Poštnina pJ»čana v goto#!« Itliaja vsafi« torak, (etrteik in samoto. Cena posamezni Številki K 1-50. iw' Čutom m trgovino, industhiio in pSihifi amtir Sto %m u ■w-‘dra sc ne vračajo. — Številka pri čekovna . leta K 56, mesečno K 20, ta Inozemst^ a^O- poškodovani vsled elementarnih ne*80d ali drugih slučajev (požar, povodenj itd.) Ako se dela lahko izvršijo bodisi v režiji ali pa po odobrenju neposrednega predstojnika zadevne službene stroke. 10. Za nakup jahalne, priprežne ali tovorne živine za vojno potrebo, kakor tudi za nakup konj in druge ž'vine, posebno plemenske za plod v državnih zavodih. H. Za nabave, transporte, dela in zgradbe, glede katerih ni bila pri dveh licitacijah podana niti ena ponudba ali za katere se ponudenlh cen n! moglo sprejeti, ker je pristojni državna oblast določila najvišje (maksimalne) cene, ki se ne smejo prekoračiti. y takih slučajih sme minister od^ rediti izvršitev del v režiji. 12. Za nabavo materijala za raz- s'?,tl.j*vo* kurjavo in steljo za dobo vojaških vaj. 13. Za popravo orožja, streliva, orodja ubojne opreme, instrumentov, strojev in strojnih naprav. Taka popiravila se smejo izvršiti v inozemstvu, ako se ne morejo izvršiti v tuzemstvu. ... H Za nakup živi jenskih potreb-,n> ki se po načinu prodaje ne mo-J*J° nabavljati potom licitacije ali pis-emh pogodb (živila za vojaštvo, boi-!c*» gojence, dijake, invalide in kaznjence v državnih zavodih itd.) Dalje ?a nabavo šolskih potrebščin, drobnega lpveptarja za sobe, pisarne, itd. Nabava _ ’s5y. teh predmetov ima se vršiti ko-. •'Mjonelno iz y rpj^0 jn po navo- vodov')PraVitel*a dotičnih drž*vnih za' voia«!5, nal?avo iita in furaže za ko iV°j- n?^u.p teh predmetov lah- Ko odredijo pristojne oblasti same vna- prej, po kretanju tržnih cen, nabavne cene in pozvejo producente, da jih do-neyejo neposredno, brez posredovalcev v državna skladišča, kjer se komisijo-nelno ugotovi rijih kvaliteta in jim takoj izplača pripadajočo svoto. Kupne cene se v takih slučajih objavljajo preko dnevnih in strokovnih listov, policijskih in občinskih uradov. 16. Za prodajo neuporabnih premičnin (materijala, opreme, predmetov itd.) katerih vrednost ne presega pet tisoč dinarjev. 17. Za prodajo kmetijskih pridelkov,, nepotrebne ali skvarjene živine, obrabljenega orodja z državnih posesti, kakor tudi proizvodov industrijskih podjetij, v slučaju, da to pripuščajo državni interesi in gibanje tržnih ter borznih cen. Proti poprejšnemu besedilu zakona je najvažnejše v novelaciji to, da izključuje vsako sodelovanje poslancev pri držanih dobavah, da ne morejo izrabljati svojega vpliva v strankarske namene. Dalje da v § 85 jasno naglaša, da se mora vpo-števati domače ponudnike, domače surovine, pridelke in Izdelke ter zajamčiti predvsem uporabo domače de-‘ lovne sile. Meja za sklepanje direktnih pogodb, ki je bila poprej določena z 10.000 dinarji, je sedaj povišana na 100.000 dinarjev, kar skoro odgovarja razvrednostitvi denarja in draginji. Pri vsaki nabavi ali prodaji se mora po i|enu 86, kakor tudi pri oddaji izvršitve javnih del potom dražbe ali pa potom neposredne pogodbe vnaprej predpisati pismene pogoje in določiti vzorce, to je modele, načrte in proračune, kjerkoli jih je mogoče ugotoviti. Med pogoji je navesti vse administrativne, tehnične, tehnologične in finančne določbe glede dotične oddaje odnosno nabave, kakor so dokazi pravilnosti licitacije, jamstva in kavcij, množine, kakovosti (kvalitete), razmerja, časa, načina in kraja prodaje, preskušnje, ocenitve, sprejema odnosno vzroki zavrnitve ponudb, administrativno pravne posledice, ki nastanejo glede položene kavcije, ako se dobavitelji ali podjetniki ne bi držali pogodbenih pogojev, dalje izplačilo, kurz in valuta. Vzorce in mo- Gospodarske razme-re v Sloveniji sredi preteklega stoletja. (Po Zborničnih poročilih sestavil I. Mohorič). I- doba 1850—1855. (Nadaljevanje.) i- a ^ ozir?m na ta P°!ožaj našega poljedelstva m gospodarstva je zborn*jca v svojih poročilih na ministrstvo stavila nujne predloge: 1. da se izda gozdni zakon, ki naj bi onemogočil divje uničevanje gozdov, .2. da se fiziokratični sistem, ki J® bil pod francozi vpeljan in ki je do-i/ HUrendo z dne 17. januarja 1815 zakonito sankcijo ukine, ker je prevela parcelacija posestev propast celega kmetijstva, 3. da se ustanovi v Ljubljani praktična kmetijska šola, kjer bi se kmečki sinovi učili tehničnega napredka v Kmetstvu in racijonelnega gospodarstva, 4. nujna razdelitev občinskih paš na Notranjskem, kjer je bilo 100.000 ?ral°v pašnikov, da bi se revnemu pre- lvalstvu dalo rodovitno zemljo. da na osebno praktičen je bil predlog, naj bi se obnovilo kmetijsko stolico v Ljubljani, kjer se je poprej poučevalo teologe in učiteljske kandidate praktičnega in racijonelnega poljedelstva, da bi potem na deželi med ljudstvom razširjali pouk o gospodarstvu. Velika skrb je trla naše voditelje glede gospodarske bodočnosti Notranjske. Prebivalstvo Notranjske je živelo skoro izključno od špedicije in od 1848 do 1857 od gradbe železnice. Ko je 1857 stekla železnica v Trst, prišli so tudi ljudje polagoma ob zaslužek. Stari Bleiweis, ki je o tem vprašanju razpravljal na zborovanju kmetijske družbe 7. maja 1856 je predlagal, da se urgira že 5. novembra 1758 dekretirana razdelitev občinskih pašnikov in da se upelje sadjarstvo in svilogojstvo po Notranjski, dalje, da naj bi inženirji južne državne železnice preštudirali vodovje na Krasu, kako bi se dalo vednim po-plavom v Planini, Cerknici in Lpžu od-pomoči. Zahteval je, da naj se da lesno trgovino in gozdno gospodarstvo na Notranjskem pod kontrolo, da se onemogoči pustošenje gozdov in da se revidira kataster. Vse prošnje, kakor tudi predlogi, da naj se pospešuje vsaj razvoj lesne industrije v teh nerodovitnih krajih, so našli na vladi gluha ušesa. Dunaj pač ni bil interesiran pomagati dele določijo strokovne komisije, ki to potrdijo z državnim pečatom in lastnoročnim podpisom. Dobavitelji jih podpišejo iti zapečatijo, ko se jim dobava odda. Kjer se vzorci predmetov ne dajo določiti, se predpiše načrt in opiše predmet s podpisi in pečatom. Med pogoji licitacije se mora obeležiti tudi dokaze sposobnosti, ki .se jih zahteva, da se kaka oseba pripusti k licitaciji. S poznejšimi pogodbami, ki se jih sklene po izvršeni licitaciji, se nje smejo spremeniti pogoji, ki so bili pri licitaciji določeni. Člen 87. določa, da se na javne licitacije za nabave, zgradbe, eksploatacije, transporte, dela in izvršitve, za katere se sme dovoliti brez vsake škode neomejena konkurenca, ne smejo pripustiti osebe, katere pristojni minister ali njegov pooblaščenec, odnosno avtonomna uprava, proglasi za nesposobne. V svrho zasiguranja izvršitve pogodbe morajo dobavitelji, odnosno podjetniki po čl. 88. položiti razen normalnih dokazov zmožnosti za predmetni posel, še kavcijo in sicer domačini 5°/o, tujci 10% od celokupne pogodbene vrednosti dotične nabave oziroma prevzetega dela, ali pa ororačunane vrednosti stavb. Izjemoma se sme določiti tudi višji odstotek kavciia, Ta kavcija obstoja lahko ali 1) iz gotovine, 2) iz državnih in od države garantiranih obveznic (obligacij) po nominalni vrednosti. 3) iz zastavnic Uprave fondov in zastavnic, ter komunalnih obveznic, katere je finančni minister priznal kot sprejemljive za kavcije in jim priznal pupilarno varnost, vse po borzni vrednosti, toda ne preko nom. vrednosti. 4) garancijska pisma denarnih zavodov v tuzemstvu, katerih oSnovni, polnovplačani kapital znaša najmanj 1 milijon dinarjev, se smejo sprejeti samo kot začasna kavcija pri licitacijah. Ako dobava pripade ponudniku, ki je položil tako kavcijo, jo mora zamenjati z kavcijo, ki je predpisana v prvih treh točkah. Garancijska pisma se sme izdajati do višine vplačanega kapitala in znes- ka rezervnega zaklada do 10 % vplačanega kapitala. Garancijska pisma morajo biti brez roka in brez posebnih pogojev za izplačilo. Ta določba stopi s 1. januarjem 1922 v veljavo. Kavcija se smatra kakor vsaka zastava, na katero ima državna oblast predpravico pred vsemi upniki. Sredstva, ki so položena za zasi-guranje, se ne morejo razrešiti, dokler ni izvršen definitivni obračun. Ona služijo do definitivne oddaje in izvršitve najprej za zasiguranje prevzetih del, dalje delavskih dnevnic, delavcev v akordu, nabave materijala in šele potem za jamstvo drugih prijavljenih terjatev. V pogodbi se ne sme določiti plačevanje obresti za svote, ki so'jih morali podjetniki v naprej položiti kot jamstvo za izvršitev pogodbe. Vsaka licitacija, (ustmena in ofertal-na) se mora razglasiti v »Službenih No-vinah« najmanj trideset dni pred dnevom, ki je za dražbo določen. Vsaka licitaeija mora biti trikrat objavljena in se računa licitacijski rok trideset dni po izidu prvega oglasa. Razglasi državnih nabav se smatrajo za zelo nujne in se mora prvi oglas od-tiskati najpozneje tekom petih dni po prejemu oglasa v državni tiskarni. Razen obveznega tiskanja oglasa v »Službenih Novlnah«, se lahko oglase tiska tudi v pokrajinskih uradnih listih, kakor tudi v drugih strokovnih in dnevnih časopisih. V nujnih izrednih slučajih se lahko gornji rok skrajša z odlokom do-tičnega ministra na polovico. Razglasi morajo obšegatf: 1. katera oblast vrši licitacijo in radi čega; 2. na katerem mestu, kateri dan in ob kateri uri se ima vršiti licitacija ; 3. kje so razvidni pogoji; 4. veličina kavcije, kje se mora položiti, kateri dan in do katere ure. — V katerem roku se bodo objavljale pogodbe in nakupi in na kateri način, bodo določili ministri, vsak za svoje področje, ali njih pooblaščenci, oziroma autonomna uprava. Kraševcem, če tudi je že videl, da njih gospodarstvo propada in da davčna moč peša. Ta propad mu je bil iz političnih razlogov le dobrodošel. Produkcija glavnih industrij v triletju 1854—1856 je bila sledeča: Sladkorna rafinerija v Ljubljani, ki je imela 4 parne stroje, 3 vacuum, 13 filtrov in 52.000 form, ter je zapo-sljevala 205 do 210 delavcev in pro-fesijonistov je izdelala: leta sladkorja v vrednosti 1854 94.485 centov 3,253.561 fl. 1855 111.512 „ 3,934.978 „ 1856 96.586 „ 3,680.520 „ Za to produkcijo je uvozila surovega sladkorne moke >n plačala in Plačala carine davkov 1854 95.247 fl. 729.518 ». 7.112 fl. 1855 107.286 „ 766.506 „ 7.365 „ 1856 100.230,, 755.615,, 8.239 „ Iz tega je razvidno, da je industrijo kolonijalnega sladkorja 20°/o carina, ki je ščitila repni sladkor, finančno zelo ovirala. Radi tega se podjetje, ki je v noči od 25. na 26. avgusta 1858, pogorelo, ni moglo več obnoviti. Obrat mehanične predilnice in tkalnice, ki je zaposljevala 340 do 360 delavcev in profesijonistov izkazuje: leta | podelanega 1 surovega ; bombaža centov izdelane preje centov denarni promet fl. 1854 1 4.000 3.300 300.800 1855 j 3.200 2.600 300.300 1856 j 4.200 i 3.300 " 410.000 Papirnice v Vevčah so bile organizirane s 24 holenderjl in 6 turbinami s skupno 140 konjskimi silami in rezalnim strojem, 6 sesalkami, 4 rotačnimi kotli za kuhanje cunj, 1 strojem za sati-niranje, 3 parnimi kotli in drugimi strojnimi napravami in belilnico. Obe tovarni sta izdelovali dnevno okrog 45 centov papirja; v to svrho sta rabili letno 20.000 centov cunj, 3000 centov kemikalij in 36.000 centov premoga. Zaposlenih je bilo 80 moških in do 120 žensk z dnevno mezdo 30 do 100 kr. pri moških in 15 do 24 kr. za ženske. Produkcija se je prodala deloma na Hrvaško in Ogrsko, deloma preko Trsta na Grško, v Egipt in Levanto. Izdelki papirnice so bili odlikovani na industrijski razstavi v Ljubljani 1. 1844 in na razstavah v Monakovem in Parizu. Prvi papirni stroj je bil dobavljen iz Londona leta 1843, drugi pa 1.1852 iz Zttricha. (Dalje prih.) Ofertalne licitacije se vršijo na podlagi pismenih in zapečatenih ofert, ustmene pa potom javnega draženja. Oferte se mora na javni seji zapečatene predložiti, neposredno od ponudnika ali oblasti, ako jih je poprej prejela, vendar nikakor ne odprte. Oferte se komisijonelno odpre. Komisija se sestavlja od treh ukaznih uradnikov, ki jih določi oblast, ki vrši licitacijo. Protokol vodi najmlajši član komisije. Minister ali njegov pooblaščenec mora odločiti o rezultatu licitacije najpozneje tekom 30 dni. Pred začetkom dražbe odnosno odpiranja ofert, se morajo ugotoviti kavcije. Odprejo se samo oferti onih, ki so izpolnili predpogoje o sposobnosti in ki so položili zahtevane garancije. Ako komisija ugotovi, da nekdo ni zmožen, se ga izključi iz udeležbe na licitaciji. To velja tudi za ustmene dražbe. L i -citacije so javne. Na prvi licitaciji morajo biti vsaj trije ponudniki. Pripuščeni ponudniki morajo poprej prečkati licitačne pogoje in podpisati izjavo, da jih poznajo in da so pripravljeni po njih ponuditi. Ako bi več ponudnikov napravilo istovetne ponudbe, ki so ob enem najugodnejše, mora komisija še v isti seji med njimi napraviti ožjo licitacijo, bodisi ustmeno ali pa pismeno, in o tem estaviti posebni zapisnik, da se doseže konečna najugodnejša ponudba. Oferti, v katerih ni vseh navedb, ki so potrebne, da se ugotovi cena, ali kateri stavijo kot predpogoj izpre-membo dobavnih določb, kakor tudi naknadni oferti, ki so bili podani po zaključitvi prejema ofert, se ne smejo prevzeti v uradno postopanje. Pri ustmenih licitacijah se dovoli pristop samo onim licitantom, ki so do predpisanega termina položili predpisano kaucijo. Licitantom in članom komisije je prepovedano med licitacijo se oddaljiti iz uradnih prostorov. Pri ustmenih licitacijah je prepoved .o po zaključitvi licitacije sprejemati naknadne ponudbe. Ako je licitacija, bodisi vsled nezadostnega števila interesentov, ali vsled pretiranih cen, končala brezuspešno, se mora tekom 20 dni razpisati nova licitacija. Ta rok sme minister v nujnih slučajih skrajšati. No/a licitacija se izvrši samo s tolikim st >-vilom ponudnikov, kolikor jih je prijavljenih. Ako pride samo eden, se sme i ž njim napraviti direktna pogodba, ako ponudi ceno, ki je nižja cd proračunske, odnosno od najnižje, ki je bila na prvi licitaciji ponudena. Rezultat vsake licitacije, bodici ustmene bodisi ofertalne, kakor tudi vsake pogodbe, se ugotovi v zapisniku, ki obsega poročilo o poteku licitacije in pogajanja. Ta zapisnik pod i šejo člani komisije in vsi navzoči po nudniki. Ako nočejo ali ne morejo podpisati, je to treba posebej v zapisniku navesti. Te spise se mora z vsemi listinami, prilogami in podatki predložiti van Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino In industrijo: Naša usnjarska industrija. (Nadaljevanje.) Srbija. Dežela, ki je bila polno let v vojni, opustošena po avstrijskih, nemških in bulgarskih tolpah, katere so vničile vse, med drugim tudi živino, je komaj začela kakor poljedelska država pred vojno z malo industrijo. Bila je navezana na uvoz usnja in čevljev, a je zopet izvažala polno sir. kož. Nizka stopnja industrije se vidi tudi po tem, da se upotrebljuje za enostavne pojme nemške izraze, n. pr. obertajle za lice ali za obit, ki spada pod eh krov, to je sedlarstvo, kar rri imena, od katerih sta dva turška: sedlar, samardjija (sedlar jahalnih sedel) in sarač (sedlar oslovskih tovormh sedel). Srbska trgovska mentalitata ni še tako fino iz-brušena, kot naša slovenska, da bi privabili kupca z reelno robo, malim zaslužkom, predvsem s prijaznostjo, ampak ga vsaj zdaj odbijajo s pretiranimi c?nami, a so dobri plačniki. pristojnemu ministru. Pri finančnem ministerstvu se ustanavlja, po novih določbah, poseben odbor za oceno dr žavnih nabav, katerega organizacijo in delokrog bo finančni minister predpisal v posebnem pravilniku. Ta odbor bo podajal strokovna mnenja v vseh zadevah državnih nabav. Spisi o licitacijah in pogodbah v vrednosti nad stotisoč dinarjev se morajo pred konečnim odobrenjem predložiti finančnemu ministerstvu in sicer odboru za ocenitev državnih nabav. Licitacije ali direktne nabave z*, ljudsko in živalsko hrano sme odobriti tudi sam vojni minister, ako » rednost ne presega štiristo tisoč dinarjev. — Spisom o licitaciji in pogodbah, ki se jih ima poslati finančnemu mini-sterstvu, se mora priložiti podatke o dovoljenem proračunskem kreditu, dalje o administrativnih, pravnih, tehničnih in finančnih pogojih, kalkulacijo tržnih cen napram ponudbenim, potrdilo o izvoru nabavljenega blagi, predpisane modele in zapisnik o licitaciji. Licitacije odnosno pogodbe v h-nosu preko stotisoč dinarjev, oziroma za vojaško hrano in krmo preko štiri-stotisoč, do dveh milijonov dinarjev odobri resortni minister sporazumno s finančnim ministrom. Preko te svote pa da odobrenje ministerski svet. Dobavljene predmete ima kompetentni minister podvreči vsestranski o *eni po svojem organu in referentu odbora za oceno državnih dobav. Konečna odločitev mora pasti najpozneje v roku trideset dni. Odlok ministra odnosno avtonomne uprave je definitiven. Odločitev ima pasti v prilog najugodnejše ponudbe, ki je bila z ozirom ra vse pogoje in momente podana. Ta določba ne velja pri samostojni monopolni upravi. Nabavni pogoji odnosno pogodba, ki jih je podpisal minister, dobavitelj ali kupec, s katerimi se odd tja dobava enemu ponudniku, je javna listina po civilnem sodnem postopku. Dobavitelj ali podjetnik nosi y »a državna bremena po veljavnih za'*o-nih. — Ako bi dobavitelj ali podjetnik ne izpolnil pogojev in svojih pogodbenih obveznosti, se odda dobava na novi licitaciji drugemu ali pa se izvrši na račun prvotnega dobavitelja v lastni režiji. Ravno tako bi se izvršila ponovna prodaja na škodo kupca, ako ta ne izvrši vseh pogojev. Ako bi dobavitelj ali podjetnik zahteval podaljšanje pogodbenega roka za izpolnitev svoje obveznosti in ako bi se mu moralo termin podaljšati, mora se mu pri likvidaciji nabave t«li del odračunati za podaljšan rok v korist invalidnega fonda od vsakih tisoč dinarjev pogodbene vrednosti po dva dinarja dnevno. Za podaljšanje mora prositi deset dni pred potekom pogodbenega roka. Ta določba se mora nahajati v vsaki pogodbi. Ako je Vsa dežela se živi v ogromni večini od poljedelstva in živinoreje. Znan je fakt, da je bilo kresilo k svetovni vojni zaprtija uvoza iz Srbije v Avstro-Ogrsko. Goveja živina je zelo različna v Srbiji. Okoli Beograda sliči ogrski po svoji vmazano sivi dlaki, vendar pa nima tako velikih rogov; dalje proti Nišu je rujave barve, tankokožna in leporožna, koža izborna. Večinoma je to potomstvo iz mešanja avtohtore srbske goveje pasme in upeljanih pincgavcev iz plemenskih postaj v Svilajincu, Petrovcu in Požarevcu, ki je danes lepše kot pravi pincgavci. Najlepša živina pa je okoli Šsbca. Njene kože so zelo velike, čiste, večinoma suhe a zelo težke, po-rabne za močne podplate ali za posebno močne jermene in opančnik; teletine pa bi bile zelo prikladne za kaIf-box. Prašiči so podobni bakonskemu kodrastemu ščetincu, a se dobe tudi ple-meniteiše pasme med njimi. Svinjskih kož ne odirajo in gredo po večini na živih prašičih iz dežele, kjer se seveda upotrebijo. Ovce so lepo raščene, srednie fine volne, kafer» lahko razdelimo na rudo in kabo volno kakor cps:.no pn Makedoniji. Vendar pa ni pri srbskih ovcah nevarnosti, da bi jim volna ali ce- vzrok podaljšanja višja sila (force ma-jeur), ne plača se denarne kazni, vendar se mora zapreko verodostojno do kazati. V sporih med pogodbenimi stran, kaini glede kakovosti blaga, solidnosti izvedbe, izberete pogodbeni stranki vsaka enega strokovnjaka, ki si zo pet izbereta predsednika strokovnjaka. Odlok te strokovne komisije je za obe pogodbeni stranki merodajen. Strokovnjaki so materijelno in kazensko odgovorni za svoje mnenje. Liferante, ki brez tehtnega razloga ne izvršijo dobave in so s teni oškodovali državne interese, ali pa, ki delajo neutemeljene zahteve in s tem otežkočujejo izvršitev dobav, sme minister na podlagi uradne ugotovitve za eno do treh let izključiti od državnih nabav, kar se tudi uradno razglasi. Te določbe stopiti s 1. oktobrom 1. 1. v veljavo l. željo, da seznanimo naše obrtniške, trgovske in industrijske kroge z podrobnostnimi predpisi javnih dobav in oddaje javnih del, smo priob čili celo besedilo novega zakona. Naš list posveča v vedno večji meri paž-i-.jo razpisom javnih dobav železnic, vojaštva, uradov, gradbenih ravnateljstev, gozdarskih uprav, ekonoma tov posameznih upravnih strok, ki zajamčijo onemu, kateremu pripadejo, znatno povečanje obrata. Predvsem ja potreba obrniti pažnjo vojaškim dobavam, katerih vrednost presega letno nad milijardo dinarjev za nabavo obutve, perila, obleke, opreme, servisa ter krmiva. Ne manje važna je oddaja del pri javnih zgradbah in na železnicah, ki bo po novem programu zelo obširna. Za našo lesno trgovino in industrijo pa je posebnega pomena oddaja eksploatacij državnih šum ter zakup sekvestriranih po« sti Poučni izlet v Falo in Ruše. V št. 69 smo pod tem naslovom nakratko poročali o krasno uspelem izletu, katerega je priredilo Slovensko Trgovsko Društvo »Merkur« svojim članom in prijateljem. V poročilu smo našim čitateljem obljubili, da v kratkem natančneje opišemo najzanimivejšo točko izletnega programa, t. j. Tvornico za dušik v Rušah po podatkih, katere nam je dal g. ravnatelj Krejči. Kakor so se prepričali izletniki, tovarniška naprava tvomice za dušik d. d. Ruše, ni samo najmodemeje urejeni elektrokemični obrat v Jugoslaviji, marveč se lahko primerja z najmodernejšimi in najlepšimi tovarnami v celi Evropi. En del naprave služi za izdelovanje kalcijevega karbida, drugi pa za proizvajanje apnenega dušika. Ako vpliva na karbid voda, nastane, kakor je vobče znano, plin, katerega imenujemo acetilen in kateri služi v glavnem kot sredstvo za lo koža od ležanja na vlažnem govnu v nočni ograji gnila, kakor v Vojvodini, ker se pasejo na nizkih suhih brdih ali na planinah. Videl sem cele črede črnih ovac; kožice od mladičev bi se dale uporabiti kot astrahan oz. perzijan. Po sebi umevno je volna fina, mehka, bolj gosta in krajša od grobovolnaste. Pirotski čilimi (preproge) znani so po svoji ornamentiki narodnih motivov in orijentalske izrazitosti. Zanimivo je gledati pletenje istih, kako hiti pridna ženska roka med posameznimi nitimi in se nikdar ne zmoti; isti se pletejo samo na roko. Srbske ovčine so dobre za chevrettes. Koze so srednje vrste; malo met-Ijave, oziroma ošpičaste. Na svojem potovanju po Srbiji videl sem jih dosti manje kakor ovac. Koža njihova je dobra, posebno kozličkovine, in dvižičine (Kitz, Milchkitz und Heberinsfelle) bi bile zelo fine za cheureau. Kožuhovina ni posebno fina, ker živi zvjerka na nukin brdih v toplem zavetju in nima tako izrazito fine nianse med dolgo dlako in podlanko (ouhom); zato se manje sveti, n> spec f čna v barvah ter se slabje plača. L. 1911 so uvozili iz Nemškega po p .»roč lu ledan-jega nemškega konzula vstrojene fine razsvetljavo. Jako važna je uporaba karbida za raznovrstne stroke železne in druge kovinske industrije in obrti; tukaj se rabi acetilen za auto-geno varenje, katera manipulacija se je poprej brez acetilena izvrševalca jako težek način. Acetilen pa ima danes tudi zaradi tega poseben pomen, ker se dajo iz njega napraviti raznovrstni kemični produkti, od katerih hočemo samo navesti: trikloretilen, ki je izvrstno sredstvo kot nadomestilo bencina in ima pred tem še to pre-prednost, da ni gorljiv, umetno ocetno kislino in umetni alkohol. Ti proizvodi pa pridejo v poštev bolj za one države, ki niso na agrarnih produktih tako bogate kakor Jugoslavija, n. pr. Švica. Nadaljni produkt, ki se izdeluje iz karbida je apneni dušik, po katerem ima tovarna svoje ime. Apneni dušik (kalcijev cianamid) služi v pr- vi vrsti kot umetno dušično gnojilo z istim učinkom kot čilski soliter, katerega se je importiralo iz južne Amerike in ki je glede cene sorazmern* dražji, kakor apneni dušik. Z upora- k bo umetnih gnojil, med katerimi igra dušično gnojilo glavno vlogo, je bilo mogoče posebno v deželah, katere so kulturelno zelo razvite, agrarno produkcijo jako povišati, tako da lahko gosto obljudene dežele svojo potrebo na živilskih pridelkih večji dePšame krijejo. Tudi v Jugoslaviji se bode pomen za umetna gnojila vedno bolj razvil, ker bi drugače s časom naša naravno bogata zemlja — kar se tiče živeža za rastline — obubožala. Kakor iz karbida, tako se dajo tudi iz apnenega dušika napraviti raznovrstni kemični produkti. Med temi igrajo največjo vlogo amonijak in amonijakove soli, katere so za kemično industrijo, kakor tudi za vsakdanjo vporabo največje važnosti in katere se mora še danes v veliki meri uvažati iz inozemstva. Dalje je dana možnost za izdelovanje solitrove kisline, iz katere se zopet izdelujejo raznovrstna razstreljiva. Izdelovanje karbida in apnenega dušika se izvrši v Rušah po najno-vejših izkušnjah tehničnega noored-ka. Karbid se izdeluje na ta način, da se apno in materijal, kateri vsebuje ogljik (n. pr. antracit, koks, oglje itd.), v jako visoki temperaturi skupno raztopita. Ta visoka temperatura (čez 2000° C) se zadobi samo s pomočjo električnega toka. Električno energijo proizvaja Fala s pomočjo velikih vodnih množin Drave. Fala je od Ruš 6 km oddaljena in dobavlja električni tok z električnim daljnovodom z napetostjo 10.000 volt. Taka visoka napetost bi bila za kemični obrat zelo nevarna. Zaradi tega se transformira električni tok v Rušah s pomočjo posebnih transformatorjev na nižjo napetost, tako da je mogoče pri električni peči, katera je namenjena za izdelovanje karbida, brez nevarnosti delati. V električni peči se pod vpli- kožuhovine za 11.000 mark in slabje za 9000. Zadnjemu se je čuditi, ker je bilo dosti primitivnih krznarjev. 1910 l. bilo je po priobčenem popisu živine: konjev 162.617, goveda 757.918, bivolov 7290, svinj 863 544, koza 627.427 in ovac 3,808,815. Ako vzamemo za nas najslabji slučaj, da se je štelo spomladi, ko je r.ajveč mladičev, a ne v jeseni,' ko so ti, posebno pa moški poklani, vzamemo lahko, da je rodilo od teh ovac najmanje dva miljona, ker se čuva čez zimo samo ženska ovca in sem vzel jaz radi sigurnosti 800.000 ovnov plemenjakov. Od teh dveh milijonov zakolje se jih */*, a *!* naj bi ostale za pleme, tako da dobimo jančkovih kožic 1,250.000 na leto in to brez kož ovac, ki se zaradi starosti in bolezni zakoljejo. Da je predidoča kalkulacij pravilna, se vidi po poročilu trg komore beograjske za leto 1913, d* je bilo tega leta v Srbiji jančkovin 1.250.000, kozličevin 300.000, ovčin 800.000 in 180.000 kozin. 60 */« jančkovin je odšlo v Nemčijo, nekaj v Ameriko. Ovčine kupovala je Av*trija, Madžarska, Nemčija Amerika in It-lija, u kozine največ Amerika. Po vojni odšlo je največ kož od drobnice v Ameriko. (Konec prih.) voin električne energije napravi taka vročina, da se apno in oglje raztopita v karbid. Žarečo-tekoči karbid se zbira na dnu karbidne peči in se od časa do časa z vporabo električnih naprav izteka v male vozičke. Oez nekaj časa se karbid ohladi in nastane kamnu podobna masa. Karbid se potem v lomilcih zdrobi, se sortira, nakar se napolni v železno pločevinaste zaboje. Za izdelovanje teh železno-pločevinastih zabojev v obliki bobnov, obstoji pri tvornici posebna delavnica. Za apneni dušik se rabijo kot surovine karbid in dušik. Zadnji se napravi iz zraka. Kakor je znano, obstoji zrak iz približno 4 delov dušika in 1 dela kisika. Ločitev teh dveh sno- vi se more izvršiti na najpopolnejši način in ima tozadevna naprava, tako-zvani sistem »Linde«, za obiskovalce največji interes. Tukaj se zrak s kom-primiranjem, hlajenjem in zopetnim razširjenjem ohladi na 190" pod ničlo in postane tekoč. Ta tekočina ob-stojjfjz mešanice tekočega dušika in tekočega kisika. Iz te mešanice se da čisti dušik destilirati. Dušik se vpo-rablja za izdelovanje apnenega dušika, kisik pa, ki ostane, se bode v najkrajšem času tudi vporabljal na ta način, da se bode razpošiljal v jeklenih posodah. Kisik se vporablja kako, zgoraj omenjeni acetilen skoraj v vseh delavnicah za avtogeno vare-nje in se je moral do sedaj v največjem obsegu uvažati iz inozemstva- Za izdelovanje apnenega dušika se zmelje karbid v fini prah in se potem v posebni peči z dušikom spravi v stik. Tukaj nastane pod močno raz-gretvijo zveza dušika s karbidom, katere končni produkt je apneni uu-šik (kalcijev cianamid). Apneni dušik se zmelje zopet v fino moko, ker ima samo v tej obliki učinek kot ume-tn° gnojilo v zemlji. Da se odpravi aPiienemu dušiku neprijetna lastnost, posebno pa prašenje, se ta produkt še posebno preparira z oljem. Prevažanje vsega materijala in Produktov se vrši potom mehaničnih priprav tako, da je mogoče napram starejšim takim tovarnam prihraniti mnogo delavskih moči. Za pogon teh mehaničnih naprav, kompresorjev, mlinov, kakor tudi za obrat delavnic služi veliko število različnih električnih motorjev raznovrstnih velikosti, kateri že sami porabijo precejšen del električne moči. Velika gospodarska korist tega velikopoteznega industrijskega podjetja za državo je že iz tega razvidna, ker izvirajo vse surovine, pred vsem pa apno in oglje iz naše države. Iz teh surovin se napravijo mnogovredni produkti, ki krijejo karbid, apneni dušik, kisik in drugi kemični produkti, kateri se bodo po razširjenju lo-varne izdelovali, popolnoma potrebe naše države, tako, da teh produktov ne bo treba uvažati. Potreba v tuzem-stvu pa je veliko premala, da bi se izkoriščal le mali del zmožnosti teh velikanskih naprav. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da se večji del produktov izvaža v inozemstvo in ima izvoz več stotin vagonov mnogo-vrednega blaga na leto mogočen vpliv ha trgovsko bilanco naše države. Zaradi tega je umeven veliki interes vzdrževanja in napredovanja tega velikega podjetja. le vrste naj služijo posetiteljem tvornice v izpopolnenje slike, katero smo dobili na izletu in za katero smo »Merkurju« zelo hvaležni. Sestavljanje dohodninske napovedi. (Konec.) K prejemkom se prištevajo sku-pilo, provizija itd, denarna vrednost blaga in izdelkov, ki so sc vzeli iz poslovnega obrata za gospodinjstvo, denarna vrednost blaga in izdelkov koncem leta po odbitku blaga in izdelku začetkom poslovnega lal«. Ako vodi stranka trgovske knjige (čl. 28 in nasl. trg. zak.) mora vzeti pri napovedi dobička za podlago računske zaključke merodajnih opravilnih let in pa po predpisu setavljene bilance, v ostalem je pa preračunih čisti dobiček po načelih, ki so primerna navadi rednega trgovca. Odbiti se pa sme od tako ugotovljenega dobička: 1) Vse stroške, uporabljene v dosego, zavarovanje in vzdrževanje dohodkov. Sem spadajo stroški uprave, obrata in vzdrževanja, dalje odpise, ki so primerni znižanju vrednosti, ki nastane pri inventarju, ali pri obratnem materijalu, dalje odpise, ki odgovarjajo tvarinskim, kurznim in drugim zgubam ter zniž-bam vrednosti, ki so že nastopile v obratu, ali pa katere se more pričakovati kot posledico poslovnih razmer. Slednje navedene odpise se uveljavi bodisi že s tem, da se vrednost dotičnih aktiv (v bilanci) zniža ali pa se v bilanco postavijo zadevni posebni zakladi ali fondi (specialne rezerve). Za obratne in vzdrževalne stroške je šteti zlasti izdatke za izdrževanje In obnovo gospodarskih poslopij, dčlavskih stanovanj in drugih gospodarskemu obratu služečih ali ga varujočih stavbenih naprav (jezov, zidov, plotov, vodnjakov itd). Kot neobdačljive izdelke se sme šteti tudi izdelke za vzdrževanje in dopolnjevanje živega in mrtvega inventarja. 2. Zavarovalne premije za vse vrste zavarovanja zoper škodo. 3. Zavarovalne premije, ki jih plačuje davčni zavezanec za slučaj smrti ali za doživetje. Odbit: se sme do 300 K, ako je davčna stranka sama zavarovana; Če so pa zavarovani tudi žena in otroci sami, se sme odbiti letna premija od zneska 600 K. Kar se plačuje nad te zneske, je obdačljivo. 4. Prispevke za blagajnice v zavarovanje bolnikov, zoper nezgode, za starost in onemoglost, za vdovske, si-rotinske in pokojninske blagajnice ali enake zavode. Ako plačuje te prispevke davčni zavezanec le za sebe ali za svoje rodbinske ude, sme iz tega vira odbiti le 300 K odnosno 600 K. (Glej anelogne določbe pod točko 3. Zgoraj). 5. Odbiti se sme vsa davčna bremena, razun dohodnine in vojnega davka. Brezdvomno se sme odbiti tudi davek na poslovni promet in pa invalidski davek. 6. Neobdačljive so nadalje obresti od opravilnih in zasebnih dolgov in pa drugačna na posebnih pravnih naslovih sloneča, dohodke trajno zmanjšujoča bremena. Semkaj spadajo zlasti užitki, preužiki, životne rente itd., ki slone na posebni pogodbi ali so izraz poslednje volje. Te odbitke je pa dokazati na verjeten način, sicer se ne morejo upoštevati. 7. Osebno davčna novela dopušča manjšim davčnim strankam še posebno ugodnost. Iz obdačbene podlage za dohodnino se srne izločiti one zneske, ki jih mora plačevati davčni zavezanec na podlagi pravne obveznosti, da polagoma povrne kake, na njegovem zemljiškem in hišnem posestvu se držeče glavnice, kolikor letno ne presegajo 1 °/o prvotnega zneska glavnice, ki jo je raz-dolžiti. Vendar sme letna skupna anuiteta (odplačilo in obresti) zvišati kvečjemu 1000 K. Te ugodnosti so pa deležne le davčne stranke, kojih dohodnini zavezani dohodki znašajo največ 7200 K. Odbiti se pa ne sme zlasti: 1. uporabe za zboljšanje ali pomno-ženje imovine (n. pr. investicije, inštalacije, nove nabave itd.). 2. Zgube, ki zadevajo samo imo-vinsko osnovo ali glavnico. N. pr. Ogenj uniči hišo. To je zguba na premoženju in ne na dohodkih kot takih. 3. Obresti glavnice, katero vloži davčni zavezanec sam v svoje podjetje. 4. Stroški za zasebno stanovanje, hrano in obleko davčnega zavezanca ln njegovih svojcev ter poslov, v kolikor ti posli služijo le za osebno postrežbo. Ravno tako se ne smejo odbiti izdelki (obrtni, trgovski, itd.), ki se porabijo v ta namen. v 5. Darila, podpore in podobne brezplačne naklonitve, ako jih ni šteti med stroške za dosego dohodkov. Odbiti se smejo le taka darila, ki so v najtesnejši zvezi z obratom, kakor novoletna darila poslom, uradnikom itd. Ako bi bil kdo v dvomu, ieli ta ali oni odbitek, izdatek obdačijiv ali ne, tedaj to lahko ugotovi na ta način, da se vpraša, ali je dotični izdatek potreben v dosego, zvarovanje in vzdrževanje dohodkov iz dotičnega vira, Ako je bil izdatek potreben, tedaj se ga sme vedoma smatrati za neobdačljivega. Doslej smo obravnavali: a. kako naj davčna stranka mate-rielno ugotovi svoje dohodke, b. dalje smo navedli, kaj je smatrati po zakonskih določbah za obdačljive prejemke in obdačljive oziroma neobdačljive izdatke. Preostane še vprašanje, kaj naj sedaj davčna stranka fatira, t. j. ali naj ugotovljene dohodke fatira v vsej celoti ali ne. Priznamo, da je to za davčne stranke precej kočljivo in neravno vprašanje, Davčna stranka naj ima predvsem namen, da si pridobi zaupanje davčnih priredbenih oblasti. So namreč gotovi pripomočki, na katerih podlagi se more preizkusiti davčne napovedi ako ne danes, pa jutri. Ako davčne oblasti konštatirajo, da ima davčni zavezanec namen, oškodovati erar, minejo zaupanja v njegove napovedi tudi tedaj, ako pravilno fatira. Posledica je, da se ptoti temu ostreje postopa. Ce tudi danes morda z nepravilno fesijo profitiram nekaj, nimam nlkake gotovosti, ako se to ne bo morda maščevalo za bližnjo bodočnost. Take slučaje smo že imeli n. pr. pri vojnem davKU Kdor je v mirovnih letih (n. pr. za 1. 1913) prenizko fatiral, je potem v vojno davčnih letih 10 kratno in še več doplačal. Leto 1913 je bilo namreč pri vojnem davku temeljno leto. Dohodki lega leta_ so se vzeli za primerjalne dohodke. Čim večja je bila diferenca med dohodki 1. 1914 do 1919 in pa med letom 1913, tem višji je bil vojni davek. Prepričani smo, da bi marsikdo rad naknadno popravil svoje dohodke iz leta 1913. A to ni šlo več. Moral je plačati. Kdo ve, ali nam ni pričakovati tudi za bodočnost sličnih slučajev. A še nekaj ne smemo prezreti. Vsakdo ima vc-čje in manjše število ne-prijateljev. Tu je nevarnost, da ga dotični naznani. Posledica je, vpeljava davčno kazenskega postopanja, ki je zelo ostro. Davčne kazni so naravnost ogromne in znajo materijelno vsacega ubiti. Vse to naj davčna stranka upošteva. Katero pot potem izbere, to prepuščamo njeni razsodnosti in previdnosti. Izvoz in uvoz. Vštevšl 24. junija in pozneje plačane 50'/o surtakse se vračajo uvoznikom. Pobiranje 50 odstotne surtakse na nemško blago je bilo ukinjeno z naredbo, z dne 24. junija t. I. Zato je generalna direkcija carin v Beogradu objavila, da imajo uvozniki pravico zahtevati povračilo navedanega dne in . pozneje plačanih zneskov. Tozadavrtč pismene prošnje, kolekovane s sedmimi dinarji je predložiti carinarnici, pri kateri je bila surtaksa plačana. Prošnje rešujejo carinarnice v lastnem delokrogu. Izvoz žita Iz Madžarske. Madžarski eksportni krogi računajo, da bodo letos izvozili žita za 4 miljarde kron. Zaenkrat izvažajo Madžari velike množine sadja, večje število goveje živine in svinj v Nemčijo in Avstrijo, IMno gospodarske zadeve. Trgovina. Naša trgovina s poljskimi pridelki. Poročila o izvozu naših poljskih pridelkov so v raznih listih razna. Nekateri listi trdijo, da bo izvoz radi slabe žetve prepovedan, drugi pa to vest odločno dementirajo. Z gotovostjo moremo trditi, da ostane izvoz prost, ker žetev ne bo tako slaba, da bi nam pretilo pomanjkanje. Padanje cen živini. Pri nas so začele cene živim znatno padati. V Te-harjih so na sejmu sv. Ane prodajali vole po K 13-16, krave pa po K 8-12 po kg žive teže. Večinoma so vsi semnji z živino dobro založeni. Podružnica Vacuum Oil Company d. d. v Karlovcu. V Karlovcu je proto-koliranat vrdka „Vacuum Oil Company‘‘ d. d. v Karlovcu, ki spada k podjetju na Sušaku. Tvrdka se bavi z nakupom, prodajo, uvozom, izvozom in proizvajanjem mineralnih olj, njegovih zmes* in ustanavljanjem trgovskih in industrijskih podjetij te panoge. Delniška glavnica znaša 2,000.000, in je razdeljena na 500 delnic po 4000 K. Trgovina z avtomobili v Nemčiji, ki se je pred in za časa vojne lepo razvijala, je zelo nezadovala. Lansko leto je bilo izvoženih v inozemstvo komaj 8000 avtomobilov, letos pa okrog 5500. industrija. Zbor industrljalcev na Bledu Dne 30. julija se je vršil na Bledu zbor in-dustrijcev, katerega sta sklicali Zveza industrijcev za Slovenijo in Trgovsko obrtniška zbornica. Glavni predmet dnevnega reda je bilo razpravljanje o osnovanju centralnega reprezentativnega in eksekutivnega organa naših industrijskih in trgovskih organizacij v Beogradu in strokovne pisarne. Ta organ bi bil posrednik in zastopnik pri centralni vladi, ki bi posredoval predloge za gospodarsko zakonodajo in dajal točne informacije pokrajinskim organizacijam. Razpravljalo se je nadalje o izvozni in uvozni carinski tarifi, o carinskih olajšavah in prometnih razmerah. Obširneje poročilo o 2boru še priobčimo. „Efes!n“ novo črnilo. G. R Cotič na Vrhniki je prevzel zastopstvo kemičnega izdelka, črniinega ekstrakta, „Efe-siu“. Ta ekstrakt da v vodi razstopljen takoj izborno črnilo, ne pušča nobene goščave in je zelo po ceri, ker odpadejo drage steklenice. Ena doza 5/t kg, tega izvlečka da 20 1 najboljšega pisarniškega in do 35 1 šolskega črnila. 1 1 ekstrakta stane K 350, Vj kg pa K 200 prosto poštnine proti povzetju. Nova kemična industrija v Brodu na Savi. V Brodu je protokolirana „Ju-goslavenska kemijska industrija d. d. u Brodu ria Savi“, ki je osnovana z dekliško glavnico 2,010.000 K. ki je razdeljena na 5000 delnic po 400 K. Podjetje, ki spada v interesno sfero ,,Jugoslavenske banke d. d.“ se bavi z izdelovanjem in prodajo kemičnih produktov, posebno b2rv in onih kemičnih izdelkov, ki se prodajajo v masah. Obrt. Slovenskim obrtnikom! Na podpisani urad se je obrnilo zadnje čase več bosanskih dobrodelnih organizacij s prošnjo, da posreduje bosanski mladini pouk pri različnih obrtnih in trgov ,k'h mojstrih v Sloveniji, ker stoji tam obrt večinoma še na zelo primitivnih stopnjah. Ker bi čim obširnejša izvedba take akcijo gotovo zelo pospeševala me iso-bojno približevanje in spoznavanje jugoslovanskih plemen ter' bi seznanila s spretnostjo in solidnostjo našega )bTt-rdka tudi ostale pokrajine naše države, je pričakovati, da se bo odzvalo tej prošnji čim največ mojstrov. Ponudbe z natančnimi pogoji je naslavljati na Osrednji urad »Državnfcn posredovalnice za celo« v Ljubljani. Oenarstvo. Načrt zakona za veliKO inozemsko posojilo. V finančnem ministrstvu je izdelan zakonski predlog o državnih posojilih, ki je že odposlan finančnemu odboru v rešitev. 1. cien tega projekta pooblašča finančnega ministra, da sme najeti v inozemstvu posojilo 500 milijonov dinarjev za pokritje državnih dolgov v inozemstvu, za izplačanje državnega dolga Narodni banki in za potrebne prometne investicije. Člen 2. odreja, da sme minister garantirati za posojilo v vrednosti investicij iz posojila, nadalje z osvobojeno zlato podlago Narodne banke, ki bo izplačana iz posojila in končno iz založenih monopolskih pristojbin. Clen 3. zahteva, da se ugotovi tečaj in obcestna mera posojila po stanju svetovnega denarnega trga v onem času, ko se posojilo najame. Državna plačila. Ministrski svet je sklenil z Narodno Banko pogodbo, na podlagi katere izvršuje vsa izplačila v tuji valuti za račun države banka. Nobena inozemska dobava ne bo izplačana, če generalna direkcija državnega knjigovodstva ne dobi overjenega prepisa pogodbe o nabavi. Promet novfanic naše državne Narodne Banke je znašal po poročilu z dne 22. julija t. 1. 3.841.029.405 din. Med 15. in 22. julijem se je promet torej zvišal za 12,276.030 din. Kovana podlaga je znašala: v zlatu 75.127.214.87 din., v srebru 16.456.627 din., v tuji valuti pa 6 milijonov 632.424.45 din. Višina posojil Na todne banke je dosegla 203.457.35-l.33 dinarjev. Poštni čeki bodo stali 20 viharjev in ne več 32 vin. kakor do sedaj, tako, da bodo pošt. ček. uradi prodajali zvezke s 50 čeki po 20 K in ne več po 30 K. Pretvoritve avstrijskih bank v inozemska podjetja. Dunajska Lander-bank se je imela pretvoriti v francosko družbo s sedežem v Parizu, Anglobanka pa z angleškim kapitalom v angleško podjetje. Ker pa avstrijska zbornica tozadevnih načrtov ni odobrila, so se morala pogajanja zaenkrat prekiniti. Na drugi strani se poroča, da se dunajske banke za zgubo podružnic v nasledstvenih državah izkušajo odškodovati z ustanovitvijo novih filijalk v nemško-avstrijskem teritoriju. Tako je n. pr. tekom tega leta Bankverein ustanovil šest novih podružnic na Zgornje-Av-strijskem in Vorarlberškem, Anglobanka dve, Banka za Zgornjo Avstrijo in Salc-burško tri itd. To bo brez dvoma pospešilo industrijski razvoj in eksploatacijo naravnih zakladov v avstrijskih alpskih deželah. Padec tečaja madžarske krone. »Magyar Hirlap« je priobčil izjavo ministra financ g. Hegedilsa, ki pripisuje padec madžarske krone le plačevanju nemške vojne odškodnine. Minister trdi, da je to le prehodna pojava in da se bo tečaj krone kmalu zopet zboljšal. Carski rublji na Poljskem. Boljševi-ški agenti so v zadnjem času prepeljali v Poljsko večje transporte carskih rubljev, katere so oddali lastnikom ra^-nia denarnih zavodov, ministrstvo financ je opozorilo te denarne zavode, da jih zapre in jim odvzame koncesijo, če sp -ste te rublje v promet. Po tej prepovedi poljske banke in menjalnice car duh lubljev sploh ne sprejemajo več, ker se boje dstrih represalij. Czrlna. Novo izvozne carine. Finančni gospodarski komite je sprejel na svoji seji, ki se je vršila 1. t. ra., sledeče nove izvozne tarife; Pšenica, ječmen, rž in ovea 10 din., seno 5 din. po 100 kg. Izvoz vseh teh predmetov, izvzemši pšenico, je za enkrat radi potreb za vojsko prepovedan. Živa rogata živina in biki čez 400 kg 150 din., do 400 kg 100 din. Živina do 300 kg 80 din., v zaklanem stanju 50 din. Svinje čez 120 kg 200 din., 50—120 kg 80, zaklane 50 din. Konji in kobile belgijske in nordijske pasme več kot 3 lela stari 400 din., žrebci iste pasme do 3 let 200 din., konji, kobile in žrebički drugih pasem 250 din. Konji za klanje 50 lin. Zaklani konji carine prosti. (Klati pa se smejo le pod nadzorstvom državnega Y\-vinozdravnika, če niso za drugo rabo). Slanina 60 din. Živa in zaklana goveja živina, perutnina in mesni produkti se smejo izvažati le po železnici in na pa-robrodih preko onih postaj, na katerih poslujejo drž. živinozdravniki, ki iz / >z nadzorujejo in vpišejo rezultat pregle >a v carinsko deklaracijo. Daljo se bo plačevala izvozna carina na jajca 100, i 't volno 250, na kože 100, na krpe in volnene odpadke 250, na staro železo 10(, na star baker 150, na oglje 10 din. Za izvoz premoga je potrebno posebno dovoljenje. Les se zamore svobodno izražati, izvzemši hrastove hlode. Izvozna carina ali doklado na direktne davke? Ker se je pokazala naj-na potreba, da se ukine vse, kar ovira naš izvoz, če hočemo pomagati naši v a-luti na noge, je finančni odbor na svoji seji razpravljal o načrtu fin. min. dr. Kumanudija, ki predvideva splošno ali delno ukinjenje izvozne carine za večje število predmetov, na mesto katere naj bi stopila doklada na direktne davke, ki naj bi nadomestila dohodke eventualno ukinjene izvozne carine. — Finančni minister predlaga namreč uvedbo splošne davčne doklade na vse neposredne davke, izvzemši invali 'ni davek, dohodnino in osebni davek. Ta davčna doklada naj bi veljala za eno leto nazaj. Doklada naj bi se določila sledeče: na davke do 100 din. 15 odst. doklade, do 400 din. 20 odst., do 2000 30 odst., do 5000 34 odst., do 10.000 37 odst. do 20.000 39 odst., do 50.000 41 odst., do 100.000 46 odst., do 200.000 49 od?t., preko 200.000 dinarjev pa 50 odstotkov doklade. — Ker je večina protestirala proti temu načrtu posebno, da se pobira doklada za eno leto nazaj, je bilo sklepanje odgodeuo, da se da možnost po-smeznim klubom, da zavzamejo svoje stališče. Nerednostl na caiinarnki v BI-tolju. Po preiskavah, ki so trajale en mesec, je komisija generalne direkcije carin iz Beograda dognala, da je bila država vsled nerednosti, ki so se vršile na Bitoljski carinarnici, težko oškodovana. Preiskava še ni končana in vse podrobnosti še niso priobčene, vendar je gotovo, da sta v aferi najbolj udeležena revizor in špediter, kateremu je generalna direkcija carin pred nekaj meseci radi nepoštenosti prepovedala izvrševanje poslov. Davki. Protest proti vojnem« davku. Trgovski gremij v Mariboru je v soglasju z vsemi, obrtnimi zadrugami odposlal v Beograd 7 članov, ki so finančnemu ministru predočili, kako krivično se nalaga tukajšnjim pridobitnim krogom neizmerni vojni davek za 1. 1919. Dep'ita-cijo je vodil gosp. dr. Sernec, odvetnik in zastopnik trgovstva in obrtništva. F lom posredovanja g. dr. Serneca so bili odposlanci še dopoldan sprejeti pri ministru Kukovcu, ki jim je obljubil potrebno pomoč in podporo, tako da so še isti dan popoldan bili sprejeti pri finančnem ministru, kjer so predložili s/oje težnje. Gosp. finančni minister je bil začetkoma radi piitožb popolnoma iz’e-i aden, kajti po informacijah, katero je dobil in po poročilih raznih listov je bil vedno mnenja, da je Slovenija ena naj-bogatejših dežel in da so vrti trgovci in obrtniki milijonarji. Ko pa je deputacija gosp. finančnemu ministru dokazala, da temu ni tako, in ko so mu gospodje še predložili dokaze posameznih slučajev krivične obdačbe, je obljubil, da takoj ukrene potrebno, da se plačilni na’ogi podaljšajo za nekaj mesecev in da bode vse slučaje natančno preiskal uradnik, katerega odpošlje v to svrho v Mari'or. Zagotovil je tudi, da se bodo davčne k« -misije takoj sestavile. Namignilo se ;e ob enem tudi našim delegatom, da so si tega visokega obdačenja trgovci in obvt-i>iki sami krivi, ker niso nikdar skupno nastopili in ker nimajo v vladi niti enega zastopnika. Treba je torej, če mi pridobitni sloji hočemo, da nas davčni vijak potom drugih, nam nasprotnih organizacijah ne uniči, da se vendar enkrat strnemo v močno skupino in organizacijo. Treba nam je na vsak način močnega ediiistva v gospodarskem oziru, da demo kaj dosegli. Uspeh, katerega js mariborska deputacija to pot pri fiantm-čnem ministrstvu dosegla, bode got >v > povoljen, tembolj, ako storijo isto >jli pridobitni sloji v drugih krajih cele Slovenije. Promet. »Orient* mednarodna trgovsko-špe-dicijska in skladiščna delniška družba v Mariboru. — Osnovala se je »Orient«, mednarodna trgovsko-industrijska in skladiščna delniška družba s sedežem v Mariboru, ki se bo pečala s špedioijo in transportnimi posli vsake vrste po suhem in po vodi v tu in inozemstvu, s carinjenjem z lastnim osobjem ter izvrševanjem tozadevne kontrole, vskladi-ščenjem vsakovrstnega blaga in vo i-stvora tranzitnih in javnih skladišč, in kasom povzetij na blagu ležečih bremen in drugih obveznosti za lasten in tuj račun, izvedbo raznovrstnega reklamacijskega postopanja za lasten in tuj račun, itd. Družba bo vzdrževala v vseli ve^iih trgovskih centrih lastne podružnice in primerna skladišča, v inozemstvu pa bo zastopana potom prvovrstnih in solidnih spedicijskih družb. Osnovna delniška glavnica 4,000.000 K je razdeljena na 10.000 delnic po 400 K. To podjetje bo velike važnosti za razvoj naše trgovine in sploh za razvoj in napredek našega prometa. Pokvarjene lokomotive. Minister za promet je sklenil, da se mora izvršiti popravilo večjega števila lokomotiv, ki s« za zboljšanje prometa nujno rabijo. Nova ugodnost v čekovnem prometu. Do sedaj se je moglo plačevati v čekovnem prometu samo s položnicam’, katere je moral dati lastnik čekovnega računa. Ker se često ?.godi, da hočejo stranke vposlati zneske^ na kak račun, pa nimajo pri roki položnice, glaseče se na dolični čekovni račun, je ravnateljstvo ček. zavoda v Zagrebu obskrbolo poštne urade na Hrvatskein in v Slavoniji s položnicami in bianco. Take položnice si vsakdo more nabaviti pri poš:. ček. uradu (sedaj pri glavnem in kolodvorskem uradu v Zagrebu, pri uradih Osjek, Karlovac, Belovar, Gospie, Og ■ -lin, Varaždin, Brod in Sisek) komad po 5 para. Na tej položnici mora stranka napisati točno in čtivo naslov (ime, tvrdko) lastnika in številko čekovnega računa. Pri navedenih poštnih uradih so strankam na razpolago natančni naslovi lastnikov računov in številke računov. Piše naj se jasno, ker se sicer ovira t>’-čno knjiženje. Pri tu ne navedenih večjih uradih na Hrvaškem in v Vojvodini l>'i ta ugodnost vpeljana takoj, ko se pokaže, če stvar odgovarja svrhi; Upamo, da se ta ugoduost vpelje kmalu tudi v Sio-v eniji. Žetev tobaka bo v naši državi posebno dobra. Pričakuje se, da nam letošnje leto prinese 13 milijonov kg tobaka. Od tega odpade na Srbijo z Macedouijo C milijonov, na Bosno in Hercegovino 4 milijone, na Vojvodino 2 milijona, na Dalmacijo 1 milijon kg. Za domačo potrebo zadostuje 10 milijonov kg, zato 1 >-do ostali 3 milijoni kg za izvoz. Naznanila trgovske in obrt* niSke zbornice v Ljubljani. Električni pogoni žeieznične proge. Takoj po vojni se je državna železnica poprijela dela za izpremembo pogona železnic po električni sili. Izprememba se je že izvršila na 500 km dolgi progi in stem se jc prihranilo 200.000 ton premoga. (Št. 3941.) Unanje brodarstvo napreduje znamenito, osob;to v omrežju nižine Po-a. V zadnjih dneh se je dovršila brodarska proga od Po-a do Mletačke Isgune. Za-početo je novo delo okoli vodne proge Milano-Venecija, ki bo za ladje od 1000 ton. Orade se še nove proge na raznih krajih, urejajo se vsakovrstne naprave in vse to z silno naglico. Vnanja trgovina Franclje 1. 1920. Trgovinsko ministrstvo v Beogradu je poslalo trgovski in »brtniškl zbornici v Ljubljani poročilo našega konzulata v Marselju o vnanji trgovini Francije 1.1920. Interesentom, ki se za to zanimajo, je poročilo na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Št. 3737.) Poročila Urada Ljubljanskega Velikega Semnja. Inozemskim obiskovalcem Ljubljanskega velikega semnja izdajajo viza za prihod v Ljubljano vsi naši konzulati. Viza bodo veljavna 20 dnij in se bodo izdajala vsem osebam, ki se izkažejo z legitimacijo in odznakom za Ljubljanski veliki semenj in ki se ba-vijo z trgovino, industrijo ali poljedelstvom. Ministrstvo za zunanje zadeve bo sporazumno z ministrstvom trgovine in industrije obvestilo naša predstavništva v inozemstvu, da se bo poset-nikom omogočil čim lažji prihod na sejni. Razstavni odsek Ljubljanskega velikega semnja je na svoji seji dne 3. avgusta t. 1, definitivno določil prostore za posamezne razstavljalce. Podjetja, ki so se prijavila k udeležbi bo Sejmski urad te dni obvestil, kje so j m dodeljeni prostori. Dobava, prodaja. Dobava »0.000 kg kalijevega salitra. Uprava smodnišnice v Kamniku je razpisala dobavo gornje količine kalijevega salitra potom licitacije za termin 15. julija t. 1. Ker niso odgovarjale vlož ne ponudbe predpisom, je razpisana n >va licitacija in je vložiti ponudbe najkasneje do 10. avgusta t. i. za isto blago in pod istimi pogoji, ki so na vpogled pii trgovski in obrtniški zbornici. Zbon.ica ruma na razpolago prepisov pogojev, ki bi jih mogla izročali interesentom. Prodaja hmelja, vina, kazeina in sladkorja. Ravnateljstvo državnega imo-tja >neije«, Lak (Baranja) ima za prodajo na zalogi 140 q hmelja, 160 q kazeina, 3000 hi starega vilanjskega vina in 60 vagonov kristalnega sladkorja, lnte-resentje se naj obračajo neposredno mi goriimenovano ravnateljstvo. Nabava elektrotehničnega materija-la. V pisarni Tehničnega Skladišča V>j-iio-tehničnega zavoda v Kragujevcu se bo vršila 18. t. m. velika ofertna licita-(ija raznega elektrotehničnega materi-jala, potrebnih kovin iu kemikalij, interesenti najdejo podrobneje podatke v št. 169 »Službenih Novin«, ki so v upra-vništvu lista na vpogled, Nabava koles. 23. avgusta ob 11. uri dopoludne se bo vršila v ekonomskem oddelku inin. za pošto in brzojav v Beogradu druga ofertna licitacija za nabavo 80 komadov koles pod istimi pogoji, kat je bila razpisana prva nabava. Hazno. Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah z.a mesece junij, julij, avgust, september, oktober, november in december 1. 1921. priobčuje Uradni list deželne vlade za Slovenijo, št. 90 z dne 2. avgusta t. 1. Poročilo o hmelju. Žatec, 30. 7. 1921 (uradno poročilo Zveze hmelj. druStev). Po natančnem pregledu hmelj, nasadov zamoremo sledeče poročati: V obče se stanje ni j u. slabšalo, vendar se nahaja v razvoju kobul velika razlika. Medtem ko se najdejo v Goldbachlalu že precej velike kobule, je v drugih okoliših stanje cvfct;a isto, kakor pred 14 dnevi. Drugoleten hmelj in zaostali nasadi bodo brez pridelka. V suhih legah se je pojavil so -i-čni palež v taki meri, da so listi čez polovico drogov orumeneli in da odpadajo. Solnčni palež pa se ne sme zamen, iti z bakrenim paležem. Uši so povsod zginile. Dne 27. t. m. smo imeli nevihto z dežjem, vendar v nezadostni mno^ni; pač pa je nevihta mnogo žičnih nasada prevrgla in veliko škodo naredila. Imamo tropično vročino. Letina je odviha od vremena; zadostna množina dežja io i.na povečati, vročina pa zmanjšati. Dne 29. in 30. t. m. smo imeli zopet nevihto, pa malo mokrote in zopetno škodo po ž' čnih nasadih. Cena od 3200 —3350 č. K za 50 kg. — Konečno razpoloženje zelo čvrsto, ceue rastoče. Borza. 4. avgusta Zagreb, devize: Berlin 216 do 216.50, Milan 748 do 752, London izplačilo 635 do 637, ček 632 do 634, Newyork kabel 176 25 do 177.75, ček 174 do 175, Pariz 1350 do 1354, Praga 221 do 222.50, Švica 2915 do 2930, Dunaj 17.35 do 17.50, Budimpešta 44 do 44.50, valute: dolar 173 do 173.75, avstrijske krone 18 do 18.50, rublji 18.50 do 20, češke krone 225 20 K v zlatu 620, franki 1345, napoleoni 595, do 597, marke 215 do 218, lire 747 do 750. Jadranska banka 1850. Ljub. kreditna banka 800 do 820. Narodna banka 500. I ANT.ČERNETS; 1JUBTJANA afltiia % e‘/e ^■MUUMinaaaiststMiiiaumiiiHiiiiKnauniHai aaani>attimaaas**-t*aa ££MaaaaBaaittMsa»s:«.*»aaeaai:»««»*3!'.cK»n*KaaMsaBa«Baaaaaa««as«aBaaaBaa*e»Baiaa»a«aaaKa«Zk i oalboljii amarlkanski pisalni stre! sedanjosti si :s 8 !TTT1 razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-izrabljive steki, plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15, 20—20 The Rex Co. Ljubljana, Gradišče io. {{ Moderno urejena popraollnlca oseh pisalnih strojen. || %ssaaa O&PREMNO PODJETJE STEVO TONČIČ I MARIBOR Oddelek za razpošiljanje poštnih paketov. GO. 'iRGOVCl! Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zaca-rinjenejna odrejeno mesto, ako iste oddaste na naslov STEVO TONČIČ I MARIBOR (Za pakete nemškega izvora je paziti [na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — Postrežba hitra jin točna. Za čim večje posluževanje te vrste odprave prosi s posebnim spoštovanjem STEVO TONČIČ t. MARIBOR Telefon 230 in 330 — Brzojavi: Tonspedlt. 1 MMIIIHIIIMimiMllllltllMIItlltlllllinMMIIMMUllIMmiM m Zajamčen Piramidni muho- lovec i i 3 "umu Najstarejša tvornica muholovcev »Unio-Werke«, Deutsch Wagram p. Wien-u. Glavni zastopnik in zaloga za Jugoslavijo: ANTON HAAS MARIBOR. Gregorčičevo io. Takojšnja dobava, Po poiti ali brzovozno. lu. Man, Ljubljana trgovina pietenin, norim-berškega in galanterijskega blaga na veliko 12-1 se nahaja na Mestnem trgu štev. 20. PrlporoCa se tvrdka Josip Peteline Ljubljana. So. Petra nasip 7 tovarniška zaloga Šivalnih strojev igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno In debelo. Cene nizke 1 Postrežba točna 1 m im - j u ni" Erjavec & Turk Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo In drobno. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. PRI »ZLATI LOPATI" trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mflhleisen) nasproti Krlžanske cerkve. olle Horbollne] imn II minil niaiga olja C| OlfCMCU A D Ji fclftJ A Obrestuje najugodneje loge na Hnji2lce in v tekočem VCIi JIlM DMIlVIM računu. izvršuje se bančne posle najkulantneje. Vplačana delnlika glavnica K 30,000.000. Telefon Sl. 567. . . Čekovni račun II. 12.200. LJUBLJANA, brekov trg 10, nasproti »Mestnega Doma" Jedilno orodje vsake vrste, kakor žlic, vilic, nožev, zajemalk (Schopfer) in druge kuhinjske posode iz aluminija ter svinčene plombe dobavlja v vsaki množini Tvornica „Cinal“, Celje. Novoustanovljena lastna gal-vanizscijska naprava sprejema po nizkih cenah vse predmete v poniklanje, pobakrenje in po-fnedenje. Ista prevzame tudi vsa vli-valna dela iz aluminija, cinka in medi (Messing). Kupuje stare kovine Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Sprejema: 1. Vsa požarna zavarovanja. 2. Življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah. - ______Najugodnejši pogoji. Smeritakilneonili za knjigovodstvo se zopet dobi pri UpraonBtou Trgovskega Usti. Razifrjulte Trgovski list! Vsakovrstne slamnike in klobuke ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejčih modelov. Franjo Cerar, slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič In Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto. 1 vseh vrst emiiu LJUBLJANA ©STAR 'etra ce» IVAN JAX IN SIN Na debelo in drobno najceneje kupite po najvišjih cenah. Večja usnjarno, »"■>. a * • i n 2 Za Cresl° in sodom za strojenje (Oerbfass), sodom za pranje (Waschfass), električno razsvetljavo vse novo, izdeluje tedensko uini ’ preko 200 komadov teletin, »HB f\U[J(,(I. Poizve se v upravništvu Trgovskega Lista. KOLESA LJUBU ANA, DUNAJSKA CESTA 15. Šivalni stroji In stroji za pletenje Izborna konstrukcija in elegantni Izvršitev iz to. vame v Uncu. Ustanovljena leta 1867. Vnuje peutuje bmplilu. Pisalni stroji .Adler*. Ceniki zastonj In franka. Začasno znižane cene. Iz prvih tovaren: DUrkopp, ■ - - Styrla, VVaffenrad. ln kanclljslcl gladek, črtan, kariran in kvadriran, pismeni in škatljah, “t ". rePP), svileni, klosetni In ovojni ----------- *w®*ke srednje in višje šole, kuverte ln razglednice, 2a stelaže ozke in v polah, kredo, svlntnlke, radirke ter razne druge plsarnlske in Šolske potreb* 2čine pri LJUBLJANA, Židovska ulica 4. L. PEUALEK, Eksportna in importna d. d. v Zagrebu. Oddelek Iltaric. • •• Podrulnlcei Beograd, Suiak, SplJIt. Brzojavil lmpex. Telefon it. 16.36. • •• Vzdržuje stalno skladliče: vseh vrst Iltaric, zemeljskih pridelkov In mlinskih proizvodov.^ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA S LJUBLJANA Selenburgova ul. 1 hfitsrajjra skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. 'i • v-vp- 20,000.000 K, - Rezerve okrog 6,000.000 K. v-.:.-* naslov: ESKOMPTNA. - Telefon Interurb. št. 146. Iz, rJuje use bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge. - Nakup In prodaja: efektov, deviz, valut - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi. Borza. i nore -rjo Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih. Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, --------— Zadar, Zagreb.-—— Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- In Inozemstvu. n a -dr* g Podpisana tvrdka priporoča: Pravi malinovec, citrono*/ SOk z raf. sladkorjem vkuhat, po najnižji dnevni ceni. Rum kompox. ?a izdelovanje fašon ruma; liker esenci: carski hruSovec, klin- W Ijjevec in rosolla. c Istotako so na razpolago ex-trakti za brezalkoholne pijače: nJ malinov in dtronov! ^ g Potnih Srečko, g C tvornlca sad. sokov, C S s VELETRGOVINA •v 1C tvornlca sad. sokov, esenc In ekstraktov. Ljubljana Meteljkova ulica (blizu Belgijske vojašnice). Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. KonkoreDčne cene — točna postrežba I Brzojavi; GRELU. Telefon interurb. štev. 246. ■r Zahtevajte cenike I -m Edina razprodaja vseh vrst specijalriega mavca - sipsa za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun Kosto Novakovič veletrgovina mavca Ljubljana, židovska ulica it. 1. M veletrgovina manufakture S Ljubljana, shladil Balkan. S Priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah. Samo na debelo. S rzsrzarzsrzsrzsrzsrzs I. C. MAYER LJUBLJANA Ustanovlj. 1834. MANUFAKTURA prej: A. Zanki sinovi. O' KJ O T o EN GROS EN DETAIL Medič, Rokove & Zanki, Tovarna kemitnih in rudn. barv ter lakov. Centrala: LJiibljana. D. z o. z. Skladliče: Novlsad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon: 64 Emallnl laki. Pravi fflrnai. Barv« xa »od«. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski ln mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se zatasno ne razpoilljajol Na debelo: Rala. iaj, kakao. sardine, olje. vinski kit. Majski in trapUtov-ski Hi. salami. Uka in sla-nioa. ljutomersko stekleni rti« letnik 1917. Rogata ■X i". T. MENCINGER Uittnfl, ResUeva cesta 3. CARO IN JELINEK mednarodna prometna d. d. Sl sak. Telefon 7 AflPFR Brzojavi: Maribor. Sulak. 1566. Carolinek. Jesenice. CARO & JELINEK, A. G., WIEN I. DEUTSCHMEISTERPLATZ 4. Berlin, Praga, Trst, Bratislava, Breslava, Buchs, Dečin, Eger, Halbstadt, v Č. Hamburg, Karlove Vary, Innsbruck, Passau, Podmokli, Tyn N/V. V zvezi z DANZAS & C O., Aktiengesellschaft Basel, Ziirich, Oenf, Buchs, St. Gallen, Pariš, Lyon, Milano, Strassburg, Miiihausen, London, Mannheim, Frankfurt a/M., Stuttgart, Mainz. Priporočajo svoj skupni REDNI S P E C I.J A L N 1 PROMET iz in v Švico, Francijo, Italijo, Belgijo, Anglijo in Nemčijo. Posebna organizacija za promet z jajci, perutnino, suhimi sljivami. pekmezom i. I. d. it ■■ H ■ M El H H » j[ trgovina s paplrem na veliko LJUBLJANA MlkloSI€«va cesta Stev. 611. ■■ K i n ■t : s :: mm || i s » prlporoCa od svoj« zaloge : Trgovski, fini In sradnja Hm pisarniški, dokumentni In sradnja flnl koncept, barvan (Kouleur) In tiskovni papir, karton ra dopisnica, pivnik. Celuloinl, Havana (la mast) In navadni omotal papir. Pisemski papir v kartonih In mapah, tar zavitka. Lepenko belo in rujavo. z:::;:::::::::::::::::::::::::::::::** s ■■ s: K iš is Hedžet Sz, — ZJu.'TdUsli^sl rxsLDQ.6i^Js:©,rLS-lssi -clIicsl 4= Toiagpovnica uclsi d.©To©lo lastnik: Konzorcij za i*fla|anje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebel. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.