilo, oslabel je, a prirojene šegavosti ni izgubil. Pomoč pogorelcem v Bevkah, Deželni glavar dr, Šusteršič je na Dunaju osebno posredoval, da se dovoli denarna pomoč pogorelcem v Bevkah in da se jim izposlu-je potrebni stavbni materijal za obnovitev uničenih in poškodovanih poslopij. Hotel Triglav n^ Bleduv je kupila ga. Kepda, soprpg^dpmae/rf§. Ivana Ken da, ki je sedaj lastnik več hotelov V Sofiji. Hotelir Kenda je kupil tudi več drugih vil na Bledu. Hvala Bogu! Suša je pretila ugonobiti skoraj ves pridelek; ponekod je škoda zelo občutna. Po zadnjem večkratnem blagodejnem dežju se je pa vendar polje večinoma očividno pcpiavilo in izboljšalo. Kar veselje je videti, kako bujno se je razra- Daleč na Jutrovem, Babilonsko, Jutro-vo.— to so besede, ki smo jih slišali v šoli pri krščanskem nauku. Kdo bi si bil poprej; mislil, da bodo naši vojaki v svetovni- voj-, ski prišli tudi y te kraje! Pa so le. Tako na primer piše Janez Žnidaršič (iz Podcer-kve), da se nahaja v Mosull-u v Aziji. Pot tja ga je peljala čez Aleppo in čez Babilo-nijo. Pripoveduje, da je tam silna vročina (do 60 stopinj),i da so domačini leni, zemlja pa debela in rodovitna. Govedo pri dveh letih stane 30—40 K našega denarja. Ne-čuveno drag je pa sladkqr, dočirti je druga hrana zadostna in poceni,' Granate s plini so rabili Italijani v 10. soški bitki. Našito jim pbšteno vrnili tako, da tudi s tem strupenim strelivom Lahi niso uspeli. Prekosi jih naša artiljerija in naši topničarji, ki so v tehniki na vrhuncu. S strelivom, ki so ga Italijani razmetali in potratili, bi naši topnlfiarrji razsuli vse italijanske postojanke. Novi odlikovane! »cesar je vičevega pešpolka št. 17<« S srebrno hrabrostno svetinjo II. ražreda SO bili odlikovani: Poddesetnik Anton Tavčar; irifanteristi Janez Dejak, Jožef Kos, Alojzij Germ, Jožef Ču-ner, Zaletelj Janez, Franc Pančur, Franc Bizjak, Peter Bürger,, Franc Ponikvar, Miha Verbič, Crilj jkkob, Merše Franc, Anton Rozman, Jožef Ahačič. Smrt bojevnika. Na Dunaju je v voja ski bolnišnici umrl dne 11. junija pešec čr-novojniškega pešpolka št. 27. Stepančič Josip, doma iz Temnice na Krasu, za -ranami, zadobljenimi v deseti soški bitki. Bil je priden gospodar, skrben družinski oče in lepega krščanskega vedenja. Ako je bila prilika prejeti sv, zakramente, je ni zamudil nikdar. Prebiral je rad molitveno knjižico »Krščanski vojak«. Ko jo je nekoč, izgubil, je bil prav žalosten. Zapušča potrto soprogo in več otrok, od katerih.starejši sin Alojzij služi že čez leto dni pri cesarskih, strelcih. Vse, ki smo ga poznali in bili ž njim v ožjem stiku, je ta-vešt hudo zadela. Počivaj sladko dragi Josip! — Tovariš istega polka. Umrl je vslc(| ran. dobljenih na itali-ja iskem bojišču,' 'Fr. Lenarčič, posestnik ir občanski odbornik iz Vnanjih goric pri Ljubljani, star 42 let. Pokojni je bil od po-četka vojne v vojaški službi in prvič ranjen že leta 1915. Doma je bil vzoren gospodar. N. p. v m.| i j Po dolgih 34 mesecih se je oglasil iz ujetništva Jurij Porenta iz spoštovane rodbine Mežnarjeve v Pevnu pri Stari Loki — član. starološkega Orla. Odkar je mescca avgusta 1914 odšel iz Ljubljane v Galicijo, ni bilo več glasu o njem. Iii sedaj je nena-Jdoma prišlo iz R.usije od njega pismo na .veliko veselje njegovim: idomačim. —- Živ zgled, ki naj je v tolažbo ne le težko prizadeti družini, ki pogreša še dvoje njegovih bratov, prav tako od prvih bojev v Galiciji, ampak tudi vsem tistim, ki so v enakih skrbeh. Up v srca, zakaj, še žive naši dragi, o katerih morda mislimo da jih ni več--! ..i--, .' nj - Zopet eden. 22 meeece-v je minilo, odkar ni bilo nič čuti o vojaku Francetu Slancu s Krke pri Zatičini. Domači iu ga obžalovali kot mrtvega. Zdaj se je oglasil z Ruskega. Čudi se, da ne dobi nobenega 41 pisma, ko je sam — kakor trdi — že toli-krat pisal, .Naši fantje cesarjevičevega polka se nahajajo tudi pri metalcih min na tirolskem bojišču. Sporočajo nam: Italijan je v dneh od 10. do 22. junija strahovito besnel in napadal. Toda veliki možnar, metalec min je neprestano metal smrt v laške navale. Italijani so se vselej vrnili s pobitimi glavami nazaj v svoje brloge. Lah je hotel na vsak način izslediti našega velikana; iskal je ponoči in podnevi, toda mi smo ga dobro zavarovali. — Naši korenjaki obljubljajo, da se vrnejo kmalu v domovino. Podpisani: Matija Grilc, Preddvor; Jos. Gorenc, Šmarjeta; R. Kopecki, I. Ridel, J, Levicki, Od smuške kompanije. Tudi jaz se oglašam enkrat z visokih tirolskih pečin, kjer imamo 24. junija še vedno veliko snega, Veliko več ga je, kakor ga je bilo lansko leto v sedanjem času. Tukaj sem jaz že od lanske naše ofenzive, dobro jo irnam še v spominu. 29. junija mine eno leto, kar nas je polentar prvič napadel. Ali grozno se je opekel; vračal se je s pobitimi bučami nazaj, odkoder je prišel. Letos tu ni posebnih bojev. Od Sedmih občin na levo od nas smo slišali nekaj dni votlo grmenje topov, pa tudi to je že utihnilo. Jaz sem edini Slovenec pri naši stotniji; največ je Čehov, Poljakov ter severnih Slovanov. Pa se vseeno prav dobro razumemo. Vsi pa že prav željno pričakujemo, da bi se zopet vrnili na domačo grudo, kjer so nam tekla mlada leta. Pozdrave pošiljam vsem čita-tcljem in čitateljicam dragega mi »Domoljuba«, ki ga vsakemu slovenskemu vojaku najtopleje priporočani1. — Z vsem spoštovanjem in pričakovanjem skorajšnjega miru Ivan Žafran, poddesetnik. Stoj! Tako so zapisali naši prijatelji na dopisnico, kjer stoji narisan italijanski alpinec s puško v roki. Dopisnico je risal Rupert Milač v strelskem jarku na soški fronti, ki pošilja skupno s podpisanimi so-tovariši pozdrave vsem prijateljem in znancem. Podpisani so še: Jerman Fr., Zapoge; Cundrč Andrej, Gorje; Peter Štupnikar, Slavina; Fr. Jeriha, Prežganje. — Na skorajšnjo zmago in mir! Postrezite! Ivan Sirec iz Drežnice pri Kobaridu poizveduje za svojim bratom Andrejem Sivec. Pogreša se skoraj 2 leti. Ako bi kdo kaj vedel, se presi, naj sporoči na naslov Ivan Sivec, Div.-Tel.-Abt Nr. 29, Feldpost 405. Zarota. V Solunu so obsodili-na smrt tri visoke srbske generale, ker so bili člani takozvane »Črne roke«, ki je nameravala odstaviti srbsko kraljeve rodovino Karagjorgjevičev. Obsodbo je podpisal kraljevič Aleksander, Vojne operacije na solunskem bojišču utegne ententa ustaviti in armado odpo-klicati, odkar so se razmere v Grčiji iz-premenile. Ženski vojaški oddelki. Ženska zveza v Petrogradu je spravila na bojišče že tudi nekai ženskih vojaških oddelkov, ki se bore v prvih črtah. Na čelu tc ženske armade je neka posestnica Bačkarova. Razne novice. Naš cesar — mož dela. Zgornjeavstrij. ski deželni glavar Hauser je bil nedavno sprejet pri cesarju. Pozneje je izjavil, da je cesar tako preobložen z vladnimi posli, da dela pri svoji pisalni mizi čez polnoč. Kljub temu je čil in čvrst. Tretješolec utonil. Na praznik sv. Pe. tra in Pavla se je šel dijak mariborske realke Alojzij Roškar z nekaterimi tovariši kopat v Dravo. Zašel je predaleč v deroče valove, ki so ga odnesli. Novi bankovci po 2 kroni pridejo te dni v promet. Tiskani so na bel papir z rde-če-črnim tiskom. Vrednost je označena v osmerih deželnih jezikih. Kako se novice pretvarjajo- Nedavno smo omenjali, da je praznoval v Studenem na Notranjskem Anton Veber stoletnico rojstva. Štajerski listi so starčka po ogrskih »Novinah« napravili za ogrskega Slovenca v Studenah. Huda nevihta je razsajala 4. julija na južnem Francoskem. Toča in viharji so napravili za več milijonov škode. Najden prstan. 'Od Pečarja do Sostre ga je bil najden na stezi zlat prstan z dvema očescema. Kdor ga je izgubil, naj s« zglasi pri posestniku Mihaelu Jerantu v Volavljem št. 6, p. Litija. V največji vročici — zmrznil. V Sze-gedinu na Ogrskem izdelujejo v tovarni za klobase tudi umetni led. V oddelku, kjer se proizvaja mrzel zrak in led, je neki delavec po neprevidnosti odprl kotel, v katerem je bil amonijak, kar je povzročilo, da je v eni minuti zmrznil. Vojnih sirot je bilo na Ogrskem do aprila t. 1. 97.972. Večinoma imajo še matere, čez 5000 je pa takih, ki so sirote v pravem pomenu besede. Za vzgojo teh in onih so ogrski škofje darovali že velike svote, Letina — žitna in sadna — kaže v Srbiji prav dobro. Iz malega .... Vojni urad za prehrano v Nemčiji izkazuje, da so lani po vseh pokrajinah širne Nemčije znesli skupaj samo jabolčnih pešale okrog 3000 ton. Iz tc zaloge je bilo moč iztisniti 126.000 kg olja. Žitne zaloge. Vojaška uprava na Romunskem je dovolila, da se iz romunskega ozemlja pošlje še okrog 100.000 vagonov žita (iz leta 1915 in 1916) v razne kraie zavezniških držav. Iz Mat ene uri Igu. Letošnjo »m-praznike sem Dil tako rfr.cčcn, tla sem -f h vojak na dopustu udeležil romarskega -hoj» na Žalostni gori pri Prescrjil. Darji shod > tako obiskan, kakor v mirnem času, veiyiai » jo meni, ki sem pričel » tronte, srce zelo i." veselilo, ko sem zopet po dolgih treh »-1 poslušal božjo besedo v domaČem jez'K'-lepo cerkveno petje. Kako mogočno v('liva človeka, ki že dolgo časa ni Cul v svojem i tennem jeziku pri služLi božji peti, tal.-- . ' lo som okusil pri tej priliki tudi jez. In poi po-službi božji! Da ste jih slišali le vrle I» serske. pevke, kako so v znani готлгм" stilni lopo ubrano prepevalo slovenske ' , ljulmo posmi! Spich mi ta romarski si» teh težkih vojnih Časih ostane v r.ej«w.j. spominu. Daj Uog, da Se ga še katenkrini ^ ležim in da čtmpreje zasijejo za nas mirni časi! — Pozdrav vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«! Fr. Kramar^ topničar. \z brdske okolice. Čamernikovi v Luko-vici so dobili tužno poročilo, da jo na bojišču padel njih ljubljenec Herman. Pokojni je bil nadporočnik pri hrabrem 17. pp. »cesarjevič«. — Lukčev oče iz Gradiš so tudi umrli letošnjo jiomlad. Pokojni je " v svojih fnladih letih obiskoval znano frančiškansko Solo v Kamniku in se tan, naučil nemški; kajti v onem Času še ni Wo v našem kraju ljudskih šol. Marsikdo je potreboval pomoči Lukčevega očeta, osobito v času, ko so iz naše brdske sodnije pošiljali posestnikom le nemška pisanja. Spisal jc tudi dosti oporok in s tem ljudem prihranil dosti nepotrebnih stroškov in zmed. Ne samo Gradišani. temveč tudi drugi okoli-Eani «3 bodo še dolgo spominjali »Lukčevga oCeta«. — V Zlatem polju sem si ogledal nanovo poslikano cerkev. Slikarija je začetno delo mladega slikarja .Tožefa Kotnika iz Lu-kovice. Delo hvali mojstra. — Vsi ljudje si žele skorajšnjega miru in tudi molijo veliko v ta namen. Je pa vendarle nekaj žalostnih izjem, ki so jim grozni časi povšeči, to pa vsled tega, ker jim sedaj »zori pšenica«, kot nikdar poprej. Si bo treba zapomniti. Iz Tržiča. Dekliška Marijina družba je priredila malo predstavo s petjem in izvirno igro »Tri gracije«. To štiridejansko burko, ki ima poučno vsebino, je spisal g. Karol Pire, pi efekt Marijine družbe pri oo. jezuitih v Ljubljani. Spisal je že veliko izvirnih iger. Upam^, da oo dal gosp. avktor svoje izvirne igrokaze kmalu v tisk, saj bodo dobro došli vsem našim društvom po deželi. Hinje. Nov jeklen zvon, ki smo ga. obesili v farni zvonik na praznik sv. Petra in Pavla, izvršuje v splošno zadovoljnost svoj vzvišeni posel. Glas mu je E in meri v premeru 1333 milimetrov. Za 100 kg je težji od prejšnjega bronastega s težo 850 kg. Ima' zato tudi močnejši glas, ki je potreben, da se po njem ravnajo oddaljene vasi hinjske župnije, zaenkrat večinoma brez zvonov v svojih podružnicah. — Kako poje? Glas mu je ravnotako čist in mogočen kakor pri novejših bronastih, pa tudi potrebnega izdonevauja mil ne manjka. Ljudje pravijo, da ima tak glas, kakor ga ima oziroma ga je imel veliki zvon na Brezjah. Z ostalima dvema se ujema v trizvoku. Po mnenju Krajinčanov, ki v prvi vrsti pridejo tu v poštev, je tudi pritrkavanje z novim zvonom precej lepše kakor s starim. — Ker je kembelj prirejen iz starega in za 20 kg lažji kakor treba, mora zvon kolebati v polnem teku, da se popolnoma strese in doseže to, kar želi človeško uho. — Na pogled pa ni prikupljiv, ker ie od vrha do taU prevlečen s sivo oljnato barvo, znotraj pa menda s katranom. Barva, ki se da po potrebi obnoviti, zagotavlja zvonu trajnost. — Kako je s ceno? Sicer so jekleni zvonovi še enkrat tako dragi kakor so bili v mirnem času, а se je z denarjem od prejšnjega, zvona prav lahko izhajalo. Ljudje hočejo je-Klene zvonove tudi za svoje podruž. cerkve. Poleg drugih tehtnih razlogov, ki niso proti Jeklenim zvonovom, tiči baš tudi eden v tem, «i je primerneje imeti v zvoniku čisto jeklo Kakor mešanico iz bakra, cina, železa iii dr., w se imdo fz nje vlivali po vojni bronasti zvonovi, pripravni, da čez primerno dobo zapojo '•°Pet čast vojnemu bogu Marsu. Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Letošnji pridelek — zaplenjen. Ogrska J ,a 'e «dala natančne odredbe glede go-Podarstva in prevzemanja letošnjega žita. er )e mogoče, da se bo pri nas podobno avnalo kakor na Ogrskem, priobčujemo "Otične določbe: P rMeS Ž'tni PrideIek leta 1917- se zapleni, elo.valec mora svoje žito spraviti ter j^ece, ko je mogoče, omlatiti. Začetek mla-e wora sporočiti županstvu, ki mora v 24 urah to naznaniti municipiju (glavarstvu). Razen slame se za splošno korist vse rekvirira. Kmet ne sme pridelka ne porabiti, ne zmleti, ne pokrmiti, temveč vse dati žitnemu zavodu. Če je pred izročitvijo žita kaj zase porabil, mora o tem napraviti natančen račun, Za prevzemanje žita osnuje glavarstvo posebne komisije, ki morajo žito precej plačati. Te komisije imajo tudi določiti, koliko bo kmet rabil žita za dom, kolikor ga -rabi, ga mu morajo pustiti. Vsi, ki nimajo svojega pridelka, so opravičeni kupiti potrebno žito v občini od žitnega zavoda, ki ne sme imeti pri tej prodaji dobička. Prevzeto žito se ima precej oddati v določena skladišča. Poseben odlok bo določil, koliko žita se sme porabiti za pivo, špirit, slad in pitanje živali. Mlinarji smejo mleti le proti plačilu v gotovini, ki ne sme biti nikdar višje kot 10 odstotkov najvišje cene žita. Mlelnino določi glavarstvo. Žito se sme prevažati le z uradnim dovoljenjem. Za kmetovo družino se sme za moške, stare čez 15 let, pustiti na mesec 15 kilogramov žita, za vse druge 12 kilogramov. 12 kilogramov smejo tudi vsi nakupiti, ki nimajo svojega žita. Uradno se ne bo dalo takim, ki nimajo ničesar, na mesec čez 7 kilogramov moke. Pri nas zahtevajo zastopniki kmetijstva, da se morajo vse cene za žito in živino napraviti pri nas, kakor na Ogrskem. Naši kmetje imajo še večje stroške, kakor ogrski, najbrž tudi enako velik želodec, torej naj imajo za govejo živino, prešiče in vse drugo iste cene in pravico do iste množine žita. Letos so imeli Ogri veliko višje cene kakor pri nas in vendar nam niso hoteli skoro ničesar dati. Potem so pa svoje pridelke skoraj petkrat dražje kakor je bila najvišja cena, prodajali k nam. Poljedel- 1 sko ministrstvo ima tudi pri nas dobre namene, toda premalo moči, Mlevske karte, ki so se zdaj izdale, najbrže ne bodo dosegle svojega cilja. Treba bo le nekoliko drugače napraviti. Za mesta in za armado je glavna stvar, da se na polju vse delo dobro opravi. Ob hujšem delu je treba delati kmetu na dan po 16 ur. Tega težkega dela pa .trajno ne more nobeden opraviti, če bo dobil 300 gramov žita brez mesa ali drugih močnih jedi. Najhujše bi bilo za vse, ko bi kmetje začeli obupavati nad Svojim delom. Žitna letina bo srednja. Žetev se je deloma že pričela. Najslabši je za zdaj jari ječmen in oves. Ker je dež dobro namočil, je še upanje, da se nekoliko izboljšata. Kako bodo določili množino pridelka. Vlada hoče s posebnimi komisijami dognati, kakšni so naši pridelki in koliko se bo naželo. Komisija ima nalog pogledati prav vsako parcelo, določiti, kaj na nji raste, določiti, koliko je prostora za posamezne rastline in odločiti o rasti in pridelku, katere vrste je. Tako se bo po zelo dolgem in težkem delu, pri katerem zna tudi nekaj pomot nastati, določilo, koliko sveta je obse-janega s pšenico, ržjo, ječmenom, krompirjem, peso.....To se ho doseglo, čeprav šele pozno in s težavo. Zdaj je pa glavno vprašanje, koliko se bo res pridelalo in koliko naj kmet cdda za mesta in armado. V ta namen se določijo parcele, ki se bodo požele pod nadzorstvom za to določenih oseb, ki imajo pri žetvi vse snope sešteti, . pri mlačvi pa pregledati, če so vsi. Poslušne parcele naj obsegajo okoli '2500 kva- * dratnih metrov, torej eno četrtino ha ali dobra dva mernika posejanja. To je pa že težje, -Ljudi povsod manjka. Če žanje ena Sabina ženska (nazadnje se to lahko povsod napravi) se bo nadzornik naveličal čakati;. Pri mlačvi;.ki -se mora:izvršiti pod nadzorstvom določenega tfiadzorflika, se mora žito očistiti, odtehtati in težo sporočiti na glavarstvo. Povedati se mora, koliko tehta ves pridelek skupaj in koliko poln mernik posebej. Če bo mogoče vse natančno izpeljati, potem se bo iz teh poskušenj sklepalo, koliko so drugo^ pridelali in koliko imajo žita oddati. Te sodbe so-pa. ravno napačne. V tem je le tehtnica resAična, vsak se lahko moti. Na enem svetu se pridela petkrat več, kakor na drugem. Naj se n, pr, slučajno izbere ,i^jboljša parcela; ko bi drugemu določili po tem ključu, koliko ima dati, bi mu vzeli več, kakor je pridelal. Sena je bilo veliko manj kakor druga leta. Po'Dolenjskem ;g^ 4k,o'ro nikjer ne bodo imeli za 'astne potrebe. Opozarjamo, še enkrat, naj občine naglo sporočijo »Kranjskemu deželnemu mestu za krmila«, koliko bodo rabile mrve za svoje ljudi. To mesto je namreč določeno, da izravna preostanek pri nekaterih in prebitek po drugih občinah. Vojaška oblast küpiije clo 1. avgusta seno v prostem kupu. " ------ Razno, Zaradi cen prešičev in govedi se kaže, da je pojasnilo kmečkih zastopnikov nekaj zaleglo. Z novimi "cenami si ne upajo na dan. — V Ameriki so cene žitu precej padle. V Indiji in Avstraliji je veliko žita, toda ladij ni za prevoz. Angleški listi poročajo, da se je na Angleškem'predložila trgovskim zbornicam za'"člane- sledeča prisega, da ne bodo trgovali z Nemci: »Da pokažemo svojo ogorčenost in svoj stud nad načinom nemškega vojskovanja, pri-sežemo, da ne bomo 10 let po sklenjenem miru ničesar kupili, kar Nemci proizvajajo, in da ne bomo z Nemci napravili nobene kupčije, kakor resnično nam Bog pomagaj.« Koliko bodo take prisege zalegle, je drugo vprašanje. Če ne bodo ti, bodo pa drugi, ki niso prisegli. Blago se kupi tam, če ni posebnih ovir, kjer je najnižja cena in najboljše blago. Znano je, da je pri nas gumi zelo redek. Ker so ga k nam uvažali iz Amerike, so mnogi mislili, da se v, Ameriki, to je v severnih državah prideluje! To je zmota. Gumija je zdaj še največ v Braziliji, Leta 1913 so ga izvozili 21,666.607 kg — 2160 vagonov. i, ./•■••> • ' Џ ( * * Kaj so primerne cene za vino? Vinske cene so zelo 'razburile vinogradnike in kupovalce iriVVše se vprašuje, kaj je primerna cena za vino? Dolenjski vinogradniki so bili v velikem številu obsojeni radi »navijanja cen«, tako da se že marsikdo sploh ni upal več prodati svojega vina v strahu, da ne zapade kazni. Vsled tega se je pojavila misel, da bi bilo dobro proglasiti kake »primerne« cene, da bi sodniki imeli navodilo pri svojih sodbah. Na Dunaju so zborovali vinogradniki, ki so se izrekli splošno za objavo primernih cen, dasi je ravno pri vinu nemogoče nastaviti isto ceno za vse vrste vina. Poni eamezne vrste so pa zopet po krajih in vre-* menskih razmerah tako različne, da,ni mogoče razlikovati cen natančno po gotovih .vrstah. Saj dvoje vin ni čisto enakih; in tudi isto vino tekom časa menjuje svojo vrednost. Na Nižjeavstrijskem so imela 1. 1916; vina iz leta 1915. ceno od 180 de 360 K. Ogrska vina so še plačevala'po 275 do 400 kron. Slovaška so imela ceno,;po poizvedbah, ki so dosltä'na ßrinajpafOf do 290 K. Vinogradniki in gostilničarji nižjeav-* atrijski so pri skupnem posvetu sklenili predlagati kot pravično povprečno ceno za srednje vino 320 K za hI. Posebno dobra vina se naj plačujejo primerno višje, slabejša primerno nižje. Ali je vino »srednje« аИмое, se'imata domeniti prodajalec in kupec, V spornih slučajih odloči razsodišče strokovnjakov. Po tem načelu naj se določajo cene tudi po drugih deželah. ii .. . ■* Oddaja sena za vojaštvo. Armadno poveljstvo je že,;od££dilo nakupovanje sena za potrebščine soške armade. Deželni odbor se je takoj že prejšnjo soboto obrnil brzojavno do ,vseh merodajnih mect z nujno opozoritvijo, da lia Kranjskem sena za oddajo ni, ker je. suša uničila toliko pridelka, da večinoma posestniki flišo pridelali niti za lastno potrebo in je tedaj v skrajni nevarnosti vsa naša živinoreja. Zato je deželni odbor merodajnim mestom nujno priporočil, da naj se potrebščina armade pokrije iz drugih dežel, ki niso prizadete tako težko kakor Kranjska. Deželni glavar dr. Šušteršič se je podal na Dunaj in je osebno posredoval pri najmerodajnejših osebah, zlasti pri ministrskem predsedniku dr. Sei-dlerju. Vskd mogočne intjrvencijc našega deželnega zastopa so uvedeni važni koraki in mogoče :e, da nam prihodnji dnevi pri-neso neobhodno potrebno razbremenitev. — Tudi Jugoslovanski klub "se je pečal s to zadevo in sklenil storiti korake, zlasti tudi v prilog Štajerske, Strniščna repa. Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljubljani, pričakuje, da dobi z Nizozemskega nekoliko semena strniščne repe, ter vabi županstva in posestnike, ki rabijo seme, da naznanijo to prej ko mogoče. Dobili bodo semena v razmerju razpoložljive množine. Cena bo objavljena kasneje, ko bp znano, koliko stanelin^ [Nizozemskem in koliko bodo znašali'prevozni stroški. Meso v sili zaklane živine. »Kranjsko deželno mesto za vn,občevanje živine v Ljubljani« je odredilo gle.de zakolov v sili sledeče: 1. Z ozirom na odlok »Deželne komisije za ureditev prometa z živino«, ki je bil izdan že laasko leto, se meso v sili zaklane živine niftia pošjJ,j,ati> v Ljubljano, ker so se pri pošiljanju pokazale znatne nepri-like. 2. Mesarjem naj se daje na kontingent le toliko tega mesa, kolikor ga je res popolnoma dobrega in enakega mesu zdrave živine. Ostalo meso, čeprav je užitno, vendar pa vsled nezgod ali bolezni slabejše kakovosti, kak<>r. vpe , neužilno meso in kožo pa je prepustit» lastniku v sili zaklane živine, da vse to porabi po lastnem preudarku, Meso, ki se odda mesarju na kontingent, naj se odda potom zaupnikov »Deželnega mesta«. Mesar plača za to rac-6« so za kilogram 60 vinarjev munj, kot sme v smislu maksimalnih cen, ki so oiidi rae-rodajne, meso prodajati. Ako pa je poravnal klavnino mesar sam, plača prevzeto meso 80 vinarjev nižje za kilogram, kakor ga smö v smislu krajevno merodajnih maksimalnih cen prodajati. Vsak zakol v sili, kakor tudi domači' zakoli se morajo prijaviti c, kr. okr glavarstvu potom domačega županstva. Dovoljenje za domače zakole daje olcrajno glavarstvo. Slike In črtice z bojišč. PISMO IZ GALICIJE. (Piše poročnik Jože Barle.) Büjno polje, 26. junija 1917. Kaj se na bojnem pulju vsega ne doživi! Predvčerajšnjim sem n. pr. doživel, kar sploh še nisem v svojem življenju: utrgal se je oblak. — Bilo je nekako ob 3. uri popoldne. Ker sem imel prejšnjo noč službo, sem hotel porabiti popoldne, da se malo naspini. Videl sem, da so se zbirali črni oblaki, slišal oddaljeno gromenje; toda 5 metrov pod zemljo se človek ne boji vsake rose! Komaj zatisnem oči, že zaslišim krik: . »alarm«! Planem po stopnicah navzgor — obenem pa srečam potok vode, ki je drl v mojo sobo. V hipu je bilo notri vode do kolena. Posrečilo se je, da sva s slugo vodi takoj ob vhodu zagradila Pogled na prosto je bil strašen! Dež je lil v silnih curkih in /mes je udarjala gosta toča, debela kot jajce. Po strelskem jarku so plavali nahrbtniki, kape, suknje, odeje i. t. d. Nikjer žive duše. — Moj Bog, kaj je z moštvom? Popoldne navadno vse spi po svojih podzemeljskih prostorih. Trikrat sein poizkusil, da pridem — do pasu v vodi 1— k svojemu moštvu, in trikrat me je toča zavrnila; v par trenutkih bi me ubila, da nisem poiskal zavetja. Bilo je grozno! Stene strelskega jarka so se rušile, voda je rastla in drla po jarku kot reka! Čez četrt ure je naliv prenehal. Zdaj šele smo videli razdejanje. — Nadporoč-nik se je rešil iz svoje luknje, vse njegove stvari je pa zalila voda. En poročnik, ki je spal, ko se je pričelo, je le s težavo ušel; voda mu je bila že do vratu. — Stanovanje od moštva je vse zalilo, vse njihove stvari, tudi puške in.municija, je ostalo v vodi. Samo pri mojem oddelku se ni zgodilo ničesar; od častnikov sem bil najsrečnejši jaz, ki sem imel vode samo do kolena. — Strelski jarki, ki smo jih utrjevali mesece in mesece, so porušeni. Zdaj lahko začnemo iznova! Rusom, ki so v dolini, se je godilo še slabše; morali so sredi naliva bežati v drugo linijo, prva je bila čez in čez polna vode. Poleg tega smo jim še mi pošiljali cele potoke. Človeških žrtev, hvala Bogu, ni bilo! Mnogo je bilo ranjenih od toče; jaz prvo noč nisem mogel spati, tako so me bolele roke in obraz od toče! — Danes je že boljše: Vodo smo povečini »izpumpali«, in sicer Rusom v dolino. Predno bo strelski jarek v istem stanju kakor je bil preje, bo minulo tedne! — Da smo se kmalu posu- šili, je poskrbelo vroče gališko solnce, sa-liio blatni smo od pete do vrha. Tako pišejo naši. .. Dragi domači! Rad bi Vam popisal svoje življenje, ki'sem z rijim zadovoljen, dasi sem že veliko prebil. Priporočam se vsak dan Mariji in upam, da me ona varuje. Bil sem štirikrat prestreljen, dvakrat z nožem ranjen, enkrat tri dni v pesku zasut, enkrat sem se Taljanom iz rok utrgal, ko sem bil že ujet. Enkrat sem bil že 4 dni vsled ran brez zavesti; imel sem vso kri zastrupljeno; a Marija me je vselej rešila. Vse to sem prestal za domovi-n o ! Lahko bi prišel v tovarno, ker sem izučen v kovaški stroki, a se rajši borim za ljubo domovino, saj sem šel prostovoljno v vojno službo. Dve leti stanujem skoraj nepretrgoma v zemlji, v blatu, spim na golih deskah. Prosim Vas, spominjajte se me v molitvi pri sv. maši; saj jaz bi tudi rad šel k sv, maši, pa ne morem. Če morem, si pa tudi preskrbirr. dušo s sv. zakramenti. Ko bi vojaki vedeli, kakšno tolažbo dobi človek', če gre k spovedi in sv. obhajilu, pa bi ne bili tako otožni in žalostni. Grom topov., ki se razlega dan na dan po bojišču, mi je glasen klic, da smrt ni daleč; vsak trenutek sem lahko žrtev nenu sitne kosilke. Daleč od domovine, od svojih dragih, leči k večnemu počitku, ko je srce polno življenja, e pač bridko, a hrabremu junaku tudi ta misel ne dela preglavice, da bi le zasijali domovini in ljubi Avstriji boljši dnevi! Spominjam se vsak dan srečnih dni, ki sem jih prebil na domači grudi, med domačimi, med dobrimi starši, ki me tako ljubite. Poolačal bi Vam rad vse dobrote, ki mi jih izkazujete in zato bi pač prišel le rad nazaj. Ako pa se ne vrnem več,, prosim, ne žalujte! Ako me tu na tuji zemlji poljubi angel miru, bom šel k večnemu počitku. Spominjajte se me v molitvi in pri sv. za kramentih, da se potem vsaj v nebesih io-r>et snidemo. Srčno Vas vse pozdravlja hvaležni sin Ivan Tori. Pri 30-5 cm možnarjih. Iz pisma 191etnega topničarja Antona Pakiž (brat bogoslovec Franc Pakiž, umrl meseca maja): Opišem tnal dogodek. Bilo je v času, ko sem prišel z drugega dopusta nazaj. S kolodvora sem mahnil proti bateriji. Začul sem kmalu nenavadno grmenje. Mislil sem si: Naši fant|c bijejo hud boj s sovražnikom. Ko pridem do taborišča, izvem, da dela »Kaclmohar« ofenzivo. Opoldne se popeljem z avtom k bateriji. Bili smo še en kilometer proč, ko prileti težka granata in se zapiči pred nam' ob cesti. Avto se je ustavil; šli smo Pes naprej. Ko pridem do svoje baterije, P0' primem takoj za delo pri topovih. Stre ljali smo, da je bilo veselje. Sovražnik le seveda odgovarjal. Pa imeli smo srečo. Noben izmed nas ni bil še ranjen n?. Streljali smo izborno. Ko je prišlo povelje: »Ogenj ustaviti«, sm» izvedeli, kako je bila stvar. Sovražnic i namreč začel napadati. Naši so ga pus» ' da je prišel prav blizu. Ko so ga dosega, ročne granate, so ga začeli obmetavati njimi. V istem trenutku je začela tudi naša artiljerija žgati, pa ne po njih, ampak po tistih, ki so bili za njimi. Vsi, ki so bili pred ..««i en Kili talfnrolrnP« »Qfifli Pnmn^i nitn nami, so Din шкогекос zaprti, romoci niso mogli dobiti, nazaj pa tudi niso mogli. Ostalo jim ni drugega kot »roke gor«. — Imeli smo veliko Ujetnikov v rokah. Junaštvo naših tantov. Bilo je ponoči od 20. na 21. junija. Italijanska artiljerija je ravno prenehala s svojim besnim streljanjem in mi smo pričakovali napada sovražne pehote. Pa glej, nič se ni ganilo in noben strel ni padel. Poveljniku naše stotnije se je ta mir zdel preveč sumljiv in zato pošlje tja na prostor, ki pada strmo na sosednji oddelek in ki ga naše čete niso imele zasedenega, da se prep«iča o sovražnikovem delovanju — narednika Ivana Sovreta z nekaj možmi. Prišedši na določeni kraj, zapazi Sovre takoj, da skušajo sovražniki prodreti na tem nezasedenem prostoru naše vrste in nas obkoliti. Ukazal je svojim ljudem, naj bodo tiho, da jih sovražnik ne zapazi. Pri nadaljnjem opazovanju sovražnika more določiti, da skušajo sovražniki z lestvicami iz vrvi preplezati strmino. Hitro obvesti o tem svojegti stotnijskega poveljnika ln ga prosi, naj mu pošlje nekaj mož, da bi mogel zajeti predrznega sovražnika. Čez nekaj časa pride narednik Franc Podlesnik z enim vodom na pomoč svojemu tovarišu. Toda prekmalu iih je opazil sovražnik in začel grozno streljati. To pa ni oplašilo naših junakov. Uieli so 13 sovražnikov, katerim se je že posrečilo preplezati pečine. Izgubila nista niii enega moža in s tem rešila obilo kranjskih Janezov, ki bi jih gotovo uničil sovražnik, ako bi se mu nemoteno posrečilo prodreti naše vrste. Oba junaška narednika sta bila predlagana v odlikovanje. Vsem bralcem »Domoljuba« pošiljajo pozdrave: Marolt Franc, četovodja; Hribar Peter, Vozelj Štefan, desetnika in pa cel prvi vod ... stotnije pod poveljstvom dobrega narednika Franca Podlesnika. Pešpolk »Cesarjevič«. Spomm na Lavaronsko viselo planoto. (Maj 1916.) Vesna poljubila gorsko je ravan; kamor jc tiihhlla, tam je cvetka vzklila: modri encijan. Hkrati gora bila vsa jo vrt cvetan. Drobni zdaj cvetovi <>čke svojo plavc kot neba viäave zopet, so odprli, Čudom v svet so zrli: gora vsa zelena, s krvjo poškropljena. — Taka Se nobena vigrert l)ila ni! Od granat, Srapnelov trata prekopana, s trupli zornih bitij gosto posejana; od topovskih strelo« gora omajana 1 Vl|le. Žalostno cvetovi 6čke svoje plave, mehke in sanjave tuge so zaprli, kot junaki vrli, ki za dom umrli svoj so in njihov. Listek Zvonarjeva hči. (Povest, — Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.) (Dalje.) 12. Izginole skrbi. V zgornji sobi pri Zvonarjevih so pripravljali za krst. Dobili so novega Zemljana: malo deklico. Nepopisna skrb se je odvalila mladi materi od srca. Kolikrat je po-tihem prosila in molila, ko se je spominjala otroka vzgojila s spoštovanjem do moje vere.« Pa je le zopet in zopet otresal svojo lepo glavo) »Kdo bi si pä tudi mislil, da je vera tako močna in trdna.« Toda možakar ,promaga tako stvar preje,1 nego bolj oustvtina -ženska. Prišel mu j-e na misel tudi zvon na mestni hiši. Trudil si je vso stvar obrniti na smešno in si je dejal;hifit» - »Oče ima .pfav.nk6i pravi: če se ženska vmešuje med moška opravila, vselej nekaj pokvari. In moja mala mi je že skazila mojo obrt,« Pa je zopet Tfczmišljal dalje: »Sicer pa še ni izključeno, da bi ne dobili zvona v. delo, če ho le en Ittterskj svetovalec glasoval s katoliškimii-PaštenjaHc ki prav razsoja pošteno rokodelstvo in. vpro« se bo pač dobil med njimi. Pa če nazadnje zvona tudi ne dobimo,« sc je.tolažil, »ni za nas nič izgubljenega, saj je majhen in stari bron se mora tudi porabiti; — dobička tako ne bi bilo nič. Tako ozkosrčni kot prej enkrat, ko so pokopališki, zvonček naročili drugje in jih je prevoz več' zvon sam, sedaj pač ne bodo Več.K"'' . ШШ Avstrijski vojaki polnijo balon s plinom. medsebojnega dogovora o vzgoji otrok: »Marija, daj mi deklico, krstiti jo bom dala na tvoje ime in jo zate vzgojila . . . Otrok, ki ga ne morem zate vzgojiti, ni moj otrok. Rajši naj prej umrjem . . . Sovražiti bi ga morala,' sovražiti tudi moža, ki me je s svojo nesrečno ljubeznijo tako daleč pripravil, da sem mu dala nesrečno obljubo. Nebeška mati' imej usmiljenje, tako se pokorim v srcu, imej usmiljenje!« Ob izbruhu tc srčne stiske se Rozika seveda'ni več zavedala, da je sama prostovoljno nastopila pot, ki se ji je sedaj ob-rastla s trnjem do konca življenja. Bog je dal i. razumom obdarjenemu človeku tudi prosto voljo. Henrik sam se je srčno veselil' novorojene potomke. Toda ko je stal v delavnici ob risalni mizi, so mu pa prihajale zopet drugačne misli. S krčevito stisnjenimi ustnicami je brezizrazno zrl na pergamen-tne liste, potegnil z desnico po nagubanem čelu in dejal: »Je že tako. Zaradi tega se mi otrok ne. bo odtujil; moja žena je dobra in bo Nekako rdzdražfeir je-'izrtova zmajal * glavo — a kmalu mu je domišljija začela slikati lepo podobo mlade matere in male, nežne deklice. Med tem pa so se ostali pogovarjali o krstu. Vsi sp soglašali s tem, naj se deklica krsti naI:drtriuyida Henriku ne bo treba javno stati pred: katoliškim krstnim kamnom. »Na to se pa res moramo ozirati zaradi Henrika,« jfe razlagala Jožetova žena mladi, bolestno vzdihnuli materi. »Tako lep; solnčen in gorak dan je; brez vse skrbi bi lahko nöeli dete v cerkev in vse z večjiki^veseljem bi je potem po prihodu iz cerkVepriiisnila na srce. So-' ba je le soba,« je dejala Rozika trudno. »Tako?« je odvrnila ta, »meni se pa zdi, da je tO velika čast in da se soba ravno po svetem opravilu nekako posveti; toda ti vidiš povsod le vse črno,« Rbzika je-pčitiolfal«^nekoliko časa, potem pa žaprosilaj'--1-; »Napravi vse lepo, pa veliko cvetja preskrbi, zakaj deklica je.« »Pa ne samo zaradi ljudi,« je odgovo- IP rila svakinja skoro užaljena. »Cerkveno opravilo je, praznik; sveti zakrament se bo delil in zato ni nobena stvar dovolj čedna in lepa, kar imamo lepega pri hiši.« Rozika je pristavila prisrčno: »Ana, kako si dobra! Vse boljša, kakor vemo.« Ta se je pa zasmejala: »Moja vera ne obstoji v jokanju in tožbah; »V veselju njorate služiti svojemu Gospodu«, ta izrek^ini'ugaja in srce kaj dobro izhaja ž njim vsak uän.« »Da bi mogla jaz enako čutiti,« je vzdi-hnila mlada mati. Seveda rtjeria svakinja ni imela takih skrbi kakor ona sama, saj je bila katoliško poročena. Krst se je j^r-šp in nekaj časa pozneje je šla mlauä ^ati z t-tfokom in svakinja sama k vpeljevanju. • - Mlada Marija je uspevala kakor vsak zdrav in dobro oskrbovan otrok; Vsa družina je občudovala nj^q ,napredovanje z veliko važnostjo; Poleg nje so izginevala vsa temna razmišljanja. Obraz očetov je žarel, ko je det^,; krililo z rokama njemu nasproti, kadtirse јег približal zibelki. Dete je iznova zvezalo srci, ki. sta se bili jeli odtujevati. Spet košnje čas. Ob cvetu cvet, vmes travica zelena, izvablja kosca senožejt, vsa z vonjem napojena. Zdaj kosa zadnjič še v slovo zapoje peaem grobno; in cvetka vsaka je solzno sklonila glav'co drobno. Ni koscev ietos jili mladih, ki \ košnji bi zapeli tja v /.orno jutro; reže tili jo starček osiveli. Namesto fantov pa dekle-koso po senožeti vrti in suče, da ven<5 kot v boju — rožni cveti. Ni mar ji cvetk; saj je zvenel najlepši cvet mecj cveti: na bojni' trati — prej vesel — je moral ženin 'umreti. Retenski. Tedenska pratika. Petek, 1 3, j u 1 i j a : Sv. Marjeta, dev. mučenica. Njen očetje bil poganski duhovnik, pa jo je zavrgel, ko je postala kristjana. Sodnik Olibrij jo je hotel vzeti za ženo, če bi odpadla od krščanstva. Njegovo prizadevanje pri nežni in Dogoljubni devici ni imelo uspeha, zato jo je dal mučiti in slednjič obglaviti. — Sv. Evgen, škof. Sobota, 14. julija: ; Sv. Bonaventura, cerkv. uč. (f 1274.) — Sv. Just. — Sv. Kunigunde, poljska kraljica, (t 1292.) Nedelja, 15. julija p. neb ir|iJ«}štne)j Evang. o lažnjivih pVoromh^ — Sv. Henrik, cesar, (f 1024.) — Sv. Vladimir, kralj. Ponedeljek, 16. julija: Karmcl-ska Mati božja. Torek, 17. julija: Sv. Aleksij (Aleš), spozn. — Sv, Leon IV., papež, — Sv. Simioroza in njeni sinovi. Sreda, 18. julija: Sv. Kamil Lelij. (f 1614.) — Sv. Friderik (Miroslav). Č e t r t,e k , 19. julija: Sv. Vincencij Pavi. (f 1660.) r* * * Sobice vzhaja ob 4. u. 17 m., zahaja ob 7. u. 54 m. Luna: Mlaj 19. julija ob štirih zjutraj. Sv. Kamil. V malem neapolitanskem mestecu rojen se je mladenič Kamil iz plemenite rodbine Lelijcev posvetil najprej vojaškemu stanu. Zašel je na grešno pot; vdal se je bil zlasti igri za denar, kar je povzročilo, da je prišel ob vse ter bil prisiljen, da si je služil kruh kot težak pri stavbi kapucinske cerkve. Pri tem je pa potrkala tudi milost božja na njegovo srce in ga opozorila na pokoro. Tudi samostanski predstojnik je vplival nanj tako, da se je sčasom ves izpremenil. Kamila je vleklo celo v samostan, a zaradi neke hude otekline na nogi ga niso mogli sprejeti nc kapucini, ne frančiškani. Podal se je nato v Rim, kjer je služil v bolnišnici sv. Jakoba ter stregel bolnikom, zlasti umirajočim, V duhovnem življenju je kmalu tako napredoval, da so ga pozneje izvolili celo za predstojnika bolnišnice; do tega mesta mu je pripomogla zlasti njegova pobožnost in očetna ljubezen, do revnih bolnikov. Ker je opazil, da bolniški postrežniki nimajo pravega srca za betežnike, se ie odločil ustanoviti posebno cerkveno družbo za pomoč in- postrežbo bolnikom in Umiiajočim. Šele seda!j se je jel učiti latinščine in drugih znanosti, četudi mu je bilo že 32 let. Neverjetno dobro je napredoval in dokončal tudi bogoslovne vede; nato je bil pa posvečen za duhovnika. Sedaj šele je mogel izvršiti svoje naklepe. Njegova cerkvena družba je bila kmalu povišana v redovno družbo in imela kmalu veliko bolnišnic. On sam in tudi tovariši so z neverjetno ljubeznijo- stregli bolnikom, osobito ob času kužnih bolezni. Še ko je bil že smrtno bolan, se je pomikal počasi od postelje do postelje, da je mogel izpregovoriti bolestnikom besedo tolažbe. Umrl je leta 1614. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 lU°lo brez kakega odbitka. Urämie ure sil Zjutraj Ho t. Glej Inserat! To in ono. Dobrodelni shod, ki je bil napovedan da bo 19. julija, je preložen na jesen. Srčne pozdrave z visokih tirolskih planin pošiljajo vsem-slovenskim dekletom in staršem slovenski fantje od polka cesarskih strelcev: Jožef Božič, Št, Vid pri Zatični; Franc Zajccj Krka pri. Zatični; Jožef Lavrič. Loški |>otok; Rudolf Krašovcc, Črni kal; Ivan Morela, Su-šalc; Franc Završnik, Škofja Loka; Leopold Ž bona, Cepovan. — Srčne pozdrave pošiljamo vsem dolenjskim dekletom in fantom, posebno pa staršem vsi fantje pri oddelku strojnih puSk iz Judenburga. Sedaj gremo zopet na liojnt poljane. Desetnik Skalar Fr., Kutnar Al., Kepio Iv., Podlesnik M., Kelbel V., Avsec Fr., Gnčnik M., Derling Fr. — Vsem Slovencem in Slovenkam, posebno vsem vipavskim ženam in dekletom pošiljamo vsi vipavski fantje in možje, služeči pri strelskem pp. št. ..., najsrčneiSe pozdrave. Nahajamo se na Seretu v zasedeni Romuniji. Bog daj kmalu srečno svidenje! Računski podčastnik Kristijan' Črmelj, četovodja Marc Ivan, korp. Valentin Božič, vsi ia Dolgepoljane pri Vipavi. Korp. Franc Premrti, strelci Ivan Krašna, Franc Kodelja, Ivan Koren iz Budanj; podd. Jožef Potrata, Slap pri Vipavi. Strelec Anton Marc, Planina. Valič Iv, Šturije. Podd. Baje Anton, Vipava. Z Bogom iu Marijo za domovino! — Prisrčne pozdrave pošiljajo fantje, nahajajoči se na visoki tirolski bojni črti, vsem goriškim beguncem, posebno pa svojcem z željo, da bi «e kmalu videli v svoji mili domovini: trdih Alojzij, četovodja, Kostanjevica; Pahor Alojzij, deset., Brestovica; pešci: Pahor Josip, Temnica; Kukanja Ivan, Malidol; Pahor Jožef, Sela; C-olja Henrik, Ho-gelja Rafael, Temnica; Devetak, Sela. Pozdrav vsem čitateljem »Domoljuba«! — Srčne pozdrave pošiljamo fantje z južnega bojišča od gorskega strelskega polka št. ...: Podd. Josip Udovč, Št. Janž: strelci: Matevž Fajfar, llibno; •Tamšek Andrje, Št, Janž; Zaloka»- Iv., Stara Fužina; Flajs Iv., Detevc Franc, Fink Franc, Flajs Rudolf, Žganjar Franc, Starina Iv., Tori Anton, Jantes Anton, vsi iz Št. Janža; Cerkovnik Andrej, Št. Ruprt; Delievc Franc, Marolt Jožef, Jantes Alojzij, Kuscilj Franc, vsi iz Št, Janža na Dolenjskem. — Najlepše pozdrave pošiljamo vsem slovehskim fantom in dekletom od soške fronte: S. Žabkar, . Škocija«; Fr, Natlačen, Ubeljsko; Š. Kristan, Postojna; J. Kristan, Dutovlje. — Najsrčnejše pozdrave pošiljajo strelci vsem svojim staršem, bratom, sestram, sorodnikom in znancem: Matija 3a-hor iz Knežine; J. Kudelja. podd. Miha Flaj-nik, Belčivrh; Matija Dražumerič, Peter Ku-nič; Miha Ve.selič; Matija Šimec, Podlog; U-hevič Ivan; Mihael Zvab, Kvasica; Kuzma Jurij, Dragatuš. — Jskrene pozdrave z visokih tirolskih gora pošiljajo fantje polka »Cesarje-vič« od strojnih pušk vsem našim preljubim staršem in poštenim slovenskim dekletom: Franc Leskovec, četov. iz Postojne; Franc Mi-helič, Kot pri Ribnici; deset. Jožef Petrič, Sv. Gregor; poddesetniki: Ivan Hönigman, Črnomelj; Ed. Erlach, Beljak; Anton Rekel, Novo mesto; Blaž Mošnik, špitalič; pešci: Franc Pire, Tunice; Jan. Pire Krško; Franc Simon-čič, Bela Cerkev; Kos+revc Lojz, Šmarje ta; Ferdinand Boril jan, Kamnik; Iv. Pavlin. LoäKi potok; Franc Capuder, Terzin; Iv. Vidmar, Dobrepolje; Franc Strmec, Kranj; Bolta lies-man, Kropa; Franc Korbar, Bled; Leopol« Felicijan, Kozje; Jožef Bartulme, Kočevje; Ai-Schauer, Kočevje; Friderik Hinike z Dunaj»- — Iz Lipnika na Moravskem pozdravljajo . »' venci Franc Bučar, Anton šepetavec in Z»>* Anton. Nahajajo se v bolnišnici. A. Zore nam pridno dopisuje. — Tz tirolskih višin, kjer Je večen led in sneg, pozdravlja Alojzij CeMV«' nik, Škofije pri Divači.--Vsem bralcem ш bralkam »Domoljuba« ' pošiljajo slovcnsAj fantje 6. marškompanije iz Rotenmana mn0J}r pozdravov: Petrič Iv., Guštin Jožef, Kobe Jura. Jerak Franc, Lozar Jožef, Želko Matija, >» man Franc, Pangerc Andrej, Godec Jožef, bic J., Jerina J., Mencej Janez, Bernot H» Župančič Franc, Nose Jožef, Pistotnik Fra™ Trobec Albin, Polak Franc in Kreil — Mnogo srčnih pozdravov pošiljajo slove ski fantje c. kr. težkega polj. topničarsKen polka št. 22 vsem slovenskim fantom in dekletom :'Predmojstri: Franc Cingrle, Franc Cigoj, Valentin Markič, Simon Črijenko. Topničarji: prane Cigoj, Dominik Rupnik, Franc Božič, Franc Zega, Gašper Breščak, Osvald Rebernik, Ludvik Murkovič, Vladimir Bizjak, Emil Le-aafdič, Rudolf Perčič, — Prisrčne pozdrave požiljujo gorenjski fantje .7. lovskega bataljona s tirolskih pečin vsem domačim: Ivan Trampuš, Črnuče; Mihael Kuhar, Št. Jurij pri Kranju; Ovčak Franc, Šmartno pod Šmarno goro; Franc Mohorič, Martin vrh nad Škof jo Loko; Mohorič Anton, Poljane nad Škofjo Loko: Prešeren Jožef, Žirovnica; Andlovic Matija, Ljubljana; Zupane Franc, Oglje; Knapič Anton, Smlednik pri Kranju; Ivan Bertič Dobrova pri Ljubljani; Alojzij Škrjanc, Se-nično pri Kranju. — Slovenski fantje c. kr. pp. ■Cesarjevič« naznanjamo vsem, ki so za nas v skrbeh, da smo na bojnem polju še vedno idravi in dobre volje. Obenem pošiljamo vsem naročnikom »Domoljuba« srčne pozdrave! Ivan Pavlovič, Primož Kotnik, Anton Drobnič, Ivan Nose, Miha Habjan, podd., Anton Zupane, des., Krka; Miha Baznik, odd., Jožef Rožanc, des., Štefan Biščik, podd., Filip Cestnik, podd. - Slovenski fantje od težkega poljskega top-niäarskega polka št. 28 pošiljamo vsem slovenskim dekletom, bralcem in bralkam »Domoljuba« Iskreno srčne pozdrave: Franc Šolar iz To polja na Škofio Loko; Ernst Zolnir iz Celja; Alojzij Sajovic iz Podkraja pri Vipavi; Friderik Fludemik iz Savinjske doline; Jože Gorisek Iz Vrhpoljo; Maks Kobal iz Vrhpolja pri Vipavi; Alojzij Podgornik iz Čepovana. POGUM. Le gori se ozrite objokane oči; solzfi. nikar lijte. trpljenje vse beži. že bliža se vesolje prijazno, presladko: spolnllo ljudstvu želje dobrotno ho nebo. Molitev vneta, sveta, ne prejde brez sadov: pri Bogu bo sprejeta . v veselje vseh stanov. Topnifar Al. šparovic iz Žirovnice. Muhe so sila zoprne. V času, ko se pričenja sadje, ee kar podvoje; obtaziti hočejo vse, zlasti jedi, ki jim diše. Od mesa jih lahko odvrneš,, čc položiš gori vsaj polovico čebule. Kako se ohrani sirovo maslo. Če imuš dobro, nepokvarjeno sirovo maslo, pa ga hočeš olii-ani t i za dalje časa, skrbi, da pride v temno klet, Ako ga le nekoliko obsije solnee, že nima več pravega okusa. Ako nimaš primerne kleti, obloži ga s svežim, zelenim perjem in spravi Pod steklen pokrov (zvonec). Ohrani so precej dobro tudi v kameniti (lončeni) posodi, ki je dobro zaprta. Sirovo maslo ne sme biti v prostoru, ki je prepojen s kakim jedkim in občutnim duhom — n. pr. od čebule ,mila, sira, Petroleja i. dr. Sirovo maslo se tem dalj ohrani» «m manj je izpostavljeno zraku. Nekateri ga vsled tega zavijajo v pergamentni papir in Рмадајо na led (če je na razpolago). Drugi se Poslužujejo kamcnitlh loncev in raznih posod >f «ukovega lesa ki jih izperejo s solnato vo-Nato stlačijo maslo, ki mu primešajo nekoliko soli, tesno v posodo, in sicer polagoma 1,1 v malih plasteh, da ne nastane vmes prazen Prostor. Ko ie piškur poln se maslo na vrhu Poseli jn pokrije s pergomentnim papirjem, ki J? 1'i'ftv tako odrezan, da se prilega površju. '•ez vse to se vlije razpuščen loj, ki seveda ne "■»e l>ili vrpč. Tako se ohrani sirovo maslo ■'«Pokvarjeno cele mesece. ■ Pred poroko. ».Tako prijetno le je poslušati; •j govöri, izvoljenka mojega srca; če slišim tvoj ic kot bi poslušal godbo. Brez tebe bi ne mortei Živeti. Ti, ali pa nobena. Zahtevaj moje živele, tv0je je. O. da bi že prišla poroka! Žal be-• a nai ne pride iz mojih ust. Dom ti hočem pomeniti v raj; na rokah te hočem nositi. Kakor rJ' v1' 130111 in vsako željo ti bom razbral že iz Kicr boš ti, hočem tudi jaz biti.« . Fo poroki. »Te šmentar.e ženske, da hoče-г" povsod imeti glavno besedo; uiti za trenutek morete molčati. Pač srečni samci, da nimajo nadlege na glavi. — To je že strašno! Te večne stroške: zdaj novo ruto, zdaj obleko, zdaj nove ' čižme, pa zopet novo jopico! Komaj mine mesec, pa že druga moda; mož pa plačujl Saj nas boste i ob vse pripravile — te ženske! — Kaj?..Zdaj pa Se j žepno uro, ki se naveže na rpkoi Afi misliš; d» sem Rotšird? — Molči; jaz grem še na l^upigo vina v gostilno, ti pa pojdi lepo spat!« Za razvedrilo. T. Dosleden. Upnik: »Tone, kdaj mi boš pa vrnil denar?« — Dolžnik: »Drug teden.« — Upnik: »Prav tako si mi rekel zadnji in prejšnji teden.« — Dolžnik: »Seveda. Veš, jaz nisem tak, da bi danes rekel tako. jutri pa drugače. Sicer pa ti nisem obljubil, da ti bom vrnil drugI teden, ampak drug teden.« Enuka. Gospodar novemu hlapcu: »Veš, France, jaz imam navado, da malo govorim. Če ti bom po migal s prstom, boš pa pričel.« France: »No sva pa oba enaka.« — »Kako to?« vpraša gospodar. — France: »Jaz tuui malo govorim, včasih pa nič. Če bom tako-le r.aredil (zmaje z glavo), pa ne bom pričel.« äaljivoc do skrajnosti. V Kolinu na Češkem so zasledili v neki trgovini, i/onarejene bankovce. Spoznali so jih po tem, ker so imelt na mestu, kjer se navadno nahaja svarilo: »Ponarejanje se postavno kaznuje« — sledečo opazko: »Kdor to bankovce ponareja, ali kdor ponarejene (kakor ta-le) sprejema, je velik озе1: kaznovali ga bodo z dosmrtno ječe.« Najnovejše. Italijanski zračni letalci nad Idrijo, Glasom poročil je v soboto 7. t, m. popoldne prišlo nad Idrijo nekaj italijanskih zračnih letalcev. Vrgli so par bomb, ki pa ljudem niso napravile nobene škode na zdravju in življenju, samo malo ustrašili so se prebivalci v prvem hipu. Poškodovanih je par poslopij. 1 1 En dan na prestolu je bil novi kitajski cesar. Listi namreč poročajo, da se je že moral odpovedati prestolu, ker bi bil sicer upor v celi državi. ' V^.1 ■ ' ' j Sinba brana, napol kuhane jedi Jn prenaglo zavživanje jedi povzroče navadno motenja v prebavi. Ta se odstranijo s Fellerjevl-mi, želodec krepilniml rabarbara - krogljicami z zn. „Elza-krogljice". Te so najbolj prijetno, popolno neškodljivo sredstvo za prebavo, učinkujejo krepilne na želodec ter milo odvajalno in nimajo nikf.kih neprijetnih stranskih učinkov. 6 škatelj stane franko 6 K 57 vin. 12 žka-telj franko 10 K 07 vin. Edino pristne pri le-karju F.. V. Feller, Stubica, Elzatrg ät. 16. (Hrvatsko). Obenem se more naročiti Fellerjev bol lajšajoči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elza-fluld". 12 steklenic stane franko 7 K 32 vin. (fb) Vprašanja in odgovori, f Na več strani. Prihajajo mnogoštevilna vprašanja, kam se je obrniti, ako se v resnici potrebnim svojcem mobilizirancev vsled kakega nedostatka zahtevanih pogojev no dovoli državni prispevek, ali ie pa ta prispevek premajhen, da bi so moglo z njim 'izhajati. — Na to odgovarjamo, da imajo c. kr. deželna predsedstva za take slučaje na razpolago poseben vojno-pomožni zaklad. Take prošnje je treba nasloviti na Kranjskem na c. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani; na Štajerskem na c. kr. namestništvo v Gradcu; na Primorskem na c. kr. namestništvo v Trstu; na Koroškem na c. kr. deželno predsedstvo v Celovcu. U. A. St, I». Kdor ruje sedaj krompir; si nič no koristi, ?kodo pa napravi precejšnjo. Posvetujte se z županom, kaj ukreniti. Morda boste našli primerno pot, po kateri bi se .noglo to škodljivo početje preprečiti. _ LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 4. julija: 5, 26, 43, 14, 82. i t! Brno, 4 julija: 28, 79, 43, 80, 59. SKRIVALNICA, Temu-le se v glavi meša;' \ ehedruv je kakor veša. ■ vlečejo ga prav pošteno, on pa goni misel eno: da se mora oženiti, lepo prav gospo dobiti. Nov si koj cilinder kupi, da zastonj ne bodo upi; ves gosposko se obleče pa pred vilo v mesto teče, da nevesti se predstavi in kot ženin se ji javi. Ta pa urno se mu skrije, ga sprejeti — volja ni je. Književnost. Ivan Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Zelo .zanimivo pisana knjiga obsega na 160 straneh zgodovino našega slovstva od njegovega početka pa 'do marčne revol. (1848) in je razdelejena v naslednje dele: Predkrščanska doba, krščanski srednji vek, doba (uteraostva, doba katoliškega pVe p o'r odi ffj" p r o s v c 11 j e n a doba in doba romantike. Knjigo, ki je pisana temeljito, pregledno in pa zanimivo ne bo z velikim pridom čital le oni, ki hoče šele proučiti zgodovino našega slovstva, ampak posebno še oni, ki več ali manj že poznajo domače slovstvo; priporočamo jo še posebno knjižnicam, izobraževalnim društvom itd., kajti iählinalä'bo vsakogar, kdor se le količkaj zaveda svojega rodu. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani in stane nevezana 3 K 40 v. . Proda 30 več novih kmetijskih STROJEV slovite tovarne „Umrath" kakor mlatilnice, vrntlla (gepelni), slanioieznlce, čistilniki, mlini za grozdje, stiskalnice za vino, travniške brano in drugi poljedelski stroji. FflANC HIHTI, Ljubljana, Martinova cesta 2. ■ .. ;,.. . 42 Vam plačam ako V a* b kurjih očes, bradavic. in trdekože tokom У dni e korenino, brc/ boločin no odpravi RIA - BALSAM. Gena lončku z jamstvenim ofsmom K 1*76, 3 lončki K 4'50, O lončkov K 7*50. Kemeny Kasohau (Kassa)I., poštni predal 12'308 Ogrsko. lOO.COO zahvalnic. Kuverte s firmo, тШт Ж izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. Hdino dobri in.solidni stroji so samt „Gri.zner" in „Hfrana" Prednosti ■ krogi jičen tek, biserni ubod (Perlstlchj. Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina iovar. zaloga šivalnih siroiev .Tosip Peteline Ljubljana blizu franč. mostu, 3. hiša za vodo. lUletna caranciia. tihe gobe, .'Ж9 i i-no in rdečo deteljo, kumno, janež, repr i, kor'enjevo, * razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URBANIC, I.jubljana, Wolfova ulica 12. Kdor sv'ojili kurjih očes 110 Odpravi, nRpraVl si vsnko pot za trpljenje in slabi z bolečino tu /AMS». / vse truplo. Plasteh jo 2a vsakega res velika dobrota. Ne more se pu dovolj svarjti pred porezanjem kurjib očes. Kako li.hko ge pregloboko zareže, ne da bi se' opazilo, na noge pride, itedno prab in nesnaga, in se tako. krt «agtfttpi, kar je imelo že često smrt za posledico. Kurja dčesa je možno odstraniti brez noža, lahko, liit.ro, in zanesljivo sFol-lerjevlm turist, obllžem z zn. „Elsa" (obliž za kurja očesa 1 K, v škatljah 2 Ki ali Fellerjevo turist, tinkturo z zn. ,,Elsn" i tekoča tinktura za kurja očesa, cena 2 K). Med tem, ko druga sredstva, kakt r tudi rezanje, piljenje itd,, odstrani samo vrhnji del kurjega očesa, korenino pa puste, vsled čf-sar očesa'takoj Zopet zrastejo, odstranijo gorenjo navedr-ni izdelki kurja očesa s korenino vred. Oba izdelka, kakor tudi prašek za odslranjenje telesnega potu in potu na nogah (cena 1 K) se naroča pri lekarnaju E. v. Feller, Stubina, Elsa trg St. 16 (Hrvatsko), Za zavoj ln poStnino 2 K 30 v, več. A 119/17/16 i|; Na predlog dedičev po Uršuli Boliinc iz Dol. Dobrave št. 12 se prodado na javni .dražbi spodaj zäpjsan'e nepremičnine za pristavljeno izklicno ceno dno 20/ julija 1917 ob 11, uri predpoldne po p_arcelah. Dražba' se vrši na Dolenji Dobravi. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. '• Izkupilo prodaje je tokom enega meseca po dnevu domika s 5'/» obrestmi od tlneva dražhe plačati pri sodišču. Ostali pogoji prodajo in plačevanja se smejo vpogledati pri sodišču med navadnimi urad. nimi urami. A. Z e m 1 j i ä č e vi. ä t. 23 k, o. D o 1 e n j a Dobrava: 1. stavb. pare. št. 13 s hišo št. 12, s hlevom, svinjakom, drvarnico in kozolcem, mora 2 a 0--7 m? in vrtna pare. št. 36, mera 10 a 30 m«, skupna cena...........5300 K 2. gozdni paro. št. 137 in 138, mera 1 ha 37 a 0-7 m^, izklicna cena....... 800 K 3. zemlj. pare. št. 221, prej njiva, sedaj travnik, mera 16 а 26 m! in zemlj. pare. št. 224/2, travnik, mera 14 a 22 m*, skupna izkliona cena.......- .......1000 K B. Zemljišči vi. št. 24 k. o. Dolenja Dobrava: 4. zemlj. pare. št. 342, njiva, mera 39 a 46 m«, izklicna cena......... 2000 K C. Zemljišče vi. št. 161 k. o. G o r e n j a v a s : 5. zemlj. pare. št. 681, travnik, mera 45 a 71 m', izklicna cenu............l iOO K C. kr. okrajno sodišče v Škofjšlokl, odd. I., dne 1. julija 1917. 1676 iopo posušeno kupuiom v vsaki množini po naivišji XCII drožerija pri angelu, BRNO 641 Morava. 609 kron v zlatu čo nc odstrani krema Grolioh z zraven «padajočim pralnim praškom vse solnčne pege, maroge, solnčne opeklino, ogrce, obrazno rdečico itd. in no ohrani kožo mladostno svežo in nežno. Cena K в'6Б н štnino vied. 3porcije stanejo K 17'-, __6 porcij K 32*50. Vso brez kakih nadnljnih stroskov. S'aslov za naročila JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 641, Morava, Dijamanti za rezanje stekla za steklarje in domaČo vabo. Dijamante za steklarje morem dobaviti sedaj le št. \ po K 11*70. in št. б »/s P° K 16*-,kei jo dovoz prekinjen in so moro surovo blago dobiti le težko in po visokih conäu Povzotjo 85 vinar. več. Za roolno ir solidno blago jamči JAN GROX.XOH, dro-žerlja pri angelu, BRNO 641 Morava, 1?г«1тж;<1л1 i° sredstvo za pomiajonjo f rainy UOl ]as> ja rdoče, svetle 111 sive laso in brade za trajno temno pobarva, t steklenica s poštnino vred K 2*70. ie rožnata voda, [KyayOI ki živo pordeči bleda lica. Lčinok jo čudovit. 1 /itoklenica s poštnino vred K 2 46. rovz*'tjo 85 vinar. več. _____ Naslov za naročila'. JAN GR0LICH, drožerija pri angelu, Brno 641, Moravč- Edini slovenski zavod bros; tujega kapitala je: 1440 2 VZAJEPflA ZAVAROVALNICA} proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov | Iijubljana, Dunajska eesta 17, Iijubljana. | Zavarovanja sprejema proti požarnim tkodam : 1. raznovrstne izdelano stavbo, kakertudi stavbo mod t n sonn g zgradbo, 2. vso premično blago, m obli i jo, polfekc orojdjo, strojo, živino, zvonove in onnko, 3. vse poljske i J"1* ^ dolke, žita in krmo, 4. zvonove proti prelomu, C. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje ^ in drugo kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja,, obrti kakor tudi posamezno osebe za ocželno £ nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi dežolni odbor kranjski podružnico. ^ Varnostni zaklad in udnine, ki so znašalo 1. 1012 Iv 073.85017, so poskočile koncem 1. 1913 na K 736.i-47'1 . | Toda j, čimvočjo zanimanje ea ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. ^ Ponudb© in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeništvo v Cel> i a na Fros^ku, kakor Ш * po veeh farah iiastavljeni poverjeniki. Cene primerno, hitra cenitev in takojšnjo ir.phici • lifero vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko «Eeto nr^rsfess Razpošilja zamenjam I Velika izbira ur, verižic, Prstanov, lepotičja, daril M. v velikem krasiscm ceniku, katerega zahtevajte za-slonj i" poštnine prosto. Št. 99410 kovinasta anker Roskopf ura.......K 1240 » 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.....K 1680 » 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča......K 1620 » 99865 kovinasta verižica K 1'60 » 99645 Uhani amer. double zlato K 5'40 » 99022 Srebrni rožni venec K 950 . ■ ' - § MESTNA ИШША i шт HRP HILM CD IN ÜAMA U RAHLli jfj I P0S031LNICA U RADOUH | S dovoljuje si tem potom naznaniti, da bodo pričensi J^J g z dnem 1. julija 1917 za stranke 0 g nradovale od 8. ure zjutraj do Ц n 2 nro popoldne razun v nedeljah H g praznikih, 0 S tor prosijo, da blagovoli P. T. občinstvo S [3 viseti to na znanje. Ш 0 Ravnateljstvo Ravnateljstvo § 0 Mestne hranilnice Kmetske hranilnice In posojilnice 121 gj v Radovljici. v Radovljlol. [»1 0 Ravnateljstvo B g Posojllnloa v Raiovljlol. H ®00ЕВВВВВЕВЕИВЕЕВВВВВВ® Kupujem stare, dobro ohranjene vrvi iz fconopnme ,io najvišji ceni. Cenjene ponudbe: A. Kalau, škoija Loka, Trata. 9 Ш ш šivanje ie K 3"50 Naše čudovito ročno šilo za Šivanje Sivfc tako naglo prešlvnc vbode kot Šivalni stroj. — Naj-i v Č:a i2najdba, s katero more vsak sam krpati in bivati usnje, raztrgane čevlje, k< n.sko o remo. liožuliovino, preproge, pogrinjnla za \ozove, Šo-lore, klobufevino, plasce za kolesa, vreče, platno in vsako drugo močno blapo. Dobrota za rokodelce, kmete in vojake. Neobhod.io potrebno za fsikogar. Trdna konstrukcija, zelo lahka vporaba. jamstvo za porabno'Jt. Mnngo pohvalnih pisem. Cena kompl. Si u s klopčičem sukanca, 1 raznimi šivankaml in porabnim r.'ivodtlom K 350, 3 kosi K 10'—--PoSi.ja po povzetju, (na bojiSČe proti predplačilu.) 1552 M. Svoboda, Dunaj, lli/2, Biessgasse 13-404. h$tna znamka „IKO44 svetovnoznana. UTT Nobene podružnice. Svetovna razpošiljal niča Lastna prolokolirana tovarna ar v Svich ER ünröü LJUBLJANI Št. 1. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih nr.- 'Nobene podružnice. !! Hlir ie niste, pošljite naročnino !! Vzajemno podporno društvo v Ljubljani regfstrovana zadruga s omejenim Jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti --r zaznambi na službene prejemke, Vračajo se posojila v 7V2, 15 ali 2272 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v LJubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84840 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/«% Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 dele*!,'" ki reprczentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. 8 vinarjev ^SjL (»1 dopis.) Vae jdni«k stane glavni ce-ufcjbg.m nik, ki bo dopoš-Ijo na Kahtovo Prva tovarna ur Jan Konrad •■•• e. 1л kr. dvor. zal. Brüx 1664 (ČcSke.) Nikel ali jekl. ure na sidro K. (i -, 7--, 8 -. Vojno-špomin. niklu. ali jelil. uroK U -,12'.-i armadao radij, ure iz nik!]» ali jekla K 12. Masiv, srebrne Roskopt remont, uro s sidr. K 10"-, 20-- Budilko, atensko uro v veliki izberi po nizkih cenah. 3 lotno pismeno jamstvo. - Pošilja po povKotju. 5iam. dovolj, ali donarnazaj. Dobri brivski ln lasestrižni aparati I .nfc 1. a britev Iz . -j» srebro-jeklo K S 5-50, 1, 5; var-N ■ nostnl brivski J И aparati, ponikl. M H K 3, & 211.,Per-вк § fekt' s 6 rezili ВЖ K 16:20; dvortz. Im res. rezila tacat iim )k i5, 6' Zamena dovoljena Д Ji aH denar nazaj. Po- 1 jf Siljapopovzetjuali \ V predplačilu c, in kr. Лм4 dvorni zalo2. IHN , 'гЛ} KONRAD, izvoz-na tvrdka, Brüx ät. 17Е1,Себко. 112 Nfkakega zobobola več, nobenih noči brez spanja. »Fides« Itij&ft, bol p:'i votlih zobeh kakor tudi pri iutitydo prut rovmat. zobnih l,ole. IJ einah, k i.er t o odrokla vsa sredstva. ]>W >9 neuspohu Гопаг nazaj! Cona K jg 3 tube K 5-—, 0 tub. K 8'--Nilmki wägDSttaJ?.'.! zobno prhline več Snežno bolo s:obe dosožote e XIHIS zobno vode. Takojšnji učinek. Coni K 2, 4 ttokl. K 5. KEMEüY, KaschauT. pošt, p». 12-Z 18 Ogrsko пЦ* p. a- dež. Zivli. in rer>1ne. nezfl. in iamsl. zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna ln jamstvena zavaiovanja. Javen zavod Absolulna varnost. Nizke premije, Udeležba na dividendali pri življenskl znvarov* že po pivem letu. \ Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490.3:J8-— Stanje gar. tondov копсеш 1911 K 48,732X2276 V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividendali čistoaa dobička . . . , K 432.232-M Kdor nameriva skleniti žlvljensko zavarovanje veljamo hkrati zn vojno zavarovanje, raj se v leslno koristotrne do corl linenovaiiepoinižnlct, Prospekti zastonj in poštnlre prosto. I1' i Sposobni zas'opnik. se sprej- . 8 "L i mejo pa najugodnejšim, pogoji. 1 'SsJi j Marije Terezije cesta 12. Rti' Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzctiem aH denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naroČila Na Gorenjskem se dobi v :>Prvi Gorenjski iazpošiljalni« Ivan Savnik, Kranj Gorenjsko, po celeni svetu znana »Gorenjska i'osn«, vsakemu kmetovalcu zelo priljubljena. Kdor še ni poskusil te i eprckosljive »Goienjskc lcose«, za katero se jamči, (garantira) naj piše ialtoj po njo! — Dolgosti in cene ,Gorenjske kose" so: cm 50 55 60 65 70 resti 5 5 V2 6 б ? Srbečico, lišaie odstrani prav naglo or. Flesch-a izvir, i „rujavo mazilo". Mali lonček K 160, veliki K 3'— porcija za rodbino K 9-—. Z upor bnim navodilom se naroča pri: Zaldql