List 34. .3 i I 3 • «y. 4 J r ' y*. H Tečaj Lil. ! arske » i f na Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu » Novic V Ljubljani 24. avgusta 1894. liMHHI Politiški oddelek. WSÊÊT® Si nažije v Celji. Celjski mestni zbor je pa tudi sklenil protest proti temu, da bi se ustreglo Slovencem. Po časo- V kako nevarnost pride krik r Gimnazija v Celji. budgetnem odseku je bil učni minister obljubil pisih se je zagnal silen nemštvo. ako se ustreže nam Slovencem. Posebno se na glaša da se s tem tudi rušijo načela koalicije katera vsaki narodnosti zagotavlja njeno narodno posest, ako se da se osnujejo slovenske paralelke Celji oziroma osnuje osnuje gimnazija Celji S-kako posebno temeljitostjo se slovenska nižja gimnazija, ako bodo dotične poizvedbe po voljne. vsi protesti pač ne odlikujejo. Vrhunec bedarije pa Vidi se da učni minister pustil jedna vratica prosta da se lahko umakne, ako bi videl, da bi z ozirom protest mestnih očetov celjskih Pa vsaj na to ne pride, če na politični položaj ne kazalo vladi ustreči slovenskim željam so ti protesti utemeljeni, ali ne, temveč le na to, kak vpliv napravljajo na prebi- pretresovanji teh ugovorov ne valstvo. Vlada tudi pri Sploh je težko umljivo, kakšne poizvedbe bi še bile potrebne î ako ima vlada resno voljo, ustreči nam vencem. Slovenske paralelke v Mariboru so se obnesle, to je priznal že minister sam, in slovenskih Slo- dobro bode dosti gledala na njih utemeljenost, temveč druge politične okoliščine. na Nekaterniki mislijo, da ni pripisovati nobene važ nosti tem protestom ker izvirajo jakov je pa na celjski gimnaziji tudi dovolj, o tem se je tudi že minister brez posebnih poizvedeb lahko prepričal, pogledati mu je bilo potrebno le kak program te gimnazije. Da je slovensk okoliš, za kateri je odločena celjska gimnazija, to je pa gospod minister tudi že poprej lahko se prepričal iz uradnih podatkov poslednjega ljudskega številjenja. Jasno je torej, da poizvedovanja tukaj od nemških nacijo-ker niso v koaliciji nalcev, kateri nimajo dosti govoriti, Nemški liberalci pa niso tako odločni proti našim trjat- Mi vemo, da minister Madejski ni nasproten našim da bi rad nam pomagal do naših narodnih prá- vám težnjam, vic, ako bi to bilo lahko mogoče. Kot Slovan je gotovo nam bolj naklonjen, nego je bil Gauč. On nima prostih rok ozirati se mu je treba na koalicijo na nemške za ne morejo imeti druzega i kakor stvar zavleči, ali jo pa veznike Poljakov. Liberalci so se tudi že precej unesli Pre ko bi se pojavil hud upor v nemškem prebi- pričam smo preprečiti, valstvu. Zato je po našem mnenji pač že prezgodaj go da nam radi še kaj več dovolili i da jim niso zvezane roke. Liberalcem ni na tem da se ohrani iti o kaki pridobitvi v tem oziru, celjsko nemštvo, temveč na tem da ohranijo svoje dose žila svojim postopanjem je vlada vso stvar si Ko bi bil minister Madejski se odločno iz ote-ekel za danje postojanke. Njih politika se ne suče v prvi vrsti okrog narodnih, temveč okrog finančnih in narodnogospo- slovenske paralelke v Celj stvar že bila davno pri in takoj odredil njih osnovo, darskih vprašanj Nemški liberalci bi še posebno ne ža kraji Nekaj hudih člankov bi lovali ako bi tudi Slovenci dobili mandat celjske mestne bilo izšlo v nemškonarodnih listih pa bi bilo vse po zabíjeno Tako so se pa začele agitacije proti osnovi slo venskih paralelk oziroma slovenske gimnazije v Celji in skupine, katerega ima sedaj nemški nacijonalec. Liberalci se gotovo trikrat rajši odkrižali nemških nacijonalcev, ni dosti ležeče. Tega svo- nego Slovanov. Za nemštvo jim prav nič se ne ve, če ne bodo imele kaj vspeha Nemci jega mišljenja pa ne smejo pokazati. Pod Taaffejevo vlado so dobili pogum, ko je tako minister sam jim dal raz- vlada nikakor še ni odločila. Na Dunaji in v so toliko kričali o zatiranju nemštva in vzbujali nemški umeti da šovinizem, da se sedaj več umakniti ne morejo Naj Gradci so imeli nemskonacijonalni poslanci shod, da pro- povedo da jim ni v prvi vrsti za nemško prvenstvo v testujejo osnovi slovenskih paralelk oziroma slovenske gim Avstriji, pa bodo zgubili večino dosedanjih mandatov Ze \ 33« sedaj so jim nemški naeijonalei odtrgali mnogo mandatov, ker se nemškemu prebivalstvu zde nemški liberalci premalo nemški. Zaradi tega se je bati liberalcem, da mnogo izgube, ako dovolijo gimnazijo v Celji. Nemški naeijonalei jih bodo razkričali za izdajalce nemškega naroda. Dasi vlada dovoli slovenske paralelke, ali bodo za to delali odgovorne liberalce, ker dva njih pristaša sedita v ministerstvu. Od tod prihaja, da zadnji čas nemškoliberalni listi pišejo proti našim terjatvam in da se je nemškoliberalni poslanec dr. Hallwich v Trutnovu se na neki slavnosti nemškega Schulvereina odločno izrekel proti slovenskim paralelkarn oziroma slovenski gimnaziji v Celji. Liberalci že prete, da se naj rajši razbije koalicija, nego bi pa se udali. Nemškim liberalcem je gotovo mnogo na koaliciji, posebno sedaj, ko valutna in volilna reforma še nista uravnani, da se ti dve veliki vprašanji uravnati po njih volji. Na drugi strani je pa vendar pomisliti, če bi na- i» « posled tudi koalicije ne žrtovali, ako gre za obstanek njih stranke. Pomisliti moramo, da se volilna doba državnemu zboru že h koncu približuje. Vsekako bodo liberalci v hudi stiski, ako bodo konservativci pritiskali zaradi celjskih slovenskih vsporednic. Zato pa smo prepričani, da bode še treba zanje hudih bojev. Vse še visi v zraku. Pisava liberalnih listov ni le samo strašenje. Na drugi strani je pa pomisliti, če bodo konservativci naše težnje podpirali, ako bodo videli, da spravijo v nevarnost koalicijo ali pa nemško liberalno stranko. To bi utegnilo privesti do večjih prememb v Avstriji, katerih se nemški konservativci nič manj ne boje, kakor liberalci. Dunajski „Vaterland« je zares precej odločno pisal o tej stvari, ali vendar se je bati, da naposled konservativni klub nas pusti na cedilu. Res bi potem slovenski poslanci morali izstopiti iz Hohenwartovega kluba. Toda sedaj niso več Slovenci odločilni faktor v koaliciji, posebno ker ni verojetno, da bi izstopil še grof Hohen-wart. Nanj pa slovenski poslanci ne morejo več tako lahko pritiskati, od kar ima v žepu zaupnico gorenjskih volilcev, ki mu izrecno zaradi tega izrekajo zaupanje, ker je sklopil koalicijo. Ti volilci tudi ne morejo siliti grofa Hohenwarta, da bi zaradi celjskih slovenskih paralelk spravljal v nevarnost važno delo, katero so sami izrecno odobrili. Zato pa mi ne spadamo mej tiste optimiste, ki mislijo, da so slovenske vsporednice oziroma slovenska gimnazija v Celji že zagotovljene. Veseli pa bodemo, ako se morda uresniči. Politični pregled. Verska šola. Mej konservativnim „Vaterlandom" in pa liberalnimi listi je še vedno neka polemika zaradi papeževega pisma do avstrijskih škofov. V tem pismu se je papež pohvalno izrekel o nekem govoru učnega ministra, v katerem je mej drugim zagovarjal tudi sedanjo šolo. Liberalni listi iz tega sklepajo, da je papež odobril novodobno šolo v Avstriji, in da je ves boj proti novodobni šoli bil povsem nepotreben „Vaterland" se sklicuje, da je dobil od dobro poučene strani zatrdilo, da papež ni s svojim pismom hotel odobriti sedanje šole, temveč so se njegove besede ozirale samo na nekatere druge stavke ministrovega govora, ki so bili cerkvi prijazni. „N. F. P " pa sedaj poprašuje, kdo je tista zanesljiva stran, ali „Vaterland" pa tega neče razodeti. Kar se tiče dotičnega govora, mi moramo omeniti, da so nekateri strogo katoliški listi napadali ministra zaradi tistega govora, zaradi katerega ga je papež pohvalil. Sedaj se pač moramo vprašati, kako je vse to nasprotje mogoče? „Pol. Fragmente" mislijo, da so škofje papeža napak poučili, želeč od njega dobiti nekako odobrenje koalicijske politike, da bi potem konservativci papeževo izjavo porabili proti nasprotnikom koalicije. Če je to res, mi ne vemo vso stvar smo nepristranski povedali, potem pa naj sodijo čitatelji sami. Izjemno stanje v Pragi. — Ministri so imeli od sobote do ponedeljka več posvetovanj. Nekateri listi so hoteli vedeti, da se je pri teh posvetovanjih razpravljalo o izjemnem stanji v Pragi. Nekateri časopisi so že izrazili nado, da se izjemno stanje odpravi dne 13. septembra, ko začne zopet poslovati porotno sodišče v Pragi, ker vlada ni dobila od državnega zbora dovoljenja, da bi se Še nadalje ustavile porotne sodbe. Vladni listi pa sedaj povedo, da se ministri niso posvetovali o izjemnem stanji v Pragi, da pa to ostane še dalje v veljavi, ako se kaj stvari ne premene. V nemškem taboru je seveda veliko veselje, da se podaljša izjemno stanje. Liberalni listi so že poprej Mladočehe razkričali kar za anaihiste, da izjemno stanje ostane. Sploh pa moramo reči, da izjemno stanje ni dosti pomagalo. Nekaj mladih ljudij je res prišlo v ječo, ali radikalizma pa na Češkem ž njim niso iztrebili. Skoro bi rekli, radikalna smer sedaj na Češkem še bolj prevladuje, nego je poprej. Pač so nekateri širokoustneži malo mirnejši postali, ali zato so pa drugi še odločnejši življi nastopili. Liberalci so jako v skrbeh. Razpisane so volitve v treh okrajih kateri so dosedaj veljali njim za zagotovljene, v jednem na Štajarskem in v dveh na Koroškem. Sedaj se pa kaže, da so ti trije mandati zanje v nevarnosti. Na Koroškem so prvotne volitve precej ugodno izpale za krščanske socijaliste, na Štajarskem pa ima precej upanja nemški nacijonalec, da zmaga. Če liberalci propadejo, bode to hud udarec ne le za liberalce, temveč za koalicijo samo. Liberalci bodo potem morali bolj naglašati nemškonarodno stališče, da se obdrže in s tem pa koalicija nemogoča postane. Kako da so liberalci razdraženi, kaže pisava liberalnih glasil. „N. Fr. Pr." se zaganja v „Družbo sv. Mohorja", da je izpodkopala stališče liberalcem na Koroškem Dolži družbo, da se peča s politiko in razširja nazore, ki se ne vjemajo s sedanjimi državnoprav-nimi razmerami v Avstriji. Namen temu napadu je očividen, da bi radi oblastvo nahujskali proti družbi, kar se pa jim pač ne bode tako lahko posrečilo. Na samo neosnovano sumničenje tudi koroška vlada ničesar ukreniti ne more. Ogersko. — Ogerski škofje posebno knez primas, nikakor ne kažejo posebnega veselja, z vso odločnostjo ustavljati se vladi. Nekateri katoliški listi jih zaradi tega že napadajo. Nekateri celo hočejo videti, da se že mej višjo in nižjo duhovščino glede cerkvene politike kaže neki razkol. Vladni lnti so pa te dni prinesli novico,- da je knez primas Vaszary dobil od papeža povelje, da naj duhovščina opusti vsak daljši upor proti sedanji ogerski vladi. Da so to mnogi ljuije verjeli, je naravno, ker se škofje nič ne ganejo Dunajski „Vaterland" je pa od zanesljive strani izvedel, da papež ni dal tacega povelja. To so se le izmislili privi ženci sedanje vlade. Papež le čaka, kaj store knez primas in drugi ogerski škofje. — Stvar je torej jasna, ogerski škotje imajo svobodno roko, le od njih je torej odvisno, če se upor z vso silo nadaljuje, če škofje porabijo svoj vpliv, še lahko vladi marsikak račua preprečijo, ker se po ministrovi obljubi morajo cerkveni zakoni skupno predložiti sankciji. Ako gospodska zbornica zavrže katerega teh zakonov, pa je konec liberalne slave. 331 Italija Obsedno stanje na Siciliji so odpravili toda sko oblikoslovje, elementarno prosto risanje, geometriško ubogo ljudstvo ni s tem veliko pridobilo. Peščica bogatih po- risanje, projekt risanje in nauk o sencah, prosto risanje sestnikov, katerih pravcati sužnji so ostali stanovniki na Sici bodo nadalj ubog trpi Vlada je sicer že iz- prožila misel, da naj bi se zemljišča razdelila in tako postal sak kmet samosvoj gospodar, toda posestniki se po modelih, strokovno risanje, modeliranje, tehnična do-vrševalna dela, lepopisje in praktičen pouk. Šolo za obdelovanje lesa je pohajalo koncem leta taki razdelitvi upirajo ozirom na to, da so krivičnosti v Ita 46 rednih učencev 1 • • • v lil i ze dnevnem redu, je verojetno, da se bo vlada na ljubo hospitantov, v javno sko šolo velikim posestnikom umaknila s svojim predlogom Da ne- m je pa bilo vpisanih 50 učencev Izmej ednih učencev je srečne Sicilj kralj vsaj nekoliko pomiril, je pomilostil ma bil pri 37 vspeh povol j nepovoljen, 4 imajo ponav Ione za vso kazen one ki so bili obsojeni zaradi izgredov. Ijalni izpit JAJiAC f OV i* U ZJ V JUL V-UV/j L\± OU KJ1+*. VN/UVJVXAl . J--------JL * Tudi je kralj odredil, da se njegov sin in prestolonaslednik bilo ob začetku leta 49 Slovencev in 2 Nemca niso klasificirani. Po maternem jeziku je , hospi- princ Viktor Emanuel preseli v Palermo, kar so Sicilij tako želeli. pehote Princ prevzame v Palermu poveljstvo edne divizij tantje so pa bili sami Slovenci Visoko c. kr naučno ministerstvo je z ukazom z Bolgarija Sedma obletnica, odkar je zasedel Ko dne 30. maja 1894., št. 1650, javilo vodstvu strokovne buržan bolgarski prestol, vi šila se je dne 14 t. m v Sofii šole za umetno vezenje in šivanje čipek da je principu jako sijajno. Obhajale so se tem povodom razne slavnosti in zadovoljno z otvoritvijo posebnega ateljeja za absolven veselice, mesto pa je bilo na večer razsvetlj Knez je po milostil več navadnih hudodelcev in vse politične obsojence, ni tinje zavoda. Na tretji zadnji letnik se ima namreč pa pomilostil Kasavelova, ki ni hotel prositi za pomiloščenj O položaji mej Rusij Bolgarijo pišejo vedno listi i to ki in bolgarski. Eni vedo povedati, da je sporazumlj lahka stvar, drugi zopet zatrj da sporazumljenje dalo dovršiti, dokler vlada v Bolgariji Kobui bo in v Rusiji Aleksander III. Naj bo to ali gotovo je, da so nespo zumlj kriv na obeh straneh faktorji, ki hrepene vedno po lastnem dobičku je neko nesporazumlj Stambulove obdržati. ministerstvu samem pojavilo se priklopiti posebni oddelek, ki bode dal absolventinjam priliko, vežbati se na večjih naročenih delih in jim olajševal prestop v samostojno, praktiško delovanje. Tak atelje bode ustrezal že večkrat izraženim željam ter bode dajal strokovne šole namenom primerno dovršitev. Asistentinjo Terezijo Wennig je visoko naučno ministerstvo imenovalo za strokovno učiteljico od 1. trditve da Lahko je mogoče, da se vresničijo 1894. dalje ter ji izročilo samostojni pouk v sedanj vlada ni mogoča dolgo se Belgija Meseca oktobra se vrše volitve v poslansko zbornico. Pripravlja se vse za te volitve, pri katerih na pod . jan. letniku. Učne moči so v interesu zavoda izdelale same, kakor tudi s pomočjo spretnejših učenk marsikako delo, s katerim so pospeševale namene šole. Tu naj bodo ome- lagi občne volilne pravice prvikrat stopijo v volilni boj tudi njena nastopna privatna dela delav ki bodo najb imeli tudi odločilno besedo Zaradi tega se vse stranke potegujejo za njihove glasove. Ko tivci in liberalci hočejo delavsko stranko za se pridobiti lav ci Strokovna učiteljica Ivana Foderl je izdelala mnogo De monogramov v zlatem belem vezenji ? naredila več ci vedoči, da so odločilni, postali so prevzetni in se nočejo meniti za nobeno stranko temveč hočejo samostojno stopiti v volilni boj. Liberalci bodo najbrže popolnoma propali pri volitvah. ker sami brez delavcev vanih čipek, izvršila dva mašna plašča, antependij in cer kveno bandero, poslednje deloma s sodelovanje M. Hlavke (socijalistov) ne morejo pro Strokovna učiteljica M Hlavka dovršila več cer dreti Konservativci dobili bodo bržkone večino v zbornici kvenih paramentov v zlatem vezenji in preskrbela po Azija kitajsko-japonski ki prihajajo toli ne- trebne isbe za dela III. letnika gotova poročila, da se ne more jasno vedeti, v kakem tiru je cela zadeva Poročila vedo povedati o vspehih Japoncev zopet pa o sigurnosti Kitaj druga blizu. oddelke kitajske vojske, toda gotovo katerim Japonci ne morejo Gotovo je, da so Japonci že parkrat natepli posamezne pa tudi da te zmage mimo idoce in brez posebnega pomena z ozirom na pro strano kraljestvo Kitajsko Teg ne bode Japoncem lahko moč Strokovna učiteljica Terezija Wennig je napravila razne vezenine, med temi velik pečni zastor in velum v bogati zlati tehniki. Učitelj risanja I. Zeplichal je napravil risbe raznih grbov in jednega vzornega prtiča za pouk v III. letniku, risal razne ornamente za praktiški pouk v I. letniku, iz- vso podjarmiti ; Japonci bodo že opešali, dočim velika Ki- umil Za stolno cerkev v Ljubljani sliki za oltarni prt tajska še velike izgube ne bo imela vneti za vojno in razljuteni nad Kitajci. Japonska vlada vzame Japonci so močno ^Abrama blagoslovi Melhizedek in „Izaka žrtvovanje u 50 milijonov dola mnogobrojno in n; du na posodo. Posojilo japonski kapitalisti »eno podpisujejo. (zvršila ji je domača umetna vezilja gspdč. Fr. Suhadolec) dalje je izumil in narisal nabožno-simboliško sliko, vpo dabljajoča staro in novo zavezo. ? Učitelji so bile vrhu tega napravile dne 9 » 10 risalno dvorano. Mnogoštevilne objekte in šivanja i1 in decembra 1893- privatno izložbo svojih del in del * ÏËÊÊIËËÊËÈ}............V..„„.i...........I^^Ě^ř^É. = f nekdanjih svojih učenk. Vodstvo jim je v ta namen pre- pustilo šolsko Obrtni Strokovni šoli V Ljubljani. cerkvenega in posvetnega umetnega vezenja (Konec.) ÉiPek Je ogledalo veliko občinstva. Na strokovni šoli za lesno obrt učili so se sledeči Končno je omeniti na tem mestu, da je bila učenka predmeti : veronauk, nemščina, slovenščina, računstvo, geo- Czerny Adela na svetovni razstavi v metrija, mehanika in elementarno strojeslovje, tehnologija za jedno svojih del lesa, obrtno knjigovodstvo, poslovni sestavki, arhitekton- slikanji z iglo Čikagu premijirana Razstavila je namreč pečni zastor v Odlikoval katerega je naredila na šoli 332 se je ta objekt po točni risbi in ugodno ubranih barvah, po brezhibnem delu in umetniškem shvatenji. Koncem šolskega leta so dobile naslednje učenke Obrtnijske raznoterosti. Trgovski muzej v Oseku. Oseška trgovska iu obrtna zbornica je sklenila, da dohodke svoje v bodočih letih porabi III. letnika odhodna izpričevala: Arko Ema, Fermantin za osnovo obrtnega in trgovskega društva. Terezija, Hoffmann Viktorija, Knez Marija, Lindtner Mar- v tina, Pire Ana, Rus Pavla. Učila so se sledeči predmeti: Elementarno risarje, strokovno risanje, prenašanje vzorov, rezanje oblik, krojno t risanje, veronauk, nemščina, slovenščina, računstvo, knjigovodstvo, umetno vezenje, šivanje čipek. oddelkih za umetno vezenje se je učilo : Holbei- f h nova tehnika, jednakostranski križasti in pločast vbod, Pranje volnenih stvarij. je težava. Rade se skrčijo, zgube lesk in barvo. pranjem volnenih stvarij Sedaj ga ni načina, o katerem bi se moglo reči, da zadošča vsem zahte- vam. Priporoča se pa, da je lug za tako pranje jako vroč. Da pravi se umazanost in pot popolnoma iz spodnjih jopicev odvzame se milina raztopljina, kateri se primeša nekoliko salmijaka. Za belenje volnatih stvarij je najbolj milina raztopljina, kateri se pridene nekaj boraksa. Da se ne skrčijo, naj se volnene stvarij denejo mej mehke rjuhe in dobro zmungajo. Na solncu se take stvari ne smejo nikdar sušiti. Najbolje je, raznovrstno vozlanje in pramanje, kitasti in čopasti vbod, če se suš^ na zraku, kjer je lahek prepih. perzijsko à-journo delo i rdeče vezenje, tamburovanje jednostavno belo vezenje, arabska in janinska tehnika, fino belo vezenje, broderie d'Espagne, kinesko dvostransko pločasto vezenje, aplikacija, zlato vezenje, japonsko in ki-neško pločasto vezenje in eventualno druge orijentalske tehnike, izvrševanje raznih del umetnega vezenja punto tirato (nitkana čipka), punto tagliato (rezana čipka), vzorni prtiči za čipkaste vbode, filigranska čipka, filet-guipure, point-lace, point-gaze, reticella-čipka, filet antique, izvrševanje raznih šivanih čipkastih del, point de Venise, Ro- salina, izvrševanje raznih šivanih čipkastih del. Raznih učenk je bilo koncem leta 29, hospitantinj pa 22. 24 jih je izdelalo s povoljnim uspehom voljni in 3 so ostale neizprašane. nepo-začetku leta je mej rednimi učenkami bilo 32 Slovenk hospitantinj ami pa 12 Slovenk in m Nemk Nemke î mej m 1 Poljakinja Lahinja. Šolsko leto 1894/95. se prične dne 18. septembra 1894. s slovesno službo božjo. Redni učenci in učenke, ki hočejo vstopiti v šolo i naj se v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov zglase pri podpisanem ravnateljstvu dne 16. sept. (od 9. do 11 ure zjutraj) ali pa 17 sept (od do 12 ure zjutraj ali od 3. do 6 popoldne). S seboj jim je pri nesti odpustnico ljudske šole in dokaz da so dovršili 14. leto svoje dobe. Roditelji, oziroma njih namestniki, se morajo tudi izreči, da bode vpisani učenec (oziroma učenka) po moči obiskoval strokovno šolo vso učno dobo. Učenci in učenke, ki so že hodili v ta zavod, morajo se dne 17. sept, javiti s poslednjim letnim izpriče-valom ; frekventantje, stopajoči v II. letnik, morajo mimo tega prinesti potrdilo svojih roditeljev, oziroma njih namestnikov, da so le-ti zadovoljni s poklicem, katerega si je izvolil učenec (strugarstvo, rezbarstvo, figuralno podo-barstvo. stavbinsko in pohišno mizarstvo.) Izredni učenci sujejo dne 17 sept učenke (hispitantje) se takisto vpi potem pa tudi med šolskim letom i kolikor je namreč še prostora. Oddelek za pletenje košaric se bode otvoril dne 1. okt. 1894. Obiskujejo ga lahko moški in ženski učenci. Pouk v tem oddelku traja za sedaj jedno leto. Oglasila za vstop v oddelek za pletenje košaric se vzprejemajo do dne 29. septembra 1894. v • « Kmetijstvo. Crtice o kmetijski kemiji (Dalje.) r s Poleg vode in zraka je najglavnejši pogoj za rast rastlin, torej za vspevanje kmetijstva i prst. Kmetovalec mora torej poznati prst svojega posestva. Razni sadeži ne vspevajo na vsaki prsti. Po kakovosti prsti je pa treba uravnavati tudi gnojenje. Da je prst velike važnosti za kmetijstvo, to že iz skušnje vedo kmetovalci od pamti-veka, natančneje preiskave v tem oziru so se pa vendar delale še le v novejšem času, ko se je bolj razvila kemija. V starih časih so nekateri možje mislili, da je prst stališče za rastline, da je po njih hrana veči del voda. Tega mnenja so pa pač bili bolj razni teoretiki, nego praktični kmetovalci, ki so gotovo po skušnjah sodili, da vse ne izraste iz vode in da prst sama mora tudi dajati redilnih snovij. Seveda popolnoma jasni pa niso bili ljudje o tem, dokler se ni poznal vpliv gnoja. Ker zemlja ni bila izsesana sploh niso gnojili. Bernard Palissy (1499.) je prvi spoznal, da so raz-topljine zemeljske prsti merodajne za rodovitnost. Seveda katere, tega on pri tedanjem kemičnem znanji ni mogel določiti. Štirideset let pozneje je Jethro Tuli se izrekel, da je rastlinska hrana fino zdrobljena prst. Mnenja obeh so približno prava in se prav za prav skladata. Rastline dobivajo iz zemlje jedino raztopljene tvarine i ali po skušnjah so raztopljine prav za prav le v vodi zdrobljene snovi, seveda tako fino zdrobljene ali razdeljene, da jih z nobenim mehaničnim sredstvom tako fino razdeliti ne bilo moč. Slavni kmetijski učenjak Thaer je učil pred dobrim Po mnenji je v vsaki prsti več ali manj prime- manjša ali večja njena petdesetimi leti, da je črna prst redilna za rastline, njegovem šane te prsti in od tega je odvisna rodovitnost. Sprengel je pa prvi nekaj let pozneje se izrekel, da v rastlini ne more biti ničesa, kar prej ni bilo v zemlji in učil važnost rudninskih delov za rastlinstvo. Slavni kemik Liebig je pa mislil, da rastline vse stvari, 333 se zgore, to je tiste, ki ostanejo kot pepel dobe iz zemlje, zgorljive stvari pa iz zraka. A. Stockhard in E. pi. Wolff sta posebno važnost pokladala na dušik, ki je v zemlji, dočim je Liebeg mislil, da na dušiku ni dosti rjf Zaradi suše kaže krompir, sočivje in zelenjava slabo, katerih krajih bode tudi manjkalo krme. ne- žeče, ker ga rastline dobe dovolj spojenega iz zraka. Vse te teorije so bolj ali manj opravičene, ali vendar imajo jedno napako, to je preveč so jednostranske. Dandanes pa vemo, da se je treba ozirati na mnoge najrazličnejše stvari, da so na rastline velike važnosti dušik pa tudi rudninske snovi. € Poučni in zabavni del. prsti pa niso redilne snovi, temveč jih je Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Bilo je že proti večeru, ko smo dospeli na postajo mnogo več neredilnih. Skušnje pa vendar uče, da tudi te snovi niso brez pomena, temveč velikokrat odločujejo rodovitnost in kakovost zemlje. Gorkota in voda sta velike važnosti za vsako rastlino in baš te snovi rastlinam sem vidil (menda 1. 1867.) v prvič ta kraj se mi Trnovo. Prav nič manj, kot na postaji Matulje-Opatija, £ pomudil se bi bil tudi tu rad vsaj za kake ure. Od kar ne dovajajo ta dva faktorja. Naj je v dveh prsteh tudi jednako redilnih snovij, pa vendar ne bodeta jednako rodovitni, in pripravni za jednake sadeže, ako jedna po kakovosti drugih snovij drži vodo in ostaja mrzla, druga se pa hitro posuši in ogreje. Presnavljanje in raztapljanje redilnih snovij se v tacih zemljah ne vrši jednakomerno in zatorej niso jednako-merno dobre. kako priljubil, in prav lahko bi se vdomačil v njem. Kakor sosedna Bistrica, stoji tudi vas Trnovo, ki šteje 117 hiš. številk, ob stari reški državni cesti. Lega vasi A je jako prijetna, ker opasuje nizki griček, vrh katerega stoji kakor krona stara slavna farna cerkev. (Posvečena je sv. apostolu Petru.) Sicer daje kraju to nekaki sliko- ■ a • viti obraz, ali dohod do cerkve mora pa zlasti o zimskem Rodovitna zemlja nastala, ko so sprhnele skale » iz katerih obstoji trdni del naše zemlje. To napravlja rodovitna zemlja še dandanes. Preminjanje gorkote potem vpliv vode in zraka omeče kamenje, da se začno razleta-vati in drobiti v prst. Vsled nejednakomerne gorkote ogrevanja ali ohlajenje se kamenje razpoka in mej razpoke se udere zrak in voda, ki pospešuje razkrojanje. Voda času za prebivalstvo, posebno za ostarele ljudi, vendar težaven biti. Trnovska fara je ena iz med najstarejših in tudi najimenitnejših naše dežele in škofije. Čas njene vstano- 1318. je bil v Trnovem vitve natančno ni znan. Leta župnik Nikolaj Manfiutta. Zlasti pa slovela trnovska fara o Valvazorjevim času. Bil je takrat kot župnik Nikolaj Salon, ki je bil ob enem škof in opat (in partibus izpira raztopljine in odplavljive dele kamenja, pa tudi mehanično finoodtira pesek in pri zmrznenju drobi skale v manjše dele. Voda prouzročuje tudi kemične pre- osnove in s tem ruši kamenje. (Dalje sledi.) infidelium častnega škofa in opata naslov.) Štela Je oni čas fara poleg treh vikarijatov : v Knežaku, na Premu in v Pograjali še 35 podružnih cerkva, z vikarijatskimi vred tedaj skupaj 38. Iz novejših časov naj med drugim bila trnovska občina brž ko ne prva v navedem da Kmetijske raznoterosti. Razglas. Vsled ukaza visoke c. kr. deželne vlade z dne 6 avgusta 1894 visoko c, kr. ministerstvo za poljedeljstvo z odlokom z dne 21 1894 št 14425 ukazalo da naj se tisti vinogradniki, kateri na pomlad 1. 1895. amerikanske želijo, pri tem c. naši deželi, ki je bila določila svojemu nadučitelju tako plačo, da je bila pošteni učiteljski plači vsaj nekoliko podobna. (Po mnogih drugih krajih so dobivali učitelji toliko, da je bilo za umreti preveč, za živeti pa mnogo premalo.) Zato je pa imelo Trnovo tudi vedno odlične nadučitelje, kar nam svedočijo imena : Belar, Gerbič, Go- vekar. trte iz državne trtnice v Kostanjevici kupiti kr. okraj. glav. ustno ali pismeno brez koleka Mencingar, Rant, Zarnik. Trnovska šola je zdaj štiri-razrednica za dečke 7 kar zadnj čas do 1. oktobra 1894. oglasijo. Trte se bodo po razmeri \ takim naročnikom oddajale • v to se zaloge in sicer samo jajoce teri imajo vinograde v čila po sledečih cenah ctionè, Solonis, Rupestris ka pa služi kraju še v posebno častno odliko nahaja to i da se ondi tudi štiri-razredna nunska dekliška šola krajih trtna uš vinograde uni- rezniki Riparije sauvage in cele- ubožnih šolskih sester de Notre Dame. Ustanovil jo je velespoštovani g. Janez Valenčič, trgovec v Trnovem, York Madeira po 3 gld 1000 » podařivši v ta namen lepo hišo, v kateri je priredil štiri komadov, b) rezniki Riparije portalis, Pailleras, Peraer in Ja- u6ne kapelico in stanovanje za šol. sestre 1. 1878 quez po & 1000 komadov vkoreničene trte pa brez razločka vrste po 10 gld. 1000 komadov. Brezplačno zamo okt 1878 rejo se trte izjemno le takrat oddati, če bi se trtni matičnjak iz kakega občinskega društvenega zaklada napraviti name raval in zagotovljen. bil obstanek tacega podjetja za najmanj 10 let Vse to, hišo in kapelico so blagoslovili 21. tedajni knezoškof mig. dr. Jan. Kriz. Pogačar. Za vzdr-ža van j e šol. sester naložilo se je bilo 8000 gld. v obligacijah, in brž ko ne daroval je bil tudi to znamenito Letina na Ogerskem. Po vladnem poročilu se na Ogerskem pridelalo kacih 38 milijonov meterskih stotov pšenice, kacih 14 milijonov meterskih stotov rži, 12 milijonov meterskih stotov ječmena in kacih 10 meterskih stotov ovsa. svoto plemenito-dušni gospod Valenčič sam. (Letos zida imenovani gosp. dobrotnik tik samostana novo šolsko po-slopje za nunsko, menda notranjo šolo, ker je v starem šol. poslopju prostor pretesen; kajti sestre imajo poleg 334 - as domačih deklic še kacih 20 rejenk na hrani in stano- da se o nas in naši lepi domovini le preveč vresničujejo vanji. Sploh dajejo zvedenci tej šoli čast in priznanje, da besede: „Vse imamo, jako dobro napreduje.) • • Proti farni cerkvi na griči ozirajočemu silil se mi pa ne znamo ï (Dalje sledi.) t« v spomin tudi moj rojak Janez Hlebš, ki pri čakuje na ondotnem pokopališču glasu angeljeve trombe. Kot duhoven pomočnik v Trnovem službujoč postal je 1855. o času kolere, izpolnujoč svoje težavne dolžnosti, žrtva svojega poklica. Iz daljave sem poslal toraj njegovim koščicam tihi klic in voščilo : Počivajte v večnem miru! poletnem času je videti življenje in bivanje v Tr- Poučni in zabavni drobiž. Kongres arheologov in antropologov je te dni bil v Sarajevem. Zbrali so se bili slavni učenjaki iz raznih evropskih držav, mej njimi Ranko iz Berolina, Mortillet iz Pariza, Munro iz Anglije. V Nemščina se kot drugi deželni jezik uči na Češkem na 474, v Galiciji na 238, v Bukovini na 229, na Moravském novim prav prijetno ? žali na 149, V na Primorskem na 128, na Kranjskem na 68, v ? da ima pa po zimi ta kraj Sleziji na 50, na Tirolskem na 14 in v Dalmaciji na 2 šolah. baje tudi svojo senčno stran, namreč: huda burja ima tudi v tej okolici silno moč. Pred 10 leti odtrgala je bila pri Mali Bukovici 4 vagone od poštnega vlaka in jih Zanimivo bilo pač tudi vedeti, na koliko nemških šolah se uči kot slovanski jezik kot drugi deželni jezik. Meteorologične postaje. Okrajna glavarstva na Štajarskem dobila so nalog, da naj posebno pospešujejo snovanje meteorologičnih postaj. prekucnila; k sreči je bilo to ravno pri stražnici nad Malo Bukovico, kjer je svet raven ; potovalcem v vagonih se razun strahú ni zgodilo nič žalega. Bilo je ravno na Sv. Večer okolu 6. ure. Ker se v duhu pomudujem že toliko časa na novski postaji, naj omenim še dveh rečij. Gotovo Novice. II sikateri bralec „Novic" že bral ali pa čul i da mar Trža Cesarjev rojstni dan praznoval se je po celi čani radi speljali po vodovodu hladno rečico Bistrico v Avstriji s slovesnimi sv. mašami in drugimi slavnostmi v • • širni najve- Trst in s tem preskrbeli si dobro zdravo pitno vodo. Omenjena rečica izvira tik nad vasjo Bistrico iz več ličastnejše. Tudi vsikdar svojemu vladarju zvesti slovenski rod je ta dan slovesno praznoval in pošiljal prevroče želje Vsemo- gaja leta. močnih studencev, teče skoz vas in se izliva kakih 800 metrov pod njo v vodo Reko. Na svojem kratkem teku goni kacih 20 mlinov in žag. Tržačani hodijo že nad 20 v Gorici, gočnemu, da bi mu predobrega vladarja ohranil v se na mno- Osobna vest. Začasni učitelj na ženskem učiteljišči . Viktor Bežek je imenovan glavnim učiteljem na let kupovat in se poganjat za Bistrico, in pravijo, da so v te namene potrošili že nad sto tisoč gld. ; vendar do zdaj še ni nič gotovega, ali bodo vzeli vodo ali ne. učiteljišči v Ljubljani. Cesarsko slavnost. proslavo rojstnega dne Nj. Vel. presvitlega cesarja priredil je minolo nedeljo na Kosler-jevem vrtu odbor za napravo vojaškega spomenika v Ljub- Omenim naj tudi zgoraj omenjene vode Reke. Ona ljani združen z kranjskim vojaškim veteranskim korom veliko Po izvira kot neznaten potočič v Dletu med Pograjami in Klano v Istri, teče po celi trnovsko-vremski dolini, cesarsko slavnost. Pri slavnosti je svirala vojaška godba. ter napitnici na cesarja, je vzbudila splošno navdušenje, se izliva pod Škocijanom (ki kipi na visoki skalnati pe poslal se je cesarju udanostni telegram. Cesar se je na to v • • čini [glej ' udanostno izjavo tudi telegrafičnim potom zahvalil. Slavnosti zelo enako našemu gorenjskemu bledskemu gradu prisustovalo je več dostojanstvenikov. Deželnega predsednika sliko v Valvazorjevi II. knjigi, stran 276J kmalu onkraj kranjske meje v škocijansko jamo, in priteče po je zastopal dvorni svetnik Schemerl. Cisti dohodek veselice tem po dolgem podzemeljskem teku še pri Devinu se je odměnil za napravo vojaškega spomenika v Ljubljani. Cesarska pesem. Deželni šolski svet kranjski je naročil s posebnim razpisom, da se sme cesarska pesem, pri kateri so se udomačile razne varijante v prihodnje peti v izvirnem napevu, kakor ga je priobčil naših šolah po zopet na površje, kjer se pod imenom Timava izliva v Jadransko morje. Starim rimskim pisateljem je bila voda Reka neki uzor vsega čudnega. Saj pa je bilo o taistih „Učiteljski Tovariš" meseca januvarija letos. Dotični napev s časih tudi okrog nje vse lepo. Razprostirali so se ob njej sloveûskim teksom se dobi tudi v posebnem odtisu v Miličevi temni gozdi in divje-romantično skalovje. Naše dni pa, ko so izginile šume, zginila je tudi slava vode Reke. tiskarni po 4 kr. izvod. Družba sv. Cirila in Metoda je od 28. rožnika do 15. mal. srpana prejela te le darove: Slavno upravništvo Zlasti od Vrem naprej okoli Škocijana, kjer postane svet „Mirovo" je poslalo zbirko „prvih kron" v znesku 170 gld. bolj odprt i kaže goli Kras svoj žalostni obraz Skalnata 50 kr. vsega vkup je do sedaj vrli „Mir" nabral 1293 obrežja ravno imenovane reke so vendar ostala še vedno stara stori î za novo pogojzdenje teh krajev se tudi mnogo „prvih kron" za našo družbo. Novoustanovljena ženska podružnica v Krškem nas je razveselila s 100 gld., ki so deloma i mogoče čisti dohodek od koncerta prirejenega pod vodstvom g. Potre- » da čez dolga leta postane ta okolica bina v korist naši družbi, deloma udnina in darovi. da zopet bolj zanimiva in znamenita. Omenim naj še to, za župnijsko cerkvijo v Vremah nareja Reka nekako je zero, da se lahko vozi s čolnarni po njej. In tako je res Največ ? da dežela naša v vseh treh njenih oddelkih prava n de- žela čudov u zaslug pri ustanovitvi podružnice imajo gospe M. Pfeiferjeva, Hočevarjeva, A. Jugovičeva, M. Kesslerjeva in gospdč. A. Schmidingerjeva. Akademiška podružnica vnetih graških veliko- leta, tako poslali šolcev nam je poslala 100 gld. Kakor do sedaj tri so tudi za leto 1894. slovenski bogoslovci v Gorici škoda, da se vse premalo piše o tem, in 100 gld. pokrovitelj ine. Izgledi vlečejo ! G. Josip Rode, po- 335 sestnik v Kamniku, nam je poslal po gosp. mestnem županu torka na sredo v neko stanovanje in hotel krasti. Tat je Fr J. Močniku drugo polovico pokroviteljine v znesku 100 kron. Kežman iz Solkana pri Gorici. Imel je tovariša Vitanjska posojilnica pod načelništvom v. č. g župnika pa ušel Pri Kežmanu so našli devet vitrihov in več pokradenega blaga ŽiČkarja je v našo korist za 1893 obrestinosno naložila Podpore gasilnim društvom Za 1893 so 10 gld., za 1. 1894 pa 15 gld. in bo toliko časa prilagala, kranjskem deželnem odboru vplačale 2% gasilno-straž nega pri da se nabere za pokroviteljino potrebna vsota 100 gld. spevka nastopne na Kranjskem poslujoče in sicer Neumorno delavna litijska podružnica je pri občnem zboru „Graška vzajemna zavarovalnica" 1610 gld. 55 kr. ; „Slavij 3. rožnika 1894 1. nabrala 79 gld., cerkniška na Goriškem 1346 gld 1 2 kr Avstr. Phoenix" 734 gld 23 i 2 kr pri občnem zboru nam je poslal rožnika t. L pa 51 gld. 40 kr.. kar A Generali" 503 gld. 12 kr Francohongroise kapelan Fr. Sruid. G. Grossmann iz 407 gld. 50 kr Riunione Adriatica di Sicurtá" 405 gld Novega Mesta nam je poslal 13 gld., ki jih je nabral neime- 46 kr. ; „North British and Mercantile" 271 gld kr novan narodnjak iz Žužemperka ob priliki „Pravnikovega" izleta v Novo Mesto pri zaostalih pravnikih pri Stemburji v nav u 214 gld 47 kr Foncière 208 ka zavarovalna družba 207 gld gld 4 kr Du Du 36 kr Concordia Kandiji. Preč. g. Fr. Terenčak, dekan in mestni župnik 185 gld. 30 kr n Unio Catholica" 78 gld kr n Mon v Brežicah, je pristopil kot ustanovnik k tamošnji naši po- tanska družba" 44 gld. 16 kr. ; „Lipska zavarovalna družba družnici z doneskom 10 gld Dalje so še darovali: G. M. P. 1 gld 33 kr skupaj 6217 gld. 37 kr Deželni odbor je na v K. V. 10 K.; si. društvo češkoslovanskih rudniških akade- podlagi došlih prošenj dovolil nastopne podpore iz gasilnostraž mikov v Prokop-u v Ljubnem na Štajerskem 3 gld. 88 kr., nega zaklada: Kranjski zavezi 500 gld., ljubljanskemu gasil g. J. A. po preč dr Lampetu v. č. g. Andrej Pav- nemu društvu 300 gld., gasilnim društvom v II. Bistrici Kropi lica, stolni vikar v Gorici, 6 K., g. Stražiška 6 K. kot Ciril- in St. Petru pri Postojini po 200 gld., gasilnim društvom v Metodijski dar in za slovensko šolo v V e 1 i k o v c i. Postoj Kranj Mengišu, Gorenjih Gorjah, Črnem vrhu nad Neimenovanec 6 K. Zahvaljujoč se požrtvovalnim domorodcem, prosimo rodoljubno slovensko občinstvo, da bi se nas prav pogosto spominjalo, ker izdali smo letos sole, kakor so nam izročili rojaki. Idrij v Žužemperku in Kamniku po 150 gld., gasilnemu društvu 130 gld., gasilnim društvom v Dolu, Komendi, Studencu uže več za slovenske Blokah, Senožečah in Predgradom po 120 gld., gas. društvom na Jesenicah Škofi Loki Brdu Železnikih Litij Vrhniki Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Radolj Zagorj na Krasu Spod Šiški St. Vid pri Ljub Nova ženska podru družbe sv. Cirila Begnje, Viču-Giincah, Vipavi in Bizoviku po 100 gld Metoda se je osnovala v Skofji vasi na Spod. Štajarskem. gasilnim društvom v Staremtrg pri Ložu Domžalah, Kočevji Slava zavednim Štajerkam zagotovlj v Celji Gimnazija v Celji. „Vaterland povedati da Dovjem, Dolu, Šmartnu pri Litij Dol. Logatcu, Bledu in Višnjigo ustanovitev samostojne slovenske nižje gimnazije Borovnici, Horjulu, Kranjski gori Ti žici, Planini, Novemmestu, po 80 gld., gas. društvom v Vidu pri Vipavi in Beli pri Kočevji in > Toča je pobila danes teden opoludne po St Ježici in Črnučah v ljubljanski okolici. Tudi drugod Vidu, močan peči po 70., gasilnima društvoma v Srednj Cirknici po 60 gld , gasilnim društvom v Staremlogu, Št. Jer neju, Gradacu, Mokronogu, Koprivniku, Dolenji vasi pri Rib viha ki divjal takrat, napravil mnogo škode pri poljskih niči, Dolenj pri Cerknici, Rakeku, Toplicah, Nemški Loki pridelkih Šesta glavna skupščina učiteljske vršila se je ob obilni udeležbi dne 17. avgusta t. 1 v Gorici Št. Vidu pri Zatičini, Cirkljah pri Krškem in občini Velika Loka po 50 gld., gasilnima društvoma v Svetlem Potoku in Verdu po 30 gld., gasilnemu društvu v Morovcu 20 gld., Zbranih je bilo okoli 200 učitelj učitelj Prav dobro skupaj 6740 gld so bili zastopani Staj ki poslala shodu slabo pa Kranjci posebno Ljubljana enega samega zastopnika. Res pre velika mlačnost ljubljanskih učitelj Razp so bile ažne Anarhisti. in poučne. Zborovalce je prav toplo pozdravil vladni zastopnik Zabave prirejene tem povodom, so bile kaj dobro obiskane Caseria so usmrtili, ali s tem anarhizmu še niso naredili konca. Izvedelo se je mej drugim da priprav Banketa se je udeležilo do 150 osob Posebno navdušeno je ljata dve zaroti profi ministerskému predsedniku Dupuyu bil sprejet dr. Gregorčičev govor. V govorih povdarjala se je na Francoskem. Jedna zarota se je osnovala na Španj sicer tudi sloga mej duhovskim in učiteljskim stanom. V odbor zaveze se je volil stari odbor. da Deželnozborske volitve odstopivšjh poslancev prof. Čerina Goriškem. Na mesto in dr. Lisjaka vršile skem. Trije anarhisti v Barceloni bili so odbrani, umore francoskega ministerskega predsednika, ko pride v toplice Vernet- el-Bain. Španj ska policija je pa vse poiz- se bodo nadomestne volitve dne 27. in 28 t m Prvo po- vedela in naznanila francoski policiji. Druga zarota se Je slánsko mesto pripada kmetski skupini goriške okolice, drugo pa veleposestnikom Kandidatom za kmetsko skupino se je postavil Blaž Grča, župnik v Šempasu, kandidatom ve- leposestnikov pa gospod Ant. Klančič, veleposestnik župan Podgori Samoslovenski ulični napisi v Ljubljani Te osnovala na Francoskem, ali tudi glede poslednje našli so vse udeležnike. Dupuy je v toplicah nevarno bolan. Značaj njegove nenadne bolezni se pa nekak prikriva. Govori se pa, da bolezen izvira iz otravljenja. Anarhisti so ga menda ho- dni pričeli so pribijati po mestu samoslovenske ulične tablice, zastrupiti. Francoska policija pač zasleduje anarhiste Desetletnica «Delavskega bralnega društva» v Idriji vršila se je prav slovesno minolo nedeljo. Vspela je pokazala, da društvo uživa ali posebne sreče pa nima Parizu blizu štiristo R vrlo lepo simpatije spletkam, in dobremu društvu obila udeležba vseh so s lojih idrijskega prebivalstva to kljub dobro plačanih tajnih policijstov, ki imajo pred vsem nalog zasledovati anarhiste. Noben teh uradnikov pa ni bil zadnji čas pojavile napram temu potrebnemu tako spreten da prišel v kake anarhistične kroge in Konjsko dirko priredi konj erejski odsek c. kr kmetijske družbe kranjske dne 10 sept. v Št. Jerneju. Tatu so zasačili in prijeli v Leskovčevi hiši na Tržaški cesti v Ljublj ko je lomil v noči od minolega kaj natančnega poizvedel. Če semtertja kateri pride v do-tiko z anarhisti, ali ga naposled anarhisti vodijo za nos. Posebno veliko veselje je bilo, ko je pariška policija dobila na svojo stran nekega krčmarja, pri katerem so se 336 običajno shajali anarhisti Obljubil je policiji, da bode mira Periera in Dupuya poslali na boljši svet. Pri zasli-jim pripeljal v roke mnogo nevarnih anarhistov. Pomagal šanji je napadovalec povedal, da je anarhist. Policijsta je je sprva res, da so prijeli več oseb. Naposled je pa iz- hotel umoriti, ker je mislil, da je tisti, ki je prijel anar vabil veliko denarja od policije in pobegnil. zaprtimi hista Henryja, pa se je zmotil. osebami pa policija tudi ni nič boljši, ker je preiskava pokazala, da so nedolžne, ali vsaj dokazil ni nobenih mnogo rudečih balončkov z anarhističnimi napisi proti njim. Sodi se, da je dotični krčmar se dogovoril 20. se je pa vzdignil velik zrakoplav (balon) s črno za Milanu so dne 19. t. m. spustili anarhisti v zrak Dne z anarhisti zmešnjavo. i kako bode opeharil policijo in napravil stavo, in napisom: » Živel Caserio Živela anarhija! t* Kje je Pavel Reclus ? tako sedaj poprašujejo Čudno Policija je v Rimu zasledila cel anarhističen labo ratorij. Neki zaprti anarhist je izpovedal, da je labora je, da je nakrat minul. Še bolj je pa čudno, da je poli- torij v neki predmestni hiši, kjer stanuje znan razproda-cija ni že poprej prijela. Po Parizu govore, da se ima jalec časopisa Clary. Jeden tajnih policistov napravil se za svobodo zahvaliti visokim osebam, s katerimi je bil v je takoj k temu prodajalcu časopisov. Razgovarjajoč se najboljšem prijateljstvu. Tako so ga dolgo nekateri mi- njim o raznih stvareh, predstavil se mu je kot anarhist. nistri in senatorji varovali pred policijo. Caserio je mrtev, pred usmrtenjem ni kazal onega Clary je dobil kmalu zaupanje vanj in mu je pokazal la poguma kakor nekateri njegovi somišljeniki poprej Pri boratorij, kjer so našli cel kup bomb, več kemikalij in pet ljudij, ki so delali bombe. njegovem usmrtenju se je pa pokazala nravna sprijenost Tukaj bila velika peč za topljenje kovin in pa boljših krogov francoskih. Na morišče so se pustili boljši ljudje, ki so za to dobili dovoljenje. Ko je Case riova glava odletela, so ploskali kakor v kakšnem gleda livnica. Policist je seveda odšedši poiskal stražnike in z njim se povrnil. Zaprli so Claryja in onih pet ljudij, lišči. Tako počenjanje pač ni vredno velicega franco so delali v laboratorji. Preiskava je baje že razkrila se je nameraval atentat na Crispija. ki da skega naroda. Župan v Monte Viscontiju v Italiji je dobil deset Bačka Na Dunaji obsodili so v trimesečno ječo nekega na vso moč proslavljal Caseria in skušal ker pisem iz Milana, Genue, Ravene, Bologne in Palerma, v katerih se mu naznanja, da se je 150 tovarišev zarotilo, mej delavci razširiti anarhizem Čikag i so pa tudi mnogo oseb zaprli, ko se je da bodo Caseria krvavo maščevali. V Rimu se po ulicah izvedelo, da se pripravlja mnogo anarhističnih atentatov. dobe slednji dan napisi z ogljem po hišah : » Živel Caserio, Policija pa še vedno išče anarhističnih tovarišev, kar je Živela anarhija! « Neapolju na Laškem prijeli so dva dečka, pri katerih so našli več anarhističnih pisem, iz katerih je vidno, da se je pripravljal napad na francoski konzulat. Sedaj policija in vojaki stražijo francoski konzulat in druga javna poslopja v Neapolji in Rimu. Berolinu so te dni zaprli na 40 anarhistov. Ti anarhisti so se shajali na nekem vrtu in imeli posvete pa v velikem mestu težavno. Zakon proti anarhistom se je v senatu odobril, ali zbornica poslancev pa ni zanj. Moral se bode močno predelati. Sploh pa v tem zasedanji ameriška zbornica poslancev o tem zakonu še ne bode sklepala. Američanom se ne mudi tako sklepati izjemnih zakonov proti anar histični nevarnosti, kakor Evropcem. za svoje delovanje. njih stanovanjih našli so dve še nenapolnjeni granati, več priprav za vlomljenje v hiše, razstrelila, kompromitujoča pisma. Najhuje se je upiral policiji neki Schâwe, ki je celo več policistov obstrelil. Sedaj se že tudi marsikaj natančnejega zvedelo Umor ruskega admirala. Načelnik pristanišča v Kronstadtu admiral Razvozov je iz službe odpustil uradnika Od- Peninskega, je zaradi lova zanemarjal uradne posle, o znani nesreči ob poroki carjeve hčere v Peterburgu. To je tudi delo anarhistov, ki se v Rusiji imenujejo ni- Voznik je ustavil in Peninski je s puško ustrelil admirala. pušceni uradnik se je sklenil maščevati Ko se je dne 17. t. m. peljal admiral v pristanišče, je Peninski zaklical: „Ustavite ! hilisti. Francoska policija je bila naznanila ruski, da je Puško je poprej imel skrito pod plaščem. Admiral je smrtno __y ______i • j___ ivi • t\ • •• roninn Sn nnlrar/o] ní* mnrilpa rolrai • Primita crn ali mru vec anarhistov odšlo iz Pariza v Rusijo z namenom da napravijo kak atentat. Več francoskih tajnih policijstov šlo je v Peterhof, da je ondu stražilo. Vse to pa ni moglo preprečiti zločinstva. Nihilisti so bili podžagali most in konji z vozom pali so precej V globoko v vodo. Ženin in nevesta sta se baje nevarnejše poškodovala, nego so povedala vladna poročila. Več anarhistov so pa tedaj zaprli. Nekatere so pa bili baje že prijeli v Berolinu na potu v Rusijo. Parizu je te dni neki sodarski pomočnik Albert m « Dodey napal policista Valesdana, ki je bil na straži. Poškodoval ga je nekoliko z nožem v prsi. Napadovalca so ranjen še pokazal na morilca rekši : „Primite ga!" ali morilec se je sam ustrelil poprej, nego so ga mogli prijeti. Ad- miral je tudi kmalu izdihnil dušo. Admiral je zapustil vdovo- in pet otrok. Strela. Dne 17. t. m. so pri Lučah na Štajerskem posestnik Pavel Kure, njegov sin in njegov hlapec spravljali seno. Ko je prišla nevihta, stopili so pod neko drevo. Strela udarila v drevo. Hlapec in sin sta bila takoj mrtva, gospodar pa močno omamljen. Z zvonika je padel osemletni deček Avgust Zalobnjr v Kunstadtu na Moravském, in se tako poškodoval, da precej umrl.' • ; Zastrupila sta se v Zagrebu lekarničar Antini iz Zadra in njegova 151etna zaročnica, hčerka iz spoštovane prijeli. rodbine. Trupli so našli v tesnem objemu. nekem pismte Ko so ga držali, je kričal, da bodo že še Kazi- sta samomorilca izjavila, da srečno umrjeta. 337 y Štrajk. Kondukterji in vozniki pri tramvaji v Bu- Predrzna tatica. Trstu je te dni prišlo v neko dimpešti mislijo začeti štrajk, ako se jim plača ne povekša in stanovanje šestnajstletno dekle poprašat po neki ženski. Videč, skrajša Čas za delo. Samomor pred porotnim sodiščem. V Kata-niji so obsodili dne 18. t m zaradi roparskega umora nekega Boštjana Agato v 301etno ječo Zatožba se je opirala na stražarje, ki so mlado tatico odpeljali v zapor, ovadbo nekega poslanca. Obsojenec je parkrat zakričal, da ni da so le trije majhni otroci doma, je jela stikati kar po omarah, kjer je bil skranjen denar. Ko je mlada tatica že več reči nabrala, pride gospodinja s trga Gnspodinja je poslala po kriv, potem se zaletel s tako silo trikrat v steno, da je bil takoj mrtev. Strogo proti pijancem postopa mestni načelnik v Peterburgu. Nedavno sta trčila dva parnika na Nevi so bili brodarji pijani, ker in je jeden parnik se potopil. Mestni načelnik je brodarjem prepovedal, da nimajo nič več služiti na ladijah in jih jn iztiral iz Peterburga. Kadar najdejo kacega pijanca, poizvedujejo, kj upijanil. Pij nekaj dnij ^apro, krčmar, ki je dal mu preveč pijače, pa plača do rubljev globe. Če se pokaže, da je večkrat pijancem dajal še pijače, mu pa gostilnico vzamejo so- dišča Nesreča v gorah. Minoli teden je neki dežel. etnik iz Sokala šel brez vodnika na goro Gienvt in se ni več povrnii. Najbrž padel kake peč se ubil Mladi tatovi. Na Dunaji zaprli so te dni tri dečke od 13 do 16 let. ker po trgu prodajalnicah kradli denar Cela hiša štrajka. Prebivalci neke stare hiše v Mariahilfu na Dunaji so imeli slednje leto štirikrat srečo da so videli svojega gospodarj Ob vsakem četrtletj je prišel točno ob določeni uri in vse stranke so morale priti v hišni kovo stanovanje, da plačajo najemnino Gorj mu. kdor jeden goldinar bil ostal dolžen Takoj se mu je odpovedalo stanovanje. Letos neka učiteljska vdova ni mogla plačati vse najemnine, ker je imela velike stroške zaradi bolezni. Manjkalo ker Go- jej je deset goldinarjev. Upala da jo gospodar počaka mu je mnogo let redno plačevala. Zal da se je motila spodar se je izjavil, da ne mara gostača, ki redno stanovanj ne plačuje, naj se torej le ogleda za drugo stanovanje. Žena jela jokati. Nerada se je selila iz stanovanja, katerega je že bila vajena. Hišnik je pristopil, položil na mizo desetak Gospodar se proti če- rekši : „Ce gre le za ta desetak, ga pa jaz dam se Ie meni za irdil in zakričal nad njim stranke poteguje, ne morem Hišnika rabiti. za drugo trtletje si poiščite drugo službo." Tega hišnik ni pričakoval. se je hitro obrnila. Najprej Obledel ie in molčal se je bil oglasil neki celo prvo nadstropje : r Stvar bogat hitro obrnila tovarnar, ki je imel v najemu Tacega gospodarja, ki tako s svo- s stano- Se- pa bil gospodar v zadregi. 16 stanovanj imeti nakrat praz- šala in se mu od- jimi strankami, pa jaz rabiti ne morem in odpovem vanje." Sedaj so tudi druge stranke odpovedale stanovanj daj je nih, ni šala. Izgovarjal se je, da je bila £udno zdi, da so ga ljudje napak razumeli. Preklical poved stanovanja učiteljski vdovi in hišnikovo službo in odšel Nekdo je pa za njem zaklical vrnili hišniku , Je desetaka, gospod baron to tudi da niste Pokopališče za mahomedance na Dunaju. Na bodo napravili posebno pokopališče za mohamedance. Za to se poganja vojno ministerstvo, ker bosenski oddelki pri- Dunaj haj semtertje na Dunaj se torej lahko pripeti, da kak vojak mohamedanske vere umre na Dunaj na Dunaj Soprogo ustrelil. Izdelovalec instrumentov Roeder ie ekaj časa že ločen od svoje žene. Čas jo je večkrat hodil nadlegovat, da pojde zopet Zadnji njemu Ko žena ni hotela je ustrelil z revolverjem na njo v levo stran prsi in jo jako nevarno poškodoval. Ženo so odpeljali v bolnico, moža pa v ječo. Kajenje v prenapolnjenem vagonu Dunaji Utonila sta blizu Ptuja jednajst- in devetletni sin sedlarja Alojzija Zemljariča. Kopala sta se, ali je deroča voda oba odnesla. Plavati pa nista znala Čudna afera. Neki pijonerski častnik aktivne vojne v Budimpešti je obdolžil nekega honvedskega nadporočnika, da se peca s tem, da seznanja bogate aristokrate za plačilo z na mladimi dekleti. S to stvarjo se bode v kratkem pečalo častno sodišče. Ker pa pijonerski častnik najbrž ne bode mogel točno dokazati, bode več dvobojev. Honvedski častnik misli poklicati dvoboj dotičnega pijonerskega častnika in vseh njegovih dvanajst prič. Žrtva lovskih tatov. V gozdih kneza Esterhazyja v Mannersdorfu so te dni našli ubitega višjega logarja Janez Pfeiferja in oropanega. Roparji, najbrž lovski tatje, so mu vzeli puško, čevlje in celo nogovice. Zdravniki so konstatovali, da logar ni precej umrl, temveč je morda cel dan ležal s svojimi smrtnimi ranami v gozdu. Nesreča v laboratoriju. V Vorderhufenu v Pru- siji se je v laboratoriji, v katerem so se izdelavale snovi za umeten ogenj, vnelo z velikim razpokom Tri osebe so mrtve, gospodar in šest druzih oseb pa nevarno ranjenih. i # Blazen sopotnik. Mej Aupe in Miillheimom na Badenskem je v železniškem vagonu, v katerem je bilo tudi več žensk, zblaznel neki zobni zdravnik. Slekel se je do na-zega in potem začel z ustno harmoniko zabavati sopotovalce. V Mullheimu so ga prepeljali v bolnico, kjer je pa jel besneti. Potolkel je več strežajev in ubežal. Le s težavo so ga zopet vjeli in mu oblekli prisilni jopič. Knez Borghese. Italijanski knez Borghese je bil bogato sve- zagazil v velike dolgove. Moral je prodati celo tovnoznano zbirko svoje hiše. Kakor se pa kaže, se bode pa zopet opomogel Njegova sinova sta se jako dobro oženila. Starši je vzel bogato Amerikanko, ima 20 milijonov lir dote in mlajši pa hčer bogatega kneza Aleksandra Torlonia. Sveteča krona. Johorski sultan je dal napraviti novo krono, kar se tiče bleska presega gotovo vse druge. Nima pa še toliko drazih kamenov, temveč je narejena iz majhnih električnih svetilnic, ki napravljajo velikanski efekt. Predrzni tatovi. V Wiener Neudorfu so tatovi pri- stavili Ukrali pri so farovži lestvico in zlezli v župnikovo spalnico. zlato uro in nekaj drugih dragocenostij in odšli. Župnik se ni zbudil, ko so kradli, kar je morda še njegova sreča, in nočni stražniki jih tudi niso zapazili. Strela. Tudi v Draždanah na Saksonskem so letos hude nevihte. Te dni je ubilo nekega moža, ki je bil pri delu novega mosta Nevihta in toča v Zagrebu. Minoli petek je bila v Zagrebu huda nevihta s točo. S paviljona Narodne kavarne je odneslo streho in prevrglo ondu nekaj stolov, ter težko klop vrglo na mizo. V okolici zagrebški pa toča ni posebne škode napravila, ker je šla mej dežjem. Nevihta v Trstu. V torek se je ulila v Trstu ob dežjem padala toča in je v Dne 18. t. m. je pa toča 11. uri silna ploha in je mej bližnji okolici večkrat treščilo, precej škode napravila na grozdji okrog Kopra. Velika nevihta v Budimpešti. Dne 17. avgusta bila velika nevihta v Budimpešti na Ogerskem. Naliv in te dni bil obsojen v pet goldinarjev globe neki Jožef Gôtz, pa toča napravila sta mnogo škode. Več stanovanj je voda ki je v prenapolnjenem vagonu užigajoč tobak vrgel proč še zalila in so se prebivalci morali preseliti. Jeden kanal se je goreč užigalen klinček, da se je sodnik je videl v tem prestopek zoper telesno varnost užg obleka neke gospe, podrl in je vsled tega na jedni najživahneji cesti se ustavil ves promet. Poboj v Bagnu. V kaznilnici v Bagnu so se stepli sebno na drisko. Zdravo prebavanje se obdrži v modrem politanski in sicilijanski kaznj rili, vendar je jeden mrtev Ce tudi so pazniki mi- ranjenih, 29 kaznj ? smrtno poškodovanih in 23 težko pride v preiskav Vjet ropar. Y Paternu bli nevarnega roparja Malille-ja prijeli zaradi ropnega umora, je v blaznico. V marci je iz bláznice ušel. Catanie prijeli so življenji, opustitvi težkih jedil in drugih za prebavanje škodljivih reči), zlasti prehlajenja želodca in vsako drugo prehlajenje. Zdravo prebavanje pospešujejo močno obče V začetku tega leta so se je delal blaznega ga bili znane Marij aceljske želodčne kapljic lekarja pr Brady Marijaceljske kapljice so pri slabem preba ropal in pobijal od kraj se ga je vse balo. Poslanec so zaprli poslanca Takisa z roparji. Poslanec se Osem ljudij je pobil in oropal in Od tega časa je vanju najboljše in vže veliko let najljubše domače sred-Dobe načelnik roparjev. Na Grškem bili ker je bil na sumu, da je v zvezi pa znal tako izgovoriti, da ga je prine stvo, zlasti kot prva pomoč pri hitrem obolenji, se v lekarnah steklenica (te morajo imeti podpis C. Brady) z navodilom á 40 kr. in 70 kr. (28) porotno sodišče oprostilo. Sedaj je pa neki časop pismo, katero je pisal dotični poslanec roparjem, kateri* so ob sojeni. Zaradi tega se najbrž preiskava proti njemu ponovi Loterijske srečke. V Lincu dne 18. avg t. 1. : 67, 49, 12, 19, 47 Iz teh pisem parjev, da jih vidno da podpiral poslanec več tisoč dobil od ro- Dne 6. t Požari V Trstu dne 18. avg. t. 1.: 67, 71, 75, 88, 13 V Pragi dne 22. avg. t. 1. : 38, 58, 42, 44, 70 na polji so letos pogosti na Hrvaškem m v Jovanem pri Cepinu se unela mlatilnica in zgorelo tudi 70 vreč ovsa. Škode 6000 gld. VErdeviku podoben požar napravil 12000 gld. škode, v Privlaki so Tržne cene. V Ljubljani dne 14 avg. 1894. Pšenica gld. 8- kmetu Štefanu Saj zgoreli skoro vsi poljski pridelki Čudne sanje. Uradniku ruske pomorskega mini- rž gld. 5* ajda gld. 7- J - • ---4 ^viiivioaugci 4x11 u i ' o sterstva Luhavskemu se je neko noč sanjalo, da pade z neke *eča gld. 12 kr.T kr., ječmen gld. 5'— kr., oves gld. 6 50 kr.T kr., proso gld. 5-— kr., turšica gld. 6*40 kr. ladij zgodi v morje in utone On kr., grah gld. 12. da ukazal soprogi bil tako kr., fižol gld. kr. ko prepričan, da se to kupi črno obleko. Ta uradnik se nesrečila ladija „Vladimir". Vsej je on pravil, da je videl v sanjah odhajal od doma res potopil je godilo blii ko se tako. da naj po-kakor (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Utonil v Trstu 381etni Ernest Prelesnik neke razstavnice učenih psov. Njegovo truplo so • v • morji. Ne ve se, je li se ponesrečil ker je bil v slabih denarnih razmerah vodj našli Prve vrste namiz rakov v ali sam skočil v morje • » znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive, v pošt- prosto proti povzetji. 100 ko- Vsakdo naj se ob času natančno pouči kaj je koler ko preti katera nost kolere edstva so zoper nih torbicah 41 madov lepih rakov za juho za 3 gld. ; 60 komadov velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščipal- nicami gld. 70 kr.; 40 komadov rakov prve njo in kakšni so uradni predpisi ?a varstvo, katerih se ima vsakdo držati ek to da potem vsakemu tolažilo st proti kol lahko varuje bolezni pr a j e in da se vsakdo sam vrste (solo) 5 gld.; in 32 najprve vrste (hochsolo) rakov, izbrani, 5 gld. 25 kr., razpošilja: pametnem življenj Pred vsem naj se pazi na želodčno prebav nje zaprtje in po Freudmann & Comp. prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (7) ¥ dobitkov (3) Aleks. Gruber, glavna zaloga tobaka Mayer in