m
IXDiJA 25 A GORIŠKO I3T BENEČIJO
PHIHOHSKI DHEVKIK
 -glasilo	osvobodilne	fronte	slovenskega	naroda	za	tržaško	ozemlje
£kyiIL . štev. 73 (2069)
Prispevajte za Kulturni dom
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 25. marca 1952
Cena 20 lir
PLEBiSCIT?
ko lPrei kot letom dni, 2ačel ..°fuiru Istrskega CLN
iih ‘talijLktaterih -
strani. lh šovinističnih. b>scit	besed0	ple-
ten !posebno Pa lansko je-*	Se	v	zvezi
rj~* Vat7u ogromni
rdeči 7*	.	«-
1 r*Paki o TrStu,
tukoimenovana tr-
kričeči ki jih je
delto ./balistična stranka katerih eflejm Giulia», in na 'tako bobneče.
kit
la zopet beseda, plebi-
vf T!fm
k1 nržasfc°
Itek,.n- 0 ra~ne
dnevniku
slovensko
možnosti
^nasitnih itali-
Nom imperiulistov
no m,
prej —
tem
‘i*. ;	'P0- ludi pozneje
‘"t »reteH t UeŽ,trat pra°ž*
T**0luriinu	9eslof v raznih
%re] ’ Norega je -
h°dkrUnam'e^lV°' P°zncie J1	končno prevzet
'»di
>U r p
‘“"lin/o-lf Pridružil v bistvu
lirski CLtf sam in kate-
“nske0n ■ 0Vski hlapec itali-1 idati ~n^dentizma Vittorio nnto „„	0 0 Plebiscitu je
^istavvm'1 tudi tržaški 'kanska . ltalijanskc repu-'sni karmi Tanke na držav-r‘ju 0i S5U te stranke v °d°hrava,nju kon-
k«.
. Jioe ' m®d katerimi je bil >R rimi republikanski v'^ter p
'l° to ae*iaCClardi in kier ie
z 'S^0*
^■ster pC v\ade, njen vojni
'!° to ae*iiCClardi in kier
° tudi sprejeto. ^°C dejstvo, da se Plebiscita strinjajo '< o TrJredentistične slran-
\litu s
LCj Pse
kominformc-v-
st*« vodstvom vred, <liitneklP?*tev°iod dejstvo, ftErio ianska stranka —
V'e“ aeih ni Pcudar' »tttitj,.; vedno kričala le
-lNc« i-?° Uresničenju tri-
tOJli
ItJove •— \ "tožnost
smo cpczapostavljanja
i^eWebisc^ m Trz
£»9
kratkim na 2^iit'-..0 sm°. analizirali
s rimskega tra-Takimi fašističnimi
SL *t<>rui v zvezi z
^ *e dni objavila
t,, • V0primsfca agencija 1; tfi^ ,se nam namreč k vatna in upošte-
ki^L ker trdi’da
j, -■ da toinj krogi» mi-»»^Sa o L, b'£o sproženja *it ivUa plebiscitu. na STO kr<jjd m ^zadeva)>> katere
ho
'ni notni,
0 «!- An*, L'e povedati polu-tifjtnu ,. ’ Ponorijo že tudi j|r 1Scita. P°0ojih izvedba ^poverijo že o cd-
Ti odgovorni
%
. 'sJce Pfedpj
Vij, «*fce ;
5 J, Seci
t>*vm jugoslo-z cone B, o za-
S@{1 n •
!* Polici,- iJih Policijskih
%*alne
rW0^.‘i
Jielce popolnoma arzave
itd.
Predle rogi
frtoS vršii 1	1	se Plebiscit
Trzati111’ da SC'
"H ! }3 sam/	ozemlja
h,, 0 -luSo , ‘ oli so Italijani,
b« «at-
Itajj. Sj-q tl« t>i se preli-,Ttli bodisi za To ' Jugoslavijo.
%2*1Sgn‘
lJo
»B«
not-teo ^
4- bi
v,:m-
,d,t
P>SscitaiijTfca' -
avtomalič-
v korist \Ure^i(t	.	—	...
Mijf^c-i!rr8n*fca f‘-
, .	Italije, so
4	na ta na-
V e
vseoa STO
tfani
'*SkaL ie ‘rLlahk° ugotovi-
"Ch, ulTn/ m°žt>u><e
Se ? jt>na y
ifrea0 tr*<iikih \ r-*"tsfc<' reži.
^«2 0 nLju,sJlinih '>
»o a	meri
hkt/^Ptika 'Zlaua conske.
VitA i.n ,^y/nerula V/in-
Sirena.
N,
-uuanjega.
ki '
iii!
,iror,ifie
>ti
mor "nen°>'t, let on
storiti6,WC®£ da b0-
^ °
VelI,r'«eitei: Urnikft sc zdi ^ i s, Prav ^daj ’
dS4nStra«^ai ]e/daP".aj,
/ Ur,, Soa rn-. zlava. kas
Z n,Tna in d“ bo &.	^ri0	priti.
S!i. a 8e bJ ,catcro S0 tt,
L lJb"o ^0^ora't urnak-
macijo, niso ničesar naučili, bi hoteli ti rimski modrijani po svoji stari praksi poskusiti tudi pri umiku izvršiti prevaro. Hoteli bi. namreč doseči to, do bodo lahko kričali: Glejte, ko Uko moramo žrtvovati če odstopamo od tristranske izjave, katere uresničenje Tržačani tako odločno m za ceno pouličnih borb s kolonialno policijo zahteva jo, in predlog ..mo plebiscit, zato nam tudi ne smete zameriti, da spričo tolike žrtve postavljamo hkrati svoje pogoje.
Ti pogoji — kot poroča Ansa — pa so tisti, ki smo jih omenili zgoraj in katerih rezultat bi bil — če bi obveljali — dejan ko uresničenje tristranske izjave. To pomeni, da bi v resnici dosegli isto, kar bi dosegli brez «umika,> s to razliko, da bi pri tem še celo zahtevali, da bi jih ves svet hvalil, kako so popustljivi, predvsem pa pravični in kako so v imenu te rimske pravičnosti postavili še en spomenik tistemu, čemur pravijo giustizia romana in kar mi Slovenci imenujemo — ker smo jo tako temeljito preizkusili — rimska prevara.
Ha! Vi ste torej proti tako demokratičnemu sredstvu, kakršno je plebiscit — tako nam bodo zakričali... Ne, mi nismo proti nobenemu demokratičnemu sredstvu — samo: tudi mi — naj nam bo dovoljeno — bi postavili za plebiscit marsikakšen pogoj. Seveda, povsem drugačen pogoj.
Naš pogoj bi torej bil, da se vzpostavi vsaj takšno stanje, kakršno je bilo takrat, ko isti Rim z liberalno in demokratično vlado, o plebiscitu ni hotel slišati niti tbliko, kolikor o kakršnem koli drugem demokratičnem načelu, temveč je rajši z grofovsko Sforzovo, Sonninovo in Gio-littijevo pestjo udarjal po mizi in kričal:	«Londonski
pakt!»
Toda čas s..- izpreminjajcf...
In izpremenili so se tako korenito, da se marsikaj ne da več popraviti tudi v desetletjih in da je treba računati tudi na taka dejstva, kakršno je mirovna pogodba in na voljo tistih tržaških množic, ki so v teh dneh s prezirom velikana gledale na početje fašističnih pobalinov, množic, ki hočejo doseči rešitev tržaškega vprašanja v okviru mirovne pogodbe.	R. Sl
Zbiranje
italijanskih
razbitih
fašističnih
ostankov
imperialistov
Tako ocenjuje jugoslovanski lisk izgrede fašistične drhali v Trstu, s katero bi hoteli rimski diplomati uresničiti svoje sanje o veličini svojega Rima
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Povojna politika italijanske vlade je dokaz, da je italijanska diplomacija ostala zvesta načelom stare italijanske diplomacije, ki je včasih z raznimi diplomatskimi manevri, špekulacijami in izsiljevanji na račun drugih uspela začasno nasititi svoje imperialistične apetite. Zvesta tem načelom misii italijanska diplomacija, da bo tudi v bodoče lahko z istimi sredstvi dosegla zaželene cilje. Zato je doslej — poudarjajo v novinarskih krogih v Beogradu — ignorirala vse iskrene poskuse Jugoslavije. da se, upoštevajoč interese obeh držav, na sporazumni način reši tržaško vprašanje, katerega rešitev bi odstranila glavni vzrok nesporazumov in prispevala k utrditvi miru v tem "delu Evrope.
((Diplomatska aktivnost Italije se ostenja danes kakor v Pre~ teklesti na manevre in na špekulacije na račun drugih — poudarja «Bcrba». Najboljši primer te njene aktivnosti iz nedavne preteklosti je znani londonski pakt s katerim je Italija mislila, da ie debila večno pravico na Dalmacijo in ostale jugoslovanske krajen. Cas ie poteptal londonski pakt — poudarja «Borba» — toda se zdi, da to ni diplomacijo v Rimu ničesar naučila Oni so danes sklicujejo na tristransko izjavo, ki nima nobene realne podlage.
((Današnja Jugoslavija je jasno dokazala, prijateljem in sovražnikom, da ne to pristala na nikakršne pogodbe na račun svojih nacionalnih interesov«.
«3orba» dalje ugotavlja, da se razumni zapadni krogi dobro zavedajo, kako-velik je danes prispevek Jugoslavije pri obrambi zapadne Evrope in zaključuje. da je čas, da ljudje v palači Chigi pridejo malo k sebi in da prenehajo sanjati o ((grandezzi« osvajalnega Rima, sicer bodo postali žrtve lastne poiiu.ee, ki ji mkhjka realizem.
Današnja «Politika» in komentator beograjskega radia ugotavljata, da je Rim od podpisa mirovne pogodbe imel dovolj prilike, da dokaže dobro voljo ' za mirno in sporazumno rešitev tržaškega vprašanja, medtem ko je Rim vse dosedanje jugoslovanske predloge bolj ali rnarnj ignoriral, je na zadnji predlog odgovoril preko tržaških iredentistov. Rimski krogi namreč računajo, da bodo s sličnimi izpadi izsilili izpolnitev tristranske izjave in para-
lizirali jugoslovanske napore za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja.
Toda ravno zadnji dogodki v Trstu so svetovni javnosti pokazali — poudarja komentator beograjskega radia — da večina tržaškega prebivalstva obsoja to politiko in da je vsemu svetu jasno, kdo je proti sporazumni rešitvi.
((Ulični degedki v Trstu so dckazzli — poudarja «Polit:ka» — da to ni bila naivna parada tekalnih šovinistov, temveč da je to zbiranje razbitih estainkev italijanskih mpe.telisiov. Zadnji degodki so dokazali, da je stalno sklicevanje Italije na njeno neprecenljivo vlogo v obrambi zapadne Evrope in miru čisto navadna špekulacija«.
«Rimski politiki so imeli doslej dovolj priložnosti dokazati svojo privrženost mednarodnemu sodelovanju. Toda s sličnimi postopki proti Jugoslaviji — zaključuje »Politika« ■— in z zadnjimi postopki v Trstu so dokazali, da imajo zelo malo smisla za mednarodno sodelovanje«.
Zatiranje beneških in gori-ških Slovencev, ki jim italijan. ske oblasti odrekajo najosnovnejše človeške pravice, je razburilo vso jugoslovansko javnost. Stališče jugoslovanske javnosti je zelo jasno izrazil ljudski poslanec Valjevskega okra. ja v Srbiji Dchrosav Tomaše-vič, stari borec iz prve svetovne vojne .v odprtem pismu, ki ga ie obajvila nocojšnja «Borba». V zvezi s politiko italijanskih oblasti proti slovenski mani širi i poudarja Tomaševič, da loju samovolja le posameznih karabinjerjev, temveč sl ste. matična politika dirigirana iz Rima.
((Mussolini je mrtev, toda njegov duh živi — poudarja Tomaševič. Oni v Rimu morajo vedeti, da so pri nas rodovi in rodovi dajpli sveja^ življenja za
OSVUaod.tCv .. Z. U ,1LJ L	-
nih Slovanov, da borno vsi svobodni v skupni državi, toda ta naša borba ni nikdar šla za tem. da bi vzeli tuje. temveč samo. da branimo tisto, kar je naše«.
Tomaševič poudarja dalje, da so jugoslovanski narod; dali vsem narodnim, manjšinam, vse pravice in svobodo, ker so se v stoletnem trpljenju pod tujcem naučili ceniti svoboda Poudarjajoč enotnost jugoslovanskih narodov, ki s svojo razumno politiko zadržujejo agresivne sile
na svoji meji, je Tomaševič dodal-
«Mi ne branimo samo Jugoslavijo. Vprašali bi tiste v- Rimu. kaj bi oni bili, da ni na. ša herojska vojska med njimi in Vzhodom. Kaj bi oni storili, če bi bili on; na našem mestu, a mi na njihovem«.
Tomaševič ie končno poudaril, da so jugoslovanski narodi pi ipravijeni pozabiti tisto, kar so fašistične horde počele v Ju_ goslaviji, želijo dobre sosedske odnose z italijanskim narodom, a zahtevajo samo eno. a to je, da njihova vlada Se enkrat preneha g preganjanjem slovenske nacionalne manjšine, kajti to ni samo vprašanje Slovencev, za katerimi stoji vsak Srb. vsak južn; Slovan.
V zvezi z zadnjo not*> Sovjetske zveze zapadnim s.lam za rešitev nemškega vprašanja, ki s,» zdi kot da Moskva , želi dokazati svojo miroljubnost, po. stavila nocojšnja «Borba» vprašanje, zakaj Moskva rd pokazala to svojo miroljubnost proti Jugoslaviji in poudarja, da Moskva lahko dekaže to miroljub-
nost brez not z enostavnim te-lefonsKim nalogom satelitskim državam, da prenehajo s svojo agresivno politiko.
Toda ravno zato. ker ne po. stopa tako — zaključuje ((Borba« — temveč ravno narobe, medtem se istočasno baha s svojo mirljubnostjo, mi v Jugoslaviji ocenjujemo politiko vlade Sovjetske zveze po njenih dejanjih, a ne Po besedah. Zato mislimo, da tako stališče ni brez vrednosti tudi v zvezi z najnovejšo sovjetsko diplo. matsko ofenzivo v nemški smeri.
Na predlog predsednika vlade maršala Tita je zvezna vla. da danes sklenila, da določi iz svojega rezervnega fonda eno milijardo din za pomoč prizadetim krajem v Sloveniji.
Na begu pred terorjem v Albaniji je pribežala v Jugoslavijo sedemčlanska albanska dru. žina, ki se je cele noči prebijala preko zasneženih hribov na albansko-jugoslovanski meji. Poglavar družine Eetehi Cazim je izjavil novinarjem, da se mnogi albanski kmetje priprav-
ljalo na beg in da jih zadržuje ediino le visok sneg. Cazim ki je bil nedavno demobiliziran, je novinarjem izjavil, da so v vseh albanskih polkih ruski oficirji in, ((inštruktorji«.
Komisija OZN za Nemčijo
se vraga v Ženevo
ŽENEVA, 24.	—	Komisija
OZN za vsenemške volitve je danes zapustila Berlin, da se vrne v Ženevo, potem ko je več dni zaman čakala na odgovor od vzhodnonemških ob. lasti, da bi lahko ugotovila, če obstajajo v Vzhodni Nemčiji pogoji za svobodne volitve.
Predsednik komisije Kristijan Albertson je izjavil, da komisija kljub takemu stališču ne želi prehitro «zapreti vrat« za seboj. Poudaril je, da mora komisija šele v septembru po. ročati Glavni skupščini in da še upa dobiti odgovor. Izdala ne bo nikakega poročila, dokler ji ne bo mogoče ugotoviti pogojev v vseh conah Nemčije.
V PRVIH
v fašistični
V Bariju je Vidali izjavil: «20. marca je bila v Trstu ve. lika manifestacija...)). Siškovi-čevo «DeIo» pa isto Vidalije-vo aveliko manifestacijo» imenuje eprovokatorska manifestacija 20. marca». V isti številki «Dela» pa je sam Si-škovič napisal uvodnik z naslovom: «Varanje ljudstva».
Ce povežemo te tri definicije dobimo v sintezi ideološko in moralno osnovo tržaških kominformističnih voditeljev.
Uradno stališče tržaških kominformističnih voditeljev (vštevši Siškoviča) je, da je smatrati brutalni iredentistih, ni izbruh fašizma v Trstu za «veliko manifestacijo». Za slo. venske kominformistične zaslepljence je manjšim komin. formističnim voditeljem dovoljeno isto eveliko manifestacijo» imenovati «provoka-torsko manifestacijo». Vse skupaj pa je varanje ljudstva za račun italijanskega imperializma, ki je tudi 20. marca in naslednje dni pokazal svoj pravi obraz.
V tem obrazu so tržaški Slovenci in vsi iskreni tržaški demokratični Italijani spoznali smrtnega sovražnika svoje nacionalne in politične
Fašistični značaj izgredov v Trstu je včeraj poudaril tudi A. Eden
Angleški zunanji minister je na lastno pobudo prikazal v spodnji zbornici stališče Foreign Officea, še predno je sprejel italijanskega veleposlanika, ki se je nalašč po ta odgovor vrnil iz Rima v London
Schnman o zahodnem odgovoru na sovjetsko noto o Nemčiji
Odgovor zahoduih velesil bo izročen sovjetski vladi danes - Francoski pomisleki glede nevtralne, toda oborožene Nemčije - Schnman meni, da pomeni zadnja nota preobrat y sovjetski politiki glede Nemčije
mini-
“ kat/rZ'l ci PTavi
^meni i-nnh0V0 diplo-
tntslijo, da
ioSos
£!,RES. 24 5 Qh
bo^nem času je
‘S„č£
PARIZ. 24 krogih trdijo, da bodo diplomatski predstavniki Velike Britanije, ZDA in Francije izročili jutri svoje1 odgovore na so | vjetsko noto o Nemčiji.
Na tiskovni konferenci je da. nes obširno govoril o zahodnem odgovoru na sovjetsko noto francoski zunanji minister Sohuman. Dejal je. da je besedilo dokončno sestavljeno in tla bodo odgovori en:.ki, čeprav jit; bo vsaka izročila samo v lastnem imenu. Pri proučevanju sovjetske note. je dejal Sčhu-man. so moralj zahodni politiki upoštevali tri različne skupine vprašanj:
1. združitev Nemčije: nemška nota govori o tem. vendar zelo neodločno. Sovjetska nota predvideva ustanovitev osrednje ameriške vlado; znano pa je. da obstaja anketna komisija OZN. ki ji ni bilo dovoljeno oditi v Vzhodno Nemčijo in je zaradi tega zapustila Berlin. Vrnila pa se bo. če bo debila ugoden sovjetski odgovor. Mo stovi še niso porušeni in -»o-vjetskj odgovor v tem vprašanju bo zelo važen
2. Ko bo Nemčija že združena, se pojavlja vprašanje, kakšna bodo pooblastila nemške vlade, ki bo ustanovljena še v okupacijskem režimu in bo pod tem režimom ostala, vse dokler ne bo začela veljati mirovna pogedtba. Z drugimi besedami, kakšen bo ta okupacijski režim? ali bo isti, ki je kolikor toliko dobro deloval do leta 1947? ali bo lahko nemška vlada vodila politiko kot jo bo sama holela ali bo imela vsaka izir.ed štirih okupacijskih velesil pravico veta? Schuman je na Ui vprašanja odvrnil takole; nemška vlada, ki bo nasledila dediščino ebeh sedanjih vlad ki sta si med seboj zelo različni in ki sta podpisali obveznosti ki sj pogosto nasprotujejo bi morala Imeti zelo točno določene smernice delova nja. O tem vpraš nju se nikoli ni govorilo in tudi sovjetska nota ga ne omenja. Govori pa o njej zahodni odgovor. Schuman je dodal; ((Predvsem bi hoteli vedeti, ali bi nova vlada mogla nadaljevati vsaj na gospodarskem področju med ia rodno politiko, ki jo je doslej izvajala zahodnonemška zvezna republika«
2. Nemška oborožitev; «Mt
V diplomatskih! nočemo, je dejal Schuman, nemške narodne vojske, zlasti če bo treba Nemčijo izprazniti.
Po sovjetski noti bi Nemčija razpolagala z obrambno vojsko. Toda vse vojske so obrambne. Nemčija bi smela izdelovati lastno orožje, tudi letalsko in mornariško. «v ekviru. ki bi ga določila mirovna pogodba« Ce pa Nemčija ne bo smela biti u-deležena v nobeni zvezi držav, bo potrebovala dokaj močno vojsko. Imeli bomo torej nevtralno. toda močno oboroženo Nemčijo. Ce pa se predvidevajo omejitve nemške pravice oboroževanja, kakšne sankcije bo potrebno predvideti? Francija ima svoje izkušnje s podobnimi sankcijami po črvi svetovni vojni in je morala epuštiti ia sisterrt, o katerem se je pokazalo. da je nevarna iluzija«.
Schuman je nadaljeval.,da če bi Nemčija smela izbirati svoje zaveznike, bi bilo vsaj mogoče vedeti kaj ukreniti. V nasprotnem pr/meru pa bi postala sodnik evropske usode, ((Osebno sem mnenja, je dejal Schuman, da je to morda bistvo sovjetske note: napraviti iz Nemčije voj-noindustrijski. potencial, ki bi se ga lahko posluževal vzhodni blok ker bi Nemčija dobivala urovine iz inozemstva in bi izvažala končno izdelke. Po francoskem stališču bi tak položaj pomenil, da bi se postavila na glavo vsa politika, Iran-coska ameriška angleška in ruska. ki se, zdi sc, orientira proti Nemčiji, pa tudi suma nemška. Treba je torej z največjo resnostjo proučiti vse plati tega vprašanja. Na sovjetsko noto ni treba gledati preprosto kot na propagandno orožje. 'Ta not* pomeni več, pomeni morda popolno spremembo ruske politike glede Nemčije«.
Schuman je nato govoril o Posarju in dejal, da njegovi nedavni razgovori z Adenauerjem niso pomenili «ne uspeha, ne neuspeha«. Poudaril je,, da je Nemčija priznala obstoj francoskih interesov v Posarju in komplementarnost lrancoskcga in posavskega gospodarstva. Na drugi strani ima Nemčija v Posarju politične Interese (žnja Po obnovi meja iz leta 1937). vendar gre za v raianje. ki ga bo mogoče rešiti samo z mirovno pogodbo.
Nato je Schuman dejal da
šitev« posarskega vprašanja, ki bi predvidevala gospodarsko združitev Posarja s Francijo obenem pa politično avtonomijo dežele. Francija bi po tem prenehala predstavljati Posarje v inozemstvu.
V angleških virih pa trdijo, da bedo zahodne velesile v svo. jem odgovoru na sovjetsko noto poudarile, da mora imeti bodoča združena Nemčija pravico sodelovanja v evropski vojski. Prav tako bodo zahodne velesile zavrnile mirovno pegodbo, ki bi prepovedovala Nemčiji sodelovanje v miroljubnih zvezah \ Zahodom, kot n. pr. v Schumanovem načrtu.
Nota bo postavila dva osnovna pogoja za začetek pogajanj o nemški mirovni pogodbi; 1. izvedba resnično svobodnih vse-nemških volitev; 2. mednarodni status in neodvisnost enotne Nemčije bosta morali biti zajamčeni. Nota jasno pove, da bo morala bit i ta neodvisnost zajamčena bodisi med pogajanji. bodisi po njih. Opazovalci vidijo v tem poskus, da morebitna pogajanja o Nemčiji ne bi zašla po avstrijski poti.
V istih virih trdijo, da poudarjajo zahodne velesile v svoji noti utesno miroljubno sodelovanje v Zahodni Evrcpi, ki se ga,,udeležuje tudi Zahodna Nemčija«. Ce bi ZSSR vztrajala. naj se preneha združevanje Evrope, pravi nota. bi bil ic dokaz, da ne želi sodelovanja z Zahodom, temveč da ga hoče samo oslabiti in razdeliti
Konservativni list ' «Daily Graphics komentira danes sovjetske predloge o Nemčiji in pravi «da nihče noče zavrniti oljkove vejice, toda to vejico ponuja roka v železni rokavici«. List se sprašuje^, do katere meje bi bodoča Nemčija sploh mogla biti nevtralna in neodvisna. Laburistični «Daily Her- id« zatrjuje, da je pogoj za vsenemske volitve ta. da se v vzhodni in zahodni Nemčiji dovoli svoboda besede, tiska in združevanja, tako za vladi kot za opozicijo.
«New York Times« pn Izraža mnenje, da začenja ZSSR resno upoštevati razne n’črte zahodnih velesil za vključitev zahodne Nemčije v njihove obrambne načrte. Sovjetsko noto je mogoče razlagati, naddjuje li'*. kot prvi strel v kampanji, ki
LONDON, 21 — Angleški zu-nanjin minister Anthcny Eden je danes v spodnji zbornici govorili tudi o Trstu. Izjavil je:
«Z obžalovanjem moram obvestiti zbornic o, %ia so 20. marca v Trstu ir>ruhnili resni neredi in da co informacijah,
.i, -v,	..a	iv^-,OUiS^o. se vlu-
no nadaljujejo. Ti neredi so nastali med demonstracijo, ki so jo organizirale tržaške italijanske politične skupine v proslavo četrte obletjice tristranske izjave iz leta 1948 o bodočnosti svobodnega ozemlja.
Lokalna mestna policija je bila prisiljena intervenirati in položaj se je še br.lj poslabšal zaradi splošne stavke, ki je bila proglašena, proti zatrjevani brutalni akciji policije. O vprašanju sem dob.i porečja od generala Sira Johna Wintertona, poveljnika področja, ki je edini odgovoren za 'vzdrževanje reda.
Prepričan sem, da so obtožbe proti policiji neutemeljene. Zbornica mora vedeti, da se policija rekrutira med pretežno ital.janskim prebivalstvom Trsta in deluje po navodilih an-gloameriške vojaške uprave. Iz vseh poročil je razvidno, da se je policija vedla z vzorno zmernostjo, kljub znatnim provokacijam. Potrebno se je bilo po-služiti solzilnih bomb in vodnih črpalk, ne pa tudi strelnega orožja. Na žalost so bile ranjene številne osebe, med njimi policijski agenti, vendar doslej ni bilo nobene smrtne žrtve-Bilo je tudi nekaj škode na vojaških vozilih in napravah. Vse angleške in ameriške čete so ostale v vojašnuah, kakor hitro so se začeli neredi. Določeno število manifestantov je bilo a-retiranih in pokazalo sc je, da je večina aretiranih včlanjena v neofašistični stranki.
General Winterton je bil V stalnem stiku s tržaškimi krajevnimi oblastmi in s predstavniki italijanske vlade. Jaz sam nameravam govoriti danes popoldne o položaju z italijanskim veleposlanikom, in sem v stiku z vlado ZDA, ki z nami deli odgovornost za tržaško področje.
V sedanjih okoliščinah zaenkrat raje’ ne bi govoril kaj več, temveč bi samo opozoril vse zainteresirane osebe na nujnost zmernosti in na potrebni čut odgovornosti-
Prepričan s,-‘n, da zbornica želi prav tako kot jaz. da se ti neredi čimprej končajo v interesu bodočnosti tega področja in v interesu prijateljstva med Veliko Britanijo in Italijo, ki se nam zdi tako važno«.
V Lonoonu opozarjajo predvsem na to. da je Eden podal to izjavo spodnji zbornic; na lastno pobudo in še pred razgovorom 'z italijanskim veleposlanikom. s čimer je dal razumeti, da fi i« Foreign Office o dogodku ustvari] svoje mnenje in na tega stališča ne namerava spremmjati. Italijanski veleposlanik Brusio je torej že nekaj ur prej izvedel, kaj mu bo Eden odgovori),
O razgovoru^ Edien-Brosio ki je trajal približno 40 minut, ni bilo izdano ncbtrlo uradno poročilo. Italijanska poluradna a-
. ..»/.itn Amco rt m vrč J- i. »ii
bj bila najboljša «evropska re*|naj uniči te načrte.
vem cbisku pri Edenu, ki so ga v rimskih listih skoraj hoteli prisiliti, naj pristane na zahteve,_ ki jih je general Win-terton že odklenil, je italijansko veleposlaništvo danes zvečer postalo zelo previdno in poskuša poudarjati da ,ie imel današnji razgovor ((predvsem informativen značaj« in dodajajo, da pomeni »dokaj koristen začetek za nadaljevanje razgovorov«.
Brosio se je sam0 zaradi razgovora z Edenom nujno vrnil iz Rima v London. Po hrupu v italijanskem tisku je bilo sklepati. da si Rim od tega obiska mnogo obeta, predvsem pa ugo-ditev zahtevam, ki jih je v Trstu zavrnil general Wintertcn. Opazovalci poudarjajo, da je zdaj Eden vrgel na tehtnico svoj osebni prestiž in s tem paraliziral vse rimske poskuse manevriranja v Washingtonu. Prav tako o-pozarjajp v političnih krogih na zaključek Edeno-ve izjave v spodnji zbornici, ki je prikrito opozorilo italijrnski vladi, da so z nevarno igro v Trstii. ki jo je tvegal Rim, postavljeni na kocko tudi angle-ško-italijanski odnosi.
Podobno kot Eden ie poročal v zadnjem času skpraj ves angleški ti:v ki je če bolj naravnost poudarjal fašistični značaj izgredov v Trstu. Tako piše na primer «Sunday Times«; «Tolpa fašističnih razgrajačev je v soboto predpoldne paradirala no Trstu in sistematično razbijala vse angleške naprave, zažgala angleško zastavo .napadla angleške urade, kamenjala britanske avtomobile in vojake in prevračala avtomobile zavezniških državljanov. Angleški vojaški kino. YMCA in Naaii so bili grdo prizadeti, kamenje pa je letelo na hotele, kjer stanujejo angleške družine«. Vsi listi tudi poudarjajo, da so se «stavki» pridružili tudi komin-formovski sindikati. >
«New York Heralrj Tribune« pa n; če, da so sedanji, neredi »najhujši spci med Italijani in anglo-ameriško vojaško u-pravo po zadnji vojni. Neredi so nastali, pravi list. ker so se častniki vojaške uprave postavili po robu domonstrantom. ki so rogovilili Po Trstu in protestirali. ker EDA. Angliia m Francija niso izpolnile štiri leta stare skupne izjave, da bi se naj Svobodno ozemlje združilo z Italijo.
Proces v Lucci
LUCCA, 24, — Na današnji razpravi je odv. Filastč še nadalje obravnaval vzroke, ki so dovedli do prehoda divlznje «GaribaIdi» k IX. jugoslovanskemu korpusu. Med drugim je dejal, da je grozilo takrat garibaldincem popolno uničenje od strani Nemcev, ako se ne bi pravočasno umaknili onstran Soče. Sicer je pa tudi potem divizija ((Garibaldi« ostala kot celota in s Slovenci nadaljevala boj proti skupnemu sovražniku.
Zagovornik je potem izpodbijal obtožbo izdajstva m dokazal, da je bilo glavno povelj-
nista bila soudeležena pri tem pohodu, temveč jima ni bilo nič znano niti o organizaciji akcije. Zahteval je popolno o-prostitev za oba obtoženca, ker prvega dejanja nista zagrešila, v drugem primeru, t. j. zaradi izdajstva pa, ker zločin ne obstaja.
Na jutrišnji razpravi bo govoril predzadnji branilec odv. Buzzeli, in sicer v korist obtoženca Modestija.
Francoska vlada
je odobrila novi proračun
PARIZ, 24. — Francoska vlada je danes odobrila novi proračun. ki ga je pripravil novi ministrski predsednik in finančni minister Antoine Pinay. Po novem proračunu bi naj Francija v tem letu shajala brez novih davkov. Kot znano,
je Faureova vluda padla prav zaradi predloga, naj se zvišajo davki.
Pinay jp govoril danes na banketu, ki mu ga je priredil 'krožek tujega tiska. Deja) je, da se mora Francija boriti z nev-i-postjp infljsb”« H ie posledica dveh svetovnih vojn, dveh sovražnih vdorov, štirih let okupacije, bremena neodložljive socialne politike in vojaških izdatkov na Daljnem vzhodu in v Evropi. Nadaljeval je: «Prav tej inflaciji namerava vlada zadati učinkovit udarec z zaviranjem špekulativnega porasta , cen in z uravnoteženjem proračuna. Treba se je povrniti k preprostim in pre-skušenim finančnim načelom: z davki naj se finansirajo normalni, neproduktivni izdatki države, recimo uprava, prosveta. pravosodje, socialno skrbstvo, notranji red in zunanja varnost, s posojili pa se naj finansirajo produktivni izdatki«.
Gruenther in Draper
zagovarjata načrt pomoči tujini
,(«,.,v.	—„ .......-	^.Micuiia a- stvo točno poučeno o tem pre-
gencija Ansa travi, da je Eden hodu. Pri tem je vprašal sodi-(ipotrdil izjavo Attleeja in Mor- ~T * ,“*‘1 “ *“
risona med lanskim De Gaspe rijevirr. obiskom v Londonu, da sg namreč Anglija drži tristranske izjave tn predlaga sporazumno rešitev med Jugoslavijo in Italijo. Eden je potem — kot poroča Ansa — predlagal italijanskemu veleposl niku naj se diskusija jutri nadaljuje, da bi medtem kr,nč il svoje razgovore z vlado ZDA. Danes zvečer so izved nci Foreign Officea in a-m riik ga velep sl niš.va skupno p.oučev-di zadnja poročila o tržaških dogodkih. Po bučni reklami o današnjem Broslo-
šče: «Le kdaj se je že pripetilo. da bi general, k)i ,za*r*5i izdajstvo v vojski, odpošiljal vrhovnemu poveljstvu poročila o akciji, nanašajoči se na prehod k sovražniku in ki predstavlja izdajstvo? Po vseh primerih doslej so Izdajalci pretrgali vse zveze s svojo državo, odnosno državo, ki so jo izdali sovražnikom.
V kratki popoldanski razpravi je odv. Filastč zaključil svoj zagovor z obravnavanjem dogodkov nad Porčiniem. Dokazoval je, da njegova varovanca «Vanni« in «Sasso» ne samo
Gen. Gruenther je v Eisenhowerjevem imenu prikazal senatni komisiji za zunanje zadeve oboroževalni napor Zahodne Evrope in sovjetski vojaški potencial
VVASHINGTON. 24. — Senatna komisija za zunanje zadeve je nadaljevala danes z razpravljanjem o načrtu pomoči tujini. V imenu gen. Eisenhowerja je govoril načelnik njegovega štaba, gen. Gruenther, ki je dejal, da je pomoč ZDA sicer neob-hodno potrebna, da pa si bo Evropa mogla zagotoviti uspešno obrambo za dolgo dobo samo,- če bo storila maksimalne napore v okviru svojih možnosti. Poudaril je, da je ta napor že v znatni meri viden in da se izraža v obstoju precejšnjih obrambnih sil in v ustvarjanju novih sil, ki bodo na razpolago v bližnji bodočnosti.
Gruenther je dejal senatorjem, da je SHAPE že prešel «iz stadija načrtov v stadij uresničevanja«. Pred enim letom je zahodna Evropa razpolaga s 15 divizijami in manj kot 1000 letali prve linije. Danes so suho-zemske sile skoraj podvojene in tudi letalstvo se je znatno okrepilo. Vojaški potencial atlantskih držav, je dejal Gruenther, «se spreminja v realno vojaško moč«.
Po mnenju gen. Gruentherja je treba obrambne potrebe atlantske skupnosti preračunali v funkciji obsega sovjetske grožnje. O tem je dejal: ((Informacije. ki jih imamo na razpolago, kažejo, da se sovjetska vojaška moč na suhozemskem, pomorskem in letalskem področju ni zmanjšala. Na nekaterih področjih se je celo povečala s kopičenjem atomskih bomb, z uvedbo novih, modernejših tipov podmornic in končno z razširitvijo osnovne strukture sovjetske industrije. ZSSR nima samo sredstev za ofenzivo na kopnem, temveč razpolaga tudi z močnim letalstvom«. General je navedel sledeče številke: ZSSR ima 175 divizij, 20.000 borbenih letal in 300 podmornic; prišteti pa je treba še 60 divizij sovjetskih satelitov.
Gen, Gruenther je nato prikazal senatorjem organizacijo Eisenhowerjevega poveljstva in razložil strategijo SHAPE. Gen. Risenhotver je sestavil načrt za prvo silo, ki predvideva uporabo enot za kritje, sestavljen iz sil, ki jih ima trenutno na raz-
polago. Pripravil pa je tudi o-brambr.i načrt, ki upošteva potrebe za dalj časa. Ta načrt bi se mogel nekoliko spremeniti ia. uvedbo novega orožja«. Senatorji so soglasno mnenja, da je Gruenther s tem namigoval na nove «taktične» atomske bombe, ki So jih preizkusili v Nevadi. Nato je prikazal cilje, ki so bili določeni na atlantski konferenci v Lizboni. Do konca meseca bo imela zahodna Evropa 50 divizij, od česar 25 aktivnih, in 4000 borbenih letal.
Končno je gen. Gruenther zatrdil, da teh ciljev ni mogoče uresničiti brez pomoči ZDA. Omenil je tudi važnost pomoči, ki naj »podpre obrambne napore«; poudaril je, da gen. Ei. senhovver meni, da so vojaška in gospodarska vprašanja oborožitve nedeljiva. Ce manjka eden izmed obeh faktorjev, se vsa sila zlomi.
Pred zunanjepolitično komisijo predstavniške zbornice pa je govoril ameriški predstavnik programa pomoči v Evropi William Draper, k.j je predvsem zagovarjal Francijo. Dejal je, da Faurova vlada ni padla zato, ker Francija ne bi hotela izvrševati svoje naloge v okviru evropske obrambe, temveč, ker narodna skupščina ni mogla doseči sporazuma o načinu, kako najti potreben denar- za finansiranje vojaškega proračunp. Poudaril je, da zna. šajo v Francij; davki približno 30 odstotkov narodnega dohodka in da je podobno tudi v Angliji m Nemčiji.
Draper se je uprl mnenju nekaterih poslancev, da bj morale ZDA staviti kot pogoj za podeljevanje pomoči uresničenje evropske enotnosti. Dejal je, da bi tak pogoj mogel žaliti čut suverenosti evrposkih držav.
Medtem se je v Angliji v kraju Old Sarum v Wiltshiru začela konferenca, ki jo je sklical letplški maršal sir John Slessor. Konferenca, ki ji prisostvujejo številni višji častniki SHAPE. predstavniki RAF in letalstva ZDA in Coromorv wealtha. ima namen določiti ((borben; načrt letalstva zp o-bramibo zahodne Evrope«.
svobode, sovražnika vsake nacionalne enakopravnosti, socialne pravičnosti in politične ter plemenske strpnosti. Glede tega so si o dejanskem pomenu «manifestacije» 20. marca v Trstu edin ivsi trezno in demokratično misleči Tržačani; 20. marca in naslednje dni je v Trstu divjal fašizem, ki ga neguje, podpira, vzdržuje in plačuje italijanski finančni kapital neposredno in posredno po svojih ekspoziturah v krogih tržaške buržoazije. Imperialistične težnje italijanske buržoazije so prišle v navskriž s stališčem ZDA in Velike Britanije glede tržaškega vprašanja, in- iz tega konflikta se je porodila inscenirana marčna provokacija, ki si obeta v svoji muc-chiavelistični naivnosti skovati iz tega kapital za pohlepne cilje italijanskega imperializma. Provokacija je bi. la zavestno organizirana iz Rima: vse okoliščine to jasno in nedvoumno potrjujejo. Ves aparat je bil v strogi priprav. Ijenosti in je funkcioniral brezhibno. A prav ta brezhibnost je njegova glavna šibkost, ker tem jasneje razgalja izrazito fašistični in pro-vokatorski značaj te Vidalije-ve «velike demonstracije».
Bližnji in daljnji cilji te provokacije so mnogostran. ski, njen neposredni politični pomen in obeležje pa je samo eno: fašizem. Mimo več ali manj izrazito demokratičnih teženj posameznih njenih čla. nov, tvorijo danes vse tako-zvane italijanske stranke v Trstu odkrito fronto fašizma, ker vsaka stranka, ki se v Trstu poziva na italijanstvo, to je na italijanski značaj vladajočega finančnega kapitala, ne more biti objektivno nič drugega kot fašizem. Tudi zgodovina sama to okoliščino dovolj jasno potrjuje.
V Trstu jc fašizem najpreje pokazal svoj barbarski značaj, in danes »! zopet naše mesto, ki s svojimi fašističnimi provokacijami daje zgled ostalim mestom v sosednji republiki. Po zgledu v Trstu so tudi v drugih italijanskih mestih, kakor n. pr. v Rimu in Milanu, isti ostanki, fašizma priredili slične ((manifestacij)), In dokler v Trstu ne bomo opravili s to fašistično fronto, ni upati, da se bo'tudi v sosedni republiki položaj spremenil. Tem zastrupljeval. cem tržaškega ozračja je treba neusmiljeno stopiti na prste in jih prisiliti k pameti: vsako popuščanje in koketiranje z njimi utegne imeti še vse hujše posledice kot so bile posledice inscenirane provokacije v zvezi s tristransko izjavo nesrečnega spomina.
V to fronto fašizma se je z zadnjimi dogodki uvrstil tudi Vidali. S svojo «veliko manifestacijo))\ in s podporo njegovih sindikatov (podporo, ki so delavci ogorčeno zavrnili), ki so se pridružili *stavki» delodajalcev zaradi nekaterih razbitih fašističnih glav, hoče Vidali dopovedati tržaškemu delovnemu ljudstvu, da je njegovo mesto v fašistični fronti italijanskega iredentizma. S to fronto zahteva e-notnost, v to fronto bi rad spravil svoje upirajoče se pristaše italijanske narodnosti in celo naivneže slovenske narodnosti, ki pa točno vedo, da pri zadnjih dogodkih ne gre niti za aveliko manifestacijo)) o kateri govori Vidali, niti za vprovokatorsko manifestacijo)) o kateri govori $i-škovič, ampak da gre za fašizem in za nič drugega.
In proti fašizmu se je treba boriti. To je dolžnost vsakega demokrata, vsakega iskrenega in resničnega antifašista.
Vidali pa te borbe noče: on hoze enotnost z iredentisti in šovinisti na liniji protijugoslovanskih gesel; on hoče skupno z iredentisti in šovinisti doseči tudi za cono B take pogoje, kjer naj bi fašisti zopet usvobodnov počenjali to, za kar so celo v Trstu dobili po glavi. Zaradi tega je Vidali tudi tako ogorčen nad sprejemom, ki ga je policija tako nepričakovano priredila fašističnim razgrajačem, in zato pomaga v Italiji hujskati italijanske fašistične kroge s pripovedovanjem o tem, kako je policija brutalno postopala z njihovimi somišljeniki v Trstu.
Veriga od Santina do Vida. lija je tako dokočno sklenjena,
D. H.
Sto zložljivih hiš
za poplevljence
OSLO, 24. — Italijanske oblasti so naročile na Norveškem 100 zložljivih hiš, s katerimi bodo ustanovili novo vas na poplavljenem področju v bližini Contarine. Stroški bodo kriti z velikimi vsotami. k< so bile nabrane med norveški.n prebivalstvom za pomoč poplav ljencem v Padski nižini,
Danes, torek M. marca
Jaroslav	h
Sonce vzide ob 6.00, zaton 18.24. Dolžina dneva 12-24. um
vzide ob 3.35. zatone ob
Jutri, sreda 26. marca
Veselko, Predrag	_
Šovinisti preprečuieio ustanovitev
zasebne slovenske šole v lirini 11 n
Še en dokaz disKriminacijsKega postopanja Italije proti slo-veski manjšini na Videmskem in Goriškem
GORICA, 24. — Jugoslovanska. nota italijanski vladi o diskriminacijskem postopku oblasti proti slovenski manjšini Italiji je šovinistične kroge tako vznemirila da se še sedaj niso pomirili. Vedno znova oru-hajo po svojih časopisih so-vraštvo proti Jugoslaviji in »dokazujejo«, da nota ni utemeljena in da slovenske manjšine v Italiji «nihče ne zatira»,
Klerofašistični «Giornale di Trieste» je na svoji goriški strani objavil celo del prevoda iz hrvaškega lista «Vjesnik» ki pravi, da morajo slovenski šolarji v Benečiji plačati po dve Uri Za vsako slovensko besedo. ki jo izgovorijo pri pouku. Piscu se zdi kaj takega nem gože in stavi svoji skorumpirani bur-žoaziji za zgled, kako V Jugoslaviji »lažejo«.
Z naše strani moramo povedati, da bi bili zelo veseli, ako bi bile te vesti brez osnove, ker bi bil to dokaz, da beneških Slovencev nihče ne zatira. Ker pa Živimo preblizu beneške stvarnosti in ker smo iz ust ljudi, ki so. te krivice občutili na svoj: koži. izvedeli za tako žalostne resnice, tedaj ni na, svetu človeka, ki bi nas mogel prepričati o nasprotnem.
Nobeden nas ne more prepričati, da klercfašistična Italija me izvaja genocida nad Slovenci; prav tako da nas ne bo nihče prepričal, da niso krmihski Slovenci doživeli ene na.jve.ijih nesreč, ko so jim oblasti prepovedale slovensko šolo.
Vendar nesreča z ukinitvijo še ni bila dokončna. Šovinistične oblasti jo skušajo z delova-
njem nekaterih Krminčanov še izpopolniti.
Ko so meseca januarja ukinili šele, so starši sklenili, da pridrže otroke doma, dokler ne bo njihova zahteva dokončno rešena in šola znova vzpostavljena. Ker pa so vse vloge romale v koš in ker niso oblasti hotele ugoditi zahtevam prebivalstva. so se krminski Sloven-| ct pričeli brigati, da, bi usta.no vili zasebno šolo in poklicali zasebnega učitelja, ki bi vzgajal njihove otroke kot je po zakonu dovoljeno
Ljudje okoli županstva so za to izvedeli in pričeli nagovarjati lastnika prostora, kjer naj bi bila učilnica ,naj ne bo tako nespameten, ker bi ga njegovo ravnanje utegnilo drago stati.
Ako bi lastnika prostora nekateri ljudje ne ustrahovali, bi
krminski slovenski šolarji že' zdavnaj imeli pouk, tako pa so še vedno doma.
Iz tega. se vidi, da je bučno izgovarjanje oblasti in šovinističnih krogov, češ da so ukinitev krminske slovenske šole narekovali predvsem novi pogoji, ki so nastali z ustanovitvijo plešivske šele, privlečeni za lase; resnični cilj je bil samo trden šovinističen namen: ukiniti slovensko - šolo.
Prav isti cilj je prišel do izraza v zadnjih dneh, ko so šovinisti skušali preprečiti tudi u-stanoviten zasebne šole!
Šovinisti hočejo ob podpori italijanskih oblasti dokazati, da P Krminu ni Slovencev.
Kdaj bodo po zgledu v Beneški Sloveniji pričeli tudi na Goriškem kričati, da ni Slovencev?
Vrhovci dobili novo cesto
Največ zaslug za to ima sovodenjska občinska uprava, ki se stalno zanima za zapostavljene kraske vasi
VRH. 24. — Delovni center v naši vasi vztrajno dela in je doslej napravil že veliko koristnega dela. Okoli 10 delavcev dela že nekaj dni na spodnjem koncu ceste obcestni od. točni kanal, medtem ko ostali popravljajo cesto proti Rubijam. Na tem kraju porabijo precej materiala, ker je cesta zelo luknjasta. Preden jih napolnijo in natrosijo grušč P° vsej cesti, je hitro porabljen kamion materiala. Dnevno pri. peljejo najveg do 11 kamionov. Plačujejo po 280 lir za kubik.
Center bo trajal do 8. aprila.
Spodnji del ceste je že zelo dober, ker je med tem časom padlo že nekaj dežja, ki je grušč sprijel. Na zgornjem delu pa je zlasti vožnja s kolesom še vedno otežkočena. Toda s prvim večjim nalivom bo tudi tukaj bolje. Vrhovci so s cesto nadvse zadovoljni in pravijo, da že dolgo ne pomnijo,
da bi kdaj imeli tako lepe poti.
Nedvomno gre za vse to največ zaslug občinski upravi v Sovodnjah, ki se tako vztrajno zavzema za napredek doslej tako zapostavljene kraške vasi.
Sadna drevesa
na razpolago
GORICA. 24, — Pokrajinsko nadzorništvo vabi vse kmetovalce, ki so naročili sadna drevesa, naj jih č'mprej dvignejo. Obenem pa naznanja, da ima za kmetovalce na razpolago sledeča sadna drevesa: 38 bre. skev vrste I. H. Hale; 10 hrušk tipa 81; 9 Curato; 1 oreh navadne vrste; 22 jabolk Renne-ta Champagne, 8 Zuca II; 5 kakor Maglione in 66 Amanka. kov. Kmetovalci, ki nameravajo kupiti omenjene vrste sadnih dreves, naj jih čimprej dvignejo v kmetijski šoli.
SEJMI V BENEŠKI SLOVENIJI
so izgubili svoj nekdanji pomen
Samo v Reziji so še ohranili svojo staro obliko in svoj nekdanji značaj
Svoje dni so se v Čedadu vršili na določene praznike vatni semnji. Bilo je to za časa oglejskega patriarhata. Takrat so si razni vladarji prizadevali, da bi si pridobili naklonjenost krajevnega prebivalstva, m so mu priznavali vseh davščin proste semanje dni.
Od vsega tega je ostalo danes bore malo. Danes imamo v Čedadu le semenj 11. novem, bra, t. j. semenj sv. Martina, kjer prodajajo živino, prašiče, ovce, mlečne izdelke, zelenjavo, sadje, močnate jedi igrače, obutev, tkanine, razno drobnarijo itd., poleg običajnih tedenskih semnjev. Vsako soboto je namreč v Čedadu semenj. kjer prodajajo enako blago kot na velikem semnju na dan sv. Martina. Tudi v tem se zrcali gospodarsko nazado-
Nevarnost
slinavke m parkljevke
Zaradi nevarnosti, da bi se med živino pojavila slinavka in parkljevka, je bilo v nekaterih občinah sklenjeno, da bodo vso živino cepili. Celo odgovorne oblasti so se zganile ter pričale z bolj odločno kampanjo proti tej bolezni, ki bi se lahko sicer prav kmalu pojavila med živino. Veterinarji so v zadnjem času pomnožili živinske preglede; da bi bilo delo temeljito opravljeno, so poklicali na pomoč tudi nekatere veterinarje iz drugih občin in krajev.
Toda na žaV=t se odgovorni krogi niso enako pozanimali za v> kraje, z~rrHi česar obstoja nevarnost, da bi se lahko pojavila slinavka in parkljevka ter se razširila v te vasi. Nevarnost bi bilo treba preprečit; še preden bi pastirji odenali živino v gore. Kljub temu se do sedaj odgovorni krogi. še niso zgnanili ter celo dopuščajo, da trgovci z živino svobodno pre-peljujejo svoje blago iz vasi v vas, iz sejma na sejem, pri čemer bi prav lahko povzročili, da bi se bolezen nehote razširila. Zakaj se te liudi ne kaznuje z visoko denarno kaznijo, ko vendar vedo. da bi z živino ne smeli krožiti po raznih vaseh in občinah? Kaj pomaga ves serum za cepljenje živine kaj pomagajo tudi pogosti pregledi veterinarjev, če se pa obenem dovolj tem ljudem, da prevažajo živino, ki je lahko že okužena iz kraja v kraj?
Klavrna solidarnost" Zaoonetna smrt
.1	1.1	1 • -	, v „1 . • v, j a* z°Pet Pred sodiščem
videmskih pohaiacev s tržaškimi študenti Na 0^ zahtevo
PADEC ROJSTEV V ITALIJI
in »vznemirjenost" klerikalnih krogov
Gojence iz verskih zavodov so pripeljale nune	Malo
zastav v središču, zato pa mnogo policije za parado
VIDEM, 24. — Kakor je bilo oznanjeno v nedeljskih listih, so danes srednješolci zapustili šolo, da bi iz solidarnosti manifestirali za «Trieste italia-nissima«, Tako so včeraj dopoldne z zastavami na čelu ko. rakali po mestnih ulicah do Trga XXVI. Luglio. kjer so se zbrali. Njihovo število pa je bilo zelo majhno, če ga primerjamo s številom vseh srednješolcev v Vidmu Da njihovo število ni bilo veliko najbolje kaže okoliščina, da so mogli vsi stati pred Grobnico, ne da bi pri tem kakor koli s svojo prisotnostjo ovirali običajni promet.
V bližini njihovega zbornega mesta ima svoj sedež šolski proveditorat. Na tem poslopju ni bilo opaziti nobene zastave. In tudi študenti, ki so z žvižganjem zahtevali od privatnikov in cftl javnih ustanov
da naj izobesijo trobojnico, si ,	-	.
tega niso' upali 'zahtevati 'Sil*™** bodo na sej podali po.
1 drobno poročilo o stanju mest-
vodov so prišli na manifestacijo v vrstah, disciplinirane, in pod neposrednim nadzorstvom njihovih sester.
Policije je kar mrgolelo. Ni bila sicer potrebna za to, da bi ščitila javni red, ker ga ni nihče ogražal, ampak le zato, da je tej nedolžni promenadi dala bolj slovesen ton.
Mestno prebivalstvo se “za manifestacijo sploh ni zanima, lo. Kljub kričanju in žvižganju študentov, so le nekatere javne ustanove in privatna stanovanja izobesila zastavo.
Sefa občinskega
upravnega odbora
GORICA, 24. -Danes zvečer ob 18 se bo v beli dvorani županstva zopet sestal pokrajinski upravni odbor, ki bo proučil številna vprašanja predvsem upravnega značaja. Med
svojih predstojnikov.
Od tod se je skupina srednješolcev vrnila na Trg Liber, ta, kjer se je zbrala pred sedežem občine, da bi zaključila to revno manifestacijo z majhnim priložnostnim govorom. Nato je vsak odšel po svoji poti, da bi izkoristil prekrasen pomladanski dan. Ob 10,30 je bilo konec manifestacije, za katero večina Videmčanov sploh ne ve, da se je vršila.
V glavnem so se manifestacije udeležili mlajši in najmlajši, tisti, ki rade volje izvršijo več ali manj uradni ukaz. Večji in starejši srednješolci, ki so pravi umetniki v tem kako je mogoče «špricati» šolo, so «špricali» tudi to nadurno delo in organizirali izlet v bližnjo okolico v družbi znancev in znank. Večina študentov je tekla na postajo in se s prvim vlakom odpeljala domov. Dobršen del študentov, ki se vozijo z vlakom v šolo pa je danes itak ostal doma.
Treba pa je omeniti, da so se manifestacije udeležili gojenci verskih zavodov v Vidmu. Gojenke in gojenci teh za-
nih bolnišnic, o izboljšanju zdravniških priprav v zadnjih letih in o dopolnilih, ki so jih bolnišnice še potrebne, gasiti žareče saje
Gasilci na delu
GORICA. 24. - Mestni gasilci so včeraj na telefonski poziv odbrzeli v Ul. Rabatta, kjer se je v hiši štev. 15, ki je last dedičev Delmestrr vnel dimnik stanovanja Konstantina Beuciga.
Obilica dima in iskre, ki so uhajale iz dimnika, so kar u-stavile promet na tej cesti. V manj kot pol ure so gasilci po-
in javnosti je sodišče zopet začelo obravnavati primer, ki meče čudno luč na italijanske orožnike.
Lani se je v Italiji rodilo 46.203 otrok manj kot L 1950, umrlo pa je 30.177 ljudi več
GORICA, 24. — Zaradi suite, ga vremena se požari travnikov in pašnikov dnevno ponavljajo. Neznanec, ki je malomarno vrgel cigaretni ogorek na občinsko zemljišče v Zagraju, je povzročil požar, ki je v nekaj minutah uničil 800 kvadratnih metrov travnika in nekaj suhega grmičevja. O-genj, ki ni povzročil nobene škode, so pogasili goriški gasilci.
Kot vse kaže. so se pričele sodne oblasti zopet baviti s primerom Pelizza (Pelicona) to verjetno ne toliko na svojo iniciativo, temveč bolj na pritisk javnega mnenja ter na odločno zahtevo njegovih sorodnikov. Pretekli torek so bile nekatere osebe iz Maline in občine Ahten, odkoder je bil Pelicon, klicane ha sodišče N Čedad, kjer so jih spraševali o vseh podrobnostih v zvezi z o-menjenim kot tudi v zvezi z njegovo tragično smrtjo. Vse to daje slutiti, da se sodnija s tem primerom zopet bavi ter da je v so stvar vzel v roke sam pre-tor iz Čedada. Toda šele tedaj, ko bodo vsi zapiski in dokumenti izročeni državnemu pravniku, bo javnost lahko izvedela, ali. je bil storjen, korak naprej v razčiščevanju tega primera in ali s0 že identificirani tisti, ki so povzročili smrt ubogega Peticma, Ne vemo, koliko časa se bo vsa zadeva še lahko vlekla, odobravamo l'e to. da so se ' odgovorni krogi zganili ter da vsa stvar ne. bd šla v pozabo, kot je v začetku kazalo. Da se je pa sodnija zopet začela baviti' s tem primerom, gre velika zasluga tudi določnemu zadržanju sorodnikov umrlega, ki so zahtevali, da se krivci kaznujejo ter da se pojasni smrt.
Kljub vsemu pa držijo odgovorile oblasti vso stvar v kar največji tajnosti ter nočejo dar ti nobenih izjav niti V zvezi s potekom preiskave, kakor tudi v zvezi z drugimi dogodki, povezanimi z zagonetno smrtjo Pelicona.
kino
VERDI. 16.30: «Hollywood ca-valcaide», D. Ameebe in A. Faye.
VITTORIA. 17: ((Častihlepna«, B. Davis.
MODERNO. 17: ((Molčeči Smithu A. Ladd.
ŠPORTNA NEDELJA
MESTRINA-PRO GORIZIA 2:0
Razočarana goriška publika je še pred koncem lekme zapuščala igrišče
MESTRINA: Pin; Luise, Minozzi; Caon, Mihalič, Mazzoleni; Patergn-MM, Arditi, Zanella, Saro, Cesaro.
PRO GORIZIA: Masotti; Tavasiroi, Nuni/n; Ouzzot. Venturini, Orzam; Di Biagio, Tulissi, Genero, Abrami, Donda. Sodnik: Ferrari iz Mantove.	—'
Sobotna predvidevanja, da bi tudi Macor igral v ekipi, se niso uresničila. Macor je bil še vedno nerazpoložen. Zato je bil trener Mian prisiljen nekoliko spremeniti moštvo v obrambnih vrstah. Kljub temu pa se ni moštvo moglo zoperstaviti igralcem Mestrine, ki so znali izkoristiti vsako priliko, ki se jim je nudila. Ze dolgo časa tršo goriški navijači gledali tako slabe igre svojega moštva. Rezerva Tavasini ni bril kos svoji nalogi in morda je njegova krivda, da je Pro Gorizia izgubila tekmo. Pa tudi napad ni deloval urejeno in nasprotnikova obramba je znala ustaviti vsako nevarno akcijo. Treba je pohvaliti igralce Mestrine, ki so s hitrimi akcijami večkrat ogrožali goriška vrata in sicer zaradi nezmožnosti goriške obrambe. Goriška publika je bila razočarana nad tako igro in je deloma zapustila igrišče že pred koncem tekme.
V začetku igre so bili Goričani v premoči in vratar Pin je le stežka ubranil stranski strel. Po tem pa so gostje prešli v napad, stalno ogrožali goriška vrata in že v 24 mimuti je Saro. ko je bil sam pred vrati, ukanil vratarja Tomasel-!o in zabil prvi gol za svoje mašitvo. Masotti pa se je moral
ves čas potiti, da je ubranil svojo mrežo. Proti koncu prvega polčasa je dvakrat v eni minuti ubranil svoja vrata, ko so bili nasprotnikovi napadalci sami pred vrati.
V drugem polčasu so se Goričani nekoliko reorganizirali, a vsi njihovi poizkusi so se izjalovili pred odlično igro nasprotnikove obrambe. Tokrat ie bil vratar Pin tisti, ki je imel obilo posla. Napadalci Mestrine pa niso mirovali in v 25 minuti je Zanella zabil drugi gol za goste. Tekma se je nato nadaljevala brez posebnega zanimanja in rezultat je ostal isti.
Stanje v lestvici pQ tej tekmi je sledeče:
Piacenza Mantova Parma Marzoli Saici Trento ProLissone Ravenna Pro Gorizia Cremonese Porli San Dona Mestrina Ponziana Villasanta Parabiaeo Rove reto Trieste
26	17	7	2	59	21	41
26	16	7	3	52	28	39
26	14	9	3	57	18	37
26	14	5	7	44	29	33
26	11	10	5	50	35	33
26	13	6	7	52	33	32
26	11	7	8	55	47	29
26	9	8	9	43	42	26
26	9	7	10	36	31	25
26	10	5	11	25	32	25
26	6	12	8	35	37	24
26	8	6	12	29	40	22
26	7	6	13	34	42	20
26	4	11	11	29	52	19
26	6	6	13	26	48	18
26	7	5	14	34	54	18
26	5	6	15	37	57	16
26	4	2	20	22	66	8
Maianese-Jnventina B 3:1
Juventina premočna na sredi igrišča, toda zmedena in neodločna pred golom
MARIANESE: Benedetti; Gallo, Colautti; Sartori I, Fede-le I, Fedele II; Zofi, Di Zorz, Toful. Murero. Sartori II.
JUVENTINA B: Spangher; Šuligoj, Bregant; Sustermi, Pavlin, Malfatti; Disegma, Graba, Manfreda, Ooroll<i, Marega.
Nedeljska tekma v Coroni se je končala z zmago moštva iz Mariana, ki je znalo izkoristiti vsako priložnost za dosego gola, dočim je igral napad Juven-tioe B docela nepovezano. Dokaz za to je očitna premoč Ju-ventinčev na polovica igrišča, dočim niso znali pred nasprotnikovo mrežo izkoristiti položajev. Obramba Juventine B se je skušala zoperstaviti napadalcem iz Mariana. a ves napor je bil zaman. Mariamese se je s to zmago še bolj približala vrhu lestvice. Igra je bila precej groba, saj je sodnik v 35’ prvega polčasa dal odstraniti z igrišča igralca moštva «Maria-nese», za kar mu niso navijači tega moštva odpustili in mu celo grozili. V ostalem pa se je sodnik dobro odrezal.
Nekaj kronike. V prvih minutah so bili Juventinci tisti, ki so bili v premoči, a vsi njihovi napori so se izjalovili pred nasprotnikovo mrežo, bodisi za-iadi odlične Igre domače obrambe, bodisi zaradi negotovega streljanja njihovih napadalcev. V protinapadu, ie domačinom uspelo prinesti žogo pred Juventinska vrata in Sartori II je v 15 minuti prvič strese! Spangherievo mrežo. Juventinci so se znova vrgli v napad a vsi njihovi napori so bili zaman. Zoga je romala sem ter
tja po igrišču in v 30 minuti se je Toful znašel sam pred vrati Juventine B; streljal in Spangherjeva krivda je, da se je rezultat še zvišal. Pet minut pozneje je bil eden izmed domačinov izključen z igrišča, nakar se je igra spremenila v precej robato. Prvi polčas se je končat z zmago domačinov 2-0.
Drugi polčas je pretekel v očitni premoči domačinov, ki so precej časa težji na štandre-ško obrambo, toda brez uspeha. Vendar so se tudi Juventinci reorganizirali in nevarno ogrožala Benedetti jeva vrata; v zmešnjavi, ki je nastala, se je igralec iz Mariana dotaknil žoge z roko i* sodnik je upravičeno prisodil Juventincem enajstmetrovko: streljal je Graba v 24 minuti in ukanil vratarja ter zabil tako prvi gol za Juventimo B. Domačini so po tem želeli zvišata rezultat, Standrešci pa so hoteli doseči izenačenje. Zaradi tega s0 obojt podvojili svoje napore. Uspeh v tem so dosegli domačini in v 34 minuti je nastala pred Spangher tevimi vrati zmešnjava, iz katere je nepričakovano nastal tretji gol. Tri minute pozneje so domačini še zvišali rezultat, a sodnik ni tega sola priznal zaradi očitnega polo/aja v>«off-sideun nekega domačina.
V Italiji smo priča res izrednemu pojavu. Poleg znatnega povečanja prebivalstva v zadnjih letih, se zadnje čase opaža znaten padec rojstev. V zadnjem letu imajno mnogo več mrtvih in manj rojenih. Naštejmo nekaj podatkov, da nam bo celotna slika dostopnejša.
V letu 1951 se je rodilo v ita. liji 844.147 otrok, medtem ko se jih je rodilo 1. 1950 890.350. Tako smo v letu 1951 imeli 46.203 rojstev manj v primerjavi s prejšnjim letom.
V letu 1951 je bilo 478.228 mrtvih, medtem ko smo jih imeli 1950 448.051, torej 30.177 mrtvih več kakor leta 1950. Skupno torej 76.3Q8 ljudi manj, kakor smo jih imeli v prejš-šnjem letu. Ce bo razvoj šel v tej smeri, bomo tudi v Italiji kaj kmalu stdft pred upadanjem rojstev.
Ce primerjar?« statistične podatke iz leta 1939 vidimo, da se je tega leta rodilo v Italiji 1,040.213 otrok. Ce primerjamo to število s številom rojstev v letu 1951. vidimo, da so rojstva upadla za 20 odst..
Po vsej verjetnosti gre za pojav prehodnega značaja, ker je Italija poznana kot dežela, kjer se prebivalstvo zelo hitro množi. To posebnost ita-1 lijanskega naroda je izrabil , tudi neki demokristjanski se- j nator, ki je na svojem potova- j nju v Ameriki izjavil, nasled- '< nje;
«V Ameriki se črnici hitreje množe od belih. Da bi se temu odpomoglo, imamo samo en izhod: uvoziti italijansko prebivalstvo, ki naj zviša razmnoževalne sposobnosti ame. riških belokožcevn.
Okoliščina, da v Italiji rojstva upadajo, je različno vplivala na javno mnenje. Nekateri so se za stvar zanimali in dvignili svoj glas. Ti ((nekateri« so predvsem cerkveni tisk, nato klerikalni in demokr-ščanski tisk. Ta tisk je zelo v skrbeh zaradi upadanja rojstev. Poglejmo kaj piše neki katoliški tednik: «Ne vem, če so pristaši gesla «nas je preveč« in «ne smemo dovoliti, da ?e rodi preveč otrok« popolnoma zadovoljni z uspehom; pravim popolnoma, ker poleg vprašanja količine, se na tem polju pojavljajo problpmi kakovosti. Bojim se, da (»športniki« tega problema ne vidijo teh vprašanj. Bojim se, da se kakšnemu izmed njih prilega Voltairjeva sodba:
«Pokvarjeni so še predno so dorastli«.
Iz tega bi se dalo sklepati, da so klerikalni krogi mnenja, da malo otrok pomeni isto kot bolehavi otroci. Vse to pa je iz trte izvito. Vsakomur je jasno, da starši, ki imajo malo otrok, morejo zanje skrbeti mnogo bolje, kakor če bi jih imeli celo kopico.
Padec rojstev pa ne vznemirja italijanskih laičnih krogov, ki v tem pojavu vidijo činitelj, ki more ugodno vplivati na razvoj italijanske demokracije. Res je sicer, da pomeni padec rojstev postopno staranje italijanskega naroda, a to ni niti tako tragično, če pomislimo, da imamo v Italiji kronično visoko brezposelnost, in da se mora izseliti iz Italije vsako leto na desettisoče Italijanov, ker domača gruda nima kruha zanje.
bil, ki je v tistem trenutku zavijal iz Ul. Caprin na Solkansko cesto. Gandolfi, ki se mu je hotel pravočasno ogniti, se je s svojim vozilom nagnil malo preveč na desno. Majhna kolesa «lambrette» so to takoj občutila in vozilo je izgubilo ravnotežje. Vsi trije potniki so zleteli na tla. Pri nesreči se je samo Gandolfi laže ranil v desno meče. Bolničarji Zele. nega križa so mu kar na ulici nudili potrebno pomoč, nakar se je družinica vinila peš in slabe volje domov.
Požar v gozdu na Vrhu
GORICA, 24. — Včeraj popoldne se je pojavil na pašnikih na pobočju Vrha sv. Mihaela ogenj, ki je v kratkem Času zajel dva ha pašnikov in uničil vse grmičevje, Ker je pretila nevarnost, da se požar raztegne do gozdiča, so orožniki in gozdna uprava ukazali cerkovniku, naj zvoni in skliče skupaj vaščane. Skupina moških je po dveurnem delu pogasila zadnji plamen.
vanje tega važnega središča.
V St. Petru Slovenov, ki leži 7 km severno od Čedada imamo le semenj sv. Petra na dan 29. junija, kjer dobij poljsko orodje, tkanine in razno drobnarijo, Tu ni niti tedenskih niti mesečnih semnjev.
V Reziji imamo dva semnja in en tržni dan. 1. maja je majniški semenj v Ravenci, kjer nudijo tkanine, sadje, zelenjavo, razno drugo drobnarijo in živino. Semenj v Smar-namisa je na veliki šmaren, kjer dobiš isto kot v Ravenci.
V Ahtenu je vsakega 30. novembra semenj sv. Andreja, kjer nudijo tkanine in drugo drobnarijo. V Nemah je semenj vsak drugi ponedeljek v mesecu, kjer prodajajo prašiče, kuhinjsko posodo, lončene izdelke, igrače, sadje, zelenjavo in semena.
Končno imamo še semnje v Tarčentu Vsak tretji ponedeljek v mesecu je živinski semenj, kjer poleg živine nudijo še razno drugo blago. Nadalje imamo še semenj na veliki petek, kjer prodajajo enako blago kot na semnju sv. Petra, ki je tarčentski patron. Poleg te. ga imamo še vsak ponedeljek sredo in petek semnje, kjer nu. dijo raznovrstno blago. Dejstvo, da se v Tarčentu vrše semnji tako pogosto priča, da je tu semenj izgubil svojo nekdanjo vrednost. Resen in važen semenj se ne more vršiti trikrat tedensko v takem središču kot je Tarčent ne da bi pri tem izgubil vsako vrednost.
Na splošno moramo reči, da so semnji v Beneški Sloveniji izgubili svojo prejšnjo vrednost. Le v dolini Rezije imamo semnje, ki so ohranili še danes isti značaj kot so ga imeli nekdaj.
snežene ter so ljudje zato le z veliko muko prišli. Ker se ni-sp mogli udeležiti tradicionalnega slavja,so pa praznovali sv. Jcžefa kar na svojih domovih.
Ter
V nedeljo zvečer so v naši cerkvi predvajali film iz verskega življenja seveda. Nič ne b; imeli proti predvajanju, filmov v cerkvi, če se ne bi spomnili, da je prav tukajšnji duhovnik storil vse, da je onemogočil delovanje kinematografu, ki je že nekaj časa deloval v naš; vasi. Takrat je bilo rečeno, da morajo v dvorani, kier so bile kinopredstave urediti otroški vrtec. Vprašujemo se, zakaj bi moral potem tak kino delovati v cerkvi?
Tajpana
V vasi Karnahta živita zakonca 80-Ietni Misccria Josip ter njegova 76-letna žena. Kljub visoki starosti morata še sama obdelovati svojo zemljo; imata sicer več otrok, ki so pa morali iti zaradi težkih življenjskih razmer po svetu za zaslužkom. Ubogima starčkoma je ostal v oporo le sin, ki pa je moral na vojno. Po dolgem iskanju sta izvedela, d.a je še živ ter da se bo vrnil z ladjo domov. Na žalost se je ladja potopila in z njo tudi sin. Ker sta tako ostala brez vsake pomoči, sta zaprosila vlado, da jima dodeli pokojnino, ki jima po sinovi smrti pripada. Po dolgem čakanju je Miscbria prejel odgovor, da mu vlada ne more nakazati pokojnine, ker je on sam posestnik.
Lep primer socialne pravičnosti. kaj?
KRATKE VESTI
IZ BENEŠKiH VASI
Fojda
Kot vsako leto so tudi letos v vasi Kanebola (669 metpoj. nadmorske višine) imel; na dan sv. Jožefa ljudske šlavje. ka-terega so se udeležili prebivalci bližnjih vasi. Na žalost letos udeležba ni bila tako velika to pa zato, ker so vse poti, ki vodijo v Kanebolo še zelo za-
Davčni seznami
na vpogled
GORICA, 24 — Goriško županstvo sporoča, da so na občinskem protokolnem uradu še danes na vpogled seznami ob-jveznih turističnih dajatev, ki so jih dolžni plačevati zasebniki v goriški občini, in sicer glavni seznam Za leto 1952 ter. dodatna seznama za leto 1950 in 1951.
TRŽAŠKA BORZA
Funt šterling 1580, švicarski frank 156, dolar 675. marengo 6450, zlato 855.
Nespreten larabretist
se je prevrnil z družino
GORICA, 24. — Lepa sončna nedelja je privabila na plan skoraj vse mesto, zlasti pa motorizirane meščane, ki so se popoldne j^ar usipali v okolico. Med temi je bil tudi uradnik Vojko Gandolfi iz Ul. Rafut 5. Gandolfi je na svojo «lambret-to» naložil ženo in sinčka ter se z njima odpeljal po Solkan ski cesti ter hotel zaviti po Ul. Caprin na severno postajo. Toda iznenadil ga je avtomo-
Poklon lonjerskim žrtvam ki so padle v borbi za svobodo
Tovariša Štoka in Laurenti sta v svojih govorih poudarila zahtevo demokratičnega tržaškega prebivalstva po takojš nji odstranitvi iredentističnih kolovodij iašističnega divjanja
V soboto 21. marca ie Poteklo 7 let, odkar so fašistične drhali izvršile v Lonjerju čistko, kg-tere žrtve so postali štirje partizani: Antončič Edvard - Stojan. Pertot Andrej, komandir Pavel in Masten Angel - Radi-voj.
Prebivale; Lonjerja. kot tudi ostalo tržaško demokratično prebivalstvo, so se kot vsako leto. tudi letos oddolžili spominu padlih junakov ter sč v ta namen zbrali na spominski svečanosti, ki je bila v nedeljo ob 15. uri v Lonjerju. Svečanosti, kateri so prisostvovali tudi sorodniki padlih borcev, so se udeležil) tudi prebivalci iz Trsta. Povorka se je razvila od prosvetnega doma do spomenika, kjer je domači pevski zbor najprej zapel «Pesem žrtvam«.
Spominsko svečanost jd otvo-ril tov. Leo Pečar, ki je podal besedo tov. Stoki Francu in tov. Laurenti ju, ki sta, prvi v slovenščini drugj pa v italijanščini. osvetlila herojstvo štirih junakov, katerim na čast so domačini postavilj spomenik, ki bp še poznim rodovom pričal o odporu svobodoljubnih ljudi proti tiranstvu. V svojih govorih sta se dotaknila tudi dogodkov v zvezi z demonstracijami na dan 20. marca ter po udarila, da morajo biti predvsem odstranjeni iredentistični kolovodje fašističnih divjanj, ki so dovolj «asa izrabljali monopol civilne oblasti v coni A. Poudarila sta zahtevo vsega demokratičnega tržaškega prebivalstva, da se končnp iredentističnemu fašizmu stre glavo.
Pionirka Andrina Pečar je deklamirala pesem «V tvojih krvavih očeh domovina«, nakar je ena izmed lcnjersfcih žena prečitala Mateja Bora « Beseda« v spominu Tonetu Tomšiču in vsem, ki so padli za svobodo.
Domači zbor je nato zapel še pesem «Pesem svobodi«, s čimer je bila svečanost zaključena.
Sorodniki, kot tudi prebivalci, ko so se svečanosti udeležili, so položili na spomenik vence in šopke cvetja.
kona na naše ozemlje. Ob tej priliki so zborovalci soglasno izglasovali protestno resolucijo. v kateri med drugim pravijo;
Člani OF sektorja VOM-me-sto odločno protestirajo proti nameravani' raztegnitvi italijanskega zakona o povezavi kandidatnih list, ki je že uveden v italijanski republiki in ki je po svoji svebini protidemokratičen. Njegova raztegnitev na naše ozemlje bi pomenila člen več v verigi zasuž-njevanja tega ozemlja, po italijanskem imperializmu. Slovenski prebivalci Trsta in skupaj z njimi vsi demokratični meščani Trsta so na svoji koži občutiti, več kot dvajsetletno vladanje italijanskega fašizma ter si zaradi tega ne želijo, da bi sedaj biti kakor koli po. vezani z imperialistično Italijo.
Prof. Piccard
v Bazovici
V nedeljo so imeli v Bazovici izrednega gosta: iz mesta je prišel peš na nedeljski izprehod znani, belgijski znanstvenik prof. Piccard s svojim sinom. Odlični gost se je ustavil v Pre-slovi gostilni, kjer je ostal na kosilu. Bazovčani sp ga takoj spoznali jn kmalu je profesorja obdala gruča ljudi. Med njimi je bil tudi nekdo, ki je profesorju omenil, da je bil v gondoli njegovega sodelavca prof. Co-synsa, ko je ta pristal pred vojno v Prekmurju. Znanstvenik se je z njim spustil v razgovor 'n se prav dobro spominjal vseh podrobnosti. Končno je še podpisal mnogo razglednic, vse pozdravil in okoli 14. ure zopet odšel v Trst.
Vsaka šola nekaj stane
37-letni Halasz Zoltan iz Ul. S. Maurizio 2. je moral včeraj popoldne z žalostjo ugotoviti, da so neznanci vdrli v njegov avto. znamke Fiat tet mu odnesli klobuk in plašč v vrednosti 40.000 lir. Za zlikovci ni seveda nobenega sledu.
LEPE KULTURNE PRIREDITVE V DOLU, LOKVI IN KOZINI
izpodbuda za nadaljnje delo naših prosvetnih društev
Okoli 800 ljudi iz cone A v Jugoslaviji - Manifestacija neločljive povezanosti naših ljudi z brati v svobodni domovini
Prejšnji petek je bil sestanek članov Osvobodilne fronte za sektor VOM-mesto, na kate. rem so prediskutirali trenutni politični položaj, posebno še zaradi nameravane raztegnitve italijanskega volilnega za-
V nedeljo je bilo na vseh obmejnih blokih z Jugoslavijo zelo živahno. Kar naprej so avtobusi prevažali ljudi, ki so odhajali na prvi spomladanski izlet v Dol, Lokev in Kozino, medtem, ko so smučarji izko. ristili še debelo snežno plast snega v Črnem vrhu.
Največ ljudi je šlo v Dol, in sicer okoli 400. ki so bili večinoma iz repentaborske občine pa tudi z Opčin. Svidenje v Jiolu je bilo nad vse prisrčno, saj so bile vasi repentaborske občine prej tesno povezane z Dolom, Vrhovljami in drugimi vasmi, posebno še na kulturno-prosvetnem področju. V novo. zgrajeni dvorani je ’ bila popoldne kulturna prireditev, na kateri so sodelovali tamburaši z Opčin, mladinski moški pevski zbor iz Velikega Repna, moški zbor iz Dutovelj ter dramska družina iz Vrhovelj, ki se je predstavila s komedi. jo »Laži-zdravnik«. Prireditev je obiskalo lepo število ljudi, ki so dali zasluženo priznanje nastopajočim skupinam. Po prireditvi je bila prosta zaba. va, ki se je zavlekla pozno v
noč. Gostoljubni domačini, ki so ta dan napekli vseh mogočih dobrot, so pozivali na sko. rajšnje svidenje, kar so jim naši ljudje z veseljem obljubili.
Slično je bilo tudi v Lokvi, kamor je sicer šlo manj ljudi, a je bil sprejem prav tako pri. srčen. Na kulturni prireditvi »e sodelovala dramska družina tz Skednja, ki je nastopila z enodejanko ((Čitalnica pri branjevki«, dalje tamburaški zbor iz Bazovice ter domači pevski zbor. V nabito polni dvorani so gledalci pozdravili dobro iz. vajanje nastopajočih skupin, pri čemer je na manifestati-ven način prišla do izraza kul. turna povezanost med prebivalci z obeh strani meje.
Okoli 120 ljudi je odšlo v Kozino. Kot že v obeh prej omenjenih krajih, je tudi tu bil sprejem nadvse prisrčen in ko so popoldne na kulturni prireditvi nastopili ((Cankarjevi« tamburaši ter dramska družina z enodejanko «Dva raztrganca«, ni hotelo biti v prenapolnjeni dvorani ploska, nju konca. Prosta zabava se je nato zavlekla do pozne ure.
danes
25 III. 1952 ob 20. u« v ’ kinodvorani na
O P C I N A H
revija
OPERETNIH
melodij
Sodelujejo: ELZA BARBIČE'4 ANGELCA	..
MO DE ST SANCL
JOŽKO LUK*»
BELIZAR SANCIN IN „ RONNY ORKESTER'
IZ LJUBLJANE
Režiser in conferent’" MODEST SANCJ
Dirigent
DUŠAN S ANCI
Plese naštudiral OLGA GORjUP°VA j
Kostume izdelal ; modni salon D. MARTELANCE**
Vstopnice so v prodaj1 pekarni Cok
V sredo 26. t.m. ob ponovitev v dvora®
KONTO V E1'
Odpovedani predsto ^ Avditoriju V Trstu , predvidoma 5. in 5- m t.. I. Veljala boda vabila. ■
?.a TiiaSl<n
19»
V četrtek, 27. marca ob 17. uri v
LJUDSKEM GLE^ LISCU v KOPHU ¥ 2
premic*
jurček
Pravljica v štirih (
njih s prologob1
Spisal: Pavel Režiser: Modest Scenograf: Jože
Osebe:
it)U
Piščalka, popotni ..jj; zikant - Josip f ' --
Ce**
" ntttTfJ!
popotni	i
Lojze.
Meh
kant -- uojzk ■; -fir Trobenta, popotni^;; zikant - Jožko L? Jurček - Tea Star"
Jurček - Tea Le' i Matevž. Jurčkov , -Ljudevit Crnobori. , ta. Jurčkova ^ po
Zlata Rodoškova- ^ Čuvaj - Franc re# Lipe - Silvij Kjir; Cene - Srečko K Veter - Stane H3; jj;
 - — -
jeva; Snežak '
eter - stane sen. Stane StarJ^ Nevihta - Lelja jeva; Snežak '	„-\ti
Požar: Vila -	'
Sane i nova: K rcjr jr Ernest 7.epsUri3-,,a;
sancinova:	/je
Ernest Zegs: Ul|Ti'nV3: ,
kla - Valerija bVw\il \ Peter, hlapec ’
Guštin. - Na*»F še: Kamela Eddjr la. Kozliček, 9°: l
 x; it,: o t
ia. K«oziiceK, r. možič-ki, 2 degj«* diivja možičKa*
'-ca l,}1 V petek, 28. maž«*
ob n- unrIv
LJUDSKEM GXaH LISCU v Prva ponovi«*
J 11 R C ® ^
\ Pravljica v <	njih	s prolog-
?	Spisal: Pavel
 --
i
A D E X iZi
thodnevni rtf n.. 13. in 14- »prn
Ljubljano
Celje
Maribor
Ajdovi*'"” Vipavo Pore6	/
Vpisovanje	’F. ^
Adria-Express 5 b, telefon 294J3'
U R IJ
LJUDSKE K»I ?v.
Ul. GePPa	t<r
Ljudska	^
tek od 16- H c«
vsa.k ;°ri9 ur* ^ od 15. <do i*
it
tarski delavci okuSajo boli in boli
^Offo ljudi na Madžarskem
* »cer 7	 ...
'4r er 2 r®zočaranjem ven. , fa z gotovostjo ugotovilo, tn.-6? s?*e^ski deželi danes in. da ga tudi ne J tl- v Madžarski vlada JJ tam o despotizem, v ka-^e* P°leo elementov dr-*apiUilizm<iy mnogo , jtveške mračnosti, ustra-toehif ^J1 Metod' hi so prišle «<* (a^° veliat'e v Hitler je-
.Madinrske to vse totskv/, VUlei°- Po odredbi iz Wet>nJ'n E? hlaPčevskem pri. partij	Madž	delavske
HtviU° ^farski delavci, ^‘kno najmočnejši razred v "** Posta oljeni
bom*« p0stavl^ni v grobo Me .it,’	brez	pra
R *Moco dejo pa Prisvaja ^et-aiec.
>ž#ra
si še «a-paraeitski ižko-
)«■ neomejeni in k jo,
S^™«« pod L®*}«»fci 2
tyiiA ',e' "
% ^astr!ik vseh sredstev s*ZS«*»}o, Ur je. glede
' Vr0izvod
\ Wpo!ti0 podrejenost teh del
Mezi, tudi edino *i„e?.^aJ' Nikomur niti
ko obliko na prehodu
na
neprestano
in vse bolj
tai^i2i-ai;Jce neposrednim
k»iL^r^e’ da bi Primitivno *k»nit e °bti,co m prehodu ične dobp imel za-♦'Otno zaprebk-dno fazo. Na-Wis ' država	„... —-—
*&•"* "toč
- K pi-aoi,
®ja;eem.
j>t PvoJij pl"‘ ikonska odred.
^ iz lo)30 "lfl,di<zrske sfcup-JiMjj! fa t950 navaja v svo-^ PodiJ'1 ^ena’ da je držav-^em *ti4t0 podjetje«. v ,esil-(n!ort3 j .^tntoska zainte-^jučna« !*rža!;e «PopOlna in '“'Btterpe.-m a °'!0 'rdela ped til*- ni nadzorstvom vo-
. Piistojn; „■ .	■	™	"*"■*—
*^et, 3	, minister, 2. mestni
j >lsZrijska ali druga
^ p0(j ’ . združenje, ki spa.
*■'. spaiiar,'Inistra> s- združenje,
^ mestni svet. kot
7. Ta .J Paragraf te odred-
) da ,v rcdb“ Predvideva lu-
rtkkr ,.. 11(1 čelu. podjetja di-
V o»wwfir c/*/-
°r9<tea», (oj je ((iahl:o
ki
-(mo 0fj ^ l(Za delo podjetja J Pa jJS<^0re»l», Festa vljaj.0 >in*„ er al1 industrijska, ®!i kakšna druga ^idr. združenje, ki je °<>l4«0Ci,?,e'l0> mestni črki, «»iJ’1	vodilni or-
. spet ali njemu
VtJ«teUija».
. dustriraui zakonski dečkrat imenovan
O k	t?	.
•rokah,
nk°o,:ih
s'v,n središču v Bu-tv ^ 0Je osredotočena vsa ■j^ih n. Posrednih ovciz-
OSu‘“; k° je d°vcra 0
rfJ*.W 2 gospodarstvom, fcnv,.’ a tudi nekdanji o c-
t^lJrkot '• podjetjih •' r^aih! ^etja- Pitijski in lij/dt, kf., °d}a» je moral biit Dl	llied°va. kolikor to-
SSzt-eza bila za .	’	r,aSto kvarna in ne-
uJttt*rfh*>0wmi in ‘Zkustvl,
^befril‘a ZSSK' Par'
imcl na,l°9°f
^<,roiivodn}°v ta'
tJ^ta n, tskem sistemu, sin-iLsv°nhlVlizaciia n morala Je 5°nfprencah o p ro-
5? rv*r
d«j •	elajo dovolj «do-
-vuae/ (i
podjetju, občost
_ .	Podjetja pu je z
tl. "O ohu	k*oni dobil vso
>c,;j ... .
te kaznovanja.
e-N nad
s^Ce0^’? da ji
>• na ulico
ŠT*°te., 0," delavci in njihovim J^nic. tadi, da jih je iz
.	,1U	Ulico,	u	2Q.
®den ,>	ri*ča.
S	no>'	centralne.
b Part;; dtadžarske delat:■ JdUto \H.e ie 9. septembra 5* o S pisa! » "Sdbad. ne-^Ul r;eb!}ostih vladajočega ^	' »i^lVidiialneinn. rnd-
wl* 4r?«.?'t0^®tave (okolišči-!.<iCno 'jejo in kmeto-N Da* rfke‘- "To pa je M°kavov kot Pa go-telu	.'5m°	s’ebo	obdelo-
h.,1^ nek t m.veokrat je bilo 4kr^pi,Ur' *> sem nako-k?es o. . 2a eno večerjo, tjj Pa inia'te Vet in .ie lejoši-’ .S. ^.ate od tega? Več pri-
Von 	...	_
^	^	več
C.1 8e Ubijate ,porabite - In Vi :rriate lLy?1 smo se mi. luS>k)^ , b0llie. sohotvanje Via-’ Od nij *° iz naših žu* vf1 Samr, gospodarstva
ninSn°St in
sv^oia 6 nik°U miru, bo0 <pTa' n,e 0 Petl<u, ne o Ne vem. kaj
^ -Za moie feerit 0 bit,o gospodarili.
6a b tkipravn- Za <<i{van't,) in
Itrn^6 »oznato Sami doma- Vi Voir, de br,v.Vec konoP'ie in s>' «SošteHte ®»‘. kaj je 'W 'vsakp , J?,8 in «žniderja» C K ' Poklicali na
tolp w*«aj' te -Vs® kupl >n Ie .P" da k ln se ko dra-
^ k° Pride d.kaj zaI°Slo! -dvi ^.et i J	Porabite vsa-
3>ar. tri gvw namt'sto enega O. ^ namesto dva ith* to en« ^ sest in več, '► da nf S/0tce deset. Po-Hj °vrat e,c 5tatve in da
!% * vidim0 Tkar E'
Si,4® ne .,	■“ Pa ml po-
fee	medli, po-
kfUb in vamasče vefino bolj S , ®*k.»	1®	začel mesti
^ resnicf)
"Saj zadreg nono sPravil
kHI
“teci ^ ^0ll'.an)kanie. kol HrLkašče^ blle tudi takrat
tf. v tihe	Pa so bile
ie bilo dosti
tub:
>n tetini
Pa je bi-
te je upeljal na Madžarskem z veliko pomočjo Sovjetske zveze, a te nove metode vodenja še vedno niso prodrle v kri madžarskih voditeljeva.
«Prva posebnost individualnega vodstvan, piše uSabad nep», «je to da je eno zares in. dividualno, torej vodstvo, ki ne počiva na odlokih konferenc, «trikota v podjetju» ali katere koli druge skupine, temveč na odlokih oz. odredbah enega človeka, t. j. odgovornega voditelja». Po tej analizi je druga osnovna poteza ta, da je treba voditeljem podjetij, naj bodo oni višji, srednji ali nižji, zagotovili dalekosežno pravico vodenja, tako da voditelj postane epopolni gospodar, ki ima pravico nagrajevali in kaznovati».
Tu šele prihaja. — ko pride do vprašanja kazni — na vrsto madžarski delavec in njegov položaj v. madžarskem gosp.o-darstvu, gospodarstvu dežele sovjetskega bloka, «ki. je z velikimi koraki šla v socializem» — pod nadzorstvom Sovjetske zveze. O tem položaju govori neka druga zakonska odredba Prezldija madžarske skupščine. Objavljena je bila 16. februarja’ 1951. leta, veljavna pa od 1. januarja dalje ter obravnava vse mogoče vrste ((prestopkov« raznih krivcev — od delavcev v tovarni do kmetov na njivi. Vrhovno sodišče Madžarske je razložilo njene odredbe, po katerih je na pr. ((samovoljno in neopravičeno» izostajanje z delovnega mesta ((samostojno krivično delo, za katero je predvidena kazen do pet let zapora. A,ko je prekršek delav. ske discipline napravljen brez zle namere, je predvidena kazen od enega meseca do dveh let poboljševalnega dela. Med prestajanjem kazni dobiva Jelovec od 10 d.o 25 pdsz. manj prejemkov. Toda tudi zapor ni izključen za take lažje primere, kajti sodišče lahko odloči tudi zaporno kazen.
S časom Madžarska preživlja vse večji del svoje žalostne proti. V nekem, lokalnem partijskem listu pojasnjujejo ženi nekega rudarja, kaj vse je njen mož, ki je dvakrat izostal z dela, izgubil zaradi svoje nediscipliniranosti. Predvsem je izgubil pravico na cnagrado za zvestobo» (verjetno Sovjetski zvezi) ter okrog 800 forintov, nato pravico na mesečno nagrado okrog 200 forintov, dalje dva dni. izgubljenega plačanega. letnega odmora 100 forintov, dva dni izgubljenega dejanskega zaslužka 80 forintov m končno še globo, k, z ne. se prav tako 80 forintov. Vsega skupaj okrog 1340 forintov Poleg tega pa je la rudar izgubil tudi pravico, da si kupi 70 dkg posebnega obroka slanine za december (t. j. mesec, ko je bil knediscipliniran«), pravico na 6 kvintalov premega, v primeru če zboli, dobi parno 50 odst. plače c d preživnine.
To je bilo 1951 leta, sedaj so šli še naprej. Odredba madžarske vlade iz leta 1952 vsebuje določbo, da vsak delavec, ki je samovoljno zapustil delo'ali bil disciplinsko odpuščen, izgubi stanovanje. Kdo ve, kakšne ukrepe pripravljajo v svoji deželi infermbirojevski oblastniki za bližnjo bodočnost, kajti član centralnega komiteta rna-džarske delav-skr; partije v no' vembrski številki «Sabad napa« dobesedno trdi, da "poste-ja ■ zahteva za individualnim, vodstvom v madžarskem■ gospodarstvu vse močnejša, v kolikor se zaradi krepkega gospodarskega razvoja vse bolj u-
lo pod našimi strehami po 30, 100 to tudi več kiznanjkov (25 1) pirjevke to pšenice. Tudi ajde je bilo zadosti za kruh in polento.«
Tako se je sukal razgovor med nonotom in mladimi na dvorišču, v hiši ali na trgu pred cerkvijo, nekam tako tudi med ostalim rodom dedov in njihovimi sinovi, a še bolj vnuki Vsak je hotel imeti svoj «ražon». Vendar ni bilo med njimi tistega preloma to ostrine', kot je to danes, ni bilo dveh tako ostro ločenih svetov, ki se irključujeta to ki drug drugemu očitata, da je vse, kar je, oziroma kar je bilo «za nič». Zlasti velja to za novo poko-lenje, ki z običajno kretnjo «kaj si stari veste«, dokazuje, 03 ne pozna zakonov zgodovinskega razvoja, po katerih se življenje (gospodarstvo, kultura i. dr.) nikoli ne gradi na novo, samo iz sebe, ampak se staro v večji ali manjši meri vedno vraste v novo; pomeni da raste novo na tem, kar mu nudi staro dobrega, koristnega, življenjskega,
b <s
Nono je zelo cenil leseno orodje in posodo. Najraje je jede! in pil iz lesene sklede z leseno žlico in vilicami ter trdil, da je to zdravo, ker ni nikoli prevroče niti preveč mrzlo. Tu-dt mi smo večkrat zajemali iz skupne sklede z lesenim priborom. Nismo mislili na bolezenske klice niti se jih bali, glavno je bilo, da je žlica čim več zajela. Jaz sem bil postržek in sem kot takšen imel pri zajemanju končno pravico.
Od lesenega orodja:	voza
orala, brane, škalirja, gnojnega koša do podvore to žbrince (koš za listje) ni več starega voza in orala. Zadnji leseni voz, ki Je kot pozabljen upokojenec 1 sramežljivo stal pod lopo ob no-
stvar jajo osnove socialistične organizacije proizvodnje»,
V Madžarski je namesto asociacije svobodnih proizvajalcev dobil madžarski narod taborišča in zapore, v katere se pretvarjajo že same tovarne. Presežek dela ni več plen kapitalistov, zato si ga pa prisvaja novi izkoriščevalce — domača vladajoča kasta manj, Kremelj bolj.
Ko iz dežele s tako stvarnostjo prihajajo glase vi o takem ustroju, o vse večjem števila koncentracijskih taborišč, o vse ostrejših ukrepih neke despotske vlade, je to samo znak in priča, da ima izkoriščano ljudstvo svoje mišljenje o "Socializmu« Stalinovega kova.
Po »Borbi*
Jutro na tržaški ulici (Foto Magajna)
JUGOSLOVANSKE REVIJE
01) prvih dveh številkah a
nHrvatsko koto* Matice hr-vatske je že pred desetimi leti doseglo sto let svojega obstoja, saj je prvi snopič izšel 1842. leta. in sicer samo z naslovom «Kolo» in s podnaslovom itClanci za liitera-turu, umetnost i narodni , život«. To je bij Prvi hrvatski književni časopis (danes bi dejali revija), tisti, ki ga je urejail in največ odločal o njem, pa je bil pesnik Stanko Vraz. Po zadnji vojni je »Hrvatsko kolo« nekaj časa izhajalo (prav kakor pred vojno) v obliki knjige ob letu, od leta 1948. pa kot tri-mesečnik, ki je lani zaradi težav postaj celo polletnik.
V letu 1952. pa je Matica hrvatska sklenila revijo poživiti in ustvariti, iz nje mesečnik. Glavni urednik je pes-
nik G. Krklec, odgovorni pa pisatelj Vjekoslav Kaleb.
Doslej sta izšli januarska in februarska številka, o katerih bom na kratko poročal posebno o prispevkih, ki so v zvezi s problematiko Jadrana oziroma Trsta. Revija, ki izhaja na 64 straneh, je bolj publicistična in kritična kakor čisto literarna. Hočem reci, da sploh ne prinaša daljše proze, ampak le čisto kratke. nekaj strani obsegajoče odlomke to pesmi, sicer pa zvečine publicistično in kritično gradivo. S prozo sta v prvi. številki zastopana Pe-tar Segedin (odlomek potopisa pod naslovom «Rim») in Vladan Desnica s kratko novelico «Formalist», s pesmimi pa Jure Kaštelan. že 1. 1925. umrli A.B. Simič in Baude-
IZ
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije nam je poslal dopis z navodili, kako se uporabljajo sveži pesni rezanci za prehrano živine, ker jih je tovarna- sladkorja in ■ špirita v Crvenki poslala p kraje, kjer je sneg uničil velike množine krme. Ker na Tolminskem, kamor bodo v glavnem poslali krmo, mnogo bero naš dnevnik, ta navodila tudi mi objavljamo.
Delovni kolektiv tovarne sladkorja in špirita v Crvenki je zaključil, da v prid prizadetim krajem od snežnih padavin v Sloveniji podari 2.000 vagonov svežih pesnih rezancev, ki naj bi služili za prehrano živine v tern letu, ko bo zaradi poznega snega vegetacija zaostala, a zaloge krme se bodo pred časom uporabile. Na svojem zadnjem zasedanju je delavski svet tovarne sprejel še nadaljnji sklep, da bo delovni kolektiv kot svoj prispevek prizadetim krajem izvršil brezplačno tudi naložitev v vagone. Tako. bodo peani rezanci stali samo toliko, kolikor znaša vo-zarina, kar s popustom 40 odst.
silirajo in konzervirajo z mlečno kislino, ki jih čuva od nadaljnjih vrenj, kakor so to masleno in ocetno vrenje, katera u-stvarjajo kisline, ki so za. organizem škodljive, zraven .tega pa pretvarjajo rezance v ginilo maso.
Tako vkisani in konservirani (silirani) pesni rezanci predstavljajo dobro to okusno krmo za goveda, ovce pa tudi za prašiče.
Hranljiva vrednost vzporedno s krmsko peso po Hansonu je:
Prebavljive Krnske beljakovine:	enote:
Krmska pesa	0.4	10.1
Pesni rezanci.	0.5	9.9
Lahko 'torej vzamemo, da so •jpb hranljivi vrednosti' enak! 'hranljivi vrednosti krmske pese, samo ‘ s to razliko, da so iz njih izločeni vitamini in mineralne snovi.
Po vsem tem. pesni rezanci predstavljajo dokaj enostransko krmo. kateri manjkajo osnovne snovi, mineralne snovi in vitamini. So pa 'bogati na ogljikovih hidratih, predvsem pa vsebujejo fiziološko
živinske krme
znaša toliko, da bodo rezanci i postavljeni na najoddaljenejšo postajo v Sloveniji stali 1.5 din za 1 kg.
Pesni rezanci so ostanek sladkorne pese, iz katerih je. s. procesom difuzije — izluživanja izločen sladkor. S tem procesom pa ni izločen samo sladkor. temveč tudi ostale snovi, k; se kristalizirajo, izločeni 50 tudi vitamini, kakor tudi mineralne snovi, fosfor in drugi minerali nujni .za izgradnjo živalskega organizma. Pesni rezanci so torej siromašni na teh osnovnih snoveh. Tudi ostanek beljakovin je minimalen. Prava hranljiva vrednost se v pesnih rezancih sestoji v glavnem iz ogljikovih hidratov, ki služijo 'živalim za ustvarjanje kalorij in masti.
Takoj po izpiranju so pesni rezanci sladki. V njih ostane 0.3 do 0.6 odst. neizločenega sladkorja. V posebnih kanalih ali pa v kupih visokih 2—3 me-trc se po kratkem času izvrši mlečno kislo vrenje, ter sedaj mlečna kislina nastopa kot konzervator. Pri tem se izgubi tudi precej vode in se krmska vrednost občutno poveča. Pesni rezanci se na ta način
vodo in mlečno kislind, ki oboje ugodno vpliva na živalsko prebavo, posebej pa še na proizvodnjo mleka pri kravah molznicah. To pa samo takrat, če poleg njih hranimo tudi krmila, k; te -snovi, katere pesni rezanci pogrešajo, (beljakovine m mineralne snovi) imajo v sebi in obrok izpopolnjujejo. Ravno zgto jih ne moremo smatrati kot krmilo, ki nam bo nadoknadilo krmo. v celoti, temveč samo kot krmo, ki kot dodatek osnovni krmi. senu, slami- da svojo pravo prednost v končnem proizvodu. To je posebno važno sedaj,; ko so že krmila kakor je krmska pesa in silaža uporabljena, ter nam do paše in zelene krme zaloge ne bodo zadostovale. To krmilo nam bo poleg ostalih osnovnih krmil, sena. plev ih slame, izvrstno izpopolnilo pomanjkanje krmske pese in sila-že ter s tem pomoglo obdržati proizvodnjo mleka na višini.
Na prvi pogled pesni rezanci' predstavljajo maso, ki ima precej močan kisel duh. Tudi sam zunanji videz ni prijeten Sele če iih vzamemo v roko vidimo, da so to drobni rezan-
ci, iki so se spoprijeli v manjših in večjih kepah ohranjeni v mlečni kislini. Tudi živali jih v začetku' sprejemajo nerade, so celo takšne, ki jih nekaj dni tudi. ne povohajo. Zato moramo pri krmljenju podvzeti vse mere, ki so potrebne, da jih živali začnejo uživati, zraven tega pa. da nam kot hraiia dajo svojo pravo vrednost.
Kakor smo zgoraj omenili, so pesni rezanci že silirani. Ker pa sedaj pri odpremi iz obstoječih kupov, ki jih lahko primerjamo z zaprtimi silosi, prihajajo v stik s svežim zrakom in toploto, nastopa možnost škodljivih vrenj, maslenega in ocetnega, ki se vrši v prisotnosti zraka in pretvarja konzervirane rezance v gnilo in neuporabno maso. Zato je _ nujno. da pesne rezance takoj pri dostavi iztovorimo to konzerviramo, Pesne rezance lahko o-hranimo na več načinov in si-cer:
1. Najenostavnejši način. je, če jih pomešamo z žitno plevo ali seneno in slamnato rezani-cc ter spravimo v silos. Tako naloženo maso v silosu moramo pokriti s slojem žitne pleve ali slame, da onemogočimo pristop zraka
2. Ce nimamo na razpolago praznih silosev., jih lahko spravimo-v jarke i.5 do 2 m široke,- ki jih izkopljemo v zemljo, tam kjer ni nevarnosti od pc-dtalne, vode in kjer lahko napravimo odtok površinske vode. Na dno in op straneh da-rno malo slame, vrh malo zaokrožimo, pokrijemo s plevo ali .slamo in nato še damo plast zemlje 10 do 15 cm debelo. Od tod jih uporabljamo v potrebnih količinah za hrano.
3. Ce nam zaradi visoke podtalne vode ni mogoče rezancev spraviti v jarke, jih lahko zložimo v kupe nad zemljo: Te napravimo tako. da so na dnu široki največ 2 m in eden do eden i,n pol metra visoki v obliki zasipniic krmske pese- ali krompirja. Spodaj položimo slamo, s strani obložimo tudi s slamo ih nato pokrijemo z 10 cm debelo plastjo zemlje.
4. Manjše količine lahko spra vimo v prazne kadi ali druge odprte posode, pokrijemo z žitno, plevo in jih odtod uporabljamo za hrano.
količine in način HRANJENJA
Pesni rezanci so najbolj prikladna hrana za goveda in ovce v manjših količinah pa tu-
di ' za svinje. Najboljše se ob-l nesejo kot hrana za krave' molznice, pri katerih s svojo fiziološko vodo to blago mlečno (kislino ipovoljno vplivajo na proizvodnjo mleka. Dobra hrana so tudi za vole. pitano živino, manj pa za povsem mlade živino.
Dnevni obrok za odrasle živali (goveda) sme biti do 25 kg. Ne smemo jih dajati same, Najbolje je, če jih mešamo z žitno plevo, seneno ali slamnato rezanico. Obrok pripravljamo tako. da jih pomešamo s plevo ali rezanico en dan prej. S tem dosežemo, da se pleva ali re-zanica dobro prepoji to omehča, zraven tega pa se tudi izgubi močan kisel duh. Pri samem hranjenju moramo paziti, da dobro zdrobimo kepe, v katere so se spoprijeli kisli rezanci. Te kepe rade delajo motnje v prebava, ker živali, čim sp enkrat privadijo na uživanje rezancev, te precej hlastno zrejo. Začnemo z malimi obroki, ara j več 5 kg po živali. Dobro je, da v to mešanico damo vsaj 0.5 kg otrobov po živali, ki dietetično delujejo proti diaereji (driski). Ne smemo pozabiti, da v ta obrok damo tudi (odrasli živali) 5 do 6 dkg klajnega apna in 4 do 5 dkg živalske soii. Posebno oprezno jih moramo pokladati visoko brejim kravam, kjer obrok ne sme biti večji od 10 kg na žival in na dan.
Zelo rade uživajo pesne rezance ovce, katerim se tudi morajo pokladati pomešane z žitno plevo ali seneno in slamnato rezanico kot je to navedeno pri goveji živini. Dnevni obrok lahko doseže 2 do 3 kg. Tudi tu ne smemo pozabiti na klaj.no apno in živalsko sol.
Ce jih pokladamo prašičem jih pred hranjenjem malo poparimo s toplo vodo. da s tem ublažimo kislino, ki bi lahko povzročila motnje v prebavi. Tudi prašičem jih moramo pokladati z ostaiimi ka-mili največ do 4 kg na odraslega prašiča. Tudi tu ne smemo pozabiti na klajno apno in živalsko sol.
Posebno pozornost moramo posvetiti gornjemu sloju rezančev. ki se navadno v debelosti od 5 do 10 cm hitro kvari. Tu se z maslenim to ocetnim vrenjem rezanci pretvairjajo v gnilo pokvarjeno maso. ki je za hrano škodljiva. Zato moramo zmeraj pred uporabo ta sloj odstraniti
in ga ne smemo mešati v krm-ski obrok. Ce so rezanci dobro pokriti-, se sploh ne kvarijo. Pesne rezance lahko ’ hranimo do nastopa visokih temperatur. Ko nastopijo, toplejši dnevi se rezanci hitro kvarijo, gnijejo. Zato jih moramo naročiti samo toliko, kolikor jih bomo lahko pokrmili do pričetka paše in zelene krme. Za siliranje čez poletje pesni rezanci niso.
Tovarna bo začela z odpremo takoj ko dobi naročila. Vso dostavo je prevzel Kmetijski magazin v Ljubljani. Interesenti naj se s svojimi potrebami takoj obrnejo na Kmetijski magazin Ljubljana. Parmova ul. V svojih naročilih naj označijo količine in zadnje iztovorne postaje. .
T.O.
laire z dvema prevedenima pesmima. Ob petdesetletnici pesnika Dobriše Cesarica je spregovoril pesnik Vladimir Kovačič, medtem ko piše Sime Vučetič o prozni knjigi Ivana Dončeviča «Bezimeni», Aleksander Flaker o Čehovu v Opatiji, Josip Tabak o Cervantesu to Neven Segvič o arhitekturi in javni kritiki.
Druga, februarska številka Brvatskega kola« je po prispevkih zdaleč zanimivejša. Ne po literarnih, ki so slabši, ampak po publicističnih. Pesmi so napisali Tin Uje-vio, Marin Franičevič in Jakša Kusan, Grga Gamulin pa je prevedel šest pesmi Gio-vanni Pascolija pod naslovom ((Alexandros». S prozo sta zastopana Novak Simič in Duško Curčija. V leposlovje bi morali šteti tudi ((Colloque sentimenitale« znanega hrvat-skega slikarja in likovnega zgodovinarja Ljube Babiča, ki ga je navdihnilo slikarsko delo Nikole Božidareviča v cerkvi sv. Marije na Dančah ADubrovniku iz 1. 1517. Drugega dalmatinskega likovnika, Juraja Dalmatinca, kiparja, ki je deloval v 15. stoletju (posebno šibenska katedrala). je na desetih straneh revije prikazal Ljubo Karaman. Aleksandar Flaker je pod naslovom aCelestinove iluzije in ruska stvarnost« spregovoril o nedavno izišli študiji dr. Marje Boršnik.
Posebno pozornost pa vzbujata dva prispevka. To so ((Glembajevsko tržaške variacije« režiserja Branka Ga-velle, ki je pred meseci v Trstu režiral Krležino delo ((Gospoda Glembajevi« in zapisek Iva Mihoviloviča ((Aktualnost jadranskega problema«. Ker sta oba prispevka v neposredni zvezi s Trstom in našo zemljo ob Jadranu, bom o obeh malce več spregovoril
Nedavno Gavellino bivanje v Trstu je že sprožilo prispevek v novoletni številki zagrebškega ((Narodnega lista«. Sedaj je Gavella poizkusil na zanimiv način razložiti ((glembajevščino« in prikazati, da so ljudje, ki jih
Mlad kitajski arhitekt v Ameriki je napravil načrt za ta hipermoderni urad, ki ga je postavil na streho nekega new-yorškega nebotičnika. Urad ima dve nadstropji in je ves iz stekla; sloni na enem stebru. Spodnji del ima obliko kocke, zgornji pa obliko valja. Za okras prostorov so kipi, slike in eksotične rastline
Krleža na splošno označuje kot «Grke» in ((Benečane« pravzaprav Tržačani. Isto tako tudi njegovi «Danielli» in različni «Grandi». To so, pravi. ((tržaški velik; trgovfci«. dalje pa si usoja trditi. «da so mnoge izmed tistih tvrdk in številne izmed trgovskih zvez, ki v Glembajevih nastopajo pod bombastičnimi evropskimi naslovi, pravzaprav :e poetična pretiravanja posameznih vsem znanih tržaških «ič» jn «ch», «elli» in «o'lli» itd.« In še naprej, je mnenje, da so «Glembajeyi plod Krležine literarne fantazije. toda ta njegova fantazija je skoraj že pod njegovim peresom prerasla svojo literarnost to se skoraj tudi samemu Krleži vsilila kot od-svitanje čiste stvarnosti.« Članek je tako zanimiv, da bi ga kazalo v celoti prevesti na pr. za tržaške ((Razglede«.
V tristranskem zapisku je znani publicist Ive Mihov,i-lovič spregovori!	o zbira-
nju in obdelavi vsega gradiva 0 jadranskem vprašanju. Pledira za stalni arhiv vse mogoče literature o jadranskem problemu, in sicer na podlagi gradiva, ki ga je Milan Marjanovič zbral za razstavo v zvezi z borbo za naše zahodne	meje, Ta’
razstava je bila v Zagrebu pod konec lanskega leta. Povsem je na njej	manjkalo
gradiva s področja italijanske publicistične iredente, ki je močno delavna. Pisec potrjuje, da so naše meje z Italijo v mirovni pogodbi določene, da pa jadransko vprašanje. žal, še nadalje obstoji To italijansko iredentistično dejavnost Mihovilovič podpre tudi s čisto konkretnimi podatki, ko informira o delovanju nekaterih institucij oziroma glasil in listov. Tako omenja na pr. rimski «Cen-tro Studi Adriafici« v okviru Istituto del Risorgimento. pa Societa Istriana di Arche-ologia e Storia Patria. nadalje- tednika aDifesa Adriatica« to «Arena di Pola«, nadalje ((Bollettino« že omenjenega ((Centro Studi Adriati-ci.» pa dve nedavno izšli monografiji o Zadru in Lošinju, revijo ((Istri a e Quarnero Italiani«, v Benetkah tiskano revijo «Atti e memorie del-la Societa Istriana di Arche-ologia e Storia Patria« kakor tudi tržaške «Pagine 'Istriane« ih prav tam izhajajočo revijo «La Porta Orien-tale«. Ob konau se spomni še nekaterih leposlovnih del (Aurea Timeus, Lina Galli. Elia Predonzani itd.), ki se dogajajo na naših tleh. pisana so pa z iredentistično tendenco.
Pisec sicer priznava, da obstoji v Ljubljani ((Znanstveni institut za narodnostna vprašanja« in v Zagrebu ((Jadranski institut« (čisto znanstvena ustanova pod okriljem Jugoslovanske akademije; preselil se je pravkar na Reko), da je vse to zdaleč premalo. Zagreb naj bi postal tisto središče, kjer bi bil osredotočen študij celotne italijanske iredentistične literature. Potrebno je upeljat' ((sistematično evidenco vseh ukrepov na področju znanosti. književnosti in publicistike«. To naj bi služilo, kakor pravi Mihovilovič, kot ((temelj za kar moč trdno defenzivo«.
Ze samo iz teh nekaj vrstic je jasno, da so nekateri problemi, ki jih rešujejo pisci v okviru revije «Hrvat-sko kolo«, posebej Zanimivi tudi za bralce na področju Trsta in okolice. Zato sem tudi opozoril nanje. Nasploh je hrvatska publicistika, kar zadeva jadranske probleme, zdaleč pred slovensko, iz razumljivih razlogov pa je. mislim, prav opozarjati nanjo-T. P.
ITTRIKKI IM PABERKI IZ rBIPOVEPOVANJA STARIH DOMACISOT
Stara navada - železna srajca
vem težkem tovarišu, in leseno 1 oralo sta z mojega rojstnega doma izginila v začetku tega stoletja.
Nismo si mogli predstavljati, kako so mogli z neokovanim vozom po takratnih kolovozih to slabih poteh.
«Saj je šlo«, je rekel nono. «Večkrat se je kar na lepem sesulo kolo ali pa je odpovedal kakšen drugi del voza. Poti so res bile slabe in tudi ona, ki je šla iz devinskega grada proti Štanjelu po današnjem kolovozu ob devinski železniški čuvajnici (sedanje postajališče) čez gmajno na cerovsko pot skozi našo vas na Gorjansko, je bila slaba, čeprav je služila grofu... Največ sitnosti so delali vražji oključi (ovinki). Pa je le šlo.«
«Je šlo, je. a s križevim potom«, je dodal očf. Prvemu železnemu oralu, ki ga je bil moj brat v začetku tega stoletja skrivoma naročil, pa se je upiral tudi on. Ne pozabim, koliko prahu je povzročilo to oralo. Ko je brat prvič oral z njim in bil na tem koncu njive, je bil oče na drugem in obratno. Brat pa je glasno ponavljal: «Na, glej! Lahko orjem z eno roko... Na, glej! In voli! Ali so le malo mokri?... Skoda, da ga nisem kupil že prej!...« Oče pa je le še ponavljal: «Ce je bilo leseno dobro do zdaj, zakaj bi ne bilo še naprej?« Le s težavo se je ločil od tistega orodja, ki je neprestano škripalo in po vsaki brazdi zahtevalo popravila. Se imam dobro y spominu
njivo, ki sva jo z očetom — jaz sem gonil vole in pritiskal ((kolca« (plužna) za' uravnavanje brazde ~. dve uri orala, dve pa «orala». Sele čez leto dni je glasno priznal prednosti železnega orala. Ta primer potrjuje, da je-stara navada železna srajca. T0 velja zlasti za kmeta, ki zaupa bolj starim izkustvom kot pa moderni tehniki. Sicer je v tej hibi nekaj dobrega, a le, v toliko, v kolikor je slepo posnemanje novot večkrat drago. kar pa je v kapitalističnem gospodarstvu nekaj naravnega. Naj — ker je že beseda o modernizaciji kmetijstva — pristavim za sedanje in tukajšnje prilike to-le: Naš kmet ni bil nikoli deležen tehničnih pridobitev, ki bi mu mogle delo olajšati, skrajšati to izboljšati, kot je to bilo — in je še v ostalih gospodarskih vejah, zlasti pa v industriji. To veliko pomanjkanje ga gospodarsko obremenjuje. Ker ima uprava tega ozemlja za njegove potrebe, ki pa so posredno potrebe tudi ostalih socialnih plasti, ki težijo za gospodarsko samostojnostjo in napredkom našega ozemlja —, je naše kmetijstvo prisiljeno, da se vedno bolj nanaša — na samopomoč, ki se očituje v lastni stanovski organizaciji. Ta pa more pospeševati njegove interese le pod pogojem, če se kmet otrese stare navade in jo zamenja z novo, kar pomeni: namesto vsak žase — vsi skupaj. Le tako, le v skupnosti bo mogel izkoristiti že preizkušene tehnične novote, ki se lahko brez
bojazni in dvomov uvedejo tudi pri nas. Sicer pa nista skupnost in vzajemna pomoč nič novega. ker so se jih v stiski posluževali tudi naši predniki, š >;■* o
Nono je bil pobožen, vsako jutro je šel v cerkev, do katere je imel le nekaj korakov. Bral je iz velikih mašnih bukev «na star druk« (bohoričica). Dolgo let, jih je nosil v svojem «garžetu»; bile so tako pestrih barv, da so se, vsaj tako se mi 5e zdelo, spreminjale kakor spreminja svoje barve kameleon. Nekoč se je brat pošalil to :'ekel nonotu. da bi z njimi lahko dobro zabelili.
Ker ni nono slišal zvonjenja, je spomladi in poleti gledal z dvorišča, kdai se bo zamajal zvon, ali ®a 50 3a na to opozorili.
Zanimiva je, kako se je naučil čitaiti. A samo čitati.
«Imeli smo duhovnika«, je tekel, «ki mi je večkrat prigovarjal, da naj se učim ,puhšta-bov’. To mi ni šlo v glavo. Mislim, da tudi drugim ne. Pa je pritisnil na očeta to ta name. Nekajkrat mi je dejal, da naj se grem učit k duhovniku. Ko ni šlo zlepa, je šlo zgrda. Nekega dne mi je oče dejal: ,Janez, ali se boš učil iz bukev, alt pa v jamo s tabo!’ Besede so bile trde, očetov pogled oster. Izbral sem prvo, ker v jamo mi ni prav nič dišalo. Nisem zgrešil. Ce bi bil takrat malo bolj pameten, bi se bil naučil kaj več in bi mi bilo to prav prišlo. Prazna glava je 1res slaba. Pa učite se vi, toliko
bolj, ker gre svet vedno bolj na bukve! Vidim, da se je od moje mladosti do danes dosti spremenilo. Nisem mislil, ko sem bil , še otrok, da se bo ta svet tako menjal. Ne vem, kako je to prišlo. A je že tako, da ni na svetu nič stalnega.« In je pri tem skomignil z rameni,.. «Ti pa«, se je nato okre-nil k meni, vmenda pojdeš v šole. Le pojdi m glej, da bo kaj-iz tebe to boš kdaj bral mašo.«
«Ne, nemo! Teta pravi, da bom učitelj«, sem rekel.
«Uočenik... Prafesar?« Malo je pomolčal in nato modroval: »Tobak... lešniki... Eej, saj znam... Jaz te ne morem nikamor siliti, a zdi se mi, da bi bilo l-epo, da bi tudi ti imel novo mašo. Ne rečem — tudi uočenik je potreben. 'Učiti ljudi pameti, čitati, pisati, računati je lepa reč. Samo ni lahko učiti to razbašta-ženo (razposajeno) mularijo, ki hoče vse znati. Nekdaj je bilo tako: nono, sto, vnuk, kmalu pa bo narobe. Je že prišel čas, ko zna jajce več kot kokoš... Glej, da ne boš ti takšen! Dober bodi in pošten, da' lahko pojdeš po svetu z odkrilo glavo! Ne škodi nobenemu in pomagaj tistim, ki te v poštenem imenu prosijo jromoči! Tako bo prav!«
Take nauke sem stalno slišal tudi od mto-ere — toneb*re žene z majhne kmetije in s kopico otrok, vseskozi predane v svojo dovolj težko usodo, ki so jo takrat opredeljevali z besedo «trpež» in menda velja vsem kraškim ženam in možem. Kot preizkušnje ribiča morje, tako
tudi Kras telesne in moralne čvrstine svojega zemljaka.
!.’* »e
Ne morem izpustiti iz nono-lovega življenjepisa naslednje dogodivščine, ker je verna slika njegove dobe:
Ob nedeljah je nono še v pozni starosti poleti rad oddrsal v gostilno in prisedel k družbi starih, ki so prav tako kot on radi poždeli v senci in med opazovanjem balincarjev obujali spomine iz mladih dni, povedali kakšno pristno, spod-
čela. • Ko pa le te ni bilo, je vprašal o tem mežnarja.
((Veselica, nune Janez.«
((Veselica? Kakšna in zakaj?«
«Malo veselja in malo greha, nune moj.«
Ker je bil radoveden, kaj nai bi neki bila ta veselica, je odšel na veselični prostor. Dospel pa je k zadnji točki sporeda — V plesu. «Kaj, to da je tista veselica?« je rekel, ko si je ogledal plesni direndaj in vesela omizja ter nato odkrevsaj na svoj običajni prostor k bali-n-earjem.
«Vse nori«, je rekel, «mlado, staro, možje; žeme, dedci in ne-vodi... (vnuki) vse loka in .žlampa’, kakor da bi bilo zastonj. Jutri pa se ne bodo mogli skolebati iz postelje in se bodo ihtali... Pa kaj je to ples?
JANKO FURLAN
njekraško in se včasih med seboj prav otroško špikali. Največkrat so jo imeli z Gabrovcem, ki je bi! nekaj let mlajši od nonota. Spominjam se njegovega kazalca, menda desnice, močno ukrivljenega in izsušenega. Baje je kot deček — pastir rad stikal po luknjah za ptičjimi gnezdi. Ko ga je nekoč iztaknil in segel z roko v luknjo, je v gnezdu zadel na stru-pentoo (gada ali modrasa), ki ga je pičila v ta prst.
Neko poletno nedeljo je bila v vasi veselica ali prva javna kulturna prireditev, menda leto 1898, ki je privabila v vas polno udeležencev iz bližnjih vasi. Sokoli v kroju, petje, igra, ples-to je razgibalo mlade in stare. Menda ga je neikdo potegnil, da bo cerkvena slavnost, ker se je tudi on oblekel bolj ašnajtno« in čakal, kdaj se bo ta pri-
Vse se drsa, lomi na levo in desno, nazaj, naprej... Kot spa-kišča se zvijajo in pačijo- Sama grehota jih je... Saj smo tudi mi kakšno zaplesali... A smo plesali kot Bog zaukaže... In koliko godcev brez potrebe, samo da teče pri .koukani’ (stara tukajšnja rečenica pri špini (pipi) noter, pri koukani (vehi) ven). Eden naj gode ali dva... harmonika in boben! In tudi Pi-ščila (piščalka) je zadosti. Ce pa se godci utrudijo, gre lahko tudi ,na štimo’ (petje). Tako smo plesali nekada (nekoč)...«
Na to nonotovo jamranje se je stari Gabrovec okrenil k njegovemu ušesu in zavpil: ((Zakaj pa si se oblekel kot za opa-silo (vaški cerkveni praznik)?«
«Karonja, karonjasta... ti dre-kopezdljivec! Vse svoje žive ,dni si samo prespal in ne veš,
če si živ ali mrtev.«
Tako sta se oba malo nasadila in se tudi kaj hitro raz-sadila, ker je bil Gabrovec že zakasnil s svojim glavnim nedeljskim popoldanskim programom: z globokim dremanjem, ki so mu ga njegovi .vrstniki, sicer sami dobri dremavci, tako zelo zavidali. Mahoma je hote! nadomestiti zamujeno. Samo nono mu ga je danes prav tako zelo privoščil. Vsako toliko se je' nekam sumljivo ozrl. nanj. Neopazno je brskal in pribrskal izpod sedežne deske konjsko figo in jo previdno pobral. Cez nekaj časa je ta že mašila Ga-brovčeva usta, ki jih je imel v spanju vedno odprta. Nato se je nono oddaljil. Gabrovec je kmalu zače! mleti z ustnicami v veliko zabavo tistih, ki so to opazili in so jim taki ((koncerti« zelo ugajali. Ko se je Gabrovec prebudil in začel pljuvati, je nastal krohot. Gledal je sem in tja ter iskal krivca. Ni ga dobil.
«Sakra!... Saj vem, da mi jo je naštiirial Janez... Lump!« se je Gabrovec na pol jezil, na pol smejal in odšel.
Nono pa da je medtem, ko se ,je bi! oddaljil, dejal: «Kanaja. kanajasta je tako oherna (skopa), da je tudi konjske tige.»
Baje je Gabrovec nonotu to igro vrnil, ne vem pa, v kakšni obliki.
Tako so se zabavali očanci celo do najvišje starosti. Potrebovali so šale, zabave, dobre volje, ne da bi bilo prišlo med neposredno izbranimi tarčam: do resnejšega prepira. Veselje jih je bilo poslušati, ko so sc sestali tukaj ali tam in med resnim razgovorom na pravem mestu neprisiljeno to z običajno mirnostjo vtikali kakšne slane, da se je vse zazibalo v smeh: kot da bi bila dala šele ta zabela pravi smisel razgovoru.
(Nadaljevanje sledi)
\/Df ki C	Vremenska napoved za danes
Vlil AAI	obeta menjajočo se oblačnost
f I \ Im ITI m	z nadaljnjim porastom tempe-
rature. — Včerajšnja najvišja
temperatura v Trstu je dosegla 13.7: najnižja pa 6.8 stopinj.
£>TRA\ 4
ŠPORTNA POROČILA
». MARCA 10M
m
m
LtiSHSSSSSnsraai^S
TRIESTINA JE PORAZILA BOLOGNO S 4-1 (3-0)
Zasluženo, toda previsoko
Bologno je bila prvih trideset minut v premoči - Curti se je maščeval za vse, kar se je o njem slabega govorilo
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35:
Poje vokalni kvintet Niko Štritof. 20.00: G. Puccini: <tLa Bohe-me», op. 4 dej. — Trsti II.: 18.15: Brahms: c-molu. 20.02: Koncert violinista Dobronyja. Trst I.: 14.00: Arije iz opere «Aida». 17.30:_ Klavj ski koncert. — Slovenija: 12.00: Fantazije iz <*“• 18.30: D. Švara: I. dej. opere »Veronika DeieBP^j
Končno zmaga. Ne odgovur• ja sicer rezultatu, s katerim je Triestina odpravila Bologno, ostane pa vsekakor zmaga, prislužena. že v prvem polčasu. Začel se je v znamenju tržaške katastrofe, posebno še, ko je Bellonija zabolela noga in so ga preselili na mesto desnega krila, v ozadje pa povlekli Ciccarellija, A je ravno la preselitev prinesla prvi gol. V 30. minuti je dobil na položaju krila žogo Belloni, jo podaljšal pred vrata, kjer je De Vito z glavo dosegel svoj prvi gol letošnje sezone. To mu je dalo toliko zagona, do. je proti. vsem pravilom (njegovim) zaigral dobro, a prevročekrv-iio. Sodnik Silvano iz Torina ga je zato skupno s sokrivcem Bernicchijem dve minuti pred koncem prvega polčasa vljud: no povabil, naj zapusti igrišče Obe moštvi sta torej v nadaljevanju igrali z desetimi mož mi, pa to ni bilo več važno. Bezultat je bil 3-0 in s tem igra zapečatena.
Ako bi po čudnem uaključ. ju nekdo opazoval igro prvega odločilnega dela in po čudnem uakljtičju prezrl gole, bi nikakor ne mogel presoditi, katera stranka jih je zabila. Tek ma je bila raztrgana.
Na strani gostov Cappello, ki je za vsako žogo prišel prepozno in razen nekaj driblin-gov visoke kvalitete, ni pokazal ničesar. (Izgovor o značaju igralca pač ne opravičuje "se njegove lenobe). Oba kril. <-a Pilmark iti Jansen sta zato pretežno igrala, preko Cervel-1 irtija in Matteuccija, od katerih je posebno prvi s precejšnjo lahkoto prehajal svojega branilca in v prvi polovici rirvega dela igre nekajkrat dvoril zrele priložnosti za gol. Zoga je zadela prečko, drugič je zopet imet srečo Nuciari, ki postaja zadnje čase nekoliko nesiguren.
Obramba postov je bila slaba in bi Triestina v drugem polčasu brez težav lahko dala še kaj golov, saj preigranje nasprotnika ni bil težak problem. I tem časovnem razdob-lju je paševal Curti in se maščeval za vse slabo, kar se je
Sistem je končno
začel delovati
BOLOGNA. 24. — Obiskoval, cj nekega mestnega bara to do. segli na nogometni stavj gru «13» in sedem «12». Igrali so po sistemu, katerega si je izmislil neki Auguslo Riva in ki zahteva 68.000 lir na teden.
Skoraj 40 milijonov priigranega denarja bo razdeljeno na kakih 20 oseb.
Riva že od ustanovitve stave izpopolnjuje svoj sistem irt je že več kot stokrat priigral majhne vsote. Sedanji zadetek ,ie prišel po šestih tednih popolnih neuspehov.
BARI, 24. — Do primera športne nestrpnosti je prišlo v nedeljo po tekmi med domačim moštvom in enastorico «Carbo-nare», ki je tekmo izgubila. Igralci «Carbonare» so napadli sodnika, medtem ko se je namenil v garderobo in ga grdo zdelali. Posredovati so morali orožniki, ki bo potem spremi!! sodnika do doma,	,
o njem pisalo in govorilo. Bezultat je bil tedaj zagotovljen, Curtijeva bogata izbira fines, fint in driblingoo je razveseljevala parter in galerijo. Je edini, ki od Triestine dovršeno obvlada poklic. Kavalirsko je kljub ugodni poziciji prepustil žogo četrtega gola Boscolu, potem ko mu je nekajkrat poprej napravil podobne, vendar nekoliko manjše usluge.
Videli smo zmago in pel golov, nekaj brcanja in celo majhen pretep, imeli, pri tem
lepo vreme in župana Bartoli-ja na častni tribuni. Na poti domov torej zadovoljstvo.
REZULTATI:
Alaianta-Radova
Fiorentina-Lucchese
Juventus-Pro Pa tria
Ccmo-Lazio
Inter-Legnano
Milan-Torino
Ncvara-Napol:
Palermo-Udme- e
Sampdoria-Spaj
Triestina.Bologna
m, v,
1.1
1-0
5-1
2-1
4-0
4-1
1.0
2-1
1-0
4-1
Boscoia so nepravilno zaustavili v kazenskem prostoru. Dosojeno enajstmetrovko je Curti spremenil v tretji gol nedeljske tekme. Vratar Vanz se je vrgel v pravo smer, a je žoga šla v sam kot in intervencija ni zategla.
AfA OSEMDBSKTMETRSKI SKAKALNICI \/ PLAl\flCI|HaJVEČJE PRESENEČENJE 17. KOLA PRVENSTVA ISTRSKEGA OKROŽJA
NEPRIČAKOVANA ZMAGA Domači poraz Pirana AMERIK ANCA WEGEMANA-----------------------
PO ČETRTEM R0LU JDGnSLOU/IHISKEGA IVOfiOMETNEfift PHVE1ST11
Lokomotiva - edino neporaženo moštvo
V drugi skupini vodi Hajduk pred dobrim Vardarjem - Dinamo premagal Partizana
Drugo mesto je zavzel Avstrijec Bradi - Klančnik četrti Med tekmovanjem pihal močan veter, kljub temu ni bilo padcev
PLANICA, 23. — Centralni dan letošnjega planiškega tekmovanja je privabil v nedeljo ped skakalnico 5000 ljudi. Zal udeležba na tekmi tega zaoima-nja ni popolnoma opravičila. Kot običajno so prispeli Avstrijci z Bradlom na čelu, kot običajno ni bilo kljub velikim obljubam nikogar jz drugih držav, razen Amerikanca Kei-tha Wegemana, ki je proti vsem pričakovanjem zavzel prv0 mesto. Skakal je stilno najlepše, najdalje in potrdil, da je skakalec yelikih kvalitet ter da 12. mesto na letošnjih zimskih olimpijskih igrah ni bilo meja njegovih sppsobnesti. We-geman je po odličnemu prvem skoku pristal na 81 m, medtem ko je drugi najdaljši skok do--egel Bradi s 73 m. V drugi seriji skokov so rezultati bili slabši; vsi tekmovalci niso hoteli zaradi močnega vetra, izgubiti že pridobljenega mesita.
Ugodno je presentil Avstrijec Leodolter, kj je v zadnjih časih močno napredoval Sigurno je zavzel tretje mesto. Domači ni letos najboljšim tujcem niso bili kos. Med njimi je bil prvi Karel Klančnik, ki se je maščeval Poldi za prejšnje poraze.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano. Kljub vetru padcev ni bilo.
Tehnični rezultati:
1. Keith Wegeman (ZDA) 216 točk (Sl, 70.5 m); 3. S ep o Bradi 208.5 (73, 72 m); 3. L. Leodolter (oba Avstrija) 201 (73, 67 m); 4. Karel Klančnik
192.5 (66, 68 m.); 5. Janez Polda 191 (70.5, 72.5 m); 6. Rudi Finžgar (vsi Jugosl.) 189.5 (72,
69.5 m); 7. Ferdi Kerber (Avstrija) 186.5 (70.5, 63 m); 8. Jože Langus (Jugoslavija) 173 (65, 61.5 m): 9. Siegfrid Kostne r 172 (64, 61 m); 10. Helmuth Finding (oba Avstrija) 172 (63, 61.5): 11. Zoran Za lok ar 171 (64, 58 m): 12. Jože Zidar 166 (61.5, 57.5 m); 13. Stane Stanonik 165 (60, 65 m); 14. Albin Plan)c 161 (59, 58.5 m); 15. Albin Adlešič (vsi Jugoslavija) 160 ( 56, 62.6 m).
Upamo, da bodo drugo leto
zelo zaželeni tujci zares prišli in skakali na... obnovljeni mamutski skakalnici. Morda upam« preveč?
SMUČANJE
Mead in Reddish
i ameriška prvaka
STOWE, 24. -t- Olimpijina prvakinja Andrea Mead -Law-rence je zmagala v slalomu na ameriškem smučarskem prvenstvu. Rezutati:	Andrea	Mead
Lawrence 2:00.6; Lena Gale 2:10.4; Madi Spri, Ger-Millet 2:14.9; Anne Jones 2:21.7: Char. lotte Zumstein 2:25.3.
Med moškimi so bili najuspešnejši Evropejci. Zmagal je olimpijski prvak v veleslalomu Stein Eriksen. Reddish pa je postal ameriški prvak. Rezultati: a Schneider (Avstrija) 2:34.1; Eriksen (Ncrv.) 2:35.0; Berge (Norv.) 2:38.2; Reddish (ZDA) 2:42.5.
Lepa tekma Partizana - Buje zmagale v Kopru - V okrajnem prvenstvu vodi Jadran
Lestvica: Jadran 16 točk. Meduza B in Izola B 10, Piran B
Na nedeljskih tekmah v smučarskem teku je v Črnem vrhu zmagal Bojan Pavletič (na sliki prvi od leve). Drugi je bil Gorazd Vesel. Moštvo Planinskega društva Je osvotlio zmagovalni pokal.
17. kolo nogome tnega prvon tva Istrskega okrožja ni poteklo kot pričakovano. Monopol nad zmagami, ki so ga doslej imela vodeča moštva, se je začel ma jati. Dokaz temu je nedeljski poraz Pirana, ki ga je na igrišču pri Sv, Luciji premagala koprska Aurora. Pirančani so dve minuti pred koncem igre nešportno zapustili igrišče, ker je sodnik proti njim pravilno dosodil enajstmetrovko. Po tem porazu je Piran izgubil zadnje upanje, da bi se še uspešno boril z Izolo za naslov prvaka in s tem za .pravico nastopa na prihodnjem prvenstvu Slovenije.
Drugo večje presenečenje je prišlo iz Kopra, kjer je moštvo Buj, ki je na zadnjem mestu v .lestvici, zasluženo premagalo domačo Meduzo. Slednja je na stopila v dokaj oslabljeni Postavi,
Enajsterica Partizana se je v nedeljo rehabilitirala z visoko zmago nad Rdečo zvezdo. Ta je bila najlepša tekma, kar so jih doslej Partizanovi, fantje odigrali.
Izola ni imela težkega posla s Strunjanom,
Tretjo zmago dneva na nasprotnikovem igrišču je zabeležil Umag, ki dobro brani svoje tretje mesto v lestvici.
Brtonigia je s tesnim a zasluženim rezultatom porazila moštvo Novega grada in se tako izvlekla iz nevarnosti izpada iz prvenstva.
Rezultati tekem XVII kola; v Kopru: Buje-Meduza 2:1 (1:1), v Izoli: Izcla-Strunjan 7:0 (3:0), v Sv. Luciji: Aurora-Piran 1:0 (0:0), prekinjena v 43. min., v Kopru: Partizan-Rdeča zvezda 9:1 (3:0). v Sv. Jerneju: Umag. Soline 5:2 (1:0), v Brtonigli: Brtonigla-Novi grad 2:1 (1:0).
Lestvica po zadnjih odločbah tehnične komisije in po ponovitvi tekme Aurora-Meduza, ki so jo odigrali rr.ed tednom s zmago Aurore 3:0. Izola 33 točk, Piran 28, Umag 24, Aurora 22, Partizan in Strunjan 19, Soline 16, Meduza in Brtonigia 11, Rdeča zvezda 8. Novi grad 5, Huje 4.
Rezultati okrajnega prvenstva: v Izoli; Izda B-Meduza B 3:3, v Kopru: Ilirija-Partizan B 9tb,
9, Ilirija 8, Rdeča zvezda B in Aurora B 5, Partizan B 4. Bra.
nik 3,
PNS
Prva skupina; Lokomotiva nadaljuje svojo zmagovito pot. V nedeljo je odpravila precej gladko novinca Rabotničkega z rezultatom 3:0 (1:0).
Pred 18.000 gledalci je Dinamo premagaj Partizana s 3:1 (1:0). Zagrebški piva k je zaigral odlično, a tudi partizan mnogo bolje kot zadnje čase. Dinamo je praktično nastopil z desetimi igralci, ker je Ivica Horvat bil kmalu po -začetku poškodovan. Statiraj je na desnem krilu, vendar je dal prvi gol za svojo enajsterico.
V zadnji tekmi prve skupine je Vojvodina po pričakovanjih odpravila Mačvo s 3:0 (1:0). Gostje so igrali poletno, pa tudi ostro. Bolj ko se je kazalec pomikal proti koncu, večjo premoč so imeli domačini, ki bi trem golom lahko pridružili še druge.
Druga skupina: V Splitu je Hajduk tesno porazil Zagreb z 2:1 (1:0). Tekma je bila slaba, v čemer so se posebno odlikovali domačini. Igralci Zagre-.ba bj z malo večjo odločnostjo lahko dosegli delni ali pa morda celo popoln uspeh.
Visoko je zmagal Vardar nad Sarajevom. 12.000 gledalcev je prisostvovalo lepi tekmj svojega miljenca. Rezultat: 5:0 (3:0). Po zagotovljeni zmagi je Vardar zaigral ležerno, drugače bi rezultat bil lahko še višji,
V beograjskem derbyu je Crvena zvezda odpravila BSK z izidem 3:2 (1:2). Do 36. minute je BSK imel dva gola naskoka, nato pa je državni prvak izenačil, prišel v vodstvo. ki mu ga je pomagala obdržati deloma tudi sreča I. SKUPINA:
Korotan - Branik 2:1 (1:0), Železničar Mrb. - Sloga 1:1 (1:1), Nafta - Kladivar 1:0 (1:0), Odred - Mura 6:0 (2:0). Lestvica po drugem kolu:
Rudar	2	2	O	0	3:0
Nafta	2	2	0	0	3:1
Korotan	2	1	1	0	4:3
Železničar (M.X2	1	1	0	5:4
Branik	2	1	0	1	7:2
Odred	2	1	0	1	9:4
2elezničar (Lj.) 2	0	1	1	2:3
Sloga	3	0	1	0	1:7
Mura	2	0	0	2	1:8
Kladivar	2	0	0	2	0:3
Lokomotiva
Dinamo
Vojvodina
Partizan
Rabotnički
Mačva
II. Hajduk Vardar
Crv. zvezda Sarajevo BSK Zagreb
4 4 0
4 3 0 4 2 0 4 2 0 4 10 4 0 0 SKUPINA: 4 3 0
3 2 0
4 2 0 4 2 0
3 1 1
4 0 1
0 8:0 8
1 9:6 6
2 10:6 4
2 3:6 4
3 4:10 2
4 3:9 0
10:4
8:3
6:10
3:8
5:3
1:3
Odred - Mura 6 - 0
Rezultati nedeljskih tekem slovenske nogometne lige: Rudar * Železničar Lj. 1:0 (0:0),
Korejci in olimpiada
PUSAN, 24. — Na Koreji so začeli z nabiralno akcijo 80.000 potrebnih dolarjev za finansiranje potovanja na olimpiado v Helsinški. Korejska republika misli poslati na pot 35 tekmo, valcev, med katerimi so tekači za maratonski tek, boksarji, ro. koborci, dvigalci uteži in moštvo košarke.
Mnogo dobrega govorijo zla-ati o tekaču Shoju Yohm Chilu, na katerega bodo morali pri maratonskem teku resno računati, saj je dosegel čaes, ki so boljši kot ostali np tej progi na svetu.
ZADNJA POROČILA
MIROPIM POGAJANJA V PAM MIHU J0MD
Hilajsba odklanja preiskavo Mednarodnega Bdečega križa
PAN MUN JOM, 24. — Častniki vrhovnih poveljstev, ki obravnavajo dohodna pristanišča na Koreji, so imeli danes daljšo sejo, na kateri so Severnokorejci predložili nove črteže o dohodnih pristaniščih na Severno Korejo. Zavezniki so namreč odklonili pred časom predložene črteže. češ da so zastareli in netočni.
Častniki vrhovnih poveljstev, ki se ukvarjajo z vprašanjem vojnih ujetnikov, so imeli danes popoldan tajno se. jo, trajajočo okrog tri ure in pol. Sestali se bodo ponovno jutri popoldne.
Po cenitvi gen. van Fleeta imajo Severnokorejci in Kitajci na Koreji sedaj okrog 900 tisoč mož. 500 tankov, v glavnem sovjetske vrste «T 34». ter ogromno tooništva in ostalega orožja, vendar ne verjame, da bodo sprožili novo ofenzivo na Koreji. «Dovolj smo pripravljeni)), je izjavil, «da bi jih lah. ko neusmiljeno pokosili, ako bi pričeli z novo ofenzivo«.
General van Fleet je nadalje dejal, da se je morala Severnokorejcev dodobra dvigf-nila po ofenzivi v maju preteklega leta. ker so jim izbolj. šali prehrano, jih boljše založili z orožjem, municijo in obleko in kajpada tudi s propagando. «Sicer je severnokorej-I ski vojak mnogo slabši od borca OZN». je dodal general, «toda pod železno disciplino svojih voditeljev in vztrajno propagando, prenaša vse težave in rajši umrje, nego bi se predali). Van Fleet je ‘izjavil, da so doslej dali na razpolago v bojih na Koreji največje število mož ne morda Zedi-
njene države, marveč sami Korejci. General računa, da je sedaj pod orožjem 10 divizij Juž-nokorejcev in meni, da bi ti po prekinitvi sovražnosti lahko sami skrbeli za varnost svoje države.
Agencija «Nova Kitajska^ je danes z vso ostrostjo napadla odbor Mednarodnega Rdečega križa, ki je predlagal preiskavo v zvezi z bakteriološko vojno in ga imenovala med drugim »podkupljivega in nesram. nega slugo ameriškega imperializma«. S takšno preiskavo, pravi agencija, bi hotel odbor MRK ugotoviti učinkovitost grdega zločinstva, istočasno pa z nevrednim poročilonT odvrniti odgovornost od povzročiteljev bakteriološke vojne. Na vsak način, zaključuje agencija, ne bosta korejski in kitajski narod nikdar dovolila, da bi pajdaši ameriškega imperializma prišli v njuni državi s takšnimi zločinskimi nameni.
V zvezi z demantijem angle. kega	zunanjega ministrstva
glede bakteriološke vojne pa pravi	agencija, da »obstaja
med mednarodnimi tatovi čast. ni pravilnik, na podlagi katerega zahteva morilec, naj njegov pajdaš priča v prid njegovi nedolžnosti«.
Glasnik poveljstva OZN na Koreji pravi, da nameravajo morda nasprotniki s svojimi obtožbami pripraviti javno mnenje, preden bi se sami po-služili	teh nečloveških sred-
stev s tem pa, da odklanjajo preiskavo Mednarodnega Rde. čega kriia, bodo dokončno potrdili lažnivost svoiih obtožb.
Letalska nesreča
MARSEILLE, 24. — Petnajst oseb je našlo smrt pri letalski nesreči, ki se je pripetila davi v francoskem Sudanu. Po dosedanjih vesteh so se rešili samo trije potnika.
# # *;:
LONDON, 24. — Današnji «Times» poroča, da so sovjetske oblasti na Nižjem Avstrijskem odposlale na stotine avstrijskih kmetov z njihovih posestev in jih nadomestile s člani tamkajš nje avstrijske stranke.
Milijon oseb amnestiranih
TOKIO, 24. — Kakor se dozdeva, bo prvi svobodni ukrep japonske vlade po 'uveljavljenju mirovne pogodbe amnestija enega milijona oseb. ki so bile obsojene s prenagljeno sodbo okupacijskih oblasti.
Strašna smrt 21 oseb
PARIZ, 24. — Avstralski radio poroča o grozni nesreči, ki se je pripetila v Weniogton-skem pristanišču na Novi Zelandiji. Med pretakanjem bencina se je vnela petrolejska ladja, pri čemer je pri živem telesu zgorelo 21 oseb, štiri pa so bile hudo ranjene.
b * b
BEOGRAD, 24. — Agencija «Tanjug» poroča, da bo Aleša Beblerja kot stalnega delegata pri Odboru združenih narodov nadomestil minister Marijan Barišič.
Umetno jezero narašča
TIGNES, 24.	—	Ob novo
zgrajeni zapori v Tignesu se voda vedno bolj dviga. V kratkem bo vas izginila pod vodno gladino. Danes dopoldne so pričeli odkopavati trupla na vaškem pokopališču in jih odvažati drugam.
Prvi atomski motorji
LONDON. 24. — «Dayli He-rald« piše. da bo Anglija prihodnje leto dokončala prvi izdelek atomskega motorja za pogon ladij in podmornic. Kakor poroča list, so zadevni poizkusi dovedli do uspeha in čim bo odobren kredit, bodo pričeli z delom prvega teh motorjev. Stroški bodo znašali okrog milijon funtov šterlingov. Okrog 60 odstotkov te vsote bo šlo za uran.
Ponesrečen zdravniški poskus
SEATTLE, 24. — Osemnajstletni študent, ki se je s štiridesetim! tovariši podvrgel prostovoljno zdravniškemu eksperimentu v zvezi z injekcijami konzervirane krvi, je umrl po tridnevni agoniji. Kakor domnevajo, se je kri okužila, medtem ko so mu jo vbrizgnili v žile pri nizki temperaturi.
Italijani ali Rusi...
ANCONA, 24. — Docent rimske univerze in senator prof. Alberti je snoči na neki konferenci v Ankoni zatrdil, dg gre prvenstvo pri odkritju antibiotikov (penicilin, slreptomicin itd.) italijanski znanosti. Znanstveniki, ki jim gre pri tem največ zasluge, naj bi bili dr. Vin-cenzo Tiberi in dr. Bartolomec GcssiO.
KINO
V TRSTI’
Rossetti. 16.30: »Ljubezen N°|W’ Lari Ranili.	-j,
Excelsior 15.30: «Avanture » tana Hornblowerja», O. Nazionale, 15.45: «Don Ca»U» G. Cervi in Fernandel. Fenice. 16.00: «Maščevanje cn ga orla«, R. Brazzi- ^ Filod ram matico. 16,00: «8^ , koža«, Burt Lancaster. .. Arcobaleno. 16.00.
kakšno dekle!)),
Astra Rojan. 16.00: «7®°® spa Minivent, G. Garson-Alabarda. 15.00: «Eva P«*1 B. Davis in A.
Armonia. 15.15: »Grmeta P00" nica», J. Wayne.
Aristoo. 16.00: »GasKoflS®
F. Tagliavini.	m-nj,
Aurora, 15.15: «Dekirca :Z , K. Del Poggio 1«	6
Garibaldi. 15,00: eOCršCenJO* Ford.	j.vjtfi,
Ideale. 14.30: «PotuJoci <*>
J. Allyson.	mul,
Impero. 15.15: »Deklica d K. Del Poggio Italla. 16.00: «Oče P«*81*
S. Trac.v.
Kino ob morju. Zaprto,, ^ Moderno. 16.00: *MI, " mo radi«.	/Ji
Savona. 15.00: »KoruP®^' Gardner.
Viale. 16.00: »zena 9 ja», B, Marshall.
Vittorio Veneto. , zaročenci«, J. Garlair^jjflt Azzurro, 16.00: «OtoK ”
Walt Disney.	gt1
Belvedere. 16.00: «N<*» vojno», B. Hope. .
Marconi. 15.30: strelice«.	nrtl<ltlr
Masslmo, 16.00: «Veri8e " sti», j. Mac Donald.
Novo cine. 16.00: «Sled PO VVeissmuller.	.i p*’
Odeon. 16.00: «Ta J* m Don Anveche.
RADIO
JUGOSLOVANI cos g tr*»t
254.6 m ali 117® W TOREK, 25. marca
6.45 Jutranja glasba- 7® jdJ čila. 7.15 Jutranja gl3*?’ # Porcčlla 13.45 Lahka ^ ( Igra orkester JLA iz Porti poj* v. Josipa Jankoviča. ir vokalni kvintet Niko Drobne solistične glasMl jjjF Kulturni razgledi. 18-35 speve v hrvaščini pol* rjjp Otta. 19.30 Poročila 20.0° ^ ! mo Puccini «La Bohen dej. 22.00 Nočni koncertj?,, f zabavne glasbe. 23.05 č ročlla. 23.10 Glasba za i8"
iH sr il
306,1 m ali 980 V** f 7.15 Poročila. 7.30 JutraM j0 ba. 11.30 Glasba iz revij- ^ vsakega nekaj. 12.45 “Aj F 13.00 Glasba po željah-ročila. 17.30 Plesna g'aSf)lV''r Brahms: Trlo v c-molu. ‘f^ill1, sela harmonika, 19.45 KLoif 20.02 Koncert violinista Ji*
ja, 20.45 Lahke	peg
Debussy: Igre. simfonič'’3 jj,C« tev. 21.46 Rumbe in sahJJ fii’
Verdi: Don Carlos, 4-
Poročila,
TRST <
V5,
Največji avtomobil na sveto
LONDON, 24. — Bivši munski kralj Karo) si je dal pred vojno izdelati največji avtomobil na svetu, za katerega je plača] okrog 20 milijonov lir. Avtomobil je dolg sedem metrcn', ima osem cilindrov in 77 konjskih sil. Njegov trenutni ^ lastnik, kapetan angleške vojske, pa se ga namerava od-križati zaradi zvišanja cen bencinu.
„
7.45 Jutranja re m nove pesmi. N rratk#, opere »Aidas 14.25 ollcF' pesmi. 17.30 Klavirski, 18.45 Pesmi. 19.30 Valj*® tazlja. 21.00 Orketer. 22-4“ n! ki in njihove Plesna glasba.
rt L O V E S I J * ^
327,1 m; 202,i n* 71"	„,30
12.00 Fantazije iz ®Per’žps6’ Poročila. 12.40 Zabavi** ^
13.00 Slovenske narodh'
15.00 Poročila. 15 *° J. glasba. 15,30 Želeli s‘e„. uo^. šajte! 16.00 Popoldanski )0 jjr
del slovenskih avtorjev- ’ jvav Kmečki trio. 18.30 1. dej. opere «VeroniW	\9.
ka». 19.00 Zabavna Poročila. 19.40 Zabavna ,5 K"
20.00 Radijski feU10®-morna oddaje. 21.20	2--orkester Radia LjubU®1 • Poročila,
BOCr—, . .
Tiigiaif;
eonnviKHKA p o v n « t \
-J
Ilustrira JANEZ VIDIC
TRINAJSTO POGLAVJE.
• I,
Kmalu po polnoči sta zapustila Kobarid dva popotnika, Prvi je bil Matic, ki ga je kapomaža poslal v Čedad. Nosil je gorjačo in pastirsko malho, pa nabrušeno koso ob pasu. Drugi je bil Jožut, ki se Je plazil za hišami, po vrtovih in njivah, da bi ga nihče ne opazil, ln je Sele daleč zunaj vasi stopil na cesto.
Matica je bilo ponoči vselej strah, a nikoli tako strah, da bi ne bil ubogal svojega gospodarja. Na samotni poti je poskusil žvižgati, a se je spomnili, da bi z žvižganjem lahko priklical hudiča, zato je utihnil. Hodil je po sredi ceste in se oziral na vse strani. Poziral je strah, ki mu je silil v grlo, m si otiral znoj groze.
Nenadoma je obstal. Pred njim je bil ovinek, izza ovinka pa je gledala strašna Jezdecu podobna prikazen. In vendar žival pod jezdecem ni bila konj, zakaj imela je eno nogo premalo. In tudi jezdec ni bil človek, bolj je bil podoben velikanski kobilici. Prikazen se je zaganjala kot da beži, a je vendar stala na mestu.
Cez gmajno, na kateri je Matic pasel, je prišel včasih potujoči duhovnik Primož. Nekoč je sedel k njemu in on ga je vprašal: »Kakšen je hudič?« Nihče ni znal tako živo opisovati
peklenskih muk ne hudičeve vnanje podobe ko ta gospod. Z besedami mu je narisal tako spako do ogabe, da se mu je za vedno vtisnila v spomin. Zdaj se mu je zdelo, da je na ovinku hudič, ki jase svojega tovariša in ne more dalje, a ga bo, e pride bliže, na mah požrl.
Stal je in se tresel, grabil za gorjačo in koso, da bi dobil poguma, a se je zmeraj huje bal. Pod costo je šumela voda, čez nebo so plavale zvezde, na obronkih in v soteskah je počivala gluha, Orna noč.
Kadarkoli se je Matic zganil, da bi šel dalje, ga je od gro-ze oblil mrzel pot. Najrajši bi bil bežal nazaj v Kobarid, toda tega si ni upal storiti za ves svet. Poznal je kapomažo, ki se ni bilo »aliti z njim. Pomislil je: «Ob prvem svitu se bo zlodej pogreznil v zemljo, sicer ga angel ujame«. V tej trdni veri je sedel na kamen in oakal, a pošasti ni izpustil iz oči.
Ni še dolgo sedel, ko je zaslišal na cesti močne, bobneče korake, ki so se mu bolj in bolj približevali. Ce bi bil Matic priseben, bi bil spoznal, da prihaja prav tak strašljivec kot on, ki odganja strahove z ropotom korakov in z gorjačo, ki jo vihti kot besen, žvižga ln poj^ rokomavške pesmi, kakor da se bliža ceta razbojnikov in ne zajec v človeški podobi. Tako pa mu je bilo, kakor da ga je usoda stisnila med dvoje strahov in bo naredila mlinec iz njega. Z eno roko je popadel koso, a z drugo gorjačo ln se obrnil- Pa se je le zavedel, da se mu bliža človek, ki se ga m treba tako bati kot hudiča. Sklenil je, da se bo ž njim bojeval za žive in mrtve; da bi se skril, ni bilo več časa.
Udaril je s koso ob kamen in zagnal tak krik, da je od-' melo od dreves in od skal in Je še njega pretreslo.
»Ne hodi mi blizu!» Je vpil. »Pobijem te! Nic se te ne bojim! Deset nas Je... Aj, aj, aj!s>
Kričal je in mahal, razsajal za deset plajšarjev. Bolj kot se je drl, vetja groza ga Je prevzemala. Nazadnje je besen pla-nil proti neznancu, ki je bil na vpitje onemel obstal in se tresel... Zdaj, ko je Matic planil proti njemu, Je zbežal s krikom, ki ni bil podoben človeškemu glasu.
Matic Je obstal. Da se ga je neznanec ustrašil in beži pred njim, je tako vplivalo nanj, da se rau je v hipu vrnila pamet.
™ »:C se ^ ustavil, ko je videl, da zasledovalca ni za njim. (ako sta stala sredi ceste in se od dale o gledala
»Ne boj se me!« se je oglasil pastir. «Nič ti ne bom storil jaz sem Matic*.
Neznanec je menda spoznal Matica, zakaj zganil se je in se počasi približal, v mraku ga je pogledal v obraz, nato se je raznuau-
Vražje^emeV!6* Pa ^ *** U’ MaWc! In si nie tako Prestrašil!
Uvignil je gorjačo, a pastir se je umaknil.
Kaj sem vedel, da si ti, Jozut. Lahko bi bil razbojnik«.
Kaj pa, delaš tu?»
V Čedad grem. Tl tudl?»
hotel dalje	giem	V	Cedad>>’	je	Joi!ut	svojo	pot	hi
Matic ga je zadržal.
Jožut je gledal nekaj trenutkov v pregibajočo se prikazen, ?	z roko' Matlc cepetal za njim in kmalu spo-
wt)«v	* Premij enega drevesa, ki	je s svojim vrhom
ležalo v vodi; ta ga je venomer zaganjala.
' Videl budila?« se mu je posmehnil Jožut. ne v Čedad?«	odvrnil	Matic.	«Kam	pa	greš, če
-Po kupčiji»,
Matic Je uganil, da mu Jožut nekaj skriva, zato ni ved silil vanj. ez^gore se je zlila zarja ln se pretakala čez obronke v mračne soteske. Na daljni gori je zasijalo sonce, ptice so zapele.
Vso pot sta le malo govorila. Jožut je hodil tako naglo, da ga je Matic s svojimi kratkimi nogami le komaj dohajal. Rad
-
»Jaz pojdem po drugi cesti«, je dejal. »Ti le hodi dalje!«
Tudi Jaz sl bom odpočil in sc napil vode*.
Jozut ae Je razjezil.
djiir
■Ti hodi dalje, sem rekel. Poišči si drug studenec počivališče!»
Matic ga je gledal v dno oči. Svojeglavost to U^V"9’ sta gorela v njem. Jožut se ga je zbal. Bil bi lahko neUu^
«Ce poveš v Kobaridu, da si me videl«, je zagro211’ ^el*' ujel, privezal na mlado brezo in spustil na luno. Si In je zagrabil pest grušča. Matic ni čakal, da ga vr Odšel je po cesti proti Čedadu.
II.	,esc0	$
V tesni celici čedadskega samostana je sedel črk3^; Clugia. Desnica mu je počivala na velikem z gotskim* jUi i popisanem, s poslikanimi začetnicami ozaljšanem cva^
Je odprt ležal pred njim. Skozi majhno okence	se J
sonce, v ciprese in smokve, ki so rasle v vrtu.	gU
Drobni, črnikasti redovnik je nosil na golem te vino in vrv. Halja mu je bila preohlapna, zakrpana naobraZ ^ im na kolenih. Kapuco je imel poveznjeno čez glay0- ** je bil suhljat in	bled, visoko čelo mu je prehajalo v
močnih ustnicah	mu Jo ležal trd izraz.	,
Bil je vodja inkvizicije, postavljen od Patrlar^iiJu Videla ni imel. Vendar m bilo treba dolgo čakati, UP%,1 znanih kakega nejevemika, bogoskrunca ali verske« ka. Preganjal je	vraže im poganske navade, z	vne®Trsice t° te-
božjo besedo. Po	človeški krvi ga ni žejalo, le	i« veda	z
nosti jo Je mimo gledal, kadar je tekla. Verjel ie' ‘pogu zalnioo in drugimi mučilnimi orodji prav tako	slun	^si),
s pridigami, molitvijo 1n postom. Obžaloval Jc. da »V1 v mu je nalagal manj dela. kot sl ga je želel.	,
Cas, ko mu inkvizicija ni nalagala opravkov, svoji celici in bral,	razmišljal slavo božjo ln mitoH	y
Le včasih mu Je pogled ušel skozi okna, na dp	,'oogl^af
svet. Zaslišal Je neke glasove. Zdrznil se Je in upr 5*® veliko razpelo, ki Je	pokrivalo vso steno. Ostre oči	®
mele v krvave rane	ln v povešeni pogled trpečega	&
»Odpusti, Kriste!»	^
(Nadaljevan*6