*t. 12.
Gorici, v četrtek dne 28/ januvarija 1909.
ribaj a trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne tor stane po poŠti •jrejoraana ali v Gorici na doni poffiljana:
Tečaj XXXIX.
Posamične Številko stanejo 10 vin.
„S.0CA" ima naslednje izrsdne prilogo: Ob novem lettf cj.Eattpofpfff ^OTHkem^RrGi^iSaBik*^ in,. ,&aiipotpo IJuMjani^in kranjskih mestia". dalje dva-trat v letu „Voznt red železnic,   parnifeov in poStnil zven".
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Štev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabršC-h Na naročila brez dcaoalaue naročnine se ne oziramo
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrslah če tiskano l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje drke po prostoru. -— .Reklame m spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko iD vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vbo za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrie.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
- Telefon it. 83. —
Uredništvo
se nahaja v Gospos'u uliei M. 7 t ,Goi!Jqi v I. nad t Z urednikom je mogoči govoriti vsi»k dan od-8,.do %2 dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah it, praznikih od 9.do 12. dopoludne. Upravništvo se ne ha]a v Gosposki ulici št. 7 v L nadstr. na levov tiskarn*
»aročnino io oglase je plačati loco Gorica
Dopisi naj se poSHJajo le uredništva.
Naro2nina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravnifitvn.                                            JJ
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Seda* in »Primorec« se prodajata v Go i i v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz 7 o sb ul., Jeliersitz v Nunski d., Ter. Leban na tekališgu v Verdi, Feter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališča! ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, L Hovanski v Korenski, ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrendia na trgu della Caserma.
Letcija dr. Tmi -o socijalizmu.
Vi\   ta    Ar    Turno     Anhnnčnl     iinnl'    n   —
Ko je dr. Turna dokončal pouk o -•-n a pred no s t i, je prešel na socijalizem in mi očitn, da sem jaz pričel boj s socijalno demokracijo radi njegovega vstopa v to stranko.
Kakor je dobil dr. Turna na nauke o naprednosti najlepši odgovor s ponatisom jediiega od«U> ka iz serije člankov v »Soči" 1. 1904., tako je tudi & socijalizmom in soci-jahiodemokratičrio stranko. Že iz zadnjič po-natisnenega odlomka je mogel spozaati vsak čitatelj, da ne potrebujem Tumovih zmedenih naukov ne o bistvu socijalizma ne o veljavi, ki mu tiče. Ali iz onega članka je tudi razvidno, da nisem bil nikdar za sovražno razmerje med naprednimi in socialističnimi živ lji, — in izrekel sem se'ce!o /nakupno delo U.ui, kjer se lahko srečamo na isti poti. Dejal sem:
„ Varu se grozno, kdor meni, da še vedno trajajoča kriza v socijalizmu uniči to gibanje ; ali enako se varajo tisti, ki besedičijo, da j«! konec liberalizmu. Pomlajen, osvežen, očvrščen /Minaprednimi idejami se v »mogočem približuje ostalim svobodoljubnim, po nekakem modernem preobratu hlepečim množicam, in ni izključeno, da pride pred vsem do solidarnega boja proti skupil emu nasprotni k u, prepustivši poznejši dobi konečno filozofsko definicijo enot nega svetovnega naziranja".
Kaj naj se Je zahteva od voditelja napredne stranke ? Kdor bi hotel več, bi me moral smatrati za — socijulnega demokrata, kar vendar nisem !
In za svojo osebo, v zasebnem občevanju iu riupatizovanju, mi morajo potrditi priznani velikoletni vodje socijalne demokracije, da •sem ž ujimi rad občeval in se razgovnrjal o vsem možnem že od nekdaj, da so — ko so prihajali v Gorico -— poznali mene, dr. Turne pn ne. Še več: da so cesto porogljivo omenjali — dr. Tumu. To je bilo v tisti dobi,   ko je   bil dr. Turna Se   velik    buržoa,
da mu je bila ceio v Goriški Čitalnici premalo izbrana družba, zato nam je snoval --kazino; v dobi, ko se je skregal s celim stavbenim odborom za »Trgovski dom", ker je Turna — veliki socijalni demokrat! — hotel zidati edino majhno dvoranico; ali to jako elegantno, da bi bila le za Čitalnico in najboljše sloje; v tisti dobi, ko je on —¦ socijalist do dna duša! — dejanski nastopal proti socijalnim demokratom (— česar jaz doslej še nisem nikdar storil! —), šel v Solkan, razbil shod in ubogega sodruga Kopača nagnal!!
Dr. Turna je pač posebne vrste možakar! V Gorici dobro vemo, da je čakal na popoln polom narodno-napredne stranke; pro-rokoval je, da ga bo stranka še lepo prosil«, naj sprejme zopet vajeti, katerih Gabršček ni znal voditi, --- in usmilil bi se bil stranke ter narekoval težke pogoje.... Take lepe sanje se dr. Turni niso spolnile, zato je slekel visokega gospoda, kakoršen je bil vodno, iu vskočil v socijalno demokracijo. Tu je razvil naki-Rt čudovito delavnost. Začel je pisariti, krošnjariti od vasi do vasi, — in pri svojem delu za novi evangelij je         udrihal   po na-
rodno-napredni stranki, in posebe naravnost iio moji osebi. Vprašal bi iahko vodstvo jugoslovanske socijalne demokracije: ali se strinja z dostojnostjo te ntrauke, da je za::e sel dr. Turna na njene shode tako ostudno osebuostno gonjo, ko je stresal ua-rae svojo jezo zaradi tega, ker sem baje jaz kriv, -daje postal socijalni demokrat! Smešno ali resnično! Dr. Tutna se je zagrizel v svoji slepi strasti proti meni, ker me dolži, da sem jaz kriv, ako ni bil izvoljen v državni zbor 1. 1901. — in sicer najprej vsled kompromisa z Gregorčičem, pozneje pa namesto Oskarja Gabrščeka. In „državni poslanec" dr. Turna je imel že javno začrtano pot: preselil bi se bil na Dunaj, kjer bi otvoril odvetniško pisarno za vse jugoslovanske kraje ; on, bivši (i-letni deželni odbornik bi zaslovel kot špecijulist v upravnih poslih, — in rad je govoril tudi o trgovini iti obrti, o trgovskem ministerstvu in ... . jednem jugoslovanskem zastopniku v tem ministerstvu Omenjam le kot kurijozum in mimogrede'- take te-
»Gor, Tiskarna« A, Gabršček (odgov, J. Fatoid) tiska in Zal.
dacje Tumoye sanje, do katerih mu nisem pripomogel; ako bi bil »privoščil" izpolnitev teh srčnih želja, tedaj adijo vsa socijalaa demokracija ! Turna bi se ne bil nikdar spomnil, da je pravzaprav do dna duše — soci-jnlni demokrat! — Zato udri po meni, kjer moreš, udri po ~~ nehvaležni narodno-napredni stranki 1
In glejte: mož si domišljajo, da bomo mirno vtikali v žep vse njegove hrulaeije! Ali je čudno, ako smo se včasih oglasili? Socijalnodemokratična stranka nam mora le priznati, da smo bili v očiglod vsem Turnovim impertinencam jako obzirni nasproti stranki kot taki in smo se bolj omejili le na Tumove neslanosti, ki. jih uganja zadnji čas pod krinko socijalizma. Sodnigi socijalisti naj sprejmo na znanje, da ne verujem niti v Tuuiov — socijalizem, kajti dr. Turna je saai zase program in stranka; dr. Turna tudi socijalist ni, kakor ni bil... narodni radikalec še pred par leti, ko jo letal za „()inladinaši" v Trst iu Celje, kjer je vsiljeval svojo radikalno narodno dušo! --•
Ali računati moramo z dejstvom, da jugoslovanska socijalna demokracija prepušča jedinemu dr. Turni vodstvo kraj ne organizacije v Gorici. Zato naj se nikdo 110 čudi, ako bo 11 a vse tu 1110 v s ko hu jsk ari j e s leti i 1 o r g a 11 i z o v a n odpor vseh tistih naprednih mož, ki sicer dajejo priliko do dela in z a s 1 n k a stotinam .... pristašev s o c i j a 111 o d e m o k r a-t i č n e stranke. Kako daleč pojde ta odpor, to bo Čutil dr. Turna in sedanja njegova stranka. In s tem konec!
A. Gabršček.
&g. iFgovskim sotFudnikom!
Menimo, da bi že bilo na času, da se organizirajo tudi slovenski trgovski sotrudniki V varstvo svojih opravičenih interesov.
Pred dnevi je prinesla tržaška „ Edinost", očividno iz peresa enega stanovskih tovarišev, članek, iz katerega je razvidna vsa organizacijska mizerija gg. trgovskih sotrulaikov.
ML:v., se je na lasten »klub«, cele na zvezo z i,,ki, ki se pa, umevno, ni obnesla. Edino, kar je rodil lanski skupen nastop, je bil — sicer res lepo uspeli — ples.
Ustanavlja se v Gorici »Narodna delavska organizacija«, ki Vas vabi v svoje okrilje, Mislimo si to tako, da bi tvorili gg. trgovski sotrudniki v zvezi „N. D. O." avtonomno skupino z lastnim odborom in lastno no tranjo uredbo, a kadar bi m šlo za izvojevanje stanov-skih in narodnih pravic, takrat bi nnstopali združeno z uslužbenci vseh strok. V s i z a enega, eden za vse!
Nekateri gg. sotrudniki so se že izjavili za pristop k tej skupini „N. D. O.", drugi pa so izjavili, da so sicer za samostojno organizacijo, a da se ne strinjajo z idejo „N. D. O.", ker da so — socijalni de-mokratje. Na to odgovarjamo, da goriška „N. D. O.", sledoč naukom slavnega socijo-loga Masarjrka, hoče socijalno in narodno organizacijo slovenskega proletnrjata; da torej priznava v strogo stanovskih vprašanjih in ternacijonaiizem, in da vsled tega ne odklanja sodelovanja z drugimi, n. pr. socijalno-demokratičnimi stan. organizacijami; tudi se noče postavljati na šovinistično narodno stališče, češ, drugorodcem no priznavamo pravic. A organizujemo slovenski proletarijat, ker ga povsod zapostavlja tujerodni živel], ker je hvalisaui internacijonaiizem rodil za nas do-sedaj le škodo in naš proletarijat dosedaj ohranil narodno in socijalno nezavednega in ubogega.
Za danes se nočemo spuščati v natančnejše ekspliciranje programa „N. D. O.". Storimo to obširno po ustauovnem občnem zboru, gg. trgovske sotrudnike pa poživljamo, da se zdramijo konečno iz mrtvila, da se organizirajo in združijo s sorodnimi strokami v močuo obrambno celoto.
Pripravljalni odbor „N. D. O."
Družba sv. Cirila in Metoda.
Narodna požrtvovalnost naših bratov v Ameriki. Vam slov. društvom doma in na tujem,  ki niso ravno v denarnih
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treb mušketirjev". =
Francoski  spisal: ==    ALEXANDRE  DUMAS.   =
(Dalje.)
Čez pol ure se je razvil boj na celi črti. Koadju-tor, ki ga je slava Beaufortove hrabrosti spravljala skoro v obup, jo bil planil med sovražnike ter izvrševal za svojo osebo čudeže poguma. Njegov poklic je bil, kakor je znano, meč, in srečen je bil vselej, kadar ga je mogel potegniti iz nožnice, vseeno za koga in čem«. Toda v tem slučaju se je bil sicer dobro izkazal kot vojak, kot polkovnik pa slabo. S sedem ali osem sto možmi se je bil zaletel proti trem tisočem mož, ki so se tudi nato razvili v bojni red ter pognali nazaj koadjutorjeve vojake, ki so pribežali v neredu do nasipov. Toda streli Ohanleu-jevega topništva so ustavili kraljevo armado, in za trenutek se je zdelo, da ta omaguje. Toda to je trpelo le kratek čas, in armada je odšla za gručo hiš v neki gozdiček, kjer se je zopet zbrala in uredila.
Chanleu je mislil, da je prišel sedaj ugodni tre- j nutek ; na čelu dveh polkov se je spustil za kraljevo] armado; toda kakor smo že rekli, ta se* je bila zopet zbrala ter se vrnila pod vodstvom Chatillona samega, da zopet napade sovražnika. Napad je bil tako silen in pod tako spretnim vodstvom, da so bili Chanleu in njegovi ljudje   skoro   obkoljeni.   Chanleu  je   odredil
umikanje, ki se je začelo počasi, čevelj za čevljem, korak za korakom. Na nesrečo je Chanleu že čez par trenutkov padel smrtno ranjen.
Chatillon ga je videl, ko je padel, in naznanil je glasno to smrt, ki je podvojila pogum kraljeve ai made ter popolnoma zmedla ona dva polka, s kate rima jo bil napravil Chanleu izpad. Vsakdo je mislil le na svojo rešitev ter se brigal le za to, da pride do utrdb, pred katerimi je skušal koadjutor zopet zbrati svoj razbiti polk.
Naenkrat pa pridrvi eskadra konjiče nasproti zmagalcem, ki so prihajali pomešani vse vprek z beguni proti utrdbam. Athos in Aramis sta jahala na čelu, Aramis z mečem in pištolo v roki, Athos pa z mečem v nožnici in s pištolo za pasom. Athos je bil rniren in hladen, kakor pri kaki paradi, samo njegov lepi, plemeniti pogled se je razžalostil, ko je videl, da poginja tu toliko ljudij, ki jih žrtcuje deloma kraljeva trmoglavost, deloma nezadovoljnost princev. Aramis pa je moril ter se polagoma upijanil po svoji navadi. Njegove živahne oči so postale goreče; njegova tako fino začrtana usta so se smehjala z mrtvaškim nasmehom ; njegove odprte nosnice so dihale vonj krvi; vsak njegov udarec je zadel točno, in roč njegove pištole je dokončal začeto ter pobil na tla ranjenca, če se je skušal zopet dvigniti.
Tudi na nasprotni strani, v vrstah kraljeve armade, sta se bojevala med prvimi dva jezdeca; eden je imel pozlačen oklep, drugi pa priprost usnjat naprsnik, izpod katerega so gledali rokavi suknje iz modrega žameta. Jezdec s pozlačenim  oklepom se je
zagnal proti Aramisu ter mu zadal z mečem udarec, ki ga je Aramis s svojo navadno spretnostjo odbil.
—  Ah, vi ste gospod Chatillon! zakliče vitez; bodite mi dobro došli, pričakoval sem vas!
—  Upam, da vam ni bilo treba predolgo čakati, odvrne vojvoda; vsekakor pa, evo me!
—  Gospod Chatillon, pravi Aramis ter potegne svojo drugo pištolo iz žepa, ki 30 je bil prihranil za to priliko, mislim, da ste mrtvi, če vaša pištola ni nabasana.
—  Hvala Bogu, nabasana je, odvrne vojvoda. In  s  temi  besedami  dvigne   svojo  pištolo nad
Aramisa, nameri in sproži. Toda Aramis skloni glavo v trenutku ko je videl, da je pritisnil vojvoda prst na petelina, in kroglja je sfrčala nad njim, ne da bi ga zadela.
—  O, zgrešili ste me, pravi Aramis. Toda jaz vas ne zgrešim, prisegam vam pri Bogu!
—  Če vam pustim čas za to! vsklikne Chatillon, vzpodbode konja ter plane proti Aramisu z golim mečem.
Aramis ga je počakal z onim strahovitim smehljajem, ki mu je bil lasten v takih slučajih ; in Athos, ki je videl, kako je Chatillon zdirjal naglo kakor blisk proti Aramisu, je že hotel odpreti usta ter zaklicali: »Sprožite! sprožite vendar!« ko je že počil strel. ChiUillon je razširil roke ter se zgrudil na hrbet svojega konja.
Kroglja mu je bila prodrla v prsi skozi prebiti oklep.
—  Mrtev sem, zamrmra vojvoda. In pri teh besedah zdrsne s konja.
neprillkan, bodi za vzbujevalni zgled »Slovensko podporno društvo, sv,, Petra š$. 50 v Bro-okb/nu. To društvo je namreč pristopilo naši prdpotrebni vseslovenski šolski dražbi sv. Cirila in Metoda kot podpornik z letnim prispevkom .50 K. Ravnokar je pripbskla banka Frank Šakser iz Njajorka Že drugo letnino imenovanega društva. Obenem je dobilo vodstvo „Dr. sv. Cirila in Metoda" navdušeno pismo od blage podpornice v Brooklynu. V pismu pravijo zavedni brooklvnski rojaki: „Naša srčna želja je, da bi dobila »Družba sv. Cirila in Metoda" izdata« podpore iz Amerike, zlasti sedaj, ko vidimo, kako hudo Vas stiskajo sovražni elemeti. Dal Bog, da bi se našladarežljivaslov. srca križem sveta i.n Vaspodpirala tako, da bi Vam bilo mogoče priti do zdavno zaželjenega cilja, spoditi sovražne čete z domače grude matere Slave. Želimo Vam v tem letu blagoslova z nebes in mnogo uspehov!" — K tem idealnim besedam goreče domovinske ljubezni pristavimo samo: »Amen!", to je — »zgodi sel* — Vsem rojakom, doma in na ptujem, posebno vsem društvom, družbam in korporaci-jam pa bodi brooklvnsko podporno društvo zvezda vodnica v čustvovanju in delovanju za našo edino obrambno družbo. Prav nič ne dvomimo, da se bodo dobile naslednice. Sploh pa naj nam bodo naši ameriški rojaki, ki so istotako trpini za vsakdanji kruh, za vzor rodoljubne ljubavi ic požrtvovalnosti. Slovenski časopisi v Ameriki, v prvi vrsti dični „Glas Naroda", so po septemberskih dogodkih nabrali prav lepe zneske za razne dobrodelne namene v stari domovini, posebno častno se spominjajo »Družbe sv. Cirila in Metoda", kateri je „Glas Naroda" ravnokar zopet do-poslal zbirko 60 K. Hvala tisočera uredništvu in vsem darovalcem!
Iz tržiškega okraja.
Bralno-pevslM društvo »Lidija" v Deilnu vabi na veselico s plesom, ki se bo vršuV s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Na-brežiua" iz Nabrežine v nedeljo dne .31. prosinca 1909. v veliki Plesovi dvorani J v 3)e-vinu. Začetek točno ob 6. uri pop. Na obilno udeležbo vabi odbor.                              n
Velik lOZdnl požar je bil pri Tržiču 26. t. m. Na široko se je videlo, -kako gori in kako se ogenj širi, ker je bila burja. Šli so gasit tržiški ogajegasci in vojakov 3 kompanijejPo dolgem trudu se je posrečilo pogasiti ogenj., Škoda je velika,
I/ bouškego okraja.
Iz ČezSBČS. — Meseca oktobra se je vršila volitev župana za občino Čezsoča. Novoizvoljeni Župan pa ni hotel sprejeti:župa-novanja. Na to se je vršila čez osem .dol nova volitev, katera je bila brezvspešna radi raznih vzrokov. — Do danes nimamo' še župana. Ne vemo, kje tiči vzrok, vemo paj da bi moralo prisiliti c. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu novoizvoljeno starešinstvo, da izvoli novega župana. — Pričakujemo od si. c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu, da vkrene potrebno v najkrajšem času.
Sledi 30 podpisov.
DOPISI.
fz goriške okolice. Kolesarske društvo »Vrtojbi" v Vrtojbi priredi,
kakor je bilo že objavljeno, svojo prvo plesno zabavo v nedeljo, 31. prosinca v prostorih g. Maraža v Dolenji Vrtojbi, če smemo soditi po pripravah, ki se vrše v to svrho, lahko trdimo, da bo ta prireditov edina svoje vrste med letošnjim pustom v Vrtojbi in v goriški okolici sploh, in da bo prekašala vse druge dosedanje žabam Cel čas bo delovala šaljiva pošta. Na programu stoji tudi, da se vrši šaljiva tombola pa polževa dirka. Za tombolo je preskrbljeno z mnogimi krasnimi dobitki, tako da bodo imeli lahko tudi oni, ki se radi ne vrtijo ob zvokih poskočne koračnice ali sanjavega valčka, obilo zabave. Posebno polževa dirka bo zanimiva, res vredna, da si jo pride vsakdo ogledat. Med dobitki za šaljivo tombolo omenjamo le sledeče: lepo svinjsko pleče, klobaso, ki ima, kakor klobase sploh, dva konca, mlad, za kožico prav dober pete-linček, par domačih zajcev, steklenica pristnega tropinovca in butiljka vermuta i. t. d., torej same stvari, ki res zaslužijo, da vsakdo poskusi naklonjenost muhaste sreče. Vsaka srečka bo stala 20 v.
Kakšno nagrado dobi zmagovalec pri polževi dirki, je pa še velika tajnost, ki je ne smemo povedati. Če pa koga muči radovednost, naj pride pa pogledat. Polževe dirke se udeleži lahko vsakdo. Vložek znaša eno krono. Kakor vidite, bo v nedeljo popoldne res zabavno v Vrtojbi, upamo torej na obilo udeležbo, posebno ker imamo še dosti pristne vinske kapljice na razpolago. Udje kolesarskega društva morajo imeti tisti dan vsi društveno čepico ali vsaj društveni znak, drugače se jih ne bo smatralo kot ude. Na veselo svidenje!
V BllkOlic! se je vršila te dni volitev gospodarskega sveta. Zmagala je stranka dosedanjega načelnika v vseh treh razredih in ne stranka V. K. Gospodarski svet šteje 18 udov in 9 namestnikov. Gospodarski svet je v dobrih rokah; zato pričakujemo od njega tudi dobrih uspehov.
S ŠmartliBD bode imela „ Kmečka posojilnica in hranilnica za kojščansko županijo" dne 2. svečana t. 1. ob 3. uri pop. izredni občni zbor.
Dnevni red: Volitev blagajnika. Volitev jednega odbornika. — Načeisfcvo.
Domače vesti.
Za »Družbo sv. Cirila In Metoda" In za »Dijaško kuhinjo" v Gorici se je nabralo v Opa-tjemselu na gostiji ob vrnitvi novoporočencev gg. P. Marušiča in M. Marušič roj. Jelen iz ženitovanjega potovanja po K 1101, vkup 22-2 K. Novoporočencema vse najbolje in živeli posnemalci I
Za družbo sv. Cirila In Metoda: Na dantuž-
nega pogreba naše dične slovenske umetnice Vele Nigrinove darovala inžener Roš in podpolkovnik Vukasovič za družbo sv. Cirila in Metoda K lO'-^ s klicem : „ Z Bogom, Vela, na vekomaj !B
Za družbo sv. Cirila in Metoda je darovala občina Prvačina o priliki jubileja Nj, Veličanstva cesarja Frana Josipa I. K 50 — in sicer za Krminsko slov. šolo. Iskrena hvala!
Smrtna kosa. — V Mariboru na Štajerskem je umrl odvetnik dr. Janko Sernec v starosti 75 let. Pokojnik je bil mnogo let vzdr-ževatelj Slovenstva v Maribora, sploh delaven narodni mož. Blag mu spomin!
Umrl je na Dunaju Ljudevit J o š t, c. kr. tajnik poštnega ravnateljstva.
Pripravljalni odbor N. D. 0. sklicuje zaupen
shod, ki se bo vršil v nedeljo dne 31. t. m. točno ob 3V9 pop. v gostilni pri Gorjancu na Komu.
Dva velika oratarljska koncerta  »Glasbene
Matice". Zvesta dosedanjim tradicijam priredi »Glasbena Matica" dne 3. in 4. februvarija v veliki dvorani hotela Union dva velika orato-rijska koncerta. Izvajal se bode obakrat sve-tovnoslavni Perosijev oratorij „R o j s t v o I z-veličarjevo",za štiri soliste, mešan zbor in veliki orkester. Vseh sodelujočih bode 24.0. Don Lorenzo Perosi, mlad laški duhovnik, je najznamenitejši izmed modernih oratorijskih komponistov. Njegovo najslavnejše delo je.baš Rojstvo. Izvajalo se je po mnogih mestih že z največjim vspehom, toda v Avstriji ga bodo izvajala »Glasbena Matica" prva. Držeč se strogo evangeljsk8ga poročila, predočuje nam slavni umetnilc božanski dogodek včlovečenja Kristusovega z neopisa^; pri-j srčnostjo, pobožnostjo in navdušenostjo; Očividci pripovedujejo, ko se je izvajal oratorij v Vidmu na Laškem, da je občinstvo kar glasno ihtelo notranje ginjenosti. Skladba stoji sicer na vrhuncu glasbene umetnosti, ali vendar je lahko umljiva, ker je mojster Perosi znal poseči v globočine čutečega človeškega srca. Velik glasbeni užitek bodo torej imeli ne samo visoki glasbeniki, ampak vsakdo, če-gar čustvovanje je dostopno blaženstvu prisrčne glasbe. Pripovedovalec (bariton) pripoveduje dogoduk po svetem pismu. Nastopa Marija (sopran) in angel (tenor). Kjerkoli na-neso besede, uporabi jih umetnik v prekrasne slike izražene od pevskega zbora, orkestra aH solistov, tako da tvori vse skupaj eno samo divno — krasno zaokroženo celoto. Ni toraj nič tako zvauih samostojnih arij solistov in samostojnih zborovih nastopov. In to jo ravno najznamenitejša posebnost tega umotvora. »Glasbena Matica" se ni strašila velikanskih stroškov, da le omogoči Slovencem redki glasbeni užitek, ki se ga more imeti prav malo
kje in malo kdaj. Na nas Slovencih pa je, da pridemo v kar največjem številu, da podpremo vzvišeno kulturno stremljenje »Glasbene M> tiče8 in se enkrat v polni meri navžijemo glasbenih krasot prve vrste. Sedeži za vsak večer po 2, 3, 4, 5 in 6 K, stojišča po 1 K 20, za dijake po 60 vin. se dobivajo pri gospej Češarkovi v Šelenburgovrh ulicah. Želeti je, da bi si slavno občinstvo sedeže preskrbelo pred koncertoma. Ukrenilo se je, da bodo na desni in levi strani balkona v sredini, kjer so, kakor so izkušnje dokazale, najugodnejši prostori, ti prostori najdražji. Oratorij je v dveh, delih in se bodeta oba dela vsak večer v celoti izvajala.
Ntitsui vstopnine k družinskemu večera forfšklh slovenskih obrtnikov in trgovcev je pasiai g. Andrej
Vrtovec, trgovec v Tolminu, K 5, za kar se mu izreka prisrčna hvala. Živeli posnemovalci 1
Soriške učiteljsko društvo bode imelo svoj
letni občni zbor 4. februarja t. 1. v Gorici v kavarni »Central* ob 9. uri predpoldne s sledečim »sporedom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. Poročilo: a) tajnikovo, b) blagajnikovo. 4. »Doneski k saniranju socijalnih razmer med učitelj stvom". Predava tov. Mermolja. t*. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti. — K polnoštevilni udeležbi ulju dno vabi odbor.
Družinski večer slov. obrtnikov In trgovcev bo,
kakor že naznanjeno, v soboto 30. t. m. »pri jelenu" zvečer ob 8l/L, s sodelovanjem vojaške godbe. Vabi se k obilni udeležbi obrtnike in trgovce ter prijatelje in znance. Namen družinskega večera je ta, da se spoznavamo in pozabavamo med seboj. Cisti dobiček je namenjen vdovinski in sirotinski ustanovi »Trg. obrt. društva". Vstopnina t K, dame proste. Glede na blag namen se preplačila hvaležno sprejemajo.
Premeščen Je iz Trsta v Gradišče ob Soči uamestniški konceptni praktikant dr. Teobald grof Khuen-Belasy.
Slovensko bralno In podporno društvo v Gorici
vabi na koncert s plesno zabavo, katerega priredi na Svečnico ob l/^. uri zvečer v prostorih pri »Jelenu". — Vstopnina h koncertu za osebo 50 vin., k plesu za društve-nike 1 K, za nedruštvenike 2 K. — Ker je prebitek namenjen bolniškemu zalogu, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Dolžnost vsakega delavca in prijatelja delavskega stanu je, da se udeleži te prireditve.
Odbor.
f         Brate Sokole opozarjamo še enkrat
na sankališče v Bohinjski Bistrici. »Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem" je bila tako prijazna, daje popustila pri dnevnih listkih 50% za člane društva, ki se izkažejo z društveno legitimacijo. Vsak se lahko sanka en dan za 50 vin. — Novoustopli člani dobe legitimacije pri tajniku br. P o d g o r n i k u, ki daja tudi druga tozadevna pojasnila.  —   Na zdar!
Vedno hujše! — Za božjo voljo, kaj pa | je! potres, potres f Konec sveta se bliža'. Ali i pa bo vojna, krvava vojna! 700 parov konj je že prikorakalo v mesto po Solkanski cesti, vsi vpreženi, pa v kaj? In kako sopihajo, kako vlečejo, malo da jim ne počijo mišice na nogah, tako se napenjajo. Ljudstvo vse zbegano hiti ua vse strani, tuli, se križa in moli: »To je šiba božja, ki je prišla nad nas, da nas tepe za naše grehe. — Spokorimo se, spokorimo sel" — Pa glej, vedno grozneje — iz Soške doline proti Solkanskim vratom so nekaj vali, veličastno počasi vali in premika, zemlja se trese. — Ali se je morda sv. Gora prekucnila in sili v mesto pred seboj vse uničujoč ? Oh, kako se motite, ne, to ni šiba božja, tudi sv. Gora ne, ta še vedno stoji trdno in nepremično, pač pa je to hrib, da, da, kaj zijate, hrib je to, ki ga je nSoška podružnica" naročila naravnost iz Triglavskega pogorja — 1000 parov čilih konj je vpreže-nih in ga prav gotovo še pravočasno privle-čejo pred »Trgovski dom". — Da, tam bo postavljen ta hrib, sredi ljudskega vrta, v vsej svoji divji krasoti in planinci bodete lahko skušali na njem in po njem svoje vrtoglavosti.
»Gorica" In »Primorski list" obsojena. — Obsodba, katero smo priobčili, jezi klerikalnega generala. Zato pripoveduje po zadnji »Go-rici", da bi bil moral poslanec Štrekelj tožiti »Zarjo" v Trstu, katere v naši deželi nihče ne čita, in ne »Gorico" in »Primorski list", ki sta priobčila žaljiv Članek iz »Zarje". Vse zavijanje kaže le slabo vest, ki znova obsoja klerikalne lažnike in obrekovalce. »Gorica" in »Prim. list"   sta imela nastopiti do-
kaz resnice. Zakaj nista tega storila ? I<9 zato ne, ker sta vedoma lagala in ker sta vedela, da dokaza-resnice ne moreta doprinesti. Kdo je tisti, ki bo verjel, da bi klerikalci ne bili nastopili dokaza resnice, a k o bi bili imeli dokaz resnice v rokah?! Kako ošabno so pisarili, kako zmagonosno se vedli — ko je bilo treba dokazati žaleče trditve, so se pa skrili za hrbte svojih slamnjakov, ki sta izjavila, da ne vesta nič, kako je prišel inkriminovani članek v lista. Niti poskusili niso obrekovalei podati dokaza resnice. Zato pa so obsojeni in pokazalo se je znova, kako falotsko obre-kovati znata Gregorčičeva lista. Vsa čast dič-cemu ^ljubljencu naroda"!
Doprinesti dokaz resnice, je bila dolžnost »Gorice" in »Prim. lista", ker",sta bila ta dva lista tožena. Trditev v »Gorici", d» dokaz resnice je imela doprinesti »Zarja", je bedasta., Razsodba c. kr. okrožne sodnije v Gorici govori dosti jasno, ko pravi: »Edino, kar bi bilo moglo obtoženca rešiti in opravi č i t i, bi bilo, da sta d o k & z a 1 a, da in-kriminovaua notica ne vsebuje pregreška raz-žaljenja časti. To bi bila pa mogla doseči samo na ta način, da sta nastopila in izvedla dokaz resnice. A tega dokaza nista niti po-, nudila!"
Dr. TUDI! V KriŽU. — Tržaški križ je prenašal v nedeljo dr. Turna. Težak je bil ta križ, tako, da se je gospod dr. Turna potil in jecljal. Shodu v Križu pri Trstu je predsedoval sodrug Regent, ki je dal besedo gospodu (ne sodrugu) dr. Turni. Soc. denio-kratje so pričakovali velike udeležbe soc. demokratov, ali teh ni bilo, ker jih pač ni, in Regent je bil izbran za predsednika z 18 glasovi. Gospod dr. Turna je predaval o -— vinarski zadrugi. Bil pa je precej uljuden, kajti pozdravil je celo pozneje došle pristaše N. D. O., katero drugodi tako ostro pobija. Na sbodu se ni govorilo nič drugega — pripravljeni pa so bili najbrže na kake budo socialistične govorance, kakoršne spušča v svet dr. Turna. Ko je odhajal dr. T., je baje rekel: s Križem je pač križi
Obsojeni klerikalci. — Na nedeljskem shodu v Ljubljani, katerega smo že omenili, se je obsodilo klerikalno stranko, ker so njeni poslanci v deželnem zboru kranjskem glasovali zoper davčne olajšave za ljubljanske hišne po-sestuike. Maščevanje za to, ker ni Ljubljana črna! — Onemogočili so klerikalci tudi vprašanje regulacije učiteljskih plač. Med klerikalnimi poslanci sta 2 učitelja ! Pustili so ho-tonia vso reč lepo v odseku. Maščevanje nad učileljstvom, ker noče biti klerikalno.
Na planinskem plesu dne 1. febr. nastopi tudi slavnoznani kvintet „Tr e n tar ji", ki priredi v spodnjih prostorih Trgovskega doma koncert. Vspored bo naznanjen na posebnih lepakih v plesnih prostorih.
»Slovenska Čitalnica4 v Gorici naznanja, da se vrši njen veliki ples v nedeljo dne 21. svečana t. 1. v veliki dvorani »Trgovskega doma" točno ob 9. uri zvečer. Vstopnina za ude 1 K, rodbina 2 K, za neude 2 K, rodbina 3 K. Oprava plesna.
Vabila za ta ples se že razpošiljajo. Če bi kedo, ki se želi plesa udeležiti, pomotoma vabila ne dobil, kar se pri velikem številu vabljencev prav lahko pripeti, naj se blago-vpli javiti enemu gg. odbornikov.
Odbor. Niti mrtvih ne pusti fla miru I — Gregorčičeva »Gorica" [zmerja v »Naših opazkah" v sobotni številki rajnkega vrlega moža Petra Šavleta iz Čepovana z državnikom. Peter Savli je bil vrl kmetski mož, odkritosrčen pa zvest pristaš napredne stranke. Ni imel sicer šol, ali zdrav razum je govoril iz njega — zato pa nima »Gorica" nikakega povoda smešiti ga z državnikom, še toliko manj, ker že počiva v grobu, če bi bilo v klerikalni stranki kaj takih mož, to bi jih Čislali in spoštovali! — Del mortuis nil nisi bene - se je sicer učil člankar, ali kaj je izvestnim ljudem na tem : blatiti celo spomin mrtvega, čeprav so zjutraj brali mašo ter držali v rokah Najsvetejše !
»Goriška slovenska mladina" naznanja, da se
vrši zadnja  plesna vaja jutri pri Jelena z
vojaškim orkestrom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za gospode 1 K, za dame in dijake 50 vin.
Zimski Šport V Bohinju. — Iz Bohinjske Bistrice nam poročajo : Zadnje dni je nastopila pri nas prava zima in zato je pri nas sedaj najprikladnejši čas za izvrševanje zimskega športa. Jasno nebo, zimsko zavetje brez vsakega vetra in veličastni razgled na mogočno
gorovje z velikanom Triglavom v ozadju vabi v našo sredo navdušenega planinca,, izborno l drsališče, najprikladnejša pobočja, pokrita s ! precej trdo sneženo plastjo in nage velezani-mivo sankališče nudijo prijateljem zimskega športa jako hvaležno polje za vežbanje. Posebno sankališCe je sedaj naravnost ižborno. Nikjer ni ledeno, vendar pa skozinskoz po celi progi zi^sipi vred^o^trdo^kij^je^ res pravi užitek' držati *s hitrostjo skozTsne-~ žene poljane mimo začudenih gledalcev. Če tudi kdo ni sam športsmen, najtle tu dovolj razvedrila in zabave, ako gleda druge pri njih izvajanjih. Za prihodnjo nedeljo je zopet naznanjenih že dokaj sankačev in siceFdobrih moči, ki se hočejo vežbati za dirko, in že zasledovanje njih vaj je skrajno zanimivo. Zato priporočamo Vsakemu, da poleti v Bohinj, morda najde ravno pri zimskem športii toliko zanimivega, da se mu tudi sam posveti, pri tem pa opozarjamo na udobnost znižane vožnje.
Sloutukltr. klerikalcem se ne srna nič mjeil!
—  Volitve v trgovsko \» Obrtno zbornico na Kranjskem se vršijo v znamenju boja narodno-napredne strank«! proti klerikalcem in Nemcem. Napredna stranka je bila za posten kompromis ter ni hotela boja med slovenskima strankama. Ali klerikalci so zavlačevali kompromisna pogajanja, med tem pa delali za volitve skrivno na svojo roko. Končno so odbili kompromis in volitve se vršijo v znamenju boja med naprednjaki ter klerikalci in Nemci. Slovenskemu klerikalcu se ne sme nikdar nič verjeti, ker je za vraten in hudoben. In tega boja se tudi vidi, kako malo je mar klerikalcem za pomirjenje, da bi se mogel toliko uspešneje biti boj z nemškim sovražnikom !
»Rdeči Pflp0rw ima iz Gorice neumen dopis, ki slika nar. del. organizacijo za medika-ment, ki naj pomaga napr. stranki. Preueuiuuo! N. D. O. je samostojna delavska organizacija in nič drugega. Vmešavanj« imen v novo organizacijo kaže le strah slov. soc. demokratov pred N. D. O. 1'aktorja Goriške tiskarne g. Fabčiča imenujejo Hrvata. Udeči dopisnik bi že lahko vedel, da je g. 1«'. Slovenec, rojen v Gorici.
..fiorlllti slovenska mladina je že razposlala
vabila za veliki ples, ki se vrši G. februarja.
—  Kdor po pomoti ni sprejel vabila, se naproša, da se oglasi v trgovini g. Drufovka v Gosposki ulici.
„UmelllIŠka mi* ? TlSlU. — Umetniški klub „Skala" v Trstu priredi umetniško noč 26. t. m. Izdan je za to priliko lep umetniški lepak, katerega je narisal slikar Viktor Hugo (Grbič), načrte je zasnoval slikar gosp. Globočnik. Natančneji vspored in vabila se razpošljejo.
Pld8i je Z Okni pri delu mizar iz Stračič Konstantin Marega ter se pri tem tako pobil in poškodoval v notranjih delih, da je na teh poškodbah umrl v tukajšnji bolnišnici. Marega, ki je star f>6 let. je delal na tukajšnji mestni palači.
V tfŽIŠkO Oalulšllei so sprejeli 48 -letnega Antona Bariča iz Kranjevasi pri Skopem, ki je dobil rano na levem očesu vsled eksplozije mine.
PftMSreŽII 16 pri delu mizar Anton Kuljat iz Grgarja. Hudo je poškodovan na desni roki. Delal je v Solkanu pri g. I. Doljnku. Zdravi se v goriški bolnišnici.
izpred SSOSlJt. — Radi javnega nasilstva 30 bili obsojeni Auton Krečič in Ciril Štibilj na 2 meseca ječe s postom vsak mesec in Alojzij Krečič na 1 mesec ječe z jednim postom, vsi z Ustja doma, ker so se protivili na plesu 15. oktobra redarju Fr. Kalinu, ki je miril A. Krečiča.
Matija Raj m- - z Ogrskega, star 58 let, oženjeu s 4 ^-roki, se je pregrešil nad neko 6-ietno deklico, radi česar je bil obsojen na 5 mesecev ječe s postom vsak mesec.
10 letna Alojzija Bucik s Kanalskega vrha ni prav priporočljiva varuhinja otrok. Služila je pri g. E. Konjedicu v Plaveb, pobrala nekaj denarja, zlatenine iu drugih rečij, zraven pa otročičke mučila, jih stiskala za glavo ter jim širila usta. Obsojena je na 6 v ^dnov ječe z jednim postom in jednim trdim ležiščem. Upajmo, da jo ta kazen izmodri, da ne bo počela več kaj takega.
n i k, tajnik Jakob C a 11 i g ar i s, blagajnik Ivan Marušič, odborniki Ivan Gri, Alojzij Brajnik, Josip MaruSič in preglednika: Anton Gri in Miroslav Brajnik.
Bralno druStVO »Upa" I Blljinl bode imelo dne 2. februarja 1909. ob 3. ari popoludne svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
.., ~.J^ishfl.!i6iirjttijalno UroStra 1 Lomu priredi
dne 7. febr. društveni ples v prostorih go sp. Josipa Levpuščka.
Narodno itooriževalno  društio na Ajševici bo
imelo v nedeljo dne 31. t. m. ob 2'/« pop. v društvenih' prostorih svoj redni letni občni zbor.
Bralno In pevsko -društio na Slapu priredi dne
2. februvarja, v prostorih gosp. Matija Hvale svojo veselico s sledečim vsporedom: 1. Pozdravni govor: 2, Knall: „Siovantt, poje moški zbor; 3. Hajdrih : „Na boj", poje moški zbor; 4. Deklamacija, (gdč. Gerželj); 5. Vo-larič: „Slovanski svet", poje moški zbor; 6. Hajdrih : „Jadransko morje", poje moški zbor;
7.   „Mila lunica", koncertna ilustracij*, slovenske nar. pesni za glasovir, (gdč. Richter);
8.  Nedved : „Nozaj v planinski rajK, poje mešan zbor; 9. Igra: „Dobrodošli! Kdaj pojdete domov V" Burka v enem dejanju ; 10. Srečka-nje; 11. Ples. Začetek ob 4. uri pop. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Zveza narodnih društev.
Karodno-lzobražovilno društio   rSočebranu pri
Barki v Gorici je imelo v nedeljo svoj občni zbor. V odbor so bili voljeni: predsednik Josip Brajnik,   podpredsednik  Franc Braj-
Trflovsko-ourine in ptpodarske vesti.
Razstava o Okoriščanju trto v Rimu cd 14. do
28 februvarlja 1909- •- Po prizadevanju društva italijanskih kmetovalcev se priredi v Rimu prva razstava o izkoriščanju trte; za časa razstave se vrši „Kmetijski teden", ki ga je bilo društvo organizovalo pred dvema letoma z velikim uspehom. Namen razstave je pokazati, da se morejo dobiti iz grozdja razni pridelki, ki se dajo lahko spečati in ki olajšajo slabo gospodarsko stanje vinogradnika, to pa bodisi ob slabi bodisi ob takih letinah, ko jo preveč pridelka. Razstava nudi vinogradnikom priliko, da m mnogo koristuega navadijo.
Deželni kmetijski urad jo hotel organi-zovati skupno potovanje v Rim; preskrbeti znižane železniške voznine ter dobiti olajšave pri ogledovanju razstave. Jako lepo — ali čera« ta kmetijski urad razglaša to šele sedaj, in sicer s pristavkom, da doba zglaše-vanja se zaključi že z 31. t. m. Morda pošljejo kaj furlanskih kmetov v Rim V Ker se naznanja tako potovanje šele zadnji trenotek, je vsa akcija neresna, vsaj za Slovence ! Ali na deželnem odboru ne znajo delati s Slovenci drugače nego tako 1
Ruska vlada proti pijančevanju — Pred kratkim objavljena odredba ruske vlade zastopa popolnoma nova načela v upravi monopola na alkohol. Pridelovanje in prodajo žganja ima na Ruskem, kakor je znano, v rokah vlada, ki je dosedaj zmiraj le gledala, kako bi dal ta monopol državi več dobička. Nova odredba pa sloni na načelu, da naj ta monopol tudi v zdatni meri pospešuje protialkoholno gibanje. Žganje se naj prodaja le v večjih množicah in tako se noj odvrnejo od žganjepitja naju-božnejši sloji, ki so dosedaj zadnjo kopejko odtegnili svojim družinam in si kupili zanj o vodke. Državne žganjarne bodo skrčile prodajalni čas in yasi bodo imele pravico, da v svojem področju točenje žganja popolnoma prepovedo. Iz tega se kaže, kako blagotiosao bi lahko deloval na treznost monopol na žganje, ki so ga tako dolgo izrabljali samo v fi-skalične svrhe.
Neposrednjl »tisk časnlšklh znamk po 6 vinarja*. — Glasom odloka c. kr. trgovinskega mini-sterstva z dne 11. januvarja 19G9. prevzema poštna uprava pričenši z 15. januvarjem 1909. vtisk časniških znamk po 6 vinarjev na ovitke, križne zavitke ter naslovne liste. — Natančnejša tozadevna pojasnila daje vsaki poštni urad, oziroma jih je povzeti iz poštnih in brzojavnih odredbenikov št. 35 iz 1. 1905. in št. 7 iz 1. 1909.
Na Balkanu.
Mladoturški listi razglašajo, da je raz-dala Avstro-Ogrska rožnim turškim magnatom 55 milijonov K, da bi omogočili sporazum med Avstrijo in Turčijo. Poročila, da je sporazum dosežen, so bila prenagljena. Ako se potemtakem doseže sporazum, bo veljala Bosna AvstroOgrsko 110 milijonov K. — Bolgarija   je oborožena  in  pripravljena   za
vojno s Turčijo. Zadnja poročila trde, da je nastalo med Turčijo in Bolgarijo pomirjanje ter da mobilizacija v Bolgariji ni agresivnega značaja, marveč dejanje previdnosti.
Politični pregled.
V ogrskem  državnem zboru je imel min.
predsednik velik"govor, v katerem se je prvotno zavaroval proti temu, da bi Ogri kako vplivali ne veleizdajski proces v Hrvatski, potem pa govoril o veleizdajskih namenih; proti koncu je rekel, da še nikdar se ni šlo na roko hrvatskim zahtevam tako, kakor sedaj!!
Razne vesti,
Abeslnskl cesar Menellk je na smrtni postelji.
Blizu Nlzzi so našli strašno razmesarjeno truplo 54-letnega Antone Dalbereza, očeta treh otrok. Sodi se, da je bilo truplo privlečeno z drugega kraja, ker so se našli sledovi krvi, ki so vodili do neke hiše, v kateri je bil najbrže storjen zločin. Kdo je morilec, se š«1 ne ve.
Boj i dvema tatovoma v Londonu. - Londonska policija je izvedela, da se nahajata v mestn v neki krčmi dva nevarna žepna ta-.tova. Šli so jih lovit. Ko sta tatova zavohala redarje, sta stekla pred njimi, skočila na bližnji tramvaj ter ga pognala v tek. Redarji so streljali, tatova tudi. Dva redarja sta bila ubita, en tat je ušsl, drugi je bil ranjen ter je prišel tako v roke pravici.
Časnikarstvo v Aitisrlkl.  — Leto  1810. je
izhajalo v Ameriki 5Jo(> časnikov, vsak dan izmed teh samo 25. Sedaj pa je v Ameriki 21.000 časnikov, od teh dnevnikov 2415, te!-uikov 16.288. Skupno se obelodanuje po 10 milijard iztisov, kar odgovaija vrednosti jedne miljarde K na leto.
Strupen« Ml — Lani se je poslalo kustosu zoolog. oddelka „Joaneja" v Gradcu iz cele Štajerske dežele 42(>!) glav od ubitih strupenih kač (gadov in modrasov). Deželni odbor daje za vsako glavo 50 vin. nagrado.
' P'eean|an]e srbskih časnikov v Bosni. — Odgovorni urednia »Srpske Rječi" v Sarajevu Jugovič iu glavni urednik Šandor Omčikus sta bila obtožena radi dostavno prevedenega članka iz „ Pester Lloydau o intervievu „Lloydovegau dopisnika s Spalajkovičem, sek-cijskim šefom srbskega ministerstva zunanjih del. Jovanovič je bil obsojen na sedem mesecev, Omčikus pa na eno leto težke ječe.
Iz Sarajeva brzojavljajo, da sta obsojena časnikarja Omčikus in Ivanovič morala takoj nastopiti zapor. Ta nečuvena obsodba je izzvala silno ogorčenost ter podvojila sovražno razpoloženje proti Avstriji.
Siaiamorl na Dunaju. -- Preteklo leto je
bilo na Dunaju 1236 samomorov. 810 oseb med samomorilci je moških, 420 ženskih. Obesilo se je 152 moških iu 21 žensk; ustrelilo se je 108 moških in 14 žensk; drugi so so zastrupili, utopili itd. Najmlajši samomorilec je bil 7 letni deček, najstarejši 80 letni starček.
Pozor S!
9
15 kron ==
na dan si zaslužijo potniki gospe ali gospodje, ki so znani v okolici Gorice in Istri, ako prevzamejo zastopstva jako lukrativnega dunajskega podjetja. Za kolekcijo se zahteva 40 kron kavcije ali dokumente. Prednost imajo oni, ki stanujejo v Gorici. — Ponudbe je pošiljati na naše upravništvo pod šifro: -Devotionalien".
Znidareic & Stepančič
GORICA
Tržaška ulica štv. 29.
se priporoča si. občinstvu in drugim korpo-racijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del.
Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov.
Za obila naročila se toplo priporočata
Znidarčič & Stepančic.
Poslano*) Curdki Hedžet & Koritnih o Gorici.
Ker v Vajinem odgovoru z dne 23. t. m, na moje odprto pismo z dne 18. t. m. nista objavila resnice, hočem podati danes bolj jasno sliko cele zadeve javnosti v pietres!
Sedaj omenjata, da je Vama g. J. K. poročal o neki stranki, katera je bila baje pri meni in ker ni našla zaželjenega blaga, je prišla do Vaju in vprašala: »Imate zopet novo podružnico v Rašteiju?« na kar se ji je odgovorilo, da ne. Ta Vajina trditev je pa popolnoma v protislovju v Vajinim pismom z dne 9. t. m., v katerem pravita sledeče: „Te dni se je oglasila neka stranka, katera se navadno poslužuje pri nama. Mimo Vas grede vidi gospoda, katerega je videla poprej pri nama v kondiciji. Vpraša ga, ako je to tudi najina prodajalna, nakar se ji je odgovorilo Mdau z opazko, da je vsejedno, kupi tu al« tam in seveda poslu-žena je bila pri Vas. Ako st-inka ni dobila zaželjenega blaga, kako trdita, da je bila postrežena pri meni (Laž). Omenjata v istem pismu, da Vama je stranka na razpolago eventuelno za pričo!
Razvidno je torej iz gornje vsebine, da g. J. K. nima v zadevi nič opraviti kajti stranka se je oglasila pri Vama ne Pr< g- J. K. Ko sem pa jaz v svojem pismu z dne 11. t. m. zahteval ime iste stranke napram kateri se je baje eden mojih g. uslužbencev izrazil, da je moja trg. Vajina, m jo imata Vidva na razpolago — sta mi mesto istega dala pismeno Izjavo, da naj z g. J. K. poravnam e»lo stvar, ter poslala g. J. K. k meni. Jaz sem Vaju pa v svojem dopisu z dne 12. t. m. nato poučil, da nimam z g. J. K. ničesar opraviti, ampak z Vama, kajti Vidva sta mi predbadla že omenjene besede v pismu z dne 9. t. m. in Vidva sta rekla, da imata stranko na razpolago, katero še danes iščeta. (Torej zopet laž!) Povdarjal sem, da objavim zadevo javno, ako mi v treh dneh ne doka-žeta trditve, in ker sta v Svojem z dne 13. t. m. imenovala g. J. K. kot nezanesljivega moža v govoru in obnašanju (kako morete imeti takega moža v trgovini?), ter želela, da še malo potrpitn, da se obrnete direktno do stranke, od katere naslov je g. J. K. izgubil pa se ga je kot nezanesljiv od Vas imenovan zopet spomnil, in mi potem vsebino strankine izjave poročata.
Čakal sem nato iz lastnega nagiba še pet dnij, kajti nezmiselno je pravzaprav čakanje, ako je stranka na razpolago. Ker mi pa po petih dneh nista nič poročala, sem imel jasen dokaz, da ne vesta nič in da je to Vajino ruvanje proti meni le iz zlobnega namena — meni škodovati -— to pa imenujem jaz nesramno obrekovanje napram mojemu podjetju in mojim g. uslužbencem ter ne čakam niti minuto več iskanja stranke, katero lahko iščeta do zadnjega dne. Ako pa objavita še enkrat neresnico, bodem iskal zadoščenja drugim potom.
Ves Vajin odgovor —- gola laž na čelo pritisnjena!
Franc Ravnikar.
Dostave k: Ker od Vaju takozvani mali rudeči gospod ni s tem v nikaki zvezi, Vaju prosi, da ga pustita nadalje pri miru, sicer objavi, kako je Vas, g. Hedžet, vaš g. J. K. proti nam tituliral, ter Vas pozdravlja
»mali radecl gospod".
Gorica, 26. januarja 1909.
•) Za vsebino pod tem naslovom ja odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
Telečje ali goveje meso I. vrste.
Vsak dan sproti zaklano. Zadnji kosi in stegno v košarici po 5 kg, Cista teža 4 V« kg govejega mesa poštnine prosto K 5'20. — TelcSjo stegno s košarico vred 5 kg, Cista teža 41/* K 5 20. — Pitani piSF.ancl s košarico viod kg 5, Čista teža i1!*, poStnine prosto K 6"80. — t košarica surovega masla 5 kg, Cisto teže 4l/4 kg K 1050."¦— 1 koSarica 5:kg z 2V2 kg perutnine ter 2*/» kg telefi. stegna K «•—•. Zajamčeva 30 poštcua postrežba.
flfloriiz IDeiss,
ravnatelj razpošiljalnsga zavoda v Grybowu, Galicija.
Kinematograf: Salon Central.
== Samo 4 dni ss=
(24. 25. 26. in 27. januvarja)
pr Tragični dogodki grozovitega potresa v Messini. -•»
Drugi oddelek pretresljivih dogodkov grozne podzemeljske moči, krivda predstavljajoče nesreče. Pmaženie ftMl z ladije. - Vdrtje obrežja in železnice. - Goreče poslopje .mestnega magistrata. - Spravljanje denarnih omar ? shranilnice. - Beg ljudstva iz mesta pn dragem potresu. — Strah prebivalce?.      Odid ostalega ljudstva na ladijo. Sjnr- Messina pred potresom. **W| Zadnje slike prekrasnega mesta pred grozno nesrečo. In več drugih sUk komične vsebine. Predstave: Ob delaunikih ob 5. %7. in 8. uri zuečer. D nedeljo pred-poldne v Vsll. uri; popoldne  ob 2. 3. 4. 5. 6. 7. in 8. uri.
Kg)
§ Tr^o\/5ko-obrtqa zadruga \/ Gor
fs>                         regletrovana zadruga m neomejenim Jamstvom-
Ci
Kače'stvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtna zadruge v Gorici« je z ozirom na cemeniena in dne 29. dec mbra 1305. v zadružni register vpisana pravila, pri ekupm aeji dne 80. decembra 190;.. sklenilo za leto 1908. ta-le na&a poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6# obreatovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izpoaojevalc«* določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu poBojiia enkrat za vselej, mesto uradnino lh% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje ipo 4'/«%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži eo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; ča jih pa po pomoti ni kdo rlcbil,
naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelsivo in nadzorstvo.
GORICA.                      GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K l-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
GLOBIN
Pozor
• pri nakupovanju šivalnih strojev!«
Denar, kateri se izda za šivalni stroj slabše vrste je izgubljen. Zatorej izbirajte pri nakupu šivalnih strojev blago najboljše vrste. — lLi Najboljše stroje izdeluje tovarna Pfaff v Kaiserlautern. Ako kupite stroj s to znamsko ste lahko zagotovljeni, da niste zavrgli svojega denarja, marveč plodonosno naložili. — V zalogi imam še druge različne šivalne stroje, dvokolesa in stroje za kmetijstvo.
Jos. Deklsva,
trgovec, Gorica ol. Mnnicipio št. i. edino
Anton Potatzky v Gorici
Na sredi Rafitelja 7.
TRGOViNA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalščo ulrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarniee, Nlloe in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in fovl/mie.
gretlnjtce. — Božni venci. — Mafine
knjižice.
lišna obuvala m vse letne zase.
Posebnost:
Semena za zelenja^ trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krofinjarje, prodajalce po sejmih hi trgih t*»r na deželi-    "      ?•'. -'¦*
^|aFodf)o podjetje!
Goriška tovarna mila
A. Gabršček
izdeluje vse običajne vrste čistilnega mila.
Priporoča pa v prvi   vrsti   najboljše   pralno   milo: Koza S SOlncem (Caprasole),
ki se   prodaja  v   korist   in   z   znakom   družbe   sv Cirila in Metoda.
Cene konkurenčne, izdelek I. vrste.
Svoji k svojim! Podpirajrno razvoj  domače industrije!
Absolvent tri
„Wertlielmer" v Pragi
zmožen    slovenskega,    srbsko-hrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi   ter   nekoliko češkega,
išče primerne službe.
Ponudbe je pošiljati na naše npravuištvo. Isto daje tudi potrebna pojasnila.
Naznanilo!
Uljudno se naproša najemnike spodaj podpisane grajščine, da se oglasijo v nedeljo 30. t. m., ob 1 uri popoldne v zgornji grajščkii. Naprošeni so tudi dolžniki te grajščine, da se /.glasijo istočasno v svrho poravnave dolgov, da se izognejo stroškom in ne-prilikam.
Rihomberg, i'0. januarja 1909.
Oskrboištvo grajščine Bihemberg.
, Gostilna jri Mera zajci"
|       y lorici, Nunska ulica 11
J je preskrbljena z izvrstnimi iirtakinti i in furlanskimi vini. ter kraškim I                             teranom.
| Izliorna    huliiiiju.   —   One    zmerne,
'           Na   razpolago   so   tudi   hlevi    za
konje in živino.
Za   mnogobrojon   obisk   so    toplo priporoča
?ani Jeseneg.
Batjel-u
Gorica
Stolna  ulica 3-4.
Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki franko
Odlikovana pekarija In sladčiearna
Rarol Draščik
v Gorici na Kernu v (lastni hiši)
zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-
r.ejega peciva, torte, kolače za birmance
in   poroke,  odlikovane velikonočne
pince itd.
Prodaja različna fina vina In likarjs
na drobno aH  v originalnih   butelkah
Priporoča  se  slavnemu občinstvu  za mnogo-
brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po jako zmernih cenah. -••
Iz Isjubljane o Reiu-lork
se  vozi   najcenejše  s   prekrasno   opremljenimi   ekspresnimi   parobrodi,
takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kvonprim zssiu   Cecilie. Ktsiser   Wilhelm II. — Kronprinz Willi«>lui,
liaisor Wilholiu der CSrosst*
dalje z najnovejšimi   modernimi  parobrodi:   Prinss   Frioilrich   Williolm.
Konicf Albert, Priiusrss AH<*o, Pricdrieli der Grosse, Kremen i. t. d.
kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe.
Vožnja po morju traja samo 6 da 7 dni.
Zdatne  ugodnosti   dovoljujejo  se   večjim   družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
FdvflPfl   TflVPflP    *°'°^or8'(8 u'iGe **¦ ^- v Ljubljani
Ud Y Cll U     i U V bdi ,         nasproti stari Tišlerjevi gostilni.
Le v Gorici
+ieial. Jos. f erilija 11.
ITI. Gal, trs| Cots« ^
Specijalna tvrdka gumijastih predmetov. < vvi
J za postelje, nepremoiMjivo blago K I' . blazini; 8 I iz gumija za bolnike, brizgalnice za klistiranje od I I «0 vin. više. Kopalne bujno in irigat<>rji pripravni j i za potovanje, (Juimjasfe okovi za borglje Higeni<"ne j I umivaliie gobe iz gumija, zel.) trpežne. l'.ideji. j 1 Higcniaii predmeti.                                                   I
Predmeti Zl bolnike. Termometri za bolnike, j I kopeli in sobni termometri. -- Komplehii iriga- j I torji od K -Jo*) više. - Brizgalnice za nos. ušesa I I in oči. Prsno kopeli /a nos. Nofne posode tudi I I za bolnike. - Aparat za bolnike, kateri mopijo. j I Nosi se na životu. Aparati za. steriliziran je j j mleka za otroke.        Žakliiei   za   led.        Prisnitz- i
I obkladki.        Billrot &  Mossetig - bafist.                    J
I    Kirargični predmeti      Pravut-brizgaini™, S
I lu-rglje. aparati za' inlialiranje. vata dr. Brunsa j I Vi kg 80 vin.. '.. kg K p:.0. 1 kg K 3' . • J j Preveze za otroke. Vianela.   - Prevezo za krf.i,- žile. j
j    Ortopedični predmeti. No-ovi, e iz elastike za
I krčne žile.        Kilni   pasovi.         Preveze za život. I
I — Ortopedieni moderci ((feradehaSton. naramnice I ! in podveze za nogovice.                                            I
I     Dišave za mila, tn - in inozemstva.             I
j     Toaletni predmeti.      Sčetke za zobe in za I
I obleke, glavniki, ogledala itd. — Razpraševalci za i j dišave.                            •                                           j
Dežni plašči
I pristno angleški, garantirano nepremofljivo blago I I za gospode in dame gotovi in po meri od 3"> K više. I I              Cene brez konkurence!              I
1 Dlabclo - igrre.                  Dlaboio - Igre. I
je najboljše in najfinejše
čistilo za čeuije.
Dobiua se povsod.