#£4**** | V <„ w p'* kMroJa! I 1 NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. oJoJoSMoi«! ' A Naj večji s - v Zedii The Larges the United <***•****!; ;i dvotednik ^ Iržavah. Weekly in - f America. DULUTH, MINN., THURSDAY, OCTOBER 16,1913. — ČETRTEK, 16. OKTOBRA 1913. Volume III. — Letnik III. tfHA EKSPLOZIJA 2ASUJE 400 PREMOGARJEV n PREMOGARJEV REŠENIH. OGENJ NAGAJA RE- E ieM NESREČA se je pripetila v premogo - v ANGLIJI. ZASUTI MAJNARJI SIGNALIZIRAJO | tELJE M nekaj živih, žalostni prizori. ' okna, dovt j-;; "VVales, 14. oktobra, eksplozija je zasula Um- ireinogokop kmalu potem, 'spustilo 931 premogarjev ( 500 mož so spravili na vzhodnega dela premo¬ li )ia zahodnem, delu, ■kjer jfjpetila eksplozija, divja L sopara je tako 'huda, da e z rešilnimi deli nada’ ; Večina rešenih je manj [poškodovanih. ji jame pojavljajo se žalo- fcjeri. Žene, otroci in soro- aka j o v obupu za svojimi dragimi, ki so zasuti pod zemljo — mogoče živi, mogoče mrtvi. Po¬ licija je morala delati red med obu panimi. Razstrelila je bila tako močna, da je razbila večino 1 vspen- jač in strojne oprave na vrhu rud¬ nika. Nekemu možu, ki je delal 60 čevljev od Jame, je odtrgalo gla - vo. Rešitelji so prišli po večurnem naporu v govor s 29 premogarji, ki so zasuti . Ti so signalizirali, da je nekoliko od njih zasutih 15 premogarjev, k'i so najbrže mrtvi. Rešitelji upajo, da bodo našli, več zasutih rudarjev živih. Zasutih je vseh okoli 400. IINN. . plačuj TA SE STRESE OD BOMBE. Virk, 13. oktobra -— Na e je eksplodirala danes i groznim pokom. Cel če¬ la se je stresel in šipe k ofcnah so se zdrobile, a Italijana Gandel Gat - izsnta. Gatto je dobil več črne roke”, aja je zaprla sedem Itali- katere dolži, da so zažgali Plance, je poklican pred »striktno sodišče, b Urn ar se ne ve. On je fe°č varščine, če se ne od- ' eu bo varščina zapadla. Ni DEČEK USTRELI policaja. ^ C h., 1.3 oktobra — ji Pojieijski načelnik e ’ ^il vstreljen od 6 na d. John Loghini- “WALL STREET” JE “PLOT” NARODNEGA NAPREDKA. New YoA, 12. oktobra — Soci- jalisti mesta New York so posla - li predsedniku Wilson-u javno re¬ solucijo .4 katero protestirajo pro¬ ti predlogu velebankirjev, da bi naj zvezna vlada zgradila trdnja¬ vo na otoku Governor v obrambo Wall street-a. V resoluciji so navedli med dru gim, da je “javnosti znano, da se vzdržuje financijelna centrala na Wall Street kot ‘plot’, ki zadržu¬ je napredek naroda, in da je za¬ tem plotom vse bogastvo ob ka - tero je bilo ameriško ljudstvo oro¬ pano.” ;S>‘" , z lova, in so pu san ° puško Tzel puško, v kuhinji, pomeril je kor 1 llZOi ^ iŠ s Prožil, Strel je zadel , ^e, in policaj je bil R Ropal mrtve PRI POŽARU. oktobra — Harry ’ 1 Prepričal policijo, )pa r St ^.® or ^ ee , in nešte- i^3 al 36 danes k Nvih v da 3e or °- Pn požaru Iroquis 'Mal ! e > da je bil :n a a lic u nositi pri poza- nesreče, da . ož gana trupla ’» ln da Je isto noč ' !zl atomT ke d ° bil trup ' doj ® b °gato olišpane da3e ista f>j e m e »premljevalke. i( p*. 100 ' T «”tovini. Pnd imenom Ska - SUFRAGETKE V BITKI S POLICIJO. London, 14. oktobra. — V stra¬ stnem izgredu je policija aretira' la sufragetko gospodično Sylva- nijo Pankhurst, ko je držala go¬ vor v neki dvorani. Ko jo je poli¬ cija zvlekla iz dvorane z namenom jo odpeljati z avtomobilom v je¬ čo, so sufragetke napadle polici - jo s tako 'besnostjo, da jo je mogla policija izpustiti. Gospodična Pankhurst se je na¬ šemila in tako je prevarala polici¬ jo in nastopila je govorniški oder, kjer se je dala zborovalcem spo - znati. Govorila je le par minut, ko je policija vdrla v dvorano. Zborovalci so nastopili proti po¬ liciji s stoli, in celo iz galerije so leteli stoli na policijo. Vnel se je besni pretep v dvorani, ter se je poostril zunaj, vsled česar je bila policija primorana gospodično Pankhurst izpustiti. NAJVEČJE NESREČE STOLETJA NA VODI. Parnik Norge je zavozil na ska¬ lo 3. julija 1904 — 750 mrtvih. Parnik Slocum zgorel na East river, Ne\v York, 15. junija 1904 — 1000 mrtvih. Parnik Larehmont se je poto¬ pil na obalu Atlantika 12. febru - arja # 1907 — 18 mrtvih. Parnik Berlin je bil razdejan ob obala Holandije 21 februvar- ja, 1907 — 150 mrtvih. Parnik Ying King je zavozil ob skalo pri ITong Kong 28. julija 1908 — 300 mrtvih. Parnik S,ardipia je zgorel 25. novembra 1909 — 100 mrtvih. Parnik Aurora se je potopil vsled sunka z ledenikom.v Atlan¬ tiku 26 aprila 1910 — 187 mrtvih. Parnik Rus se je potopil v Čr - nem morju 11. januarja 1912 — 1272 mrtvili. Parnik Titanie se je potopil v Atlantiku vsled sunka z ledeni - kom dne 14. aprila 1912 — 1595 mrtvih. Parik Texas zadel ob plitvino v zalivu Smirna 30. aprila 1912 —- 140 mrtvih. Parnik Kiche Maru se je poto¬ pil ob japonski obali 28. septem¬ bra 1912 — 1000 mrtvih. Nemški mornarski čoln se je potopil 4. marca 1913 pri obali Nemčije — 178 mrtvih. Parnik, Calvados se je zgubil v neurju na morju Marmora 8. mar¬ ca 1913 — 200 mrtvih. Parnik Volturmo je zgorel na Atlantiku dne 10. oktobra 1913 136 mrtvih. NA MICHIGAN IN V COLORADI NEMIR. Milica ne straži več v Houghton County. — Nadomeščena je s tajnimi čuvaji. — Coloradskim premogarjem grozi preki sod. POROŠTVO JOHNSONA ZAPADE. Chicago, 13. oktobra — Zvezni sodnik Garpenter je zaplenil var¬ ščino zamorskega rokoborbca Jack Johnson-a v znesku $30,000. ker se ni predstavil pri obravna - vi vsled obdolžitve belosuženj - stva. Predno je Johnson pobegnil iz Združenih držav v Francijo je prepisal vso lastnino na svojo ma¬ ter, in zato 'bo težko dobiti kak denar, izven če bi Francija hote¬ la iti Združenim državam na roko da bise zarubilo premoženje Johnsona. Calumet, Midi., 16. oktobra — Bakreni okraj je poln tujih taj - nih čuvajev, ki naj bi nadome¬ stili milico. Med temi importirani- mi gunmeni je mnogo barab. Tri gunmeni družbe Aseher ' Viekerv, eden med njimi stotnik, so stre¬ ljali v' pijanosti v mirno parado stavkarjev pri Centennial in So. Kearsarge rudniku. Ti gunmeni so pobegnili; se jim je dala že pri¬ lika zato, sicer bi v kraju, kjer mrgoli tajnih policajev, ne mogli uiti. V Houghton County se je po¬ tegnila milica iz straž, in mesta so zavzeli gunmeni in pomočniki še¬ rifa Cruse. Gunmeni so dosihmal storili več slabega kot dobrega, in tudi v sedanjem času so oni po¬ vod razburjenosti vse povsod. Trinidad, Colo., 14. okt. Stav - karško ženstvo iz šotorske koloni¬ je pri Ludlow je prijelo žene ske- bov John Ludvviga in Matt. Bei- gerja v Delagua, ter jih je odve¬ dlo v stavkarsko šotorsko naselbi¬ no kot ujetnice. Denver, Colo., 14. okt. General¬ ni adjutant John Chase je, na do¬ voljenje guvernerja Ainmons, na¬ ročil podpredsedn. United Mine Workers of America, Frank J. Hayes-u, da mora osebno pripelja¬ ti pred njega žene skebov, katere so bile odpeljane, sicer se bo raz - glasil čez Ludlovv preki sod, in po¬ slana bo vsa državna milita v Tri- aidad. Hayes je obljubil, da bo po¬ slal žene njenim možem. A,e jih ibo našel. x RUSI ODKRIJEJO ZEMLJO. St. Michaels, Alaska, 12. okto¬ bra — Ruska parnika Taymir in Wayagatch, ki sta nosila rusko polarno ekspedicijo pod pove * ljem Wilkitsky, katera je odplu¬ la iz Vladivostoka 10. junija, sta ■prijadrala v zaliv St. Michaels. Ekspedicija je našla novo zem¬ ljo v velikosti Greenlanda od Šibi rije. Zemlja je hribovita in neob¬ ljudena, in mogoče je to novi del sveta. Ekspedicija je razobesila na novi zemlji rusko zastavo in je imenovala zemljo “Nicholas Se- eond Land”. SLADKORNA TOVARNA OBRATUJE. Marinette, Wis., 10. oktobra. — Sladkorna tovarna Menominee Ri¬ ver Sugar kompanije je začela z obratovanjem in bo tekla tri do štiri mesece, noč in dan. Izdelalo se bo okoli 18 miljo - nov funtov sladkorja in 2000 ton melase iz sladkorne pese, ki se pri¬ deluje v okolici. Minister MRTEV. - Grof Tras ministerski je umrl. °: ° k tob ra Vratni Ja P°nsk e 25 ZAKOPANIH IMENA NEZNANA. Lynxville, Wis., 15. oktobra — Zadnje tri mesece je umrlo in bilo je vbitih 25 delavcev na Burling¬ ton železnici v tej okolici. Poko¬ pani so bili kot tujci, in njih ime¬ na so neznana. , Večina je bila ubitih od vlakov, iin ker niso imeli nobenega znaka na sebi, da bi se obvestilo sorodni ke, zakopani so kot neznani. LANE ODOBRAVA REKLAMACIJO. Washington, D. C., 14. oktobra. Tajnik notranjih zadev se je vrnil s popotovanja po zapadu. On je mnenja, da je mnogo zemljišč, ki ležijo sedaj mrtva, ter bi se dala prevstvariti v rodovitne farme, če bi ! se umetno namočila, ali umet¬ no osušila. Po njegovi izpovedi bo zvezna vlada v 10 letih spremeni¬ la zapadne puščave v rodovitne farme s kapitalom sto milj ono v dolarjev, in ta kapital bil bi do - bičkonosno naložen. TEMNA DOBA RUSKEGA CARJA. St. Petersburg, 15. oktobra — Car Nikolaj II. odlaša z namenje¬ no poroko med njegovo hčerjo in princem Waleskim, ker bi mo¬ rala njegova hčer prestopiti iz pravoslavne v protestantovsko vero. Pa to bi še ne kazalo nazadnja- Štva ruskega carja v toliki meri, kot ga kaže dejstvo, da tudi on veruje, da rabijo Židje v svojih velikonočnih ceremonijah krist - jansko kri.' Večina prič pri obravnavi Žida Beilisa, ki je osumljen umora ne - kega dečka v svrho, da je dobil za velikonočno opravilo kristjan- sko kri, zanikuje, da je Beilis vbil dečka. Ruski državni pravdnik, ruska vlada, ruska duma, ruska sodišča in ruska cerkev pa širijo med nevedno ljudstvo to vraževe- i ro, da poostrujejo srd med Rusi pravoslavne .in židovske vere. Ves omikan svet se. zgraža nad vraževerno Rusijo, in rabinerji Amerike so poslali Rusiji protest, češ da je laž, da bi Židje rabili kristjansko kri v religijozne svrhe. ZVEZNA VLADA NAMERAVA POMAGATI NEUSLUŽBENIM UNIJSKA POSLANCA IZDELUJETA PREDLOGO ZA VLA¬ DNE DELAVSKE POSREDOVALNIC. “MILJONARSKI HOBO” JE PREDLAGAL NAČRT. VATIKAN PROTI SOVANOM. Split, Dalmacija, 11. oktobra — Dr. Anton Gjivoje, splitski škof je prepovedal slovansko bogosluž¬ je v cerkvah svoje škofije. # Papežka kurija je bila razbur¬ jena, ko je zvedela, da se je_ vpo- rabljal slovanski jezik pri bogo - •služju vzlic papeževe prepovedi, ki je zapovedal latinsko bogosluž¬ je. To papeževo mnenje je nalete¬ lo na odpor med Jugoslovani, ki so mnenja, da je vseeno v katerem jeziku se služi Bogu, in se neeejo klanjati človeškemu absolutizmu. ROJAK PONESREČIL. De Pue, 111., 13. oktobra Ro¬ jaku Martinu Omerza je zlomilo nogo in tri prste v tovarni. M. P. C. Co. Ponesrečil se je 12 oktobra, in se nahaja v bolnišnici v Spring Valley, 111. Želimo mu, da bi kma¬ lu okreval. OTROK JE UŽIGALICE POSLEDICA JE SMRT. Devils Lake, N. D., 15 oktobra. Desetletna Lenda Boyd je jedla glavice užigalie in je umrla v groznih mukah. Povžila je 12 gla vic. ■Stariši podučujte otroke! RUSKI TURIST NAJDE BISER ZA $5000. Philadelphia, Pa., 12 oktobra. Ruski turist Jurij Rogovy je se - del s svojo ženo v Kughler restav raciji, da bi zavžil nekaj hstrig. Prva ostriga, v katero je Rogovy ugriznil, usebovala je nekaj trde¬ ga, kar je Rogovy vrgel na tla. Ko je vgriznil šesto ostrigo, na¬ šel je zopet nekaj trdega. Pljunil je stvar v roko in po pregledova¬ nju mu je padlo vglavo, da je ta nček mogeče biser. Šel jc z affi - 1 : nokrte draguljarju; kate- je ponudil. za- kamenčekl ostrigi je; n rau $5000. — bil biser PrvaTrdma v za $200. TiVashington, 15. oktobra — De¬ mokratski člani poslanskega od - 'bora za delavstvo nameravajo predložiti poslanski zbornici pred logo, da bi naj zvezna vlada v - stanovila posredovalnice za delo. Ta načrt je predlagal delavskemu odboru poslanice “miljonarski hobo” James Eads How k,i je imel pred nekimi dnevi daljše po¬ govore s poslancema John I. No- lanom iz Kalifornije in David J. Lewis'om iz države Maryland, ki sta elana delavskega odbora spod nje zbornice, in oba sta člana u- nije. How je govoril tudi o tem načrtu z generalnim poštarjem Burleson-nom. Priporočal je, da se predloži kongresu predloga za ustanovo delavskih posredoval - nie po zvezni vladi. Poslanca Lewis in Nolan sestav ljata sedaj tozadevno predlogo Predloga priporoča vstanovo na- cijonalne posredovalnice za delo, ki naj bi bila podrejena zveznem oddelku za delavstvo, irf poštni uradi križem republike naj bi bi¬ li tudi uradi za posredovanje de¬ la. Večje pošte po mestih naj bi bile glavne posredovalnice, in tem glavnim posredovalnicam naj 'bi ■se podredile manjše pošte goto - 'vega okraja po deželi. LJUBI KOLEGA ČOLN SE PREVRNE. ŠEST JIH UTONE. Pittsburgh, Pa., 12. oktobra — Pri Tarentum, 'blizu tega mesta se je zvrnil čoln v reki Allegheni, in šest oseb je vtonilo. Dva sta se rešila, ker sta se držala za prevr¬ njen čoln. Prenapolnjen čoln so prevrnili vali druzega čolna, ki je vozil mimo. PANIKA V SINAGOGI 16 ŽENSK USMRČENIH. Lvov, Galicija, 11. oktobra — Neka ženska je omedlela'v sina¬ gogi, ki je bila natlačena Židov, in povzročila je paniko. Stotine Židinj je drlo proti vratom, in jih je bilo večje število pohojenih do smrti. Mnogo jih je ranjenih. Delavci, ki iščejo dela naj bi se vpisali na poštnem uradu, in naz¬ nanili bi naj kacega dela so zmo¬ žni in kako delo sprejmejo. Rav¬ no tako. naj bi delodajalci vpisali pri domačem poštarju, kadar po - trebnjejo delavca. Če se v prvih 24 urah ne bo na- ■lo delo, oziroma delavca, poslalo se bo naznanilo na glavni poštni urad v mesto, in od tu se bo posla lo na vse podrejene poštne urade. Oe ne bo naznanilu zadoščeno te¬ kom tedna, poslalo se bo nazna¬ nilo tudi drugim glavnim poštnim uradom; in če naznanilu ne bo za¬ doščeno v enem mesecu, poslalo rujBAopoJsod tupe-ipiao bu oq os urad za delo, kjer bo izhajal ted' inik v katerem bodo razvidne vse prošnje za delo in vsi prostori, ■kjer se potrebuje delavce. Če pride ta psotava v veljavo upamo, da ne bodo posredovalni¬ ce zalagale z delavcem iste' delo - dajalce, kjer je stavka.. Sedanje zasebne delavske posredovalnice gonijo delavce s kraja v kraj kot v starem kraju živino po semnjih, in pri tem odirajo delavski meše- tarji delavce, da je sramota. V tem oziru bila bi taka postava dobrodošla delavstvu, dokler se ne (dosežejo radikalnejše spre¬ membe človeške družbe. PROŠNJA MATERE REŠI SINA VISLIC. Sacramento, Cal., 14. oktobra. Governor Johnson je spremenil kazen James W. Finley-a, ki je bil obsojen v smrt na vislicah na prošnjo Fiinley-jeve matere. Gu¬ verner je brzojavno obvestil sta" ro žensko, ki živi v državi Ken - tucky o odloku. Velika poneverba pri nemškem parobrodnem podjetju. Dognalo se je, da sta nadzornik Sibber in predstojnik urada Stehr pri pa- robrodni družbi Hamburg — Juž¬ na Amerika ‘tekom let poneverila nad en rniljon mark. Plen sta deli¬ la z ladijskimi častniki, ki so jima pri goljufiji pomagali. Preiskava je uvedla proti 80 osebam; med njimi je več kapitanov, častnikov in drugih uslužbencev. Aretiran gimnazijec — ruski vohun. V Krakovu je aretirala policija gimnazijca Venela Ker- čeka, sina tovarnarja v Premyslu zaradi vohunstva v prid Rusiji. Zasačili so ga v trenotku, ko je hotel odpeljati iz neke vojašnice dele stronje puške. Pri njem so našli tudi natančna navodila, ka¬ ko naj vohuni po trdnjavah. DRŽAVA ARKANSAS SUHA. Little Rock, Ar'k., 15. oktober. Najvišje državno sodišče je potr¬ dilo Going-ovo prohibicijsko pre¬ dlogo, ki bo s 1. januarjem posta¬ va, in s tem dnem bo država Ar- kansas zaprla vse salune. KRALJ GUSTAV TEŽKO RANJEN. Stockholm, Švedsko, 13. okto - bra — Švedski kralj Guštof je opasno bolan. Sumi se, da ima že¬ lodčnega raka. Vlado je prevzel prestolonaslednik. NADŠKOF GRAJA ŽENSKO MODO. Dunaj, 12. oktobra, Doktor Pif- fli, nadškof na Dunaju, je v govo¬ ru v Linču grajal žensko nošo. Med drugim je rekel, da je seda¬ nja noša nečastna, in da bije ka¬ toliške žene in dekleta kot bi jih tepel s pestjo po obrazu. f DROBTINIČAR! Tora j •Brumni Šmid ~ "-prepisuje iz “Slovenske kuharice,” iz “Um¬ nega' kmetovalca,” iz “Umnega kletarja,” iz “Tavčarjevega Prav nika”, itd. Ti veš, ljubi kolega, da se lažeš, kakor je sploh tvoja navada. V dokaz cenjenim čita- teljem in čitateljicam prinašamo danes gospodarske slike. Teh slik v gori omenjenih knjigah ni; to- raj vidi vsakdo, da je “Drobtini- ear” lažnik. In, če bi tudi naše gospodarske razprave zajemali iz gornjih virov, smo mnenja, in smo prepričani, da bi s takim priobče- vanjem koristili našemu narodu samo v eni izdaji več, kot je kori¬ stil Drobtiničar s svojim obreko - vanjem, zavijanjem in psovanjem, odkar je zapustil v Savinjski do¬ lini nemoralne in druge “dične” spomine duhovnik ki “duhovnu- je” sedaj v Joliet samo na pa¬ pirju. Drobtiničarju je čez glavo, ker razširja “Narodni Vestnik” med slovensko ljudstvo znanstvo, ka¬ tero zajema iz umnih virov. Tež¬ ko mu je, da je izvedela slovenska gospodinja, da je snaga boljše sredstvo zoper kugo kot molitev. Težko mu je, da je izvedel sloven¬ ski gospodar, da je znanstveno go¬ spodarstvo večji pripomoček do blagostanja, kot vraževera v me¬ sec, v kvatre in v morske kosti. Drobtiničarju bilo bi vstreženo, če bi Narodni Vestnik razširjal na- zadnjaštvo iz neumnih virov, ki se ne prilagodujejo potrebam seda¬ njega časa. Mi se oziramo na se¬ danjost in prihodnost; mi se v nia- terijelnem pogledu ne oziramo, kot se zeleni bežeč iz Savinjske doline na isto, kar je učilo kak du¬ cat mož pred več stoletji, ko še ni bila odkrita Amerika, ko še ni bilo železnic, parnikov, zrakoplovov, telegrafa, telefona, brezžičnega 'brzojavljenja, pocestnih železnic, elektrike, gramofona, ko še mi bi¬ lo tovarn, ko je bilo malo prometa in nikakih trustov. Napredni člo¬ vek se ne ravna po zapovedih, ka¬ tere so držali za dobre naši pra¬ pradedi pred več stoletji, a so za sedanje razmere za nič. Bog je za¬ ukazal človeku: “V potu svojega obraza jej svoj kruh.” Danes to ni povsem več res, ker mnogi, in ta¬ ko trni ti, kolega, jeste kruh, ki je bil zaslužen v potu obraza drugih. TčrDft je učil: “Ljubite se med se¬ boj.'! f)u je vzel grešnico Magda¬ leno pod svoje okrilje. Danes ni več tako. Vi (ne vem čegav “na¬ mestnik”) psujete, obrekujete', la¬ žete, zavijate, sovražite in ščuvate druge v sovraštvo. Vi mečete ka¬ menje na grešnike, četudi imate sami najbolj kosmato vest. Ein “Berg” bat unter anderen auch einen “Stein” blau gemacht. Ver- standen! ? Kar se tiče prepisavanja in po¬ grevanja čtiva, gre pač tebi, kole¬ ga, “ferdinstkrajc”. Ti ne samo, da bi prepisoval, ampak ti kar na debelo izrezuješ iz Narodnega Vestnika in iz drugih naprednih časnikov, da polniš prostore v tvo¬ jem lističu. Kolikokrat si že nave¬ del škofa v Kotoru! Enciklopedij- sko dejstvo je, in to je merodajno za normalne ljudi, da je bila Vz¬ hodna cerkev, in pod to je spadal tudi kotorski škof, v sporu že s papežem Siriciusom v četrtem sto¬ letju zaradi ženitve duhovnov. I.. 692. je koncil Vzhodne cerkve v Konstantinpolju proglasil papeže¬ vo prepoved ženitve duhovnov kot neversfco, ajdovsko in od te clobe so duhovni Pravoslavne grške cer¬ kve, kamor spada tudi tozadevna kotorska, oženjeni z dovoljenjem te curkve, mnogo drugih pa krši šesto 'n deveto’ zapoved in uganja mutast/ ali soddmski greh. vzlic prepovedi papeža Gregorja VIT. Drobtiničar, se ve. bo to zopet zasukal, da bo za “bravce” in- “liravke”, in, glavno, za njegov žep bolj prav. Pa nam je tc vse ('no., pametni ljudje znajo soditi; norcem pa naj da Bog pomet. Pomilujemo Drobtiničarja sa - mo, da ima tako slabe zobe, da mo¬ ra vsako stvar najmanj pet" krat prežvekovati, zavidamo pa njegov žtiodec, ker lahko vsako že prežvekovano “jed” tolikokrat “ prebavi' \ Ker se vedno bahaš s svojim lemenatom in s slovenščino, pa bodi tako prijazen in pošlji mi slovensko slovnico, katero si spi - sal s svojo pridnostjo Ti. Za ostalo se bova pa še pogovo - rila, kadar bo imel lenuh čas. DULUTH. V Duluthu, kakor po vsej Ameriki, so Italijani slovili v ne¬ deljo, dne 12. oktobra štiristo ena in dvajset letnico odkar je njih ro¬ jak Krištof Kolumb odkril Ame¬ riko. Priredili so parado in velik banket. _ V okrajnem sodišču se vleče dolga tožba med mestom Duluth in družbo, ki lasti pocestno želez¬ nico. Mesto hoče določiti potom sodnije, če ima poulična železni - ška družba na veke pravico izrab¬ ljati duluthske ulice 'za svoj pro¬ fit, brez, da bi imelo mesto, ozi¬ roma prebivalci od tega kak do¬ biček, in brez da bi smela mestna vlada dajati kompaniji ta ali oni nasvet ali ukaz. — V West Duluth se gradi veli¬ kanska predilnica za platno. Dela¬ lo bo v-njej več sto ljudi. Gotova bo v prilično v enem letu. — V Duluthu je minogo slučajev pljučnice. Zdravniki priporočajo, da naj ne hodijo ljudje, ki niso povsem 'zdravi v gledališče in v cerkve, ampak naj se gibljejo ko¬ likor več mogoče po svežem čistem zraku. —Duluth Missabe & Northern železnica bo vozila v kratkem po novi progi v New Duluth in do jeklarne. Blizu Commomvealth Ave. V New Duluth zgradila se bo postaja, in druga pri jeklar¬ ni. — Prebivalci predmestja New Duluth so vložili prošnjo na me - stno vlado za novi dom za ognje- gasne svrhe. Zahtevajo tudi en par konj, ker se dolina od jeklarne proti New Duluth jako hitro na - seljuje in s prebivalstvom je tudi nevarnost ognja večja. Priprega k brizgalnam se je dosihmal naje¬ mala. — Jeklarna, ki predstavlja že sedaj ogromno delo, ki bo stalo okoli 30,000,000 dolarjev, se bo trikrat povečala. Zgradilo se bo 28 odprtih peči, in šest “blast” peči. Načrti za povečanje te veli¬ kanske tvornice so že dodelani. Dosihmal je v grajenju 10 odprtih peči, in kakor hitro bodo te dode¬ lane, gradile se 'bodo nove po potre 'bi v V te peči prišla ne bo le'ruda iz Missabe in Vermilion, ampak tudi iz Cuyuna, in še iz drugih že¬ leznih okrajev. Dosihmal staizgra- jtena le dva “blast furheša;” zgra cjili se bodo še štiri, tako, da bo jeklarna trikrat večja kot je se¬ daj, in to ena največjih na svetu. Kedaj se prične z zgradbo novih “furnesov” še ni znano. Duluth- ska jeklarna bo zalagala vse trač¬ nice za železnice in potrebno že - lezje za razne zgradbe, ki se bodo gradile po vsem zapadli. Kompa - nija bo s tem mnogo prihranila na tovornim. — Zdravniški inšpektor Robert Metcalf poroča, da je v Gary legar ponehal. Umrle so le štiri osebe za to boleznijo, ki je pretila razsa¬ jati pri jeklarni. Ljudje kuhajo vodo za pitje; oni, ki so imeli plit¬ ke vodnjake, jih poglobujejo, in ljudje so sploh vse storili, da se je bolezen tako hitro iztrebila. — V gozdih okoli International Falls, v Koochiching county, Minn je baje mnogo dela. Rabilo se bo to zimo okoli 5000 delavcev. — Nek mož, kateri je šel z Asir¬ cem George Gazarie-jem okoli 9 ure zvečer po ulici blizu Garfield Avenue, je nagloma potegnil revol ver iz žepa, in vstrelil je Asirca. Aretiran je bil vsled tega Jo - seph Hadded ker je bstrelil po¬ licijskega stotnika. Fiskett, ko ga je slednji hotel aretirati. Ferris je priznal, da je njegov brat Abra¬ ham imel pretep z Asireem, in je grozil, da ga bo ustrelil. Aretiran je bil tudi Abraham Hdddet in je priznal umor. • — Iz St. Paula se poroča, da bo sedanji državni auditor, Samuel G. Iverson, kandidat za guverner¬ ja države Minnesota na republi¬ kanskem tiketu. Kandidati so na¬ dalje sedanji guverner Eberhart, potem W. E. Lee, in senator El- ■vvell. — Vlak je zbil John Penič-a na 53 Ave. v prepad, 60 čevljev v globočino, in bil je takoj mrtev. Penič zapušča ženo in otroke v Avstriji. Bil je v Ameriki le dve leti. Pokopan je bil v Cahvary po¬ kopališču. — Vtonil je Vincenc Petinskey 27 let star, pri Missabe pomolskem mostu št. 3. Padel je z mostu v jezero pri nalaganju rude. Fetin- škey je bil doma iz Detroit, Mich, kamor se bo truplo pripeljalo. — Štetje glasov iz za referen - dum volitve je končano. Sodniki so izvrgli 162 glasov, in sodnija bo sedaj določila, kateri glasovi se zavržejo. Rezultat volitve bo do - tlej neznan. V našem uradu so se zglasili: Lovrenc Vrbane, organizator W. F. M. iz Ironwood, Mich. Za stavkarje na Michigan: George Brozich, Ely, Minn., $5. BIWABIK. — Dne 10. novembra bobalgo - slovljenje nove “high school” in guverner Eeberhart bo povabljen kot glavni govornik. CALUMET. MICH. — Pol milje severno od tukaj odprl se bo novi rudnik. Več de¬ lavcev je uposlenih pri postav * ljanju strojev, ki se bodo rabili v zvezi z rudnikom. Kampe za majnarje bodo v kratkem gotove. Do jame bo Great'Northern želez¬ nica zgradila tir. CHISHOLM. — Mestni očetje so raztegnili meje mesta Chisholm, ter vzeli pod svoje okrilje 40 oralov severno od Chisholma, navadno znano kot stari “base-ball park” ali “cir- eus ground.” Zemlja je bila raz- merjena v lote spomlad, katere so pa že večina prodane. Mestni odbor je tudi najel Mr. Arthur A. Beischjold iz Virginia, da uredi novi park. Z delom bode se pričelo takoj. Mr. Beischjold zagotavlja da bode imel park go - tov do 4. julija 1914. V mestu so prišli zemljemerci Greath Northern železnice, da iz¬ berejo prostor za novo postajo. Kje bode nova postaja ni še zna¬ no ; mogoče pri Swan River Offi¬ ce, ali na severnem delu mesta. Poslopje nove javne čitalnee hi¬ tro napreduje in bode dogotov - ljeno enkrat meseca dec. Obzidje nove četrtmjdjona šole. bode postavljeno v krajkem času.' Z delom se 'bode nadaljevalo v no¬ tranjih prostorih po zimi Šola bo- • de dogotovljena enkrat meseca I septembra. 1914. 16 letni deček Peter Hansen je bil obstreljen na lovu v nedeljo, obstreljil ga je njegov tovariš Ga- rel Olson. Carel Olson zatrjuje, da ni znal, da. se mu je izprožila pu¬ ška, dokler ni videl svojega tova¬ riša pasti na tla. Peter Hansen se nahaja v St. Mary-s bolnišnici v Duluth Minn., in bolj težko, da bode okreval. (Hvala lepa, poročevalec. Se še priporočamo. Zdravi!) — C. E. Everett, distriktni pro" bacijski uradnik, preiskuje s po - močjo Humane'uradnika, "W. B. Brown, zadevo udove po Ramolo Bertola-tom, ki je umrl leta 1910, in je zapustil družino brez sred - štev. Udova je v potrebi in ne mo¬ re preskrbovati sebe in otrok, za- toraj se ji bo najbrže odmerila materinska penzija. — V večerno šolo vpisalo se je 148 učencev, skoro vsi inozemci, in sicer 139 moških in 19 žensk. 97 se jih je vpisalo za angležki poduk, 44 se jih podučuje v či- tanju, osem v rokodelstvu. Za iste, ki delajo po noči odpre se popoldanska šola od 4 do 5.30. Večerna šola se vrši trikrat na te¬ den, v ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 9 zvečer. ELY. — Ženitovanjsko zglasnico so vzeli sledeči kandidati in kandida¬ tinje za zakonski stan: Rojak John Novak jemlje gospodično Jerico Jerše, in Ignac Pucelj jemlje go¬ spodično Marijo Štefin. Bilo sreč¬ no ! — Umrla je dveletna hči stari- šem Knap. — Rudnik ‘‘Seotion 4 Mining” kompanije, znan pod imenom “Wickey homestead,” 'blizu jeze ra Ely, deluje v polnem tiru z razvijanjem tega novega rudnika. V tem rudniku našla se je bogata žila izvrstne železne rude, ki se bo kopala vso zimo in spomladi se bo začelo z odpošiljatvijo. Za ru¬ do bodo pričeli vrtati v večih kra¬ jih okoli tega novega rudnika. — Kakor kaže drugo štetje gla¬ se najvljudnejše priporoča «»*±Sni sov zadnje volitve za novi “char¬ ter” j|e “charter” zmagal. 267 glasov je bilo oddanih za “char¬ ter” in 199 glasov zoper. To da “charterju” potrebno štiri sed- minsko večino. Prvo štetje je ka¬ zalo 266 za, in 200 zoper charter. Po novem “charterju” imela bo občina Eveleth župana in štiri komisarje, kateri bodo zvoljeni od vseh volilcev. Župan bo imel na mesec $60. — plače, in komisarji po $50. — GREANEY. —- Poročila se bosta rojak Jakob Jakshe in gospodična Mariy Bro¬ zich. Sv. zakon 'bo sklenjen dne 27. t. m. v katoliški cerkvi na Au- rori, Minn. Ženin poseduje farmo, kacih 160 akrov veliko; in nevesta je tudi ena tistih redkih nevstrašenih Slo¬ venk, ki se upajo postopiti kme - tijstva, in ona je vzela homestead ter ima tudi kakih 160 akrov zemljišča. Skupaj, bo to 320 ak - rov zemljišča, kar je že velepose¬ stvo. Želimo vam srečno bodoč - nost.! TOWER. — Državni šolski superinten - dent C. G. Sehultz deluje na to, da se zgradi na Soudan popolnoma nova šola, mesto, da bi se sedanja šola povečala s prizidanjem. Kraj¬ ni šolski svet se ne strinja s tem predlogom, in zato se povečanje šole zavlačuje. VIRGINIA. — Vodne cevi se bodo položile na Ash in Oak Street in z delom delom se bode takoj pričelo. — Mestni šolski odbor je otvo- ril večerne šole, v kojih bo trajal poduk 10 mesecev. Lansko leto je obiskavalo večerne šole 521 učencev. Za one ki delajo zvečer se odpre popoldanska šola v Roo¬ sevelt building. Popoldanske ure bodo od 3 do 5. Podučevalo bo 10 učiteljev. — Dogotovljeno je vrtanje novega mestnega studenca pri Du¬ luth, Winnipeg & Pacific postaji. Studenec daje 700 galon vode na minuto, in je 750 čevljev globok. — 15 milj zapadno od stare Messaba postaje na Duluth & Iron Range železnici iščefjo rudo. V tem kraju se prej še ni iška rude. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Novo šolo gradijo Slovenci v Joliet, 111. Šola bo povsem moder¬ no zgrajena in opremljena. Umrla je v Etna, Pa., 5 letna hčerka starišem Kralj. Povozil jo je avtomobil. Umrla sta v Valley, Wash., hčerka starišem Stare, in novo - rojenček starišem Gaber. Vbilo je v Frontier, Wyo., v ro¬ vu rojaka Jožeta Remica. Bil je zaposlen pri zaviralnem stroju, in se je vsedel nasproti stebra, za ko- jim je bila pritrjena železna vrv za vozove spuščati. Steber se je izruval in telebnil je Remica s tako silo po glavi, da je bil na me¬ stu mrtev. Doma je bil iz Gore pri Šmartnem na Spodnjem Štajer skem. Zapušča v starem kraju ža¬ lujočo ženo in 7 nedorastlih otrok, tudi stariše, brate in dve sestri, v Ameriki pa tri brate in eno sestro. Bil je v Ameriki le poldrugo leto. Star je bil 40 let. Bil je priljub - ljen rojak. Ponesrečil je v W. Winfield. Pa. rojak Andrej Bakša. Zjutraj je šel zdrav na delo, okoli 2 popoldne ga je pa prijela kara tako nesrečno, da mu je strla levo nogo. Umrl je Jakob Petkovšek v Cie Elum, "Vrasli., rodom iz Zaplane pri Vrhniki. Bil je član društva št. 92. S. S. P. Z. Ranjki zapušča v Ameriki brata, v starem kraju pa očeta. Umrla je na Calumet soproga Janeza Turk na jetiki. Zapušča žalujočega moža in šest malih otrok. Umrla je v Cleveland. O., Ivana Križmanič. Prišla je z možem in svojim pol leta starim otrokom iz starega kraja še le pred tremi te¬ dni. Pokojnica je doma iz Loke pri Divači. Usoda divjih lovcev. V svojem gozdu pri Šrodi v Poznanju je ve¬ leposestnik pl. Jouanne naletel na dva divja lovca in streljal. Eden — sin gostilničarja — se je smrt- nonevarno zadet zgrudil, druge - mu je bila roka prestreljena. Oba so spravili v inkvizicijsko bolniš¬ nico v Poznanju. ZAPISNIK. 4. konvencije slovensko-katoliške- ga društva sv. Barbare, dne 22. septembra 1913, v Pittsburg, Pa. (Dalje.) Del. št. 50. Člani gl. odbora naj prejemajo v slučaju kakega opra¬ vila po $4.00. na dan in vožnje stroške, tudi za vsako sejo katere se ne vdeleži gl. odbornik plača $1.00. v glavno blagajno. Člen 3, točka 1, posla zaradi zanemarjen¬ ja zaradi gesla gl. predsednika. Gl. tajnik mora položiti $5000.00 dol varščine. Gl. porotni pravni odbor naj dobivajo plačo po 30c na uro, samo za čas seje. Vsaki član ko vstopi v društvo mu mora predsednk vse pojasniti koliko ima za plačevati, in kaj za storiti. Novi član ko stopi v društvo je opravičen šele po preteku 60 dnii, za bol. pod. in smrtnino. Nove čla¬ ne se sprejema v društvo da se gla suje z listki, ali'krogljami, ako ima kandidat 4 glasove proti, se ga ne sprejme. Za združenje z katero koli podporno organizacijo. Po - stajni dbor se voli za celo leto in sicer v mesecu decembru. Volijo naj se trije bolniški nadzorniki. Kdor se ne vdeleži glavne seje mes. decembra, plača 50c kazni, ravno tako kdor se ne vdeleži sej v mesecih marcu, juniju, in septembru, plača 25c. kazni, ka¬ tera se plača v postajno blagajno lahko pa postaja to kazen opusti, ako je dve tretjini članov zato. Glasuje se vse za sprejem z dve tretjinsko večino. Kandidatje ako so bili že poprej v društvu, mora¬ jo vse zaostale stroške povrniti, šele potem se jih zopet sprejme nazaj v društvo. Del. št. 54. Da bi se lahko pre¬ stopilo iz drugega razreda v prvi razred 'brez nove vstopnine, ali zdravniške preiskave, ako postaj¬ ni odbor spozna sposobne take čla¬ ne za prestop. Da se na mesto da bi plačeval zdravnika za pregled da se plača v gl. blagajno, v zne¬ sku $1.00. Del. št. 55. Naj bi imel gl odbor svoje seje po potrebi. Poroštva gl. uradnikov naj se zvišajo sledeče: gl. tajnik $10.00, gl. blagajnik $20.000 'nadzorniki po $5000. Po - stajni uradniki, naj se volijo me- . Glasilo naj bode jški »list "Proletarec. Za zdru - žernje Jednot in Zvez. Del. št, 59. Denarne kazni izo - stanejo, mesto njih suspendacija. Gl. tajnik bi naj poročal vsake tri mesece dohodke in stroške. Bolni¬ ške izkaznice preurejene, ter izbo¬ ljšane. Prošnje za usprejem naj bi se pošiljale na glavnega tajnika namesto vrhovnega zdravnika. Društveni uradniki naj se volijo v decembru namesto v avgustu. Ženske naj se sprejemajo jednako pravno z možem. Naj odpade da bi imel gl. urad na stroške prosilca razmere preiskovati ali podnebje. Da bi imeli krajevni uradniki vsaki čas prosto sejo sklicati, in ne kakor sedaj pravila govore, da v 14dneh. Da se sprejme v dru - štvo vsaki Slovan, ne glede na ve- roizpovedanje. Priporoča se za glasilo unijski list. Pooblaščenec, št. 63. Za zdru - ženje Jednot in Zvez. Asesment smrtnina, in bolniška podpora naj ostane po starem. Glasilo naj bode unijski list. Del. št. 72. Vstopnina na 5 raz¬ redov, od 1 - 25 $3.00. od 25 let naprej vsakih 5 let $1.00. Za izgu¬ bo dveh nog, dveh rok, ali obeh očes, cela posmrtnina. Za izgubo enega uda $200.00, za poškodo - vanje naj se razpiše izvanredni asesment. Prošnja za izvanredni asesement se naznani mesec po - prej na društvenega tajnika. Za ženske katere želijo pristopiti eno k možkim, ali pa tudi ako hoče¬ jo ostati kakor do sedaj samo za smrtnino kakor do sedaj. Drugo p starem. Del. št. 76. Da se ne rabi vrhov¬ nega zdravnika. Sprejme se naj vsaki pošteni človek, ki razume Slovanski jezik. Vstopnine se pla¬ ča od 16 - 25 leta, $3.0(4 potem pa vsakih 5 let . .1.00 več do 45. leta. Glavni odbor nima pravice asesmenta izvišati, ali znižati. Bol¬ niku se po preteku enega leta pla¬ ča po $5.00 tedensko na račun po¬ smrtnine. Črta se zapoved zdrav nikova za v zavode, in bolnik je opravičen do podpore dokler je ne sposoben za delo. Za izgubo šti - rih prstov pri drugem členku se mu plača $100.00. Potni listi se naj podaljšajo za kolikor dolgo eden hoče, bodisi v inozemstvu, ali kje drugje; dokler ga član red¬ no plačuje, samo za v inozemstvu ni nič deležen bolniške podpore, v slučaju smrti šepa plača cela njemu spadajoča vsmrtnina. Vsa¬ ki otrok, ki prestopi k društvu do 5 leta, in potem plačuje redno svoj asesment do 16. leta, se ga potem zdravniško preišče na njegove stroške, in potem lahko pristopi, v moški ali ženski oddelek brez da bi kaj plačal. Gl. odboru se ne pripusti izklicevati, izvanrednih konvencij, brez apelacije postaj. Gl. odbor nima pravice predlogov prenarediti, predlogi morajo osta¬ ti originalni. Prihodnja konven - cija se naj vrši v Detroit, Mich. Glasilo unijski list. Pooblaščenec št. 82. Smrtnino naj se poviša na $600.00. Ases - ment in bol. pod. naj ostane pri starem. Bolniške obiskovalce naj bi se volilo na vsake tri mesece. Ženske naj bi bile jednako pravne možkim pri društv. Glasilo naj ostane Glas Naroda. Stopnina naj bi se vredila od 16 - 25 leta $4.00 od - 25 - 35 leta $5.00 in od 35, - 45 leta $6.00. Del. št. 77. Da bi se sprejemalo kandidate od 45 - 50. leta, za 100. 00. smrtnine, ter bol. pod. ases - ment kakor ga drugi plačujejo. Za izgubo udov naj se poviša pod tem pogojem da se potem ases - ment poviša za koklikor zahteva. Za združenje Jednot, in Zvez. Gla¬ silo uniski list. Br. John Grm in predsednik J. S. K. J. prosi za vstop v zboroval- no dvorano, nakar mu je bil vstop dovoljen, on nas je po kratkem po¬ zdravil ter spodbujal k napredku, in složnosti, nakar se mu je vrnilo živahno odobravanje. Nato br. predsednik zaključi sejo ob 6 uri zvečer. VABILA NA Gledališko predstav KATERO PRIREDI Vn Slovenska čitalnica v NEDELJO, 19. OKTOBRA V ELY OPtp, v a D n v u ^ ** VSPORED. 1. Pozdravni govor: Mr. 6EO. L. BROZICH, Ely m 2 . -1 VEDEŽEVALKA. Igra v enem dejanju SIMPLICIŽ0VNA. šaljiva igra v enem dejanju 5^ V" T sejanju Začetek točno ob 2. uri pop.--Vstopnina za odrasle 25c, otroci nori Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo “čT-r , , ^ D |f|(| želeti je, da.se ro.iaki in roiakinie v kav ndot,:,^f.ALNlsp-^ ™ in Naselbina z veliko prihodnosjo. Miljone t 0n ■ lezne rude se bo tu skopalo. V srcu izvrstnega rudar skega okraja. Izvrstne prilike za vsakojako p bajtar, 61 r Spodnjem iem okra; in ) , : iv; % 7 hi '"""'S,, ELCORA< MATTAFFA & FASH0" SO NAJBOLJŠE SMODKE V g0 i KATERE IZDELUJE DULUTH C1 118-120 W. Michigan Sto V 1 de] A. KEHTEL, j z stare domovine. ipgši' f \ kranjsko. Fran c Grad, 53 letni lb vevški papirnici, je V ,, s papirnimi val«. r;1 ' ie padel na nogo en 11111 , i 0 čisto -zmečkal. ® a v deželno bolni- li so o d Hotko, se j e ; se i trgovec v Zu" poročil z gospi- ske rlj v Žužemberku. lilJ ' esreča v črnem Vrhu. ^ strehe v črnem Vrhu edem metrov globoko r j kovale, Matevž Z in’njegov vajenec Jo- f ub jl se je Ivan Poženel U rafljena- . etletnico obhajal je 2o. Jno in duševno zdravi g. '■"nonik Mihael Tavčar, de- tužeinberku. Jubilant je na Bledu dne 25. septern- i 1823. _ a se je 24- m - m. g. Alojzij * V ' X1 ..'. ,vec v Žuemberku, z ^ fo Malči Škerlovo. " ta. T sredo, dne 24. m. m. sta se dva potnika iz me- tfcnj na kolodvor. Na vozu ‘ l a tll di svoje vzorce v za- klancu nad valonim mli- l ’ se pa zavora, kar je posledico, da je voz drvil tlo po klancu nizdol ter se J prdkuenil Bnimu potniku iicDiila desna noga, drugi je ^bil precej hude poškodbe ^šolec železniški delavec. Alca Rudolfa Srebotnjaka “ jjje je oče z drugimi otro- 0 vil iz hiše, češ, naj si za- ienar. ker on 'za njega ne bo JrHel. Rudolf je šel za teža- t zgradbi železnice. Akordat j končno dal sestavljati pla- te. Alojzu Grm iz Kačje ato ni bilo všeč in je de¬ li mu je Srebotnjak premaj¬ hno zapisal. Treščil je Sre- jtii z železnim loncem na gla tizklal mu jo je do kosti in irega vsesa. Po dejanju pa je Sginil neznano kam. pli so v Ljubljani: Marija B, bajtarjeva žena, 48 let. — a Marija Ksaerija Finžgar, fcka, 31 let. — Marija Ber- .tovarniška delavka. —• Lov- J-reb, bajtar, 61 let. W- V Spodnjem Brezovem v lirskem okraju je sunil fcetepom neki posestnik 24 ^»posestnikovega sina An- ipaneiea v spodnji del te' ia smrtno nevarno ranil. je hotel skočiti v juTiaa® TT J" 111 ‘alosti j V * ' es ' berač, ki se že nekaj P° novomeški okoli- parkrat poskusil skočiti ; kar bi bilo z ozirom na jP®° n °go precej teško.) ™nj e , čemu je tako obu- ’>dgovoril, da 'za to, ker ga ^ i e on 'bil tisti, ki W ki je v sredo na cesti ' mr ^ dal toliko žganja • bilo —. preveč. Pač red- . k med prijatelji jeruša. ' J]e j e ljubosumen. Na Po- •J z \ za grajskega hlapca j °' c ’ ki je znan pretepač paradi pretepov že več- a v sodniji. Vtepel si P k A p > p j f°> da konjem razen njega nihče m le to tud po- Sos i u žhencem, seve- J, e ' ^ ke l je, da bo vsa- K! ’ kdor bo hotel h rj.L • m - m. bi bila ime- ? Mari i a Šklan- jjl ?° krmo na polje ? m ' za čela zapregati f i 1 v Pridrvi od u c ’ ® sune Manjo s? mo ® n ’° v prsi, da je ti a p m potem na ) kiv 1 "! Padcu se je zlo- r O r iy le .° ln menda tudi 1 l e morala v bol- glej spaka! Ali mu ne vlomi nek¬ do po noči dne 11. ni. m. in mu pobere vso jestvino in vse orodje, p;i seveda tobak tudi. Vlomil in. 'Pokvaril je vrata in naredil na 'njih več škode. Poklicani črnit el j i se za slučaj zeilo 'zanimajo in bi radi spaznali, če je bil v obeh slu¬ čajih eden in isti storilec. Vlomi in tatvine. V zadnjem ča¬ su so vlomi in tatvine kar na dnevnem ali bolj rečeno, na noč - nem redu. Kar nenadoma pridejo uzmoviči, izvijejo iz drogom mre¬ žo iz okena, se splazijo v hišo, poberejo, kar morejo in zginejo zopet brez sledu v temno noč. Po¬ noči med 12. in 13. septembrom ■so se pojavili ti nepridipravi pri Gimpelju v Gorenjih Sušicah pri Toplicah. Tudi tu so izvili z dro¬ gom železno omrežje iz okna in odnesli gostilničarju Francetu Gimplju nekaj kave, sladkorja, salam, masti smodk, žganja in drobiža v skupni vrednosti okoli 35 kron To jima pa očividno ni bilo dovolj, kajti šli so v šupo in odrezaliod koleselja veliko usnja¬ to streho, ki je bila inad 60 K. vredna. Dokaz z vilami in sekiro. Čudno kaj ne, da bi kdo dokazoval kaj z vilami in s sekiro. In vendar je bilo tako. V Tržišču sta namreč dne, 10. avgusta t. 1. obdolžila France in Joško Majer Franceta Blaznika iz Šent Janža, da je kra¬ del grozdje. Blaznik je skušal do¬ kazati najprej z besedami svojo nedolžnost. Ko to' ni zaleglo, se je oprijel boljega dokaza: zažel je metati kamenje v oba Majerja in je tudi zadel in poškodoval Fran¬ ceta Majerja na roki in nogi. Oba Majerja sta pa skušala dokazati da je Blaznik vendar le kradel grozdje. Zgrabila sta namreč vsak za ene gnoj ne vile, stekla za Blaz¬ nikom, ga vjela in obdelavala z vilami. Obema Majerjem abi se ‘bil ta dokaz “ad cutem” skoro posrečil, če bi ne 'bil Blaznik z odprtim' nožem tako zgovorno za¬ trjeval svojo nedolžnost, da sta se morala oba Majerja končno vdati. Eden je šel .celo v bolnico v Kan - dijo širnemu svetu oznanjevat, da Blaznk ni kradel grozdja. S kostanja padel. 26. m. m. je 11. letni šolski učenec Stanko Jerala splezal pred Prulami na ko¬ stanj in ga tresel. Deček je stopil preveč na konec veje, katera se mu je Zlomila, ter je padel s ko¬ stanja in obležal nezavesten. Pri padcu si je deček zlomil levo ro" ko in zadobil tudi notranje poško¬ dbe. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. Žrtev alkohola. 29. m. m. popo - ludme je nagle smrti umrl pred ne¬ ko trgovino v Kandiji kakih 50 let star neznanec, siromašno oprav ljen; izgleda kakor kak delavec. Pravijo, da je prišel iz krške bol¬ nice ter se v Kandiji ustavil in se napil žganja. Neznani mrtvec ima tetvirano levo roko s črkami M. A. ter letnico 1880 in simboliko: vero, upanje, ljubezen. Pri sebi je imel 10 v. in zavitek tobaka, si cer je brez vsake listine iz katere bi se dalo dognati, kdo da je. Ker v Kandiji navadno ni nikogar do m a, ne župana ne redarja, a:> ga pustili skoro dve uri ležati na li¬ cu meista, kjer ga je najbrže vsled preveliko zavžite pijače zadela kap. Prepeljali so ga na šmihel- sko pokopališče. ' ^če 'XJa trtju. Pred do Min t e 1 i e Prišel enkra in - ailez hmek iz Konca ! n po;?’* 1 tfkoli 80 Q aj- Zaai h. Poizvedoval P a Sev eda brez us- N pri J e bil že na to in ."M 2a n ° (iela l v trtju. >vzi da ,n Za 5elavce,je "■ z a l P s;v» 0 vec vma , ne c aia e . Se ®> malo preka- mlincev ’ P a | l,0 ’teht n - e ’ ka k°r žago, p a kotel in škar- ‘VVS doi Sičas, je tu, Ii tobak. Po' ŠTAJERSKO. Samomor. Iz Bizeljskega poro ¬ čajo : Dne 24. m. m. ko so domači odšli k službi božji, se je ustrelil v hipni zmedenosti 56 letni kmet Franc Dernikovič iz Gornje vasi št. 17. Za njim žalujejo vdova in enajst otrok. Strela ga je ubila. Bizeljsko -dne 22. septembra: V petek dne 19. septembra je nastala huda ne¬ vihta in je strela ubila 43 letnega gospodarja Jožefa Krivec iz Bra ene vasi št. 4, ki se je nahajal v hramu pri svojem vinogradu Zapušča mlado vdovo in šest otrok katerih maj-starejši šteje 8 Jet. Rudniška nesreča na Štajer¬ skem. V Ferdinandovem šahtu vitesberškega premogovnika gra- ško-koflaške železniške družbe se je dne 23. m. m. ob 11 uri ponoči utrgala zemlja in zasula tri delav¬ ce,, eden je pa par hipov prej od¬ šel 'z mesta nesreče. Eden izmed zasutih delavcev se je sam rešil, do drugih dveh so pa pradrli šele proti jutru in našli oba mrtva. Eden mrtvili je Slovenec Franc Kostanjšek, drugi pa Nemec Fi¬ lip Krauser. Iz Maribora. Pred porotnim so" diščem je bila obsojena kmečka hčerka Marija Pelko iz makolske okolice zaradi detomora na tri le¬ ta težke ječe. Smrtna nezgoda. Iz Radgone poročajo: Gosp. Milan Vršič, me¬ ščanski učitelj v Krškem, je pa - del v sredo 24. m. m. opoldne tik pred železniško postajo Radgona z vlaka. Kolesa so mu šla črez pr¬ si in je obležal na mestu mrtev. Bolehal je že dalje časa in se je pravkar peljal domov v Ljutomer na ozdravljenje. Stal je med vož¬ njo na hodniku pri vozu; pri tem mu je postalo slabo in je padel pod kolesa. Morilec in požigalec. 25. m. m. je stal pred mariborskimi porot¬ niki 42 letni Franc Lenartič, ko¬ čar v Murskem vrhu v Slov. go¬ ricah radi požiga. Lenartič je hud žganjar in nasilnež. Poleti leta 1902 je s kuhinjskim nožem za - klala svojo prvo ženo Marijo roj. Plohl in bil za to obsojen 8 let ječe; odsedel je le šest let in bil nato pomiloščen. Domov prišedši Se je zopet oženil. A kmalu se je tudi iz drugo ženo začel prepirati in jo v pijanosti grdo zlostavlja- ti, da je morala večkrat pred njim bežati k drugim ljudem. Tako se je zgodilo tudi 7. junija letos, ko je žena pobegnila k viuičarki Kun čič in pri njej ostala. 4. julija je pa Lenartič, ko je prej celi dan pil in zvečer vso ženino obleko razse¬ kal, ponoči zažgal viničarkino ko¬ čo, ki je do tal pogorela in >sta se obe ženski komaj še rešili. Sodi - šče je Lenartiea obsodilo na 5 let težke ječe. Požig iz koristolovsta. Zaprli so mariborskega mesarja in gostil r čarja Jožefa Kirbisch in jegovega brata mesarskega pomočnika Kon¬ rada Kirbisch, ker sta na sumu, da sta zažgala Kirbischevo hišo, v Vozenicah da bi dobila veliko zavarovalnino. Kirbicsh je kupil to posestvo -pred enim letom; ne¬ davno je hišo in pridelke zavaro - val skupaj’ za 44.000 kron, da si je bila vrednost neprimerno manj¬ ša. Dne 17. septembra nato je hi¬ ša pogorela. Veliko okoliščin je pričalo, da je Konrad Kirbicsh sam hišo začgal. Zato so oba bra - ta zaprli. Berač z revolverjem. K posest - niči Frančiški Rps v Dolah pri Brežicah je prišel beračit Franc Bivic. Ker mu ni hotela ničesar dati je potegnil revolver in jo ustrelil v leve prsi, da se je smrt- nonevarno ranjena zgrudila na tla. Nato ji je .berač potegnil iz žepa denarnico in zbežal. Strel¬ jal je tudi nagospodarja Rusa, ki je hitel.na pomoč, a ga ni zadel. Bivica sože zaprli. Iz Maribora. Porotno sodišče je obsodilo 54 letnega oženjenega najemnika Franca Pavliča iz Rad- ba 'zaradi nravnoštnih zločinov napram 13 letni rejenki Javornik na 5 mesecev težke ječe. Iz Konjic. Na okrajni cesti bli¬ zu Stranic je obležal na cesti v pi¬ janosti rudar Janez Birtošek. V temi ga je tovorni voz posestnika Marinška v Stranicah povozil. Bir tošek je dobil zlasti po obrazu tež¬ ke poškodbe. Od Sv. Lenarta V Slov. gor. V ruperški fari je zlezel dveletni Henrik Tomažič doma na žareč štedilnik in se na rokah in nogah Strahovito opekel. Otroka so spra' vili v mariborsko bolnišnico. Iz Bizeljskega poročajo, da je v petek dne 19. septembra ubila strela 43 letnega kmeta Jožefa Krvca iz Bra-ene vasi, ko se je na¬ hajal v hramu pri svojem vino - gradu. Zapustil je mlado vdovo in 6 otrok. PRIMORSKO. Drzni vlomi. V Tržiču se je izvr¬ šilo v zadnji dobi več drznih vlo¬ mov, ne da bi bila policija zasači¬ la preVejane lopove. Neke noči so neznanci vlomili pri Jakobu Be - nesu in so odnesli 550 kron, drugič v gostilni Paloni, potem pa zopet v vinarni Covacig, kjer jim je povsod zapadlo 'blizu 100 kron. Radi njiju sumljivega vedenja je postala policija pozorna na 27 let starega Evgena Stoecovaza in Pi¬ rana in 20 let starega Julija Batta iz Tržiča in je oba zaprla, v nadi, da je vjela prava tička. Radi nervoznosti v smrt. Radi nervoznosti je skočil iz svojega stanovanja, ki leži v tretjem nad¬ stropju v ulici Stadion št, 17 v Trstu, 52 let stara gospa Coen so¬ proga veleposestnika Emanuela Ocena. Uboga žena, ki je bila prej v sanatoriju, je padla tako nesreč¬ no na cesto, da je kmalu izdihnila. Imenitni avtomobilisti. 21. ni . m. zjutraj se je vstavil pred Jec- helovo drogerijo v Lovranu ele¬ ganten avtomobil. Z ^i e g a je sko¬ čil šofer, ki je naročil 70 litrov bencina in 6 litrov olja nujno, nujno. Ustregli so mu seveda ta¬ koj in nato je zahteval mož ra - čuna. Drogerist se je požuril v tr¬ govino računat, a v tem trenutku je bilo slišati “tef, tef” in avto¬ mobila — že ni bilo več. Ljudje so bili tako iznenadeni, da niso pogle dali niti črke in številke avtomobi¬ la. Ljubimca. Dninar Alojzi Bran - delj in dimnikar Franc Smrekar v Trstu sta se že dalje časa preko gledala. Oba sta namreč lazila za enim dekletom, in Brandelj je hi¬ tro uvidel, da je on pri tem od¬ več. Kaj tora j začeti? Sklenil je spraviti srečnega tekmeca s pota in v torek jutro ga je na- Vr-deli res počakal in je ustrelil trikrat proti njemu. Zadel ga sicer n?, a policiji je zadostoval že sam zlo¬ bni poiskus, da si je Brandlja za- sigurala. Zagonetna zadeva. Pred tedni se je poročalo daso našli dne 5. m. m. ob 4. zjutraj pred kavarno “balkan” v Trstu z brisačo pri¬ vezanega k mizi in mrtvega fi¬ nančnega stražnika Alojzija Wreu tichurja .Takrat se je vseobče smatralo, da se je mož obesil, a razni sledovi in okoliščine kažejo, da je bil izvršen zločin. To potr - juje tudi izjava njegove žene, ki dokazuje s pismi, da njen mož za njene odsotnosti — takrat 'je ni bilo v Trstu — nikakor ni mi¬ slil na samoumor. S tajinstveno za -devo se bavi državno pravdništvo in policija. Nagla smrt V Veroni v Italiji je umrl nenadoma goriški to var - nar usnja in veleposestnik Enninij Dorfles. V Verono je šel na ženito- vanje, pa ga je tam med poroko dohitela smrt. Bil je mestni svet - nik goriški. Prepeljali so ga v Go¬ rico. Poročil se je v Sežani g. c. kr. sodnik Jos. Rojec,-rodom iz So' vodenj z gdč. Marijo Amfovo iz Sežane. Poročil ju je brat že n mo v gospod Ivan Rojec,.^župnik v Mir¬ nu. Čaštitamo! Verska blaznost. V uliei Sv. Ju¬ sta v Trstu stanuje v neki mali hi¬ šici v temni luknji 39 let stara po¬ možna delavka Luigia Tommasini ki ima pri sebi svojega 10 let sta¬ rega sina. Tommasinijeva ima bor¬ no stanovanje, njeno življenje je revno in žalostno, a uprav strašno je, da je versko blazna. Pred malim oltarčkom gore noč in dan svečice, sinko pa mora brati kar po trikrat na dan mašo (!). Sedaj so postali sosedi pozorni na zmešano žensko in so opozorili na njeno početje oblast. Aretirali so v Trstu 45. letnega brezposelnega premogarja Gregor ja Fortuno, doma iz Kranja. Vdre ti je hotel okoli 9 zvečer po sili v urad zavarovalnice Asicuracione Generali. Ogenj v Povirju. Strela je uda- rilav Povirju v -hišo št. 33. Zane¬ tila je ogenj, ki se je tako hitro raz širil, da je v kratkem celo poslop¬ je pogorelo. Prebivalci so si rešili komaj življenje. Škoda je velika, zavarovalnina majhna. Obstojala je velika nevarnost, da pogori ce¬ la soseska, ker se je vnemalo že več sosednih hiš. KOROŠKO. Nasilni huzar — morilec. Iz Volšperka poročajo sledeče: V go¬ stilni pri Viharniku sta sedela predsnočnjiin hotelski sluga Mer- cinger in njegov tovariš Al. Mau¬ rer. Kmalu za njima sta prišla dva liuzarja 1. eskadrona 6. huzar¬ skega polka, in sicer Mihael Ko - vase in Štefan Palinka v sprem ■stvu ključavničarskega pomočnika Ivana Fabusa, ki je prišel ' pred kratkim z Dunaja. Vsedli so se k posebni mizi, govorili so ogrsko. Med govorom so se sprli in med prepinrom je potegnil huzar Ko - vase nenadoma sabljo in sunil z njo Fabusa v prsi. Fabus je pa - del vznak na tla, sablja ni prodrla obleke in ga ni ranila. Ko sta Mer- cinger in Maurer to videla sta vsta la in odšla iz gostilne, ker senista hotela vtikati v prepir. Takoj sta jima sledila oba huzarja in sta jih dohitela že na prvem ovinku. Ko¬ maj sta jih došla, je skočil huzar Ko vase k njima in je udaril Mer - cingerja s sabljo tako silno po gla¬ vi, da se je ta takoj zgrudil. Nato sta oba huzarja pobegnila. Ran - ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Motenje prebavljenja. Če hočemo biti pri dobrem zdravju ne smemo dovoliti nikakih motenj v na¬ šem prebavljenju, zato ker je to vsikdar znak kake bolezni celega života ali pa tega ali onega sestoja života. Brez pravilne jedi in pravilne prebave ni življenja. Vsled tega je jako važno, da se ima pri rokah kako sredstvo, katero bo hitro poma¬ galo v slučaju slabega prebavljenja. V takih slučajih bi mi priporočali vsakomur dobroznano, zanesljivo in hitro delujoče TRINER JEVO Amerikansko zdravilno grenko vino. To izvrstno sredstvo bo izčistilo prebavni sestoj popolnoma, ne da bi povzro¬ čalo kake bolečine; ono bo povečalo tek, dalo bo moč črevesju, in odpravilo bo zaprtje in vse neprilike združene s tem. Rabiti bi se moralo v vsakem slučaju bolehnosti. Imejte to sredstvo v vaši hiši in rabite je v zaprtju, živčnosti, glavobolu, bolečinah v črevesju, slabosti, neprebavljivosti, izgubi teka, zlatici, ležkoči po jedi, Ne odlagajte v nadi, da bodo te sitnosti same izginile. Če jih ne zdravite pra¬ vilno, bodo one oslabele organe. Najboljše sredstvo v vseh takih slučajih je Triner=jevo Amerikansko zdravilno grenko vino. v LEKARNAH. NE SPREJMITE PONAREDB. JOS. TRINER UVAŽALEC IN IZVAŽALEC, 1333-1339 So. Ashland Aven u e, Chicago, III. ♦ X X ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ x ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ x ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ jenca so odpeljali v bolnišnico, nje gova rana je smrtna in težko 'bo okreval. Star je 32 let in doma na Spodnjem Avstrijskem. Nasil¬ nega huzarja Kovanca so še isti večer aretirali. Slepar v bolnišnici. V Celovški bolnišnici so sprejeli pred nekaj časom nekega moža, ki se je izdal 'za pl. Šifkoviča. Nastanili so ga v skupni sobi z 9 bolniki. Ker mož ni bil bolan in je -bolezen le hlinil, zato, da je našel začasno zaveti¬ šče, je odredil zdravnik, da naj ga drugi dan izpuste. To bi se mora¬ lo zgoditi 23. m. m. Pred prvim obiskom zdravnika pa so dobili vsi njegovi tovariši listke, s katerim so bili povabljeni, da naj gredo nemudoma v ravnateljevo pisarno Bolniki so se pozivu odzvali in šli v pisarno. Tam so zvedeli, da so bili nalagani. Ko so se vrnili v svojo sobo niso našli sojega tova¬ riša, ki je med tem izginil. S sabo pa je vzel ves denar, kar so ga ime li bolniki v predalih in pod bla - zmami v okrogli vsoti 32 kron. 14 letna tatica. V trgovini za železnino Slabenig v Celovcu je ukradlo neko 14 letno dekle lično popolnoma novo napravo za re - zanje rep?. Drugi dan je naznanil neki trgovec, da je neko dekle pri njem prodalo podoben stroj - ček. O mladi tatici nimajo še no¬ bene sledi. W. J. EIETOW, predsednik. O. POESTE, blagajnik. GEORGE KELLER, podpredsednik. O. KAUPMANN, pomožni blagajni!*. Glavnica in rezervni sklad $365,000.00 GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, Wis. plačuje od hranilnih vlog V Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBRODNE KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne menjice. Po novem paragrafu. Porotno sodišče v Szegedinu je izreklo v četrtek prvo obsodbo po novem § 456. zaradi prestopka proti obo - roženi sili z objavljanjem vojaš¬ kih tajnosti. Urednik srbskega li¬ sta “Srbstvo,” Milam Popovič v Novem sadu, je objavil v svojem listu, da so nastanjeni v Pančevi po privatnih hišah vojaki, da je vo jaška obmejna straža pri Oršovi zelo močna, da so z vojaki zastra¬ ženi mostovi in da peljejo podo - navski monitorji proti Novem sa - du. Porotniki so krivdo potrdili in sodišče je obsodilo Popoviča na tri mesece ječe in v globo v znesku 300 krom. Miners National Bank, EVELETH, MINN. e « » Kapital, preostanek in delniška odgovornost $74.000.00 « « » Pošiljamo denar In prodajamo parolirodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.^ Poselite nas. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. Naročite si Narodni Vestnik, ako želite dobro čtivo. ROJAKI? Sedaj je čas, če hočete napraviti denar z lotami pri jeklarni v New Duluth. Lote se bodo s 15. ok¬ tobrom podražile. NEW DULUTH je in bo najboljši del za biznes in za stanovanje v bližini jeklarne, in zato se ne prodajajo ioti taliianom, Črnogorcem in Grkom. — Podrobnosti daje: FRANK HITTI ZASTOPNIK NEW DULUTH LAND CO. Bo x 231, Hibbing, Minn., ali Aurora, Minn. “Narodni Vestnik 99 National Herald. Siovenic Sami-Weekly. Uwned and puMIshel by trte Slovenlan Prlnting & Publlshing Company a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer Plače of Business: Ouluth. Minnesota, 405 W. Michigan Street._ National Herald Issued every Monday and Thursday; subscriptlon yearly $2.00 The best Advertlsing medlum among Slovenlans in the Northwest Rates on appllcation „Enter ed as second-class matter May 11.1911 at the post ottlce Duluth, Minn., under the Act March 3.1879." »NARODNI VESTNIK 4 * Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. z ha f a vsak ponedrll ek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto . $2.00 za pol leta . . $100 Za Evropo za celo leto • • $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: •Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth« Minn. KAJ NAS UČI EVOLUCIJA? Tudi v Rimljanih se izraža moč napred - ka. Ko so še kot mali narod začeli meriti svoje moči s sosedi, pač niso slutili, da .bodo nekoč obvladali z m boem ves tedanji svet. A njih trajen napredek, stoleten proces jim je pri¬ dobival kos za kosom, Italijo, Grško, itd. Pri tem pa so dvigali tudi državno upravo, go¬ spodarstvo, pravo, ki je še dandanes podlaga našemu. A iposezimo v sedanjost. Nisem trdil brez premisleka, ko sem navajal, da sta naroda Francozov in Angležev napredovala najbo¬ lje. Kdo pa uri svojo moč čez svet bolj kakor Anglež? Kdo ima trgovstvo vsega sveta na svojih ladjah, če ne Anglež? In kaka moč iz¬ vira iz -tega čudovitega napredka, kakš.en nauk za nas! Bogastvo rase temu ljudstvu, politična moč je dosegla veličine, katfere ne prekosi noben drug narod. Naučimo pa se iz tega tudi umetnosti, da napredek enega ljudstva lahko škoduje drugemu. Prevelika moč (s tem ne mislim napredka,) katero so Angleži zlorabili, je narisala na njihova čela madež roparstva. Oni so sramotno zadrli mir¬ ne in napredne Bure v notranji Afriki, ki so se v republiki mirno razvijali in obdelavali svoja polja. Vsaka država, vsak narod, 'ki si je vstva- ril svojo kulturo, je ž njo ob enem pripra - vil tudi moč. Poglejmo razkosano, slabo, ne- j edino, zaostalo Nemčijo pred 100 leti, ki ni imela ne pravega gospodarstva, ne trgovstva, ne političnega stališča. Od Francozov potla¬ čena pa je oprostila kmete, uvidela, da mora napredovati ako se hoče sploh vzdržati, in vzdignila je vse svoje moči v prospeh pro¬ svete. Stein, znameniti pruski državnik, je prvi začel to delo. Kdor pa hoče proizvaja¬ ti iz tega nauk, ta se naj ozre na današnjo Nemčijo, in kmalu bo spoznal njeno politi¬ čno, socijalno in gospodarsko moč. Da je Nem¬ čija politično silna je pokazala že mnogokrat prvič izza slavne nemško-francoske vojne. Gospodarsko posebno poljedelsko in industri" jelno pa napreduje neprenehoma, kar priča nagel razvoj prometa in kupčije, ki se širi že povsem svetu in spodriva Francijo in Angli¬ jo. Za nas Slovane, posebno za nas Slovence v starem kraju, ki mejimo na Nemce in smo gosto pomešani ž njimi, pa naj bo ta napre - dek v vzgled in strah. Bati se moramo zaosta¬ jati, siliti smo primorani naprej z vsemi moč¬ mi, kajti napredni Nemec je nazadnjaškemu Slovanu vedni nasprotnik' in najhuši gro - bokop. Omenim naj še eno deželo, ki je vstvarila svojo moč izključno iz vsesplošne evolucije. Ta ni imela ničesar podedovanega, nič teme¬ lja prosvete, nič samostojne države, nič goji¬ teljev, k večjemu sovražnike, a iz trajnega napredovanja, z oprijemanjem novodobnih ved in z nevpošteVanjem temnili zakonov sta¬ rih dob je razvila v kratki dobi nekaj nad 100 let svojo ogromno moč, kateri se že kla¬ nja veš svet — država Zjedinjene Države! Preprosti ljudje, po večini siromaki so šli v Ameriko za kruhom in za srečo; a ko so uvi¬ deli, da jih ovira jarem Angležev, so se uprli, ustanovili so svobodno ljudovlado in se neovi¬ rano dvigali dalje To je najizrazitejši dokaz o moči novodobnih misli, o moči napredka! Moč nam kaže napredek v manjšem tudi na razvoju socijalnega vprašanja. Organiza¬ cije delavstva so brezdvomno napredek, so pa zato tudi moč. Kaj pa je dosegel preje dela - vec, če je imel pogum, potegniti se za svoje pravo ? Ali je imel kakšno politično ulogo, kakšen ugled, sploh kakšno upanje za lepšo bodočnost, dokler je bil edino v organizaci¬ jah, ki bi naj skrbele za oni svet? Ko pa se je začel družiti v celote, ki skrbijo za blagor tega sveta, ko se je začel izobraževati, je kma¬ lu znal svoj položaj uravnati razmeram bolj primerno, izkoristiti je znal v skupnosti vsa¬ ko priliko v svoj prid. Osebna izobrazba mu je doslej pomagala; ona tvori moč na zunaj, ona delavstvo edini v en.razred, ona dela slo, go med delavci raznih jezikov in raznih Ver¬ ona se ne' ozira na prazen »trah, ki je tlačil (delavstvo nekdaj v sužnost, bedo in gorje, ona zna '$ silo zahtevati pravic! Zat 6 sledi nauk: Delavec izobražuj se, ne misli, da je tgbi sojeno le delo z roko, ne misli, da si za¬ dnji ! Pouči se o razmerah, druži se v delav - skih organizacijah, izobražuj se v naprednih društvih, zaupaj voditeljem, bodi odkritosr¬ čen in zvest tovarišem, ker le tem potom je mogoče doseči kar hoče splošna zahteva! Govorili smo že, da javlja moč države, de¬ žele, naroda in posameznika tudi razvitek go¬ spodarstva. To omogoča udobno življenje, va¬ bi v deželo in v žep —denar. Da dokažem to z negativnim vzgledom: Vzemimo Turčijo! Dolga polja so bila opustošena, morda jih ni za časa turške vlade obdelava! nihče. Kar pa so obdelovali, to je bilo vse na nazadnja¬ ški način; strojev ljudstvo ni poznalo, pozna¬ lo je edino svojega boga Alaha, tovaren ni bilo v vsej državi za 10 odstotkov kot v na - prednejših državah, rokodelstvo je stalo še v najprimitivnejših oblikah — in vsled “sve¬ tega” Korana je ljudstvo tako zaostalo, da je bilo gladno, neizobraženo, neuko in bežati je moralo pred naprednejšimi Slovani. Na tem leži nauk pretresljive, a — pravične usode. Evolucija kratke dobe je zaplodila pri Jugo¬ slovanih čudovito gospodarsko moč in pribo¬ rila ugled Evrope v politiki, vzlic vsej brato¬ morni vojski — nam v vzgled in svafrilo: Ta¬ ko kot so oni začeli delajmo i mi, tako kakor so nehali, tako kakor tudi mi Slovenci med saboj delamo, ne delajmo! — (Dalje prihodnjič.) KOMEDIJA S PAKETNO POŠTO. Paketna pošta je vir velikega dobička za Zjedinjene države. Čudno? Nič ni bolj smešnev ga-kot to dejstvo. Leta in leta je zoproval ka¬ pitalistični kongres paketni pošti, češ, da je go tovo, da bo ta upeljava novo breme za drža¬ vo. Politika bo vladala paketno pošto, in do¬ hodki ne bodo pokrivali stroškov. Tak in jed- nak 'krik se je čul iz kapitalističnega tabora, in polom paketne pošte se je dokazoval s ta¬ ko vzvišenimi in rodoljubnimi besedami, da je ljudstvo že vrjelo kapitalu, vendar je vse eno zahtevalo, da se upelje. v poštno podjetje še paketna pošta. Računski zaključek za prvih šest mesecev obstoja paketne pošte je izdan in kaže velik dobiček! Dohodki četrtega razreda poštnine so se mnogo povečali. Leta 1912 je bilo $12,500,000.,— dohodkov iz četrtega razreda poštnine. Prva polovica leta 1913 izkazuje nad $14,000,000. — dohodkov iz paketne pošte. To je nad polovico več v pol leta kot je bilo leta 1912 v celem letu. Računi se, da bo znašal čisti dobiček pa¬ ketne pošte za celo leto 1913, 'ki je prvo leto paketne pošte v Zduženih državah, po odbit¬ ku vseh stroškov okoli $10,000.000. — Eks¬ presne družbe, ki so prej nevsmiljeno drle ljudi, ki so pošiljali kako blago s kraja v kraj so začele jokati. 'Promet se krči, in s tem se krčijo dividende delničarjev. Dolgo ne bo, da bo prevzela pošta, oziroma država, ves eks¬ presni promet pod svoje okrilje. Dolgo ne bo, da bo storil Uncle Sam drugi korak podržav- ljenja javnih naprav, in bo prevzel v oskrbo¬ vanje telegraf in dolgodištančni telefon. Trust, ki ima ta promet v rokah, skubi ljud¬ stvo in dela ogromne dobičke. A ta trust ‘bo padel tako gotovo kot je padel ekspresni trust ki že komaj diha. Ih isto pot bodo šli polago¬ ma drugi trUsti, in obče potrebščine se bodo tem hitreje podržaljale čim več bomo posla¬ li ljudskih zastopnikov v kongres. ŽENSKA STAVKA. (Boj nemških socijalnih demokratov proti materinstvu.) V sociijalno-dem. taboru na Nemškem imajo sedaj velike in razburljive razprave. To pot pa ne gre 'za konflikte med revizijonisti in radikalci, ne gre za teoretična ali taktična vprašanja, marveč za novo vporabo starega socijalnodemokratičnega sredstva oziroma za prenešenje tega sredstva v najintimnejše živ¬ ljenje. Stavka je poglavitno sredstvo socijalnih demokratov v vseh političnih in gospodarskih bojih in generalna stavka velja pri njih za najzanesljivejše in najmogočnejšo presijo na državo. O splošnih stavkah govore socijalni demokratje že desetletja, a je še nikoli niso mogli resno poskusiti. Zdaj se je znašla znatna skupina v soci- jalnodemokratični stranki, ki hoče poskusiti s posebno vrsto splošne stavke; ta skupina hoče, naj se začne generalna stavka — fizijo- logičnega značaja in mogočno doni iz soci¬ jalnodemokratičnega tabora klic: “Proletar¬ ke, ne rodite več!” Popolnoma resno se je med berolinskimi socijalnimi demokrati za¬ čela agitacija, naj ženske začno generalno stavko, naj več ne rode. Že več kakor sto let je tega, kar je angleš¬ ki naeijonalni nauk, da se človeštvo prehitro množi. Zastopal je misel, da se produkcija živil ne množi tako hitro, kakor se množi člo¬ veški rod in da je to izvor vse bede. Kdo bi mislil, da bodo več, kakor sto let po razglasi¬ tvi, tega nauka začeli nemški socijalni demo¬ kratje resno, razpravljati o praktičnem mal- Ihusianizmu in uvaževati, če je mogoče pre- meniti obstoječe socijalne razmere na ta na¬ čin, da začno ženske stavkati. V Berlinu se vrše veliki shodi, ki se jih zlasti ženske vdeležujejo. Na teh shodih na¬ stopajo socialno demokratični in nesocijalno- demokratični'zdravniki in razpravljajo obšir¬ no in zanimivo o vprašanju, ali kaže še na¬ dalje, da dajejo proletarke državi otroke, ki jih gmotno dobro stoječe meščanstvo neče več dajati v zadostnem številu. Znano je, kako veliko skrb ima francoski narod s svojo prihodnjostjo. Francoske žene nečejo roditi, nečejo imeti otrok. Francozinja ima povprek le dva otroka in jih več ne ma¬ ra. Posledica tega je, da francoski narod po številu čedalje bolj zaostaja, zlasti za Nem¬ ci, ki pa tudi že razmeroma za Italijani in An¬ gleži. Francoska vlada se trudi na vse nači¬ ne, da bi izboljšala te razmere, toda Franco¬ zinja neče roditi. Vzrokov je več: Francozinja ljubi življenje in neče, da 'bi jo pogosti porodi predčasno oslabili in uničili njeno telesno le¬ poto ; ne mara imeti ‘križev z otroci, češ, enega ali dva otroka je še lahko dobro vzgojiti in jim pripraviti udobno življenje, če je pa pri hiši pet ali šest otrok, jih je nemogoče skrbno vzgojiti in jih vse udobno preskrbeti; če je premoženje pri hiši, se med pet ali šest otrok tako razdeli, da nobeden nič izdatnega nima, med tem ko je dvema otrokoma s takim pre¬ moženjem že kolikor toliko pomagano. Tudi na Nemškem so pri zadnjem ljud¬ skim štetju zapazili, da pojema število poro¬ dov. Nemški narod se sicer še znatno množi, a ne več tako kakor prej. Meščanske matere so začele posnemati Francozinje in ne marajo več otrok; kvečjemu imajo dva, dočim jih ima nemški kmet in tudi nemški delavec še osem in deset. Dalnji simptomi vsekakor ka¬ žejo, da mora,tudi Nemčija resno računati s tem, da začne pojemati število porodov in da množenje nemškega naroda ne bo več ta¬ bo izdatno, kakor je bilo dosedaj. Vodilni 'kro¬ gi nemške države tudi z vso resnobo vpošte- vajo te okoliščine in preiskujejo ta fenomen. Gre pa tukaj za stvar, ua katero ima država, kakor vidimo na Francoskem, preklicano ma¬ lo vpliva, dasi je vsa njena eksistenca in bo¬ dočnost prizadeta. Če ženske nečejo imeti otrok, pa jih nimajo, naj stori država kar hoče. Socijalni demokratje so spoznali pomen te- i problema in začeli so javno oznanjati: Proletarke, ne rodite, pa se bo rešilo socijal¬ no vprašanje hitro in ugodno. In proletarske žene niso morda še nikoli tako navdušeno aplavdirale nobenemu govorniku, kakor bero- lmskemu doktorju Mosesu, ko jim je zaklical: Žene, ne .rodite, če hočete dobro živeti na svetu. Doktor Moses oznaja: Če bo država obču¬ tila posledice ženske stavke, če bo začelo zmanjkovati rekrutov za armado in delavskih moči za tovarne, bo morala država kapituli¬ rati in bo morala ustvariti proletarjatu boljše življenske pogoje. Kakor se vidi, je doktor Moses do skrajno¬ sti izpeljal načelno stališče, ki je zavzemajo socijalni demokrati pri dovoljevanju rekru - tov: Tej vladi nobenega moža. To je utopija, pravijo vodilni socijalni de - mokratje in tudi najbolj znani socijalno de¬ mokratski agitatoriei Klajjm Zeskin in Roza Luxsemburg sta tega njnenja. Obe pravita: ženska stavka je dvorezen nož. Manj ko bo dobila država vojakov, manj bo imela bojev¬ nikov. Socijalno vprašanje se da v zmislu proletarijata rešiti samo z masami in zato je treba, da imajo ženske kolikor mogoče otrok. Ženska stavka bi obvarovala bedo le tiste, ki niso rojeni, a stranke se bore za tiste, ki so na svetu. Socijalni demokrati morejo zmaga¬ ti samo s številom svojih privržencev, če pa ženske ne bodo rodile ne bodo nikoli dosegle zmage. In tako kliče ta skupina: Ženske, de¬ lujte pridno in vstrajno, da se bodo množile socijalnodemokratične mase. Pa berolinske proletarke so menda bolj vnete za stavko, kakor za pomnoževanje so¬ cijalnodemokratičnega naraščaja. Po doktor¬ ju Mosesu so aplavdirale doktorju Bersteinu, Alfredu, ne Edvardu. Ta jim je cel problem obrazložil še jasneje, pa menda tako — po¬ pularno, da se večina poslušalk ni mogla na¬ smejati, dočim je bila manjšina zelo ogor¬ čena. Agitacija v. Berolinu je velika in vse kaže da se ženske v nevarni meri razvnemajo za stavko. Na to vpliva pač ženski naturel bolj kakor vsi oziri na socijallno vprašanje. Vseka- ko je ta agitacija zelo zanimiv pojav, ‘kajti tu vidimo prvi poskus disciplinirati in orga¬ nizirati sabotažo na polju, na katerega še ne- bena stranka ni segla. Berolinska parola je: pet let nič otrok, potem pa kvečjemu dva ali tri. Voditeljem nemške socijalne demokracije to. gibanje pač ne dela veselja ali kakor se kaže, ne izda njih odpor nič preveč. Sredstva prisiliti proletarske ženske, da bi rodile, pač ni, kakor je nemogoče jih prisiliti, da bi ne rodile. Na vsak način se voditelji lahko to¬ lažijo, da bo silno mnogo stavkokazk. Najbolj je 'hudo človeku, če ne mor? gre" šiti. Kolika slast je v grehu in koliko večja je v hrepenenju po njem. Človek otopi, če gre¬ ši kar tja v en dan, brez pravega pomisleka in brez modre zmernosti. Tako nepremišlje¬ no in nezmerno grešenje je popolnoma neeste- tično v objektivnem oziru in v subjektivnem oziru čisto brezslastno; bolj navada nego za¬ vestno poželenje po prepovedanem, to se pra¬ vi po lepem; ne zavedajo se tako grešniki, da greše in se ne vesele in ee tudi ne kesajo, temveč greše v enomer dalje, kakor da bi mlatili ali opravljali kakšno drugo navadno ^ ePo - Iv. Cankar, Uvod k “Erotiki.” Pravočutje je prava človekova last; ono je začetek in konec vsega človekovega izobra¬ ževanja in napredka, v njem je zajeta vsa mo* ralnost. Jos. Stritar, Gospod Mirodolski. dr. RICHTER’S Pain Expeiler Prežene bolečine -revmatizma, po - kostnice, mišični revmatizem, nevral- giio ali trganje po čeljustih. Olajša vse bolečine in trdosti v členih in mišicah. Izvrstno zdravilo, če se kak člen izpah¬ ne, za hromost ter odrgnenja. Hitro ozdravi prehlajen j e, gripo, boleči vrat in nahod. Zabrani vnetje pljuč in ti- ščanje v prsih. Ozdravi glavobol in zobobol. 4 _5 kapljic v kozarcu vode je iz - vrstno sredstvo za grgranje v slučaju vnetja grla. Če se užije (4 kaplje v kozarcu vo¬ de) je izvrstno zoper krč v želodcu in neprebavljisti. Pristni expeller pride v zavojčku, kakor ga kaže slika. PAZITE NA NIČVREDNE PONAREDBE. 25 in 50 centov steklenica v lekarnah. F. Ad. Richter & Co. 74-80 WASHINGTON STREET NEW YORK. i nnuuuuuniA Direktna črta med N ew v ' lU ^ Nizke cene. — n u Električna razsvitlj^ P °' kuhinja. - Vini Kabine III. ra2reda KAISER PEAH2 in ^ MARTHA wAS tm Na ladjah se •jezila. Družbini parobrodi Ua KAISER FRAN? ^ martha w-\.sit£ S£ * ut “. tol* argentim. 4 0 1 «*. r N A y «ew ^ ali na njih pooblaščene,, v Zedinjenih državah c ' ; . Možje! Vprašajte Vašega trgovca za pristni tobak za žvečenje 66 Riaht-Cut” 5 centov škatljica. Luna $ delov. ^Skušnja n Btuje, in podlage i za te jyd. sicer se sladkorja irojuje slad m ložji kot ®o našli z p r kletno leto za leti ja vedeli ki li Pri vren in \ MČEVA Kadar želite lično izdelane tiskovine obrnite se na Narodni Vestnik 405 W. Michigan St., Duluth, Minn. »siv Bičeva kisik nia j je ved jo živeča pa jo rast Nejo čisti katerem ži S kurjavo je opraviti le trikrat na dan. Izdelovalci COLE’S HOT BLAST PEČI jamčijo, da drži ta poč ogenj 36 ur brez pozornosti. Vaša stara peč in ponarejene peči puščajo zrak in tratijo kurjavo zato, vhaja zrak tam, kjer so skupaj zložene in skitane. Cole’s Original Hot Blast Heater -zahteva manj dela kot katerakoli druga peč, zato ker ima patentirano pripravo *» J hanje^plma v ogenj, in druge patentirane oprembe, ki skrbijo, da ni treba rabiti k* 'bi pec ne puščala. Vsaka kurjava - mdhki to trdi preinog rujavi premog drv, - vsebuje Polovico moc gretja protoaja pito. Ta plin p „ ra , bi ts pei T ker zgori , ker g. »P«““ pihanje pitna zazene nazaj v ogenj. Gole-jeve peči so radi tega najbolj zadovolji« «1» b,jo najmanj kurjave. Ponarejene iu druge peči spustijo ta pliu v dimnik, d« »e 9» T»oceteh pec, je v rabi, in proda sojih vsako leto več. Ta pee vas bo bolj zadovoljil,, kM' ste Si kedaj mislili, da se zamere doseč, z premogom. Ravno sedaj je isti čas, ko j, treb, preskrbeti peč. Obiičite nalo trgovk." » našo veliko zalogo teh peči. si »>ke , a J i«* f 8 b 0llr « Sp ’ ž a- St' 4 - 'A L H ij.Šj *alj L" 1 V 1 % Cena $12.00 in višje po velikosti in izdelku. B complete housefurnishers AYHA& (£ Seconu Ave. VV. «nd FIrsl s,. S N KS ^ H j 1)0 J ^ ° 1^-— . , ■ gospodinjstvo. #0 kletarstvo. " (Dalje.) Sladkor. n : u mošta na sladkor K a 0 l e ravna: MoŠt 86 na ' r^ol^to stekleno poso- r-rse nalije v posodo sk.o- M C d a se pečke in^ druge V 3 ' v j poplota mošta naj HfJ 66 stopinj Fahren- tehtnice na to toplo- f in pri drugi toploti ne 'Natančno. Tehtnica se obrisati- predno se pogrez- i°. da je aoažna. Potem se ^^nogrezne v mošt do dna f igpurti, in se počaka, da * 5 K I d ar se tehtnica vstavi fc a na številko, ki je tik Lošta. Sedaj vemo, koli - itorja je v moštu, , m \ elxa;0 iako močno bo vino iz te¬ na* Znano je, da dasta dva idkor j a priličmo en funt • če tedaj mošt vaga 20 K0 r sladkorja, imelo bo vi- lodstotkov alkohola ali vin - "cveta, to je na 100 litrov vi- 10 litrov alkohola, k umni kletar naj ve koliko »ja ima mošt, kajti jo tem Eggd delovati z moštom in Skušnja mošta z jezikom tostuje, in ne daja nobene podlage za primerjanje Mošt za tehtanje pa še ne sti, sicer se ne.bo našlo pra re dadkorja, ker pri vrenju trojuje sladkor v alkohol, bo ložji kot voda. Številke, smo našli z mostno vago si no v kletno knjigo, in če to o leto za letom, 'bomo že pri p vedeli kakošno vino bo¬ di. Pri vrenju razpada slad alkohol in v ogljenčevo ki- 1UENČEVA KISLINA. Ijenčeva kislima je plin brez »iia. imvl.i kislega uku-, zraki je vedno nekaj te kj- :er jo živeča bitja izdihajo, ipa jo rastline vse srkajo takjejo čisti kisik, tako ima D« tv katerem živimo, vedno en e sestoj. V oljenčevi kislini pilužin ne živi nobenp bitje, e pri vrenju mošta dela kteri se vzdiguje na povr- mehurčkih. ta plin težji kot je zrak, r kleti, če ni prepiha ali B l e - Pri vrenju mošta naj e!a r v klet le tedaj, kadar ffa čena, sicer je nevarnost, ^ plin omamil in .zadu- Jl r kleti je dobro skušati w svečo, ki se v klet pomo- B "gasne, potem je za člo- lev arno. se tudi nahaja beljako “ttt da služi in kako neob~ 'trebna je v moštu nam razpravi vrenja mo - Dalje prih. % © @ (j§ $ se pristna, okusnejša in cenejša zabela, in tega je vsaka slovenska ,o sp o dinj a vesela. Mnogi naši lju¬ dje znajo ravnati z mesom bolje kot bomo mi opisali, a mi se drži¬ mo principa, da vsi ljudje več ve¬ do kot en sam, in zato bomo po¬ stregli tudi mi s kratko razpravo o klanju živali, in o ohranjenju mesa. Jako bi bili veseli, če bi po¬ segel v to razpravo tudi kak slo¬ venski mesar, ki naj 'bi navedel svoje nazore. Slovenci imamo po¬ sebne veščake za delanje krvavif§ belih, jetrnih in mesenih kranjskih klobas, in vstreženo bi bilo mno¬ gim, če bi se kedo oglasil, in bi nam povedal z dopisom kako se napravijo dobre klobase, in kako se morajo shraniti, da ostanejo o- .kusne. Taka razprava bi koristila vsem, in ker je čas za klobase de¬ lali pred durmi, bi želeli, če bi se kak rojak pridružil k tej razpravi. Rojak P., Eveleth, Minn., vi ste ■do dvanajst mesecev, če je prešič dobro rejen. Ovce so za klanje kadar so dva meseca stare; vendar če hočemo imeti okusno jagnjetino, krmiti je treba jagnje z mlekom. Najboljša bravina je od ovce v starosti od osem mesecev do dveh let. Sta¬ rejše ovce imajo trdo, zateglo me¬ so, če so suhe; če so pa debele, imajo -preveč masti. OSKRBOVANJE PRED KLA¬ NJEM. Vsaka žival, katera je namenje¬ na za 'zaklati, naj se posti od 24 do 30 ur. V tem času se bodo spraz¬ nila črevesa in izkrvavljenje je po polneje in hitreje pri izpostenih živalih. Vendar naj se da živalim toliko vode kolikor jo hočejo piti, ker voda pomaga zprazniti želo¬ dec. Žival, katero nameravamo za¬ klati, naj bo mirna, ne razdražena in ne razburjena. Meso razburjene živali je vedno manj okusno kot mirne; in meso razburjene živali se ne drži tako dobro kot mirne, zato ker je toplota živali vsled razburjenja višja kot mirne ži¬ vali. id klanjem ni živali tepsti. To žival vznemirja, in v nekaterih slučajih zasede kri pod kožo tam bi | at' [tam, d , * Potreb ho p ri: Ho kavnati Z MESOM? rmerji, posebno naselbi - d) i eane y, Minn., in okoli 10 r ” S '’ k* dobile mogoče za svinje, če bi jih 9 snš '1 C - e dobro za- 4^1 IC0 > če bi pošiljali jjj. e ®“ ra je v Michigan in meso ' n kranjske ^ Paketne pošte. . wta°sti za dom, poseb- 11 in i pr °^ a i je, če je meso 'N en P f ° tanjeno. Po leti »■isviav er za se zaklati 1%. ’ ,ee ’ zato ker se meso f * a *elhi Pri ^‘ ^ en 'd ar , če bi ^ d a u tem <> zi ™ v ko¬ jot,*, enkrat en j n J. ru gi, itd., to ali 1 Se meso razdelilo i ! f D »i >OPo ' m ’ bi s® tudi k 0 tei a ^ Uail doseglo . sveže si , ^iiw° 0perac i'ii komo o So J e razpravljali. Da- S z razpravo, ka- 1 Pri ti Ka - '.svi n ; lan J u živine, te- 0, d a i, 111 kako ohranje- bo so enato in oku - Ikt braijk i .. a g aj- ^ripijo slovenski jJVa l£j akla “o svinjče mesar. Ali bi ne hoteli prijeti en¬ krat za pero in 'bi nam malo po¬ jasnili, kako delati dobre klobase? Bodite prepričani, da bi marsiko : mn vstregli. In 'tako je več roja¬ kov mesarjev, ki so pravi mojstri svoje stroke. Oglasite se še vi, vsa¬ ka razprava b'o pomagala povzdig¬ niti gospodarstvo in gospodinjstvo med Slovenci. Tu v prvi sliki prinašamo kos gnjati in nekaj slanine. Slika ima namen pokazati, kolike veljave je, če meso lepo zgleda. Zato je pola¬ gati mnogo na to, da se doseže lepo meso, in da je tudi m eso okusno. V tej razpravi dotaknili se ‘kino več podrobnosti, katere je potre¬ ba vpoštevati, če se hoče imeti do¬ bro meso. ZBIRANJE ŽIVALI. . . Prva važna stvar v zvezi s kla¬ njem živalstva je, da se zbere za živež žival, ki je zdrava. Dobro, zdravo meso se ne more dobiti od bolne živali, četudi je videti lepa in je debela. Vrhu tega je nevar¬ nost, da se prenese bolezen živali na iste, ki jedo meso. Dokler žival še ni hudo 'bolna ni nevarnost za prenos bolezni na človeka, ki je •meso, velika, vendar ker človek ne ve koliko je žival bolna, je bo¬ lje, da še meso bolne živali ne uži¬ va. Žival, ki je jetična, ali.ima ko¬ lero, bi.se ne -smela jesti; kakor tudi ne meso n-obene živali, ko j e bolezen 'spremlja mrzlica. i . ■ DOBRO STANJE. ■ Poleg zdravja je •tudi gledati, da je žival; ki se odloči za klanje, v dobrem : stanju. Suhe, mršave ži¬ vali, ki so 'zanemarjene s hrano in oskrbovanjem, bodo dali slabo me¬ so. Kadar žival hujša se sestoji mi¬ šic krčijo, in meso postane zate¬ glo, trdo in neokusno. Žival je vse¬ lej -prej »debeliti, predno se zako¬ lje, in če se zapuščeno žival nekaj časa 'boljše krmi in oskrbuje, do¬ bili bo",mo mnogo nežnejše in okus¬ nejše meso, in kvantitativno ga b-o toliko več, da se oskrbovanje do¬ bro splača. STAROST ZA KLANJE. Meso iste živali je najboljše, ki ni niti premlada niti prestara. Me¬ so -stare živali je. navadno trdo in zateglo; meso premlade živali ni¬ ma okusa in ne redilne vrednosti, ker sestoji to meso iz mnogo vo¬ de. Če »debelimo, staro žival na- gloma, dosegli bomo precej dobro -meso. Goveja živina da najboljše meso v starosti od 18 do 36 mese¬ cev. Teleta za klanje naj ne bodo pod 6 tednov stara in teletina je okusnejša okoli 8 tednov starih te* kjer smo jo udarili. Nesmiselno je tudi puliti iz ovc volno, dokler je živa;. to se bo poznalo na mesu. POHABLJENOST. Ge si zlomi žival nogo, ali se drugače pobije, je mesp dobro za uživanje, če se živali kakor hitro mogoče spusti kri. Vendar, če se •ne zakolje hitro, pričela bo žival napadati mrzlica, in mrzlica bo pokvarila -meso, da se bo, vleklo kot lim. SKRB po ZAKLANJU. , Če . hočemo.. imeti .dobro meso, moramo zaklano žival prej 5 ko mogoče ohladiti; vendar meso iz¬ gubi na okusu, če bo žival zmrzni¬ la. Zaklana žival naj se skrbno o- naži, drži se naj v snažnem pro¬ ti > ru in svežem zraku in paziti je, da ne -pridejo do nje psi, ma¬ čke, podgane, ali kaka druga ži¬ val. POTREBNO ORODJE. Za klanje živali potreba je orodja, sicer se ne more delo po - voljno zvršiti. ‘Najvažnejšo orodje predočuje slika in to orodje je: Sekira ali kladivo za vbiti, oziro- a lasu — * POtrel)e > in t0 ■ gospodarstvo, Na ceneje meso, dobi i i §***“ f * I i il li fl i I AT ||%l fC*|M| ■ IB* i let. Svinje na.i bodo dva me¬ seca stare, predno sp zakoljejo,' OSKRBOVANJE PRAŠIČEV, pozneje so pa za klapje v vs^jl^fjptA rosti; vendar hajboTjša Svinjina s(e dobi od prašičev v starosti od šest ma omamiti žival (killing ax) št. 1; šest col dolg nož za vzeti živino s kože (skinning knife) št. 5; 12 col dolgi jekleni brusilnik (steel) št. 3; 26 ali 28 col-na žaga za meso (meat saw) št, 2; kljuka ali av- kelj (hog-hook) št. 7; držalo za dr 'žanje goveda pri slačenju kože (pritch) št. 9; 6 col dolgi nož za klanje (sticking knife); št. 4; nekaj lesenih klinov (gambrels), št. 6; 14 col -dolg nož za rezanje (steak knife) št. 8; navoj ali “vin to” za dvignenje težkih živinčet; stolico s klini (račk) za ohešenje svinj, ovac in telet; in sod ali za¬ boj (bano) za krop. Vse orodje bo stalo kacih $10. — in s tem orodjem se zamore klati in razte¬ lesiti vsaka žival. ■ 'j (Dalje prihodjič.) Jm- dostikrat zelo površno, tako -da je potrebno opozoriti na zle 'posledice napačnega ravnanja s prašiči. — Komur je znano, kako se oskrbujejo prašiči nekod, se mora začudeno vprašati, je li pra¬ šič res žival, ki ne more drugače uspevati, kakor da se valja v gno¬ ju in mokroti, umazan do ušes, stoječ vežkrat do kolen v blatu in obdan od mnogh škodljivcev? Ta¬ ko oskrbovane prašiče imamo pri¬ liko opazovati danes še akoravno se je že v novejšem času za pri- pravnejše oskrbovanje prašičev mnogo storilo, vendar ne smemo s poukom odnehati prej dokler ne bode upošteval vsak gospodar pa¬ metnih nasvetov Nemogoče je ohraniti zdrave prašiče, če jih obdajajo od vseh strani škodljive kali raznih bo¬ lezni V koritih na ležišču, pod le¬ žiščem, ob stenah, na stropu, ob vogalih in povsod sama nesnaga, pajčevina in drugo. Poleg vsega tega še razne golazni, zlasti muhe, mrčes, uši, miši in podgane. Mno¬ gi, ki niso vajeni takih razmer, bodo mislili, da se pretirava, a žalostno je, da je istina. Vesel je lahko gospodar pri katerem so po¬ nehale slične razmere. Tem na lju¬ bo je treba pojasniti, da so se pravzaprav po njih prizadevanju in zaslugah razmere že -precej iz¬ boljšale. Kjer se je napravil že začetek v zboljšanju, naj se nadal¬ juje z vso marljivostjo. Tako je upanje, dase odpravijo vsaj naj¬ večje napake v najkrajšem času. Vprašaš, ali take okoliščine res škodujejo prašičem? Vpliv škod¬ ljivcev je tako velik, da si uiti pri¬ bližno ne morš predstavljati pov¬ zročene škode. Oglejmo si te škodljivce natan¬ čneje, da bodemo boljše Spozna¬ li povzročeno škodo. Nesnaga v koritih 'spridi krmo in okužuje hlevski zrak. Tu se go¬ jijo bacili raznih bolezni. Za raz¬ voj škodljivih bacilov je dana v koritih največja priložnost, če po¬ mislimo, da se pok ta d a ' v korita gorka in mokra krma. Nje ostanki če se ne odstranijo,'se pri gorkoti in vlagi najrajše skvarijo, posta¬ nejo kisli in žarki. Že od daleč ti prihaja zoperni duh, kadar se bli¬ žaš koritu, ki ni bilo osnaženo. Po leg korita se zbira nesnaga v svi¬ njakih pod lesenithi podi tu se na bira gnojnica in ostanki nastilja, ki polagoma nalezejo skozi redek pod. Izpod teh podov se nesnaga r ečkrat ne izkMa pb celo leto. Ne zadostuje samo, -dš,"se gnoj ižkida nad podom, treba j etudi pod po¬ dom snažiti, najbolje še izplakniti z vodo. Prostor pod lesenimi podi je gnjez-do za vse škodljivce. Naj¬ več pozornosti je pač potreba v poletnem času, "ko solnce z vso si¬ lo pripeka na svinjak in ga raz¬ greje. Pri gorkoti je razvoj ško¬ dljivih kali v r.ajlepšem tiru. Soln čni žarki so sicer razkužilno sred¬ stvo prve vrste, a ne morejo sega¬ ti v svinjak, pod ležišče in v kori¬ ta, temveč le razgrejejo vnanje stene in dajejo svinjaku neposred¬ no gorkoto, katera pospešuje raz¬ voj nevarnih kali. V nizkih svinjakih se o-pazi po vlažnih stenah in špranjah vse polno raznovrstnega mreesja, zla¬ sti škodljivih muh, ki gotovo ne pospešujejo zdravstvenih razmer, ko prenašajo kali raznih bolezni. Veliko nadlogo delajo prašičem pajki, ki polagoma ves svinjak prepredejo s svojimi mrežami in love brenčeče muhe. Brenčanje muh silno vznemirja prašiče pri počivanju, iz -pajkovih mrež se spuščajo pajki na prašiče, iz njih pada prah in še mnogo druzega mrčesa na prašiče. Pitanim praši¬ čem tako vznemirjanje jemlje tek do krme in povzroča slabšo pre¬ bavo. Najbolj nevarna in škodljiva go lažen v svinjaku so uši. Te nepre¬ nehoma vznemirjajo -prašiče, ki se šetajo z nogami, drgnejo ob stene svinjaka, se -prerivajo, cvilijo, se celo začnejo med seboj gristi in nimajo nobenega teka do krme. Ušiv prašički zaostanejo v rasti in postanejo podvrženi boleznim. Podgane in miši se kaj rade na¬ selijo v nesnažnih svinjakih. Tu najdejo dosti zavetja poleg hrane pri prašičih. Podgane ne škoduje¬ jo prašičem le s tem, da prenašajo bolezni’in požro dosti, krme, tem¬ več, celo prašičke obgrizejo in jim prizadenejo občutne rane. Podga¬ ne postanejo tako predrzne, da ee še od človeka od poditi me da, ka¬ dar se spravijo nad kakega pra¬ šiča. Prašiči od 'bolečin kar cvili¬ jo, postanejo bolehni in dostikrat, poginejo na zastrupljenju krvi. Pri takih razmerah se pač ni ču¬ diti, da pogine toliko prašičev. In če pogine kak prašiček, slišiš le tožbe, da ni sreče ali pa da je za¬ čaramo, narejeno. — Vsaka nesre¬ ča v prašičereji naj te opominja na pomanjkljivo previdnost pri oskrbovanju. V gorkih poletnih dneh je paziti na prašiče. Redno vsak teden naj se razkužijo korita na ta način da se izmijejo z apneno vodo ali sodo, gnoj redno izkidava, ležišča ,več- krat razkužijo, pode večkrat sna¬ me, iz -njih odstrani vsa nesnaga in izrnije z apneno vodo. Ležišča naj bodo suha in hlad¬ na. Nastiljaj s slamo in suhim li¬ stjem. Pajčevine odstrani vsak te¬ den z metlo. Podganom nastavi pasti i-n jim zabrani dohode. Pa - zi, da prašiči ne požro vlovljenih podgan, ker so te večkrat ikraste in po njih nalezejo ikre tudi pra¬ šiči. Uši najlažje odpraviš, ako spu¬ ščaš prašiče na prosto da se kop¬ ljejo v vodi. Ako nimajo priložno¬ sti za kopanje, jih večkrat umij. Zlasti je to neobhodno potrebno za mlade pujske. Vse golazni se najlažje ubra¬ niš, ako -pobeliš svinjake vsako le¬ to po dvakrat. Apneni belež zamo¬ ri vso golazen, toda treba ga je rabiti. Navedene pogoje lahko izpolniš ako imaš le voljo zato. Za taka opravila se vedno najde dosti ča - sa, posebno o'b grdem vremenu. Poleg veselja nad zdravimi praši¬ čki, ki se rede -kot polhi, imaš še zavest, da si vse storil, kar je po¬ trebno v dosego zaželjene sreče, po kateri vedno hrepeniš, in pri¬ dobil bodeš lep dohodek, ki ga porabiš za razne gospodinjske po¬ trebščine. Zasleduj obrt! Vi se ne morete zmotiti. Vi boste na pravi poti če rabite. Duluth Universal moko (Najboljša moka za kruh) Mi izdelujemo moko počasi, da dosežemo najboljšo kako¬ vost, snago in popolnost. Zmljena je iz najboljše jare pšenice, katero je mogoče kupiti. DULUTH UNIVERSAL MILLING G0MPANY< MOKA, KI JO RABIJO NAJBOLJŠE KUHARICE. NAŠ! ZASTOPNIKI. | Za Biwabik, Milin.: Ja-;ob Delaje. Za Bly, Minn.: Math. X,. Kapsk. LUDVIK FERUŠEK, za Ely. Za Eveleth, Minn.: Maks Voleanšek. - G. Kotze. GILBEET, MINN.: JAKOB MUHVIČ. JOHN JERINA, New Duluth, Minn. ANTON MAHNE in FRANK KOVACH, za Chisholm, Minn. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva tich. Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Kauch, Minn.: Geo. Brozich. Za Crosby, Minn.: Tony Prosen. Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar. Za Rice, Minn.: Vouk & Oman. Za New Duluth in Oliver: Frali Zajc. JOHN DRACrOVAN, za Suodan, Minn. Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank Plautz. SOUTH RANG-E, MICH.: IVAN COTIČ Za La Salle, El.: Frank Krulc. Za Chicago in Joliet, El.: J os. Blisch Za So. Chicago, El.: Anthony Motz. Za De Pne, El.: Joseph Omerza. SPRINGFIELD, ILL.: John Kniavic. FRANK BRENCE, za Waukegaz, Nortl Chicago in Kenosho, Wis. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinieh. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Paveli, mi ANTON TRATNIK, za CUnton, Ind. Za Fairchild in Willard, Wis., Frani Klančar. FITTSBURG, PA.: IGN. MAGISTER. IMPERIAL, PA.: ALOJZ TOLLAR. CANNONSBURG, PA., IN OKOLICO: JOHN KERN. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: Joku Brezovec. * Za Arona, Pa.: Anton Klanchar. Za Garrett, Pa.: Jos. Yamc. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrieb Za Marianna, Pa.: Henry Lamutk. JOHN MLAKAR, za Claridge, Fa. KAROL BAUZON in FRANK LUNKA, za Cleveland O., in okolico. IGNAC PRELOGAR, za Collinv/ood, O. BAKBERTON O.: ALOIS PALLANT. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O : Frank Guna. Za LeadviUe, Jacktown, Stringtown, Bocktown in So. Chicago, Colo.: F. W. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. DENVER, COLO.: FRANK ŠKRABEC. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Yale, Kans.: John Homec. GIRARD, KANSAS: ANTON ZAJC. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauehar. SUPLET, WYO.: Mike Krivec. Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik. Za Diamondville, Wyo.: John Globoch- nik. Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po¬ renta JAK. CUKLJATI, za Pittsburg-, Kans. JOHN PUCELJ, za Racine, Wis. MIH. BREZNIK, za Frontenac, Kans. ANT. ŽAGAR, za Kansas City, Kans. J. PERME, Stoverville, Ark. Upravmštvo “NARODNEGA VESTNIKA” POZOR: Rojakom po Minnesoti in po 'drugih okrajih se naznanja, ■da se loti, ki so na prodaj v Gary, Minn., pri eni največji jeklar¬ ni v Ameriki še lahko dobijo po primerni ceni, to je, za kratek čas. Ker je naseljevanje vedno številnejše, prišla je družba do zaključka, da bode morala cene lotam povzdigniti. Zato rojaki, kateri hočete naložiti svoj denar sigurno in da vam bode nosil višje obresti, imate sedaj priliko, da ga vložite v zemljišče na Gary, Minn. Za natančna navodila se je obrniti na: MAKS VOLČANSEK, zastopnik GARY LAND CO., Eveleth, Minn. PIvAKK TORKAR, zastopnik, G-ary, Nevi Dulutli, Minn. aii pa na GARY LAND CO. GEU’L OFFICE, 2C2 PALLADIO BUILDING, DULUTH, MINN. Townsite Office, Cor. Commonwealth Ave and Gary St., GARY, Minn. NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. r, GARY LUMBER CO. Commonwealth Ave. Sc House Street NEW DULUTH, GABY, MINN. STAVBNI LES, ŠINGLI TRDI LES ZA POD CEMENTNI'OMET IN CEVI ZA ODVOD VODE STAVBNI PAPIR ZA STENE IN STREHE. *' -v\ Slovenska trgovina NA NOVO OTVORJENA V MANTEL-NOVI HIŠI. V zalogi imam vsakovrstno orodje, železnino, pohištvo, peči, štedilna ognjišča kuhinjsko posodo itd. Dalje imam v zalogi olje, barve, vrata, okna, sploh vse, kar se rabi pri grajenju hiš. Preskrbujem tudi vsa kleparska in vodovodna dela. Peoples Hardware & Furniture Store ELY, MINNESOTA in Slovenski gostilničarji pozor! Moja tvrdka, je prva in edina slovenska samostojna, ki hnportira žganje naravnost s Kranjskega. Tl IMPORTIRAN KRANJSKI BRINJEVEC, IMPORTRAN KRANJSKI SLIVOVEC, IMPORTIRAN KRANJSKI TROPINOVEC, HIGH LIVE BITTERS (Grenčec), PRAVO ZDRAVILNO GRENKO VINO. A. HORWAT, W> K- CHICAGO ST., J011ET, tli. ti DE DbE DE ! sod z vsakovrstnim praznim žuga¬ li S i njem in igra se z Bogom v poli- \ Dopisi. Eveleth Minn. V ! tiki. Cenjeni urednik: Prosim odme¬ rite mi mali prostorček v našem polutedniku, katerega tako zr ve - seljem pričakujem, ker to je list za nas delavce, ne pa za potnike iz Dulutha na Chisholm, kateri so nam dobro znani. V št. 37 A. S. je neki dobro znani potnik “ki- kal” 'čez naš delavski list; in ti¬ sti “kikar” je pravi popotnik, ne delavec kakor sem jaz. Ti popotnik jaz te vprašam kedaj je še A. S. pisal nekaj za delavski pouk. N. V. nam je z raztolimačenjem edi-1 ne delavske odškodninske posta¬ ve več koristil kot vsa godba v A. S. In kar se tiče drugih podu¬ kov, posebno gospodarskih in go¬ spodinjskih, kje je stari A. S. za mladim N. V.! Vzeto eno le dru - gim je N. V. za vsakega v prakti¬ čnem življenju podučljiv list; da pa noben list ne more vstreči vsa" kemu, četudi bi imel za vsacega naročnika po enega urednika, je samoumevno. Kar se tiče delav - skih vprašanj, kar se tiče razmo- trivanja o stavkah in o dosegah s pomočjo volilnega glasa, nam je N. V. v enem samem članku več praktičnega pojasnil, kot A. S. v vsem času odkar se je porodil. Ti potnik pa, če ne maraš N. V. ci¬ tati, pusti ga na miru; prepričan bodi, da se osobje okoli N. V. ne zmeni za stvari kakoršne ti poši - ljaš v .svet, še manj pa, da 'bi se spodtikalj ob tako slamico kakor si ti. Znani potnik, ne mešaj, si¬ cer bo nastal hudi duh za tebe. Mi, ki čitamo N. V. vemo, da či - tamo dobri list, in eitali ga bomo, če je tebi ljubo ali ne. Pozdrav vsem čitateljem tega lista, in vsem popotnikom, ki so za delavsko stvar; tebi list pa mnogo uspeha, da bi kmlau izha¬ jal vsaj trikrat na teden. Čitatelj. Aurora Minn. Cenjeni urednik: Odmerite mi malo prostora v našem unijskem listu. Sporočati hočem malo kako se nam godi tukaj. Z delani je še pre cej dobro, in vsaki dobi delo, ke- dor hoče težko delati. Zima se bliža mam Minnesotča- nom urnih korakov, in stari lovci smo začeli zdihovati po zajcih. Naši Fantje se pridno zbirajo, no¬ sijo puško na rami, in odrinejo v gozd za živaljo 'brzih nog. Jaz ni¬ mam puške in čutim se jako ne¬ srečnega, ker ne morem ž njimi na lov. Pa do zajčkov prišel sem ceneje, kot če bi kupoval puško iu smodnik. Dobil sem nekaj žice in nastavil sem 'zanjke v logu, prenočil sem pa v kampi, in sem sanjal, da je več zajcev vtaknilo nogo v moje pasti. Zbudim se iz spanja, in res, čujem jok prestra¬ šene živali. Grem gledat kaj je, in k mojem veselju našel sem dva ■zajca v eni zanki, ki sta se zadrgni la za zadnje noge. Živali ste se mi smilile, in zato ju nisem vbil, am - pak dal sem zajce v vrečo., in v kempi sem ju izpustil. En zajec je bil bolj zvit kot jaz, in ni se dol¬ go premišljeval, ampak je kmalu skošeil v zaprto okno, razbil je šipo, in šel je v svobodo. Milo se mi je storilo po zajčku iu po šipi a zajec je odnesel pete Bog zna kam. To je bila moja skušnja lova ■zajcev z zanjkami. Pozdrav vsem čitateljem in eita- teljicam, tebi unijski list pa mno - go uspeha. Jožef Mikše. Klerikalna stranka je finančno S | podpirana z denarjem, ki se nabe¬ re 'za cerkvene svrhe, in nje kolo¬ vodje so večinoma ljudje, kateri so bolj ali manj učeni, in zatoraj bi morali biti zmožni maso ljud¬ stva zadovoljiti. Vendar dolgo šte¬ vilo let gospodarstva te stranke je pokazalo, da je tam za ljud - stvo najslabše, kjer ima ona naj - večjo moč. Iz tega sledi, da je. kolovodjem te stranke mar le njih žep, in če bi ta stranka proletar- jat izobraževala v posvetnih vedah in ga vodila do boljšega spozna - nja življenja, škodovalo bi to že¬ pom in čast voditeljev te stranke. Princip te stranke je toraj držati ljudstvo v kalni vodi, ker v tej se najboljše ribari. V kritičnih časih, v časih delav¬ skih borb, se klerikalizem še ni ni¬ kdar zvezal s proletariatom, in ga podučil k složnosti, da bi do - segel zmago v boju za večje delav¬ ske pravice. V teh časih, v indu - stri j skih bitkah se klerikalizem najtesneje zveže s kapitalom, in skuša z lepim in grdim, z nebesi in s peklom zmotiti proletarjat, da postane needini, da postanejo pri¬ jatelji sovražniki, in da vsled te¬ ga delavstvo tolikokrat podleže v industrijskih bitkah. Delavec naj bi bil zadovoljen z najmanjšim drobtinami, ki odletijo od dobič-' ka industrije, kapital in njegov zvesti trabant, klerikalizem, naj bi pa živela v izobilju. Delavec, njegova žena in njagovi otroci naj bi ne imeli nobenih življenskih udobnosti tega sveta, oni naj bi bili zadovoljeni s tistim kar se bo delilo na ono stran groba, delav - stvo naj bi trpelo in slabo živelo, naj bi bilo razdraženo, da bi ne moglo ničesar zahtevati, njega edi na pravica naj bi bila opravljati najtežja dela, ker to je božja vo¬ lja in volja klerikalskih kolovo¬ dij, in, se ve, kar ti rečejo, je edino prav. Vprašam vas, vi kle¬ rikalni voditelji, ali imate le vi in kapitalisti pravico se organizi¬ rati, nastopati skupno proti pro - letarjatu, ali imate le vi pravico delati zakone za svojo korist, ali imate le vi pravico do visokih za¬ služkov in do udobnega življenja? Ali mi delavci, ki proizvajamo vse, kar je potrebno za življenje, nismo ljudje iz mesa in krvi, kot ste vi? Delavce prezirate, ogibate se jim, razen takrat, kadar'hočete denarja. Vežete se z angleškem luteranskim kapitalom, svoje na - rodne brate, svoje sovernike pa teptate v ozadje. Kako se to stri¬ nja s 'kristjanskimi načeli? Ti Ja¬ nez iz Prelesja raztolmači nam to. Klrikalizem nasprotuje politični ■stranki delavcev, ki se zove soei - jalizem. Kaj vas briga kolovodji, ako se delavec organzira pod svoj prapor? Vi ga toliko let niste ma¬ rali, mu niste z vašo stranko nič pomagali, toraj je primoran or¬ ganizirati se tam, kjer mu kaže bolje, organizirati se v delavski in socijalistični stranki, katera se potegne za proletarjat ob vsaki priliki. Vi greste o'b časih indu - strijskih borb vsikdar v vrste ka¬ pitalistov in napram delavcem, vi igrate vlogo tajnih policajev; ni vrag,da bi bil delavec tako slep, da bi ne uvidel, kedo je njegov najbupši sovražnik in bi mu ne pokazal hrbet. Relnački. .Aurora Minn. Gilbert Minn. Klerikalno časopisje tukaj v Združenih državah, kakor tudi ■drugje, rado naglasa koliko dob¬ rega je že storilo v korist delav¬ stva, v korist naroda. Vendar, kjerkoli vlada klerikalizem, je ■za delavstvo najslabejše, narodi V zadnji številki A. S. vidimo celo kolono posvečeno N. V. Kra - njskemu Janezu ni nobena iz trte izvita in v zraku vjeta domišlji¬ ja preostudna, samo, da indirek¬ tno špika ljudi. Ali jeto poklic namestnikov Krista? Ni ga lista v Ameriki, da ne bi se ta človek zaganjal vanj. Kolje in laja kot besni pes. Sedaj se zaganja v so- cijaliste, potem v svobodomesil - ce, zopet v naprednjake, vse, kar ne leži pred njim na kolenih je za nič. Sebe in svojih grehov ne vidi, in teh je veliko. Vse je za¬ bito, nihče nič ne' ve in ne zna, samo on,je vsegaveden učenjak. tavajo v temi in nevednosti, mezde Bebel in Deps sta tepca, ker nt so nizke, siromaštva ni konca ne kraja. Ubogi so kmetje, uboga je delavstvo, ki nima mnogokrat, da bi se do sitega najedlo. Zatoraj, stvar, zakaj ta politična sila ne če je klerikalizem res tako dobra sta trgala hlače po šolskih klopeh polovico svojega življenja. Prak¬ tična šola, ki je postavila umrlega John A. Johnsona, na guverner¬ ski stol države Minnesota, je od muh. On ni hodil v šolo, vendar zboljša v teku toliko stoletji raz-j je bil eden najboljših guverner- mer? Dejstvo je, da kjerkoli ima jev. Kranjc je hodil v šolo, vendar klerikalizem večjo moč, tem sla - bejše je za priprosto ljudstvo, za proletarjat, ki mora bežati iz do¬ movine in iskati kruha in zavetja pod drugo streho, ki je manj kle¬ rikalna. Klerikalizem nastopa pov je eden najbolj spačenih duhov - nov. Edinson je tepec ker nima črnih šol. Po mnenju Kranjca od¬ ločuje edino šola kolike koristi je poedinec človeštvu. Kapitalist Rockefeller nima šol, niti jih ni¬ ma Carnegie, vendar sta ta dva tako zmuhtana, da sta vzela člo¬ veštvu železo in petrolej. Takih nazorov kot je Kranjec zamore biti edino isti, ki hoče cepiti dla¬ ke. Srečni smo, da niso vsi naši duhovni takega značaja kot je Ja¬ nez # Kranjc, ki pozna menda ti¬ stega župnika, ki je oskrunil slo¬ vensko dekle v Chicagi in, ki ima tudi drugače jako kosmato vest. Odkar je Janez Kranjec urednik A. S. je ta list sredstvo najgrše gonje v Ameriki. Razširjanje Kri- stovega uka je dalo prostor obre¬ kovanju in psovanju. Dvomim če ■se nepolitični slovenski duhovni strinjajo s tem grdim početjem. Samo zavijanje, indirektno obdol- ževanje, laži, obrekovanje, pso¬ vanje; 'zastonj se išče po eni be¬ sedi v izobrazbo in poduk sloven¬ skega delavstva. Brce, katero je dobil Janez Kranjec od delegatov J. S. K. J., ne more preboleti. Za¬ ganja žogo v drage, a vedno odle¬ ti vedno nazaj vanj. Milo je jokal in stokal pred konvencijo J. S. K. J., blatil njene uradnike, nami- gaval to in ono, a- delegati se ni¬ so ozirali na njegove krokodilske solze oni poznajo predobro grde nakane tega duhovna, in dali so ■mu, da mu je zaprlo sapo. Vsaki priprosti delavec že da¬ nes ve, da moramo tudi sloven¬ ski delavci iti naprej z ostalim svetom, le urednik A. S. tega ne ve, ali neče vedeti. Časi minevajo ko je Slovenec vrjel v vsako vra- ževero. Svet se spreminja, svet se suče in ž njim sukati se mora tu¬ di slovenski trpin. Kar je bilo ob rojstvu A. S. pred četrtstoletjem moderno, je sedaj staro, je sedaj izrabljeno, in sedaj priporočljivo za reševanpje posvetnih vprašanj delavstva. Pred četrtstoletjem je delal čevljar čevlje na roko; danes se delajo s stroji, delo je razdel¬ jeno, in isto število čevljev, ki se jih je tedaj napravilo na rokah v enem mesecu, napravi se j h se¬ daj na strojih v enem dnevu ali še preje. In to je prinesel duh časa, in prišlo bo še drugače. Nesmisel¬ no je ozirati se na stare zakone, na predpise istih, ki -so živeli do¬ be pred nami. Duh časa jerodil Gl. Sv, Pr, Gl, N. V, itd. Za - stonj se zaletujete, obrekujete in blatite liste in osebe, katere so delujejo za izobrazbo slovenskih delavcev v Ameriki. Svet gre na¬ prej, svet, to je trezno pametno človeštvo ne zre v preteklost, am¬ pak zre v bodočnost, bojuje se za bodočnost. Jezi vas, ker je N. V. storil v pol leta več koristi za slo¬ venski narod v Ameriki, kot A. S. od svojega rojstva, to je v dolgi dobi četrt stoletja. Bravo, le ta¬ ko naprej, dokler je še “bravcev” kaj. Ti N. V. pa le nevstrašeno naprej po začrtani poti; deluj za probujo naroda, za kulturno in go¬ spodarsko izobrazbo njega, in tebi bo zagotovljen prospeh, A. S, ki se v četrt stoletju ni mogel dvig¬ niti, in je daleč za teboj, bo pa vtonil v blatu nazaduj aštva. Kar se tiče delavskih razmer na Aurori ni še preslabo. Dela se s polno paro. Delo se pa ne dobi lah¬ ko, ker prazne prostore so zase - dli štrajkarji iz bakrenega okro¬ žja na Michigan. Borba teh stav¬ barjev s kapitalom je huda, in ta borba je naša borba, zato je po treba, da jih podpiramo. Vsaki naselbini bi se moral zbrati odbor ki bi pobiral prostovoljne prispev¬ ke za naše brate na Michigan. Vsak delavec, da lahko vsak me¬ sec 25 centov za to stvar, in tako bi šla iz železnega okraja na ba¬ kreni okraj vsak mesec precejšna pomoč. Vi, “samaritanski usmil- jenci,” ki kričite, da zastopate Krista, kje ste sedaj ? Vi imate priložnost in čas, zakaj ne greste med svoj verni narod in ne nabi¬ rate prspevkov za stavbarje, njih žene in otroke na Michigan. Ako imate kaj srca storili 'boste to že iz usmiljenja do nedolžinih otrok, ki so bosi in nagi, lačni in žejni, ker jim ne da kruti kapital, ki je obogatel z žuljami njih starišev, najskromnejših življenskih potreb ščin. Ti otroci niso krivi, da so ro¬ jeni iz delavske matere, oni niso krivi, da je njih oče mezdni suženj katerga je prodal kapitalu sam na mestnik Krista v Calumet. Vi pre¬ povedujete, vi govorite. Zakaj bi ne spregovorili enkrat par besedi v korist nedolžnih otrok, kateri stegujejo 'zamanj proti proletarski materi ročice za skorjo kruha. Tesarjev sin je rekel “Pustite ma¬ le k meni;” njegov namestnik na Calumet pa drži s protestanti, ka - toliške otroke pa tlači s tem, ker je nastopil zoper delavstvo. V. M. — eh. Ali imate omotico? Ali vas hrbet boli? Ali ste bledi? Vzrok tega so vaše obisti, ker niso v pravem redu. Po¬ skusite SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA (Severa’s Kidney and Liver Remedy) katero je eno najboljših sredstev zoper obist- ne, jetrne in vodne neprilike. Cena 50c in $1. S Ali ste onemogli? Ali ste trudni, ali nimate veselja do dela in ‘drugih reči, ali je vaša prebava slaba? Od¬ pravite te neprilike s tem, da okrepite cel ustroj. Uživajte V Severov Zivljenski Balsam Ali imate zapeko? (Se ver as Balsam of Life) Priporoča se tudi zoper dolgotrajne zapeko, zlatenico, slabo prebavo in razne druge jetr¬ ne neprilike. Cena 75 centov Skrbite, da se Vam vsak dan čreva izprazni¬ jo. Ako imate zapeko, vzemite Severove Jetrne krogljice (Severa’s Liver Piliš) vsako noč kot navedeno in se boste zjutraj boljše počutili. Ne ščipl.jejo ali grizejo črev, ampak delujejo milo. Cena 25 centov. Vprašajte lekarnarja za Seve- rova zdravila. I Zavrnite nadomestitve. Ako jih nima lekarnar, pišite nam. Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal ° na Pht Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba X a dk • drage radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga n a 't ^ e l poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo Dre J M dete z njim jako zadovoljni. lca °i dal Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godb« j po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove- ■' ■pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, senena' ■ii i W. F. Severa Co. ?rr s in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki Jamčimo najboljšo in pošteno,postrežbo s tem, da v sl v • dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite poi p ra,,0!!1 B enko rus & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. !■ , |i S ^ 11 !V ■ ufm 11 0 boi e % r do 111 Ji ideU * 0, .Tl ; n® ujem Ifili 1 kaj ■li reš o ial P \e »i duh ’ povečal vr vri se je P a Globoki 1 A. M. MURNIK gj Crant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU GIH DOMAŽIH POTREBaoIN Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE. PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. H , 9K , 9fr9i’9ftfK96 , 95 , 9i , 9i&i96 , 0S , 969ift!i Hribar ne v Jjčjf tecite, &> V d a: Liti izpr ed In i lo zadnje« .... Gorji o, če se ji* iek in P” nbolj ofisi 1 ) strmel pi « 0 . Čez neka ■i svojim nav; Hitri toraj, i pijanci naj pi io posla na Orožarna. Delniška družba av - strijske orožarne izkazuje letos 2,938.268 kron čistega dobička ter je določila dividendo, 38 k. na del¬ nico. Komentar si lahko napravi vsak sam, če ni vojna dober biz- nes. UPRAŠANJA IN ODGOVORI. J. P., Rocks Springs, Woy. Gle¬ de zemlje v Coos Co., Ore., kate - ra je v tožbi med zvezno vlado in Southern Pacific železniško kom - panijo, vam poročamo, da smo zvedeli iz Washingtona, da je vlo¬ žila železniška dražba priziv na najvišje zvezno sodišče (United States Supreme Court.) Take stva ri se vlečejo navadno par let. Ka¬ dar bo odločeno bomo poročali v Narodnem Vestniku, in naše upa¬ nje je, da se izreče odlok v prid Združenih držav, v katerem slu - čaju bo zemlja najbrže odprta za naseljenje pod homestead posta¬ vo. Tozadevno zemljišče je ob že - leznci, je pogozdeno, a je velikan¬ ske vrednosti. Kolikor smo mi poučeni prodaje se aker slične zemlje v isti okolici po $130. —- Pišite nam kak dopis iz R-oek Springs. Zdravi! S krivo prisego je očetovstvo zatajil 44 letni finančni nadstraž- nik Drnitar Mrakovič iz Stupice; zagrebško sodišče ga je zato na šest mesecev težke ječe obsodilo. Najdaljši roman na svetu. Ni nikakoršna šala, marveč popolna resnica, da je zdaj dovršen roma, ki je začel izhajati leta 1852. Ta roman je najdaljši roman, kar ga pozna svet. Spisal pa ga je Japo¬ nec Kiong T eBakiu. Pisatelj je leta 1852. sklenil z založnikom po¬ godbo, da bo ta izdal roman toliko časa, da bo gotov. Poslednji zve¬ zek je Kiong Te Bakiu izvršil pred kratkim. Roman šteje zdaj 106 zvezkov. NAROČNIKI. ki se preselijo, se prosijo, da nam zraven novega naslova naznanijo tudi stari naslov, ker nam druga¬ če ni mogoče naslova popraviti. Mi imamo tisoče naročnikov ter je med njimi mnogo popolnoma enakih imen, vsled česar nam je nemogoče vedeti, kateri se je pre¬ selil. Ako se bodo cenjeni naroč - niki tega natančno držali, potem ne bo več pritožb, da ne dobiva eden ali drugi sivojega lista. Rav¬ no tako nam naj tudi vsakdo, ki ne dobiva lista na popolnoma pra¬ vi naslov, to naznani, da popravi¬ mo. Pogosto se pripeti, da pride- novi pismonoša, iki dotičnega na¬ ročnika ne pozna, vsled česar nam list vrne, ker ni naslov dovolj ja¬ sen. Po daljšem času se še le na¬ ročnik oglasi, da lista ne dobiva. Bodite toraj pri naslovih natan - Upravništvo. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “biket” za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do parnika. Rojak Frank Žnidar je potoval¬ ni zastopnik za Narodni Vestnik. Nahaja se sedaj v državi Ohio, in pozneje obiskal bo državo Penn- sylvanijo. Rojak Žnidar je poobla¬ ščen pobirati naročnino, oglase in naročila za tiskovine. Cenjene ro¬ jake in rojakinje uljudno prosi¬ mo, da ga blagovolijo prijazno sprejeti, in da mu gredo na roko. cm. Spoštovanjem NARODNI VESTNIK. pustolovši Slovensko zavetišče v Ameriki INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS. NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI. URADNIKI: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., New Vork Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., Calumet Mid> m • • -i -~ lil. Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lavvndale Ave., Chicago Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Ely, Minn. NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave., Chicago Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, Frank F° a ' boj, vsi v Chicago, 111. DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov in na kov ter še sledečih rojakov: idzorsi' John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, ‘Ul. Louis J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, 111. E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado. dva a V saka slovenska organizacija, ki šteje P° 1 . r jjo več društev, je opravičena do enega člana v dtre Vsak slovenski list v Ameriki je opravičen do ga mesta v direktoriju. vičen® d« Vsa ostala samostojna društva so opra' enega zastopnika v direktoriju. Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zavetišče ^ y riki, ki naj bode spomenik skupnega narodnega jo potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo eden ib« - skrbimo za one, ki si sami pomagati ne morejo. ^ Vsi dopisi in denarne pošiljatve naj se Jll- tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., Clucag • ki denarne pošiljatve oddaja blagajniku teden®' 0 i, bojevniki polnošteviln' preživeti!” liteh besedal rebrnikov na' Pazite dobro lete jih dot zapovedi ne ‘ri zadnjih bea Črna žena. Zgodovinski roman. — Priredil Javoran. ■/J V>- :s, nS -| a varno. Ce bo sila, tudi udarita!” 5S . n navzočim sose Štefujčkove besede zdele čudne. Nikdar A se ®deii m ožka tako razburjenega in tako prestrašenega. Vsi i V 1 j. na n j em nekaj posebnega in zato so ga vsi kar križema kaj pa je s črno ženo?” — “Ali poznaš, črno ženo?” ,.ui veš -mar kaj gotovega o njej?” — “Saj je le duh, kaj ne?” A'e ni duh, ampak zvita, zlobna ženska !” je kričal možek in -e povečal vrišč in krik, “sam sem jo videl, dobro jo* poznam!” ■ se j e pa zgodilo takrat z Bregarjem?” ga je radovedno Globokar. ne vprašujte nadalje!” je razburjeno .kričal možek. y"te tecite, vsako odlašanje bo povečalo nevarnost. Prosim -arujte. čuvajte Zalko n njeno dete — niti trenotek ju ne sme- ' ustiti izpred oči — ne danes, ne jutri in ne pojutrišnjem in ne ■ e ! ... In votlino pri, slepem Bogu prosim vas, preiščite na- t do zadnjega kotička, preden bodete peljali vanjo ženske in ^ Gorjanci naj neprestano stoje na straži in naj prhnejo, uleno, če se jim bo prikazala.” Grahek in Pušavec sta ubogala možka in takoj odšla! drugi „ tembolj obsipali iriožka z novimi vprašanji. Ta je pa kakor za- Lj en strmel predse in včasih ni nič odgovoril, včasih pa prav (deno. Čez nekaj časa je vstal, naložil na rame svojo krošnjo in f l s svojim navadnim, vendar odločnim glasom: “Jutri toraj, peljite žene in otroke v votlino k slepemu Bogu Gorjanci naj prev.zameja stražo.... Jaz pa moram oditi, imam nogo posla na drugih krajih; moja kupčija gre slabo... . Pomni- ibro, bojevniki naj pazijo na povelje; pojutrišnjem morajo biti 0 polnoštevilno tu doli ob Savi. — Tu imate denar, da se bodo 1 preživeti!” Pri teh besedah je segel možek v žep v telovniku in vrgel polno srebrnikov na mizo. "Pazite dobro na moje besede,” je še v slovo pripomnil možek; mete jih dobro, zato se ravnajte strogo po navodilih; piš¬ ih zapovedi ne bo več. — Bog vas obvaruj!” Pri zadnjih besedah so mu vsi navzoči prikimali, češ, da ga ra' zumejo; možek je pa bliskoma švignil skozi vrata in zginil temi. Na zemljo je legal večerni mrak pustne nedelje. Naenkrat so zaža¬ reli na vseh bližnjih gričih in gorah veliki kresovi in pošiljali svoj ognjeni soj daleč po okolici. Videlo se je, kakor da bi 'bil ves blej¬ ski kot v ognju. In v trenotku so vedeli vsi prebivalci, kako velik m kako pomemben čas da se jim je približal. Ob prvem pogledu na žareče griče je vsakega obšel nekak strah in bojazen, srce se mu je krčilo in v duši so se mu porajale vsakojake bolestne misli, češ, ne¬ mara so ti ognji, ti kresovi znamki moje nesreče, moje popolne po¬ gube, nemara prinašajo ravno ti ognji strašno žalost in nesrečo moji ženi in otrokom; in ob takih mislih je vsakomu postalo tesno pri sr - cu in marsikomu je porosila trudno lice grenka solza sočutja in skr¬ bi zase in za svojce. Tako se je ob prvem pogledu vsakdo nekoliko zbal svoje predrznosti, toda kmalu se je pomiril, ojunačil, v glavo so mu prišle nove, veselejše in upapolne misli in samozavestno se je udaril na junaška prša, češ, ti kresovi so začetek moje sreče, moje svobode, ta ogenj mi naznanja vesele bodoče dneve, ta žar in soj, ki ob seva nocoj naše griče in gore, mi kaže veselo bodočnost moje družine, katere ne bo več tlačila in stiskala brezskrbna gospoda ampak kateri ‘bo zapovedoval dober in milisrčen gospodar. In ob slednjih mislih so se vsakemu dvignila prša in upajoče oko je poro¬ sila solza veselja,, zakaj vsakdo je bil prepričan, da gre v boj za svoje pravo in za svoje pravice in za pravice svojih dragih in da če tudi v tem boju podleže, ga ne more doleteti večja nesreča in suž- nost, kakor ga tare sedaj, ko mora tlačaniti brezčutnemu Hartma¬ nu in ko zase pravzaprav nima nikake pravice. Take in podobne občutke so vzbujali v srcih blejskih kmetov ognjeni žarki, ki so naznanjali, da se čas krvavega ženitovanja bli¬ ža, in opominjali, naj bodo vsi pripravljeni za odhod na ženito- vanje. Po vaseh so se začele razlegati vesele, deloma celo drzne bojne pesmi in vsaki je sledilo glasno ukanje. — V Bodeščah je bilo vse po konci, ljudje so tekali od hiše do hiše in se zmedeno pogovarjali in pripravljali. Po cesti je prihitelo nekaj oseb in kmalu nato se je začula godba. Glasovi gosli so doneli po vasi, zdaj tako jasno in drzno,, da so navduševali in ojunačili vse poslušajoče, zdaj zopet ta¬ ko milo in nežno, da so globoko segli vsakomur v srce i-n vzbudili v njem milobo in sočutje. — Takoj na to so začeli peti trije glasovi: “Že ognji po gorah žare, naznanjajo veseli dan; k ženitovanju nas bude: zato vsi svatje zdaj na plan! Močno njih plamen plapola, njih soj obseva nas; in žar njihov naj np nam da, da nam zasije sreče čar. Naj kruteži še bolj besne, naj z mečem pridejo nad nas: vendar — nam srca govore, da jutri naš je čas!” Kakor bi škrjančki žvrgoleli, so se razlegali jasni glasovi mla¬ dih grl po ulici v noč in navduševali poslušajoče. Po hišah so se od¬ pirala okna in radovedne oči so zrle na cesto, da bi spoznale pevce. Vsaki kitici je sledilo krepko ukanje in nazadnje je bil nekaj časa molk. — — — Toda kmalu so se zopet oglasile gosli: krepko so od¬ mevali njihovi glasovi in vmes je kmalu zadonela milo in nežno, ko¬ maj slišno pretresujoča pesem: (Dalje prihodnjič.) ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhmg Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernik in poštenih cenah. ge si Žalosten tu otožen poseti naš EIy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. First National Bank, EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range, KAPITAL IN PREOSTANEK $122.000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah v Parohrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. . =nr=@ 3 E □ E 00 010 00 ST, PAUL, I sti te žetem Prestolon asledn ik Rudolf. %ove pustolovščine, ljubavne spletkarije in njegova tajnostna smrt. llinois. JA SLOVE (Dalje.) ^ pred večerjo pripeljajo sluge na saneh okoli petdeset zajcev, “lena, nekoliko srn, mnogo lisic in dve divji mački. V kratkem los Pejo tudi visoki lovci ter zasedejo bogato naloženo mizo v "^ski dvorani. Premrzli, utrujeni in lačni so jedli kot volkovi. — ali kakor se pravi to v visokioh krogih, po obedu — 1 so se z zbijanjem zasoljenih šal in dogodkov enega ali dru- “Uroma z današnjega lova. Naposled šele pozno v noč se po- _ Počitku. Sluge so jih imeli zbuditi že za rano,da grejo zopet j 3 * 0 na lov. Bilo je že skoraj enajst, ko so se vsi razšli, s olf p r jd e v S vojo sobo. jAJje to? Kdo je tukaj?” postane Rudolf med vrati, ko je EjOji sobi živo bitje. L 2 Sam Rudolf, jaz tvoja Marija,” oglasi se prikazen, ki B ' ® Ul dolfovem naslonjaču. ,.p‘'- arija, kako .si pa prišla sem?” L navadnem potu. Po tem potu, po katerme sem prišla mno- [vr si me še ljubil.” ' )a Vst ane ter se vrže z razprostrtimi rokami v naročje ' dekli n * vedel, ali bedi ali samo sanja. 'Pred seboj je videl na p«* ;Ubl C > ik» v 1 ✓ |i V jj.' leo > katere obraz je bil naravnost čaroben. Zdelo se mu ' Rudolf* Slik ° iz pre j šn i e dobe - j[ ar ..’Pikala sem te.” reče Marija ter ga objame. 11 'bi ne smela tega napraviti. Ali kje si bila od naj- ,, Je ga sestanka? ” wt ti ne T eš, da sem ostala živa, ti ne veš, da sem skočila KtK]^ 1 116 Ve 'š, da sem bila do sedaj v samostanu?” ti ,. Se Vsec le na divan. Marija pa. zraven njega, ničesar o tem.” Med tem ko je on odpiral v svojo čašo. Sama je vze- ki jo pusti na .mizi ter sede Proti ljub m eni hladen, ti si nehal me ljubiti?” i -v 3c ° pl /J r o a X* o^° ril »*y iest a a , lm te > barija, 'ljubim, verjami mi to, ali jaz nočem, A ta , Va ' Ljubim te, ali postati želim človek.” farij a m °j Rudolf ? Da, da, biti hočeš človek. ’ ’ - jhočj 6 P^lje k Rudolfu. Njiju usta se zbližata v dolgo tra- •U. p L® jub. On čeravno nehote — objame Marijo. ■?a, p ri , C °U; jaz vem, da me še ljubiš, hočem te pa napraviti ra uiti ti hočem nadaljne škandale, jaz se hočem žrtvo- ^aj l aa jino ljubezen.” I ’ 1 g0v °riš to, Marija?” Ače J at sem bi rekla, da moram umreti. Drugega^ febru- S k er °1 r °k- Svojo dano besedo hočem držati. Hočem, da Kil s Vem ’ ^ a umrjem 'za najino ljubezen. Ti moraš živeti! da hočeš umreti z menoj. Da, to bi mi bilo ljubše, " W tnrla ’ ali > ker hočeš živeti, pa še živi. Bodi srečen, teb e ’> Ledaj na najino ljubezen in na ono, katera je L^rij a .. ■' Rudolf 1 VroSa ’ tebe boli g lava > 11 imaJŠ vr °eleo !” m u L prišla sem, da se od tebe poslovim za vedno. Da- kje r re ^’ Umreti želim tu, na tem meni toliko ljubem °jeg a Preživela mnogo nr sladke najine ljubezni, prve Oljenja.” “Marija ne govori mi o smrti.” “Rudolf, jaz moram govoriti o smrti, iker ona se mi z vsakim hipom vedno bolj približuje, jaz jo že vidim. Poslušaj, danessem po¬ begnila iz samostana, ker sem želela govoriti s teboj, da se zamorem od tebe ločiti, da ti zamorem reči zadnjikrat “z 'bogom,” da umrem po tvojem zadnjem poljubu, po zadnjem poljubu, katerega bodem pritisnila na tvoja usta. Poslušaj, Rudolf ... . ” Marija vstane in gre k mizi, na kateri je bila steklenica šampanjca. “Kje imaš odčepnik?” Rudolf vstane in odpre steklenico, steklenico, je Marija nasipala strihnina la steklenico v roke ter si nalila v čašo, zopet na divan k Rudolfu. “Torej, poslušaj rile, Rudolf. Ali se še spominjaš začetka naji¬ ne ljubezni, ali se spominjaš, kaj sem vse pretrpela zaradi tebe? Ali se spominjaš, kadar sem po noči po snegu in dežju gazila semkaj, samo da sem mogla biti s teboj? Jaz se spominjam na vse tako, kakor da se je to zgodilo danes. Sladki so mi ti spomini. Pozabila jih nisem nikoli, niti sedaj v svojem skrajnem času. Ti si mi prise¬ gel zvestobo, ljubezen, prisegel si, da bodeš umrl z menoj. Ti si ho¬ tel živeti ‘z menoj daleč od sveta, sedaj pa, ko bi moje srce moralo doživeti to srečo, sem pirevarana. V trenutku, ko sem morala braniti čast svojo in tvojo, postala sem žrtev dvoboja. Da jaz bodem umrla, Rudolf, ti pa živi, ali umri z menoj. Jaz umrem z najino ljubeznjio v svojem srcu. Ti živi in — ako ti je mogoče — bodi srečen.” “Ne obupavaj, Marija, ti mi želiš srečno življenje in vse do¬ bro, ali ravno to je ono, ki mi razjeda srce.” “Le živi ti-, da, srečen bodi! Svoja biti tako ne moreva. Grešili srno že tako. In — jaz Ue maram, ker te ljubim.” “Vsekakor, da ne moreva biti svoja, ker jaz sem že oženjen.... ” “To ni nič, ali med nama so veliko večje zapreke, ki naju de - lijo za vedno. Jaz moram umreti, jaz sem potegnila smrt in jaz ho¬ čem držati svojo besedo. Marsikateri plemič bi se moral učiti od sla ¬ botne deklice, kako se mora držati dana beseda.” “Besedo držati znamo tudi mi možki.” “Ali ne vsi, moj Rudolf, mnogim je smrt na jeziku tedaj, kadar o njej najmanj mislijo, kadar pa v resnici pride taki čas, tedaj se pa smrti bojijo.” “To se tiče tudi mene?’.’ “Da, tebe in onili, ki niso vstanu, držati svoje besede.” “Torej, živi srečno, Rudolf, jaz pijem na tvoje zdravje.” “Marija vzame svojo čašo v roko ter trši z Rudolfom.” “Bodi srečen!” reče ter izprazne čašo do dna. “Rudolf, sedaj sem popila strup. V petih minutah ne bodem več med živimi. Jaz vršim samo dolžnost, umiram samo za naji¬ no ljubezen.” “Marija, ti nisi popila strupa?!” “Sem, zlato moje, že deluje. V nekoliko trenutkih.... bodeš zgubil. svojo sestro.” “Marija.... tudi ti veš o tem.?” “Materna pisma.v mizi.z bogom.vem.... za najino. ljubav....” V zadnjem vzdihljaju objame Rudolfa. Smrt se je priplazila po - lagoma. Marija je ležala v naročju svojega Rudolfa, ki ni se več za¬ vedal, kaj se godi okoli njega. Marija še vzdihne enkrat ter še poljubi umirajoča Rudolfa. Strese se ter konča z nasmehom na ustih. Rudolf se ni niti zavedal, da drži v svojem naročju mrtvo truplo. Še le tedaj, ko je upadla glava Marije je prišel k pravi za¬ vesti. (Dalje prihodnjič.) Prepričajte se o istfnitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. John Bartol CHISHOLM. MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! Frank Veranth ELY, Minn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Delo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. m JK V V ¥ V 4*4 V $ S ¥ 4'4 ¥ 4'4 !£ v 4*4 ¥ 5 4'4 f ¥ 4*4 ¥ * FIRST NATIONAL BANKI Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°|o Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! 4<4 V A im 4*4 V ¥ i'4 4’44 , 44 , 44 , 44 , 44'44 , 44’44 , 44 , 44 , 44'44 , 4?4 , 44 , 44 , 44 , 44 , 44 , 44 , 44 , 44 , 44 , 44 , 44 , 4 vtv WV V»»v V W V,? VVirtiJV Vi? V W V VW V V W CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. JjjSDu pl Brfwi ng Companv Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Vežina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. M. F. SKALA, agent za * in \F m * Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom ELY, MINN. Telephone No 52. “Pabst“ Milvvaukee in “Peoples" Duluth pivo. Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake Hi Hi Hi Hi Hi S Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi yi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi ZAPISNIK tretjega glavnega zborovanja S. S. P. Zveze v Mihvaukee, Wis. (Dalje.) Št. 55. Društvo želi tri razrede. Pristopnina istili naj bi bila slede¬ ča : Od 16 leta do 25 leta vstopni¬ na $2.00, od 25 leta do 35 leta 'Vstopnina $4.00, od 35 leta do 4o leta vstopnina $5.00. Starostni natj bi bili kakor došedaJj. Št. 56. Asesment se 'zviša. Bolni¬ ška podpora po treh mesecih po vstopu. Pravica do podpore po sedmih dineh bolezni. Zavarovanje po lestvici. Št. 57. Se podvrže sklepu kon¬ vencije. Št. 59. Asesment po $1.35. Bolni¬ ška podpora po štirih mesecih vstopa. 'Dva razreda $500 in $1000 dolarjev. 25 centov za potni list naj pride v društveno blagajno ne v Zvezino. Št. 61. Bolniška podpora po treh mesecih po vstopu. Mesečni ases - ment $1.35. Št. 62. Se zviša asesment. Vstop¬ nina zniža, Bolniška podpora po treh mesecih po vstopu. Št. 63. Asesment pri starem. Društvo želi, da bi člani pri ne - varnih delih plačevali večji ases¬ ment, kakor člani pri lahkih de¬ lih. Št. 67. Bolniška podpora po treh mesecih po vstopu in izplačilo podpore v petih dneh prijave bol¬ nim. Št. 68. Društvo želi tri razrede Bolniška podpora po treh mesecih po vstopu. Št. 69. Bolniško podporo po treh mesecih po vstopu. Št. 74. Asesment, kakor določi konvencija. Št. 77. Se podvrže sklepom kon¬ vencije. Št.76. Vsak član razpolaga pro¬ sto z svojo usmrtnino. Članice za¬ htevajo jednakopravnost. Bolni¬ ška pdpora po preteku treh mese¬ cev vstopa, v slučaju nezgode takoj. Št. 79. Podpora po treh mesecih po vstopu. V slučaju poroda $10.00 Št. 80. Asesment povišan. Bol¬ niška podpora po treh mesecih po vstopu. Št. 84. želi, da bi Zveza plačala postrežnika bolniku. Št. 85. Že® mesečni asesment $ 1 . 00 . Št. 86. Bolniška podpora po pre¬ toku treh mesecev po vstopu. Št. 87. Bolniško podporo po pre¬ teku treh mesecev za zunanje bo¬ lezni, za notranje po šest mesecev po vstopu. Asesment kakor kon - venoija določi. Št. 89. Asesment $1.25. Vsak četrt leta povišan za 25 centov Bolniška podpora po štirih mese - cih vstopa. Asesment se ne poviša, se rajši žniža vsmrtnina. Št, 90. Bolniška podpora po treh mesecih vstopa. Asesment se poviša. Trije razredi. Št. 91. Jednakopravnost članic s člani. Št. 93. Bolniška podpora pa treh mesecih vstopa. Št. 94. Bolniška podpora po treh mesecih vstopa. Podpora za poškodbe takoj, za notranje bo - lezni po šestih mesecih vstopa. Asesment poviša po lestvicah. Št. 99. Podpora po treh mesecih po vstopu. Usmrtnina se zniža in asesment poviša; v slučaju da se ponesrči $1.00 odškodnine, ne da se odtrga od usmrtnine. Št. 100. Želi posebni sklad za poškodbe. Asesment naj se zviša po potrebi. Št. 101. Starostni člani naj se sprejemajo od 45 do 50 leta. Št. 103. Se podvrže sklepom konvencije. Št. 107. Društvo želi, da se dovo li $75.00 za operacije. Št. 108. Svetuje trezni preuda¬ rek pri odredbi asesmenta. Želi, da se upelje plačilna lestvica. Št. 109. Želi, da se asesment po¬ viša v pokritje bolniškega skla - da. Št. 113. Asesment ne veči kakor $1.25. Št. 118. Želi da se asesment zni¬ ža, drugo naj ostane pri starem. Št. 119. Da se asesment ne povi¬ ša. Bolniška podpora po treh me¬ secih vstopa. Da se pogrebni stro¬ ški izplačujejo v teku 30 dni. Št. 120. Da se usmrtnina plača v 45 dneh in da se usmrtnina isto- tako splača umobolnim. Št. 122. Bolniška podpora po preteku treh mesecev po vstopu. Št. 123. Bolniška podpora za notranje bolezni po treh mescih po vstopu; za zunanje takoj. lestvico. sklepom Št. 124. Želi plačilno Podpora naj se zviša. Št. 125. Se podvrže konvencije. Št. 126. Se podvrže sklepom kon venci je. Čitanje' došlih pozdravov. Cleveland, O., 16. sept., 1913. Čestiti 'zborovalici! 51 članov m članic odseka Lunder-Aadmič št. 20 S. 'S. P. Z. vam kličejo: Obi¬ lo vspeha v bratski slogi.! A. Groboljšek, igrovodja. Cleveland, O., 16. sept. 1913. Slavna konvecija! Kot delav¬ ski možje ste zbrani pri resnem delu naroda, da se posvetujete, 'kako bi še nadalje otirali solze vdovam in sirotam. Delegatom že - limo največji vspeh in pošiljamo nadoren pozdrav. J. Gornik, A. Jerina, P. Gornik. Prebere se tudi zasebni brzojav del. Marna in Smuka. Pismeni pozdrav iz Claridge, Pa., 16. sept. 1913 . Pozdrav od člana št. 2 —- L. Sturm. Cumberland, Wash., 16. sept. 1913. Obilo vspeha želi konvenciji društvo st. 48 S. S. P. Z. M. Lokovšek, predsednik; J. Umek, tajnik; J. Podkrajšek, bla¬ gajnik. Pozdravom se zakliče trikratni Živijo! Predno se nadaljuje s pravili se določi uveljaviti predloge z nava¬ dno večino. Na čelo pravil se natisne -slede¬ ča zaznačba: III. redna konvenci¬ ja S. S. P. Zveze zborujoča v Mil- waukee, Wis., v dneh 8. septem¬ bra 1913. je sprejela to ustavo in pravila. Popravki in dodatki pravilom in ustavi. trdi dve tretjinska večina sploš¬ nega glasovanja. Glede bolniške podpore se skle¬ ne, da se bode 1. januarja 1913 plačevala v treli mesecih po pri¬ stopu in sicer za notranje in zu¬ nanje bolezni. Z veliko večino po¬ trjeno. Sklep seje ob pol šestih zvečer. NAŠA MOČ. Misli se, da naša moč je rezul¬ tat od tega, kar jemo. To je delo¬ ma resnica, stvar pa je ta, da na ša moč je posledica tega kar pre¬ bavimo. Mnogi ljudje, ki dosti je¬ do so suhi in bolehni, ker hrana jim ne prilega: njihova prebava je slaba. To kaže kako važno je, da držimo naše prebavne organe v popolnoma dobrem redu. Če po¬ čutimo kakokoli težavo pred ali po jedi, kakor recimo kislo breka- nje, bluvanje, zapeko, bolečine zaprtje, nam bo takoj odpomoglo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto izžene iz telesa vse kar ovira prebavo. Isto ojaču- je prebavne organe, napravlja zdrav apetit in pomaga prebavi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 -— 1339 S. Ashland Ave., Chicogo, Ul. Trinerjev Linknent je najtoč- nejši olajševalec bolečin. 7? & v • . . š' Smesnice. 1. ostane neizpremenjen. 2. ostane neizpremeujen do toč¬ ke c, točka-d se nadomesti z novo, ki se glasi: jih navduševati, da po¬ stanejo vredni državljani nove do¬ movine. 3. ostane; doda se: konvenciji (delegatom in delegatinjam,) splošnemu glasovanju in nakon - venciji izvoljenemu glavnemu od¬ boru. 4. ostane meizpremenjen. Reditelj naznani, da želi vstopa na zborovanje poročevalec Prole¬ tarca F. Petrič, ker se zadostno le¬ gitimira se mu vstop kot časnikar¬ ju dovoli. 5. in 6. ostaneta neizpremenje- ne. 7. se proti koncu glasi: na nje - govo priporočilo tudi sprejme. 8, 9, 20, 11, in 12 ostane neizpre - men j eni. 13. se proti koncu glasi: spreje¬ ma prosilce, če jih potrdi vrhovni zdravnik. 14. ostane neizpremenjen. 15 se črta in z novim nadomesti, ki se glasi: Stavko-kazi, zdraž - barji, orožniki, deputyi in detek¬ tivi, kakor tudi osebe, ki ne vidi¬ jo ali ne slišijo dobro, dalje osebe z enim očesom, ali z eno nogo ali eno roko in osebe, ki so bile radi zločina obsojene v državne jetni- šnice, se ne sprejemajo v Zvezo. 16. Ostane, le lestvica dedičev se spremeni v sledeči razdelek: 1. Članovi ženi, zakonskim in nezakonskim otrokom. 2. Članovim st-arišem. 3. Članovim bratom in sestram, ako teh ni pa pol bratom in pol sestram. 4. Staremu očetu in stri materi. 5. Nečakom in*nečaki'njain. 6. Članovim bratrancem in se - stričnam v prvem kolenu. 7. Članovim tetam in stricem. 8. Če pa teh ni pa komur hoče. 9. in 10. točka odpade. c) oporoka stane 25c. d) ostane tneizspremenjena. e) se glasi: V slučaju, da kateri član '.zgubi polico, ali da mu kako drugače zmanjka, mora pred jav¬ nim notarjem izgubo iste pod pri¬ sego potrditi in to notarsko potr¬ jeno poročilo poslati na gl. tajni¬ ka z natančnim zapiskom oporoke. Tajnik mu na to izdela novo poli¬ co, kar se računa 25c. f) ostane neizpremenjena. Pri Sv. Tomažu je bilo žegnanje in po strodavnem običaju so se v gostilni stepli, točno o’b pol peti popoldne, kakor še vselej, kar pomnijo najstarejši očanci. Ob pol šesti je krčmarjev sin - ček pritekel na orožniško postajo in rekel: “Prosim, naj gredo hitro na po¬ moč, pr nas se tepejo že celo uro.” “Zakaj pa te oče ni prej sem po slal,” je vzkliknil postajevodja in se pripravljal na odhod. “Ja, prej je naša stranka zma¬ govala,” je dejal fantek; “zdaj pa zmagujejo liberalci, pa so oče rekli: pojdi hitro po orožnike...” Kaj bi pa rada vedela? Rada bi vedela, kaj sem bila jaz prej orodno sem postala tvoj otrok. Mali oglasnik. Podpisani prosim, da poravna Jos. Seršen, rodom iz Grada pri Cerkljah, Gorenjsko, takoj svoj dolg pri meni. Skrival si se mi več mesecev, sedaj pa sem vendar zve¬ del za tvoj naslov. Ako mi ne poš¬ lješ v kratkem, boš imel velike ■stroške še posebej. Frank Galoit, Box 32, Beaver, Wis. IŠČE SLUŽBE. izurjen v mesarski stro- Mesar ki, bodisi v klanju vsakovrstne ži¬ vine, kakor tudi v sekanju mesa. V tej deželi biva šele nekaj mese¬ cev, govori slovenski in nemški. — Natančneje se poizve v našem uredništvu ali pa: Jakob Peterka, Box 327, Aurora, Minn. .■■VB.V.B/SlEatS Fbr the Guest makes him NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni £ vsem Slovencem jju Mmucbuu, cia aem glavni proda-i 1 ljiše, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, terSl C > stopmk štirih naj večjih Insurance Company. Zav a Jh m K in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise z ^ '»še vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko iz. sploh vsa notarska opravila. _ la ®Trop 0 . Max Volčanšek Telephone 104 Grant Ave. Eveleth, Ml „ feei at home 1 Theo.Hamm Breving Company PAUL . MINN NAZNANILO. Kdor hoče puške od $6.00 na - prej, ali šivalne stroje od $26.00 naprej, ali najfinejše 25 let jam- eene britve od $2.00 naprej, naj se zglasi pri podpisanemu. — Po¬ pravljam puške, samokrese, šival¬ ne stroje ter brusim britve, nože in sploh vse rezilno orodje. Za de¬ lo jamčim. V popravilo mi lahko pošljete tudi po pošti. — Pišite mi in Vam natančno pojasnim pisme¬ no. — Edina slovenska trgovina te stroke v Ameriki. Za eenj. na- ročbe se priporoča K. Banzon, 6120 St. Klair Ave., Cleveland, O. JAY W. ANDERSON, Ageni. 352 W. Michigan St., Duluth. Minn. — Phone- Grand 1800. Fajmoštar Jaka je začutil, da. z njegovim zdravjem ni vse v redu in ker domače “arcnije” niso nič pomagale, se peljal v Ljubljano poiskat mnogo priporočenega zdravnika. Dovolite, velečestni gospod žup¬ nik, je dejal zdravnik, da vas vprašam, koliko vina na dan popi¬ jete Najmanj pet litrov, časih pa tu¬ di še nekaj kozareev več. Ali tudi kadite? Dopoldne tri kube, popoldne pa štiri vržinke. Če hočete postati zdravi, go - spod župnik, morate pustiti pija - čo in kajenje. Hvala, je rekel župnik, vzel svoj klobuk in se zmaja je z glavo od¬ pravil za odhod. Oprostite, gospod župnik, je hi¬ tro dejal zdravnik, za svet, ki sem vam ga dal, dobim pet kron. Bežite no, je mirno odgovoril fajmošter Jaka, saj jaz vašega sve ta ne sprejmem. CONRAD & HARD POGREB - NIKA IN KONCESIONIRANA MAZILCA. Wau- kegan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po- j grebe in svatbe vedno na razpolago. | Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, 115 So. Genesse St., Wuakegan, 111. Tel. št. 732. Slovencem in Hrvatom v Waukegan in okolici priporočamo našo dobro znano trgovino z železnino, brit¬ vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬ di kleparska dela. Cene zmerne. PETROSHIUS pogrebnik, J. A. i * itiriuuiiuo 12 ioth st. No. Chicago 111. Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. JOSIAH COLLINS pogrebnik in zalagatelj o- kvirjev za slike, SO. RANGE, MICK. Tel. št. 766 J. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar potrebujejo po - grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. A. RYNKSES, sta*, st. premogom near 22ntl St., North Chicago, pisarna 1007 Marion St. Zaloga vsakovrstnega premoga in drv po najnižji ceni. — Posebno se priporoča Slovencem in Hrvatom za obila naročila. Tel. št. 585 RES DOBRA ZEMLJA. Ker so bili naši rojaki ponovno ociga- njeni in očifutarjeni ter zapeljani po ne¬ katerih zemljiških agentih v Chicagi, na podlagi neresničnih poročil, in ker zaradi tega rojaki v svojo lastno škodo nimajo zaupanja tudi v poštena podje¬ tja, izjavljamo mi na tem mestu, da po¬ vrnemo vsakemu rojaku, ki pride gledat našo zemljo ter pronajde, da smo mu po¬ ročali neresnico, vse potne stroške in vso zamudo časa. Jera Macafura je dobila v me¬ stu službo pri vladnem svetniku. Gospod vladni svetnik je imel si¬ na, ki je popustil študiranje in se posvetil gledališču ter postal ime¬ niten tenorist.Toda vladni svetnik se s tem ni mogel sprijazniti in je večkrat govoril o tenoristu kot o svojem izgubljenem sinu ter ga ga sploh ni pustil v hišo. Nekega dne pa je na stanovanju pozvonilo in ko je Jera odprla vrata, je stal pred njo tenorist. Je¬ ra ga je dobro poznala, a se je delala, kakor bi ne vedela, kdo da III. poglavje. Predno se določi pristopnina in asesment se razpravlja o razredni usmrtnini in bolniške -podpore. Po daljši in stvarni debati se sprej mejo sledeči razredi usmrtnine: I. razred $250.00 usmrtnine, II. raz¬ red $500.00 usmrtnine, III. raiz- red $1000.00 usmrtnine. In sicer z dodatkom, da v slu¬ čaju, da ne pride do združitve slov. organizacij, da razrede po Naša zemlja: črnikasta, mastna in ne¬ navadno rodovitna, brez peska in moč¬ virja. Dovolj zdrave in dobre vode. šte¬ vilni potočki teko čez našo zemljo. Pod¬ nebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine je v slovenskih rokah; slov. državna šo¬ la; pošta, prodajalni, postaja, cerkev blizu. Delavnica za konserviranje ku¬ mar ter mlekarna blizu. Pridelki se lahko in dobro prodajo. Mesto z okroglo 1000 prebivalci blizu. Skratka: zemlja na Wiliardu, kjer se je že naselilo do 100 rojakov, a kupilo skupno nad 150, je najboljša, kar se je prodaja med Slo - venci, zato jo kupujejo tudi taki rojaki, ki so vsi ogledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemlja. Cena: $18.00 aker, ne več ne manj. Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v našem slovenskem opisu Willarda s sli¬ kami. Pišite še danes ponj na: ADRIA COI.ONIZATION CO., 322 Reed St., Mil- waukee, Wis. — Ig. Kušljan in L. Za - krajšek, upravnika. Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogle - dan j e, ker se lahko na lastne oči prepri¬ čate kaj in kako raste na naši zemlji. — Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem za¬ stonj krav, strojev in tudi ne lotov, ker vse to stane denar, katerega mora pla čati kupec iz svojega žepa zato, da ga drugi lažje preslepe; torej v svojo škodo. Mi prodajamo dobro zemljo po nizki ce¬ ni, zemljo, na kateri more farmer ugo¬ dno živeti ter lepo napredovati. That’s ali! — FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - MINN. ■ 0 rvi 171 K slučaj' rth Glavnica ----- $500.000. Preostanek in nerazdeljen iP n W : ?eua ar ’ )P et i# bo v i za ' dobiček-$1,550.000. azpravD 3 V to banko vlaga država svo}e vrednosti. , v- teku imaj [90 dn 1 v opravicer 19 Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. SMODKE NAJFINEJŠE KAKOVOSTI Z GRBOM SLOVENSKE DELAVSKE POD¬ PORNE ZVEZE, IZDELANE IZ NAJFINEJŠEGA TOBAKA. DVOJE VESI PO 5 CENTOV IN 10 CENTOV. know that its delicious flavor is beyond comparison. Find out for jrourseif. Order frcm FRANK VERANTH JOHN GOTJZE. EL7, MINNESOTA. ^ MlliilllAllllrriiiimiiiniKimiininOnTOiriTIMIiiili^ SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI ZAVETIŠČA V AMERIKI. je. Kaj -bi radi? je vprašala. Z mojem očetom bi rad govoril, z gospodom vladnim svetnikom. Jera je pogledala tenorista od nog do glave, potem ga je pusti¬ la pred' vratmi in je šla v sobo ter gllasno zaklicala: Gospod vladni svetnik, ta izgub¬ ljeni sin se je naj del — ali ga pu¬ stite notri? Mala Lizika se je ves dopoldne smukala okrog telefona. Končno je poklicala mamico. Ti mamica, ali imajo v nebesih tudi telefon? Ne, Lizika! Kaj bi pa rada? Jaz bi rada Boga nekaj vpra¬ šala. POZOR, ROJAKI! Dobil sem American Exchange ^^Bank' VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo Y 0 žne liste. 3°| 0 obresti od vlog. Washingtona za svoja zdravila se- rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko¬ ristna. Po dolgem ea - su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno popolno zra¬ stejo, ne bodo več izpadali in ne osi¬ veli. — Ravno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križieah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in tjzebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. JPišite po cenik, katerega pošljem zastonj. •— JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. JNt To St.Paul Minneapous and Chicago Milwaukee SPJL.ENDID TRA1\ Electric Liglited. Vacuurn Cleaned. TICIvET OFFICES: DULUTH—J. P. Gearey, D. P. A. City Office, SpaJdlng; Hotel block. Depot, corner Superior St. and Sixth Ave. ^ West. s SUPERIOR—J. D. Morrissej, G. A. City Office, 823 Tovv- er Ave. Depot, corner Wtn- ter St. and Ogrden Ave. Za obilna naročila se priporočani ysem slavnim društvom Slov. De¬ lavske Podporne Zve_e. Blago razpošiljam na vse kraje pofitnine pro¬ sto. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIM! MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio. služboch ^kodovani :'p*odovar [11 dni po- di dokler se < jjaleu nezj lužbodajalc iore službo pravočasno je oprosti le 'predsodka. < joftenee, ali sode prej na iejstva ali pi iiije, zvijače lopnita, pot Ite dokaže, < I odvisnih < ji se znesek ivlja -dok 'dnev Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vesir Si Si Si Si m Si s; Si Si ® vene zmerne, posirezoa sonetna, namena ^ - jo tudi na dom ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA Za mnogobrojen poset in naklonjenost se uljudno priporoča* IVI A T H. V I D A S, slovenska trgovina , ,» Telefon o* X Si Si Si Si Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenin rojakom in slovenska gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure¬ jeno in bogato založeno grocerijsko trgovino. V zalogi ima občeznano “Gremo” moko; dalje j daje krmo za živino , kakor: oves, koruzo, mrvo in s!am c Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavi]^ 1», katere samemt zastopati $ zaznam iJteri i ma sic ® se ,zi •Maščeneu ia ®i, ali , 8eer na ni Si biwabik, minn. Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Ifi® lfia i se gh (Tukaj bereby New Dulull' bo glavni trgovski in najboljši stanovski kraj okoli j® ^ katera bo stala $ 25, 000, 000., in kateri se bo pridruz S j \ jf, ^ to bra S&* '»i xera Do stala $ 25, 000, 000., in kateri se do go drugih tovarn. V New Duluth kupujejo lote boljs in kjer se naselijo ti tam se cena dvigne. d uliJ h t»t LASTIMO IN PRODAJAMO LOTE V NEW * ^ ^ o«- od $ 350 naprej na lahka odplačila. Oglejte si krajD ’ joto, dite izvrstno bodočnost, katero ima New Duluth, jjnlad 1 cine izvrstno DocLocnost, katero ima JNew • uu . D« 1 " in Vaš denar Vam bo prinesel obilnih obresti. je vodovod, elektrika, cevi za plin, kolodvor, P° s “' jj e ljudska šola, tja pride električna železnica, iu 21 ška cerkev. _ PRODAJAMO SADNE FARME V BAYFIELD CO, i« o a -i- _ -i , .. . ~ . , , • • mesta- _ le 30 milj od hitro rastočega muu».. Oglejte si pridelke, če ste namenjeni ilovka, pogozdeno. ' — .. ptn 111 industrijskega ® eS p e šč f5 ‘ • • kupiti farm«- prodajamo PAROBRODNE LISTE ^ d za vse prekomorske družbe v staro domovino m 1 movine v Ameriko. Pošiljamo denar hitro in ceno. Pojasnila v slovenščini. _ JOHN GONSKA 3 SO. 5 AVE. WEST (BLIZU DIPE) J er je ir šareče (tuk a j ‘"Hat 40 0>i v ^ Ni i,S H “ ef t th ha; e t ati 0'b i tok S