Št. 285 (15.387) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Ggvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi. _____________________
TRST-Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382
CH)AD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190
1500 LIR
POSTNNA PLAĆANA V GOTOVN SPB. IN ABB.POST.GR. 1/50%

CISALPINA
GESTIONL,
P^-llAP BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DvJKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ČETRTEK, 26. OKTOBRA 1995
Slaba popotnica ideji o sredini
Mn.F. ŠETINC
V Sloveniji se stvari okoli referenduma o odvzemu državljanstev poCa-si razčiščujejo. Sedaj gre le Se za to, kdo bo iz odnosa do že v samem začetku propadle pobude iztržil veC predvolilnih političnih točk. Najbolj se bo morda obrestovalo Združeni listi; ki je reagirala prva in najbolj odločno. S tem ji je-uspelo iztrgati zastavo iz rok LDS, dasiravno je slednja nekoC igrala avantgardno vlogo pri sprejemanju »spornega« 40. člena zakona o državljanstvu. LDS se je bolj kot »naravna nesreča« legalistiCno doslednega SkolCa, ki je moral uradno sprožiti postopek za neko nečloveško in protipravno bedarijo, maSCevalo pomanjkanje kolektivnega razmisleka in odločanja, zaradi Cesar je zamujala pri sporočanju zavračanja »lapenovske« pobude.
Toda bolj kot to so zanimive reakcije desnih strank. KršCanskodemok-ratska zavrnitev, ki je skoraj usklajeno sledila izjavi Škofovske komisije Pravičnost in mir, je dala razsežnost načelnosti njihovemu »desnemu pragmatizmu«. Čeprav se pobuda Lapa in kolegov giblje v tistem ideološkem polju, ki ga je na Slovenskem odločilno zakoličil Janša in katerega sestavina je tudi odnos do »novih« državljanov kot nekakšne pete kolone »starih« strank, je mračno nezaupljivi Vodja hipoma dojel vso trhlost naskoka na domnevno volilno telo LDS in ZLSD - in obmolknil, CakajoC na ustavno sodišCe. Sedaj, ko je zadeva očitno že propadla, ni težko uganiti, kdo bo po običajnem »janSevskem« vzorcu žrtveni kozel; Lap bo proglašen za aktiviranega krta udbomafije...
SLS se je edina od »resnih« strank postavila v bran referendumu, Čeravno z zmedenim ekvilibri-ranjem med zavračanjem mednacionalne nestrpnosti in podporo globalni reviziji državljanstev. S tem je Se enkrat potrdila protislovnost med v zadnjem Času naravnost agresivnim deklariranjem zmernosti in dejanskim radikalizmom pri posameznih političnih vprašanjih, kar je mogoCe pripisati tudi notorični omejenosti intelektualnega potenciala stranke. To pa je slaba popotnica ideji o koaliciji »prave sredine«, ki naj bi po volitvah na oblasti združila LDS, SKD in SLS...
■	Motfeijevo letalo zrušila
I bombna eksplozija
RIM - Letalo, v katerem je 27. ok- usodnem poletu s Sicilije v Milan, tobra 1962 pri Milanu umrl pred- Nova preiskava (prejšnjo je sodst-sednika Enija Enrico Mattel, je zelo vo arhiviralo pred 20 leti) temelji tu-verjetno raznesla bombna eksplo- di na pričevanju Tommasa Buscette, zija. Do tega zaključka so prišli izve- po katerem je atentat na Matteija or-denci, ki so po naročilu državnega ganiziral italijanska mafija na zahte-tožilstva iz Pavie pregledali posmrt- vo ameriške. Mattel je moral umreti, ne ostanke Matteija, njegovega pilo- ker je prizadel interese nekaterim ta, in novinarja, ki ga je spremljal na ameriških gospodarskih krogov.
Na 3. strani
I	Bosanci skrivaj čez mejo
I Štirje Slovenci v zapor
MILJE - Karabinjerji so v noči na Nemčijo, verjetno pa bodo ostali v sredo prestregli skupino bosanskih Italiji.
beguncev, ki so nezakonito preko- Karabinjerji so vodili preiskavo raCili mejo med Slovenijo in Ita- dober mesec dni. Izsledili so tudi lijo, in aretirali štiri slovenske vodjo organizacije, ki skrbi za pro-državljane, ki so organizirali pre- tizakonite prehode ljudi z Vzhona stop meje. Sedem beguncev je na Zahod. Aretiranci so obtoženi plačalo vsakemu »tihotapcu« po 2 združevanja v zločinske namene in tisoč mark. Namenjeni so bili v spodbujanja priseljevanja.
Na 7. strani
RIM / PO DVODNEVNI DEBATI O NEZAUPNICI V POSLANSKI ZBORNICI
Danes odločitev o usodi Dinijeve vlade Premier preprečil napad na Scalfara
Bertinotfi ponuja levi sredini volilni dogovor, toda voditelji Oljke pogovor ostro odklanjajo
r-lNOV KORAK K SAMOUPRAVlh
Palestinci se veselijo
VVASHINGTON, AMAN - Jaser Arafat pričakuje, da bo neodvisna palestinska država ustanovljena Cez dve leti. Omogočil naj bi jo mirovni sporazum, ki sta ga PLO in Izrael v VVashingtonu podpisala septembra. Jenin, mesto na Zahodnem bregu, je od vCeraj že pod palestinsko oblastjo in večina arabskega prebivalstva se samouprave veseli kot osvoboditve Palestine, čeprav se mu življenjski standard zaradi tega še ne bo izboljšal.	Na 18. Strani
RIM - Poslanska zbornica se bo danes izrekla o usodi vlade Lamberta Dinija. Ce bo prodrla nezaupnica, za katero sta se opredelila Kartel svoboščin in Stranka komunistične prenove, bo premier moral odstopiti in Italiji se obetajo takojšnje predčasne volitve z ostrim spopadom med Kartelom svoboščin in levo sredino. A tudi Ce vlada ne bo poražena in bo prevladala leva sredina, stanje ne bo rožnato. Večina, na katero bo lahko računal premier, bo še manjša, Kartel svoboščin pa bo stopnjeval kampanjo o »prekuciji«, ki naj bi jo dokazoval prav izid tega glasovanja.
Klima v državi je napeta in kot vselej napetost spremljajo zastrupljena jabolka. Tak nagniti sadež je sproščal strupe tudi vCeraj v poslanski zbornici, ko so se zaCele širiti govorice o pritiskih predsednika republike Scalfara na poslance, da ne bi glasovali za nezaupnico. Na te glasove sta se takoj obesila predstavnika kartela Giampiero Broglia (FI) in Maurizio Gasparri (NZ). Toda premier Lamberto Dini ju je takoj odločno zavrnil in »izzval kogarkoli naj dokaže utemeljenost takoh podtikanj«.
Kartel svoboščin je skušal s politiko »palice in korenčka« prepričati premiera, naj odstopi, saj bi mu v tem primeru jamčili ponovni premierski mandat. Toda Dini je odločno zavrnil. Dejal je, da je na pogovor pripravljen, vendar ne »pod grožnjo resolucije o nezaupnici«.
Medtem se je stopnjevala tudi napetost med SKP in levo sredino.
Na 2. strani
NEW YORK / NAJVEČJI VRH V ZGODOVINI
Končane proslave 50. obletnice OZN
Francoski
vojaki
napadli
Altair
NEW YORK - Včeraj se je po treh dneh zasedanj končala slovesnost ob 50. obletnici Združenih narodov. Ob koncu zasedanja so predstavniki 185 Članic svetovne organizacije sprejeli deklaracijo, v kateri so se zavzeli za učinkovitejše delovanje organizacije, ki naj bi bila v prihodnjem stoletju resnično kos svetovnim problemom.
VeCina govorcev je v svojih petih minutah pred Generalno skupščino spregovorilo predvsem o aktualnih dogodkih v mednarodni skupnosti, kot so vojna v BiH in jedrski poskusi. Ameriški predsednik Clinton se je med drugim sestal tudi s hrvaškim
voditeljem Tuđmanom in predsednikom BiH Izetbe-govicem. Slednji je kritiziral mednarodno skupnost zaradi njene neučinkovitosti pri preprečevanju konflikta v BiH. Pokazalo pa se je tudi, da se je spreme-
nila nekdanja pohtična logika, saj so se diktatorji navduševati nad demokracijami, kapitalisti so dvorili komrmistom, Arabci io Židje pa so ploskati drug drugemu.
Na 15. in 18. strani
BRINDISI - Francoski vojaki z rušilca Duplebc so vCeraj napadli ladjo mirovniškega gibanja Greenpeace Altair, ki je protestirala proti francoskih jedrskim poskusom. Nanjo so odvrgli šest solzilnih bomb, nato so jo pognati v divjo vzvratno plovbo, ki se je končala s treskom v bankino.
Zunanja ministrica Agnellijeva je sinoči že poklicala francoskega odpravnika poslov, da bi protestirala zoper poseg v italijanskh vodah.
Na 3. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Letos slabši pridelek grozdja
Vinogradniki iz Furlanije-Julijske krajine so letos v svoje kleti pospravili do 30 odstotkov manj grozdja kot lani.
Stran 5
Delavci Aquile nočejo na cesto
Sindikat se pogaja za priznanje mobilnosti 26 delavcem bivše žaveljske rafinerije, ki jim bo decembra zapadla dopolnilna blagajhna.
Stran 6
Trst: pobude SKP in DSL
Tržaška SKP bo nocoj ocenila vsedržavna politična dogajanja, DSL pa se že pripravlja na volitve.
Stran 6
Volitve v šolske zborne organe
V nedeljo in ponedeljek bodo starši in višješolci izvolili svoje predstavnike v področne oziroma zavodske šolske svete.
Stran 7
Šolski skrbnik o šoli Trinko
Goriški šolski skrbnik je slovenski delegaciji potrdil, da bo sedanja namestitev šole Trinko začasna, z občine pa še ni vesti, da bi izbrali dokončno lokacijo šole.
Stran 11
PRIMORSKI DNEVNIK
Solidarnost županov okoliških občin s PD
Podpisani župani občin tržaške pokrajine z zaskrbljenostjo sledimo dogajanjem v zvezi s krizo Primorskega dnevnika. Tako kot njegovi bralci se tudi mi zavedamo neprecenljive vloge edinega slovenskega dnevnika pri informiranju naših ljudi. Nas še posebej skrbi, da bi ne prišlo do okrnitve že itak šibkega poročanja o delovanju naših uprav, o uspehih ter težavah, s katerimi, se vsak dan ukvarjamo.
Zato izražamo tudi v imenu vseh naših občanov novinarjem in ostalim uslužbencem dnevnika vsestransko podporo v njihovih prizadevanjih ter naše nasprotovanje takim sanacijskim ukrepom, ki bi imeli za posledico zmanjšanje števila strani, števila izdaj itd.
Istočasno apeliramo na odgovorne dejavnike znotraj manjšine ter na italijanske in slovenske oblasti, da poiščejo take rešitve, ki bodo dolgoročno omogočile ne samo obstoj ampak tudi nadaljnjo rast dnevnika.
Obvezujemo se, da bomo, v mejah naših pristojnosti, skušali prispevati za rešitev tega vprašanja, kar je v korist ne samo tukajšnji slovenski narodnostni skupnosti, ampak celotnega prebivalstva.
Tamara Blažina - Zupan občine Zgonik
Giorgio Depangher - Župan občine Devin-Na-brežina
Aleksij Križman - Zupan občine Repentabor
Sergio Milio - Zupan občine Milje
Boris Pagnerc - Zupan občine Dolina
Zaskrbljenost Goriške občine
membno informativno vlogo Primorskega dnevnika v goriški stvarnosti in opozoril, da bi njeno nadaljnje krčenje pomenilo dodatno siromašenje celotnega goriškega prostora. Zato je predlagal, naj bi občinska uprava in občinski svet - podobno kot pred nedavnim že za italijanska dnevnika “II Piccolo” in “Messaggero veneto” -podprla prizadevanja za ohranitev neokrnjenega dnevnika Slovencev v Italiji.
Zupan Valenti je sprejel predlog. Poudaril je zlasti problem zagotovitve delovnih mest in dejal, da je Goriška občina na strani osebja Primorskega dnevnika kakor tudi omenjenih italijanskih dnevnikov.
Goriška občinska uprava je solidarna z novinarji, tiskarji in uslužbenci Primorskega dnevnika v njihovih prizadevanjih za ohranitev delovnih mest. Izjavo v tem smislu je dal predsinoci na seji občinskega sveta goriški župan Gaetano Valenti na poziv slovenskega občinskega svetovalca DSL Igorja Komela. Komel je opozoril upravo in občinske svetovalce na težko krizo, ki jo preživlja Primorski dnevnik. Finančne težave založniške hiše, je opozoril, ne ogrožajo samo delovnih mest osebja, ampak sam obseg in informativno vlogo časopisa, ki je dragocena zlasti v tem obmejnem prostoru. Komel je še posebej podčrtal po-
»Ošibitev PD kulturna sramota«
Kolegom Primorskega dnevnika, ki spet preživlja hudo krizo, izrekam vso svojo solidarnost. Globoko sem prepričan, da bo novinarska zbornica tako na deželni kot na vsedržavni ravi naredila vse, kar je v njeni moCi in pristojnosti, da bo slovenska narodna manjšina v Italiji ohranila svoj edini dnevnik. Prav tako sem prepričan, da bi samo njegova ošibitev pomenila kulturno sramoto za celotno družbo, sredi katere živi tudi naša narodna manjšina.
S tem soglaša, kot sem imel priložnost ugotoviti tudi v teh dneh, velika večina Vsedržavnega sveta novinarske zbornice v Rimu, s predsednikom Petrino na Čelu.
Kar se mene tiče, Vam zagotavljam, da sem vedno na razpolago za sodelovanje pri vseh pobudah, ki jih še načrtujete v obrambo Primorskega dnevnika.
Drago Legiša
član Vsedržavnega sveta novinarske zbornice v Rimu
Solidarnostna izjava Odbora za ohranitev Stadiona 1. maj
zavedamo pomena časopisa za nas vse. Se najbolj se zavedamo pomena dnevnika, prav v dneh ko ne izhaja. Brez pomoči in pozornosti Primorske-ge dnevnika tudi naše akcije ne bi bile dosegle učinka, ki so ga dosegle,« je v imenu odbora povedal dr. Renato Stokelj.
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Trstu so člani Odbora za ohranitev stadiona 1. maj izrazili solidarnost našemu dnevniku.
»Razumemo zaskrbljenost uslužbencev in novinarjev nad usodo Primorskega dnevnika in njihovih delovnih mest. Zaskrbljeni pa smo tudi mi, ker se
RIM / DANES GLASOVANJE V POSLANSKI ZBORNICI
Dini odločno zavrnil predlog, da bi odstopil
Storace je segel v roko Vendoli
RIM - Poslanci se bodo morali danes izreči o usodi Dinijeve vlade. O tem, ah naj tehniki še krmarijo italijansko ladjico, bo odločala pešCica glasov. Kot se najpogosteje dogaja, razprava v poslanski dvorani ni pokazala bistvenih premikov. Diskutanti so -sicer vsak z nekoliko drugačnimi poudarki - v bistvu razvijah že znane teze svojih strank. V teh razpravah ni bilo nobenih pomislekov, nobenih javnih odstopov.
V	dvorani ni manjkalo napetega vzdušja, toda klima je bila manj živčna kot včeraj. Verjetno tudi zaradi dejstva, da prisotnost v poslanskih klopeh ni bila zelo visoka, medtem ko so bih zelo dobro zasedeni kavči v predverju. In tu je tudi prišlo do edinega resnejšega incidenta, ko je vročekrvni trridentin-ski senator Severne lige Erminio Boso skušal brcnih izzivalnega predsednika poslanske komisije za kulturo Vittoria Sgarbija.
V	dvorani ni manjkalo zastrupljenih jabolk, še zlasti je odjeknilo namigovanje na domnevne poskuse pristiska s Kvirinala. Toda predsedujoči Lu-ciano Violante kljub temu ni imel zahtevnega dela. Diskutante je prekinil samo dvakrat. Prvič prav Bro-glio, ko se je obregnil ob predsednika republike (predstavnik NZ Maurizio Gasparri je bil veliko bolj diplomatski), nato pa predstavnika Severne lige Pe-trinija, ki je označil kot »tolovaja« bivšega ministra Mancusa.
Začasna sorodnost političnih interesov med Stranko komunistične prenove in Kartelom svoboščin je tudi omogoCha zbližanje med predstva-nikom SKP Nickyjem Vendolo in vročekrvnim glasnikom NZ Francescom Storacejem. Ko je pred nekaj tedni zbornica potrdila izvohtev Vendelo je Storace razkačeno grozil poslancu SKP in skušal obračunati z njim. Vendola, ki je včeraj poudaril, da bo glasoval za nezapnico, je to utemeljil s trditvijo, da »noCem meriti obsega Storacejevega prsnega koša, ampak dojeti, zakaj je tako popularen v rimskem predmestju«. »Nisem v zadregi, Ce glasujem skupaj s Ustim, ki me je opsoval zaradi uhana,« je še dodal predstavnik SKP. In Storace se je takoj nato povzpel h kolegu ter mu »toplo stisnil roko«.
V	predverju so medtem merili preroške sposobnosti »vedeževalci«. Predsednik progresistiCne skupine Luigi Berlinguer je zagotavljal, da bo leva sredina zmagala, medtem ko je na drugi strani prisegal na zmago Dinijevih nasprotnikov Peppino Calderi-si, ki je upošteval zagotovila vseh komponent Kartela, da bodo glasovali strnjeno. Kdo je jasnejši »videc«, bo pokazalo današnje glasovanje.
RIM - Poslanska zbornica bo danes odločala o usodi premiera Lamberta Dinija in njegove vlade. Pred glasovanjem poslancev bo predsednik vlade spregovoril v repliki in zelo verjetno bo tudi od njegovega izvajanja odvisno, na katero stran se bo prevesila politična tehtnica. Ce bo prevladala desnica, ki skupaj s Stranko komunistične prenove hoče zrušiti vlado, bo Italija - kot ocenjujejo tudi tuji poročevalci - na robu kaosa. A tudi Ce bo nezaupnica zavrnjena in bo Dini ostal v sedlu, njegov položaj ne bo zavidljiv, kajti Kartel svoboščin bo še zaostril ofenzivo, Ceš da je glasovanje dokaz prekucije, ki je predsednik republike Scalfaro ne sme dovoliti.
Klima je napeta in na politični šahovnici so novinarji priCa potezam in protipotezam, ki težijo predvsem k premiku tiste pešCice glasov, ki lahko odloča o zmagi enih in porazu drugih. In kot vedno v Italiji - še posebej pa v zadnjih časih - spremljajo napetost in taktične poteze zastrupljena jabolka sumničenj, govoric in podtikanj. Tako zastrupljeno jabolko je vCeraj dopoldne sproščalo strup v razpravah diskutantov desne sredine. Zrno suma je zasejal predstavnik Forza Italia Giampiero Broglia, ki je vprašal premiera, ali je res, da je predsednik republike pritiskal na nekatere poslance in jih skušal prepričati, naj glasujejo proti nezaupnici. Tudi Finijev sode-
Romiti: Kaos nevaren za demokracijo
RIM - Najprej je treba odobriti finančni zakon, šele nato so lahko volitve. To je soglasno stališče zveznih sindikatov Cgil, Cisl in Uil. Trije tajniki - Cofferati, Lariz-za in D’Antoni - so vCeraj na robu zasedanja Bussiness inter-national poudarili, da je finančni zakon potreben za gospodarsko upravljanje države, čeprav ga je mogoCe seveda popraviti izboljšati.
Istega zasedanja se je udeležil tudi pooblaščeni upravitelj
Fiata Cesare Romiti, ki je predvsem obžaloval veliki kaos, ki vlada v italijanski politiki. Resnična nevarnost po njegovem ne predstavljajo akutni trenutki krize, kot je sedanji, pač pa bolj ali manj eksplicitni poskusi, da bi ustavili proces bipolarizma in se vrnili k staremu sistemu. Prehod k staremu k novemu sistemu traja že tri leta, je ugotovil Romiti, in ne more trajati v nedogled, kajti sicer bi bila v nevarnosti demokracija.________________
lavec Maurizio Gasparri je namigoval, da »nakupno kampanjo v korist sedanje vlade« bi lahko vodili celo s Kvirinala, njunemu zgledu pa so sledili še drugi diskutanti. Vsem je predsednik vlade odgovoril tik pred opoldansko prekinitvijo seje. »Najodločneje demantiram, da bi predsednik republike skušal kakorkoli pritiskati na katerega od poslancev,« je dejal Dini in dodal, da »izzivam kogarkoli, naj pove dejanske primere pritiskov in ljudi, ki bi se takemu poslu udinjali«.
Kartel svoboščin se je opredelil za politiko »palice in korenčka«. Se najbolj odločno je to politiko vCeraj poosebil predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki je obljubljal Diniju zopetni premierski mandat, v primeru, da bi odstopil, grozil pa s političnim koncem, Ce bo izzival glasovanje. In vzporedno je Fini brutalno pritiskal na predsednika republike. Toda na pritisk je Dini odgovoril zelo jasno: vlada je tudi pripravljena na dialog, vendar pod pogojem, da Kartel umakne nezaupnico.
Na drugi srani je leva sredina jasno poudarila, da so v primeru padca Dinijeve vlade, takojšnje volitve nujne. Tudi to je bil psihološki pritisk na nasprotnike, saj se marsikateri poslanec Kartela boji, da ne bo spet izvoljen. Bivši minister Roberto Maroni pa si je prevzel nalogo, da se pogovori z bivšimi pripadniki Lige.
Odločitev bo padla danes.
Podjetnik Checchi na svobodi
CAGLIARI - Rimski turistični podjetnik Fer-ruccio Checchi je spet doma. Ugrabili so ga 18. maja letos v letoviščar-skem naselju Palmasera blizu sardinskega mesteca Gala Gonone, karabinjerji pa so ga vCeraj malo pred šesto mo popoldne našli v težko dostopni dolini Lanaittu nedaleč od kraja Oliena in ga s helikopterjem odpeljali v Nuoro. Svojcem 65-letnega možakarja ni bilo treba plačati nobene odkupnine.
Podjetnik je bil menda ves čas zaprt v neki dobro zamaskirani jami. V soboto so karabinjerji ob pomoči drugih varnostnikov obkolili kakšnih pet kvadratnih kilometrov prostrano in skoraj neprehodno gričevnato območje, obroC pa tako sistematično krčili, da je bila tolpa prisiljena popustiti in na vrat na nos pobegniti brez ugrabljenca.
RIM / SKP VZTRAJA PRI SVOJEM
Bertinotli še verjame v sporazum z levim centrom
RIM - Fausto Bertinotti je še vedno prepričan v možnost volilnega sporazuma z levim centrom. »Prekinitev dialoga z nami bi bila huda napaka,« je dejal včeraj tajnik SKP v odgovor na ostre kritike s strani levosredinskega zavezništva. »Ce bo vlada padla, se bomo morali pripraviti na vohtve in se bo torej postavilo vprašanje poraženja desnice. In Ce levi center želi poraziti desnico, se mora povezati z nami.«
Nasprotnega mnenja pa je lider levosredinskega zavezništva Romano Prodi: »Ce Bertinotti menja stališče, bo dogovarjanje možno, drugače pa ne,« je odločno trdil. »Ze prej so bile med nami hude razlike, zdaj pa smo priče še sklepu SKP, da glasuje z desnico. Bertinottijeva strategija vodi k razsulu, Tia tej poti mu Oljka ne bo nikoli sledila.
Tudi tajnik DSL Massi-mo D’Alema je izključil
vsakršno možnost volilnega dogovarjanja s SKP, Ce bodo njeni predstavniki glasovali za nezaupnico Diniju. »Ce bo prevladala nezaupnica,« je dodal, »bosta zmagala Fini in Berlusconi, ne pa Bertinotti. Ze si predstavljam razne Storaceje, kako bodo od veselja poskakovali po stolib. Kaj pa Bertinotti? Se bo mar veselil z njimi, naslednjega dne pa sklepal zavezništvo z nami?«. D’Alema je še enkrat pozval SKP, naj se premisli. »Ce bo nezaupnica zavrnjena, bomo vseeno šli na volitve, toda na bolj miren naCin, s finančnim zakonom in z zakonom o “par condi-cio”«.
Toda Bertinotti vztraja pri svojem: »Nujno je, da gremo na volitve, nato bo treba sestaviti novo vlado in potem še finančni zakon. Upam,« je še dejal Bertinotti, »da bomo po volitvah imeti vlado, ki bo alternativna desni sredini.«
Predstavniki jadranskih dežel podpisali sporazum za uresničitev Jadranskega koridorja
ANCONA - Predsedniki in predstavniki sedmih italijanskih dežel ob Jadranskem morju so včeraj v Anconi podpisali spomenico o soglasju za uresničitev tako imenovanega »Jadranskega koridorja«. Zastopniki Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Emilije-Romagne, Mark, Abrucov, Moliseja in Apulije so se z njim obvezali, da bodo storili vse narazlicnih ravneh da bi se projekt uresničil Predvsem si predstavniki dežel obetajo prepričati odgovorne pri Evropski zvezi, ki je za projekte in preverjanje uresničljivosti naCrta že namenila en milijon ecujev ( dve milijardi lir), prav tako bi k naCrtu želeli pritegniti Se Grčijo.
Uresničitev koridorja, so poudarili v Anconi, bi-uskladil in racionaliziral ves sistem prometnih povezav med srednjo Evropo na eni ter Grčijo in Sredozemskim bazenom na drugi strani.
V Neaplju aretirali domnevne morilce novinarja Giancaria Sianija
NEAPELJ - Agenti neapeljskega letečega oddelka in komisariata so izpeljali Široko akcijo, v okviru katere so v kraju Tone Annunziata aretirali nekatere od domnevnih mandantov in izvrsilcev umora novinarja Giancaria Sianija, ki je bil ubit leta 1985. Agenti so aretirali, kot se je izvedelo, tri ali štiri osebe, ostalim, ki so v zaporu iz drugih razlogov, pa so ukrep o arestu le 'notifi-cirali. Med aretiranimi sta tudi bivši Zupan Tone An-nunziate Domenico Bertone (PSI) in bivši odbornik Umberto Caliendo (PSDI), arestu pa se je izognil Angelo Nuvoletta, sin pokojnega kamorističnega veljaka Lorenza. Aretiranca sta obdolžena združevanja kamorističnega kova in izsiljevanja.
RIM -Predsednik Enija Enrico Mattel ni umrl v letalski nesreči, ampak je bil žrtev bombnega atentata. Resnica prihaja na dan dobrih trideset let po tistem 27. oktobru 1962, ko se je Matteievo letalo zrušilo blizu Milana. Kaže, da so izvedenci, ki jih je imenovalo tožilstvo iz Pavie, ki vodi preiskavo, odkrilo na Matteievih posmrtnih ostankih sledove ekplozije.
Preiskavo, ki potrjuje sum vseh tistih, ki so v teh 30 letih poglobili zadevo Mattei, je poleti začelo tožilstvo iz Pavie. Razlog za zopetno odprtje preiskave, ki so jo prejšnji preiskovalci zadnjič arhivirali leta 1974, je bilo pričevanje mafijskega skesanca Tommasa Buscette. »Vem, da je smrt Enrica Matteia odredila Cosa nostra na seji svoje prve medpokrajinske komisije,« je povedal Buscetta sociologu in izvedencu za mafijo Pinu Arlacchiju v knjigi »Zbogom Cosa nostra«. Dodal je, da je umor predsednika Enija, ki se je spopadel s »sedmimi sestrami«, da bi zajamčil Italiji večjo neodvisnost v energetskih virih, naročila ameriška mafija, ker je Mattei s svojo politiko prizadel ameriške interese na Bližnjem vzhodu.
O možnosti atentata proti predsedniku italijanske naftne družbe, ki je krepko pogojeval italijansko politično življenje, se je veliko govorilo in pisalo, vendar sodstvo, ki je vodilo preiskavo, je ni nikoli resno upoštevalo. »2e leta 1963 sem na časopisu Secolo
Po tridesetih letih nekaj več jasnosti v primeru Mattei: predsednik Enija je umri zaradi bombne eksplozije, ki je raznesla njegovo letalo
Človek, ki je si je dimil izzvati jezo »sedmih sester
»Mnogi so bili zainteresirani, da bi zavrh dejavnost novega naftnega Napoleona.« Tako je med dragim v svoji knjigi o zgodovini naftnih družb zapisal Pulitzerjev nagrajenec Daniel Yergin. »Ker je spremenil Eni in njeno resorsko konponento Agip v svetovno silo, se je Mattei zameril mnogim, saj ni prizadel samo že uveljavljene naftne družbe (sedmerico sester), ampak se je spoprijel tudi z ameriško vlado in z zahodnim zavezništvom Nato, ko je po nizki ceni odkupil sovjetsko nafto,« je zapisal Yergin. Po njegovi oceni je treba med potencialne Mat-teieve sovražnike vključiti še francosko patriotsko teroristično organizacijo Oas, ki je bila zaskrbljena zaradi Matteievega odnosa do kolonializma prav v času, ko so v Sahari odkrih prva ležišča »črnega zlata«.
Mattei se je spoprijel s »sedmimi sestrami« že leta 1957, ko se je sporazumel s perzijskim šahom. Do tedaj je veljala praksa, da so države proizvajalke in naftne družbe porazdeljevale dobiček po ključu vsakemu 50 odstotkov. Mattei, ki se je moral boriti za tržišče in za uveljavitev italijanske naftne draž-
hp sp ip 7flr1nvnliil s	ndstntki.
Nekaj let potem je spet vznejevoljil ves zahodni svet, ko je kupil sovjetsko nafto. SZ Nikite Hraščeva je potrebovala konvertibilno valuto in je zato prodajala pod ceno svojo nafto, glavni kupec pa je bil Mattei. S tem je predsednik Enija zadal nov udarec naftnim družbam, obenem pa je vzbudil zaskrbljenost ZDA in zavezništva Nato, ki so skušale gospodarsko dušiti Moskvo. V istem obdobju je predsednik Enija prišel navzkriž tudi s Francijo. Mnogi so sumili, da je Matei navezoval stike z alžirsko osvobodilno fronto, da bi si zagotovil ugodnejše izhodiščne možnosti po proglasitvi neodvisnosti.
Z »nesrečo« 27. oktobra 1962 so bili odpravljeni številni »problemi«, ki jih je Mattei povzročal s svojim delom. Predsednik Enija je v petdesetih letih dejansko vodil italijansko zunanjo politiko, ki jo je pogojevalo kronično pomanjkanje surovin. Slo je za politiko, ki je bila pozorna do dežel v razvoju, M so jo podpirale tudi nekatere komponente tedanje Krščanske demokracije in ki se ni hotela povsem in brezpogojno prilagoditi smernicam enega od blokov.
ji
liil
r


XX dokumentiral, da je bil Mattei umorjen in da je na njegovem letalu eksplodirala bomba,« je povedal novinar in bivši misovski senator Giorgio Pisano. »Tedaj sem med drugim izpostavil neizpodbitno okoliščino: topoli na območju, na katerem se je zrušilo letalo, so bili nedotaknjeni. Ko bi se letalo zrušilo zaradi okvare in bi eksplodiralo po dotiku z zemljo, bi med padcem nedvomno poškodovalo drevesa in listje bi bilo zaradi ek-
splozije osmojeno,« je še povedal Pisano in dodal, da so nekaj dni po njegovem članku topole posekali.
Na tej osnovi je državni tožilec iz Pavie Vin-cenzo Calia začel novo preiskavo. Odredil je odkop posmrtnih ostankov Enrica Matteia, njegovega pilota Irneria Bertuzzija in novinarja VVilliama Mac Maleja. Tehnične preglede je zaupal turinskemu zavodu za sodno medicino in tehničnemu odelku kara-
binjerjev. Tehnična preiskava še ni končana, vendar vse kaže, da so raziskovalci odkrili v posmrtnih ostankih Enrica Matteia in ostalih žrtev »kovinske drobce, ki bi lahko imeli značilnost drobcev, ki jih povzroči ekplozija«. Turinski izvedenci so sklenili, da skušajo izslediti morebitne mehanske posledice eksplozije, ker je minilo preveč časa, da bi lahko še ugotovili kemijske sledi eksplozije.
Tudi karabinjerji, ki so
analizirali predvsem ostanke Matteievega letala, njegovo uro, ostanke torbe in naočnikov, naj bi zaključili, da so na teh predmetih vidne posledice eksplozije v letalu in ne izven njega.
Novico, da je tožilstvo v Pavii obnovilo preiskavo o smrti predsednika naftne družbe, je pred nekaj sporočil Matteiev nečak Angelo. Skupaj s sestro Rosangelo Angelo nadaljuje s prizadevanji Matteievega brata Umber-ta, ki ni nikoli verjel v te-
zo o nesreči in se je zavzel, da bi bile okoliščine smrti Enrica Matteia pojasnjene. Družina Mattei je bila namreč prepričana, da so »Številni sovražniki ubili Enrica« in da je bil vzrok njegove smrti splet političnih in gospodarskih interesov, ki jih je predsednik Enija oškodoval s svojo politiko. Vnuka sta se obrnila na sodstvo pred nedavnim, potem »ko je umrl politik, ki bi nama lahko velikom škodoval«.
Takoj po novicah o iz-
Na slikah: pod naslovom pokojni predsednik italijanske naftne družbe Eni Enrico Mattei, spodaj aktivisti Greenpeacea se umikajo brizgalkam francoske vojaške ladje Dupleix (telefoto AP)
sledkih izvedencev so novinarji skušali stopiti v stik s sodnikom Vincen-zom Scalio. Toda tožilca ni bilo v Pavii. Odpotoval je in marsikdo meni, da je bil namenjen v Turin na srečanje z raziskovalci zavoda za sodno medicino. Njegovi sodelavci so novinarjem zagotovili, da »nadaljujemo s preiskavo v vse smeri, čeprav doslej ni bilo bistvenih novosti. Nihče tudi ni hotel povedati, ali so preiskovalci koga vpisali na seznam preiskovanih oseb. »Kakršen koli bi bil moj odgovor, bi ga javnost lahko slabo tolmačila,« je dejal Sef tožilstva v Pavii Giuseppe Bruno.
Pred sedanjo preiskavo je sodstvo večkrat raziskovalo primer Enrica Matteia. Prva preiskava se je končala že nekaj dni po strmoglavljenju letala. Preiskovalna komisija, ki jo je imenoval tedanji obrambni minister Giulio Andreotti, je menila, da je šlo za nesrečo. Do podobnih zaključkov so prišli sodniki, ki so vodili preiskavo po ovadbi, ki jo je vložil Matteiev brat Ita-lo, nato pa je sodstvo začelo Se tretjo preiskavo in jo arhiviralo leta 1974.
Neraziskan primer smrti Enrica Matteia je zahteval vsaj še eno žrtev. V sedemdesetih letih je v Palermu skrivnostno izginil novinar časopisa L’Ora Mauro De Mauro, ki je po naročilu režiserja Francesca Rosija (njegov je film Primer Mattei) raziskoval zadevo in skušal ugotoviti morebitno vpletenost Cose nostre. De Mauro je izginil brez sledi. Nihče ne dvomi, da ga je umorila mafija.
________________BRINDISI / ODVRGLI SO SEST SOLZILNIH BOMB, RAZBILI NOTRANJOST LADJE__
Francoski vojaki v italijanskih vodah napadli ladjo Greenpeacea Altair
BRINDISI - Francoski specialci so včeraj zjutraj v pristanišču napadli ladjo mirovniškega gibanja Greenpeace Altair, odvrgli na krov šest solzilnih bomb, s sekirami razbili sipe, onesposobili posadko in pognali ladjo na vso maksimalno vzvratno hitrost. Ladja je treščila v bankino in nato za kakih 200 metrov drsela bočno ob njej, pred-no je niso s pomočjo italijanskih policijskih sil ustavili.
Prizorišče akcije, ki spominja na piratske akcije izpred nekaj desetletij, je bilo pristanišče v Brindi-siju. Sem je včeraj zarana priplula ladja Altair združenja Greenpeace (pred nekaj dnevi se je ustavila tudi v Kopru in v Trstu). Ustavila se je pred francoskim rušilcem Du-pleix, člani njene posadke pa so takoj začeli s protestno manifestacijo proti francoskim jedrskim poskusom v Tihem oceanu. Poveljnik francoske bojne ladje jim je prepovedal vstop na ladjo, zato so se nekateri oprijeli vezi, s katerimi
je bila Duplebc privezana. S francoske ladje so jih začeli polivati z vodo, kljub temu pa je mirovnikom uspelo napisati nekaj mirovniških gesel na bok Duplebca.
Malo zatem je prišlo do incidenta. Francoski vojaki so vdrli na ladjo Altair. Zamaskirani s plinskimi maskami so odvrgli šest solzilnih bomb, ki so spravile posadko na kolena. S sekirami so razdejali notranjost ladje, pred odhodom pa so premaknili ročico na maksimalno vzvratno hitrost. Altair je zaplul nekontrolirano proti bankini, pri čemer se je le za las izognil trčenju v čoln finančnih stražnikov in dva druga tam privezana čolna. Naposled je treščil v bankino in oddrsel nazaj še za kakih 200 metrov. Agenti pomorske policije, ki so z bankine nemočno sledili dogajanju na morju, so končno posegli. Na krov Altaira so vrgli nekaj vrvi, posadka jih je privezala in ladja se je tako končno ustavila.
Skoda na ladji je izdatna: krmilo je močno poškodovano, bok ladje podrsan, v njem se je odprla tudi luknja. Popravila bodo trajala najmanj tri dni. Medtem ko so policijski organi ocenjevali škodo, so prepeljali člane posadke z rešil-cem v bolnišnico zaradi zastrupitve. Nudili so jim le prvo pomoč.
»Desant« francoskih vojakov v italijanskih teritorialnih vodah je izzval ogorčene proteste mirovniških sil. Senator zelenih Edo Ronchi je vložil vprašanje zunanjemu, notranjemu, pravosodnemu in obrambnemu ministru, v katerem zahteva takojšen poseg italijanske diplomacije pri francoskih oblasteh zaradi nezaslišane piratske akcije francoskih vojakov v italijanskih vodah. Njegova politična kolega Sauro Turoni in Lino De Benedetti pa sta v vprašanju predsedniku vlade obtožila policijske sile, ker niso posegle, da bi preprečile akcijo francoskih spe-cialcev.
GLOSA
Ali smo Slovenci res potomci Venetov?
Jože Pirjevec
Dragi Branko Marušič, dejstvo, da me je gospod Tomažič prejšnji petek v ljubljanskem Delu ožigosal za italijanskega plačanca, ker v svoji knjigi ”Srbi, Hrvati, Slovenci: zgodba treh narodov” ne zagovarjam našega "venetskega” izvora, me je sicer razhudilo, ne pa razžalostilo. Gospoda Tomažiča sicer poznam še iz Časov, ko sem kot študent hodil v njegov dunajski "Korotan”, to pa še ne pomeni, da bi me kaj dosti vznemirjalo, kaj misli o meni. Dosti bolj sem občutljiv na mnenje, ki Ti ga je v pismu izrazil naš veliki umetnik Oskar Kogoj. Kako zelo cenim njegovo delo, njegov nenavadni smisel za oblikovanje lesa, sem Ti že večkrat povedal in Te prosil, da me ob priliki povedeš k njemu. Sedaj pa pride rezki Kogojev odgovor, da s takšnimi ljudmi kot sem jaz, ki zanikajo naše resnične "venetske” korenine, noCe imeti nobenega opravka, saj da sem hlapec, celo "suženj” tujcu in skratka sovražnik lastnega naroda. Ker imam o Kogoju-umetniku najboljše mnenje, me je njegov neljubeznivi odziv, kot pravim, prizadel, Čeprav ne do te mere, da bi še isti večer svojim gostom ne ponudil vina iz
njegovih krhkih kozarcev.
Polemika, v kateri sem se nehote nenadoma znašel, me je seveda prisihla, da se nekoliko zamislim nad problemom, ki ga zastavljajo Tomažič, Kogoj in njuni somišljeniki. Čeprav izhaja njihova "venetska” teorija, kot mi pravijo, iz razodetja, do katerega je prišlo na neki spiristiCni seansi, jim delamo morda vendar krivico, da je ne vzamemo bolj resno. Konec koncev je vsako znanstveno odkritje ikonoklastično, saj podira stare dogme in postavlja nove, revolucionarne teze, ki spreminjajo naše vedenje o svetu in sebi. Zakaj naj ne bi bila odkritja Tomažiča, Kogoja in drugih vredna naše pozornosti? Sel sem pogledal, kdo so bili pravzaprav Veneti in odkril, da so bili ljudstvo, ki je v antični dobi živelo v severovzhodni Italiji in bilo znano predvsem zaradi svoje konjereje. (Sedaj končno vem, odkod Kogojev venetski konj!). V tretjem stoletju pred Kr. so se Veneti povezali z Rimljani in leta 49, pod Cezarjem, dobili celo rimsko državljanstvo. O tem, kaj se je z njimi pozneje zgodilo, enciklopedije, ki jih imam pri roki, molčijo. Ni pa si težko predstavljati, da so se pola-
tinili, kot se je v zahodnem Sredozemlju zgodilo večinoma vsem narodom, nad katerimi je zavladal rimski orel. Smo Slovenci v kakšnem sorodstvu z njimi? Ne bi izključeval, da imamo v sebi tudi venetsko kri, saj smo vendar vsi ljudje med sabo tako prepleteni, da ni nikogar, ki ne bi bil v tem ali onem kolenu v sorodstvu z vsemi drugimi. (To potrjuje nedavna novica, da je gen. Povvell, ki bo verjetno kot prvi Črnec kandidiral za ameriškega predsednika, v sorodu s kraljico Elizabeto H. Med njegovimi predniki je namreč tudi angleški guverner iz 18. stoletja, ki je bil kraljevskega rodu, a ga to ni motilo, da bi s svojo črnsko ljubico ne imel nekaj nezakonskih otrok). Smešno in otročje pa bi bilo, če bi zanikali, da je glavna korenina našega genealoškega drevesa zarita v slovanski humus, saj nam o tem vsak dan priča jezik, ki ga v raznih variantah govori vsa naša družina. Ce smo Slovenci Veneti, potem so Veneti vsi Slovani, kar v bistvu našega statusa v ničemer ne spreminja.
Vidiva se prihodnji teden v Gorici na predstavitvi Tvoje knjige. Iskreno Te pozdravljam. Jože.
PISMO UREDNIŠTVU
Predlog o ukinitvi Pokrajine je neosnovan
Nedavna razsodba Ustavnega sodišča o volitvah v tržaški pokrajinski svet je, resnici na ljubo, doživela v slovenski manjšini precej skromen odziv, kar je svojstven in nepričakovan pojav. Italijanski someščani pa so radikalne učinke razsodbe poglobiti: skoro vsakodnevno se v medijih pojavljajo mnenja politikov. To dejstvo, kot reCeno, ni razumljivo, kajti glavni koristnik razsodbe je prav slovenska manjšina oziroma okoliške občine v tržaški pokrajini. Njihovi prebivalci so bili namreč bistveno diskriminirani v izvajanju temeljne
pravice do izvolitve Žvojih predstavnikov v pokrajinski svet. Nebudnost je toliko bolj neprimerna, kajti priča smo poizkusom, da se ustavni izrek izniči. Bržkone ni mogoče izračunati politične škode, ki so' jo utrpele okoliške občine v tržaški pokrajini in slovenski živelj, ki je bil tamkaj dolga leta večinska komponenta.
Res je, da se je pokrajinska uprava včasih razlikovala od ostrih nacionalističnih večin v tržaškem občinskem svetu. Vendar bi bila najbrž še bolj naklonjena sožitju in manjšini, ko bi v pokrajinskem svetu bilo polovico svetovalcev iz oko-
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst,
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, tVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. pošmi predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
liških občin. Predstavljala bi protiutež mestni upravi, ki je bila skoraj vedno izrazito desničarska. Te politične škode, ki jo je utrpela manjšina, ne bo mogoče poravnati.
Ustavno sodišče je po prizivu SSk razkrilo štiridesetletno pevaro in torej protiustavnost vseh doslej izvoljenih pokrajinskih svetov. Sedaj bi bilo naravno in samoumevno, da se skličejo pokrajinske volitve v skladu s pravnim naukom ustavne razsodbe. Torej: največ polovica svetovalcev naj bo iz tržaške občine, polovica pa iz okoliških, kar se dogaja povsod v Italiji. Dejansko pa skušajo italijanske stranke, žal brez izjeme, izničiti pomen razsodbe in njene praktične učinke.
Naenkrat so ugotovile, da je Pokrajina nepotrebna ustanova, ki po njihovem nima bistvenih pristojnosti, je teritorialno preutesnjena in jo je treba skratka odpraviti. Na njeno mesto pa postaviti nekakšno novo upravno tvorbo z nazivom »area metropolitana«. Ta »area« naj bi imela tiste pristojnosti, ki so nekoč pripadale pokrajinskemu svetu, pokrajina pa naj bi izginila. Vendar se sam od sebe ponuja sledeči ugovor: mar ne bi bilo pametneje in razsodne j e vrniti pokrajini tiste kompetence, ki so ji bile odvzete?
Tako bi lahko izkoristili upravno telo, ki že obstaja, ima zakonsko osnovo, osebje, sedež itd. Jasno je,
POPRAVEK
Pri prepisovanju pisma Edvina Švaba v zvezi z deželno komisijo za prispevke, ki smo ga objavili v torek, je prišlo do neljube napake. Ob izvolitvi v to komisijo je namreč Švab prejel izraze zadovoljstva, ne pa nezadovoljstva, kot je bilo pomotoma zapisano. Zainteresiranemu in bralcem se opmvičujemo.
da bi bila ta izbira smotrnejša, Dežela pa bi pokajin-ske pristojnosti lahko celo povečala. Cernu torej zatreti Pokrajino, kakor Ce ne bi okoličani bili sposobni dostojnega uprvljanja? Odgovor je na dlani: problem niso pristojnosti, pač pa način izvolitve predstavnikov v pokrajinski svet. Nekateri politični krogi ne bi mogli prenesti dejstva, da bi Trst imel v svetu le dvanajst predstavnikov, enako pa okoliške občine.
Čudno je, da se s tem strinja tudi DSL in njena svetovalska skupina v Trstu. Kajti problem je resen in za manjšino lahko usoden: kakšno avtonomijo bodo imele manjše občine v »arei metropolitani« in kakšne kompetence, npr. na področju manjšinske zaščite, kraškega parka, urbanistike, prevozov, maloobmejnega povezovanja itd.
Mislimo, da morajo okoliške občine jasno povedati svoje mnenje. Repentabor, Zgonik, Devin-Nabrežina, Dolina in Milje imajo sedaj pravico izvoliti svoje ljudi v pokrajinski svet na isti način, ki velja za manjše občine drugod po Italiji. Tako je določilo Ustavno sodišče. Pristojnosti malih občin torej ne sme okrniti neka neznana, na hitro sestavljena upravna tvorba. To velja za tamkajšnje slovenske in italijanske prebivalce, ki jim je pri srcu domača uprava in ki nočejo več biti drugorazredni volilni.
Pomembno je torej, da se o problemu izrečejo okoliški občinski sveti, katerih mnenje bi morala dežela upoštevati. V ta namen bodo občinski svetovalci Slovenske skupnosti pedložili ustrezno resolucijo. Brez vnaprejšnjega izreka teh občin bi bila razsodba Ustavnega sodišča nepomembna, slovenska manjšina pa še enkrat opeharjena.
Peter Močnik Andrej Berdon
__________OLGA PETELIN___________
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926
2?
Čeprav je bil prejšnji dan zelo
Bila sem res utrujena. Sedela sem pri oknu in se zamislila v svoje skrbi. Seveda bi se lahko brezskrbno veselila tega, da pri delu napredujem. Pa so se mi vsadile v dušo čudne slutnje in sumi.
Nisem mogla razumeti, kako lahko gospodična Dory v tako kratkem času po večkrat spremeni svoj odnos do mene. Ves čas sem se enako dostojno in celo zaupljivo vedla do nje, ji priskočila na pomoč, kolikor sem mogla. Zakaj po vsem tem ta njen odpor do mene? Kaj se skriva za tem?
Cimprej bo treba razčistiti glede njenega čudnega obnašanja. Da, Cimprej... se pravi v ponedeljek! Mi bo uspelo?
Gledala sem v temno nebo za oknom, tuhtala in sklepala, da bi si prišla glede vseh teh sprememb pri ljudeh na jasno. Takrat pa je vdrl v izbo Ninče in na ves glas prepeval svojo koračnico: Mi smo vojaki korenjaki. Kako nas gledajo ljudje! - Pa pravijo, da smo junaki,
- ki se nikogar ne boje!
»Oh, Ninče, prosim te. Nehaj že enkrat! - In veš, da gre mami ta pesem posebno na živce,« sem skušala ustaviti njegov petje.
»Kar govori! Danes je sobota in mame ob sobotah ni doma. Pojem pa zato, ker sem jezen... Vsega imam dovolj!«
»Kaj se je zgodilo, od kod prihajaš ob tej uri?«
»Bili smo pri telovadbi, in ko smo se vračali nazaj v šolo, je prikolovratila mimo skupina fašistov. Velika večina mojih sošolcev jim je dvigala roke v pozdrav in jim vzklikala, potem pa še izrabila -priliko in začela zmerjati nas Slovence s ščavi zabiti. Tega ne morem pogoltniti... Tudi če niti ne vem prav, kaj beseda ščavo pomeni. Mi lahko ti poveš?«
»Oh, Ninče, pusti to...! Tistega ščavo je treba samo požreti, se napraviti, kot da nič ni... Ce bi hotel vsakokrat, ko jo čez dan slišiš... Ta ščavo pomeni pa samo suženj,«sem mu potem le razložila.
»A tako? Prav, prav! Prisežem, da bom prvemu, ki me bo s tem zmerjal, primazal tako klofuto, da si bo zapomnil,« je drobni bratec stresal svojo jezo in kazal pest.
»A, tako?! Hočeš da zgubim službo? Pomisli: potem tudi za jest ne bomo imeli in ti boš postal še bolj suh. Kostanje pa si boš lahko samo sanjal!« sem mu razložila položaj, da se je zdrznil.
»In kako naj se obnašam?«
»Jaz v takih primerih samo molčim. Tudi ti ostani ob zmerjanju tiho, kolikor se da.«
»Tega pa ne zmorem... Braniti se je pa vendar treba!« se Ninče ni mogel sprijazniti z mojimi nauki.
»Pustiva danes to! To so težke reči. Vsega imam že dovolj... pusti me zdaj malo pri miru. Pojdi, prosim te...! Spravi se raje k učenju in nalogam,« sem ga odslovila.
Bil je začuden nad mojim vedenjem, potem se je mrmraje oprostil in se umaknil v svojo sobico.
Nisem mogla požreti, da je tudi na brata priletela psovka »ščavo zabiti«. Pomislila sem na njegovo prihodnost in se razjokala. Tega sem bila potrebna...
naporen in mi je tudi del noči minil v nespečnosti, sem naslednjega dne, v nedeljo, rada zavila k prijateljici Tonki.
Njena mati me je kot vedno prisrčno sprejela in pospremila v lepo urejeno delovno sobo. Tonka je sedela pri mizi in ravno skončeva-la eno od svojih vezenin.
»Tvoja bo!« je rekla veselo in mi jo pokazala.
Od nekdaj že sem občudovala njena ročna dela in njene čipke so bile res prelepe:
»Čudovite so... Presenetila si me!« sem vzkliknila in jo objela.
»Kar počakaj, Marta, pravo presenečenje šele pride!« se je Tonka skrivnostno nasmehnila.
»Zame?... Kako to misliš?« sem začudeno zinila.
»Gosta pričakujemo, povabili smo ga na kavo,« se je kar naprej nasmihala Tonka in že urejala mizo, kot se spodobi.
»Ja ja, Marta... boš videla, kako presenečenje!« me je dražila in pogledovala na uro.
»Kmalu bo štiri... vsak čas!«
»Ga poznam... osebno?« me je dajala radovednost.
»Seveda. In tudi všeč ti je!« me je dražila in poredno mučila.
»Kaj me zafrkavaš!« sem ji zabrusila in sedla k mizi.
Pozvonilo je. Tonka si je urno popravila pričesko in odhitela povabljencu naproti. Ko sta vstopila, sem pogledala gosta... in bila več kot presenečena. Seveda sem ga poznala...
»Ivan, ti!« sem vzkliknila in mu pohitela naproti.
»Vrnil si se... Dobrodošel...« sem mu nerodno izkazovala svoje občutke in mu pomolila kar obe roki v pozdrav.
»Pozdravljena, Marta!« me je ganjen pogledal in dodal:
»Končno je vojaščina za mano. Ti pa lepše zgledaš. Verjetno ti gre v službi dobro... bolje kot prej...« je navezal pogovor in prisedel.
»Nekaj bolje je. Pa ne čisto tako, kot sem si predstavljala, da bi moralo biti,« sem odkrito odgovorila.
»Slovenka si pač! ...tega ne moreš dati s sebe,« se je oglasila Tonka in odhitela v kuhinjo po obljubljeno kavo.
»Res... kaj pa drugega... Morala bi se pritajiti, biti še bolj nevidna...« sem vzdihnila in se obrnila k Ivanu:
»Veš, kaj vse se nam dogaja?«
»Seveda vem. In skrbi me, ker predvidevam, da bo šlo lahko samo še na slabše,« je z mračnim obrazom rekel.
Po kavi smo takoj začeli razpravljati o novem Mladinskem društvu. Vsi trije smo bili pripravljeni vložiti svoje moči, da bi se prijelo in zaživelo s takimi prireditvami in dejavnostjo, da ga oblasti ne bodo mogle prehitro zadušiti.
Cas je hitro mineval. Zmračilo se je in poslovili smo se.
»Zelo sem vesel, da sva se srečala. Danes popoldne smo si začrtali veliko pametnih stvari,« je pred hišo rekel Ivan in predlagal:
»Te smem spremiti do doma?«
Prikimala sem mu.
(Se nadaljuje)
Deželni
odbor:
morda
kmalu
rešitev
VIDEM - Severna liga, Ljudska stranka, DSL, zeleni, republikanci in socialisti so pospešili pogovore za izvolitev nove deželne vlade. Svetovalci omenjenih strank so v bistvu dosegli okvirni sporazum o programu morebitne nove koalicije, zatika pa se še pri političnih vprašanjih in pri sestavi odbora, začenši s predsednikom.
Na potezi je predvsem Severna liga, ki se je, kot kaže, dokončno odpovedala možnosti manjšinske koalicije in tudi zunanje podpore novi vladi. To naj bi morda pomenilo, da je Bossijeva stranka pripravljena "žrtvovati" dosedanjo predsednico Alessandro Guerro-vo. Vsi se vsekakor strinjajo, da se morajo pogovori zaključiti ta teden in da mora nova deželna vlada zagledati luC najkasneje v prvi polovici prihodnjega meseca.
Na tržaška in videmska pogajanja za sestavo nove deželne koalicije bo gotovo vplival jutrišnji razplet v rimski poslanski zbornici, ki bo odločala o usodi vlade Lamberta Di-nija, o datumu razpusta parlamenta in hkrati o predčasnih volitvah. Deželni svet se bo skoraj gotovo sestal v torek, /.novembra.
GORICA / SREČANJE KMEČKIH UPOKOJENCEV
Izražena solidarnost z begunci in vsemi, ki trpijo zaradi vojne
Poklon pred spomenikom na trgu pred železniško postajo (Foto Studio Reportage)
GORICA - Srečanje v znamenju solidarnosti z begunci in vsemi, ki trpijo zaradi vojne. Tako bi lahko poimenovali pobudo, ki sta jo uresničili deželni združenji upokojencev Concoltivatori iz Emilije-Romagne in naše dežele. Med elani -upokojenci so namreč dah pobudo za nabirko v denarju, s katerim bodo v prihodnjih dneh kupili večjo količino potrebščin, od hrane do higienskih pripomočkov, in jo izročih Rdečemu križu v Črnomlju, ki skrbi za tamkajšnje begunsko taborišče, kjer je še zmeraj nastanjenih okrog 450 vojnih beguncev. PomoC so "simbolično” izročili že včeraj, ob zaključku srečanja v pokrajinski sejni dvorani, kjer so sicer tudi obeležili 50-letnico konca druge svetovne vojne in poudari-li aktualnost vrednot, ki so bile v osnovi odporniškega gibanja: mir, svoboda,
prijateljstvo in sožitje.
Okrog stotim udeležencem, ki so se pred tem s položitvijo venca pred spomenik na trgu pred železniško postajo poklonili spominu desettisoCev deportiranih v Nemčijo, sta, po krajšem uvodu Bruna Marizze, spregovorila Sante Ferrari in Ferdinande Rizzi, predsednika deželnih združenj kmetijskih upokojencev iz Emilie Ro-magne in Furlanije Julijske krajine. Zatem pa sta o značilnostih odporniškega gibanja spregovorila dva aktivna udeleženca in sicer Renato Bartolotti iz Ravenne in Silvano Bacic-chi. Bartolotti je poudaril velikanski prispevek kmečkega prebivalstva v boju proti nacifašizmu (bila je to prva vojna, ki jo je italijanski kmečki živelj Čutil kot svojo), medtem ko je predsednik pokrajinskega odbora VZPI/ANPI za Goriško, Bacicchi, poudaril značilnosti odpor-
niškega gibanja v naših krajih.
Zaključni poseg je imel vsedržavni predsednik združenja kmečkih upokojencev ANP-CIA Emiho Pe-goraro. "Prav dogajanje v krajih, ki so nam blizu, trpljenje ljudi, nas znova opozarja na aktualnost vrednot na katerih je slonelo odporniško gibanje in ki so tudi danes osnova za sožitje, prijateljstvo in mir”.
Udeležence srečanja sta pozdravila tudi Predsednica Pokrajine Monica Marcolini in, v imenu Občine, Gianluca Interbar-tolo. Carlo Contini je zatem "simbolično” izročil predstavnici RK pomoč za begunce.
Povedati velja še, da sta stanovski združenji kmečkih upokojencev iz Emilije- Romagne in Furlanije Julijske krajine že leta 1983 sklenili pobratimijo. Včerajšnje srečanje, ki se je sklenilo v Starancanu, je te vezi še bolj utrdilo.
AVSTRIJA / DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE
Se bo Karel Smolle vrnil v državni zbor?
Z dobrimi možnostmi izvolitve bo kandidiral na listi Liberalnega foruma
CELOVEC /DUNAJ -Na Koroškem je včeraj počila politična bomba: koroški Slovenec Karel Smolle (51 let), od 1986 do 1990 državnozborski poslanec in manjšinski govornik na listi Zelenih, med osamosvojitvijo Slovenije eden najožjih sodelavcev premierja Lojzeta Peterleta in nekaj Časa tudi honorarni konzul Republike Slovenije v Celovcu, bo na predčasnih državnozborskih volitvah v Avstriji kandidiral na listi Liberalnega foruma. Po vCeraj na Dunaju predstavljenemu sporazumu med Liberalnim forumom in Enotno listo pripada Smolleju - neglede na volilno aritmetiko -dvanajsti državnozborski mandat. Izgledi, da bo Smolle po 17. decembru spet elan avstrijskega parlamenta, niso slabi.
Liberalni forum je ustanovila skupina pripadnikov Svobodnjaške stranke, ki je izstopila iz stranke iz protesta proti Hei-derjevim stališčem do vprašanja tujcev. Na zadnjih državnozborskih volitvah je dosegel 5, 7 odstotka glasov in enajst sedežev v državnem zboru, po zadnjih javnomnenjskih anketah pa lahko raCuna na šest do sedem odstotkov glasov. Pri enaki volilni udeležbi kot pri zadnjih volitvah bi tak odstotek po vsej verjetnosti že zadoščal za osvojitev dvanajsega mandata in s tem državnoz-
Karel Smolle
barskega mandata za Smolleja.
Sporazum o kandidaturi so javnosti v okviru tiskovne konference v hotelu Bristol predstavili s strani Liberalnega foruma predsednica avstrijskih liberalcev Heide Schmidt ter poslanca" Friedhelm Frischen-schlager in Hans-Peter Haselsteiner, s strani Enotne liste pa njen predsednik Andrej VVakounig in kandidat Karel Smolle. Predstavniki obeh strank so ob tej priliki poudarili, da sporazum predvideva popolno avtonomijo Enotne liste in kandidata EL v vprašanjih manjšinske politike. Smolle da bi bil na tem področju »zavezan edinole strukturam EL in odgovornim reprezentativnim organizacijam narodnih sku-
pnosti,« je bilo rečeno na tiskovni konferenci obeh novih partnerjev.
Kandidatura Smolleja na listi Liberalnega foruma pomeni, da se bosta pri državnozborskih volitvah 17. decembra potegovala za glasove predvsem koroških Slovencev vsaj dva resna kandidata. Na listi zelenih bo namreč ponovno kandidirala gradiščanska Hrvatica Terezija StojsiC, ki je leta 1990 nasledila prav Smolleja kot govornica avstrijskih manjšin. 37-letna juristka ima v primerjavi s Smol-lejem to prednost, da ji je mandat zagotovljen, če Zeleni - o Čemer ni dvoma - preskočijo za vstop v državni zbor potrebno petodstotno oviro.
Tekma med Zelenimi in Liberalnim forumom pa bo morda imela za posledico še tretjo kandidaturo, kandidaturo predsednice slovenskih socialdemokratov na Koroškem Ane Blatnik. Dokončno odločitev o njenem mestu na kandidatni listi SPČ bo sprejelo deželno vodstvo stranke na seji 7. novembra. Slovenski socialdemokrati so še pred sporazumom med EL in Liberalnim forumom zahtevali od strankinega vodstva, naj na teh volitvah konCno upošteva slovensko narodnostno skupnost in ji na kandidatni listi za državni zbor zagotovi izgledno mesto.
Ivan Lukan
DEŽELA / VINOGRADNIŠTVO
Trgatev je bila skromnejša, kakovost vina pa bo dobra
VIDEM - Letošnja trgatev v Furlaniji Julijski krajini je bila količinsko občutno nižja od lanske; po prvih ocenah deželnega ravnateljstva za kmetijstvo je letošnja letina Črnega grozdja nižja za 20-30 odstotkov, belega pa za 15-20 odstotkov. Občutno nižji pridelek, ki so ga vinogradniki sicer predvideli, pa je bil na srečo kakovostnejši, predvsem za belo grozdje.
Velik del vinske proizvodnje v Furlaniji Julijski krajini predstavljajo različna bela vina: na gričevnatih področjih jih pridelajo kar 80 odstotkov celotne proizvodnje, na nižinskih pa 50 odst. Proizvodnja belih vin je bila zelo dobra s fito-sani-tarnega aspekta predvsem kar zadeva sivi pinot; sicer pa so se tudi druge sorte grozdja dobro obvarovale pred napadom parazitov; med temi tudi tokaj, katerega pride-
lek je bil v veliki nevarnosti po obilnih padavinah prejšnjih mesecev.
Sorta grozdja, ki je v najveeji meri občutila probleme, ki so se pojavili v obdobju cvetenja in oploditve (skupno s kabernetom, ki pa ga uvrščamo med rdeCa vina), pa je bil picolit; letošnji pridelek te sorte je med najnižjimi tudi na tistih področjih, kjer ga tradicionalno pridelujejo, to je v Brdih in v vzhodnih Brdih.
Pridelek Črnega grozdja se je moCno zmanjšal; zmanjšala se je predvsem proizvodnja merlota; na nekaterih področjih so ga pridelali od 25 do 30 odst. manj, na drugih pa kar 40 odst. manj kot lani. Padla je tudi proizvodnja caberneta, ponekod tudi za 40 odsto. Glede rdečih vin pa je Crni pinot ohranil svoje najboljše značilnosti in tudi dobro kakovost, kot sicer tudi sivi pinot.
Delovno srečanje SSk s Koroškimi Slovenci
CELOVEC - V okviru 7. Pri- vora udeležili predsednik NSKS matično državo Republiko Slo- poudarili, da imata na vsa ta morskih dnevov na Koroškem Nanti Olip, podpredsednik venijo, nadalje sodelovanje slo- vprašanja zelo podobne poglede so se srečale tudi delegacije Slo- NSKS dr. Pavel Apovnik, pred- venskih manjšin na mednarodni in da jih vsaka stran skuša reše-venske skupnosti, Narodnega sednik EL Andrej VVakounig in ravni, predvsem pa tudi vati v svoji stvarnosti. Dogovori-sveta koroških Slovencev in ko- tajnik EL mag. Rudi Vouk.	vprašanje zajamčenega zastopst- li sta se tudi o nadaljevanju po-
roške Enotne liste . Delegacijo Srečanje je bilo izrazito delov- va v zakonodajnih telesih in globljenega medsebojnega sode-Slovencev v Italiji je vodil tajnik nega značaja. V ospredju pogo- enotnega manjšinskega pred- lovanja in za Cim večje usklaje-SSk Martin Brecelj, s strani ko- vora je bilo vprašanje odnosa stavništva Slovencev v Italiji in vanje svoje politike, zlasti še na-roških Slovencev pa so se pogo- med zamejskimi Slovenci in na Koroškem. Obe strani sta sproti matične države.
PROMOTRIESTE
XII. PRODAJNA RAZSTAVA ANTIKVARIATA
Trst
STARINE NA RAZSTAVI
KONGRESNI CENTER POMORSKE POSTAJE 29. OKTOBER-5. NOVEMBER 1995
PROM/02
nedelja, 29.oktobra ponedeljek, 30. oktobra torek, 31. oktobra sreda, 1. novembra
10.30-	20.00 neprekinjeno
10.30-	13.00 • 15.30-20.00
10.30-	13.00 • 15.30-20.00
10.30-	20.00 neprekinjeno
četrtek, 2.novembra petek, 3. novembra sobota, 4. novembra nedelja, 5. novembra
10.30-13.00 • 15.30-20.00 10.30-13.00 • 15.30-20.00
10.30-	13.00 • 15.30-20.00
10.30-	20.00 neprekinjeno
ROD POKROVITELJSTVOM TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
NOCOJ JAVNA SKUPŠČINA
FEDERALNI ODBOR STRANKE
ŽAVLJE / ZADEVA MONTESHELL-SEASTOCK
»SKR je žrtev političnega obrekovanja
Vodstvo DSL že razmišlja o možnih volitvah
Poročilo tajnika Spadara
Na pomoč naj pride Moretton
26 delavcem omogočiti mobilnost
Stranka komunistične prenove je v teh dneh žrtev nesprejemljivega političnega linčanja in obrekovanja. Tako je mnenja strankino pokrajinsko vodstvo, ki obtožuje vsedržavna občila, da prikazujejo SKP kot stranko, ki je edini krivec za sedanjo politično in gospodarsko krizo. Gre za toCno zacrtano strategijo, meni vodstvo Komunistične prenove, ki ima za cilj javno diskreditiranje stranke.
Na muhi tajnika Gior-gia Cancianija in njegovih sodelavcev so torej predvsem javna občila, zato bo stranka na današnji javni skupščini (ob 18.uri na sedežu v Ul.Tarabocchia 3) posredovala članom, a tudi širši javnosti svoja gledanja in stališča na politična dogajanja. V izjavi za tisk je rečeno, da se je SKP vedno dosledno borila proti vladi Lamberta Dinija (nekdanjega ministra v Berlusconijevi vladi), da je vedno branila pridobitve delavcev in revnejših slojev ter da je pripomogla k odstavitvi pravosodnega ministra Mancusa. Nesporno je tudi dejstvo, da se je Komunistična prenova vseskozi zoperstavljala desnici Finija in Berlusconija, »tudi ko so drugi iskali dialog med obema političnima taboroma«.
Nekateri sedaj na vse to namerno pozabljajo, piše še v javni izjavi SKP, saj natolcujejo o strankinem sodelovanju in celo zavezništvu z desnico, kar je seveda groba laž. »Priča smo politični kampanji, ki ima za cilj uničiti politično
stranko, ki je najbolj dosledno zagovarjala pravice delavcev in samega demokratičnega sistema«.
Nocojšnja skupščina pa bo dala tudi možnost javne kritike vsem, ki ne soglašajo ali pa imajo dvome nad odločitvijo strankinega vodstva, da podpre nezaupnico vladi Finija in Berlusconija. Tudi v Trstu, kot drugod po državi, je namreč rimska odločitev doživela različne odmeve in ocene s strani članstva SKP.
Tajnik Giorgio Cancia-ni je odločno podprl Bertinottijevo in Cossut-tovo usmeritev, senator Nino Cuffaro pa je odločitev direkcije SKP označil za zelo hudo politično napako.
Pokrajinski tajnik Demokratične stranke levice Stebo Spadaro je na sinočnji seji strankinega federalnega odbora pozval stranko na priprave za predčasne parlamentarne volitve, ki bodo najbrž najkasneje prihodnjo spomlad, morda pa tudi že mnogo prej. V svojem uvodnem poročilu je Spadaro izpostavil potrebo po oblikovanju široke demokratične koalicije, ki naj bi slonela na gibanju Oljke in na premierski kandidaturi Romana Prodija.
Pokrajinski sekretar DSL je bil ostro kritičen do rimskih stališč Stranke komunistične prenove, opozoril pa je, da se mora tržaška DSL izogibati frontalnemu
spopadu s Komunistično prenovo. Politična perspektiva stranke ostaja vsekakor predvsem Prodijeva Oljka, morebitni volilni dogovor SKP pa bo odvisen od morebitnih sporazumov na vsedržavni ravni.
O kandidaturah bo tekla konkretna beseda, ko bo jasnejši datum razpusta parlamenta in predčasnih volitev. Senator Claudio Magris se je, kot kaže, dokončno odpovedal ponovni kandidaturi za Rim, zato se že vztrajno govori o morebitni senatni kandidaturi nekdanjega predsednika Lloyd Adriatico Antonia Sodara. Za poslansko zbornico pa krožita imeni novinarjev Paola Rumiza in Mitje Volčiča.
Na sedežu tržaškega združenja industrijcev je bil vCeraj popoldne sestanek med zastopnikom italijanske podružnice nizozemskega petrolejskega koncerna SHELL ter sindikalisti v zvezi z načrtom za plinsko skladišče pri Zavijah. Multinacionalko je zastopal Emanuele Tor-resani, organizacije delavcev petrokemijske stroke pa Filippo Di Stefano (CGIL), Giorgio Clapiz (CI-SL) in Oliviero Fuligno (UR).
Kakor je znano, bo 26 uslužbencem nekdanje naftne čistilnice Aquila, ki so bili po njenem zaprtju ob zaposlitev, 21. decembra letos zapadla izredna dopolnilna blagajna, zato je treba preprečiti, da bi ostali dokončno na cesti (13 njihovih kolegov je ta
usoda že doletela). Včeraj je bil torej govor ravno o tem, kako jim omogočiti vpis v režim mobilnosti s pomočjo dogovora med MonteShellom, ki je odstopil od projekta, in Sea-stockom, ki bo projekt, kakor vse kaže, uresničil. Ker pa so delavci tudi po včerajšnjem srečanju še brez pravih jamstev, so sindikati zaprosili za sestanek še deželnega odbornika za industrijo Gianfranca Morettona.
Vsa zadeva se je še bolj zapletla zaradi govoric, da se za izgradnjo podzemnega terminala utekočinjenega propana zanima tudi družba ABIBES, ki je vložila zadevno prošnjo vodstvu ustanove EZIT; terminal naj bi bil na zemljišču, ki ga je imela prej družba ESSO. (dg)
NA SEDEŽU KONZULTE
POSEG SKP PRI DEŽELNI UPRAVI
Jutri v šempolaju srečanje kraških pristašev R. Prodija
Na sedežu občinske konzulte v Šempolaju bo jutri ob 20.uri javna skupščina pristašev Romana Prodija iz devinsko-nabrežinske občine, Križa, Proseka in Zgonika. Zborovanje prireja Prodijev odbor za drugo poslanska okrožje (Kras m predmestja), ki ga vodi Marino Vocci. Prav Vocci bo uvedel jutrišnje srečanje, na katerem bodo predstavili krajanom okoliški Prodijev odbor ”Morje-Kras“.
Jutri ob 17.30 pa bo Prodijev pokrajinski odbor ”Ža Itabjo, kakršno si želimo" nadaljeval strokovne konference o raznih aktualnih tema-
tikah. Jutri bo na vrsti soočenje na aktualno temo "Zunanja politika: kako pripeljati Trst v Evropo". Srečanje bo na sedežu Prodijevih odborov v Ul.Foscolo 7.
Na Tržaškem deluje trenutno že petnajst odborov, ki podpirajo kandidaturo Romana Prodija za ministrskega predsednika. Prodijevi odbori so organizirani na programski in tudi na teritorialni ravni. Koordinator kraških odborov je, kot rečeno, Vocci, mestne odbore pa vodi Lorenzo Biancni. Oba odbora odgovarjata deželnemu vodstvu Oljke.
Za dvojezičnost na avtocesti
Poseg deželnih svetovalcev Antonaza in Monfalcona
Deželna avtocestna družba Autovie Venete je pred kratkim objavila v nekaterih deželnih in vsedržavnih časopisih javni razpis za postavitev novih napisov in tabel na avtocesti, ki povezuje Trst z Benetkami. To je vCeraj spodbudilo deželna svetovalca Stranke komunistične prenove Roberta Antonaza in Fausta Monfalcona, da sta posegla pri deželni upravi in od nje zahtevala, naj bodo avtocestne table v goriški in tržaški pokrajini dvojezične (v italijanščini in slovenščini).
Dežela Furlanija-Juhjska krajina ima na narodnostno mešanem območju dolžnost, da postavi dvojezične table in napise, pravita Monfalcon in Anto-naz. To dolžnost imajo po mnenju Komunistične prenove tudi vse javne ustanove, ki sodijo v deželno upravo.
kot je npr. avtocestno podjetje Autovie Venete. Svetovalca Monfalcon in An-tonaz navajata primer Južne Tirolske, kjer je avtocestno podjetje ANAS na zahtevo bocenske province postavilo na avtocesti, ki pelje v Avstrijo, dvojezične table in napise.
Deželna vlada se je glede dvojezičnih tabel na avtocestah dolgo Časa izgovarjala, da to ne sodi v pristojnosti deželnih teles, ampak avtocestnih družb Autovie Venete oziroma ANAS. Na novi hitri cesti v tržaški pokrajini pa je Dežela kasneje postavila nekaj napisov, tabel in smerokazov v italijanščini in slovenščini, za kar nosijo zasluge posebno okoliške občinske uprave in tudi sami Kraševci, ki so odločno zahtevali spoštovanje pravic slovensko govorečega prebivalstva.
Duchi D’Aosta: odslovilnim pismom nebo sledil odpust
Vseh trideset uslužbencev hotela Duchi d’Aosta na Trgu Unita je te dni prejelo odslovilna pisma, na podlagi katerih naj bi osebje 23.'decembra letos ostalo brez službe. Kakor so nam zagotovili v sindikalnih krogih, pa je to zgolj formalnost, ki jo odreja državni zakon št. 223 za primer prelastninjenja, zato se prizadetim ni bati, da bi tudi res ostali na cesti.
Kakor je znano, se je dunajski finančnik Karl Keller, ki je hotelsko družbo kupil 19. aprila na dražbi za 2,2 milijarde Ib, kmalu zatem odločil, da jo proda, in sicer za dobre 4 milijarde, kolikor menda tudi v resnici velja, Ce že ne več. Ker pa je hotel uslužbence (tedaj 33 oseb) nemudoma odpustiti, Ceš da predstavljajo balast, ki bi ga oviral pri špekulantski transakciji, je nastopil sindikat in odslovitev osebja preprečil; k temu je pripomoglo tudi dejstvo, da sta se za neokrnjeno nadaljevanje hotelskih storitev odločno zavzela še tržaški župan Riccardo Illy in zavarovalnica Assicurazioni Generali, ki je lastnica poslopja.
Kdo bo kupil družbo, se ne ve, kandidatov pa je več, in sicer tudi dva tržaška	(dg).
PROMOTRIESTE IN TZ / ODPRTJE V SOBOTO
13. razstava antikvariata
Na Pomorski postaji od nedelje do 5. novembra
V kongresnem centru Pomorske postaje bodo v soboto ob 18.30 uradno odprli XIII. prodajno razstavo antikvariata; za publiko pa jo bodo odprli dan kasneje, oprta pa bo do 5. novembra. Ni beba posebej poudarjati, da gre za manifestacijo, ki postaja iz leta v leto skoraj obvezno srečanje za zbiratelje in navdušence iz vseh krajev Evrope; naj le dodamo, da si je razstavo lani ogledalo skoraj 12000 obiskovalcev.
Tržaška razstava, ki jo prbeja Pro-mobieste v sodelovanju s Trgovinsko zbornico, je edina specializirana razstava mittelevropskega antikvariata na vsedržavni ravni, idealno pa se povezuje z najpristnejšim zakladom kulturne badicije mesta. Razstavljale! so že zagotovili, da bodo na razstavi prikazali zelo obširno in razčlenjeno kolekcijo. Važna in številna bo na njej prisotnost avtentičnega pohištva v najznačilnejših slogih mittelevropske tradicije; omembe vreden je predvsem dunajski Biedermeier, ki skupno s slogom Jugend v bistvu dominira oblike pohištva in raznih predmetov 18. stoletja. Razstavljeni (in na prodaj) bodo tudi leseni mozaiki, zaklo-pnice in pisalne mize 17. stoletja, poleg teh pa še knjižnice in skrinje.
Razstavljeni bodo tudi dragoceni
srebrni izdelki, keramike, svečniki, Čajniki, skodelice za čaj in za kavo ter dragoceni porcelan Meissen; poleg teh pa še zelo dragocene kolekcije bžaških steklenin. Skupno s krajevnimi proizvodi bodo na razstavi tudi francoske steklenine Lalique, Galle in Daum; manjkali ne bodo niti dragoceni in obarvani Češki kozarci, Češki stekleni lestenci, mnogobarvne mizne svetilke z bronastimi in medenimi podstavami.
Na ogled bodo še dragoceni umetniški predmeti iz bžaškega 18. in 19. stoletja; poleg teh še tepihi, ure in dragulji, velik del razstave pa bo namenjen starim knjigam, bakrorezom, zemljevidom, zelo redkim knjigam in raznim zanimivostim.
V pobudo o razstavi so se vključile tudi Podjetje za turistično promocijo, Promobieste in TZ, ki vabijo goste, da bi prišli v Trst, kjer bodo lahko izkoristili ponudbo »T For You«, na osnovi katere bodo z raznimi popusti in ugodnostmi lahko odkrili številne zanimivosti našega mesta. Deželni odbor Italijanskega združenja za raziskovanje rakastih obolenj pa bo v soboto 4. ob 17. uri v dvorani Oceania priredil dražbo antikvariata, izkupiček katere bo namenjen delovanju združenja.
NEZDRAVO OKOLJE / OD PETKA DO NEDELJE POBUDA NARAVOVARSTVENIKOV
Sobne rastline proti strupom
Novi alarm: stanovanja so nevarno onesnažena!
Onesnaženost mest sprejemamo že s popolnim ravnodušjem: kot pač vsako vest, ki ni več senzacija. Nobenega škandala, ko pristojni objavijo izide raziskav na terenu. Vzkliki, da so mesta onesnažena, so torej bob ob steno. Nekoliko bolj pre-besljivo je dejstvo, da so tudi stanovanja nevarno
onesnažena. Izvedenci imenujejo pojav Sick building sindrome (sindrom zaprtih gradenj) in preučujejo posledice, ki ga ima na vse večje število oseb.
Tržaški krožek Ver-deazzurro naravovarstvene organizacije Lega per 1’ ambiente je podatke predstavil na včerajšnji ti-
skovni konferenci, ko je bila orisana pobuda Mal’ aria 1995. To je ena izmed najširših akcij proti mestnemu onesnaženju, saj se istočasno odvija v kakih dvestotih italijanskih mestih. Letošnja betja zapovrstna ponovitev posrečene zamisli bo v celoti posvečena t.i. in-door-smogu, se pravi smrtonosnemu stanovanjskemu onesnaženju.
Tržaški aktivisti organizacije bodo kot prejšnja leta postavili mizice na Ul. delle Torri in na Borznem bgu; od petka do nedelje bodo zbirali prispevke za nadaljevanje svojih dejavnosti, tistim, ki bodo v dobrodelni namen prispevali veC kot 30.000 Ib, pa bodo podarili komplet z belim prtom, bemi rastlinicami in informativnim gradivom.
Kaj mi bodo rastlinice in prt, se boste morda vprašali. Takole odgovarjajo pobudniki: »Raziskave ameriškega vesolj-
^10 SMOG
skega inštituta Nasa so dokazale, da lahko nekatere vrste sobnih rastlin “pogoltnejo” znatne količine rakotvornih strupov, ki se nahajajo v naših stanovanjih. Bel prt pa v stiku s strupenim prahom spremeni barvo in na ta način meri stopnjo onesnaženosti: po enomesečni izpostavitvi bomo prte in drugo dokazno gradivo izročili mestnim oblastem.« MG
ŠOLSTVO / V NEDELJO IN PONEDELJEK
Volitve v zavodske in področne svete
Starši in višješolci bodo izvolili svoje predstavnike
Na didaktičnih ravnateljstvih osnovnih Sol, na nižjih in višjih srednjih šolah bodo v nedeljo in v ponedeljek dopoldne volitve v področne oziroma v zavodske šolske svete.
. Starši bodo izvolili svoje predstavnike v organe, ki so jim ob njihovi ustanovitvi rekli kar »šolski parlamenti«. Na višjih srednjih šolah bodo volili tudi dijaki, saj so jim pooblaščeni odloki pred Več kot dvema desetletjema zagotovih predstavništvo v zavodskih svetih.
Letošnje volitve so pomembne iz več razlogov. Prvič zato, ker je od prejšnjih vohtev v te zborne organe preteklo kar pet let._ Eo zakonu bi se morale namreč volitve vrstiti vsaka tri leta. Pred dvema letoma pa je prišlo v Rimu do
nekaterih zapletov, volitve so preložili; politične krize, ki so se v tem obdobju zvrstile, so prispevale svoje, tako je naneslo, da so volitve odložili kar za dve leti.
V obdobju od prejšnjih volitev se je na šolskem področju marsikaj spremenilo. Ministrstvo za šolstvo je začelo postopoma uvajati šolsko avtonomijo, kar dejansko pomeni avtonomno upravljanje Sol. Posameznim šolam (in didaktičnim ravnateljstvom) so naložili nove naloge, od tod tudi nove odgovornosti. S tem se je povečala tudi odgovornost področnih in zavodskih svetov pri upravljanju šol. Ti organi morajo namreč med drugim odobriti proračun in obračun poslovnih dob, v njihovi pristojnosti so številne tipično šolske zadeve
(na primer določitev urnika), pa tudi povsem upravne, kot na primer porazdelitev razpoložljivih sredstev.
In prav na tem področju se šolski zborni organi (in posamezne šole) spoprijemajo z vse resnejšimi vprašanji. Finančnih sredstev za delovanje in u-pravljanje šol je vedno manj, črtanja prispevkov so na dnevnem redu, šole pa morajo neokrnjeno opravljati svojo nalogo (in poslanstvo).
Delovanje šolskih organov v takih pogojih ni najbolj enostavno, šola pa te organe potrebuje, saj je doprinos staršev (in višješol-cev) pomemben in dragocen. Zato je poziv staršem in dijakom, naj se volitev udeležijo, poziv za boljšo šblo.
Ukrepi zavoda za ljudske hiše v korist stanovalcev
Upravni svet tržaškega zavoda za ljudske hiše IACP je sprejel vrsto pomembnih odločitev, tako tudi sklep o resanaciji stanovanjskih prostorov v Ul. Pendice Scoglietto 25 in Ul. Prato 1 ter v ta namen že odobril ustrezni zakup del.
V okviru izrednega načrta za vzdrževanje in ponovno ovrednotenje lastne nepremičninske imovine je dalje pooblastil najetje tovornih vozil in težakov za prevoz pohištva in opreme stanovalcev, ki prebivajo med drugim v ulicah Machlig, Loren-zetti, Ghirlandaio, Flavia in Prato.
Svet je potem odobril nakazilo prispevkov družinam, ki so v hišah zavoda opravile izboljševalna dela, in potrdila o pravilni speljavi že izvedenih del, z druge strani pa nanovo določil nekatere stanarine za tiste družine, katerim so se osebni dohodki skrčili.
Vodstvo IACP je tudi dovolilo po-
vračilo stroškov upravam kondominijev, ki so iz lastnih sredstev poravnali obveznosti, ki so sicer v zavodovi pristojnosti; gre za kondominije, v katerih so nekatera stanovanja last IACP, druga pa last zasebnikov. Nazadnje je upravni svet sprožil licitacijo za zakup vzdrževanja ogrevalnih naprav v naslednjih treh letih; to je storil na račun kakšnih 1.000 družin, ki so za to zavod izrecno pooblastile.
Upravni svet, ki ga poleg predsednika Erriqueza in podpredsednika Gasparinija sestavljajo še starešina Lovero ter Albrecht, Andreina Asca-lone, Bonivento, Califano, Codarin, Depangher, Fast, Mannino, Mauri, Scarpa, Della Valle, Maestro in Bale-stra, je tudi sklenil, da svojemu osebju prizna ugodnosti nove vsedržavne kolektivne delovne pogodbe za uslužbence krajevnih ustanov (1994-97).
CRNA KRONIKA / PRI ČAMPORAH
»Trgovali« so z Bosanci Štirje Slovenci v zapor
Poskusili so »pretihotapiti« bosanske državljane v Italijo
Štirje slovenski državljani so skušali v torek zvečer »pretihotapiti« skupino bosanskih beguncev iz Slovenije v Italijo, a jim ni uspelo, ker so jih miljski karabinjerji prestregli, aretirali in odpeljali v koronejski zapor. Begunce so prepeljali na kvesturo, najverjetneje jih ne bodo izgnali iz države, pač pa jim nudili - kot številnim drugim priseljencem iz nekdanje Jugoslavije - zatočišče.
Miljski karabinjerji so preiskavo o ilegalnih prehodih slovensko-ita-lijanske meje vodili dober mesec dni. Opazovali so, kaj se dogaja vzdolž meje in predvsem na gozdnatih območjih, ki so v temnih nočeh najbolj primerna za prestop priseljencev v državo. Odkrili so tudi organizatorje tega modernega trgovanja z revnimi ljudmi, ki silijo z Vzhoda na Zahod z željo, da bi izboljšali svoje življenje.
V sredo zvečer so karabinjerji pri Camporah, na gričevnatem območju blizu Milj, stisnili zlikovce v past. Opazili so, da so trije avtomobili koprske registracije (volksvvagen in dva mitsubishija) privozili iz ene od stranskih poti. Prvi avtomobil je bil dejansko izvidnica: v njem sta se peljala dva »tihotapca«. Nadzorovala sta položaj, v primeru nevarnosti bi morala z begom opozoriti avtomobila, ki sta sledila prvemu. Begunci so se peljali v drugem in tretjem avtomobilu, ki sta ju upravljala prav tako slovenska državljana.
Ko so karabinjerji posegli, so šoferji koprskih av-
tomobilov pritisnili na plin in poskusili zbežati, a kakih deset karabinjerskih vozil jim je beg kmalu preprečilo. Ko so jih ustavili, je iz zadnjih dveh avtomobilov stopilo sedem preplašenih bosanskih državljanov: en moški, pet žensk in otrok (najmlajši je bil star komaj 5 let). Vsi so bili iz Sarajeva in okoliških krajev. Ponoči so jih prepeljali v mestni hotel, kjer so prenočili, včeraj pa so jih pospremili na tržaško kvesturo. Preiskovalcem so izjavili, da so bili namenjeni v Nemčijo in da so plačali vsakemu od slovenskih tihotapcev po 2 tisoč nemških mark za njihovo »pomoč« pri prestopu meje. Po vsej verjetnosti se bo njihov beg iz vojnih krajev končal v Italiji.
Slovenske tihotapce so aretirali in zaprli v koronejski zapor. 26-letni Mirko Maček iz Kopra, 33-letni Darko Matjašič iz Ljubljane, 31-letni Anton Rebselj iz Ljubljane in 44-letni Leopold Zolgar iz Izole so obtoženi združevanja v zločinske namene in spodbujanja k priseljevanju.
Vse kaže, da je bila tihotapska tolpa dobro organizirana. Beguncem je preskrbela potne liste, ki sp jih preiskovalci seveda zaplenili, in drugo zanimivo gradivo. Preiskava, ki jo vodi namestnik javnega tožilca Federico Frezza, se nadaljuje. Karabinjerji naj bi namreč prišli na sled tudi vodji organizacije, ki pa se ni udeležil akcije pri Camporah. Previdno je čakal v Sloveniji na njen razplet.
TZ / UMESTITEV 20. NOVEMBRA
Obnovili pokrajinsko gospodarsko konzutto
Na zadnji seji vodilnega odbora Trgovinske zbornice, ki jo je vodil njen predsednik Adalberto Donag-gio, so obnovili pokrajinsko gospodarsko konzulto, se pravi najvišji posvetovalni organizem te ustanove. Uradna slovesnost ob njegovi umestitvi bo v ponedeljek, 20. novembra, ko bosta na dnevnem redu še predsedniško poročilo o gospodarskih razmerah na Tržaškem in poročilo zborničnega generalnega tajnika o notranjem upravno-birokratskem stanju.
Mandatna doba pokrajinske gospodarske konzulte traja leto dni, sestavlja pa jo 180 posvetovalnic, ki so razdeljene na 8 sekcij. Novoimenovani člani so prejeli te dni na dom novi pravilnik konzulte in koledar sekcijskih zasedanj, na katerih bo treba izvoliti njihove predsednike in podpredsednike.
Za zvezo med zborničnim vodilnim odborom in sekcijami bodo skrbeli tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in L. Pessina-Kosir (kmetijstvo, živinoreja in ribolov), Giorgio Ret in Oliviero Fuligno (obrt in zadružništvo), Alfonso Desiata (zavarovalništvo in kreditne storitve), P. lamar (trgovina na drobno), F. Gropaiz in G. Petrucco (trgovina na debelo in izvoz), N. Ferro in M. Azzarita (industrija), C. Gerolimich-Cosulich in F. Gropaiz (transport in špedicija) ter P. lamar in G. Sambo (turizem, hotelirstvo in gostinstvo).
Cervesi drevi na Opčinah
Danes ob 20. uri se bo na svojem sedežu na Pro-seški ulici 28 na Opčinah sestal rajonski svet za Vzhodni Kras. Seje se bo udeležil tudi občinski odbornik za urbanistična vprašanja inž. Giovanni Cervesi. '
V DRUŠTVU UPOKOJENCEV
Tuta o slovenski televiziji
Ob razlagi o delovanju televizije tudi predvajanje posnetkov
Jesenska prireditvena sezona se je začela tudi v Društvu slovenskih upokojencev: včeraj je bilo na vrsti prvo od predavanj, ki ga vodstvo društva običajno ob sredah popoldne namenja svojim članom. Gost srečanja je bil Igor Tuta, programist in režiser slovenske radijske postaje, tokrat pa v vlogi predavatelja: udeležencem je takorekoč s prve roke predstavil nastanek in delovanje slovenske televizije. Oddaje, na katere smo Slovenci dolga leta čakali, so preteklo
Mirko Maček
Darko Matjašič
Anton Rebselj
Leopold Zolgar
NOVICE
pomlad le doživele svoj krst z občinstvom. Od večernega dnevnika se TV ponudba sedaj otipljiveje siri še na oddaje, ki niso strogo .informativnega značaja. Za vse tem so seveda ljudje - časnikarji, režiserji, tehniki, sodelavci - predvsem pa struktura italijanske državne radiotelevizijske ustanove. Razlago o »razvoju« in sedanjem delovanju slovenske TV je Tuta dopolnil še s predvajanjem posnetkov oddaj, kar je srečanje v Gregorčičevi dvorani seveda še popestrilo.	(dam)
Geofizikalni observatorij: zaskrbljenost sindikatov
Sindikalne organizacije izražajo zaskrbljenost zaradi zamude, do katere prihaja pri obnovitvi predsedstva Eksperimentalnega geofizikalnega observatorija v Trstu. Dosedanjemu predsedniku je mandat zapadel že 6. avgusta, mandat mu je bil nato podaljšan do 20. septembra, observatorij pa se sedaj nahaja v absurdnem položaju -pravijo sindikati- ko se upravni svet ne more sestati in niti sklepati. V tiskovnem poročilu sindikati poudarjajo, da je minister za raziskovanje že pred tedni formaliziral predlog tehnične kandidature, s katero sta se strinjala rektorja Tržaške in Videmske univerze, predloga pa nista proučila ne ministrski svet in niti komisiji za kulturo obeh zbornic. Zato so se sindikati obrnili na parlamentarce iz dežele in na krajevne upravitelje, da bi se zavzeli za čimprejšnje imenovanje . novega predsednika. Sindikalni predstavniki observatorija tudi poudarjajo, da je treba pred koncem oktobra predstaviti in odobriti proračun, upravni svet ustanove in novi predsednik pa morata kmalu ratificirati številne pogodbe o raziskovanju.
Obvestilo Občine Dolina
Dolinska občinska uprava obvešča, da je za stanovanja z enim samim stanovalcem predvideno znižanje tarife davka za smetarsko službo. Zainteresirani morajo vložiti prošnje na občinsko upravo na zadevnih obrazcih do 15. novembra; tiskovine za prošnjo lahko dvignejo v občinskem davčnem uradu, kjer so jim na razpolago vse potrebne informacije.
DSL - prenos iz Montecitoria
Na sedežu DSL v Ul. S. Spiridione 7 (3. nadstropje) bo danes ob 16.30 javno srečanje, na katerem bodo udeleženci sledili neposrednemu televizijskemu prenosu o zaključkih razprave v Montecitoriu; srečanje bo tudi priložnost za razpravo o sedanjem političnem položaju.
Srečanje s tržaško zgodovinarko
V čitalnici knjigarne Minerva (v Ul. San Nicolo 20) bo drevi ob 18. uri srečanje s tržaško zgodovinarko Marino Cattaruzza in z njeno knjigo »Trst v 18. stoletju, spremembe civilne družbe«. Na srečanju bosta prisotna docent sodobne zgodovine na Veronski univerzi Marco Meriggi in profesor Tržaške univerze Elio Apih.
Regulacijski načrt na ogled
Tržaška občina sporoča, da je dokumentacija splošne variante občinskega regulacijskega načrta do 24. novembra na ogled interesentom v generalnem tajništvu Občine (v Ul. Malcanton 2).
DREVI V PROSVETNEM DOMU
Večer s Tomizzo na Opčinah
Prirejajo ga štiri organizacije
Štirje kulturni krožki - »Tabor«, »Finko Tomažič«, »La rupe - Ob pečini« in »Istria«- prirejajo danes ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje s Fulviom Tomizzo, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo »Alle spalle di Trieste« (Založba Bompiani); uvodne misli bosta podala Pavel Fonda in Marino Vocci.
Namen današnjega javnega srečanja s Tomizzo je skupni razmislek o tem, kako je treba izhajati prav iz kulture pri spodbujanju integrativnih procesov in vrednotenju vloge našega mesta. Večer bo tudi priložnost za ponovno snidenje s pisateljem »ob meji«, kot je prešlo v navado imenovati Fulvia Tomizzo, ki je že bil gost openske knjižnice, in z njegovim zadnjim delom, ki v polni meri potrjuje nadvse blagodejna vpliv in vlogo pisatelja »ob meji« za utrjevanje kulture sožitja v nelahkem obmejnem območju. Ob tem velja poudariti tudi dejstvo, da so k pobudi pristopile kar štiri organizacije slovenskega, italijanskega in dvojezične-
ga izvora, kar že samo po sebi potrjuje željo po sožitju.
Predstavitev zgodovinskega dnasa severnega Jadrana
Danes ob 17. uri bo v avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 predstavitev zadnje knjige Deželnega instituta za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji Julijski krajini »Nestalna meja - zgodovinski atlas severnega Jadrana 1866 - 1992; Avstrija -Flrvaška - Italija - Slovenija«. Knjigo bodo predstavili zemljepisec Bolonjske univerze prof. Lucio Gambi, zgodovinar Tržaške univerze prof. Teodoro Sala in prof. Franco Cecotti, katerih dejo je koordiniral predsednik instituta prof. Giampaolo Valdevit; poleg avtorjev bo na predstavitvi prisoten tudi deželni odbornik za kulturo Alberto Tomat.
r TRŽAŠKA KNJIGARNA IN SLOVENSKI KLUB -i
Podoba evropskega naroda
Knjigo o 1500-letni zgodovini Sloveniji je napisal Jožko Šavli
________FERLUGI / KULTURNO DELOVANJE _
Zbor Višava obnovil pevsko dejavnost
Zbor šteje 22 pevk in pevcev, vodi pa ga Anastazija
Zbor Višava med nastopom v vaški cerkvici
KNJIGE / PREDSTAVITEV V TOREK
Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja
»Slovenija, podoba evropskega naroda«: naslov prednostno pripada knjigi Jožka Šavlija, po njem pa sega še večer, ki ga danes, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani v sodelovanju prirejata Tržaška knjigarna in Slovenski klub.
Gost srečanja bo seveda avtor te monografske knjige, ki prikazuje pot Slovencev od srede prvega tisočletja do praga današnjih dni: svojevrst-nost pristopa je v izbiri zornega kota, iz katerega Jožko Savli, doktor gospodarskih in družbenih ved, obravnava skoraj 1500-letno zgodovino slovenskega naroda. Že sam naslov zgovorno nakazuje avtorjevo stališče, slovensko polnopravno prizadevanje za
»evropskost« pa med drugim utemeljuje v luči daljnosežne državnosti do nedavno Evropi in svetu nepoznanega naroda. Kot v spremni besedi ugotavlja senator Bratina, postaja pregled slovenske zgodovine, ki ga prinaša zadnja Sav-lijeva knjiga, nova in v vsakem primem zanimiva in izvirna izhodišča, ki bodo zahtevala še veliko raziskovalnega dela.
Pravzaprav ne gre za strogo zgodovinsko nizanje dogodkov in podatkov; knjiga namreč obsega tudi prispevke iz širše kulturne preteklosti našega naroda, prinaša zapise o življenju nekdanjih voditeljev, opise pomembnejših slovenskih navad in obredov, rodovnike ve-
likih rodbin in seveda obilico slikovnega gradiva. Poleg avtorja bosta na jutrišnjem srečanju v Gregorčičevi dvorani dovolj vabljivo in aktualno temo razvila še založnik Radivoj Humar in prof. Janko Jež.
S predstavitvijo knjige Slovenija, podoba evropskega naroda se začenja letošnja sezona Slovenskega kluba. Sicer napovedani večer o Ogledalu naših dni z razpravo ob zbirki esejev Aceta Mermolje je zaenkrat penesen na poznejši datum. Poleg tega pa se bodo v bližnji bodočnosti zvrstili še drugi klubski večeri na sodobne in tudi kočljive-tematike naše stvarnosti.
Damjana Ota
Ferlugi imajo dolgo in bogato pevsko tradicijo. Njihov zbor »Višava« je bil ustanovljen pred 90. leti ter bi prav v tem letu slavil svoj jubilej. Zbor je prenehal z delovanjem leta 1955, ko je v z velikim uspehom nastopil na proslavi svoje 50-letni-ce. Takrat je zbor štel okrog 50 pevcev in pevk. Potem Ferlugi niso imeli več svojega zbora do začetkov tega leta, ko je padla zamisel, da pevski zbor »Višava - Ferlugi« ponovno obnovijo. O tem so predstavnice zbora spregovorile na večeru, ko je v vaški cerkvici 20. junija letos nastopil mešani zbor »Skala« iz Gropade. Takrat so povedale, da so se dogovorili za obnovitev pevske dejavnosti v vasi in da so zaprosili zborovodkinjo Anastazijo Pu-rič, da bi jih vodila.
Rečeno, storjeno. Zbor je res začel z delom in šteje danes 22 pevcev in pevk. Dvakrat tedensko imajo vaje v vaški cerkvi (v vasi ni namreč drugega primernega prostora); naštudirali so tri pesmi, četrte »Zdravljica« se še učijo. Predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov Harej jih je povabil na sodelovanje in tako bo zbor od Ferlugov nastopil na reviji cerkvenih pevskih zborov, ki bo 16. novembra v Kulturnem domu v Trstu.
Seveda bi si člani zbora, kot tudi njihova zborovodkinja, želeli, da bi se jim pridružili še novi pevci. Zadeva sicer ni lahka, saj biva na Ferlugih kar precej italijanskih družin, pa vendarle ne nameravajo pevci vreči puške v koruzo, saj sodelujejo že sedaj v zboru na primer
pevci, ki ne obvladajo povsem slovenščine, a pojejo v zboru njihove žene.
Vaška skupnost, ki je tudi pobudnik za ponovno oživitev zborovske dejavnosti, organizira tudi sicer v vasi razne prireditve. Tako je vsako leto na Ferlugih že tradicionalno kresovanje; razen tega pa so v vaški cerkvici, ki je zelo akustična, nastopili moški in mešani zbor Tabor z Opčin, Tržaški oktet, mladinski zbor Vesela Pomlad in moški zbor Fantje izpod Grmade. Pevci in pevke zbora »Višava« so trdno odločeni, da nadaljujejo z delom, saj so prepričani, da vas potrebuje takšno dejavnost. Upajo na dober nastop na reviji v Kulturnem domu in seveda morda tudi na samostojni nastop v vaški cerkvici. Domačini in slovenska javnost jim lahko samo želijo, da bi uspeli.
Neva Lukeš
Pred kratkim je izšla zanimiva knjiga kap. Bruna Volpija Lisjaka »Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave«. Po besedah zgodovinarja prof. Jožeta Pirjevca, ki je napisal predgovor, je delo nadvse zanimivo in pomembno, ker je rešilo pozabe privlačno in še ne napisano poglavje zgodovine slovenskega naroda.
Knjiga, ki je velikega formata, elegantna in ima 350 strani, vsebuje več kot 300 javnosti še neznanih arhivskih sik in dokumentov. Opisuje obalo, vasi, pristanišča, ribe, tonolov, mreže, številno floto, ladjevje, čupe - drvake, odnose s Cožoti, lov z dinamitom, navade, pesmi, romanje po morju
na Barbano in še mnogo drugega v zvezi s tisočletno zgodovino Slovencev ob morju.
Monumentalno zgo-dovinsko-etnološko delo bo predstavil univ. prof. Jože Pirjevec v torek, 31. oktobra, ob 18. uri v Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva ulica št. 3.
Popravek
V nedeljskem članku o srečanju v Finž-garjevem domu na Opčinah »Kako preživeti v današnji družini« je prišlo do napake, za katero se opravičujemo. V tretjem odstavku je namesto »analizirati problematiko« pisalo »kritizirati problematiko«.
Macarom e Vu’ Cumpra: danes v Miljah koncert AFA
Danes bo v dvorani Gledališča Verdi v Miljah zadnje glasbeno srečanje v okviru manifestacije o izseljeništvu in priseljeništvu v zgodovini italijanske družbe Macaroni e Vu’ Cumpra, ki je bila deležna precejšnje pozornosti tržaške javnosti ter bila deležna tudi okrnitve, ker so morali prireditelji umakniti razstavo v Ter-gesteu zaradi rovarjenja fašistov.
Zaključni koncert ob 20.30 bo imela skupina Acid Folk Alleanza (AFA). Zaradi tega so odložili predstavo »Sen poletne noči« VVilliema Shakespeareja v priredbi tržaške CIRT, ki je bila predvidena ravno za danes zvečer v Miljah.
______JUTRI V BOLJUNCU__
Sestanek oljkarjev
Jutri, 27. t.m. ob 16.30, bo na pobudo Kmečke zveze v mali dvorani gledališča "France Prešeren” v Boljuncu sestanek oljkarjev na Tržaškem v zvezi s postopkom za dosego podpore oziroma doklad na proizvodnjo oljčnega olja.
Po reformi Državne ustanove za posege na kmetijskem področju (AIMA), ki je pristojna za izplačevanje teh doklad, postaja namreč to vse bolj problematično, saj po vložitvi ustrezne prošnje na ministrstvo v Rimu nihče ne ve, kaj se s temi prošnjami dogaja, saj noben prosilec sam nima vpogleda v postopek sprejemanja oziroma odobravanja prošenj. Tako se zdaj dogaja, da morajo oljkarji čakati celo več let na izplačilo doklad, ki jim pritičejo.
Možnost vpogleda v reševanje prošenj v Rimu pa imajo razna Združenja proizvajalcev oljčnega olja. Teh združenj je v Italiji več, ne obstaja pa v naši deželi, ki je, kar zadeva oljkar-stvo, v državnem merilu obrobnega pomena.
Kaj je torej storiti našim oljkarjem, da premostijo sedanje stanje? Možnosti sta
dve: ali da sami ustanovijo svoje združenje, ali pa da se včlanijo v eno od že obstoječih Združenj. Prva možnost skoraj ni uresničljiva zaradi premajhnega števila oljkarjev pri nas, druga možnost pa seveda obstaja, vendar gre iz praktičnih razlogov za izbiro med tistimi Združenji, ki so našemu področju najbližja. Kmečka zveza meni, da bi tako Združenje lahko bilo tisto iz Ancone v Markah, s katerim je KZ že navezala stike. In prav zato se bo jutrišnjega srečanja oljkarjev na Tržaškem udeležil tudi predsednik Združenja proizvajalcev olja iz Ancone dr. Tonino Ciocco-lanti, ki je sam oljkarski strokovnjak, obenem pa tudi član vodstva deželne Zveze kmetov Italije za Marke.
Kmečka zveza želi, da bi se na jutrišnjem sestanku naši oljkarji izrazili o morebitnem vstopu v to združenje, oziroma da se sploh izrečejo o tem vprašanju, kajti v nasprotnem primeru sami ne bodo imeli vpogleda v usodo svojih prošenj za dodatek na oljčno proizvodnjo in se bo zakasnelo izplačevanje nadaljevalo.	j.k.
KONGRES / O SPORAZUMEVANJU GLUHONEMIH
Jezik znakov se naglo razvija
Uvedli bodo podiplomski tečaj prevajanja jezika gluhonemih
V kongresni dvorani tržaškega velesejma se je prejšnjo nedeljo zaključil prvi vsedržavni kongres o jeziku znakov, ki ga pri sporazumevanju uporabljajo gluhonemi. Srečanje je priredila tržaška sekcija Vsedržavnega združenja gluhonemih v okviru projekta Fatma Vsedržavnega sveta za raziskovalno dejavnost.
Namen pobude je bil prikaz petnajstletnega raziskovnja na področju italijanskega jezika znakov in predlogov za ovrednotenje in širjenje poznavanja govorice v javnosti. »Gluhonemi so manjšina in se zavzemajo za javno priznavanje pravic, do katerih je upravičena katerakoli jezikovna manjšina,« so
nas opozorili prireditelji. Med gosti kongresa so bili tudi nekateri predstavniki oblasti, ki so zagotovili, da se bodo potegovali za vključitev govorice v javne ustanove: tako je na primer Laura Gran, docentka na Visoki šoli za prevajalce in tolmače udeležencem sporočila, da bo v prihodnosti mogoče v okviru izobraževalne ustanove obiskovati podiplomski izpopolnjevalni tečaj aktivnega in pasivnega prevajanja jezika gluhonemih. Projekt je podprl rektor Borruso, svoje zamisli pa so predstavile tudi druge inštitucije, med temi telefonska družba Telecom in tržaška občina.
Referat je predstavil tudi profesor VVilliam
Stokoe, ki je bil med prvimi raziskovlaci govorice vizualnih znakov. »Italija na tem področju zaostaja za drugimi razvitimi državami. Večina državljanov ne pozna stvarnosti, s katero se vsakodnevno sooča skupnost gluhonemih. Med drugim gre omeniti težave, ki jih srečujejo na delovnem mestu in v šoli.«
Na koncu so si udeleženci kongresa lahko ogledali gledališko predstavo z naslovom Gluh ali ne (Srdo o non sor-do), ki jo je v gledališču Ananian uprizorila skupina Maschera viva iz Turina. Predstava je potekala v izvirnem jeziku, poskrbljeno pa je bilo tudi za simultano prevajanje.
SLOVENSKO
<;jj(^r STALNO GLEDALIŠČE
Aishil
SEDMERICA PROTI TEBAM
Danes,	26. t. m., ob 16. uri ABONMA RED G,
jutri,	27. t. m., ob 20.30	ABONMA RED F.
Gostovanje Kd Španski borci - Ljubljana
Miro Gavran
MOŽ MOJE ŽENE
komedija
V soboto, 28. t. m., ob 20.30, v nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri.
Izven abonmaja. ABONENTI lahko izkoristijo DODATNI KUPON!
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
in SLOVENSKI KLUB
vabita danes, 26. t.m., ob 20.30
v Gregorčičevo dvorano, ul.sv.Frančiška, 20/11 na predstavitev knjige
(Dveimnjai
podoba evropskega naroda
O avtorju Jožku Šavliju in njegovemu delu bo spregovoril prof. Janko Jež.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
TPPZ P. TOMAŽIČ v novih prostorih
Pevci muzikantje, recitatorji se bomo srečali
v petek, 10. novembra, ob 20. uri v Partizanskem domu na PADRICAH St. 60
ob cesti Padriče - Bazovica
Novi pevci pridružite se!
VČERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
26.	oktobra 1995
LUCIJAN
Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.02 - Dolžina dneva 10.27 - Luna vzide ob 9.03 in zatone ob 18.51.
Jutri, PETEK,
27.	oktobra 1995
SABINA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,5 stopinje, zračni tlak 1023 mb narašča, brezvetrje, burja, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje skorja mirno, temperatura morja 18,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Veroni-ca Cioch, Vincenzo Pelle-grino, Giulio Celant, Martina Pagnut, Natalie Smrekar, Fabio Macini.
UMRLI SO: 1 dan star Yuri Marella, 75-letni Giusto Gregori, 75-letni Tullio Fonda, 89-letna Aliče Stoh, 87-letna Giu-stina Lubiana, 85-letna Antonia Umek, 74-letni Roberto De Vescovi, 80-letna Mercedes Ferme-glia, 86-letni Natale Bor-tul, 91-letna Margherita Fragiacomo.
::	lekarTie
Od PONEDELJKA, 23. do
nedelje, 29. oktobra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Gio-vanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN (tel. 414068)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 14.30,
17.00,	19.30, 22.00 »I ponti di Madison County«, i. Clint Ea-stvvood, Meryl Streep; jutri: 16.00, 18.05, 20.10,
22.15	»Terra e liberta«, r. Ken Loach, i. lan Hart, Rosana Pastor.
EKCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »Apollo 13«, i. Tom Hanks.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 17.50, 19.55, 22.00 »L’eta acerba« r. Andre Techine.
AMBASCIATORI -
15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Die Hard«, i. Bruce Wil-lis, J. Irons.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Nove mesi - imprevisti d’amo-re«, i. Hugh Grant, Robin VVilliams.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.00, »Mowgli - II libro della giungla«, i. Ja-son Scott Lee; 22.00 »Show Girls«, r. Paul Verhoeven.
i
§
smer
Prosek 551 Tel. 251040
POSEBNA RAZPRODAJA
VSEGA BLAGA
S POPUSH OD 30% DO 60%
NAZIONALE 3 -16.15, 18.15. 20.15, 22.15 »Da morire«, i. Nicole Kid-man, Matt Dillon.
NAZIONALE 4 - 15.45, 17.40, 20.00, 22.15 »Batinan Forever«, i. Val Kil-mer, Tommy Lee Jones, Jim Carrey.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Un gioco perverso in un triangolo erotico«, prepovedan mladini pod
18.	letom.
CAPITOL -	16.00,
22.00	»French Kiss«.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »L’uomo delle stelle«, r. Giuseppe Tornatore, i. Sergio Ca-stellitto, Leo Gullotta, Tiziana Lodato.
LUMIERE - 17.50,
20.00,	22.15 »L’isola dell’ingiustizia«, i Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Oldman.
a PRIREDITVE
SKD TABOR -Opčine -Prosvetni dom. Vsak četrtek se ob 20. uri zbiramo ženske in dekleta krožka “OB PLETENJU SE KAJ...“Pridite!
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, Kulturni krožek Ob pečini z Opčin in Krožek Istria priredijo danes, 26. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje s pisateljem FULVIOM TOMIZZO, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo Alle porte di Trieste. Uvodno besedo bosta imela Pavel Fonda in Marino Vocci.
FOTO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave o preteklosti Trsta v Gregočičevi dvorani, vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 9."do 18. ure. Pobuda se uokvirja v vsedržavno pobudo “Bila je Italija" in je lahko zanimiva tudi za šolsko mladino: po možnosti skupinski obisk javite na tel. št. 040/635626. Razstava bo odprta do petka, 27. t. m.
KD RDEČA ZVEZDA
vabi na srečanje-razgovor s CIRILOM ZLOBCEM, BORISOM M. GOMBAČEM in MILOŠEM BUDINOM na temo “ POGLED NA POLOŽAJ IN PERSPEKTIVE SLOVENCEV V NARODNO MEŠANEM PROSTORU", ki bo v soboto, 28. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Saležu.
KD ROVTE - KO-LONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27 vabi na SREČANJE v soboto, 28. t. m., ob 20. uri. Ob spremstvu Mariota Uršiča (avtorja in režiserja) se bosta v veselem razpoloženju srečala Miranda C ah arij a in Livio Bogateč. Pridite, ne vam bo žal!
KD in ŽPZ I. GRBEC,
Skedenjska ul. 124 vabita otroke in odrasle na POPOLDAN POSVEČEN
MALI NIKI, ki bo nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih. Marko Kravos bo predstavil svojo najnovejšo otroško knjigo. Sodeloval bo otroški pevski zbor Vigred, ki ga vodi Eva Cink.
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabi na video festival JAMBOREE 95. Predstava bo v nedeljo,
29.	t. m. v Kulturnem domu F.Prešeren v Boljun-cu ob 15. uri. Toplo vabljeni vsi skavti in skavtinje, starši in prijatelji ter vsi tisti, ki imajo radi pristen skavtski popoldan.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek,
30.	t. m. na predavanje dr. Edija Kovača na temo "PREBUDITEV STARIH RELIGIJ NA BALKANU? VERSKI VIDIKI VOJNE V BOSNI”. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3 s pričekom ob 20.30.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča cenjene elane, da je v uradu na razpolago tekst D.L. iz 16. aprila 1995, št. 297, člen 625, ki zadeva razpis za poučevanje v tujini (stalno učno osebje otroških vrtcev in šol vseh vrst in stopenj.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča univezitetne študente (zadnji letnik: jezikoslovna smer, literani predmeti ali višja šola za prevajalce), da je v uradu na razpolago tekst razpisa selekcij za opravljanje funkcije asistenta italijanskega jezika v tujini za šolsko leto 1996/97.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da je urnik sprejemanja strank sledeč: vsak torek od 16.30 do 18. ure, Ul. Carducci 8, tel. št. 370301.
H ČESTITKE
Egon Piščanc z družino čestita inženirju VVALTERJU PISCANCU za uspešno dosežen cilj.
Danes praznuje OTON KOZINA 60. rojstni dan. Da bi ga imeli Se veliko let v naši sredini in vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
Vsi na liceju Prešeren se veselimo s kolegico
Z mamo, v mami pel si z nami. Zato naj te pesem in veselje spremljata skozi vse življenje
Niko
Vse naj, naj ... ti želi ZPZ I. Grbec
fakulteta za
znanosti o okolju
schaal nf environmental Sciences nova gorica - Slovenija
objavlja razpis za vpis v
•	magistrski študij znanosti o okolju
•	doktorski študij znanosti o okolju (enovit) v študijskem letu 1995/96
Vlogi za vpis morajo kandidati priložiti:
-	diplomo ustrezne fakultete,
-	dokazilo o zaključni oceni visokošolskega študija. Priporočljivo je znanje angleškega jezika.
Vlogo za vpis s prilogami pošljite do 10.11.1995, na naslov:
Institut »Jožef Stefan«
Jamova 39, 61000 Ljubljana, s pripisom »Fakulteta za znanosti o okolju«.
Vse potrebne informacije o vpisu dobite po telefonu
061 17773 513 vsak delavnik od 9.-11. ure. ::
.	_______v.. ■ .________;_________	;>
Nadjo MiljeviC ob rojstvu malega NIKA.
Ravnatelj, uCno in neuCno osebje DTTZG Ž.Zois se veselijo s prof. Nado MiljeviC in možem ob rojstvu malega NIKA.
□	OBVESTILA
V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S.Koso-vel bo danes, 26. t.m., prijateljsko srečanje med dvema ognjema med gojenci tržaškega dijaškega doma in sovrstniki iz šole Ancelle della Carita.
Obveščamo Vas, da bo danes, 26. t. m., ob 14. uri prijateljska tekma med dvema ognjema s sovrstniki iz šole Ancelle della carita. Tekma se bo odigrala na zunanjem igrišču Dijaškega doma S.Kosovel.
SKD PRIMOREC -
Trebče sporoča, da se zaCne teCaj za izdelavo narodnih noš jutri, 27. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
DRUŠTVO KATOLIŠKIH PEDAGOGOV iz Slovenije bo predstavilo svoje delovanje na slovenskem šolskem po-dočju v soboto, 28. t. m., ob 16. uri na Ul. Donizet-ti 3. Vsi vljudno vabljeni še posebno šolniki, ki se zanimajo za stike s svojimi kolegi.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo javni sestanek v dvorani A.Grmek v Mladinskem krožku v Dolini v torek,
31.	t. m., ob 20. uri.
KD SLOVAN - Padrice obvešča pevke in pevce, da se bo pevska vaja začela v torek, 31. t. m., ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Vabljeni!
BOOGIE-VVOOGIE,
sambo, merenge, pacanko ipd. boš mimogrede osvojil na tečaju latin-skoamariških plesov v KD S. Škamperle na Stadionu l.maj od 4. novembra dalje. Po dve uri tedensko bo teCaj vodila koreografinja Mojca Horvat. Za informacije in vpis telefonirajte v večernih urah na št. 572595.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo študijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Stipendija bo znašala
2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Stipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokošoicem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko univezo v akademskem letu 1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/l.nadstr,, tel. št. 631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je na sedežu Sklada dvakrat tedensko na razpolago logopedinja. Informacije dobite vsak dan v dopoldanskem Času, razen ob sobotah na tel. št. 040/212289.
SKLAD MIA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov na vseh šolskih stopnjah. Informacije po tel. št. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
OBČINSKA UPRAVA V DOLINI prireja tečaj slovenščine za občane, ki ne poznajo slovenskega jezika in bi se ga radi naučili. TeCaj bo potekal v večernih urah dvakrat tedensko pod okriljem Ljudske univerze. Vpisovanje vsak delavnik od 9. do 12. ure v tajnistu občine, kjer bedo interesenti
dobili tudi vse potrebne informacije o poteku tečaja. Rok vpisovanja zapade 11. novembra 1995.
VAS MIKA angleščina? Morda že obvladate osnove, a bi se radi še izpopolnili? Ponujamo Vam možnost, da se ji približate sproščeno in udobno, primerno svojim željam in zahtevam, za razvedrilo ali uporabno dopolnilo svojega znanja. Ponudba velja predvsem za člane, dobrodošlo Vas čakamo na prvem spoznavnem srečanju v ponedeljek, 30. t. m., ob 18. uri na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 (v drugem nadstropju).
NOVOUSTANOVLJENI MePZ F.Venturini vabi na vajo vsak torek in Četrtek ob 20.30 v Kulturni center A.U.Miro pri Domju.
SK BRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure.
SKD I.GRUDEN - Nabrežina - Tudi letos se bomo dne 1. novembra primerno poklonili spominu rajnih. Zbrali se bomo ob 14.30 na nabrežin-skem trgu pred spomenikom padlim. Od tod se bomo podali na pokopališča in k obeležjem v naši okolici: 14.30 spomenik padlim v Nabrežini, 14.40 pokopališče v Nabrežini, 15. ura pokopališče v Sempolaju,
15.15	spomenik padlim v Sempolaju, 15.20 spomenik padlim v Praprotu,
15.30	spomenik padlim v Prečniku, 15.45 pokopališče v Mavhinjah, 16.15 pokopališče v Slivnem. Po spominskih svečanostih bo ob 17. uri sledil v Nabrežini na Radovicevi kmetiji tradicionalni “vahtic". Na družanost vabi vse elane in prijatelje: Postregli Vam bodo z domačim prigrizkom, pečenim kostanjem in pristno kapljico. Odbor SKD I. Gruden.
SK BRDINA sporoča, da se bo pričel teCaj smučanja na plasični stezi v Nabrežini dne 7. novembra in bo ob torkih in Četrtkih od 18. do 20. ure. Cas vpisovanja je še v ponedeljek, 30. t. m. na sedežu Kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah od 19. do 20. ure.
SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 17., 18. in
19.	novembra v Domu Br-dina na Opčinah.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
126 SSM, svetle barve, maj 1985, v odličnem stanju motor, gume in karoserija, prodam za
1.700.000	lir. Tel. št. 229121.
V SREDISCU mesta prodam prostor za avto po ugodni ceni. Tel. št. 762886 od 19. do 21. ure.
PRODAM Panda dance 900, letnik ’90, v izredno dobrem stanju, nove gume. Tel. na št. 220716 -popoldanske ali večerne ure.
PRODAM motorno kolo Grillo-Piaggio 50 kub. v odličnem stanju (skoraj nikoli rabljen). Tel. v večernih urah na št. 220525 (Katja).
PRODAM star morotni kopač PGS, 12 k.s. ter prikolico. Tel. št. 231704.
PRODAJAMO in dostavljano živalski gnoj v Gorici in okolici vsaj tri tone. Tel. št. 0336/388104.
SAMOJEDO mladice z rodovnikom “Kla’s“ prodam. Tel. št. 040/229213.
PRODAM kanarčke Malinua, dobre pevce. Tel. na št. 220189 ob uri kosila in večerje.
ISCEM delo kot otroška varuška. Tel. št. 228803,	- \ li .
.. GOS 1*1 TOMAŽIČ v
Trebčah potrebuje fotokopirni stroj v dobrem stanju. Tel. v šolskem urniku na št. 214300.
ETNOLSKA SKUPINA PRI NSK prosi lastnike starih voščilnic na božično oz. novoletno temo, da jih posodijo ob priliki razstave v decembru. Tel. št. 632663 ali pa v Ul. Pe-tronio 4 pri odseku za zgodovino.
V NABREŽINI, v neposredni bližini občinske palaCe, zasebnik daje v najem 42 kv. m velik pritlični prostor, komaj prenovljen, svetel, z zagotovljenim parkirnim prostorom, za urad, ambulanto, obrtniške in trgovske dejavnosti. Za informacije poklicati na tel. št. 040/200740 v popoldanskih in večernih urah.
DAJEM v najem opremljeno sobo v dolini Glinščice (Boljunec 149) starejši osebi, ki bi želela živeti pri družini in ne v domu za ostarele. Tel. št. 228193.
NUDIMO dobro plačano službo- novost v Italiji! Predstaviti se danes, 26. t. m., ob 21. uri v hotelu Dolina - Sesljan.
NUDIM individualne lekcije za osnovnošolske otroke. Tel. St. 381794.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obveSCa cenjene odjemalce, da nudi v svojih trgovinah v Ul. Flavia, Foscolo, v Miljah in v Centru Zeleni Market krizanteme po ugodnih cenah.
POHIŠTVO KORŠIČ -V soboto, 28. oktobra in v nedeljo, 29. oktobra vabimo vse na otvoritev prenovljene trgovine Pohištva Koršič v Ul. S. Cilino 38. V soboto, 28. 10., ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Ennia Dema-rin, nastop pevske skupine "Musiča noster amor” in pozdravni "Na zdravje”.
PODARIMO simpatičnega psička majhne rasti. Tel. št. 200865 ali 200071.
PIVNICA pri Nadji v Boljuncu - vsak petek zvečer vas vabi na pokušnjo naravno točenega piva iz soda (“a naduta").
OSMICA v Dolini pri Mariu Žerjalu.
PRISPEVKI
Ob 80-letnici rojstva Pepija Grgiča daruje žena Ida 50.000 ir za KD Lipa.
V	spomin na Bruna Kuka, Štefanijo Svetlic, Pepija Sardoča in Albina Skerka daruje Eda TerCon (Prečnik) 100.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Ano Možina Kralj in Betko Križmančič daruje Violet-ta Crevatto 30.000 lir za Pogrebno društvo v Trebčah.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchr 6. - tel. 040-7796600
C,,, .n,......................
Četrtek, 26. oktobra 1995
GORICA
50 LET ZSKD / JUTRI V GORICI
Predstavitev publikacije o vlogi Zveze
______ŠTEVERJAN / NA 20. REDNEM OBČNEM ZBORU_
Pregledali delo in obnovili odbor društva F. B. Sedej
V obračunu kulturni večeri, festival glasbe, zborovski nastopi V društvo se je včlanil tudi ansambel Briški odmev
Na naslovni strani kraljuje fotografija z osrednje slovesnosti ob letošnji 50-letnici Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je bila septembra v Dolini. V notranjih straneh pa so fotografije, skice in teksti v slovenščini, italijanščini in angleščini, ki shematično pričajo o petdesetletni aktivni prisotnosti organizacije ljubiteljske kulture v zamejstvu.
Gre za informativno publikacijo, ki so jo pri ZSKD izdali ob letošnjem jubileju in ki jo bodo javnosti predstavili jutri, 27. oktobra, ob 20.30 v go-riškem Kulturnem domu. Večer na katerem bosta nastopila tudi mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža in moški zbor Skala iz Gafa rij, bo sklenil kulturni triptih, ki ga je zveza pripravila, da bi tudi na Goriškem primemo počastila okroglo obletnico.
Trojezična publikacija je namenjena vsem, ki bi radi dobili osnovne informacije o zvezi in včlanjenih društvih. Podrobna organizacijska in zgodovinska predstavitev ZSKD bi sicer zahtevala večji knjižni projekt, o katerem pri vodstvu zveze že razmišljajo. Ob splošni predstavitvi ZSKD je na 24 straneh
5	č St K\m Mn
i m’-sn! ',a j i si :;$,k m
prikazana dejavnost štirih območji, kjer je zveza prisotna tudi s svojimi uradi: tržaški, goriški, beneški in rezijanski. Objavljeni so osnovni podatki vseh društev in skupin, ki so vanjo včlanjene. Za besedilo in prevode so poskrbeli Nives Košuta, Jole Namor, Luigia Negro in Rudi Pavšič, oblikovanje in grafična oprema je delo Petra Furlana. Fotografije so prispevali studio Kroma, Rudi Pavšič, Ladi Ceščut in arhiv Novega Matajurja, pri pobudi sta sodelovala še Bogomila Kravos in Michele Clara.
H razstavT]-i
Bernardk Drascek in Kosič vExitu
Odprtje nocoj v kinu Vittoria
Likovno društvo Exit, ki je vrsto let skrbelo za pester in bogat izbor razstav v galeriji v Ul. Favetti, pričenja nocoj novo razstavno sezono v preddverju kinodvorane Vittoria. Do konca leta se bodo v tem zanimivem razstavnem prostoru zvrstile tri prireditve, pod skupnim naslovom “Perche la pittura fa tanta pau-ra? ” (Zakaj tolikšen strah pred slikarstvom?). Drevi ob 20. uri, pred pričetkom filma M. Krassovitza “L’odio” v sporedu Gorica kinema (ob 20.45), bodo odprli razstavo del treh mlajših likovnih ustvarjalcev: Hermana Kosiča, Alessan-dre Bemardis in Mi-cheleja Drascka. Gre za likovnike, ki so svoj talent zastavili tudi v “uporabni” obliki letos poleti, ko so poskrbeli za scensko zasnovo pesniških in glasbenih večerov po goriških ulicah in trgih. Kosič in Drascek sta goriškemu občinstvu že znana, medtem ko se Alessan-dra Bemardis predstavlja prvič.
V Sedejevem domu v Steverjanu je bil v petek
20.	redni občni zbor SKPD Frančišek B orgij a Sedej. Predsednik Marko Terčič je pozdravil vse udeležence, še posebej pa goste: predsednika ZSKP, predstavnike društev, župnika, župana in odbornika za kulturo. Franka Padovan-Terčic je v tajniškem poročilu navedla prireditve, ki jih je društvo organiziralo v preteklem triletju: od festivalov do kulturnih večerov in družabnosti ob raznih priložnostih. Blagajnik Janez Terpin je prikazal finančno stanje društva, nakar so predstavniki včlanjenih skupin prebrali poročila: Kristina Corsi o mešanem zboru, Valentina Humar o otroškem zboru, Nikolaj Pintar o mladinskem krožku in Ivan Vogrič o Steverjan-skem vestniku. Vogrič se je odpovedal funkciji urednika Vestnika zaradi prezaposlenosti. Poročila vseh skupin so prikazala vsestransko aktivno delovanje društva.
Sledilo je kratko predsednikovo poročilo Marka Terčiča, ki se je zahvalil vsem odbornikom in sodelavcem. Prebral je še pismo ansambla Briški odmev občnemu zbom s prošnjo za članstvo v društvu. Prisot-
ni so odobrili.
Sledili so pozdravi gostov. Zupan Hadrijan Corsi se je v imenu vseh Ste-verjancev in Briške gorske skupnosti zahvalil društvu za delo in zaželel še vrsto uspehov v ohranjevanju slovenske kulture v vasi. Pozdravili so še: dr. Damjan Paulin (ZSKP), Matjaž Pintar (SKPD M. Filej), Dimitrij Brajnik (PD Standrež), Claudio Peric (KD Hrast), Silvan Pittoli (KD Briški grič), Gabrijel Figelj (PD Stmaver), Valter Bandelli (PD Podgora), Simon Komjanc (SZ 01ympia). Sekcijski tajnik SSk Dominik Humar je
poslal pisni pozdrav.
Predsednik nadzornega odbora Simon Komjanc je dal razrešnico staremu odbora, nakar so sledile volitve. Ker je bila predstavljena samo ena lista, so potekale kar z dviganjem rok. V novem odboru si bodo na prvi seji porazdelili funkcije naslednji člani: Hadrijana Corsi, Kristina Corsi, Mihael Corsi, Andrejka Hlede, Jurij Hlede, Saša Hlede, Martin Komjanc, Florijan Lango, Gianni Mania, Franka Padovan, Edi Skok, Marko Terčič, Janez Terpin, Lilijana Terpin, Anita Tomažič, Silva-
na Vogrič. V odbor avtomatično pristopi še po en član mešanega zbora, otroškega zbora, mladinskega krožka, Steverjan-skega vestnika in ansambla Briški odmev. V razsodišču bosta Edi Hlede in Simon Komjanc, v nadzornem odboru Simon Komjanc, Mirjam Domi in Ivan Maraž. V razpravi je Simon Komjanc predlagal oživitev dramske skupine v okviru društva, ker je že precej let njeno delovanje zamrlo.
Na sliki (Fotostudio Reportage) člani in gostje na občnem zbora
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. novembra 1995 in zapadlostjo 1. novembra 2002.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,50% bruto obrestmi bo izplačan 1. maja 1996 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. novembra in 1. maja za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 10,16%.
■	Cena, ki bo iznesena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 27. oktobra.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. novembrom; ob vplačilu (2. novembra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
KINO
GORICA
VITTORIA Gorica kinema: 20.45 »L’ odio«. Rež. M. Krassovitz. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.15-19.45-
22.00	»Apollo 13«.
H RAZSTAVE
V GALERIJI KULTURNEGA DOMA je do 27. t.m. odprta razstava članov fotokluba Skupina 75 ob 20-letnici delovanja. Ogled od 9. do 13. ure.
M PRIREDITVE
SPD GORICA prireja 12. novembra martinovanje v lovski koči na Kre-mancah nad Renčami. Prijave na sedežu ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 19. novembra večerjo ob martinovanju v gostišču Fogolar v Gallianu pri Čedadu. Vpisovanje se zaključi 8. novembra. Prihodnji teden bo zaradi praznikov dežurstvo na sedežu 3. novembra.
MARTINOVANJE bo 11. novembra v domu na Bukovju v priredbi KD Briški grič. Prijave in informacije pri Maji Humar (tel. 884187) in Emanueli Juretič (81163).
KD OTON ZUPANČIČ prireja martinovanje 4. novembra v domu A. Budal v Standrežu. Vpisovanje pri Marti (tel. 21407).
□ OBVESTILA
SKD KREMENJAK iz
Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prija-vE pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih.
DRUŠTVO JADRO IZ RONK prireja tečaj slovenskega jezika in kulture. Trajal bo šest mesecev, pouk bo na sedežu društva v Romjanu ob torkih med 20. in 22. uro. Prvo srečanje bo jutri ob 20. uri. Interesenti se lahko še prijavijo pri odbornikih društva (tel. 482015, 776123,413084).
SGZ GORICA je odprla svoje okence na sedežu Zadružne kreditne banke v Doberdobu. Članom s tega območja je na razpolago ob sredah od 14. do 15.30.
SPD GORICA - SMUČARSKI ODSEK prireja od 27. oziroma 29. decembra do 2. januarja zimovanje s silvestrsko večerj v Cerknem. Zaradi rezervacije hotela se prijave zaključijo 30. oktobra. Prijave na sedežu društva (tel. 33029) ob sredah od 11. do 12. in četrtkih od 19. do 20. ure.
S________________IZLETI
SPD GORICA vabi v nedeljo, 29. t.m., v Benečijo na Burnjak, praznik kostanja, ki ga prireja Planinska družina Benečije v Črnem vrhu. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče ob
9.15	na Travniku. Poleg prijetne družabnosti v popoldanskem času bo dopoldne še krajši pohod s
Črnega vrha na Vogu.
KULTURNI KROŽEK “TERRA” priredi v nedeljo, 29. t.m., izlet na Sabotin po slovenski strani. Izlet je posebej primeren za ljubitelje narave. Prijave po tel. 32273. Odhod bo ob 9.45 s parkirnega prostora pri Rdeči hiši.
I* LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO, Carduccije-va ulica 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
ALT.A SALUTE, Ul. Co-sulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8.30 Ce-cilia Munich iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; ob 10. uri Ljudmila Matelič, vd. Komel iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Podgori; ob 11.30 Ljudmila Terzer, vd. Miklus iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi; ob 12.45 Nevio Cecon iz bolnišnice sv. Justa v Faedis.
t
Po dolgi bolezni nas je zapustila
Ljudimila Terzer
Pogreb bo danes ob 11.30 iz mrliške veže glavne bolnišnice v pevmsko cerkev.
Žalujoči
Pevma, 26. oktobra 1995
ŠOLA TRINKO / ŠOLSKI SKRBNIK SLOVENSKI DELEGACIJI
FINANCARSKA ŠOLA / NAPOVED FORNAS1RJA (Fl)
Občina naj zagotovi šoli primeren sedež
Za skrbnika sta možnosti dve: v Kapucinski ali v ulici Marconi
Začetek gradnje najbrž že januarja
Razpravo v občinskem svetu prekinili zaradi pozne ure; nadaljevala se bo 31. oktobra
Koordinacijski odbor staršev dijakov šole Ivan Trinko in drugih slovenskih komponent se je srečal z goriškim šolskim skrbnikom, da bi preverili možnosti čimprejšnje izselitve šole iz sedanjih neprimernih prostorov. Sestanka so se poleg predstavnikov staršev (Igor Orel, Flavija Bezeljak, Dominik Humar) udeležili še Livio Semolič (Sindikat slovenske šole), Marko Marinčič (občinska manjšinska konzulta), Damjan Paulin (SSO) in občinski svetovalec Bernard Špacapan.
Starši so šolskega skrbnika seznanili z ultimativno zahtevo županu, naj do 31. oktobra pove, kateri bo dokončni sedež slovenske srednje šole in kdaj se bo šola lahko izselila iz sedanjih skrajno zasilnih in neprimernih prostorov.
S svoje strani je dr. Ugo Mannini pojasnil stališče šolskega skrbništva, ki je poleti predlagalo selitev v Ul. Cappella kot “manjše zlo”, saj je to bila kratkoročno edina možna rešitev. Jasno pa je, je dejal, da mora biti ta rešitev začasna. Zato ne razume nekaterih županovih izjav, češ da naj bi šola tam ostala kar več šolskih let. Prav tako mu ni jasno, na katerih osnovah in podatkih občinska uprava govori o bodoči namestitvi šole, saj se mora o tem prej dogovoriti s skrbništvom. Osnovni predpogoj za določitev, kateri sedež je lahko ustrezen za šolo Trinko, je poznavanje točnih podatkov o potrebah te kakor tudi vseh drugih šol. Šolski skrb-
Policija izsledila še dva vojaka z mamili
Goriška policija je v okviru večtedenske preiskave izsledila še dva domnevna razpečevalca mamil. V prejšnjih dneh so zaradi razpečevanja tabletk ecstasy že priprli 19-letnega Ma-nuela Chiarotta iz Cervinjana in ovadili 30-letnega Marca Se-riguttija iz Gradeža. Pred nekim diskom v Gradežu so sedaj aretirali še 23-letnega Eneo Zentilina iz Marana, ki služi vojaški rok v letalski bazi v Rivoltu. Našli so mu 50 gr hašiša. Zaradi razpečevanja so ovadili tudi podčastnika vojaškega letalstva 22-letne-ga Sandra Diducha iz Rima.
nik je že naročil ravnateljem, naj mu posredujejo vse te podatke. Cim bo razpolagal z njimi, bo stopil v stik z občinsko upravo, da bi se dogovorili o razporeditvi vseh šol in v tem okviru tudi šole Trinko.
»Kar se mene tiče«, je še pojasnil dr. Mannini,»ostaja sedež šole Trinko še vedno v Kapucinski ulici. Nikoli ne bom pristal na prodajo tega poslopja, dokler občina ne zagotovi slovenski šoli vsaj enakovreden sedež.« Skrbnik je nakazal troje možnosti: prva je izvedba najnujnejših popravil na poslopju v Kapucinski ulici, saj strošek za občino ni nemogoč (50 milijonov za zamenjavo kotla za ogrevanje ali kvečjemu, po trditvah občine, 200 milijonov za celotno zamenjavo ogrevanja); druga možnost je dodelitev poslopja v Ul. Marconi (kjer so mestni redarji) šoli Trinko; tretja alternativa je, naj občina, če ne namerava izbrati ene od prejšnjih dveh, sama poišče nov primeren sedež za slovensko šolo v centru mesta.
Slovenski predstavniki so pozitivno ocenili to skrbnikovo stališče, opozorili pa so na težave v dialogu z občino, ki doslej ni pokazala nobenega posluha za dogovarjanje, ampak vztraja pri svojih narčtih “divje” racionalizacije. Zato so slovenski predstavniki napovedali, da bodo zaprosili za srečanje s prefektom, ki ga tudi šolski skrbnik že sproti obvešča o dogajanju v zvezi s šolo Trinko.
Občinska komisija še ni evidentirala dokončnega sedeža
Bliža se rok 31. oktobra, do katerega je odbor- staršev dijakov srednje šole Ivan Trinko zahteval, naj se občina izjasni glede dokončnega sedeža za slovensko srednjo šolo. Je občinska uprava že določila, kateri bo ta sedež? Je že predvidela, kdaj se bo šola lahko vselila vanj in tako zapustila sedanje skrajno neprimerne prostore v Ul. Cappella, kjer utesnjenost dveh šol povzroča težave ne le šoli Trinko temveč tudi italijanski osnovni šoli Fumagalh?
Ta vprašanja je občinski svetovalec pro-gresistov Igor Komel postavil Zupanu na predsinočnji seji občinskega sveta. Komel je tudi pozval občinsko upravo, naj pokaže večji smisel za sodelovanje in dogovarjanje s šolskim skrbništvom in pokrajinsko upravo. Reševanje šolskih vprašanj terja konstruktiven pristop vseh navedenih uprav, medtem ko sedaj dela vsak po svoje, kar je vir nesporazumov, nasprotij in še večjih težav.
Odgovorila mu je odbornica za šolstvo Mari-lena Francioso, ki je povedala, da vprašanje sedeža za šolo Trinko še preučuje komisija za reorganizacijo šolske mreže, ki so jo ustano-
vili na občini. Gre za interno delovno skupino, ki preučuje stanje vseh šol in preverja razne možnosti. Odbornica je dala razumeti, da do konca oktobra še ne bo odgovora za šolo Trinko, pač pa upa, da ga bodo izdelali v novembru. Glede sodelovanja z drugimi upravami je dejala, da si mora občinska uprava najprej sama razčistiti pojme in bo šele potem začela pogovore z drugimi. Kolikor ji je znano, je tudi šolski skrbnik ubral enako pot in zbira informativno gradivo iz Svojih virov.
Franciosova se je tudi obregnila zoper proteste zaradi namestitve šole Trinko, ki je ni določila občina. »Sedanjo lokacijo«, je dejala, »je predlagal šolski skrbnik v dogovoru z ravnateljico, zato res ne razumem, zakaj se danes pritožuje«. Odbornica seveda pri tem ni povedala, da so bile druge rešitve, ki jih je predlagala občina, za slovensko šolo še manj sprejemljive, kot je sedanja.
Nekoliko spravljivejši je bil župan, ki je sprejel Komelov poziv k sodelovanju z drugimi upravami in dejal, da se občinska uprava zavzema za premostitev sedanjih nesoglasij.
Kot je bilo pričakovati se bo razprava o finan-carski šoli nadaljevala na naslednji seji občinskega sveta. Včeraj ponoči so sejo, ki je bila v celoti posvečena obravnavi resolucije vseh skupin levosredinske opozicije zoper gradnjo na letališču, zaradi pozne ure prekinili. Sklenili so, da bodo z razpravo nadaljevali na novi seji v torek, 31. oktobra, in, če potrebno, še v naslednjih dneh.
Včeraj smo že poročali o županovem zagovoru koristi, ki naj bi jih šola-vojašnica za finančne stražnike prinesla Gorici in o nekaterih ugovorih, ki so jih svetovalci opozicije postavili v zvezi s posameznimi trditvami župana. Eno glavnih vprašanj, okrog katerih se je razvila polemika, zadeva financiranje: šolo bi zidali z denarjem iz Osimskih sporazumov, ki je tako ali drugače namenjen Gorici. Ima torej smisel zapraviti 150 milijard za gradnjo nove vojašnice, ki bi vrhu vsega zavrla razvojne možnosti letališča, ali bi bilo bolje ta denar nameniti drugim investicijam (ceste in avtocesta, razvoj univerze in drugih struktur), ki bi se najbrž bolj obrestovale. Desnosredinska večina zagovarja financarsko šolo in pravi, da bi v nasprotnem primeru izgubili večji del denarja. Opozicija trdi, da je financarsko šolo, če jo že hočejo, mogoče z dosti manjšim stroškom odpreti v eni od vojašnic, ki se praznijo (na Tržaški ulici ali v Loč-
OBČINA / PRVI STIKI Z NAČRTOVALCI
SDAG / POD OKRILJEM EZ
Priprave za nov regulacijski načrt
Upravitelje zaskrbijo predvsem stalno upadanje prebivalstva
Med točkami programa sedanje občinske uprave je tudi izdelava novega regulacijskega načrta, ki naj bi omogočil drugačen razvoj mesta ob upoštevanju vseh sprememb, ki so ali bodo še nastale, zlasti kar zadeva upadnje prebivalstva, možnosti razvoja go-spdodarskih dejavnosti, povezovanja s sosednjo Novo Gorico itd. Pred kratkim je župan s člani odbora imel daljše srečanje s predstavniki studia Gregotti iz Milana, ki naj bi izdelal novi urbanistični načrt. Govor je bil predvsem o osnovnih podatkih in izhodiščih, ki jih bo treba v novem urbanističnem načrtu upoštevati. Na prvem mestu so vsekakor projekcije o gibanju prebivalstva. Po navedbah občinskih uradov,
naj bi število prebivalstva v naslednjih dvajsetih letih zdrknilo pod 30 tisoč. Vendar Gorica v tem ni, oziroma ne bo izjema, saj je upadanje prebivalstva pojav s katerim se soočajo v vseh razvitih družbah, oziroma državah. Bolj za primerjavo velja navesti podatek izpred dvajsetih let, ko so načrtovali, da bo Gorica do konca stoletja vsaj podvojila število prebivalstva. Zgleda, tako je mogoče razumeti tudi iz tiskovnega poročila, da je glavna skrb sedanjih upraviteljev, kako zajeziti upadanje števila prebivalstva in zajeziti predvsem beg mlajše delovne sile. Pri pripravi novega urbanističnega načrta naj bi sodelovali tudi mladi go-riški strokovnjaki s tega področja.
Južnoameriški gostje pri Sdag
Priznanje goriškemu avtoportu
Na sedežu družbe SDAG se je včeraj zaključilo delovno srečanje med predstavniki Evropske zveze in funkcionarji ministrstev za finance Brazilije, Argentine, Urugvaja in Paragvaja. Srečanje sodi v okvir sodelovanja med EZ, ki jo je zastopal funkcionar za mednarodne zadeve dr. Antonio Querioz, in zvezo južnoameriških držav Mercosur.
Predsednik SDAG Zanotto je izrazil zadovoljstvo zaradi zaupanja EZ, ki je goriško blagovno postajališčo izbrala kot pilotski center za sodelovanje z državami Mercosur. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo EZ podprla razvojne načrte mejnega postajališča in mu s tem pomagala razviti vlogo pomembnega tranzitnega vozla na osi vzhod-zahod.
Južnoameriški gostje (na sliki) so se v Gorici zadržali dva tedna in preučili delovanje tukajšnjh mejnih naprav.
niku). S tem bi pridobili kar nekaj desetin milijard za druge investicije, seveda, če bo mestna uprava sposobna izdelati primerne načrte in ne le pasivno sprejemati tega, kar ji vsiljuje Rim.
V nadaljevanju seje je svetovalec opozicije Bruno Crocetti kot prvi podpisnik prebral resolucijo proti gradnji vojašnice na letališču. Pred skoraj poldrugim letom predloženo besedilo, ki navaja vse že dobro znane razloge zoper gradnjo, je dopolnil s predlogom, ki naj bi ga popri občinski svet, da se o vprašanju razpiše referendum med goriškimi občani. Formalna zahteva s 3 tisoč podpisi je bila svojčas že predložena, a ni bila
sprejeta zaradi ozkega tolmačenja občinskega pravilnika.
V razpravi so nato prvi posegi prišli iz vrst večinske koalicije, ki zavrača resolucijo. Najzanimivejši je bil poseg načelnika skupine For-za Italia Sergia Forna-sirja, ki je ocenil, da je resolucija iz z njo vsa razprava o financarski šoli brezpredmetna, saj se gradbeni postopek nadaljuje mimo volje občinskega sveta. For-nasir je glede tega najbrž dobro informiran, saj se je spustil tudi v napoved, da naj bi se postopek za zakup del končal že v prihodnjih dveh mesecih, gradnja financarkse šole pa naj bi se začela že januarja prihodnje leto.
NOVICE
Skupinska razstava v Štarancanu
Se ta teden (do sobote) je v občinski knjižnici v Sta-rancanu odprta razstava desetih likovnikov iz naše dežele in bližnjega Veneta. Razstavo je pripravilo združenje “II Cerchio”. Prevladujejo slikarska, oziroma grafična dela, kiparska dela predstavljajo le trije avtorji: Piero De Martin, Claude Andreini in Angelo Simonetti. Poleg omenjenih treh avtorjev, na razstavi sodelujejo še Carla Asquini iz Buttria, Augusto Bartoli iz Trsta, Luciano Cecchin iz Ma-niaga, Giovanni Centazzo iz Cordenonsa, Gabriella Giacomini iz San Quirina pri Pordenonu, Giancar-lo Magri iz Pordenona, Antonella Ongaro iz Istraga. Ogled razstave je od 15.30 do 18.30.
Abonmaji za gledališko in glasbeno sezono v Tržiču
Vodstvo občinskega gledališča v Tržiču obvešča, da so v prodaji abonmajske vstopnice za gledališke oziroma glasbene prireditve v novi sezoni. Prodajajo jih pri blagajni gledališča od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure (razen ob ponedeljkih) ter v agencijah Utat v Trstu, Appiani v Gorici in trgovini Di-scotex v Vidmu. Včeraj pa so začeli vpisovati abonmaje tudi za sezono italijanskega gledališča v Gorici, ki se bo odvijala v Kulturnem domu.
Tečaj za otroške pevovodje
Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica in center za glasbeno vzgojo Emil Komel prirejata tečaj za pevovodje otroških in mladinskih zborov, ki ga bo vodil prof. Hilarij Lavrenčič. Tečaj je namenjen pevovodjem, lahko pa se ga udeležijo tudi učitelji glasbe in drugi interesenti. Obsegal bo niz šestih predavanj, na katerih bodo obravnavali teoretično prir-pravo na delo z zborom, pripravo klavirske spremljave pesmi in osnovno orkestracijo z instrumenti Orff. Prvo srečanje bo nocoj ob 20. uri v komorni dvorani Katoliškega doma.
Požar v sušilnici za koruzo
Štiri ekipe gasilcev so bile včeraj dopoldne zaposlene z gašenjem požara, ki je nastal v sušilnici za koruzno zrnje v Medeji in ki je povzročil precejšnjo gmotno škodo. Gasilce so poklicali nekaj pred sedmo uro, svoj poseg pa so zaključiti nekaj po 13. uri. Zdi se, da je ogenj najprej zajel pleve, oziroma prah, ki je prisoten med zrnjem in se nato razširil na zrnje. Točnih podatkov o neposredni in posredni škodi še ni.
Gradež: elektrika ubila žensko
Nečakinja je včeraj v Gradežu odkrila truplo 78-letne Rose Miletta, vd. Gallo, ki jo na domu je ubil električni tok. Zenska je živela sama v stanovanju v 4. nadstropju bloka v Ul. Morosini 2. Nečakinja je včeraj šla kot skoraj vsak dan k teti, ki pa ni odprla vrat. Zaman je trkala, potem pa poklicala pomoč, da so s silo odprli vrata. V spalnici so na tleh našli truplo Rose Miletta: v roki je še tiščala žico svetilke na nočni omarici. Domnevajo, da jo je električni tok ubil dan pred najdbo trupla. Najverjetneje se zdi, da je skušala sama neprevidno popraviti svetilko, četudi ne izključujejo niti hipoteze samomora.
1597,5 1600,9	1611,8	1615,3 1617,8
1128,8 1138,9	1162,1	11629 11579
NOVICE
Od decembra bolj ekološki bencin
RIM - Naftni družbi Agip Petroli in IP nadaljujeta prizadevanja, da bi bil njun bencin Cim bolj prijazen okolju. Od 1. decembra bosta družbi grupe ENI v 13 italijanskih mestih zaCeh prodajah neosvinčeni bencin z zelo omejeno vsebnostjo benzena, saj ta ne bo presegel odstotka na prostominsko enoto. Agip in IP se bosta tako z veliko anticipacijo prilagodili normi, ki je zdaj v teku parlamentarne odobritve in M predvideva, da benzen ne bo smel preseči prostominskega odstotka od leta 1999 naprej.
Nova Roncheyeva knjiga ob vzglavju bolnika Italije
MILAN - »Gospodarstvo v Cisti preobrazbeni fazi«, ki živi od prodaje svojih proizvodov, a mu ne uspeva izvažah visoke tehnologije; »velike civilne infrastrukture«, ki nazadujejo ali nikakor ne dočakajo začetka izgradnje; javni dolg, ki dosega 124 odstotkov bruto domačega proizvoda in ki ga napihujejo državni izdatki, razdeljeni v 6 tisoč ločenih in nepovezanih poglavij; informacija, ki ne opravlja svoje naloge in ki pogosto proizvaja dezinformacijo. To je v grobih potezah Italija, kakršno opisuje v svoji najnovejši knjigi z naslovom »Fin di secolo in fax minore« (Konec stoletja v fax minore) nekdanji minister Alberto Ronchey, ki pa poleg prodorne analize, s katero se skoraj ni mogoče ne strinjah, žal ne daje receptov za ozdravitev bolnika.
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOV ZIMSKI VOZNI RED
(od 29.10.1995 do 30.3.1996)
NOVOSTI! NOVOSTI! NOVOSTI!
Bedne linije
Z novim voznim redom uvajamo novo redno linijo v Amsterdam s prvim letom 16. decembra. V nizozemsko prestolnico bomo leteli enkrat tedensko ob sobotah. V Kopenhagen letimo ob sredah namesto ob torkih (sobotni let ostane nespremenjen), v Frankfurt je poleg sobotnega popoldanskega tudi dopoldanski let. V London letimo tudi ob ponedeljkih, v Moskvo dodatno ob torkih, v Tirano pa tudi ob nedeljah.
Čarterske linije
Kot že nekaj zim doslej bomo tudi letos Ljubljano s čarterskimi leti povezali z Gran Canario in Tenerifami in sicer ob sobotah; ponovno smo oživeli tudi čarterske polete v Tel Aviv ob petkih.
Prodaja po telefonu
Dobrodošla novost e tudi telefonska prodaja letalskih vozovnic s plačilnimi karticami: eurocard, kmečko kartico in american express. Poleg tega vam vozovnico lahko na vašo željo dostavimo na zahtevani naslov za minimalno doplačilo.
S plačilnimi karticami tudi na letalu.
S plačilnimi karticami boste odslej lahko kupovali tudi brezcarinsko blago na naših letalih.
Izboljšave v potniški kabini letala in postrežbi
Ker si želimo izboljšati kakovost naših storitev, pripravljamo izboljšave potniškega servisa in potniške kabine na vseh tipih letal.
Uvajamo porcelansko posodo in kovinski pribor. Na določenih rednih linijah bomo potnikom postregli s toplimi obroki. Letala bomo opremili z novimi kuhinjami za pripravo toplih obrokov in garderobno omaro. Z zmanjšanjem števila sedežev v potniški kabini bomo nudili več prostora za ročno prtljago in obleke ter pridobili večji razmak med sedeži in tako poskrbeli za večje udobje potnikov.
/
TRGI / ZAVRIJE PADANJA
Dolar pomagal liri k premirju
Pozitivna tudi milanska borza
MILAN - Medtem ko se je padanje vrednosti lire včeraj vsaj nekoliko ustavilo, je milanska borza preživela zelo čuden sestanek, na katerega je nedvomno vplivala nervoza pred glasovanjem o nezaupnici Dinijevi vladi. Prvi del sestanka je bil pozitiven, in to še enkrat po zaslugi delnic perfin, ki so pridobile 14, 43 odstotka, in to kljub trikratni suspenziji kotacije zaradi pretirane rasti tečaja. Zadnji indeks Mibtel je pokrazal napredek za 0,43 odstotka, kar pomeni, da je glede na najvišjo včeraj doseženo vrednost izgubil okrogel odstotek, medtem ko so bili posli vredni 530 milijard lir.
Z borznega trga je tudi zelo zanimiv, pa čeprav po svoje tragičen podatek, po katerem so mali delničarji v zadnjih desetih letih izgubili kar pet tisoč milijard lir. Toliko naj bi jih bila - po izračunu združenja za zaščito malih odjemalcev bančnih, finančnih, poštnih in zavarovalniških storitev ADUSBEF - stala novejša zgodovina velikih finančnih dogajanj v Italiji, v kateri je šlo v dim 4.952 milijard lir prihrankov 228 tisoč malih varčevalcev. V dolgem seznamu ponesrečenih finančnih operacij še ni »super Gemi-ne«, ki jo ADUSBEF označuje kot »zadnje
dejanje vojne kronike« na škodo malih delničarjev.
Toda vrnimo se k liri, ki je včeraj preživela nekoliko bolj miren dan in se rahlo okrepila v razmerju do marke, čeprav je njeno nadaljnje gibanje skoraj v celoti odvisno od razvoja politične situacije v na-sldnjih urah. Po dveh dneh strmoglavljenja, v katerih je italijanski bankovec izgubil do marke približno tri odstotke vrednosti, se je lira včeraj vrnila pod raven 1.160 za marko, medtem ko je pri dolarju le rahlo popustila. V tem trenutku velikih politično-institucional-nih napetosti je liri pomagalo postopno izboljšanje tečaja dolarja, ki se je okrepil na vseh mednarodnih trgih. Zelenemu bankovcu je v torek zvečer pomagala izjava guvernerja nemške centralne banke Hansa Tietmayerja, ki je izrazil pripravljrenost za dogovorjen nastop centralnih bank v pomoč ameriški valuti.
Iz Milana poročajo tudi o izboljšanju na trgu pogodb future na državne vrednotnice, kjer se je prav tako poznal blagodejen učinek okrepitve dolarja. Kupčije so bile razmeroma živahne, saj so v Londonu podpisali 39 tisoč pogodb, v Milanu pa jih je bilo sklenjeno 11 tisoč.
> S^P E R G E M I N A «
Kdo bo plačal neuspeli podvig?
	
Elio Fornazarič
Na slikovitem otoku Ischia v Tiranskem morju pred Neapljem se tudi v drugi polovici oktobra zadržujejo trume tujih turistov, med katerimi so najbolj številni Nemci. Njihove marke jim pač omogočajo razmeroma ceneno bivanje v današnji Italiji razvrednotene lire. Brezskrbni počitnikarji se tako sprehajajo tudi po turističnem mestecu Lacco Ameno, malokateri med njimi pa se na glavnem trgu ozre na spomenik, ki so ga pred leti postavili znanemu italijanskemu založniku Angelu Riz-zoliju.
Lacco Ameno je bil čisto navadna ribiška vasica - tudi izvirno ime kraja je bilo skromnejše: Lacco, prilastek Ameno pa so mu pozneje dodali zato, da bi bil bolj privlačen za domače in tuje turiste - ko je Angelo Rizzoli pred nekaj desetletji tod zgradil vrsto hotelov, uredil plažo in vzpostavil redne trajektne zveze z zunanjim svetom. Hvaležni domačini so mu zato postavili na glavnem trgu spomenik, in to tik ob filiali zavoda Banco di Napoli. Rizzoli in Banco di Napoli: še pred nekaj leti zgled uspešnosti, danes pa oba v globoki krizi.
Huda recesija, ki pesti največji denarni zavod južne Italije, je javnosti dobro znana. Kriza pri Rizzoliju pa je izbruhnila šele v trenutku, ko se je začel uresničevati »gospodarsko-fi-nančni podvig stoletja«, ki so ga v preteklih mesecih na tihem pripravili predsednik Meciobance Cuccia, predsednik Fiatovega koncema Angelli in nova zvezda italijanske zasebne industrije Lucchini, namreč projekt za takoimenovano »super Gemino«. Nova družba, ki naj bi se razvila iz sedanje Gemine (Generale mobiliare in-teresence azionarie), naj bi vzela pod svojo streho vse dejavnosti družbe Ferfin-Montedison (torej znane firme Fila RCS-Rizzoli Burvo, Caffaro, Edison, Calcestruzzi in druge), založbo »II Messaggero« in zavarovalnico »La Fondiaria«, tako da bi velika Gemina
s svojim skupnim letnim prometom okrog 40 tisoč milijard lir postala draga največja zasebna kapitalska koncentracija v Italiji.
Ko so priprave na združitev omenjenih družb prišle v fazo, v kateri naj bi določili delež skupne glavnice velike Gemine, ki naj se prizna posameznih komponentam novega podgiva, pa se je zataknilo. Izkazalo se je, da je ena izmed »povabljenih« dražb, RCS-Rizzoli, zadolžena za 800 do 1000 milijard lir. Tega menda niso vedeli niti nasledniki viteza Angela Rizzolija, niti predsednik Medio-bance Cuccia, niti borzna nadzorna ustanova Consob in niti ne mednarodna finančna ustanova, ki je zadnja leta overovila uradne obračune dražbe RCS-Rizzoli.
Načrt o mesničitvi velike Gemine so tako zbrisali z dnevnega reda in stara Gemina bo vsaj za nekaj let ostala pri sedanjih razsežnostih, problem pa seveda ni v tem. Pravi problem je dejstvo, da se v današnji Italiji kljub vsem formalnopravnim kontrolam lahko dogaja, da je neka delniška družba zadolžena do grla, ne da bi kdo sploh mignil, da o zaščiti malih varčevalcev niti ne govorimo. Kaj je vsa zadnja leta (zadolžitev v višini 800 do 1000 milijard ni nastala čez noč!) delal upravni svet RCS-Rizzoli? Kaj je delal nadzorni odbor? Kako in kaj je kontrolirala Consob? Na kakšni osnovi so se mednarodno overovile zadnje dražbine bilance?
In še: kdo bo zdaj poklican na odgovor? Kdo bo poravnal nastalo škodo? Spodleteli podvig velike Gemine bo namreč imel posledice ne le na domačem trgu, temveč tudi v mednarodnih gospodarskih krogih. Italijanski liri in borzi lahko res škodujejo zapleti okrog usode Dinijeve vlade, vprašanje pa je, ali niso za »kredibilnost« Italije morda še bolj škodljivi pojavi, kakršna je prav afera okrog družbe RCS-Rizzoli in nerojene velike Gemine.
SDGZ / Z OBČNEGA ZBORA GOST1NSKE.SEKCIJE NA PESKU
Tudi v gostinstvu se količina umika kakovosti	*
Izkoristiti turistični potencial
TRST - Z občnim zborom članov sekcije za trgovino na drobno se je včeraj sklenil niz delovnih skupščin sekcij Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, na katerih so člani podrobno obravnavali razmere na splošnem gospodarskem in na specifičnem področju svoje podjetniške dejavnosti ter si seveda zastavili programe za nadaljnje delo. Danes se bomo pomudili pri predzadnjem občnem zbora, na katerem so se pretekli ponedeljek na Pesku zbrali člani gostinske sekcije (na posnetku - foto Križmančič/KROMA).
Predsednik sekcije Lino Doljak je v svojem izčrpnem poročilu razčlenil trenutne razmere na gostinskem področju v tržaški pokrajini in deželi,
pri čemer je opozoril na velike spremembe, ki so krepko pretresle tradicionalno podobo gostinske dejavnosti nasploh in še posebej slovenskega gostinstva. S političnimi in družbenimi spremembami v našem zaledju se je temeljito spremenila tudi struktura gostov oziroma odjemalcev turistiCno-go-stinskih storitev, je poudaril Doljak, kvantiteto pa vse bolj nadomešča kvaliteta. Predsednik gostinske sekcije, ki je opozoril na problem nelojalne konkurence, kot so npr. divje osmice ipd., je tudi samokritično ugotovil, da so Kras, Brda in Benečija neprecenljivo turistično bogastvo, ki pa ga slovenski gostinci niso dovolj ovrednotili in ustrezno izkoristili. Potrebna je zato v prvi
vrsti pubuda njih samih, ki bi morala steči v sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi kategorijami, kot so vinogradniki, muzejske in drage turistično usmerjene ustanove. Poleg reklamnih akcij in posebne ponudbe pa je Doljak izpostavil tudi uspešno sodelovanje s Slovenskim deželnim zavodom za
poklicno izobraževanje, ki je skupaj s strokovnimi izleti in drugimi pobudami neobhodno za izobraževanje gostinskega kadra. Konec svojega poročila je predsednik posvetil še drugim dragocenim dejavnostim Združenja in problemom naših bank, ki jih gospodarstveniki še posebno živo občutijo.
Doljakovo poročilo je dopolnil tajnik Niko Ten-ze, nato pa so zborovalci izvolili nov odbor sekcije, ki ga poleg Doljaka in Ten-zeja sestavljajo: Nevo Cor-batti, Valentina Fabi, Katja Fabrizi, Branko Guštin, Lojze Guštin, Božo Jejčič, Giuliano Kariš, Adolfo Sardoč, Ranko Sardoč, Jurij Škabar in Pavla Zivic.
KULTURA
Četrtek, 26. oktobra 1995
____POGOVOR Z REŽISERJEM BORISOM KOBALOM_
Lekcije o gledališki umetnosti za dijake
Matejka Grgič
_________REVIALNI TISK_____
Anali za istrske in mediteranske Študije ■ 6. številka
Marta Verginella
Pravijo, da gledališče mladih ne privlačuje več. Pravijo, da zna platno vzpostaviti veliko tesnejši stik s publiko mladostnikov kot pa odrske deske. Pravijo tudi, da mladina ni deležna pravilne gledališke vzgoje, da šola namenja premalo pozornosti teatru in da je svet komedij, dram, tragedij in drugih zvrsti enostavno tuj današnjemu človeku. Nekateri pravijo, da bi bilo treba že enkrat ukreniti. Nekateri ugibajo, govoričijo in teoretizirajo, drugi pa na tem področju delajo in dosegajo zastavljene cilje.
Eden takih projektov, katerih cilj je bil približati mlade (tu'gre predvsem za dijake višjih srednjih šol) gledališki umetnosti, je stekel lani v italijanskem gledališču Rossetti.
Ker so italijanski dijaki tržaških šol z zanimanjem sledili pobudi, bo letos nekaj podobnega, vendar prilagojenega slovenskim razmeram, predstavilo tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu.
»Gre za prikaz zgodovine gledališča v treh lekcijah,« pojasnjuje režiser Boris Kobal, ki vodi projekt. »Lekcije trajajo po eno uro. Prvi dve bomo posvetili razvoju svetovnega gledališča, zadnjo pa izključno slovenski dramski umetnosti.« Uspešni obrazec predpostavlja alternativno obliko pouka: režiser ni profesor, pač pa pripovedovalec, dijaki niso dijaki, pač pa gledalci, igralci niso igralci, pač pa junaki najslavnejših gledaliških del od antike do današnjih dni. S sklopom treh dramatiziranih lekcij o zgodovini gledališča bodo člani ansambla SSG nastopili
na višjih srednjih šolah.
Toda dve uri sta morda premalo za tako obširno snov. Se vam ne zdi, da se bo vezna nit scefrala, ko boste nanjo obesili tako široko zasnovan projekt?
»Lekcije o zgodovini gledališča niso namenjene profesionalcem. To je neke vrste prerez, prva pokušina, kajti občutek imam, da šola ne posveti niti dve uri letno zgodovini
gledališča. Morda se motim; morda se je v zadnjih časih kaj spremenilo. Toda moje izkušnje so pač take. Poleg tega bomo lahko v bodoče izbrali za podobne projekte bolj specifično snov in si začrtali seminarsko predelavo določene teme,« odgovarja Boris Kobal na enega naših pomislekov. Drugi pomislek zadeva starost občinstva, na katerega
se obračajo lekcije: zakaj ne osrednja gledališka ustanova v zamejstvu posveti nekaj več pozornosti tudi mlajšim dijakom, srednješolcem in osnovnošolcem?
»To ni res. Tudi njim smo v letošnjem repertoarju zagotovili kar nekaj prostora. Najmlajši si bodo lahko ogledali celo vrsto predstav, obiskovali bodo lahko nedeljaske matineje. Morda bomo izpeljali celo Mik-lavževanje. Problem ni v tem, ali smo mi pripravljeni storiti kaj zanje. Problemi so veliko bolj tehnične narave: urniki, ansambel, finančna sredstva.«
Oglejmo si za trenutek mlado občinstvo, ki zahaja v slovensko gledališče. Niste nikoli pomislili, da morda prihaja sem samo zaradi t.i. narodnega čuta (ki mu ga morda poleg vsega vsiljujejo drugi) in ne iz ljubezni do umetniške zvrsti?
»To je morda tudi čisto res - in s tem se moramo sprijazniti. Toda tudi italijanski višješolci zahajajo v svoja gledališča, ker sd tam srečujejo z vrstniki in ne zaradi predstave same po sebi. Moram pa reči, da se v zadnjih letih stvari spreminjajo. Opažam, da vlada med mladimi veliko več zanimanja za dogajanje na odru.«
Kakšen tip predstave pa pritegne danes mladega človeka?
»Težko je posploševati. Mladina je na nek čuden način razvajena - vse ji je dosegljivo. Mislim pa, da so še vedno predstave z močnim čustvenim nabojem tiste, ki najbolj prevzamejo gledalca. Starega in mladega.«
A
NNALE
Anaft za istrski in mediteranske študije
š&tttad diStmti (strimi c mediurranei
S
6/-Š5
VDK '1*** t’»:
itoN ■;’/.=
Pred kratkim je izšla v Kopru šesta številka Analov za istrske in mediteranske študije, revije, ki je v petih letih svojega izhajanja pokazala veliko dovzetnost za interdisciplinarno povezovanje strok in še posebej pripravljenost za vzpostavitev sodelovanja med slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi avtorji, ki raziskujejo istrsko in primorsko stvarnost. S to svojo izdajateljsko politiko uredništvo Analov opravlja nedvomno pomembno kulturno in znanstveno poslanstvo v znamenju ne le strokovne, temveč tudi kulturnopolitične odprtosti.
Glavnina prispevkov je tokrat posvečena trem tematikam: stavbarstvu in prenovi na Koprskem, istroromunskim in kulturnim otokom in prometu in ekonomiji. Avtorji prvega tematskega sklopa - Nace Sumi, Vojteh Ravnikar, Drago Kos, Sonja Ana Hoyer, Mojca Guček, Mojca Ravnik in Marko Stokin -se lotevajo tem, kot so ohranjanje kulturne in arhitekturne dediščine v slovenski Istri, poudarjajo pomen, ki ga imajo arheološka raziskovanja pri odkrivanju urbane stavbene dediščine. Soočajo se z vprašanji, ki jih sproža prenova mestnih jeder, z vlogo, ki naj bi jo arhitekti prevzemali
pri prenovi kulturnih spomenikov in pri oživitvi arhitekturne dediščine.
Drugi sklop posega na sociolingvistično področje. V središču pozornosti je istroro-munska jezikovna skupnost v vaseh na pobočjih Učke (Srda Urbanič), kjer se je med prebivalstvom, ki se sicer opredeljuje za hrvaško, do današnjih dni ohranilo romunsko narečje*. August Kovačec obravnava značilnosti istroro-munskega jezika, jezika brez lastnih obrambnih institucij,
ki je izpostavljen nenehnim vplivom hrvaščine.
V tretjem sklopu Iztok Ostan, Majda Pri-jon in Josip Zohil preučujejo potniški promet na slovensko-italijanski meji v obdobju med letoma 1982 in 1992, možnosti informacijskih povezav med pristaniščema Koper in Trst in poudarjajo pomen znanstvenega usposo-bljanja prometnih inženirjev. Zadnja številka Analov prinaša v branje še gradivo o istrski zgodovini in recenzije knjig.
HVERDI / JUTRI NOV KONCERlh
Uto Ughi in Lu Jia - skok v romantično obdobje
Jesenska simfonična sezona gledališča »G. Verdi« se bo nadaljevala jutri z novo poslastico. V Tripcovichevi dvorani bodo pod taktirko kitajskega mojstra Lu Jia izvajali Mendelssohnov koncert za violino in orkester, prvo Schubertovo simfonijo, ki je tržaška ustanova že 35 let ni imela v repertoarju, in skladbo »...et le soleil se dechirait« oziroma »22 fragmenta d’une etoile« za orkester, ki jo je sestavil francoski skladatelj Valery Aubertin, zmagovalec 40. glasbenega natečaja Cifra di Trieste. To bo krstna izvedba, ki bo večer uvedla in po kateri bodo avtorju podelili priznanje.
S koncertom v e-mo-lu op. 64 Felbca Mendelssohna bo po daljšem obdobju med nami tudi sloviti violinist Uto Ughi.
V drugem delu večera bo na sporedu simfonija, ki jo je Franz Schubert sestavil, ko mu je bilo komaj 16 let (1813). Simfonija spominja na Haydna in Beethovna ter že nakazuje pot, ki jo je dunajski glasbenik ubral v zrelih letih.
Lu Jia je že bil glavni dirigent Verdijevega orkestra, nedavno je vodil orkester neapeljske opere San Carlo, iz Trsta bo šel dirigirat orkester rimske opere, potem pa bo odpotoval v Združene države Amerike, kjer mu je Claudio Abbado poveril vodstvo Chamber Orchestra of Europe. Lu Jia ima najrajši prvo nemško romantiko.
Jutrišnji koncert se bo začel ob 20.30, ponovili pa ga bodo v nedeljo, 29. oktobra, ob 18. uri, dan prej ob 21. uri pa bo v videmskem Pala-mostre.
SLOVENSKI FAGOTIST BO NASTOPIL V REVOLTELLI
Dialogi« z Vojkom Cesarjem
-v i.i • 1   	——— r™- i .Ji „1 r.UJ r-> /-J L/-.J I o 13 tG rznci^aia ir el n rini o m io nam
Dne 19. oktobra se je s koncertom Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenija v dvorani Tripco-vich slovesno otvoril projekt Trieste Contemporanea. O tej pobudi naj omenimo le, da bo v poldrugem mesecu Trstu predstavila obsežen del sodobnega umetniškega ustvarjanja na območju srednje in vzhodne Evrope. Ob literarni, filmski in likovni umetnosti si Trieste Contemporanea prizadeva širši publiki predstaviti tudi sodobno glasbeno govorico; projekt šteje kar devet koncertov: otvoritvenega smo že predstavili, nekaj pozornosti smo posvetili tudi tržaškemu ansamblu Chromas; danes vam želimo približati spet domačega umetnika, ki bo gost te pobude 8. novembra: v muzeju Revoltella bo namreč nastopil naš fagotist Vojko Cesar.
Studij je pričel na Glasbeni Matici v Trstu, diplomiral pa na tržaškem konservatoriju ”G. Tartini”. Na svoji umetniški poti je večkrat igral kot solist (spominjamo se ga v solistični vlogi Ramovševega koncerta za fagot in orkester v našem Kulturnem domu za Koncertno sezono Glasbene matice), redno pa nastopa v komornih za-
sedbah, največkrat v triu pihal. Vojko Cesar poučuje pač na tržaškem konservatoriju, in prijateljstvo s kolegi je dalo pobudo za skupino, ki naj bi zapolnila domačo glasbeno vrzel na tem področju. Sam je dal tako našim skladateljem priložnost, da pišejo za pihalni trio in za fagot solo. 8. novembra bo predstavil skorajda le skladbe, ki so nastale na njegovo pobudo: krstil bo zadnje novosti tržaških skladateljev Pipola, Vidalija in Dominuttija, pa
tudi slovenskega skladatelja Primoža Ramovša. Izjema so poklon preminulemu tržaškemu skladatelju Viozziju, in skladbi, ki spadata že v fagotistov "železni” sodobni repertoar: Bettinellijeva Koncertna etida (1977) in Stockhausnova Im Freundschaft (1982).
Glede zadnjih dveh skladb bi omenili virtuoznost, ki jo zahteva italijanski skladatelj Bettinelli, tudi zaradi precioznosti barvnih in večglasnih efektov, ali pa izreden dinamični razpon Stockhausnovega dela, sicer v avtorskem preloženju iz izvirnika za klarinet.
Koncert se bo pričel z Viozzije-vo Alternativo (1982), skladbo, ki je zgrajena na kontrastu med dvema po tempu si različnima idejama. Sledi prva praizvedba večera, Pipolova Ein Konzertstiick fiir Fagoti allein. Ce išče tržaški skladatelj Guido Pipolo navdih za svojo "akademsko” ustvarjalno tehniko v dimenziji pretekle glasbene govorice, se sledeča praizvedba večera, Vidalijeva Trifora, delno umika tradiciji: zadnji del frodelne skladbe se zaključuje v samosvojem "igralskem" monologu; uvodni in osrednji del pa sta spevnejšega
značaja, v slednjem je namig na harmonijo prisoten v okraskih.
Dommuttijeva Due pezzi je sestavljena iz dveh (samostojnih) skladb: prva je "antično” navdahnjena, druga pa oblikovana efektno, s stilemi sodobne govorice. Naj zaključimo še z Ramovševo Caesar vincit. Kot je že razvidno iz naslova, je skladba posvečena našemu fagotistu, v skladbi pa stalno krožijo note, ki tvorijo njegovo ime: Ce, e, es, a in re. Akrostih ni novost, saj ga beležimo npr. že v Bachovi Kunst der fuge, Ramovševa pisava pa zazveni seveda daleč od baročne glasbe, saj se naš skladatelj v slovenskem ambientu odhkuje po svojih naprednih umetniških silnicah. Rad sega po ekstremih, značilen je pri njem npr. kontrastni element med dolgimi in vrtoglavo hitrimi zvoki, ki je prisoten tudi v tem njegovem zadnjem delu.
Pregled tržaške sodobne glasbene ustvarjalnosti, ki nam ga letos nudi Trieste Contemporanea, se ob koncertu našega fagotista dopolnjuje s koncertom marimbista Fabiana Perez-Tedesca, ki bo 4. novembra v Avditoriju muzeja Revoltella.	GR

■n
NOVO NA ODRU
Feđa Šehović: Kurbe
Šentjakobsko gledališče, prevod Bruno Hartman, režija Andrej Stojan, scenografija Sveta Jovanovič, kostumografija Marija Kobi, igrajo Sonja PavCic, Anica Šinkovec, Lili B. Kermavner, Staša Orlando, Barbara Zupan, Anica Horvat, Brigita Tripko-vic, Mirjam Pirnat, Tone Bertoncelj, Bojan Vister, Gregor Usenik. Premiera nocoj ob 19.30 uri, predviden zaključek predstave ob 22. uri, en odmor.
S prvo premiero Šentjakobskega gledališča se po sedemnajstih letih na slovenske odre znova vrača uspešnica dubrovniškega komediografa F. Šehovi-ča (1930). Njegova komedija, katere dogajanje se odvija v vojaški postojanki na nekem samotnem otoku ob koncu neke vojne, razvija v jedko nasmejano metaforo eno samo prastaro ljudsko krilatico: da je politika pravzaprav to, kar je naslov te komedije. Dramatikova misel, izenačevanje vsakršnih vojsk in politik in svetovnih mahinacij s kupljivo posteljno telovadbo je v besedilu zapisana z ravno pravo mero prostodušnosti in predrznosti, saj se Kurbe ne spremenijo niti v moralističen plakat niti ne v cenen dovtip. Če pa se igra zaplete v duhovito farso in parodijo o vojni, vojaščini, domovini, državi in politiki, se tudi razplete tako, kot se mora: če namreč samo kurbe branijo državo, ta nujno propade in Ce kurbe, ki po svojem življenskem instinktu vedno pravočasno menjajo partnerja, presedlajo med politike nove države, se krog lahko sklene: država bo morala spet propasti in komedija se bo lahko ponovila od začetka. (M. T.)
LITERATURA / ZBIRKA XX. STOLETJE
Mag tudi v
■	v ^ ■	■
siovenscim
LJUBLJANA - Pri Cankarjevi založbi so izšli štirje novi romani iz zbirke XX. stoletje: Mag Johna Fovvlesa, Sola na meji Geze Ottlika, Juan brez zemlje Juana Goytisole in BežeCi konj Martina VValserja. Z njimi zaključujejo tretji letnik zbirke romanov, ki sodijo v sam vrh svetovnega romanopisja.
Dubrovniška uspešnica na Šentjakobskem odru (Foto: I. P.)
V zbirki je izšel roman v dveh delih Mag avtorja Johana Fovvlesa, ki je slovenskim bralcem že znan po romanu Zenska francoskega poročnika. Mag je zgodba o odraščanju mladeniča skozi zaljubljenost. Fowlesovo piše na način naivnega, hkrati pa izkušenega pripovedovanja, ko glavni junak doživi neko izkušnjo, je povedal Matej Bogataj, avtor spremne besede. Po besedah prevajalke romana Ksenije Dolinar gre pri tem delu za dva nivoja: nivo mladeniča, ki svet spoznava in doživlja v svojem naravnem okolju, in drugi nivo, to je nivo izkušenega pripovedovalca. Mag uvrščajo med Fovvleso-va najboljša dela.
Naslednji roman iz zbirke je Sola na meji madžarskega pisatelja Geza Ottlika. Ottlik je s tem delom
prvič predstavljen v slovenskem jeziku. Roman Sola na meji je eden najpomembnejših madžarskih romanov. Izšel je leta 1959, tri leta po vkorakanju sovjetskih vojakov in zatrtju madžarske vstaje, v času socialističnega terorja. Dogajanje romana je postavljeno ob mejo Madžarske in takratne Jugoslavije konec dvajsetih let, vendar kraj in čas v romanu nista imenovana. Po besedah Marjance Mihelič, ki je roman prevedla in napisala spremno besedo, delo na zelo intimen način govori tudi o Madžarih samih in priznava poraz kot bolj bistveno in pomembnejšo plast. Prav tako posredno izraža odpor do takratne oblasti in represije, ki jo je ta izvajala. Roman je v svojem sporočilu univerzalen.
Roman Juan brez domo-
BTP
BUONI DEL TESORO POT.TENNAI.T Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice BTP se koristijo od 1. septembra 1995 in zapadejo 1. septembra 2005.
■	Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive 1. marca in 1. septembra za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno
10,19%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 27. oktobra.
■	Obresti obveznic BTP se korostijo od 1. septembra; ob vplačilu (2. novembra) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
vine španskega avtorja Juana Goytisola predstavlja sintezo trilogije, ki jo sestavljata še romana Znaki identitete in Revindikacija grofa don Juliana. V tem romanu svojo kritiko razširi še na zahodno potrošniško civilizacijo in kulturo, v ozadju pa je še vedno čutiti kritiko sodobne španske družbe. Zunanja oblika besedila je nenavadna. Ni logične povezave med stavki, saj med seboj niso povezani z vezniki, ni ne dialogov ne odvisnega govora. Pripoveduje v drugi osebi, edino ločilo, ki ga avtor uporablja, je dvopičje. V romanu je vse usmerjeno k razvrednotenju, to pisatelj stori s tem, ko špansko besedilo proti koncu spremeni v arabsko.
Zadnji iz zbirke je roman BežeCi konj Martina VValserja, ki se tudi prvič predstavlja slovenskim bralcem. V njem so nekatera dejstva iz avtorjeve biografije, od koder črpa snov za roman. Bežeči konj je VValserjevo prelomno delo, saj je z njim doživel zares velik uspeh.
Aleksandra Zorko
IZŠLO JE
Etimološki
slovar
slovenskega
jezika,
III. knjiga
Napisal France Bezlaj, dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan, izdala SAZU, založila Mladinska knjiga, obseg 2275 gesel in 354 strani, 16, 5 x 24, 5 cm, trda vezava, 2500 izvodov, cena 7.990 SIT. Prvi zvezek Etimološkega slovarja slovenskega jezika je izšel 1976 (obsega gesla z začetnimi črkami od A do J), drugi pa 1982 (od K do O). Tretji zvezek je prvi, ki ga ni uredil France Bezlaj, ki je skrb zanj prevzel od »očeta slovarja«, akademika Frana Ramovša, obsega pa gesla od črke P do črke S. Predstavili so ga včeraj dopoldne na tiskovni konferenci, med katero je Metka Furlan razložila, da so geselske besede izbrane po načelu kulturnozgodovinske vrednosti, tj. glede na to, v kolikšni meri izražajo duhovno, socialno in materialno zgodovino naroda. Etimološki slovar pripomore k ugotavljanju jezikovne osi za razumevanje besed; njihove korene je včasih treba iskati vse tja do indoevropskega jezika. Za slovenski jezik posebej je značilno, da vsebuje izredno število arhaičnega besedja staroslovanskega izvora. Etimološki slovar slovenskega jezika je skupaj s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika delo slovenskega kulturnega prostora - vse tri pri-pravljajo znanstveniki Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. (L M.)
J
NOVO NA VIDEU
Živi
Alive, drama. Distribucija: Karantanija film; scenarij: John Patrick Shanely; režija: Frank Marshall. Igrajo: Ethan Havvk, Vincent Spano, Josh Hamilton, 1994, 125 minut.
Knjiga, v kateri je opisana neverjetna, a resnična zgodba urugvajskega nogometnega moštva, je že vrsto let prevedena v slovenščino in ponuja podrobnejši vpogled v dramo »majhnih ljudi velikega duha«, ki so bili prisiljeni v kanibalizem, če so hoteli preživeti. Frank Marshall, vrsto let tesni sodelavec Stevena Spielberga, si je to zgodbo izbral za svoj režijski prvenec. Delo je odpravil brezmadežno popolno. Na začetku filma nas precej nepričakovano v zgodbo vpelje John Malkovich, potem pa srečamo razigrane člane nogometnega moštva na letalu. Ker pilota napačno ocenita višino, na kateri letalo leti nad Andi, pride do strahovitega trčenja, v katerem se letalo razpolovi. Prizor letalske nesreče je nekaj najboljšega, kar ste kdajkoli videli na filmu. Priporočamo!	(I. P.)
Divja reka
The River Wild. Distribucija: Karantanija film; scenarij: Dennis O’Neill; režija: Curtis Hanson. Igrajo: Meryl Streep, Kevin Bacon, David Strathairn, Joseph Mazzello, John C. Reilly, 1994,115 minut.
Curtis Hanson, cenjen kot odličen režiser po zaslugi trilerja Roka, ki ziblje zibko, se je odločil preseliti prizorišče pričujočega trilerja iz urbanih naselij prejšnje uspešnice na nevarne brzice rek Oregona in Montane. Kako težko je delati na vodi, sta kasneje spoznala Kevin Reynolds in Kevin Costner na snemanju legendarnega Wa-tervvorlda (čeprav je primerjanje Divje reke in Waterworlda bogokletno!). Vseeno pa se je tudi filmska ekipa Divje reke z Meryl Streep na čelu pred in med snemanjem filma precej namučila. Zakon med Gail (Streep) in Tomom (Strathairn) je na precej majavih nogah, zato se Gail skupaj z otrokoma odpravi na rafting, kjer naj bi z možem razčistila medsebojne odnose. A kaj, ko srečajo dva precej čudna osebka (Bacon in Reilly), ki imata za bregom vse prej kot spuščanje po nevarnih brzicah.	(I. P.)
Najbolje prodajana tujejezična literatura v izbranih slovenskih knjigarnah v preteklem mesecu
Na lestvici najbolje prodajene tujejezične literature je prvič novejši angleški slovar Oxford Dictionary for Lear-ners of English, ki ga je izdal Oxford university press. Ker je že skoraj dva meseca novega šolskega leta, je na lestvici tudi več učbenikov za nemški in italijanski jezik, kot so Theme neu, Uno, Bravo, ki se uporabljajo za izobraževanje. Veliko večje povpraševanje je po strokovni literaturi in učbenikih v tujih jezikih kot pa po leposlovnih knjigah. Predvsem gre za strokovno literaturo v angleškem in nemškem, na Primorskem pa tudi v italijanskem jeziku. Zelo so tudi iskane in prodajane knjige iz zbirke Taschen Poster Books. Gre za zbirko knjig, v kateri najdemo številne umetniške reprodukcije najbolj znanih slikarjev.
Knjigama Lipa, Muzejski tig 7, Koper
1.	Katerin Katerinov: Bravo, Edizione Sholastice, Bruno Mondadori, 1995
2.	Mauro Picassi, Giovana Zaganelli: Contesti Italiani, Edizione Ruks, 1995
3.	Gmppo Meta: Učbenik Uno, Bonacchie Editore, 1995
4.	VVemer Bonsli, VValter Lochfert: Themen neu (1, 2, 3), Založba Huber, 1995
5.	Cbdbrd Advanced Dictionary for Leamers of English, CMord University Press, 1995
Knjigama Založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	Oscar Wilde: The Picture of Dorian Grey, Penguin books, 1994
2.	Salinger: The Catcher in the Rye: Penguin books, 1994
3.	Alpert Hollis: Porgy and Bess, Alferd Knopf, 1990
4.	Cbčford Dictionaiy for Leamers of English, Cbdbrd Uni-versity Press, 1995
5.	Taschen Poster Books, Taschen, 1994
MK Knjigama Kazina, Kongresni trg 1, Ljubljana
1.	Douglas Adams: The More than Complete Hitchiker’s Guide, VVinks books, 1989
2.	Teny Hounsome: Rock record 6: Album file, Terry Ho-unsome, 1995
3.	Phillip Glass: Opera on the Beach, FF, 1989
4.	Michael Mc Callion: The Voice Book, FF, 1989
5.	Phil Farrand: Classic Trekkers, Titan Books, 1995
DZS, Knjigama in papirnica, Šubičeva 1, Ljubljana
1.	Rare Breds: Photographs by Robert Dovvling, Laurence King Publishing, 1994
2.	Robert Hughes: Lucian Freud Paintings, Thames and Hudson, 1994
3.	David Hockney: Faces 1966-1984, Thames and Hudson, 1987
4.	Gertrude Stein : In VVords and Pictures, Thames and Hudson, 1995
5.	Mauritis Comelis Escher: The M.C. Escher Sticker Book, Thames and Hudson, 1995
Pripravila: Aleksandra Zorko

Zajamčiti mir in varnost
“Modre čelade”
MIROVNE SILE ZDRUŽENIH NARODOV
Od Bližnjega vzhoda do Balkana je najvidnejša dejavnost Združenih narodov prav delovanje mirovnih sil, ki jih nekateri ocenjujejo kot svetovno policijsko silo. Vsekakor so neuspešna prizadevanja v Somaliji in Bosni, kot tudi vse višji stroški, povzročili val kritik.
Pregled operacij mirovnih sil:
<
1
Kje so sile ZN
r-C
X

> 15"
X . f
S.;-,' Auzu, čadska
opazovalna skupina
Opazovalna! 'Thisija v Gruziji
j
ti-) J-V	1
57 n	■

''r';	'	. -Sss
Mirovne in humanitarne misije ZN v raznih državah sveta
Misije v teku Minule misije
= r,e

Mirovne sile in	W ^ 7?---------TT^
humanitarna pomoč v ^oO, nekdanji Jugoslaviji	T
Nadzorovanje ^ iransko-iraškega * premirja
X, 'V
sxt .l.
Nadzorovanje premirja v El Salvadorju
Opazovalna skupina v Haitiju
Mirovne sile na Cipru
Mirovne sile
Ustavitevi ognja v Dominikanski Zahodni republiki	Sahari
Opazovalna||| j
Koliko stanejOj S^vi 6 modre čelade
fe.-. X
Opazovalna misija /Čfif V"-H\ / - ,	/ x:„.. v Ugandi in Ruandi W	/ u l
Prispevki držav članic.
1986:234
mll|onov$
1995:
pribl.3,1
mllljarde$
Opazovalna misija v Libe
5ysra21
// kuvajtske
m) Misija o nadzorstvu Rovietskeoa umika
jiviisijci u nauz-uioivu
sovjetskega umika iz Afganistana
Operacije v Kongu (Q)
Umik
kubanskih sil (žf^i iz Angole
w
Misija v Mozambiku
Misija v Namibiji
Premirje in volitve v Angoli
'86	‘88	‘90	‘92	'94
Prve
oborožene (Q) mirovne sile. Sueški prekop
Druge oborožene mirovne sile.
Sueški prekop
X Humanitarna inisija v Ruand(|p
Čpazovalna
Monitoraža
S'«1,™
arabsko-izraelski vojni jroOpazovalci v Libanonu
|) Opazovalci na Golanskem višavju
I Začasne sile v Libanonu
XX '
v!o-
Vojaška opazovalni u misija v " Kambodži
k-- \
/jef |
' "Mf
Varnostne sile v Zahodni Novi Gvineji/ (lp Zahodni Irian
L ^
X\
Premirje,
upravljanje dežele in nadzorovanje volitev v Kambodži
N Opazovalna misija v Tadžikistanu
šaše

m
Sl

1948 1950
Misije ZN
Od 35 mirovnih misij ZN jih je še 14* v teku, med temi tudi prva misija na Bližnjem vzhodu.
* Mirovna misija v Jugoslaviji vključuje tri različne operacije:
UNPREDEP,
UNCRO in UNPROFOR.
Cad |p| Tadžikistan (^)|
Vir: ZN
Grafika VVilliam Schroeder; besedilo Eileen Gtanton/Associated Press
NOVICE
Prometna nezgoda sprožila krvav spopad v Čečeniji
MOSKVA (dpa) - V srditem spopadu v bližini Čečenskega glavnega mesta Grozni so bili ubiti trije ruski vojaki, 15 pa je bilo ranjenih. Spopad je povzročilo trčenje ruskega oklepnega vozila in nekega čečenskega osebnega vozila. Prebivalci vasi Dišne-Vedeno naj bi po navedbah agencije Itar-Tass po nezgodi pretepli posadko oklepnika, čečenski borci pa naj bi postavili zasedo ruskim vojakom, ki so hiteli na pomoč kolegom. Včeraj so ruski vojaki izvedli racijo na letališču sosednje kavkaske republike Ingušije. Pri tem naj bi bila ubita ena oseba.
Ruska federacija ima novega dižavnega tožilca
MOSKVA (Reuter) - Novoizvoljeni ruski zvezni državni tožilec Jurij Skuratov je izjavil, da bo storil vse, da bi ustavil naraščanje kriminala v Rusiji. Skuratova je skoraj soglasno izvolil zgornji dom parlamenta, kar kaže, da je Jelcin z njegovim imenovanjem prepričal svoje politične zaveznike m tudi nasprotnike. Skuratov je nasledil Hjušen-ka, ki ga je Jelcin odstavil 8. oktobra zaradi obtožb, da ni uspešno rešil nobenega od primerov, ki so odmevali v javnosti. Naraščanje kriminala je dodobra omajalo zaupanje ruske javnosti v državne organe, zato jim skuSa Jelcin Se pred začetkom volilne kampanje vrniti ugled.
Še en vohunski incident v Južni Koreji
SEUL (Reuter) - V spopadu južnokorejskih varnostnih sil z dvema razkrinkanima severnokorejskima agentoma v mestu Pujo, ki leži 140 kilometrov južno od Seula, je padel en južnokorejski policist, trije pa so bili ranjeni. V mestu so takoj razglasih policijsko uro in enotam v provinci ukazali polno pripravljenost. Vojska je območje obkolila in kmalu ranila ter ujela enega od ubežnikov, drugi pa je izginil brez sledu. Zdaj mu je za petami več kot 20 tisoč pripadnikov varnostnih sil. Oblasti so celo z združenih amerisko-korejskih manevrov odpoklicale več tisoč vojakov, ki so se pridružili »lovu«. Južnokorejski obrambni minister je zagrozil s povračilnimi ukrepi, če se bodo vpadi severnokorejskih agentov nadaljevali.
Šrilanške sile se pripravljajo na končni obračun
KOLOMBO (Reuter) - Šrilanške vladne enote, ki se pripravljajo na dokončno zavzetje polotoka Džafna, se Se vedno soočajo z močnim odporom tamilskih gverilcev. Zadnja bitka, v kateri sta obe strani uporabljali tudi težko orožje, je trajala skoraj 24 ur. Po podatkih šrilanške vojske je padlo 18 vojakov, 42 pa jih je bilo ranjenih. Na strani Tamilskih tigrov naj bi padlo več kot 30 gverilcev. Vladna vojska naj bi po diplomatskih virih iz Kolomba za sklepni del ofenzive zbrala tri divizije s približno 21 tisoč vojaki. Zavzetje Džafne, središča tamilskega upora, bo zaradi goste naseljenosti verjetno zahtevalo veliko žrtev med civilisti.
Umri znani hrvaški novinar Miljenko Smoje
SPITT (STA) - Včeraj je umrl Miljenko Smoje, eden najbolj znanih in spoštovanih hrvaških novinarjev, satirikov in humoristov. Smoje je delal v novinarstvu več kot 50 let ter s svojimi kritičnimi in duhovitimi prispevki postal prava legenda hrvaškega, zlasti pa dalmatinskega novinarstva. Dolga leta je pisal za Slobodno Dalmacijo, v zadnjem času pa tudi za satirični časopis Feral Tribune. Znan je tudi kot avtor nekoč izjemno priljubljenih televizijskih nadaljevank Malo misto in Velo misto.
MIROVNI PROCES V BIH
Sestanek je preložen
Začetek pogajanj L novembra
SARAJEVO (Reuter) - Začetek mirovnih pogajanj v Daytonu med hrvaškim predsednikom Tuđmanom, srbskim predsednikom Miloševičem in bosanskim predsednikom Izetbegovičem je bil prestavljen za en dan, in sicer zaradi sestanka trojice z ruskim predsednikom Jelcinom v Moskvi.
Američani so z veseljem ustregli želji ruskega predsednika, saj naj bi ta na sestanku izrazil podporo mirovnim prizadevanjem. O preložitvi pogajanj na 1. november sta se Jelcin in ameriški predsednik Clinton dogovorila na srečanju v New Yorku. Danes se bosta v VVashingtonu sešla ameriški obrambni minister Perry in njegov ruski kolega Gračov. Dogovorila naj bi se o načinu sodelovanja ruskih enot v bosanskem mirovnem načrtu. Vojaški strokovnjaki so predlagali, naj bi ruske inženirske enote pod civilnim poveljstvom obnavljale poškodovano infrastrukturo,
predstavniki Nata pa so omenili možnost vključitve dva tisoč vojakov ruskih elitnih enot v okvir mirovne operacije. Rusi naj bi sodelovati s francoskimi enotami in naj bi imeli svoje taktično poveljstvo. Takšna rešitev bi bila podobna odnosom med Natom in francoskimi enotami. »Francozi sodelujejo v skupnih vojaških akcijah na podoben način,« je dejal predstavnik Nata. »Imajo svoje taktično poveljstvo v okviru vrhovnega poveljstva. Tako poveljujejo svojim enotam na terenu, vendar je hkrati zagotovljena koordinacija vrhovnega poveljstva.«
So vladni vojaki že začeli menjati puške za bolj prijazna »orožja«? (Telefoto: AP)
POGAJANJA O USODI VZHODNE SLAVONIJE
Do kompromisa je še daleč
ZAGREB (Reuter) - Srbski in hrvaški pogajalci so se včeraj sestali v mestu Erdut v vzhodni Slavoniji, kjer so razpravljali o vrnitvi zasedenih ozemelj Hrvaški. Vodja hrvaških pogajalcev Ivic PasaliC je izjavil, da na pogajanjih ni prišlo do konkretnih premikov, da pa je hrvaška stran ponudila Srbom nekaj predlogov. Srbi naj bi svoje predloge ponudili hrvaški strani v naslednjem krogu pogajanj v soboto.
»NiC pomembnega se ni zgodilo na pogajanjih v Erdutu,« je novinarjem dejal Pašalič. Po pogovorih v ponedeljek je bil Pašalič optimističen. »Načelo reintegracije vzhodne Slavonije v Hrvaško je bilo sprejeto, čeprav ostajajo nekatera sporna vprašanja,« je dejal tedaj. Hrvaška pa
vztraja pri stališču, da ne bo privolila v nič drugega kot v popolno priključitev vzhodne Slavonije. »Hrvaška bo privolila le v reintegracijo zasedenega ozemlja v hrvaški politični in pravni sistem,« je dejal Pašalič.
Čeprav je vprašanje vzhodne Slavonije v senci bosanskega mirovnega na-
črta, utegne postati osrednje vprašanje mirovnega procesa, ki bo ogrožalo rešitev balkanske krize.
Grožnje hrvaškega predsednika Tuđmana, da bo hrvaška uporabila vsa sredstva za reintegracijo vzhodne Slavonije, so prestrašile zahodne mirovne posrednike. Hrvaški so obljubili, da bo slavonsko vprašanje na dnevnem redu pogajanj v Daytonu. Morebitna invazija hrvaške vojske na vzhodno Slavonijo bi lahko v spopad vpletla Srbijo, kar bi le še zapletlo gordijski vozel balkanske krize. Poleg obljub so za-
hodni diplomati predsedniku Tuđmanu postregli tudi z grožnjami, da bo morebitno vojaško posredovanje v vzhodni Slavoniji ogrozilo hrvaško približevanje evropskim integracijskim procesom. »Zahodnim diplomatom ni všeč, da igra Hrvaška vlogo regionalne sile in da noče privoliti v kompromise,« je dejal neki vojaški analitik.
Hrvaške oblasti so našle ostanke enajstih hrvaških civilistov v kleti neke zapuščene hiše na ozemlju, ki ga je hrvaška vojska zasedla med Nevihto. Hrvaške civiliste naj bi Srbi po-
bili v Shoki Kuli leta 1991 in jih nato zakopali v kleti hiše, ki so jo nato še požgali. Vodja hrvaške državne komisije za pogrešane osebe major Ivan Grujič je dejal, da gre predvsem za starejše civiliste, ki niso utegnili zapustiti krajev, ki so jih leta 1991 zasedli srbski separatisti. Odkritje enajstih trupel je zadnje v seriji odkritij grozodejstev vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Sprte strani v zadnjem času zasipajo zahodne diplomate s podatki o pomorih, ki so jih nad njihovim civilnim prebivalstvom zagrešili sovražniki.
POPOTOVANJE PO SRBIJI
Strah pred mirom, strah pred vojno (3)
Tiste, Id se v današnji Srbiji prištevajo med »zmagovalce«, združuje predvsem lov za privilegiji. V Srbiji se je izoblikovala nekakšna nova družbena elita, ki ji pomenita embargo in vojna predvsem zlate Čase. Pogosto sedijo vojni dobičkarji v prvih vrstah vladajoče socialistične stranke ah na toplih sedežih birokratskega aparata. S svojih položajev usmerjajo državna sredstva na zasebne račune na Cipru ah drugod, pomembno je le to, da so ta sredstva naložena daleC od od davkoplačevalcev.
Srbom so goljufive banke že pred dvema letoma »ukradle« velike vsote denarja: ljudi so privabljale z visokimi obrestmi, nato nenadoma propadle, njihovi direktorji pa so se nato z denarjem varčevalcev skrih v tujini.
Embargo je pravo okolje za razcvet takega »Al Capone-gospodarstva«. Pomanjkanje raznega blaga je iznajdljivim poslovnežem odprlo možnost, da uvažajo bencin, stroje, avtomobile in zdravila in jih nato prodajajo z znatnim dobj-čkpm. »Gospodarske tokove je nemogoče : prekiniti z embargom,« pravi Vesna Ko-stič, priznana novinarka s področja gospodarstva. Odkar velja embargo, je v Srbiji na primer veliko lažje dobiti bencin
kot prej - seveda ne na zastarelih črpalkah, temveč predvsem tam, kjer je veliko prometa. Pretihotapljeno gorivo je ponavadi razredčeno s sadnim čajem ati obarvano vodo, cene pa so zelo visoke. Trgovci z gorivom čakajo ob cestah, kjer v dvolitrskih plastenkah prodajajo rdeči madžarski ali rumeni romunski bencin. 2e nekaj časa pa bencin v Srbijo prihaja tudi iz Makedonije. Trenutno ima vsak drugi tovornjak v južni Srbiji makedonsko registrsko tablico. Sankcije so uničile velika državna podjetja, ki so se ukvarjala z uvozom. Nastal pa je nov sloj zasebnih trgovcev in podjetnikov. Čeprav se socialistična vlada trudi, da bi preprečila privatizacijo, se je razvil močan zasebni sektor. Tako na primer dva nekdanja zobozdravnika v bližini Beograda proizvajata usnjene torbice, ki jih opremljene z napisom »Made in Italy« prodajata po vsem ■ svetu. Seveda sta želela iznajdljiva podjetnika ostati neimenovana.
Nič pa ne skriva Dragan Čirič, lastnik tovarne šamponov in pralnih sredstev Commerce, ki ima svoj sedež v Pirotu. Kemične sestavine za svoje proizvode kupuje v NemdjL Giric je navdušen nad nemško kvahteto, le cena se mu zdi malo previsoka. Nemške kemične sestavine po
lastnih besedah dobiva preko Albanije. Ciričeva tovarna je zgodba srbskega uspeha. Pred kratkim je zaposlil 30 novih delavcev, do konca leta pa namerava število zaposlenih podvojiti na 120 ljudi.
Toda v Pirotu niso vsa podjetja tako uspešna kot Commerce. V tekstilni tovarni Prvi Maj so nekoč visele slike Tita, zdaj pa na delavce gleda izvezena slika Slobodana Miloševiča. »Nekoč smo naj-večji del naše proizvodnje izvažati v zahodno Evropo, od tega 70 odstokov v Nemčijo,« pravi direktor Dragan Nikolič. Pred letom 1990 je imela tovarna Prvi Maj se 6.200 zaposlenih, zdaj jih je le še 3.800. Vsak delavec.zasluži približno desetino tistega, kar je zaslutil nekoč. Na vprašanje, kakšen bo položaj tovarne po odpravi embarga, je Nikolič odgovoril: »Naših nekdanjih trgov ni več. Naše mesto so prevzeti Poljaki, Ukrajinci in Cehi.« Edina svetla točka je po mnenju Nikoliča proizvodnja moških oblek, na katerih je napis »Hugo Boss« - torej kršenje embarga? »Boss nic ne ve o tem,« z nasmehom na ustnicah odgovori Nikoh. »To blago prodajamo na območju nekdanje Sovjetske zveze.«
Michael Thumam, Die Zeit Nadaljevanje jutri
Sumljivi »poslovneži« in črnoborzijanci so postali del srbskega vsakdana
n

___PETDESETA OBLETNICA ZDRUŽENIH NARODOV_
Številni predlogi, ki ostajajo nedorečeni
NEW YORK (Reuter) - Včeraj se je tik pred polnočjo končala slovesnost ob petdeseti obletnici Združenih narodov. Stopetinosemdeset svetovnih voditeljev je obljubilo, da si bodo prizadevah za večjo učinkovitost ZN, kar pomeni, da bodo skuSah organizaciji priskrbeti veC denarja.
»Odločeni smo, da bodo ZN v prihodnosti delovali z obnovljeno močjo in učinkovitostjo pri zagotavljanju miru, razvoja, enakosti in pravičnosti ter razumevanja med svetovnimi narodi,« so zapisali v zaključni deklaraciji.
Tri dni zapored so naj-visji predstavniki držav dajali nove predloge za izboljšanje delovanja organizacije. Niso pa dognali, kako rešiti glavno težavo ZN - pomanjkanje denarja - saj dolgovi ZN znašajo tri milijarde ameriških dolarjev. Največ pozornosti so voditelji v svojih petminutnih govorih namenjali izražanju zaskrbljensti zaradi jedrskih poskusov, ki jih izvajata Francija in Kitajska, ter vojne v BiH. Druga priljubljena tarča govornikov so bile ZDA, in
sicer zaradi dolga do Združenih narodov, ki znaša kar milijardo ameriških dolarjev.
Pozornost so namenili tudi reorganizaciji ZN oziroma kako naj bi bile Članice, ki jih je bilo leta 1945 le 51, zdaj pa jih je 185, bolj enakovredno zastopane v njenih organih. Vsi so se strinjah, da je treba razširiti petnajstčlanski Varnostni svet ZN, niso pa se dogovorih, koliko in katere države naj bi postale nove Članice in kdo naj bi imel pravico veta. Države v razvoju so nasprotovale predlogom nekaterih bogatih držav, ki so se zavzele za zmanjšanje agencij, ki se ukvarjajo z razvojem.
VeC kot 185 kraljev, princev, predsednikov, predsednikov vlad in drugih predstavnikov držav je
bilo ovekovečenih na fotografiji s tega spektakularnega srečanja. Njihova porekla se skoraj ne bi morala bolj razlikovati, saj so nekateri svoje funkcije podedovali, drugi so bili izvoljeni, tretji so do položaja prišli prek trupel.
Med posamezniki sta največ pozornosti pritegnila Jaser Arafat in Fidel Ca-
stro, ki je mnogim priklical v spomin Cas gibanja neuvrščenih in hladne vojne. Najmlajši udeleženec srečanja, 29-letni kralj Msvvati m. iz Svazija, pa je bil edini, ki je dejal: »Ce bo božja volja, bom eden redkih udeležencev tega srečanja, ki se bodo udeležbi slovesnosti ob praznovanju stoletnice ZN leta 2045.«
Pripadniki michiganske desničarske milice so jasno pokazali, kaj si mislijo o OZN (lelefoto: AP)
GOVORI V GENERALNI SKUPŠČINI
Brez zdrave politične pameti
Diktatorji navdušeni nad demokracijo, kapitalisti pa nad komunizmom
NEW YORK (Reuter) - V govorih predstavnikov držav ob 50. obletnici ZN ni bilo zaslediti veliko nekdanje politične zdrave pameti. Diktatorji so se navduševah nad demokracijo, kapitalisti so dvorili komunistom, Arabci so hvalih Izraelce, Židje so poveličevali moža, ki so ga nekoč imeh za drugega Hitlerja, Britanci in Francozi pa so kritizirah svojega tesnega zaveznika, ZDA, ker ne plačuje dolgov Združenim narodom.
Arafatu prepovedali glasbeni užitek
NEW YORK (Reuter) - Palestinski voditelj Jaser Arafat se kljub povabilu ni mogel udeležiti koncerta klasične glasbe, na katerega so bili povabljeni voditelji držav ob slovesnem praznovanju rojstnega dneva OZN. Nevvjorški župan, republikanec Rudolph Giuliani, ki je nobelovcu Arafatu preprečU vstop na koncert v Lincoln centru, kjer so poslušalci lahko uživah ob izvedbi Beethovnove 9. simfonije, se je zagovarjal z izjavo: »Ce bi imel takšna pooblastila, Jaserja Arafata ne bi povabil nikamor, na nic in nikoh. Na zabavah namreč ne bi želel gostiti človeka, ki je odgovoren za smrt toliko Američanov.« Giuhanovo dejanje je ameriško zunanje ministrstvo obsodilo, protestirala pa je tudi palestinska delegacija.
Libijci, naveličani ameriških opazk, da so lopovska država, so zahtevah sklic posebnega zasedanja ZN, da bi se pomenih o načinih, kako izkoreninih terorizem. Nemški kancler Helmut Kohl je zadal hud udarec nemškim težnjam po pridobitvi statusa stalne članice v Varnostnem svetu. Dejal je namreč, da se mu zaradi petih minut oziroma Časa, kolikor ga imajo za svoj govor na voljo predstavniki vseh držav, razen Billa Clintona, ne splača prileteh v New YorL
Predstavniki arabskih držav, ki so doslej ob vsakem nagovoru izraelskega predstavnika oddivjali iz dvora-
ne Generalne skupščine, so v torek prisluhnili Jicaku Rabinu, ko je razglasil Jeruzalem za večno glavno mesto izraelske države. Arafat mu je na koncu celo zaploskal. Židje pa so ploskali Arafatu, ko je dejal, da so vsi, Židje in Paleshci, Abrahamovi sinovi.
Privrženci zdrave politične pameh bi lahko o Cern takem pred leti samo sanjah. Toda niso »podivjali« popolnoma vsi. Alija Izetbego-vič je Srbe, Čeprav se bo z njimi naslednji teden pogovarjal o miru, ožigosal za vojne zločince. Številni predstavniki revnih držav so cas v Generalni skupščini
izkoristili za pritožbe, kako nizkotno jih obravnavajo bogate države.
Glavni kritik je bil kubanski predsednik Fidel Castro. Medtem ko so ga Američani obtožili za diktatorja, je Castro zahteval demokratizacijo ZN. V številnih pogovorih, ki jih imel v New Yorku, je zagotovil, da ne razmišlja o uvedbi večstrankarske demokracije na Kubi. Čeprav so ga Američani na tokratnem obisku v New Yorku prezrli, Clinton in župan New Yorka pa ga nista pova-bila na nobeno od svojih slovesnosti, je bil Castro te dni v mestu med najbolj iskani možmi. Iskali so ga številni poslovneži, ki žehjo na Kubi odpreti trgovine. Sirijo se celo govorice, da ga je na večerjo pdvabila družina Rocke-feher, simbol ameriškega kapitalizma. Castro, ki tega ni želel potrdih, pa je zagotovil, da so bili številni bogataši izredno prijazni do njega.
SREČANJE CLINTON-JI AN G
Tajvan ostaja v diplomatski osami
PEKING, NEVV YORK (Reuter, telefoto: AP) - Ameriški predsednik Bill Clinton in kitajski predsednik Jiang Zemin sta na sestanku v New Yorku dosegla izboljšanje odnosov med državama, toda nerešena vprašanja spoštovanja Človekovih pravic na Kitajskem, trgovinskih odnosov in Tajvana utegnejo kaj kmalu spet pripeljati do ohladitve ameriško-kitajskih odnosov.
»Sestanek ni prinesel niti enega konkretnega odgovora na odprta vprašanja, vendar je dosegel izboljšanje vzdušja,« je povedal strokovnjak pekinške Akademije družbenih ved Jin Canrong. Predsednika sta v dvournem pogovoru skušala odpraviti razkol glede osrednjih odprtih vprašanj, namesto konkretnih predlogov sta prišla le do zaključka, da je dobro vzdušje med državama temelj za uspešnost pogajanj. »Učinki sestanka so zelo omejeni,« je dejal neki drugi kitajski akademik. »Toda sestanek je ustvaril dobro vzdušje, ki je pogoj za dolgoročne uspehe pri urejanju meddržavnih odnosov.«
Sestanek je bil vrhunec prizadevanj ameriških in kitajskih politikov in diplomatov v zadnjih mesecih, da bi dosegh izboljšanje odnosov po tem, ko je že kazalo, da bodo diplomatski odnosi dosegli kritično točko. Poglavitni razlog za to ohladitev je bil junijski
obisk tajvanskega predsednika Li Teng Huia v ZDA. Kitajska Tajvan pojmuje kot uporno provinco, ki jo je treba vnovič priključiti k matični državi, zato nasprotuje slehernemu poskusu tajvanske vlade, da bi izplavala iz diplomatske osame. Tajvanci so se bab, da bodo po sestanku med ameriškim in kitajskim predsednikom v New Yorku ogroženi njihovi nadaljnji poskusi diplomatske promocije v mednarodni skupnosti, a predsednik Clinton kljub temu ni zavzel protitajvanskega stališča. »Clinton in Jiang sta se pogovarjala v diplo-
matskem jeziku in sta drug drugega pomirila z izjavami, ki niso povedale ničesar,« so zapisah v tajvanski reviji Novinar. Ameriški diplomati naj bi med pogajanji Kitajcem zagotovili, da bodo nadaljnji obiski tajvanskih državnikov v ZDA omejeni in zasebne narave. Dejstvo, da Clinton teh zagotovil ni ponovil na sestanku z Jiangom, opazovalci ocenjujejo kot znak, da Clinton še ni pripravljen spremeniti svoje politike do Tajvana. Clinton je leta 1994 predstavil naCrt za izboljšavo odnosov med ZDA in Tajvanom.
To je bilo prvič po letu 1979, da je VVashington svoja diplomatska prizadevanja preusmeril od Tai-peha proti Pekingu. »To je dober znak za Tajvan,« je dejal neki tajvanski politolog. »Američani niso popustili kitajskim zahtevam.« Izidi sestanka na vrhu so torej pomirili strasti tajvanskih podjetnikov in povzročili umiritev na trgih vrednostnih papirjev.
Poleg tajvanskega vprašanja veliko težavo predstavlja tudi položaj Človekovih pravic na Kitajskem. Kitajci vztrajajo pri tem, da ima preživetje prednost pred spoštovanjem Človekovih pravic. »Ideološke razlike med državama so glede tega vprašanja ogromne,« je dejal Jin Canrong. »Kitajsko skrbi preživetje, zato so v tem trenutku človekove pravice v ozadju.« Američani še vedno očitajo Kitajcem nasilno zadušitev študentskih nemirov 4. junija leta 1989. »Ta pokol Se vedno predstavlja oviro pri vzpostavljanju normalnih, zdravih odnosov in vezi,« je dejal neki pekinški sociolog. »Obstajajo meje Jiangove popustljivosti, saj je še vedno v obdobju prevzemanja vseh vzvodov oblasti. Na drugi strani je tudi Clinton šibek predsednik, ki se ubada z velikimi notranjepolitičnimi in gospodarskimi težavami.« Opazovalci zato ne izključujejo možnosti vnovične zamrznitve odnosov med državama.


ANALIZA

Združeni narodi, kakršne si zaslužimo
Ustanovitev Združenih narodov pred petdesetimi leti je časovno sovpadla z obdobjem, ko je moč nacionalne države dosegla vrhunec. ZN so »otrok« doslej najvecje vojne med državami v človeški zgodovini, vojne, v kateri so države, tako demokratične kot totabtame, izkoristile sposobnosti svojih državljanov do najvecje možne mere.
Vlade so dobile skoraj neomejena pooblastila in odgovornosti. Ni presenetljivo, da so bili voditelji držav prepričani, da lahko uredijo povojni svet, in so tudi prevzeh odgovornost, ki pritiče tej nalogi. V preambuh ustanovne Ustine OZN so podpisniki zapisah, da so se združih, »da bi obvarovali prihodnje rodove pred strahotami vojne«, da bodo spoštovali mednarodno pravo ter da je treba »uporabiti mednarodne ustanove za pospeševanje ekonomskega in socialnega napredka vseh ljudstev«. Petdeset let pozneje so meje državne moti jasnejše. Večina ljudi sprejema dejstvo, da svobodni trg bolj pospešuje napredek, kot pa to uspeva birokratskemu stroju. Veliko držav je precenilo svoje sposobnosh smotrnega upravljanja z denarjem, ki ga poberejo z davki, zato krčijo pristojnosh. Pred petimi leti se je presenedji-vo veliko držav odzvalo na Huseinovo kršitev mednarodnega prava, toda to je prej izjema kot pravilo. V današnjih svetovnih spopadih je težko lotih med »dobrimi« in »grdimi fanti«, ki so navadno vsi iz iste države. Dokler se kriza ne razbohoh do tiste mere, ko je ni več mogoče reših drugače kot z zunanjim posredovanjem, nihče ne ve, kakšen je njen obseg in mednarodni vpliv. Nič nenavadnega torej, da države ne žehjo prevzeh odgovomosh za reševanje teh kriz, razen Ce niso ogroženi njihovi interesi.
Ta dejstva nam povedo, zakaj nekateri mislijo, da so ZN doživeli poraz. Seveda so zraven še »shanski učinki«: birokracija, korupcija, nesposobnost, imenovanja funkcionarjev na temelju tega, od kod prihajajo, ne na osnovi njihovega znanja, podvojevanje oddelkov in agencij, nepripravljenost za odpravo organov, ki že dolgo ne igrajo nobene vloge več, neplačevanje obveznosti do organizacije in nezadovoljstvo tistih, ki nasprotujejo vodilni vlogi Varnostnega sveta, ker ne predstavlja interesov vseh držav članic. Vse te napake je mogoče odpravih, vendar bi se morale države Članice pred tem strinjah, da to storijo. Finančna kriza ZN, proporcionalno gledano, ne preseže mri delčka obrambnih proračunov neka-terih držav. Večina posebnih agencij dobiva sredstva za svoje delovanje s prostovoljnimi prispevki, kar pomeni, da bi morale vlade, ki dajejo denar, pritisniti na porabnike, da bi ravnali gospodarneje. Najpomembnejše dejavnosh ZN res financirajo z obveznimi prispevki članic, vključno s proračunom mirovnih operacij, ki so ga v zadnjem Času skrčili, da bi lahko zapolnili luknje v tekočem proračunu organizacije.
Vse te težave bi lahko reših čez noč, če bi med državami nastal vsaj delni konsenz glede vprašanja, kakšna je sploh vloga ZN. Konsenza ni, ker imajo revne in bogate države različne interese, predvsem pa zato, ker ZDA, arhitekt ZN ter Se vedno najmočnejša in najbogatejša Članica organizacije, močno dvomijo o koristnosh te institucije.
Busheva in Clintonova administracija sta z velikimi napori prepričevali kongres, da ZN služijo tudi ameriškim interesom in z razmeroma nizkimi shoški rešujejo težave, katerih se ZDA ne morejo ali nočejo same lohh. Predsednika nista mogla prepričah zakonodajalcev, sedanji kongres pa je še radikalnejši nasprotnik teh zamisli.
Združeni narodi so danes res v nevarnosh, da postanejo, tako kot v sedemdesetih lehh, le govorniški oder za jezne in razžaljene, nemočne v svojem obupu. Da bi to preprečile, morajo države sveta v ZDA spet zbudih zanimanje za organizacijo, ki je v resnici njihov izum.
Financial Times
IZRAELSKE VARNOSTNE SILE SE UMIKAJO Z ZAHODNEGA BREGA
Arafat si poleg države želi tudi dovolj denarja zanjo
Voditelj PLO ne izključuje konfederacije z Jordanijo
DŽENDsf (Reuter) - Voditelj Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat je v torkovem intervjuju za ameriško televizijo izrazil pričakovanje, da bo nedavno podpisani mirovni sporazum z Izraelom omogočil nastanek neodvisne palestinske države. Arafat pričakuje, da bodo Palestinci zaživeli v neodvisni državi Cez dve leti, obenem pa ne izključuje možnosti, da se bo ta država konfederalno povezala z Jordanijo.
V pogovoru med oddajo »NevvsHour with Jim Le-hrer« je Arafat poudaril, da se morajo Združene države in vsa mednarodna skupnost zavedati »moralne in politične odgovornosti« in priskrbeti pomoč palestinskim oblastem. Zaradi 28 let okupacije je infrastruktura v Gazi in na Zahodnem bregu uničena, je povedal
Arafat in ostro obsodil predloge v ameriškem Kongresu, po katerih bi se izplačila za obnovo palestinskih območij nakazovala preko nevladnih organizacij in ne direktno palestinskim oblastem. »Izraelcem dajejo milijarde in milijarde dolarjev, oklevajo pa, ko je treba nameniti nekaj milijonov palestinskim oblastem,« je še
dejal voditelj Palestincev.
Medtem se je palestinsko prebivalstvo v Dženinu veselilo odhoda izraelskih oblasti. Včeraj se je namreč uradno začela predaja arabskih mest na Zahodnem bregu v samoupravo, kot to določa septemberski sporazum. Okoli tisoč palestinskih policistov bo nadziralo Dženin, v katerem živi okoli 200 tisoč Palestincev. Izraelski vojaki so se iz policijske postaje sicer umaknili, vendar pa bodo izraelske čete v mestu še ostale do sredine novembra. »Veselijo se, kot da bi osvobodili Palestino, vendar se zanje ne bo veliko spremenilo,« je navduše-
Sanje o samostojnosti postajajo resničnost, do lastne države pa je še dolga pot (Telefoto: AP)
nost arabskega prebivalstva ocenil izraelski vojak.
V dejstvo, da se Bližnji vzhod oddaljuje od vojne in približuje miru ter gospodarski rasti, se bodo skušali prepričati predstavniki vlad in gospodarstveniki, vključno z izraelskimi in arabskimi iz območij od Maroka do Zaliva, na vrhunskem srečanju Bližnjega Vzhoda in Severne Afrike, ki se bo v nedeljo začelo v Amanu. Gostiteljica Jordanija upa, da bo več kot tisoč gospodarstvenikov in predstavnikov 63-ih vlad prišlo do spoznanja, da je tudi to območje sveta vredno zaupanja in hudo potrebnih naložb. Največ ji prosilci pomoči - Jordanija, Egipt in Palestinci- potrebujejo milijarde dolarjev za že načrtovane projekte.
Srečanje na vrhu bo opozorilo tudi na nerazrešena vprašanja. Sirija in Libanon sta udeležbo že odklonila, frak pa sploh ni bil povabljen, saj ga ZN še vedno gospodarsko kaznu-jejo. Udeleženci pa vrh kljub temu predstavljajo kot dokaz, da je izraelsko-arabski konflikt že mimo, Združene države, ki so h koncu konflikta prispevale največ, bodo v Aman poslale svojega zunanjega ministra Christopherja. Mnogi pričakujejo, da bo rezultat srečanja ustanovitev konboverzne Banke za razvoj Bližnjega Vzhoda, projekt, za katerega se zavzemajo ZDA.
V Dženinu so Palestinci bučno proslavili odhod Izraelcev (Telefoto: AP)
SPORNA ODLOČITEV AMERIŠKEGA KONGRESA
Veleposlaništvo se seli
VVASHINGTON - Ameriški kongres je v torek odobril predlog zakona, po katerem naj bi se ameriško veleposlaništvo v Izraelu iz Tel Aviva preselilo v Jeruzalem. Ce bo predsednik Clinton predlog uzakonil, bo selitev ameriškega osebja opravljena do 31. maja leta 1999, torej do datuma, ki v sporazumu med Izraelom in PLO določa konec petletnega prehodnega obdobja palestinske samouprave.
Predlog zakona sta senat in spodnji dom ameriškega kongresa po kratki razpravi z veliko večino odobrila. V njem je tudi določeno, da lahko ameriški predsednik selitev veleposlaništva prestavi na poznejši Cas, Ce bi bilo to pobebno zaradi »zaščite nacionalnih varnostnih interesov ZDA«.
Razlage zakonskega predloga so različne. Demokrat Joseph Biden je senatu povedal, da je predlog pravilno, ne pa desbuktivno sporočilo. »Ce bi storili manj, bi s tem samo ugodili tistim, ki Izraelu še danes
odrekajo vse abibute državnosti.«
Dianna Feinstein, kalifornijska demokratka in vneta zagovornica predloga, meni, da bo Clinton predlog podpisal in ga s tem uzakonil. Predstavništvo Bele hiše je odobritev predloga sicer pozdravilo, opozorilo pa je, da bi utegnila predstavljati »povsem nepotrebno motnjo v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu«. Med razpravo v kongresu je le nekaj demokratov opozorilo na posledice, ki bi jih utegnil imeti zakonski predlog za bližnje vzhodni mirovni
proces. Demokrat Hamilton, ki je tudi sbokovnjak za politiko Bližnjega vzhoda, je predlog označil za »provokativno dejanje«, pri čemer je navedel podobno opozorilo ameriškega državnega sekretarja Christopherja.
Tudi skupine arabskih Američanov so obsodile dejanje ameriškega kongresa. »Predlog spodkopava verodostojnost Združenih držav v mirovnem procesu. ZDA so namreč sopodpisnice sporazuma, ki določa, da se bodo o statusu Jeruzalema dogovorih Palestinci in Izraelci,« je sporočil Ameriško-arabski inštitut.
Izraelski minisbski predsednik Rabin pa je predlog sprejel z navdušenjem, saj je Jeruzalem - Četudi neuradno - izraelska- »večna prestolnica«.
VVilliam Scally / Reuter
NOVICE
SOFIJSKA KONFERENCA O OKOLJU
EVROPSKO KMETIJSTVO
Francoski marinci napadli ladjo Greenpeacea
BRINDISI (dpa) - Francoski marinci so včeraj v italijanskem pristanišču Brindisi napadli in po besedah naravovarstvenikov močno poškodovali Gre-enpeaceovo ladjo Altair. Italijanski Zeleni so dogodek oznacih kot »akt francoskega piratstva v italijanskih ozemeljskih vodah« in Rim pozvah k uradnemu protestu. Pripadniki Greenpeacea so skušali s pomočjo dveh gumenjakov na francoski rušilec Duplebc, ki je zasidran v Brindisiju, pribditi protestni napis proti jedrskim poskusom v Tihem oceanu. Francoski vojaki so odgovorili z napadom na Altair in pri tem uporabili solzivec ter vodne topove. En pripadnik Greepeacea je bil lažje ranjen.
Španski poslanci zavrnili predlog proračuna
MADRID (Reuter) - Španski parlament je zavrnil vladni predlog proračuna za leto 1996, kar so opazovalci ocenili kot nezaupnico sociahsticni vladi premiera Gonzaleza. Proti predlogu proračuna je glasovalo 183 poslancev, podprlo pa ga je 158 poslancev. Opozicija je zahtevala razpis predčasnih volitev, ki naj bi potekale že decembra letos, a je vlada privolila le v razpis vohtev za marec 1996, ko bo konec španskega predsednikovanja EU. Ce bo Španija ostala brez proračuna, bodo ogrožena vladna prizadevanja za izpolnitev pogojev za vstop v monebano unijo.
Ross Perot trdi, da mu je uspelo
SAN FRANCISCO (Reuter) - Ross Perot in njegovi privrženci, zbrani v skupini United We Stand America, so zabdih, da so pred iztekom predvidenega roka zbrali dovolj podpisov za ustanovitev nove politične sbanke v Kaliforniji. Da bi pridobih možnost kandidiranja na predsedniških volitvah naslednje leto, so morah zbrati podpise 89.007 volilnih upravičenčev. Do volitev naj bi pridobih še precej somišljenikov, ki bodo Reformistično sban-ko »spoznati za najboljšo alternativo demokratom in republikancem«. Perot je napovedal, da bo predvolilno kampanjo razširil na vse zvezne države. Sbokovnjaki so Perotu napovedovali neuspeh, saj naj bi bilo v tako kratkem času nemogoče zbrati dovolj podpisov volilcev.
Cilj je prijazen gospodarski razvoj
Nekdanje komunistične države naj bi dobite večjo finančno pomoč
Pravilnik o dodeljevanju nadomestil mora pod drobnogled
SOFIJA - Udeleženci mednarodne konference o varovanju okolja so obljubili pomoč vzhodnoevropskim državam pri reševanju ekoloških težav. Toda nekateri menijo, da predlagane rešitve ne bodo zadoščale. Ob koncu tridnevne konference, ki so jo spremljali delegati iz več kot petdesetih evropskih držav, so se podpisniki sklepnega dokumenta zavzeli za »okolju prijazen gospodarski razvoj v nekdanjih komunističnih državah«.
Konferenco, ki naj bi srednje- in vzhodnoevropskim državam pomagala reševati ekološke težave, je spremljalo 630 delegatov, med katerimi so bili ministri, bančniki in naravovarstveniki. V sklepni deklaraciji so nekdanje komunistične države, v katerih potekajo gospodarske reforme, pozvali k sprejetju sbožje zakonodaje na področju varovanja okolja. Odstranili naj bi tudi velike industrijske onasneževalce in zvišali ceno energije ter tako ohranjali naravno okolje.
»Najpomembnejši je dotok domačih finančnih sredstev, čeprav bo dobrodošla tudi tuja denarna pomoč,« piše v sklepnem dokumentu. Države darovalke naj bi še naprej sodelovale pri varovanju okolja in skušale nadomestiti dosedanjo obliko sodelovanja, ko pri različnih projektih sodelujejo zahodnoevropske svetovalske družbe. Danska, ki bo maja leta 1998 gostila prihodnjo konferenco o okolju, se zavzema za večjo finančno pomoC nekdanjim komunističnim državam. Predlagajo ugodna posojila, s pomočjo katerih bi te države očistile onesnaženo okolje. Danski minister za okolje Svend Auken je sklepni dokument konference ocenil kot preveč ohlapen v delu, ko gre za vprašanje jedrske energije, saj naj bi se
nekatere zahodne države zanimale za prodajo jedrske tehnologije v vzhodno Evropo. Deklaracija se zavzema za čimprejšnje ustavitev zastarelih jedrskih reaktorjev, hkrati pa podpira pogajanja za splošno prepoved jedrskih poskusov, ki naj bi se začela prihodnje leto. Več držav, med njimi Danska, Avstrija in Švedska, se dolgoročno zavzemajo za zaprtje jedrskih elektrarn. Vprašanje pridobivanje energije iz jedrskih elektrarn je občutljivo tudi v Bolgariji, ki je prejela ostre kritike zaradi vnovičnega obratovanja tehnološko vprašljivega sovjetskega reaktorja v elektrarni Kozloduj.
Namestnik bolgarskega premiera Rumen Gečev je poudaril, da je bila konferenca uspešna, zato bi morala spodbuditi gradnjo naravi neškodljivih objektov.
»Bolgarija bo v sodelovanju z državami Evropske unije in drugimi regionalnimi ustanovami, spoštovala ugotovitve konference, vendar pa bo potrebovala veCjo finančno pomoC,« je izjavil GeCev.
Gareth Jones / Reuter
LUKSEMBURG - Velika Britanija je včeraj v skladu z ionninskim kompromisom zahtevala nadaljevanje pogovorov o pravilniku za dodeljevanje kmetijskih subvencij v Evropski uniji.
lonniski kompromis je določilo, po katerem lahko države članice Evropske unije, ki imajo v glasovalnem sistemu unije skupaj od 23 do 25 glasov, zahtevajo dodatno preučevanje določene sporne zadeve, dokler ni dosežena ustrezna rešitev. Italija, Švedska in Velika Britanija, ki imajo skupaj 24 glasov/zahtevajo natančen nadzor nad kmetijskimi subvencijami v Evropski uniji, ki so bile načeloma že odobrene junija letos. V Rimu, Stockholmu in Londonu so prepričani, da je pravilnik, po katerem dobijo kmetje v državi članici EU finančna nadomestila v primeru izgube dohodka zaradi valutnih nihanj v sosednjih državah, nejasen in da ovira trgovanje.
»Državna pomoč je stvar, ki je ključnega pomena. Želimo, da bi bil pravilnik jasnejši.
Izguba dohodka in valutna nihanja niso dovolj podrobno opredeljena, mi pa želimo natančna merila, da bi lahko vedeli, kje so meje,« je na tiskovni konferenci pojasnil svoje stališče britanski minister za kmetijstvo Douglas Hogg. Glavni nasprotnik britanske pobude je Francija, ki želi čim hitreje izplačati nadomestila živinorejcem in sadjarjem, ki so jih prizadele devalvacije italijanske lire in španske pezete. Junija letos so kmetijski ministri držav članic Evropske unije sklenili sporazum o nadomestilih izgube dohodka kmetom zaradi valutnih nihanj med julijem 1994 in decembrom 1995. Nadomestila naj bi kmetje dobili v treh letih. Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischer meni, da pravila dovolj jasno zagotavljajo učinkovit nadzor nad razdeljevanjem kmetijske pomoči, zato nasprotuje spremembam junijskega sporazuma med kmetijskimi ministri držav članic Evropske unije.
Peter Blackburn / Reuter
DRŽAVA IN DRUŽBA
Četrtek, 26. oktobra 1995
POBUDA ZA
vi - I	' li
0 ODVZEMU DRŽAVUANSIVA
Preprečiti zlorabo instituta referenduma, ali ne!
LJUBLJANA - Kolegij predsednika državnega zbora Jožefa ŠkolCa je včeraj sklenil, da bo izredna seja parlamenta o domnevno ustavno spornem zbiranju podpisov podpore razpisu zakonodajnega referenduma o odvzemu državljanstva tistim, ki so ga dobili po 40. členu zakona o državljanstvu, takoj po koncu sedanjega zasedanja ali najpozneje v petek ob 12. uri. Tako se zaCenja razpletati zgodba, ki se je s pismom Leva Krefta ustavnemu sodiscu, s katerim je skušal doseči, da bi to presodilo ustavnost zbiranja podpisov za odvzem državljanstva. SodišCe je Kreftu odgovorilo, da presojo ustavnosti lahko zahteva le državni zbor v celoti, ne pa posamezen poslanec. V naslednjih dneh je 39 poslancev ZLSD in LDS podpisalo pobudo za sklic izredne seje, medtem ko so poslanci SKD podpisovanje pobude odklonili, Ceš da je podpisov že dovolj -in zaradi pravnih nejasnosti.
Medtem so namreč strokovnjaki opozorili na določbe v zakonu o referendumu, v katerih je sicer določeno, -da parlament lahko zahteva ustavno presojo zahteve za referendum, vendar mora biti zahtevi priloženih 40 tisoč podpisov. Kar preprosto povedano pomeni, da bi ustavno sodišCe lah-
ko sklepalo šele potem, ko bi bila akcija zbiranja podpisov že končana. Tudi izredna seja državnega zbora, na kateri naj bi sprejeli zahtevo o presoji ustavnosti, bi bila torej v tej fazi nesmiselna.
Ta pravna zanka je nemudoma povzročila burne reakcije. To namreč pomeni, da še tako spor-
GLOSA
Ja sam Slovenac
Gospodu Lapa, Podobnika in njima slične sinove slovenačkih majki trebalo bi na sledečim izborima izabrati za najodgovornije ljude ove države. Naime, posto sam i sam Slovenac, potpuno mi je jasno da ovi ljudi jedini imaju dovoljno snage da opet objedine narod, koji je vekovi-ma patio pod tuđom prevlašću, razmnožavao se sa strancima in od balkanske promaje dobio toliko crnih očiju in kose, imena i reči.
Ipak, možda čak i pomenuta gospoda nisu dovoljno radikalna u svojim zahtevima po građanskom či- -Sćenju Slovenije. Naime, ako referendumom o ukidanju državljanstva stečenog po 40. članu oduzmemo državljanstvo samo 163 hiljade građana i usvojimo predlog da može biti nas gradan samo onaj, koji ov-de neprekidno živi najmanje deset godina i pri tom odlično barata slovenačkim jezikom, to nas neće daleko odvesti.
Kriterijume bi valjalo zaoštriti, fa mislim da treba usvojiti sledeče uslove za sticanje državljanstva:
-	stalno prebivalište u Slovenije od najmanje 1955. godine
-	odlično baratanje slovenačkim jezikom in najmanje dva dijalekta, pre svega gorenjskim in dolenjskim
-	dokaz o nevodenju seksualnih odnosa sa pripadnicima stranih naroda sa Balkana (a može i sa crncima, eskimima, u nekim je slučajevima čak poželjno, ako može kandidat za državljanstvo dokazati, da je u prošlosti vodio seksualne odnose sa pripadnicima zapadnoevropskih naroda)
-	najmanje dvoje dece, koja moraju imati slovena-čka imena (primerice Branimir - Brane, Aleksandar -Sašo itd.)
-	članstvo u jednoj od desno usmerenih političkih stranaka ili bar dokaz o nečlanstvu u nekoj sada levo usmerenoj stranci
-	dokaz, da je kandidat u prošlom sistemu napravio barem dva saobmčajna kiksa u znak neslaganja sa režimom, a još je bolje, ako nije učinio ništa u kontradikciji sa zakonom, već je umesto toga lukavo crpio režim uzimanjem stipendija, posećivanjem izleta omladinske organizacije, neradom na dobro plaćenom poslu i korištenjem besplatnoga društvenoga stana.
Idijoti, koji bi hteli u Sloveniji doći na vlast, to nikako ne smeju postići. Zato podržavam gore spomenutu gospodu u njihovim naporima da im to ne bi uspelo. Ipak sam i ja Slovenac, koji ispunjava sve uslove za državljanstvo, ma kako oštri oni bili. Zato još jednom sa ponosom kažem: fa sam Slovenac, ma kako gorko to zvuči!
nih šovinističnih, rasističnih, nacionalno in drugače nestrpnih ter z ustavo neskladnih pobud ni mogoče zaustaviti v »prvi fazi«, ampak je treba počakati na konec akcije zbiranja 40 tisoC podpisov. Teoretično torej država ne more ukrepati zoper, denimo, akcijo zbiranja podpisov za izgon vseh Crnolascev z ozemlja Republike Slovenije. Se veC, ker podpise zbirajo in evidentirajo na občinskih uradih, takšna akcija poteka tudi na stroške davkoplačevalčev. Seveda je pri takšnih in podobnih pobudah, pri katerih je pravzaprav že vnaprej jasno, da so v neskladju z določbami ustave, ključno vprašanje zlorabe instituta referenduma, ki ga v zahodnih demokracijah uporabljajo samo pri najpomembnejših odločitvah, kot je bila, denimo, tista o vstopu v Evropsko unijo.
Zaradi vseh teh dilem je včeraj kolegij predsednika DZ sklenil sklicati izredno sejo, saj je očitno upošteval politične posledice - mednarodni ugled države in naraščajoči strah, pa tudi nestrpnost med državljani Slovenije. Na ustavnem sodišču so nam povedali, da je izredna seja nujna že v tej fazi tudi zaradi pravnih razlogov. DZ namreč lahko zahteva presojo tudi o vprašanju, ali je mogoče o ustavnosti zahteve o referendumu odločati, še preden bodo predlagatelji
zbrali 40 tisoč podpisov. To je seveda smiselno tudi zaradi stroškov akcije, ki bi se - zelo verjetno -na koncu izkazala kot protiustavna.
Zaradi ene najbolj razvpitih akcij na političnem začetku predvolilnega leta je tarča številnih kritik, tudi in predvsem iz vrst lastne stranke, predsednik državnega zbora Jožef Školč, ki je formalno razpisal rok za
zbiranje podpisov. Po nekaterih neuradnih napovedih naj bi v minulih dneh v parlamentarnih kuloarjih krožila celo pobuda o nezaupnici predsedniku DZ. V njegovem kabinetu so nam povedali, da je zgolj spoštoval določbe zakona, ki so v tem primem nedvoumne, in da so poskusi, da bi predlagatelji umaknili sporno pobudo, trajali kar dva meseca in pol.
Dodajmo še, da sta se pobudi o odvzemu državljanstva poleg ZLSD in LDS »odrekli« tudi SKD in tudi SDSS. Krščanski demokrati so na torkovem sestanku izvršnega odbora stranke ugotovili, da »v pravni državi ni možno sprejemati zakonov, ki so popolnoma v nasprotju z načeli pravne države« in sklenili pozvati vse državljane, naj »ne nasedajo nacio-
nalističnim težnjam in skrajnežem, ki ogrožajo pravne norme naše države«. Janez Janša je že prejšnji teden povedal, da bo SDSS predvsem spoštovala odločitev ustavnega sodišča in namignil, da bo takšna akcija zagotovo prinesla politični kapital prav strankam, ki odvzemu državljanstev najbolj nasprotujejo.
Tanja Starič
SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI
Sta avtocesti, ki bi povezali Hrvaško z EU slovenski adut?
LJUBLJANA - Newyorški obisk obeh slovenskih predsednikov - Janeza Drnovska in Milana Kučana - prav gotovo vpliva tudi na reševanje nekaterih zapletenih dvostranskih odnosov Slovenije s Hrvaško in z Italijo. V zvezi s Hrvaško sta prišla na dan cestna koridorja proti Avstriji in na evropsko avtocestno zvezo, obenem pa tudi avtocesta Reka - Trst.
V	obeh primerih je koridor očitno neustrezen zunanjepolitično strokovni izraz, saj predvideva koridor določeno stopnjo ekstrateritorialnosti, delno izgubo suverenosti in cestno povezavo, ki služi samo eni - tuji državi. Takšen koridor na primer čez italijansko ozemlje povezuje Novo Gorico z Brdi, sedem kilometrov nalašč zato zgrajene ceste je obdano z visoko žično ograjo, slovenski državljani pa se po njej mimo prevažajo Brez kakšne koli kontrole, vendarle pa se vozijo po italijanskem ozemlju, kjer veljajo italijanski zakoni.
V	obeh primerih gre za gradnjo modeme avtoceste, ki bi povezovala Hrvaško s Srednjo Evropo ali Reko s Trstom in preko Trsta s celotno mediteransko magistralo. V primem avtoceste Trst-Reka je treba
poudariti, da je to tretja osimska cesta (prvi dve sta kraka Trst - Razdrto in Gorica - Razdrto, ki ju gradijo), medtem ko je avtocesta Reka - Trst načrtovana, vendar se še ne gradi. Gradi pa se avtocestna povezava Zagreb - Reka, ki bi torej pomenila direktno konkurenco vzporedni povezavi s slovensko magistralno cesto (v gradnji) Trst - Ljubljana - madžarska meja - Budimpešta.
Podoben problem je z avtocesto, ki naj Bi Zagreb povezovala z avstrijsko mejo in katere pomemben del bi potekal po slovenskem ozemlju. Tudi tu gre za konkurenčno avtocesto, ki pa je za Hrvaško ždvljenske-ga pomena, saj bi jo povezovala s srednjo Evropo. V obeh primerih gre torej za avtocestni povezavi, ki ne samo nista v interesu Slovenije, paC pa sta celo konkurenčni in bi za
Slovenijo predstavljali resno ekološko, gospodarsko in drugo breme. Veliko vprašanje je seveda tudi, kdo naj bi ju gradil, pod kakšnimi pogoji itd. Na vsak naCin pa sta gradnji teh dveh cest izreden adut v rokah slovenske države in imata mnogo večjo težo kot vsa ostala nerešena dvostranska vprašanja skupaj.
Iz italijanskih diplomatskih krogov se slišijo trditve, da Italija zadnjega predloga iz sedaj že slavnega »non paperja« ni nikoli uradno zavrnila. Pogovor med pomočnikom italijanskega zunanjega ministra Scamaco in italijanskim neofašističnim parlamentarcem Menio je bil, vendar je vest posredoval neofešist sam, zunanje ministrstvo pa doslej ni uradno ali neuradno še ničesar izjavilo. Uradno »non paper« torej Se vedno obstaja, kar je zanimiv italijanski zasuk, ki ga lahko mimo pripišemo odločnemu ameriškemu posredovanju in iskanju možnih rešitev. S tem pa je celotna zadeva ponovno na dnevnem redu. VeC kot oči-
tno je namreč, da bodo ZDA posredovale, vendar v smer zadovoljivega sporazuma za obe strani, saj sta za Američane tako Slovenija kot Italija prijateljski državi. Ta problem Bo torej na dnevnem redu odnosov in možnih novih pogovorov po Četrtku. Takrat bo namreč italijanski parlament glasoval o zaupnici Dinijevi vladi. Od peščice glasov je odvisno, ah bo vlada padla, v tem primeru pa resni dvo-
stranski pogovor z začasnimi vladami, vlado v odstopu ali kakšno drugačno rešitvijo niso možni. V takem primem bi razburjeno morje italijanske pohtike doseglo svoj vrhunec. Ge pa vlada prejme zaupnico, bo obstala Se kar nekaj mesecev, ostala pa bo tudi zunanja ministrica Susana Agnelli. Možnost za pogovore se bo tako ob aktivni podpori in pomoči ZDA okrepila.
Bogo Samsa
Thaler sprejel delegacijo bosanskega parlamenta
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je včeraj popoldne sprejel delegacijo skupščine Bosne in Hercegovine, ki je na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji, vodi pa jo njen predsednik dr. Miro LazoviC. Thaler je po pogovora izjavil, da je ta obisk še en dokaz o zelo dobrih stikih med državama, in ponovil že znano stališče Slovenije, da mora BiH tudi v prihodnje ostati enotna in suverena država v mednarodno priznanih mejah. Člani delagcije so se Thalerju zahvaliti za podporo Slovenije in ga seznanili s prizadevanji za sprejem mirovnega sporazuma. Poudariti so tudi, da je do odgovorov na vsa nerešena vprašanja dolga pot, na kateri bo BiH še naprej potrebovala podporo mednarodne skupnosti, so sporočili iz slovenskega zunanjega ministrstva.
® RAI 1
RETE 4
6.30
9.30
10.00
10.20
12.25
12.35 13.30
14.00
14.40
15.10 15.45
17.50
18.00
18.10
18.50
19.35
20.40
22.35
22.40
24.00
0.30
Dnevnik, 6.45 jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Verdemattina - Nasveti Film: Madame Bovary (dram., ZDA ’49, i. J. Jones, J. Mason), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Kviz: Fronto? Sala giochi Variete: prove e provini a Scommettiamo che? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Sport Film: La giustizia di un uomo (dram., ZDA ’91, i. M. Keaton, A. La Paglia) Dnevnik
Aktualno iz telefonskih klicev - Lasciate un mes-saggio dopo il BIP Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Dok.: Taglio basso, 0.40 Faraonovo oko
RAI 2
Otroški variete Nad.: Paradise Beach Rubrika o dnevnih temah Fuori dai denti Sereno Variabile TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I Fatti Vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, rubrika o zdravju in vreme Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 14.50 Santa Barbara Dnevnik - flash Film: 83 ore fino ali’ alba Dnevnik
Nan.: Zdravnik med medvedi Sport in vreme Sereno variabile - Oddaja o potovanjih Nan.: Hun ter Dnevnik in šport Variete: Go-Cart TV film: Storia di Chiara (dram., It. ’94, i. B. De Rossi, E. Giani, 2. del) Zgodovina varieteja: Fin-zillacchere (2. del) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Variete: Ponoči, na trgu Italija (vodi G. Magalli)
4E RAI 3
6.00
8.30 8.50
10.30
11.00
12.00
12.15
14.00 14.45
15.00 15.30
17.00
18.20
18.50
19.50 20 30
23.15
23.30
Jutranji dnevnik, vreme Drobci
Film: In nome della leg-ge (dram., It. ’49)
Dok.: Zdravje, B. Mussolini, Potovanje po Italiji Pričevanja iz odporništva in osvoboditve (2. del) Dnevnik
Glasba: Orchestral, Drobci jazza, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, Gas-sman sreča Danteja Deželne vesti, dnevnik Aktualna odd.:Articolo 1 Nan.: Vita da strega Športno popoldne Aktualno; Davvero, 17.30 Glas gospodarja, 17.55 dok.
Viaggiatori nelle tenebre Dnevnik, deželne vesti Producer Club, Blob i Aktualna odd.: Tempo j Reale (vodi M. Santoro)
[ Dnevnik, deželne vesti
Boldgna-Reg-jigKma, 0.30 Pegieti tiska
7.25
12.30 12.50
13.30 14.00 15.15
17.10
18.00
20.30
23.00
23.40
1.30
1.40
Nad.: Piccolo amore, 8.00 Il disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicita, 10.55 II prezzo di ima vita, vmes (11.30) dnevnik Variete: Adam proti Evi Nad.: Sentieri Dnevnik Tg 4 Rubrika o lepoti Film: Peppino, le model-le e chella la (It. '75. i. P. De Filippo, G. Bramieri) Aktualno: Perdonami Dnevne aktualnosti: Giorno per giorno, vmes (19.00) dnevnik Film: Gunny (vojni, ZDA ’88, r.-i. C. Eastwood). Aktualno: Ciak Film: Rixanne (kom., ZDA ’87, i. S. Martin, D. Hannah, S. Duvall), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Medicine a confronto
Sl CANALE 5
6.00
8.45
11.30
13.00 13.25 13.40 14.15 14.45
16.00 18.00 18.05
20.00
20.40
22.45
23.15
1.30
1.45
Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: Il Guinness dei primati
VeCemi dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) noCni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia
ITALIA 1
6.30
11.30
12.25
13.00
15.00
17.00 17.15
18.25 18.50
20.40
22.40
0.45
2.00
Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Le strade di San Francisco
Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Sport studio Variete za najmlajše, vmes risanke Varieteja: Generazione X, 16.15 Appuntamento al buio (vodi Amadeus) Aktualno: Village Nan.: California Dreams,
17.45	Primi baci Odprti studio, vreme,
18.45	Sport studio Nan.: Baywatch, 19.50 II principe di Bel Air Nan.: Beverly Hills, 21.40 Melrose Place Film: Cobra (krim., ZDA ’86, i. S. Stallone), vmes (23.40) Fatti e misfatti Italija 1 sport
Nan.: Baretta
# TELE 4
13.30
20.30 23.10
17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Film: Amore fermo posta Nan.: The Rookies

MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Sport Film: L’ avventuriero di Burma (’55, i. R. Ryan) ■Film: Un motido a part« (dram.v Vp A8) j-Rport: TM Sea '
Q Risanka: Pop a j I Dnevnik
BORIS S.
popravila TV - VCH antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
Jelefon: (040) 214867 - 214871J
IT SLOVENIJA 1
	Tedenski izbor: Kapa nevidnica
	Batman, 3. del ameriške nanizanke
	Odkrivanje zemlje, 23. del ameriške izobraževalne serije
	Po domaCe, ponovitev
	Poročila
	Podoba podobe, pon.
	Ellington, pon. angleške drame
	Slovenski utrinki, oddaja madžarske televizije
	TV dnevnik 1
	Ziv žav
	Lahko noc ljubica, 7. del angleške nanizanke
	Umetnost in civilizacija
	Kolo sreče, tv igrica,
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Primer za dva, 8. del koprodukcijske serije
	Tednik
	Nikar, oddaja o prometu
	TV dnevnik 3, vreme, šport
	Žarišče
m	Poslovna borza
	Sova
8	Alfred Hitchcock vam predstavlja, 14. del serije
	Poročevalka s sodišča, 7. del nemške serije
Ir SLOVENIJA 2
13.00
16.05
16.35
17.10
18.00 18.45
19.05 19.15
20.05
21.05
22.25
23.00
Euronevvs Tedenski izbor:
Lahko noc, ljubica, 6. del angleške serije Noro zaljubljena,
5.	del ameriške serije Poročevalka s sodišča,
6.	del nemške serije Regionalni program Znanje za znanje,
Učite se z nami Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Tok tok,
kontaktna oddaja za mladostnike Intervju
Povečava, Pier Paolo Pa-solini, portret Skuta, Četrti prizor iz omnibusa Rogopag Julian Joseph Ali Start Big Band,
1. del
A KANALA
	Luč svetlobe, ponovitev
	Benny Hill, ponovitev
	Spot tedna, A-shop
	Novice
	Dance Session, ponovitev
	Brlog, 18. del španske nanizanke
	Sirene, pon. 7. dela
	Generacija transforme-rjev II
	A-shop
	Novice
	Luč svetlobe, 542. del
	Film Art Fest na Kanalu A: Spi z mano, am. film
	Dežurna lekarna, 48. del španske serije
	Magnetoskop,.1	v
	
IB Koper
	Euronevvs
	Piranski glasbeni veCeri
	Vesolje je...
	Slovenski program, Primorski forum
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Vesolje je...
	Slovenski magazin
	Četrtkova športna oddaja
	Meridiani, aktualna tema
	TV dnevnik
	DEN - dokumentarec
	Slovenski program, Karaoke - dobra volja je najbolja
(□MF Avstrija 1
06.25
09.00
11.15 11.40 13.05 14.20
16.00 18.00
19.30
19.45
19.54
20.15 21.10
22.25
23.35
23.30
02.15
03.50
Otroški program
Poletje s tjulenjekom Se-
likom,
norveška nadaljevanka v
treh delih
Kevin,
angleški otroški film Lassie vrni se, ameriški film, 1943 Zmešnjava v jeCi, ameriška komedija Divjaki z Beverly Hillsa, ameriška komedija, 1988 Old Shatterhand nemški vestern, 1964 PomoC športnikom Korak za korakom,
J. T. in Hamlet Čas v sliki, kultura Vreme
Govor avstrijskega predsednika, ob državnem prazniku
Komesar Rex, Krvava sled, 2. del serije Gasilec Karli, uvodni film k avstrijski seriji Beli pesek, ameriški triler V novomehiški puščavi najdejo mrtvega moškega in poleg njega kovčeg, v katerem je pol milijona dolarjev. Serif Ray Dole-zal odkrije, kdo je umorjenec in se izdaja zanj, da bi prišel na sled morilcem. Pri tem se znajde v precepu agentov FBI...
Cas v sliki
Izbira orožja,francoska kriminalka, 1980 Beli pesek, ponovitev filma
Kasandrin most, amerišlki film, 1976
EEMF Avstrija 2
Stokanje vetra, ameriški dokumentarec, 1957 Opoldanska oddaja, Sprehod po Tirolskem Alpbachu Cas v sliki Ešnap urski tiger, nemški film, 1958 Če bi bil vsak dan nedelja, nemška glasbena komedija, 1973
To je ostalo od dvoglavega orla, Za obalami Čas v sliki
Nasmehnite se, prosim Jedi z zgodovino,
Vinska kultura Kristjan v Času Avstrija danes Cas v sliki, kultura Vreme, pogledi od strani Avstrija II. 30. del Cas v sliki
Počitnice na Karibskem
morju
A.E.I.O.U..
Vse-najboljše za rojstni .dan, Wandajniie, film
K,v'	.Zif?:. .v .- .- 6
; ■	•	. • 'L -
gggg
*

, :
■
4 p
m?--
| B
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23,05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7,30, 8.00, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most; 8.50 Kulturne prireditve; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo er-go; 17.50 Šport; 18.00 Vroči'stol; 19.30 Rizi Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja;
10.05	Igra; 13.05 Mehurčki; 13.20 Ringa-raja; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.10 Na ljudsko temo;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Izvirniki in priredbe;
17.00	Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Borštnikovo srečanje; 20,00 Iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19,00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen;
8.00	Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Izmenično Od otroštva do mladosti in Zdravnikovi nasveti ; 10.45 Zanimivosti;
12.30	Opoidnevnik; 13.00 Kontaktna odd,: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.40 20 Modrih; 17.00 Tema; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Nori val; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Iz diskoteke RK .
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30.19.30	Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9,50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna odd.;Tl.30 Aktualnosti; 12.00 Balio d belio; 13.00-Gl,asba po
željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus;
16.00	Modri-val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.20 Borza; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market;16.10 Spoznajmo se; 19,25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Ma-gic eye; Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema;
10.40	Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30-
24.00	Študentski pr, RK.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00. 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik,' 6,05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11,45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...;
14.00	Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555;
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kultumo-umetniški progr..
Radio Študent
8.00	RoboKaki; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator);
17.00	Borzni parket; 19.00 TB: Arto Lindsay Trio; 20.00 Okrogla miza; 22.00 Vaš omiljeni DJ Yure predstavlja: Spacecakes! (/).
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik,
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zdravje v rokah tretjepolčasnikov;
8.40	Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Humor na slovenski način; 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza;
12.40	APZ Tone Tomšič; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale;
15.00	Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.40 Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
18.00	Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.).
Radio Koroška
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem; 18.10 - 19.00 . Glasbena oddaja
						
25. oktober 1995						
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	85,70	86,50	12,04	12,29	7,23	7,70
A banka Koper	85,50	86,45	12,01	12,27	7,24	7,69
A banka Nova Gorica	85,70	86,25	12,04	12,26	7,24	7,68
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	85,70	86,50	12,05	12,35	7,30	8,00
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	85,70	86,60	12,10	12,30	7,40	7,80
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	86,10	86,44	12,13	12,25	7,36	7,46
Come 2 us Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	86,00	86,25	12,18	12,28	7,30	7,60
Creditanstalt d. d.	85,90	86,50	12,10	12,30	7,30	7,80
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Celje Tel: 063/26615, od 7-19, sob od 7-13	85,70	86,20	12,15	12,25	7,25	7,60
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	85,80	86,20	12,15	12,25	7,25.	7,60
Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	86,00	86,40	12,00	12,10	7,25	7,60
Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13	86,00	86,40	12,15	12,25	7,25	7,60
Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13	86,00	86,40	12,15	12,25	7,25	7,60
Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13	86,00	86,40	12,15	12,25	7,25	7,60
Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	85,80	86,20	12,15	12,25	7,25	7,60
Nova kreditna banka Maribor d.d.	85,00	86,30	11,97	12,25	7,20	7,75
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,85	86,39	12,10	12,30	7,30	7,70
M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603*	85,65	85,95	12,06	12,18	7,50	7,67
Poštna banka Slovenije	84,70	86,40	10,85	12,25	6,80	7,80
Publikum Ljubljana, t: 312-57	86,10	86,27	12,19	12,22	7,43	7,52
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	85,92	86,19	12,13	12,19	7,40	7,55
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	85,90	86,20	12,14	12,21	7,40	7,64
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	85,85	86,00	12,16	12,18	7,30	7,65
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	84,53	86,05	12,13	12,23	7,30	7,90
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	86,20	86,38	12,17	12,23	7,31	7,44
Publikum NM, t: 068/ 322-490	86,10	86,43	12,15	12,25	7,40	7,63
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	85,95	86,30	12,16	12,25	7,35	7,65
Publikum Portorož, t: 066/747-240	85,90	86,20	12,12	12,19	7,40	7,56
Publikum Ljubljana Miklošičeva	86,10	86,24	12,19	12,21	7,40	7,53
SKB d.d.,***	85,00	86,65	12,03	12,38	7,15	7,65
SHP Kranj, t: 064/331-741*	86,25	86,45	12,14	12,20	7,60	7,80
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320*	85,90	86,55	• 12,05	12,28	7,30	7,75
UBK Ljubljana, 1:061/444-358*	85,50	86,45	12,02	12,27	7,30	7,75
Upimo Ljubljana, t: 212-073			-	“	-	-
lecaji po posiovnin enoian skd DanKe a.a. so lanKO različni: Bralce opozarjamo da so tečaji okvirni. Menjalnice lahko sproti spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju.				včerajšnji recaji		
			
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:			
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611			
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131			
25. OKTOBER 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni i		prodajni
ameriški dolar	1584,00		1649,00
nemška marka	1140,00		1187,00
francoski frank	324,00		337,00
holandski gulden	1017,00		1058,00
belgijski frank	55,40		57,70
funt šterling	2504,00		2606,00
irski šterling	2571,00		2676,00
danska krona	293,00		'305,00
grška drahma	6,80		7,30
kanadski dolar	1160,00		1207,00
japonski jen	15,80	|	16,40
švicarski frank	1395,00		1452,00
avstrijski šiling	161,80	1	168,40
norveška krona	257,00		267,00
švedska krona	239,00		249,00
portugalski escudo	10,80		11,20
španska pezeta	13,10		13,80
avstralski dolar	1187,00		1235,00
madžarski florint	11,00		14,00
slovenski tolar	12,80		13,30
hrvaška kuna	280,00		305,00
		
25. OKTOBER 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1589,00	1639,00
nemška marka	1148,00	1183,00
francoski frank	325,00	336,00
holandski gulden	1019,00	1049,00
belgijski frank	55,50	57,30
funt šterling	2511,00	2601,00
irski šterling	2575,00	2670,00
danska krona	294,00	304,00
grška drahma	6,80	7,40
kanadski dolar	1164,00	1204,00
švicarski frank	1407,00	1442,00
avstrijski šiling	162,20	167,20
slovenski tolar	12,80	13,50
			
25. OKTOBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,bo	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,60
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,60
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,10	8,60
			
16. OKTOBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4176	1.4216	1.4256
funt šterling	2.2325	2.2395	2.2456
irski funt	2.2819	2.2889	2.2959
kanadski dolar	1.0565	1.0605	1.0645
nizozemski gulden	89.223	89.333	89.443
švicarski frank	123.50	123.60	123.70
belgijski frank	4.8527	4.8627	4.8727
francoski frank	28.600	28.660	28.720
danska krona	25.730	25.790	25.850
norveška krona	22.698	22.758	22.818
švedska krona	20.394	20454	20.514
italijanska lira	0.8825	0.8865	0.8905
avstrijski šiling	14.191	14.211	14.231
španska peseta	1.1557	1.1597	1.1637
portugalski escudo	0.9482	0.9512	0.9542
japonski jen	1.4122	1.4137	1.4152
finska marka	32.920	33.000	33.080
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 26.10.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečajmDEM 86.05	86.46
2.	Banka naš podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tolarje.
< Podrobnejše informacije: tel I7-18-452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1333-333
												
Tečajna lista št. 206 z dne 25. 10. 1995 - Tečaji veljajo od 26. 10. 1995 od 00.00 ure dalje												
						ZA DEVIZE						
država		šifra	valuta		enota	nakupni			srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj HRK se uporablj		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 191 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izka;	avstr, dolar šiling franK dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta rovanje rezultatov pos		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 lovanja z Rep	88,4976 1199,6399 410,5235 86,2687 2173,6032 2805,5480 2404,7675 8442,8168 1,2938 2269,4123 116,7135 7537,4091 1907,7389 79,8944 1788,7796 10365,2462 186,3920 117,9292 154,2544 97,2444 ubliko Hrvaško, kjer jc			88,7639 1203,2496 411,7588 86,5283 2180,1436 2813,9900 2412,0035 8468,2215 51,1565 191,9322 7,3157 2276,2410 117,0647 7560,0894 1913,4793 80,1348 1794,1621 10396,4355 186,9529 118,2841 154,7186 97,5370 s omenjena valuta p		89,0302 1206,8593 412,9941 86,7879 2186,6840 2822,4320 2419,2395 8493,6262 51,3100 192,5080 7,3376 2283,0697 117,4159 7582,7697 1919,2197 80,3752 1799,5446 10427,6248 187,5138 118,6390 155,1828 97,8296 ilačilno sredstvo.	
1 Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 26.10.1995 |												
dospelost blag. zapisa	Število dni do dospelosti	tečaj za vpis v %					tekoča nominalna vrednost (v SIT)					
		(A) tolarski del		(B) devizni del	skupaj		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupaj
20.3.96	146	98.8919%		98.1720%	98.5319%		1,700,000 170,000	840,581 84,058		834,462 83,446		1,675,043 167,504
Tečajnica borznega trga
št.: 203 Datum: 25. 10. 1995
uitLuvt sioa tipava. r<.
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.da[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpias piufta			Max.	Min.	1000SIT
	w?	vm*®	trn im	ITSlrifl						
LEKC	800	(11.5.95)	12.000		20.10,	11.5*	12.090			
PUB	605	113.6.95)	17.883	1,17	25.10.	17.800	17.950	18.050	17.670	34.639
SAL	500	(2)(11.9.95)	19.736	,36	25.10.	19.670	19,930	19,830	19.620	6.908
SKBR	1000	(24.2.95.)	36.416	,97-	25.10.	36.340	36.530	36.800	36.270	65.221
	Trmt	UTE®«	(it™	'TTiCMI						
srn	10,0	2.(1.10.95)	104,2	,03	25.10.	104,2	104,6	104.2	104,1	889
RS01	8,0	5,(30.6.95)	103,0	,04-	25.10.	102,8	103,1	103,1	102,9	8.697
RS02	9,5	10.(1.10.95)	113,3	,02-	25.10.	113J	113,5	113,5	113,2	39.500
KS08	5,0	4.(31.5.95)	93,8	1,76-	25.10.	933		93,8	93,8	68
RSll	7,0	5.(15.7.95)	99,1		24.10.	99,5	104,9			
RSL1D	8,0	5.|30.6.95)	102,0-	,04	25.10.	102,0	103,2	102,0	102,0	45
RSL2D	9,5	10.11.10.95)	113,0		23.10.	109,3				
SKB1	10,0	6,(1.11.95)	103,5		25.10.	103,2	104,5	103,5	103,5	156
SKR1	5,0	3.130.6.95)	77,4A	5,02-	25.10.	77,4	81,3	77,4	77,4	67
ršTiTHRJKJKl	w	SIKU«								
BTBR	300	|2)|28.7.95.)	14.622	1,77	25.10.	14.600	14.870	14.980	14.600	2.383
DAD	10.000	(1.6.94.)	135.087	1,64	25.10.	135.2*	136.100	136.5*	134.0*	79.836
TMD	1715	124.5.95.)	20.026	1,26-	25.10.	20.050	20.360	20.300	19.710	4.6*
GPGR		(10)	23.300	,87	25.10.	22.000	24.000	23.300	23.300	350
HMER		(D	17,067	1,82-	25,10.	16,630	17.500	17,260	16.710	1,673
MKZ	218	(30.3.93.)	13.753	,95-	25.10.	13.650	13.860	14.500	13.610	32.828
NKR	200	(26.6,95.)	4.433	,03	25.10.	4.358	4.400	4.439	4.353	9.824
TCIH		(5)	973,4	,12	25.10.	969,0	973,0	984,0	967,0	8.625
r.nktMM!	ME				3BBBI					
KBTP	2750	(22.6.95)	37.421	,43-	25.10.	37.410	38.0*	37.850	37.4*	42.697
PFlff		(D	43.733	1,79-	25.10.	44.360	45.4*	44.7*	42,010	12.333
UBKP	720	(25.5.95.)	15.731	3,17	25.10.	15.000	16.670	16.*0	15.5*	378
WP		(D	43.689	,39	25.10.	43.5*	43.840	43.8*	43.6*	1.005
	Wi	SIKU«								
0ZG	11,0	4.(1195)	103,8		23.10.	103,5	105,0			
W2	10,0	2.(1.10.95)	104,3		25.10.	104,2	104,4	104,5	104,1	25.399
a	12,0	7.(1.6.95)	101,5		16.10.	98,0	102,0			
>G0	10,0	2.(1.6.95)	101,8	,80-	25.10.	101,8		101,8	101,8	132
iZBl	10,0	2.(15.9.95)	104,6		20.10.	104,0	110,0			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 203/95 - 25. 10. 1995										
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.daE(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraš	ponudba	Max.	Min.	ioJosu
	ima		milHMH							
TEAH			4.M0A	10,07-	25.10.	3.210	4.890	4.000	4.0*	48
TRDO	2*	7|(30,6.95.)	5.220		4.9.	2.M1	5.3*			
HBR0	55	(1.6.95)	3.634		24.10.	3.251	3.6*			
m			2.2*		24.10.	2.200	2.550			
RDRO		(15.6.95)	10.075	,67	25.10.	9.6*	10.5*	10.300	10.000	1.481
SGSR			582,6	1,08	25.10.	583,0	592,0	589,0	552,0	467
			^ filtri r;							
HUPO	320	(1.6.95)	3.140	3,05	25.10.	3.040	3.0*	3.140	3.140	6
KUPI						30.0*				
OPP			32.166	2,53	25.10.	32,250	33.2*	33.2*	31.650	4.728
RGP0		(6)	1.M0		19.10.	*0,0	1.075			
UBKC	360	(25.5.95)	8.833	15.44	25.10.	8.510	9.690	9.200	7.720	5.468
	TTffii									
LOK	10,0	6.(1.10.95)	102,5	,33-	25.10.	102,2	102,6	102,9	102,5	7.440
MLJ0	10,0	6,(1.4.95)	103,8		25.10.	103,0	104,0	103,8	103,8	33
3SM0	10,0	4.(1.9.951	103,3		24.10.	102,4	105,5			
ISO	10,0	5.(1.10.95)	103,3	,99-	25,10,	102,9	104,7	103,5	103,0	415
3NM	11,0	3.(1,9.95)	104,0	-.13	25.10.	103,8	104,5	104,3	104,0	6.102
3P0	10,0	7.(1.8.95)	!*,5		13.10.	99,5	103,5			
ura	8,50	3.(15.10.95)	1*,0		14.9.	80,0	108,0			
mo	10,0	4.(1.10.95)	104,1		24.10.	104,0	104,3			
										
										
Kodnem (v SIT)										
BO dnevni (v SIT)										
120 dnevni (v SIT)			94,1		19.4.					
					(niiDHi					
			98,4		24.10.	98,2	98,9			
klelnaLbona(vSn,)NBS2			650,0		23.10.	100,0	1.500			
klelnak.bona(vSrf)NBS3			4.636		24.10.	4.561	4.650			
	TCHTiT	•tmftfnrrp			nagi		s*			
MI5			101,4		4.9.					
3MD5			100,3		6.10.	96,0				
8M5										
BVT5			100,9		18.8.					
BVD5			95,9		4.9.					
BMD6			M,5		6.10.					
25.10.95	prejšnji	d T	d%
OTUTEZ	1.0/3,22	-2,bU	-0,19
25.10.95	prejšnji	d T	d%
107,94	10/,9/	-0,03	-o,ua
Vse pravice pridi&ne. Op: 0bv„ kani. in blagi), zapisi kdjr^vodsL(osnova je na^nmnrip), (tinice ktirajo vST;obv. k^>
pos^^^Mazti	in iro^Li papr za ra^^ranki; S - aispendiiano hgivanje: Z - zaiteano tigjv.; * - doseZaia lOodslrtna
onevna sprananba tn^e; ** - dostž. 36odslDtna onejilev^gavanie je zadtzana Obveznice z anuitetnim odriadlon Ravnin RS01, RS06,I^l,SKBl,C^P(ZPGO,PLJ,RGSl;VSBIso\l^uCeneadmcea(BR,H®,SAL,NlKR,DAD,FM),MKZ1'ICIK,vBiOso \iljuteie cbvemias 1^,	^1, KS; ex kupai - številka kpra in dalm z^adlosti leto (1^
(2Hz}Mo vnxsie dividaicie: (3}<lBW2nice kctii^	hqxna vkljutii) 4 dek^iie dni pred zapad^
zapatti lS.95.mbil izplačan; (Sjod 1Z4.94 ddnica kotira brez kupona za L93; (GHivedB postopki prisilne porayna\«e dne 2141995; (7)-dai imlatila dividende; (Sjdividenda sc nanaša na aitijeno delnico; (10}o dividendi bo odločala skupSC dehkaijev; obr. m. - obrestna maa^eznioek div.-dniderta (delniefi) v OT, Ce ni navedan dn^S nmjninn^vis^ oz: n^nižp te^ dolot vrednostne^ p^Mip;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
25.10.1995 ob 18. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMCIj A	marka	1.3948	1.3958	1.3990	1.3920
JAPONSKA	jen	10L22	101.29	100.58	100.69
V. BRITANIJA	funt	1.5776	1.5786	1.5814	1.5765
ŠVICA	frank	1.1360	1.1370	1.1395	1.1335
FRANCIJA	frank	4.9030	4.9060	4.9100	4.8930
NIZOZEMSKA	gulden	1.5630	1.5640	1.5670	1.5569
ITALIJA	' lira	1612.40 1613.90		1619.00	1610.00
BELGIJA	frank	28.660	28.680	28.760	28.610
AVSTRIJA	šiling	9.8050	9.8090	9.8420	9.7810
ŠPANIJA	pezeta	121.24	121.32	121.60	120.79
SVEDSKA	krona	6.6088	6.6163	6.6340	6.5725
NORVEŠKA	krona	6.1785	6.1815	6.1400	6.1400
DANSKA	Jcrona	5.4205	5.4235	5.4220	5.4050
FINSKA	marka	4.1983	4.1933	4.2090	4.1875
PORTUGALSKA eskudo		147.50	147.60	147.70	147.10
IRSKA	funt	1.6205	1.6225	1.6240	1.6165
GRČIJA	drahma	230.91	231.00	231.43	228.64
KANADA	dolar	1.3660	1.3665	1.3710	1.3625
AVSTRALIJA	dolar	0.7499	0.7504	0.7520	0.7447
EVROPA	ECU	1.3054	1.3064	1.3110	1.3055
zlato		382.70	383.20		
srebro		5.40	5.4		
			
25. OKTOBER 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1617,820	—
ECU	—	2114,980	—
nemška marka	—	1157,900	—
francoski frank	—	330,070	—
funt šterling	—	2554,630	—
holandski gulden	—	1033,680	—
belgijski frank	—	56,301	—
španska pezeta	—	13,326	—
danska krona	—	298,080	—
irski funt	—	2621,520	—
grška drahma	—	6,996	—
portugalski escudo	—	10,950	—
kanadski dolar	—	1182,620	—
japonski jen	—	15,963	—
Švicarski frank	—	1421,260	—
avstrijski šiling	—	164,530	—
norveška krona	—	261,800	—
švedska krona	—	245,400	—
finska marka	—	384,050	—
avstralski dolar	—	1207,290	—
		
25. OKTOBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,8000	10,3000
kanadski dolar	7,3000	7,7000
funt šterling	15,4000	16,2000
švicarski frank	849,0000	881,0000
belgijski frank	33,5500	34,8500
francoski frank	197,5000	205,5000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,6000	716,6000
italijanska lira	0,6110	0,6450
danska krona	176,5000	184,5000
norveška krona	155,5000	162,5000
švedska krona	143,2000	149,8000
finska marka	228,5000	238,5000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	9,6000	10,1000
slovenski tolar	8,10	8,60
hrvaška kuna	180,0000	215,0000
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
SNG LJUBLJANA
Veliki oder
Znova na programu - uspešnica iz prejšnje sezone odslej na velikem odru!
Danes, 26. oktobra, ob 19.30: W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za IZVEN (KONTO).
Jutri, 27. oktobra, ob 19.30: IVAN CANKAR: HLAPCI. Abonma PETEK in IZVEN (KONTO).
Sobota, 28. oktobra, ob 19.30: LO SCRIT-TORE. IZVEN (KONTO).
Mala drama
Danes, 26. oktobra, ob 20. uri: M. Jesih: LJUBITI, za IZVEN (KONTO).
Jutri, 27. oktobra, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN (KONTO). Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame od 10. do 13. in od 18. ure do začetka veCeme predstave, telefon: 061/221-511. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Danes, 26. oktobra, ob 19.30: H. H. Gu-dmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO, za abonma STUDENTSKI D in IZVEN.
Petek, 27. oktobra: A. P. Cehov: GALEB, za IZVEN in KONTO. Zaradi tehničnih težav predstava odpade.
Sobota, 28. oktobra, ob 19.30: M. Camolet-ti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za IZVEN in KONTO (razprodano).
Mala scena MGL L VVilson: ZAŽGI,
petek, 27. oktobra, ob 22.30, za IZVEN. Vstopnice so v prodaji vsak'delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852.
SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Vpis abonmajev
Vljudno vabimo k vpisu abonmajev za sezono 1995/96, in sicer:
Vpis bo do 28. oktobra pri blagajni Opere na Župančičevi 1 (tel.: 061/331-950) vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 15. do 18.-ure ter v soboto od 9. do 12. me.
DANES BO VPIS NEPREKINJENO OD 9.
DO 18. URE!
UPOKOJENCI, STUDENTI IN DIJAKI IMAJO POPUST!
75. OBLETNICA SLOVENSKEGA BALETA Gostovanje baletnega ansambla v predsezoni: BALETNI VEČER
Celje, 27. oktobra ob 19.30, Velenje, 7. novembra ob 19.30, Nova Gorica, 17. novembra ob 19.30.
■UTKOVNO GLEDALIŠČE DUBU ANA
Kulturnica, Židovska steza 1
Danes, 26. oktobra, ob 17. uri: B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO, IZVEN.
Veliki oder
Jutri, 27. oktobra, ob 19.30: Munre Leaf -Milan Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU, PREMIERA.
KUD FRANCE PREŠEREN
Sobota, 28. oktobra, ob 20. uri: RUPERT MAROVT, gledališka kriminalka. Igra: Andrej Rozman-Roza. ,
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Danes, 26. oktobra, ob 19.30: F. SehoviC: KURBE, premiera, za abonma RED PREMIERSKI in IZVEN.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, komedija, režija Marjan Bevk. danes, 25. oktobra, ob 19.30, za IZVEN-IZVEN in konto - RAZPRODANO.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Gostovanje sarajevskega Komornega gledališča 55
Danes, 26. oktobra, ob 19.30: Slavromir Mro-žek: PES. Rezija: Dino Mustafić.
Ob 21.30: Đemaludin LatiC: ALIFAKOVAC. Režija: Gradimir Go j er
Jutri, 27. oktobra ob 19.30: Jean Paul Sartre: ZID. Režija: Dino Mustafić.
Ob 21.30: Vaclav Havel: AVDIENCA, VER-NISAGE. Režija: Admir GlamoCak.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
Danes, 26. t. m., ob 16. uri (red G) in jutri, 27. t. m., ob 20.30 (red F) Aishilova igre »Sedmerica proti Tebam«. Režija Mario Uršič.
V soboto, 28. t m., ob 20.30 in v nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri gostuje KD Španski borci iz Ljubljane s komedijo Mira Gavrana »Mož moje žene«. Izven abonmaja. Abonenti lahko izkoristijo Dodatni kupon.
Prodaja abonmajev od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma (tel. 632664).
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Jutri, 27. t m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 29. tm., ob 18.00 (red B) koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lu Jia. Nastopil bo solist Uto Ughi. Na programu Aubertin, Mendelssohn Bartholdy, Schubert. Vstopnice pri blagajni gledališča.
Do 31. trn. lahko potrdite prejšnje abonmaje, medtem
ko se lahko odločite za novi abonma do 2.12.1995 pri blagajni Dvorane Tipcovich ali na univerzi in pri podjetjih.
Gledališče Cristallo - La Contrada: Danes. 26. t.m„ ob 20.30 komedija »Urilsotta nel giardino« Nini Pemo in Fran-cesca Macedonia Nastopajo Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Mimmo Lo VecchioPonovitev jutri, 27. tm., ob 20.30. Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča, pri UTAT v Galeriji Protti, pri podjetjih, Šolah in na univerzi.
Gledališče Rossetti: Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30,16-19), pri podjetjih, Šolah in na univerzi. GORICA
Kulturni dom: jutri, 25. t. m., ob 20.30 gostuje KD Španski borci iz Ljubljane s komedijo Mira Gavrana »Mož moje žene«. Izven abonmaja. Abonenti lahko izkoristijo Dodatni kupon.
KOROŠKA
CELOVEC
V	Mestnem gledališču bo danes, 26. tm., ob 19.30 P. Mascagni »Cavalleria rusticanas in R. Leoncavallo »Baiazzo«; jutri, 27. tm., ob 19.30 in v nedeljo, 29. t m., ob 19. uri A. Cehov »Tri sestre«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
V	soboto, 28. tm., ob 20.00 - Felix Mitterer »Zdrahi v božji hiši«. Režija Marjan Bevk
SELE
V	fomem domu bo jutri, 27. tm., ob 19.30 - Predavanje »Politična orientacija v Selah v letih 1900 do 1945».
ROŽEK
V	novi ljudski Soli bo v soboto, 28. tm., ob 19.30 kulturna prireditev»Dober večer sosed - Guten abend, Nadibar«.
BOŽJI GROB
Pri Pliberku: V soboto, 28. tm., ob 16.00 - Mladinsko romanje po Podjuni.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBIJA N A
3 i ■ ? v
DANES, 26. OKTOBRA Ob 15. uri: OPICE V RAJU, Kenchi Iwamoto, Japonska, 1993 (Fokus, Kinoteka)
Ob 18. in 22. uri: ELDORADO, Charles Binamee, Kanada, 1995 (Perspektive, LD, Kinoteka)
Ob 18. uri: SANJSKA DEKLETA, Kirn Longi-notto in Jano Wiliams, Vel. Britanija, 1993 (Dokumentarci, dvorana ZKOS)
Ob 18.30: RAHLA VROCICA, Ryosuke Hashigu-chi, Japonska, 1993 (Fokus, KD) in NEBEŠKA BITJA, Peter Jackson, Nova Zelandija, 1994 (Predpremiere, Kinoteka)
Ob 20.15: MESTO IZGUBLJENIH OTROK, Jeu-net in Caro, Francija, 1995 (Predpremiere, LD) Ob 21. uri: KDO ŠTEJE?, Terreja Nasha, Kanada, 1995 (Dokumentarci, KD) Informacije: recepcija festivala (od 16.30 do 21. ure) in blagajna Cankarjevega doma.
Današnje prireditve:
Ob 11. uri na Malem odru: POGOVOR: Šolanje za gledališkega ustvarjalca (pokli-cno/altemativno gledališče). Pogovor vodi Ignacija Fridl. Ob 16.uri in ob 19.30 v Stari dvorani: T. Partljič: STA-JERC V LJUBLJANI. Mestno gledališče ljubljansko.
Ob 18.30 na Malem odru: KAPLJICE MOJIH DROBNIH TRENUTKOV. Predstavitev pesmi Zivane Gaje Janine.
Ob 17. uri v Narodnem domu: J. Anouilh: POVABILO NA GRAD. AGRFT.
Ob 21.30 v Veliki dvorani: Nastopata Vlado Kreslin in Beltinska banda
Ob 24. uri v Minoritski cerkvi: M. Jesih: EROTIKON. AGRFT..
Ob 23. uri v Satchmo klubu: STOP THE BAND. Jazz koncert.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	OPČINE
Gregordceva dvorana: danes, 26. t m., ob 20.30 vabi- Prosvetni dom-Knjiznica P. Tomažič in tovariši: danes, ta Tržaška knjigama in Slovenski klub na predstavitev	26. t m., ob 20. uri vabita Kulturni krožek Ob petini in
knjige »Slovenija - podoba evropskega naroda«. O av-	Krožek Istria na srečanje s pisateljem Fulviom Tomizzo in
topu Jožku Šavliju bo spregovoril prof. Janko Jež.	predstavitev svojo zadnjo knjigo »Me porte di Trieste«.
Danes, 26. oktobra, ob 21.30
v diskoteki DC-3 Dakota bo ob petnajsti obletnici svojega delovanja nastopila najbolj znana slovenska skupina vseh časov LAIBACH.
LJUBLJANA
Danes 26. oktobra, ob 21.30, bo v diskoteki DC-3 Dakota ob petnajsti obletnici svojega delovanja nastopila skupina LAIBACH. Posebni gost večera bo PETER PARACELSUS. Koncertu bo sledil celonočni RA VE TO THE GRAVE PARTY.
Danes, 26. oktobra, ob 20. uri v Festivalni dvorani: VERONIKA. Eksperi-mentalno-glasbena skupina in predstavitev multimedijskega projekta Per-spective.
KUD FRANCE PREŠEREN
Danes, 26. oktobra, ob 20.30:
VZPON IN PADEC PENTAGRAMA Pesmi Bertolta Brechta v prevodu Ervina Fritza, z glasbo Kurta VVeilla, Hansa Elsnerja in samega Brechta v izvedbi Janija Kovačiča.
Jutri, 27. oktobra, ob 23. uri: TRIO IN-FLAGRANTI. Avstrijska novojazzov-ska zasedba. Fritz Mosshammer, alpski rog, žepna trobenta; Christoph Linden-bauer, bas; Geri Sauberer, bobni.
CAFE TEATER. LJUBLJANA
V	petek, 27. oktobra, ob 22. uri bo v kavami Grand hotela Union nastopil Zijah A. Sokolović s predstavo CABAres, CABArei, Peace Fund, International.
V	soboto, 28. oktobra, ob 22. uri bo nastopila zagrebška skupina MOON-LIGHT C ATS. Vstop je prost.
MARIBOR
Jutri, 27. oktobra, ob 21. uri bo v klubu MKC na Orožnovi 2 nastopila-newyorška zasedba ALIČE DONUT.
ŠKOFJA LOKA
Danes, 26. oktobra, ob 17.30 bo v kapeli Puštalskega gradu koncert učenčev Glasbene sole Škofja Loka
KOSTANJEVICA
Danes, 26. oktobra, ob 19. uri v Frančiškanskem samostanu:
GASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA. Nastopil bo Tomaž Petrič, klavir.
Program: W. A. Mozart, L. van Beethoven, J. Brahms, F Chopin.
CELJE
Sobota, 28. oktobra, ob 21. uri v klubu BARFLV na Trubarjevi 1: Koncert hrvaške skupine POVVER BLUES BAND.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
GLASBA
FJK
CANKARJEV DOM
V	Mali galeriji je na ogled razstava fotografij avstrijskega umetnika Maxa Aufischerja.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40
V	galeriji je na ogled razstava makedonskega umetnika Goceta Kalajdziskega Ikone.
Avla Nove ljubljanske banke.-Tra republike 2
V	avli razstavlja akademski slikar Miha Boljka.
MESTNA GALERIJA. Mestni trg 5
V	galeriji je v okvim Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto žensk do 26. oktobra na ogled razstava Stereo-Tip.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikova 65
V	galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Maria Petriča in akademske kiparke Štefke Košir Petrič.
GALERIJA BELVEDERE. BLED
V	galeriji je na ogled razstava Zvezda in Odeon pijeta kavo v Titovi Čajnici Petre Varl Simončič.
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
V	galeriji je na ogled razstava del slikarja Vladimirja Lamuta.
POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA
Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
GALERIJA BOŽIDARJA JAKCA. KOSTANJEVICA NA KRKI
V	grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma.
GALERIJA SKUC
V	galeriji je na ogled razstava Ljubljana-Budim-
pesta: Čas kot struktura, metoda kot pomen.
MODERNA GALERIJA. Tomšičeva 14
V	galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja.
GALERIJA ANONIMUS. Prečna 6
V	galeriji razstavlja svoje fotografije francoski fotograf Jeanloup Sieff. Za ljubljansko razstavo je Sieff pripravil izbor crnobelih fotografij iz. cikla Le Pariš des Artistes (Pariz umetnikov).
VISCONTI FINE ART KOLIZEJ
V	galeriji je na ogled razstava papirnih del-IRWIN.
KUD FRANCE PREŠEREN
V	galeriji je na ogled razstava Antonia Zivkoviča BERLIN, GERLTTZER PARK.
MALA GALERIJA. Slovensko 35
Na ogled je razstava iz cikla Velika imena svetovne umetnosti avtorja Jeana Marca Busta-manteja.
GALERIJA EQURNA.Greaorčičeva 3
Danes, 26. oktobra, ob 19. uri bo otvoritev ra-ztave slik Marjana Gumilarja.
TRST
Gledališče Miela
V	nedeljo, 12. novembra, ob 11 uri koncert posvečen Ludwigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Andrea Rebaudengo. Koncerte organizira gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bonavventura in bodo trajali do 17. decembra. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.
8. novembra, ob 21.00 - Koncert pianistov daudia Mattioto in Gnido Scano.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 koncert Vladimira Spivakova (violina) in I. Tchetoneva (klavir) iz Moskve.
Športna palaca pri Carboli
V	soboto, 28. t m., ob 20. uri celovečerni koncert skupine I Nomadi. Prodaja vstopnic pri Utat v Pasaži Protti.
TRŽIČ
Obcinsko-gledalisce
V	torek, 31. t. m., ob 20.30 otvoritev koncertne sezone z nastopom moskovskih virtuozov pod vodstvom Vladimira Spivakova. Na programu Šostakovič, Schnittke in Cajkovskij.
PORDENON
V	športni palači bo 6. in 7. novembra nastopil Zucchero.
TREVISO
V	športni palači bo 13. in 14. novembra nastopil Antonello Venditti.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palaca Costa n zi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Umik vsak dan 9-13,16-20, ob nedeljah samo zjutraj.
Galerija Art Light Halk do 28. tm. je na ogled razstava risb umetnika Roberta Bertoluctija Umik vsak dan razen ponedeljkov in praznikov od 18.00 do 22.00. Grad sv. Justa -Bastione Fiorito: Do 12.11. je na ogled skupinska razstava. Umik: vsak dan od 11.00 do 17.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Galerija Torbandena: Do 18.11. je na ogled skupinska razstava z naslovom »Italijanske pokrajine*.
Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
10. Festival latinsko-ameriskega filma: v Kavami San Marco je na ogled razstava risb iz zasebne zbirke Joaquina Lavada »Quino«; v gledališču Miela pa razstava fotografij o Emiliu Femandezu »El Indio«.
OPČINE - SKD Tabor: na ogled je razstava umetnika Bruna Canelle.
GORICA
V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
Galerija Katoliške knjigarne: do 28. t m. razstavlja akademski slikar Krištof Zupet
ŠTANJEL
Galeriji Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov);
ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19.
PASSARIANO
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja toge Vevre.
Deželna galerija: do 19.11. razstavlja Španski umetnik Morquillas »Protoco-losEuropeos«.
Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVemerja Berga in razstava Milan3 Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-se-ver«.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 5.11. razstavlja Gustav Januš.
ŠPORT
Četrtek, 26. oktobra 1995
RALLY PO KATALONIJI / 7. PREIZKUŠNJA ZA SP
McRae je Sainzu prepustil zmago
Skot se je moral po odločitvi direktorja ekipe Subaru ustaviti in spustiti Spanca
NOGOMETNA AFERA
HNZ prepričana, da je selektor Blaževič nedolžen
V Franciji ga brani švicarski odvetnik Jacgues Barillon
ZAGREB - Za Hrvaško nogometno zvezo je Miroslav Blaževič nedolžen, obtožbe na njegov račun pa naj bi prihajale od osebe, »ki si skuša na vse načine rešiti kožo.« To je včeraj na tiskovni konferenci v Zagrebu izjavil tajnik HNZ Ante Pavlovič, ki je tudi izrazil upanje, da bo že v kratkem vse pojasnjeno in da bo Blaževič že lahko vodil Hrvaško na tekmi proti Sloveniji 15. novembra.
Hrvaški selektor si je takoj po petkovi aretaciji na ženevskem letališču za odvetnika izbral Švicarja Jacquesa Barillona. Ta se je s s vojim klientom v nedeljo že dolgo pogovarjal, za dnevnik »La Tribune de Geneve« pa je izjavil, da Blaževič zatrjuje, da je nedolžen.
Blaževiča dolžijo, da je od 01ympiquea dobil 420.000 francoskih frankov, zato da bi 25. novembra 1989, ko je bil trener Nantesa, prepričal svoje igralce, naj se preveč ne borijo. Srečanje se je takrat končalo z izidom 0:0, v zvezi s to tekmo pa so Blaževiča pred leti že zasliševati. Tokrat pa naj bi bil hrvaški selektor po odvetnikovih besedah obtožen posredovanja v številnih primerih podkupovanja, ki ga je organizbal klub iz Marseilla. Barillon je še izjavil, da je prepričan, da je njegov klient nedolžen in se zavzel za čim hitrejše soočenje z bivšim 01ympiqueovim generalnim direktorjem Jean-Pierreom Berne-som, ki Blaževiča dolži sodelovanja v tej aferi.
ŠE EN BRAZILEC V EVROPSKEM NOGOMETU
Kje bo končal Edmundo?
Za igralca Flamenga se poteguje kar pet evropskih klubov RIO DE JANEIRO -
LLORET DE MAR -Spanec Carlos Sainz na subaruju (na sliki AP) je s časom 5 ur, 5 minut in 58 sekund dobil 31. rally po Kataloniji, ki je veljal tudi kot sedma preizkušnja za svetovno prvenstvo voznikov in konstruktorjev. Sainz je bil za 51 oziroma 58 sekund hitrejši od klubskih tovarišev Colina McRaeja in Piera Liat-tija, četrti je bil Didier Auriol na toyoti, peti pa Francois Delecour na fordu.
Španski voznik pa se je do zmage dokopal šele po odločitvi direktorja ekipe Subaru Davida Richarda, ki je Skotu McRaeju ukazal, da se zaustavi, ko je v zadnji včerajšnji preizkušnji vodil z 9 sekundami naskoka pred Sainzom. Skot je
zato na zadnji časovni kontroli zamudil eno minuto, s čimer je omogočil slavje Spančevo slavje.
Po 7 preizkušnjah, ko manjka do konca svetovnega prvenstva samo še ena preizkušnja (ral-ly po Angliji) sta Carlos Sainz in Colin McRae, glavna voznika Subaruja, skupaj na prvem mestu s po 70 točkami, toda nedaleč za njima sta Toyotina voznika Finec Juha Kankkonen z 62 in Francoz Didier Auriol z 61 točkami, tako da bo boj na zadnji letošnji preizkušnji zelo zanimiv.
Med konstruktorji je izenačenost še večja. Trenutno vodi Subaru z 286 točkami pred Mit-subishijem 284 in Toyoto, ki je doslej osvojila 281 točk.
Pet evropskih nogometnih klubov si Zeli videti v svoji sredi brazilskega napadalca Edmunda, ki sedaj igra v domovini pri Flamengu. Direktor Flamenga Mauricio Menezes je dejal, da so ponudbe prišle iz treh italijanskih klubov ter po ena iz Anglije in Španije.
Menezes ob tem ni hotel navesti imen, dejal pa je: »Edmundo bo zanesljivo ostal v Flamengu do konca letošnjega brazilskega prvenstva, ki se
konča decembra.« Cena za prestop štiriindvajsetletnega nogometaša naj bi presegla 7, 25 milijona dolarjev. Vendar mnogi dvomijo, da bi bila lahko resnično tako visoka, saj je Edmundo sedaj le senca igralca, ki je leta 1993 in 1994 vodil Palmeiras in dvakrat zapored osvojil naslov prvaka Brazilije. Tedaj je dobil tudi vzdevek »Žival«. Naslednje leto je prestopil k Flamengu in se pridružil najboljšemu igralcu svetovnega
prvanstva (SP) 1994 Romariu	in
prihajajočemu zvezdniku Saviju. Vendar sanjskemu napadu ni šlo, saj se trojica ni nikdar naučila igrati kot ekipa. Na naslovnicah časopisov so kritizirali Edmunda, ki naj bi premalo podajal, igral preveč sebično in le občasno dajal gole. Igralec je zavrnil kritike rekoč: »Popolnoma sem zadovoljen v ekipi in s sistemom igre v Flamengu, kjer igram praktično na sredini igrišča.«
NOVICE
Kramnik ustavil Guljka, Kasparov spet remiziral
ZURICH - V 4. krogu velemojstrskega šahovskega turnirja v švicarskem Horgnu je svetovni prvak Rus Čari Kasparov še četrtič remiziral. Tokrat je bil njegov nasprotnik Artur Jusupov. Do spremembe pa je prišlo na vrhu vrstnega reda. Ruski velemojster Vladimir Kramnik je premagal Američana Borisa Guljka, ki ga je z dvema osvojenima točkama in pol na vrhu razpredelnice ujel Britanec Nigel Short.
Cruyff suspendiran za pet srečanj
BARCELONA - Zaradi žalitve sodnika na prvoligaški tekmi španskega nogometnega prvenstva med Valencio in Barcelono trener slednjih, Nizozemec Johan Cruyff, ne bo smel sedeti na Idopi svojega moštva naslednjih pet tekem. Cruyff je sodnika Diaza Vego ozmerjal s »kurbinim sinom«, za kar bo moral plačati tudi 6.000 nemških mark kazni.
Jeanni Longa bo znova naskakovala svetovni rekord
FRANKFURT - Dvakratna kolesarska svetovna prvakinja Francozinja Jeannie Longo je napovedala nov naskok na svetovni rekord v vožnji na eno uro. Francozinja bo skušala izboljšati rekord Britanke Yvonne McGregor (47.411 km) v torek na velodromu v nemškem Frankfurtu na Odri. 37-letna Lon-gojeva je 1. oktobra 1989 z izid 46.352 km že postavila svetovni rekord, ki je veljak kar štiri leta in pol.
Najtesneje v Detroitu
DETROIT - Hokejisti v severnoameriški profesionalni hokejski ligi so odigrali štiri srečanja. Najtesneje je bilo v Detroitu, kjer so domači izgubiti proti Ottavvi z 1:2. Duchesne je Kanadčane popeljal v vodstvo v 8. minuti prvega dela, Coffey je v 45. minuti izenačil, ko je imel Detroit igralca več, zmago pa je gostom zagotovil Chorske v sredini zadnjega dela igre. Zmaga hokejistov iz Ottawe je bila povsem zaslužena. Detroit je imel kar sedemkrat igralca več na ledu in to izkoristil le enkrat, na drugi strani pa so imeti gostje enako priložnost trikrat in bili vselej neuspešni. Ne glede na večje število izključenj pa so igralci Ottavve večkrat streljati na gol Detroita, kar priča o njihovi premoči. V Dallasu so domači premagali Buffalo s 3:0, prav v vsaki tretjini pa so dosegli po en gol. Toronto je na domačem ledu uspel proti Floridi le izenačiti na 1:1, na koncu pa izgubil z 1:6. V New Yorku pa je gostoval Toronto in izgubil z 2:5. Kanadčani so se v zadnji tretjini sicer uspeti približati na 2:3, na koncu pa so prejeli še dva zadetka.
Nov štadion za kandidaturo za EP
CHEMNITZ - Nemško mesto Chemnitz se je odločilo, da za 100 milijonov nemških mark zgradi nov štadion in z njim kandidira za izvedbo evropskega atletskega prvenstva leta 2002. Na natečaju je bil že izbran osnutek načrta za nov štadion, ki bo imel prostora za 45.000 gledalcev.
Schalke 04 - Galatasaray 1:1 (1:1)
MUNSTER - V prijateljski nogometni tekmi sta se nemški in turški prvoligaš Schalke 04 in Galatasa-ray v Miinstru razšla neodločeno 1:1 (1:1). Pred 3.000 gledalci je Nemce že v 15. minuti v vodstvo popeljal Mulder, v 32. pa je izenačil Sancakli.
[-OLIMPIJSKE IGRE / DEVET MESECEV PRED ZAČETKOM IGER MESTO $E SPOMINJA NA VELIKO GRADBlSCEh
KOŠARKA
Atlanta bo do otvoritve povsem drugačno mesto
ATLANTA - Dobrih devet mesecev pred olimpijskimi igrami Atlanta še zdaleč ni pripravljena nanje. Glavno mesto ameriške zvezne države Georgia, ki se je osupljivo hitro iz zaprašenega provincialnega gnezda razvilo v eno najpomembnejših gospodarskih prestolnic na jugu ZDA, marsikje spominja na ogromno gradbišče. Po cestah je vsepovsod videti pnevmatična kladiva, parne valjarje in delavce. Revne četrti so prenovili, nekdanje betonske puščave v senci nebotičnikov pa spremeniti v zelene oaze. Ko se bodo športniki z vsega sveta poleti 1996 srečati v mestu slavnega borca za pravice črncev Martina Luthra Kinga, bodo lahko občudovali popolnoma obnovljeno prestolnico.
Atlanta je v sanje o preobrazbi v svetovno prestolnico vložila več sto milijonov dolarjev, 2000 dreves in novo mestno središče, vključno s »kulturno olimpiado«. Vendar pa v mestu s približno tremi milijoni prebivalcev, v katerem je prisotnih skoraj vseh 500
najpomembnejših ameriških podjetij - tu imata svoje centrale tudi Coca Cola in CNN, vlada tudi finančna stiska. »Financiranje iger nas bo zaposlovalo tudi še po olimpijadi,« pravi tiskovni predstavnik olimpijskega organizacijskega komiteja ACOG Bob Bren-nan.
Najnovejši izračuni kažejo, da organizatorjem za izvedbo manjka še približno šest odstotkov od skupno 1.61 milijarde dolarjev visokega proračuna. Enako kot Los Angeles (1984) želijo tudi prireditelji v Atlanti igre organizirati le s privatnim denarjem. Vsa sredstva naj bi zagotoviti s prodajo televizijskih pravic, vstopnic in sponzorskimi aktivnostmi. Gradnja in prenova v mestu pa je s 500 milijoni dolarjev porabila že skoraj vsa sredstva, pridobljena s prodajo TV pravic.
ACOG pričakuje, da bo igre obiskalo več kot dva milijona turistov z vsega sveta. Dve tretjini svetovnega prebivalstva pa si bo igre ogledalo prek matih ekranov,
meni Brennan. Za obiskovalce iger so pripravili 11 milijonov vstopnic za več kot 540 posamičnih prireditev v okvim iger. »Več kot v Los Angelesu in Barceloni skupaj,« se veseli tiskovni predstavnik ACOG. Zanimanje za karte je po začetnem navalu v maju zelo upadlo. »Zaenkrat smo prodali 2.7 milijona vstopnic, prištejemo pa lahko tudi 5.7 milijona vstopnic, ki so naročene vnaprej,« je še povedal Brennan. Cene vstopnic so od šest dolarjev denimo za ogled baseballske tekme do 600 dolarjev za najboljše sedeže na otvoritveni slovesnosti.
Na vseh tekmovališčih so gradbena dela še v polnem teku. Gradbeniki imajo mnogo opravka tudi še na novem olimpijskem štadionu (stroški znašajo približno 209 milijonov dolarjev), ki bo sprejel 85.000 gledalcev. Dokončan in odprt bo šele spomladi. Tudi teniški center- ta leži v izletniškem središču Stone Mountains - ki je od središča mesta oddaljen 25 kilometrov, še ni končan. Gradbeniki niso pripravljeni izdati po-
drobnosti. »Deloma zaostajamo za časovnim načrtom. To je naša šibka točka, ne glede na to pa bomo pravočasno končati,« je povedal eden od njih.
Nič dobrega pa se na igrah ne obeta kadilcem. »V Georgiji je kajenje v javnih prostorih prepovedano. To velja tudi za štadione,« je pojasnil Brennan. Napovedal pa je, da bodo za ljubitelje tobačnih izdelkov na štadionih pripraviti posebne kotičke. Priznal je tudi, da vsi prebivalci Atlante nad
igrami še zdaleč niso navdušeni. Podobe mesta ne oblikujejo le bankirji in gradbeni delavci, temveč tudi številni, predvsem temnopolti berači in reveži. »To je žalostno. Kljub temu teh ljudi med olimpijado ni moč enostavno zapreti,« pravi Brennan in svetuje: »Najbolje jih je ignorirati.« ACOG pričakuje tudi demonstracije nasprotnikov olimpijade. Zato bo na vsakem Stadionu tudi prostorček v ta namen, je na koncu obljubil Brennan.
V evropskem pokalu Izraelci boljši od Partizana
BEOGRAD
Košarkarji Partizana so v prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v evropski pokal izgubili doma proti izraelski ekipi Hapoel Galila Eliona z 69:76 (23:27). Mlado moštvo »črno-belih« je pokazalo izjemno slabo in nervozno igro, medtem ko so gostje igrali na dolg napad in natančno zadevali proste mete. Sedem točk razlike ne kaže pravo razmerje moči na parketu, tako da bo imel trener Ranko Žeravica v torek v Izraelu težko delo.
Partizan: Vidačič 3, Brkič 5, Cubrilo 4, Stevanovič 8, Berič 26 (3.3), Koturovič 4, Tomaševid 11, Lukovski 5 (1:3)
Hapoel Galil Ellion: Hodges 15, Sela 9 (1;3), Dotagne 2, Stein 8 (2:3), Shellef 16, Amtel 2, Ken-nedy 24. (M. M.)
NOVICE
Champions league:
Aalborg - Panathinaikos 2:1
AALBORG - V zaostalem srečanju prvega kola nogometne Lige prvakov v skupini A je danski prvak Aalborg premagal Panathinaikos z 2:1 (1:1). Strelca za domače sta bila Andersen v 8. in Madsen v 88. minuti, za Grke pa je bil v 42. minuti uspešen Warzycha.
Vrstni red skupine A: Panathinaikos 6, Porto in Nantes 4, Aalborg 3.
V	Sloveniji brez presenečenj v četrtfinalu pokala
LJUBLJANA - Prva Četrtfinalna srečanja slovenskega nogometnega pokala so se končala brez posebnih presenečenj, o tem pa dovolj že pričajo sami izidi. V Spodnji Šiški je Rudar povedel že v 9. minuti, nato pa je celo tekmo branil pridobljeno prednost. SCT Olimpija je z novim trenerjem Petrom Nadovezo končno zmagala, Čeprav so sicer prvi povedli Novogoričani. Za HT Gorico je bil v 9. minuti uspešen VuliC, za domače pa dvakrat Šiljak (v 27. in 81. minuti) ter ZuliC v 73. minuti. Primorje je po pričakovanju premagalo Naklo, Publikum pa je po 14. minutah vodil že z 2:0, kar je bil tudi konCni izd srečanja.
Izidi: Publikum - Mura 2:0, SCT Olimpija - HIT Gorica 3:1, Naklo - Primorje 0:2, Železničar Oscar -Rudar 0:1. (G. C.)
Prošnje za deželne prispevke za popravila objektov
Deželni svet je za redna in izredna popravila športnih objektov, ki so v lasti športnih društev oziroma so jim bila poverjena v upravljanje namenilo letos 400 milijonov lir. Prošnje je treba izročiti deželnemu uradu za športne in rekreativne dejavnosti v Ul. Sv. Frančiška 37 v Trstu najkasneje do 27. decembra letos. Priložen mora biti predračun stroškov. Urad je tudi vsem na voljo za podrobnejša pojasnila.
Disciplinski ukrepi
V	običajnih tedenskih disciplinskih ukrepih deželne nogometne zveze je tokrat zapisano samo eno ime zamejskih enajsteric. V promocijski in in 2. amaterski ligi ni kaznovanih igralcev, eno tekmo pa bo moral porivati igralec Vesne Federico Scala.
Obvestila
SK DEVIN
sporoča, da se prične v torek, 31. t. m. rekreacijska telovadba za odrasle. Telovadba bo vsak torek in četrtek od 20.30 do 22. ure v telovadnici Sole De Marchesetti v Sesljanu. Tel. St. 200912.
SK DEVIN
obvešča, da bo tečaj na plastični stezi v Nabrežini za odrasle 31. oktobra, 2., 6. in 8. novembra od 20. do 22. ure. Na razpolago je Se nekaj mest. Tel. 220423.
SKBRDINA
sporoča, da se bo pričel tečaj smučanja na plasični stezi v Nabrežini dne 7. novembra in bo ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure. Cas vpisovanja je Se v ponedeljek, 30. t. m. na sedežu Kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah od 19. do 20. me.
r NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL n
Udinese izgubil proti Laziu (0:1) Juventus izločen
Državne prvake je premagala Atalanta - Palermo presneti!
Udinese - Lazio 0:1
(0:0)
STRELEC: Signori v 65. min.
UDIENSE: Gregori, Helveg (od 27. min. Ser-gio), Bertotto, Ripa, Koz-minska, Ametrano, Rossit-to, Desideri, Stroppa, Bierhoff, Poggi (od 68. min.
LAZIO: Marchegiani,-Nesta, Negro, Chamot, Fa-valli, Fuser, Di Matteo, Winter (od 63. min. Piova-nelli), Rambaudi (od 65. min. Esposito), Casiraghi, Signori.
SODNIK: Bazzoli (Me-rano). KOTI 8:8. RUMENI KARTONI: Bertotto, Ros-sitto, Ametrano, Kozmin-ski, Nesta e Fuser. GLEDALCEV: 9.000.
VIDEM - Bolj izkušeni ngoometaši Lazia so v Vidmu tesno premagali domače moštvo, ki pa je igralo dokaj požrtvovalno in si poraza ni zaslužilo. Videmčani so celo imeli vec od igre in so tudi zapravili številne ugodne priložnosti.
Zmagoviti zadetek za Lazio je v 20. minuti drugega polčasa dosegel Bep-pe Signori, ki se je odlično znašel v kazenskem prostom. Gostitelji so odločno reagirali, sprožili več napadov in proti koncu tekme imeli tudi zelo ugodno priložnost s Koz-minskim, toda stanje se ni spremenilo do konca srečanja.
Atalanta - Juventus 1:0
(0:0,0:1)
BERGAMO - Atalanta je povsem nepričakovano, toda zasluženo premagala državnega prvaka, ekipo Juventusa in s tem poskrbela za prvovrstno presenečenje. Tekmo je odločil Salvatori minuto pred koncem drugega podaljška. Obe ekipi sta večji del tekme igrali z desetimi igralci: v 23. minuti je bil
izključen Tacchinardi, v 25. pa Montera.
Cagliari - Sampdoria ').i fo.nl
‘ CAGLIARI - Moštvo trenerja Trapattonija je s težavo premagala Samp-dorio, čeprav je Cagliari večji del srečanja imel številčno premoč. Sampdo-riina igralca Franceschetti in Sacchetti sta bila namreč izključena. Strelca za domače moštvo sta bila Oliveria in Muzzi, za goste pa je dal častni gol See-doif. Oliveira je v dragem polčasu zastreljal enajstmetrovko.
Fork'-Milan 0:2 (0:1)
CESSNA - Čeprav je Milan igral brez VVeaha in Simoneja, je vseeno zlahka premagal ekipo Forlija z zadetkoma Di Ca-nia in Erania. Savičevid ni igral najbolje.
Lecce - Fiorentina 0:5
(0:2)
LECCE - Florentinska ekipa je petkrat zatresla mrežo domačega moštva, M se je sicer požrtvovalno borilo, nič pa ni moglo proti razigranim gostom. Baiano je da dva gola, po enega pa so dosegli Rui Costa, Batistuta in Robbia-ti.
Palermo - Vicenza 1:0
(0:0)
PALERMO - Sicilsko moštvo je poskrbelo še za en podvig v tem pokalu. Palermo je namreč že izločil Acireale in Parmo, tokrat pa si je privoščil tudi Vicenzo. Zmagoviti zadetek je dosegel Galeoto, ki je v 27. min. drugega polčasa s silovitim strelom presenetil vratarja Mondinija.
Danes: Bologna - Reg-
giana.
ČETRTFINALNI PARI: Atalanta - Cagliari; Bologna ali Reggiana - Milan; Lazio - Inter; Fiorentina -Palermo. Prve tekme bodo 29.11., povratne pa 13.12.
KOŠARKA / KORAĆEV POKAL
Vse italijanske ekipe uspešne
Zmagali so Cagiva, Stefane!, Teamsystem in Scavolini - Danes tekme v »euroclubu«
Croatia - Cagiva 54:60 (23:31)
CROATIA SPUT: Vranko-vič 3 (1:3), Punda 7, Ridl 9 (3:4), Prkačin, Jurid 9, Cvje-tičanin 4 (2:2), Dedič 2 (0:2), Grgurevič 5 (1:4), Jaman 13 (1:2), Mamič 2 (2:2), trener Sagadin.
CAGIVA VARESE: Bigan-zoli 2, Morena 2, Vescovi 15 (5:6), Panichi, Petruška 17 (1:1), Meneghin 13 (1:3), Edwards 11, Cazzaniga, Pastori, Ravaglia, bener Rusco-ni.
SODNIKA: Ivanov (Bolgarija) in Zavlanos (Grčija). PM: Croatia 10:19, Cagiva 7:10. TRI TOČKE: Croatia 4:15 (Jaman 2, Punda 1, Jurič 1; Cagiva 5:15 (Vescovi 2, Meneghin 2, Edvvards 1. GLEDALCEV: 3.500.
SPLIT - Cagiva je bila stalno v vodstvu in je tudi zasluženo zmagala, saj ima nedvomno večje mednarodne izkušnje od mladega splitskega moštva, ki ga vodi slovenski bener Zmago Sagadin.
Pri gostih so bili najboljši Petruška, Meneghin in Vescovi, pri gostiteljih pa Jaman.
Siauliai - Stefanel 74:81
(34:33)
SIAULIAI: Satyrovas 2, St-ponavicius 2, Peciulionis 20, Bulancevas 8, Zukauskas 20, Tamkevicius 11, Giedraitis 5, Rimkevicius, Birutis 6, Jav-
STEFANEL MILAN: Gen-tile 13, Portaluppi 9, Fučka 15, De Pol 5, Bodiroga 15, Alberti 7, Cantarello 1, Black-man 16, Degh Agosti, Samu-
garo.
SODNIKA:	Bjorremar
(Švedska) in Antoncusk (Poljska). PM: Siauliai 16:19, Stefanel 22:34. TRI TOČKE : Siauliai 6:15 (Satyrovas 0:3, Pciulionis 4:5, Zukauskas 1:3, Tamkevicius 0:2, Giedraitis 1:2). Stefanel 7:21 (Gentile 2:6, Portaluppi 2:4, Fučka 0:1, De Pol 0:1, Bodiroga 2:3, Blackman 1:6): GLEDALCEV: 1.500.
SIALIAU (LITVA) - Milanski Stefanel je včeraj izboril
Dejan Bodiroga je včeraj dosegel 15 točk
zelo težko zmago na račun litvanskih amaterjev, ki so bili večji del srečanja v vdostvu tudi za več kot 10 točk (v 6. min. 18:5 in v 28. min. 54:43). Sele proti koncu srečanja in po zaslugi Američana Rolanda Blackmana je Stefanel uspel nadoknaditi razliko in tudi zmagati. Poleg Blackmana se je predvsem proti koncu odlikoval Gregor Fučka.
Bamberg - Teamsystem Bo 62:72 (33:40)
BAMBERG - S sijajno igro Saše Djordjeviča (29 točk in kar 6 trojk) je bolonjski Team-system po pričakovanju premagal nemško ekipo Bamberga-
PTT Ankara - Scavolini 61:73 (24:47)
«EUROCLUB«
Zmaga zagrebške Gibone
Včeraj so v tem pokalu igrah le eno srečanje B skupine, v katerem je v Almadi zagrebška Gibona premagala domačo Benfico z 79:65 (38:31). Najboljša Cibonina strelca sta bila Mulaomerovič (21 točk) in Gregov (15), pri gostiteljih pa je največ točk dal Jacques (22).
DANAŠNJI SPORED Skupina A: Olympiakos - Benetton; Bayer Leverkusen - Cska Moskva; Ulker Istanbul - Iraklis Solun; An-tibes - Unicaja Malaga. Skupina B: Makabi Tel Aviv -Pau; Panathinaikos - Real Madrid; Buckler Bologna -Barcelona.
OK VAL in SZ OLVMPIA
obveščata, da se pričenja vadba miniodbojke za fante 3., 4. in 5. razreda osnovne Sole. Treningi bodo ob torkih od 17.00 do 18.30 v standreški telovadnici ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici 01ympie na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Poskrbljen je prevoz. Vpis neposredno na treningih.
SZ BOR
obvešča, da sprejema vpise za večerno moško rekreacijo za odrasle. Informacije dobite v društvenem tajništvu, tel. 51377.
SZ BOR m KRUT
obveščata, da se spet pričenja popoldanska telovadba za dame. Vadba bo ob ponedeljkih in Četrtkih od 17. do 18. ure. Informacije dobite v društvenem tajništvu, terl. 51377.
BOR MINIB ASKET
Dokončni umiki: vrtec in 1. razredi bodo vaditi ob torkih in petkih ob 14.30, dragi in tretji razredi ob torkih in petkih ob 16.30, Četrti in peti razred pa ob ponedeljkih ob 16.00, v sredo ob 16.30 ter ob petkih pa ob 17.30 vsi v Borovem športnem centra.
SD KONTOVEL
obveSCa, da poteka otroška telovadba (za otroke vrtcev in 1. ter 2. razreda OS) v telovadnici na Kontovelu ob torkih in Četrtkih od 15.45 do 16.45.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR
vabi fante, ki želijo igrati odbojko in so rojeni v letih 82, 83, 84, da se prijavijo za trening na tel. St. 814212 (Katja) ati v tajništvu društva, tel. 51377, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
SK KRAS - Odsek za otroško telovadbo prireja tudi letos popoldansko telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 1. in 2. razred osnovne šole. Telovadba se odvija v športno-kultumem centru v Zgoniku vsak petek od 16.30 do 17.30.
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SZ SLOGA vabita na enodnevni izlet z osebnimi avtomobili v Slovensko Benedjo v nedeljo, 29. t.m. Informacije do 26. t.m. na tel. 200782 (Francko) in št. 226283 (Viktor).
ODBOJKA / ZVEZNI POKAL ZA MOŠKE IN ZENSKE	H"
Zmaga slogašev, pričakovana poraza borovk in sočanov
MOŠKI
PaUavolo TS - Koimpesc 2:3 (15:13, 6:15, 6:15, 15:7,5:15)
KOIMPEK: Riolino 12+10, Stabile 10+11, A. Kralj 3+1, Zuccon 3+2, Rovere 4+8, Gač 1+0, D. Kralj 4+0, Bosich 3+3, Strajn 0+0, Volčič 0+0, Sgubin.
Servis (točke/napake): Koimpex 5/9, Pallavolo
TS 10/22
Odbojkarji Koimpexa so tudi drugič v pokalnem spopadu premagali tržaškega tekmeca Pallavolo in si s tem zagotovili tretje mesto v skupini. Tokrat so Blahutovi varovanci slavili po petih setih ne preveč zanimive igre, v kateri ni manjkalo napak. Tekma sam ni odločala o ničemer, obe ekipi pa sta bili z mislimi že na sobotnem Startu prvenstva v Cl ligi, kjer bo šlo mnogo bolj zares.
Na sinočnjem srečanju je bil samo prvi niz izenačen. Pri slogaših je šepal sprejem, toda tudi domačini so na dragi strani mreže delati precej napak V končnici pa so bili kljub vsemu prisebnejši in osvojiti prvi set. Sledila sta dva enosmerna niza, ki sta bila oba v znamenju Koimpexa. Boljši je bil sprejem, solidno so slogaši zaigrali v bloku, na pomoč pa so jim z napakami priskočili še domači, tako da sta se oba seta Jutro zaključila v korist ekipe z Opčin. Da se ne bi vse prehitro končalo, so nato slogaši s podcenjevanjem dovoliti Pal-
načenosti do stanja 4:4 pravi monolog slogašev.
Soča Sobema - Volley Pordenon 1:3 (10:15, 8:15,15:13,8:15)
SOČA SOBEMA: Tomšič 1+3, Petejan 5+14, Klede 1+10, Lutman 6+12, Muscau 3+8, Sfiligoj 3+5, Braini 2+0, Cotič 0+0, Makuc 0+0, Battisti 0+0, Mučič 0+0.
S pokalno tekmo proti B2 ligašu Volley Pordenonu so odbojkarji Soče Sobeme opraviti generalko za sottotni krstni nastop v prvenstvu Cl lige. V primerjavi z zadnjim nastopom v Cessaltu je bil napredek opazen, seveda pa se je pri končnem rezultatu poznala kakovostna razlika ene lige. Sočani so na začetku preveč grešili predvsem pri servisu, kar je še posebej v prvem setu znatno olajšalo delo gostov.
Tudi v drugem nizu so gostje stalno vodili, so-vodenjska šesterka pa jhe imela veliko težav s sprejemom servisa. V tretjem setu so sočani to popravili, zaigrali so precej boljše v obrambi in tudi servis je bil mnogo bolj prodoren, kar jim je na koncu prineslo tudi delni uspeh. V nadaljevanju pa so spet popustili in gostje so dokaj hitro zaključiti srečanje v svojo korist.
ZENSKE
Camst - Bor Mercantile 3:1 (15:6,15:6,12:15, 10:15)
BOR MERCANTILE: Gregori 7+6, Benevol 13+8, Gruden 1+0, Flego 1+1, Cok 2+1, Pitacco 4+7, Zadnik 3+2, Faimann 0+1.
Servis: Camst 16/19, Bor 8/12; napake: Camst 14, Bor 18.
Borovke so v Vidmu zaključile s pokalnimi nastopi. Po pričakovanju je bil Bi ligaš Camst tudi tokrat premočan nasprotnik, po dveh na hitro izgubljenih setih pa so borovke zaigrale precej dobro, osvojile tretji niz, pa tudi v četrtem so se z dobro igro dolgo časa upirale domačinkam. Na splošno lahko nastop plavih ocenimo pozitivno, posebej igra v zadnjih dveh setih pa je lahko dobra spodbuda pred sobotnim začetkom prvenstva.
Prva dva seta sta bila povsem v znamenju domačink, ki so v prvem povedle z 11:0, v drugem pa s 13:1. Sele nato je borovkam uspelo razliko zmanjšati. Veliko točk so v teh dveh setih domačinke dosegle neposredno s servisom. Stika se je spremenila v betjem in četrtem setu. Domačinke so nekoliko popustile, borovke pa so takoj povedle s 6:0. Nadaljevanje je bilo bolj izenačeno po borbeni in dokaj dobri igri na obeh straneh so plave zmanjšale stanje v nizih na 2:1. Tudi zadnji set je bil dokaj izenačen, Tržačanke pa so bile v vodstvu do 8:7. Takrat so nekoliko popustile na servisu, pa tudi v napadu niso bile tako prodorne, kar je Camst vešče izkoristil in tekmo zanesljivo dobil.
Volley 93 - Alloys 0:3 (12:15,10:15,14:16)
Z zmago v Trstu si je Alloys zagotovil prvo mesto v skupini pred odbojkancami Koimpexa, ki so imele pred tem srečanjem še možnost za uvrstitev v naslednjo fazo pod pogojem, da bi Volley 93 premagal Alloys s 3:0 ati s 3:1.
ŠPORT
Četrtek, 26. oktobra 1995
r NOGOMET / MLADINSKE LIGE -i
Na zaostali tekmi v Gradežu visok poraz zdesetkane sovodenjske ekipe
Boris Jelen dosegel častni gol
NARAŠČAJNIKI
Gradese - Sovodnje 5:1 (2:0)
STRELEC ZA SOVODNJE: Jelen.
SOVODNJE: D. Devetak, Rosano, Moro, Fajt, Gorjan, Jelen, Cotič, M. Devetak (Florenin), Pavšič, Ferletic, Piras.
Sovodenjci so včeraj na zaostali tekmi v Gradežu nastopili zaradi šolskih in drugih obveznosti, zaradi poškodb in bolezni v zelo okrnjeni postavi. Ob koncu prvega polčasa pa se je huje poškodoval še Manuel Devetak, ki je moral po prvo pomoč celo v bolnišnico. V prvem polčasu so naši nogometaši imeli nekaj priložnosti, niso pa jih znali izkoristiti. To se je pa posrečilo gostiteljem, ki so po prvem polčasu vodili z 2:0. V nadaljevanju je Boris Jelen sicer dosegel zadetek za naše moštvo, to pa je bilo tudi vse, kar so zmogli Sovodenjci, ki so nastopili močno zdesetkani.
IZIDI 4. KOLA: Pro Romans - Natisone 4:0, Real Isonzo -Lucinico 2:2, Sovodnje - Gradese, Isonzo - Staranzano 1:5, Aris San Polo - Capriva 0:1, Como - Mossa 0:2.
VRSTNI RED: Capriva 15, Mossa 13, Pro Romans 10, Aris San Polo 8, Natisone 7, Sovodnje (7), Lucinico, Staranzano 6, Real Isonzo, Isonzo Turjak 4, Gradese 2, Como 0.
PRIHODNJE KOLO: Carpiva - Como, Staranzano - Aris San Polo; Gradese - Isonzo; Lucinico - Sovodnje; Natisone -Real Isonzo; Mossa - Pro Romans.
MLADINCI '
IZIDI 5. KOLA: Union 91 - Chiavris 1:0; Isonzo Turjak -Como 0:0; Aurora - Torreanese 4:1; Pieris - Valnatisone 0:4; Natisone - Sovodnje 4:0; Lucinico - Serenissima 1:3; Civida-lese - Bearzi 0:3.
VRSTNI RED: Union 9110; Natisone, Bearzi, Valnatisone, Cividalese 9; Aurora 7; Serenissima 5; Sovodnje, Chiavris 4; Isonzo Turjak, Lucinico 3; Torreanese, Como 2; Pieris 1.
PRIHODNJE KOLO: Serenissima - Bearzi; Sovodnje - Lucinico; Valnatisone - Natisone; Torreanese - Pieris; Como -Aurora; Chiavris - Isonzo Turjak; Union 91 - Cividalese.
NAJMLAJSI
IZIDI 5. KOLA: Gradese - Lucinico 1:3, Sanrocchese -Staranzano 0:4, Sovodnje - Ronchi 1:2, Pro Romans Audax S. Anna 0:2, Aris San Polo - Fincantieri 4:3, Como - Isontina 0:7.
VRSTNI RED: Isontina 15, Staranzano 12, Audax Sant’ Anna, Aris San Polo 11, Sovodnje 10, Ronchi 8, Sanrocchese 7, Pro Romans 6, Gradese, Lucinico 4, Como, Fincantieri 0.
PRIHODNJE KOLO: Fincantieri - Como; Audax Sant’ Anna - Aris San Polo; Ronchi - Pro Romans; Staranzano -Sovodnje, Lucinico - Sanrocchese; Isontina - Gradese.
ZAČETNIKI
IZIDI 5. KOLA: Ronchi - Monfalcone 1:0; Gradese - Real Isonzo 4:3; Aris San Polo - Sistiana z.n.d.; Staranzano - San Canzian a 2:2; San Sergio - San Canzian B 6:0; Pieris - Mladost 1:1.
VRSTNI RED: Ronchi, San Sergio 12, Staranzano 10; Fincantieri, Gradese 9; Monfalcone, San Canzian 5; Real Isonzo 4; Aris San Polo 2; Mladost, Pieris, San Canzian B 1; Sistiana 0.
PRIHODNJE KOLO: Mladost - Fincantieri; San Canzian B - Pieris; San Canzian A - San Sergio; Sistiana - Staranzano; Real Isonzo - Aris San Polo; Monfalcone - Gradese; Ronchi prost.
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Uspel izlet v sotesko Čepe
Petdeset izletnikov SPDT se je prejšnjo nedeljo zadovoljno vračalo domov po celodnevnem izletu v sotesko Čepe (Tscheppa-schlucht) na avstrijskem Koroškem, Čeprav se je hoja podaljšala na veC kot štiri ure, kar prej ni bilo predvideno. Zaradi popravila ceste je promet avtobusov na avstrijski strani ljubeljskega predora prepovedan, zato se je moral avtobus s tržaškimi izletniki ustaviti pri gostišču Deut-scher Peter, odkoder so udeleženci zakorakali v sotesko in jo prehodili kar dvakrat v obe smeri ter pri tem uživali ob stvaritvah narave. Nekateri so se potem vrnili k avtobusu in počakali ostale, ki so se odpravili na približno poldrugo uro hoje do Podna. Prijetna hoja mimo slikovitega slapa Tschauko in po sedaj že od listja postlano stezo in bili so v Podnu, kjer so se pošteno okrepčali v gostišču Serajnik. Popoldne pa povratek čez sedlo na Kozjem hrbtu in spust do ljubeljske ceste, do gostišča Deutscher Peter, kjer je Čakal avtobus. Lep izlet po čudoviti soteski in gozdni pokrajini v splošno zadovoljstvo vseh, ki jim več kot štirimna hoja ni delala nobenih težav. Le škoda, da ni bilo tistih jesenskih barv, ki razveseljujejo oko in dušo, da ni bilo materialnega Časa za sprehod po pravljičnem travniku Mer-chemvise do vznožja Vrtače in da je bilo nebo ves Cas pokrito z oblaki. Na splošno je obveljala želja, da bo treba še kdaj na izlet na avstrijsko Koroško.
Orienteering v Gropadi
Člani NLladinskega odseka SPDT so izredno delavni in prizadevni. Teden dni po izletu za osnovnošolce, so priredili orienteering, se pravi pohod, na katerem si mora vsak udeleženec s pomočjo zemljevida in kompasa mimo kontrolnih točk poiskati
pot do cilja. Orienteeringa prejšnjo nedeljo se je udeležilo 47 pohodnikov, ki so bili porazdeljeni v 16 skupin. Proga je bila speljana v neposredni bližini Gro-pade in je bila še kar zahtevna. Zmagal je Peter Suhadolc, ki je v družbi svojih sinov Mitjo in Matjažem (na sliki: foto Jasmin Rudež), prehodil predpisano pot v eni uri in 28 minut, z veC kot eno uro prednosti pred drugimi uvrščenimi.Tudi tokrat je orienteering SPDT, ki je postal že vsakoletna tradicija, uspel, kar daje spodbudo organizatorjem, da se bodo tudi v prihodnje potrudili s pripravo podobnih tekmovanj v naravi. Za vse tekmovalce so elani Mladinskega odseka SPDT pripravili tudi paštašuto, ki je vsem udeležencem kar dobro teknila. Ob tej priložnosti jim je kulturno društvo Skala v Gropadi dalo na voljo prostore v lepo urejenem domu, za kar se gropajskim odbornikom prisrčno zahvaljujejo. Zahvala gre tudi vsem sponzorjem, ki so prispevali da je bilo nagrajevanje zmagovalcev kar bogato.
Na tekmovanju so organizatorji snemali videofilm, ki ga bodo predvajali v petek, 10. novembra v Gregorčičevi dvorani ob 19.30.
SPDT pripravlja Martinovanje
Vsakoletni običaj je, da pripravi planinsko društvo Martinovanje s peko kostanja, ki je obenem tudi nekakšen zaključek izletniške sezone. SPDT je tudi letos pripravilo družabnost, ki bo v nedeljo, 5. novembra, v lovski koci pri Divači. Tam bodo prizadevni odborniki pripravili vse potrebno, da se bodo udeleženci okrepčali in nazdravili vinskemu zavetniku Martinu ter se potem še zavrteli ob veselih zvokih harmonike. Pred kosilom pa je predviden kratek vzpon na Vremščico. Zbirališče pohodnikov je ob 9.00 uri na parkirišču pred veleblagovnico v Lokvi, odkoder se bodo odpeljati na koprsko cesto in od tam se povzpeti na VremšCico.
Hoje bo za približno dve uri in pol. Sledili bosta povratek in družabnost v lovski koci. Tam se bodo udeleženci srečali tudi s pobratenimi planinci društva Integral iz Ljubljane.
Za udeležbo na martinovanju se je
treba prijaviti in vplačati 20.000 lir najkasneje do torka, 31. oktobra. Prijave sprejema ZSSDI v uradnih urah in Aleksij Civardi (tel. 415336) v večernih urah. Prijave so potrebne za pripravo zadostne količine hrane in pijace. (L. A.)
Planinci SPDG in SPDT v nedeljo na bumjak Planinske družine Benečije
Planinska družina Benečije vabi vse planince v nedeljo, 29. oktobra na »bumjak« na Cmem vrhu nad Podbonescem. Ker gre za planinsko prireditev, pripravljajo, poleg družabnosti v popoldanskem Času (kostanj, rebula, harmonika itd), dopoldne tudi planinski pohod na Vogu. Udeleženci se bodo zbrali ob
10.30	v Cmem vrhu, ob 13. uri bo pašta za vse, popoldne pa družabnost (tako piše na vabilu).
Lani se je burnjaka udeležilo nad dvajset elanov SPD Gorica, mnogi med njimi se bodo udeležili tudi nedeljske družabnosti. V Benečijo se bodo odpeljati z lastnimi sredstvi. Zbirališče so določili na Travniku ob 9.15.
Beneške planince bodo obiskati tudi elani in odborniki SPDT, ki se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali odpeljali do Čedada in nadaljevali pot v Speter in Podbone-sec do Loga, tam pa zaviti na 12 km dolgo pot Camegavarha. Ker so potrebne prijave, naj se tisti, ki se nameravajo udeležiti družabnosti z beneškimi planinci prijavijo na tel. 415534 (Lojze Abram), da bodo organizatorji »burnjaka« vedeli, koliko bo gostov iz Trsta.
Še nekaj dni časa za prijavo na zimovanje v Cerknem
Pri Smučarskem odseku SPDG so za letošnjo zimsko-športno sezono že pripravili program, nekatere pobude pa so že pričeti uresničevati. Tako bo 18. novembra popoldne na sedežu tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme. Do konca meseca pa sprejemajo prijave za zimovanje, ki bo od 27. decembra do 2. januarja v Cerknem. Tudi letos bodo poleg zimovanja, prirediti tečaj smučanja in nedeljske izlete na sneg, v načrtu pa imajo, poleg prireditve društvenega tekmovanja, proti koncu sezone, še sodelovanje na nekaterih pomembnejših tekmovalnih prireditvah, ki jih pripravljajo zamejska društva.
Trenutno so organizacijska prizadevanja usmerjena v pripravo zimovanja. Društvo si je v hotelu Eta v Cerknem uspelo zagotoviti zanimive pogoje za polpenzionske sto-
ritve in popust na vlečnicah. Smučanje bo na Cmem vrhu (nad Cerknim), kamor vozi smučarski avtobus izpred hotela. Smučišče je opremljeno z napravami za umetni sneg, zato bo smuka mogoča, Čeprav bi bila zima suha. Hotelski gostje bodo v okviru paketa lahko uporabljati tudi bazen v hotelu.
Ob zadostnem zanimanju bo društvo poskrbelo tudi za stalnega smučarskega učitelja. Zimovanje je primemo tudi za cele družine. Ker prve dni novembra poteCe rok, do katerega ima društvo opcijo na rezervacijo, prijave sprejemajo samo še do konca meseca oktobra. Prijaviti se je mogoče še danes, od 19. do 20. ure in nato še v torek zveCer na sedežu društva v ulici Malta 2 -tel. 33029. Ob prijavi je treba vplačati akontacijo stroška polpenziona.
Martinovanje letos nekoliko drugače in bolj po domače
Med družabnostmi, ki jim pri planinskem društvu v Gorici namenjajo posebno pozornost, je tudi martinovanje. Letos bo v nedeljo, 12. novembra popoldne, potekalo pa bo precej drugače kakor sicer, bolj sproščeno, bolj po domače. Namesto gostišča so prireditelji izbrati lovsko kočo na Kremancah nad Renčami. V skladu z okoljem bo tudi martinova večerja: lovski, oziroma goveji golaž, polenta, redic, fižol, domača slaščica in še kaj. Postrežba bo v lastni režiji, kar pa po mnenju organizatorjev ne bi smelo vplivati na prijetno počutje, za katerega bo sicer posebej poskrbel tudi harmonikar. Za tiste, ki ga radi zvrnejo eden ati dva glaža prevež pa bo društvo poskrbelo tudi za prevoz. Člani, ki jih martinovanje ”po domače” zanima, naj se Cim-prej prijavijo na društvu, kajti število mest je žal omejeno.
Pevski
in glasbeni večer
ob 50-letnici obnovitve SPDG
Čeprav je do prireditve še skoraj poldrugi mesec, bi radi opozoriti na planinski veCer, ki bo 7. decembra v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, s katerim želimo obeležiti 50-letnico obnovitve našega društva. Z bogatim sporedom planinskih pesmi bo nastopil vokalni kvartet, prisluhnili bomo izvajanju planinskih in narodnih motivov na citre, poslušali pesmi, ki so jih napisali elani našega društva. Morda pa bomo planinski veCer obogatili še z dodatnim programom. Povedati bi vam radi, da smo si prireditev zamisliti kot prijetno kramljanje v domačem krogu. Poskrbeti pa si bo treba vabilo.
NOGOMET / CICIBANI NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM
Piva zmaga Primaja Manj uspeha na Goriškem
NA TRŽAŠKEM
Primorje Tehtal - Pomaana 2:1
(0:1)
STRELCA ZA PRIMORJE: Pilat in Stoka.
PRIMORJE: Kante, Pilat, Clau-dio, Batti, Pipan, Stoka, Furlan, Cozzutto.
To je bila prva zmaga Primorja po dveh porazih. Tokrat so se fantje prvič pomerili z nasprotniki iste starosti in so tako lahko pokazati, kaj znajo. Pokazati pa so res dosti, tako da je treba moštvo v celoti pohvaliti. Dober je bil že prvi polčas, ki se je končal z nezasluženim vodstvom Ponziane. Že v tem delu je namreč Primorje zadelo vratnico in imelo nekaj stoodstotnih priložnosti. Fantom se je končno »odprlo« v drugem delu, ko so dosegli oba zadetka. Prvič je nasprotnikovo mrežo zatresel Pilat po lepi skupinski akciji s Pipanom in B atrijem, odločilni zadetek pa je iz prostega strela dosegel Stoka.
NA GORIŠKEM
Staranzano - Mladost A 4:0 (3:0)
MLADOST: Mikolič, Otgianu,
Vižintin, Legiša, Frandolic, CešCut, pemarčic, Bello, Kuštrin, I. Peric.
Na tem srečanju so naši nogometaši v glavnem igrali obrambno in tudi kar zadovoljivo zaustavljali nasprotnikov enapade. Nasprotnik pa je bil le premočan, saj zmaga Staranzana ni bila nikdar vprašljiva. Doberdobci pa so dokazali, da bi lahko tudi na tej tekmi izbojevali boljši rezultat.
IZIDI 5. KOLA: Fincantieri -Aris San Polo A 1:3, Staranzano a
-	Mladost A 4:0, San Canzian A -Sistiana 2:1, Real Isonzo A - Gradese A 4:2, Ronchi a prost.
PRIHODNJE KOLO: Mladost A
-	San Canzian a.
Gradese - Mladost B 3:1 (1:1)
STRELEC ZA MLADOST: Rigelj-
MLADOST: M. Peric, Figelj, A. Vižintin, Bressan, Roner, Marušič, Gergolet, Zanolla, Ferlež.
Mladost se je vsekozi enakovredno borila z gostitelji in v prvem polčasu tudi dosegla lep gol s Figljem. periCevi varovanci pa so, kljub zadovoljivi igri, poceni dobili dva zadetka in tako tudi iz-
gubiti tekmo.
IZIDI 5. KOLA: Ronchi B - Aris San Polo B 0:2, Gradese B - Mladost B 3:1, San Canzian B - Pieris 1:2, Monfalcone - Staranzano B 11:0, Real Isonzo B prost.
PRIHODNJE KOLO: Mladost B
San Canzian B.
Juventina - Audax S. Anna 2:2 0:2)
STRELCA ZA JUVENTINO: iantoro in S. Kogoj.
JUVENTINA: Sundas, Scarabo, lamielli, Manfreda, E. Kogoj, S. Cogoj, Santoro, Novell!, Sancin, latistuta.
Po zelo lepi in izenačeni tekmi :ta se ekipi razšli pri neodloče-lem izidu. V prvem polčasu so )ili prisebnejši gostje, v drugem )a naši mladi nogometaši. Po šte-rilu priložnosti pa bi si Juventina ledvomno zaslužila kaj več.
IZIDI 5. KOLA: Azzurra A -mcinico 1:1, Juventina - Audax 5ant’ anna A 2:2, Mossa - Pro Go-izia 0:4, Sanrocchese - Azzurra B 3:1, Piedimonte - Audax Sant’ an-laB 3:0.
PRIHODNJE KOLO: Lucinico -uventina.
PISMI UREDNIŠTVU - PISMI UREDNIŠTVU
Nogometna komisija ZSSDI se zavzema za sodelovanje z vsemi društvi
V zvezi s postavljenim vprašanjem uredništva PD, z dne 2. oktobra 1995, glede NK Kras je nogometna komisija pri Združenju slovenskih športnih društev na zadnjem sestanku potrdila voljo in željo do sodelovanja z vsemi našimi nogometnimi društvi in zato vabi tudi NK Kras k skupnemu sodelovanju v izključnem interesu naše zamejske športne skupnosti. Načelnik nogometne komisije ZSSDI Boris Krapež
Kras je bil prisiljen igralce poiskati v mestu
Dragi Darko Grgič Že večkrat so nas imenovali za Kraševce, ko so poročali o tekmah prve ekipe na športni strani PD, toda še nikoli nismo zasledili nic
podobnega pripisu, ki smo ga bili deležni s tvoje strani v že omenjenem članku, in sicer »Ce lahko imenujemo * za Kraševce igralce, ki obvladajo samo italijanski jezik.«
Menim, da bi se moral poročevalec odlikovati najprej po objektivnosti!
Rad bi ti priklical v spomin nekaj dejstev. Vodilni odbor Krasa, ki ga v veliki večini (80%) sestavljajo osebe, ki govorijo slovensko, se je letos odločil, da sestavi ekipo najmlajših s poglavitnim namenom, da zbere mlade fante slovenskega porekla iz Repna in okoliških vasi. Ekipo smo vpisali na prvenstvo in nato do zadnjega možnega trenutka (o tem je marsikdo že dobro seznanjen) upali in čakali, da bi se prijavilo zadostno število mladih.
Na žalost se to ni zgodilo in bi zaradi tega morali plačati globo za umik s prvenstva. Zato smo se odločili, da poiščemo mlade igralce v mestu. Slednji so zaceli s treningi samo 18 dni pred zacekom prvenstva.
Mogoče pozabljaš tudi s kakšnim navdušenjem smo prejšnjo zimo dali na razpolago igrišče in naš sedež za
prijateljsko tekmo med Borom (Društ. ekipa) in Kamnikom na nedeljo zjutraj, čeprav smo imeli prvenstveno tekmo v popoldanskih urah. Po tekmi smo na lastne stroške ponudili obilno zakusko igralcem in vodstvu obeh ekip ter predstavništvu ZSSDI, ki jo tudi omenjaš v svojem zapisu.
Obenem bi ti rad osvežil spomin na takojšnji pozitivni odziv, ki si ga bil deležen, ko si me po telefonu vprašal, Ce bi lahko zaradi pomanjkanja igrišč uporabili igrišče v Repnu za prijateljsko tekmo s Krasom.
Ob vseh navedenih priložnostih nisem nikoli zasledil niti besedice zahvale. Naše društvo in zgleda da, izključno naše društvo, je bilo vseskozi le tarCa najrazličnejših napadov in kritik.
Ob koncu svojega pisma, bi rad poudaril, da smo vrata objekta, ki ga upravljamo, na stežaj odpli najprej mladim iz Repna in okoliških vasi, da bi slednji vendarle prišli do spoznanja, da nogomet lahko igrajo na domačem igrišču in ne po vaških trgih. S spoštovanjem Centrone Domenico Predsednik N.K. Kras
26
Četrtek, 26. oktobra 1995
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
f	\
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.- 20.4,: Ne odbijajte tistih, ki izražajo bolestno naklonjenost do vas, kajti bolj jih boste odrinjali, bolj bodo lezli v vas. Dopustite jim, da se vas nasitijo, pa se bodo odlepili sami.
BIK 21.4 - 20.5.: Partnerja vam bo uspelo prepričati, da vaša želja po svobodi ni hkrati grožnja vajini zvestobi. Čeprav vam ne bo verjel, vam bo vendarle dopustil, da se o tem prepričate se sami.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Do nagajivcev boste danes izjemno strpni, zato se bodo spremenili prej, kot ste pričakovali. Strpnost rusi tudi zidove, M jih postavlja nestrpnost večnih godrnjačev.
RAK 22.6. - 22. 7.: Pomislili boste na nekoga, ki se komajda prebija skozi življenje, in mu velikodušno ponudili pomoč. Povrnjeno vam bo stokrat - ne z denarjem, ampak s pripravljenostjo pomagati vam.
LEV 23.7,-23.8.: Svojo simpatijo boste obdarili z drobno pozornostjo, vrnila pa vam bo s čari, ki vas bodo ponesli v paradiž. Dokler bosta ohranjala pravično menjavo, bosta ostala zgoraj.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Vaši denarnici se obeta skorajšnja plima, zato se nikar ne brzdajte, ko vas bodo oguljeni čevlji zanesli v tigovino z bleščečimi obuvali. Ampak tudi bosih neg se daleč pride.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: ljudje spet niso tako zelo hudobni, kot menite; hudoba je napor obupanca, ki se za ljubezen bojuje z nasprotovanjem tistim, pred katerimi se čuti napaden. Umaknite torej svoje čete.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22.11.: Priznajte si že enkrat, da ste preveč nestrpni do svojega partnerja. Saj vendar ni sam kriv, če ne ustreza vašim željam, skrojenim po meri vaših slabosti.
STRELEC 23.11.-21.12.: Nekoga, ki vam že lep čas obljublja gadove, boste končno prijeli za besedo. Ce nebo pomagalo, ga primite se za vrat ter ga močno stresite. Resnica to sama zletela iz njegovih ust
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Na ljubezenskem področju vas danes čaka prijetno presenečenje. Izvedeli boste, da se je v vas zaljubila oseba, o kateri že tako dolgo sanjate, da ste zasovražili celo resničnost
VODNAR 21.1. -19. 2.: Ce boste nadaljevali s svojimi nezdravimi razvadami, boste že kmalu obležali v bolniški postelji Pametne strezni že misel na bolnišnico, nespametnim pa ne zadostuje niti krsta,
RIBI 20.2, - 20.3.: Čeprav se vam direndaj upira, boste vendarle sprejeli povabilo na zabavo. Ne bo vam dolgčas. Imeli boste obilo priložnosti za raziskovanje norosti, ki jih zamenjujejo za modrosti.
NA MEJAH RAZUMA
Srečanje v puščavi
Neznanec in pločevinka piva
Zgodilo se je med 2. svetovno vojno. Cecyl Buth, mehanik v Kraljevskem letalstvu je pritisnil na plin, da bi čimprej prispel do oporišča v Libijski puščavi. Ko je peljal mimo uničenega nemškega tanka, ki je sameval ob poti, je nenadoma zavel puščavski vihar. Cecyl je bil stari puščavski maček in je dobro poznal muhe puščavskega podnebja -odločil se je, da se bo zaustavil in počakal, da se vihar poleže. Udobno se je zleknil v kabini in začel listati stare časnike. Odprl je pločevinko piva, ki so mu jo podarib tovariši iz avstralske enote.
Ko je nekega trenutka močan sunek vetra stresel tri tone težek kamion, je Cecyl odvrnil pogled s časnika in sredi peščenega vrtinca zagledal podobo vojaka. Z zamahom roke mu je dal znak, nato je odprl vrata in povabil neznanca v zavetje kabine. Dve uri sta se živahno pogovarjala in praznila pločevinko, medtem pa je zunaj divjalo neurje.
Neznanec je bil oblečen v nenavadno uniformo brez našitkov. Tudi njegov jezik je bil nenavaden: odsekan, s čudnimi poudarki. Po dveh letih
puščavske vojne Cecyl ni posvečal veliko pozornosti videzu uniforme, nenavaden vojakov naglas pa si je razlagal z dejstvom, da neznanec najbrž pripada južnoafriški ali holandski enoti, ki so se skupaj z zavezniki bojevale proti sovražniku.
Medtem ko sta sedela in pila pivo, je Anglež na neznančevi desni roki opazil veliko opeklino. Menil je, da je poškodba zelo resna, zato mu je svetoval zdravniški pregled v vojaški ambulanti. Tujec se je njegovim besedam zgolj čudno nasmehnil in dejal: »Za to je že prepozno. Ni več pomembno...«
Pogovarjala sta se o marsičem; ugotovila sta, da imata marsikaj skupnega. Oba sta bila pred vojno člana skavtske druščine Rover in oba sta se udeležila mednarodnega skavtskega srečanja v južni Angliji.
Dnevna svetloba je polagoma ugašala, nevihta se je utišala in mehanik se je odločil, da bo nadaljeval pot v oporišče. Svojemu novemu znancu je ponudil prevoz, vendar je ta odločno odkimal. »V različne smeri greva,« je odgovoril. »Kakorkoli že.
ANEKDOTA
O komediografu Voisenonu
Neka gospodična je v pogovoru tožila, da se vedno bolj približuje tridesetim letom, čeprav so vsi vedeli, da jih ima že precej čez trideset.
»Nič si ne delajte skrbi zaradi tega,« jo je tolažil jrancoski komediograf Abbe Voisenon, »saj se ne približujete svoji tridesetletnici, celo oddaljujete se od nje vsak dan bolj!«
najlepša hvala za pivo.«
Izstopila sta. »Naj te Bog varuje, Tommy,« je rekel neznanec in Cecylu ponudil roko. V tem trenutku je Cecyl opazil, da je tujčeva roka nenaravno hladna in krčevita, vendar o tem ni želel razmišljati.
Vžgal je motor kamiona in krenil. Pogledal je v vzvratno ogledalo, vendar je podoba njegovega sogovornika že izginila. Ustavil je vozilo in izstopil. Videl je zgolj razbitino sovražnikovega tanka.
Konec tedna je Cecyl z motorjem prispel na letališče. Prav v trenutku, ko so razbitino tanka natova-rjali na transportno letalo. Obšla ga je neustavljiva radovednost. Ustavil se je pri dežurnem oficirju in ga vprašal po usodi tanka. Oficir mu je povedal, da je pred mesecem dni tank zadela granata; tankist je umrl za krmilom. Njegovo truplo, pokrito s šotorsko plahto, leži ob tanku.
Cecyl se ni mogel upreti. Stopil je k tanku
in privzdignil pokrov. Pod ponjavo je zagledal neznanca; imel je mrtvaški pogled, njegovo telo pa je bilo že napol razpadlo. Kljub temu je bil Cecyl prepričan: to je neznanec, s katerim se je pred nekaj dnevi pogovarjal in pil pivo!
Vidno vzemirjen je spustil ponjavo. Prežet s čudnimi občutki se je vzpel v tank. Ko so se njegove oči navadile na poltemo, je na tleh tanka zagledal pločevinko avstralskega piva...
ŠAH
a b c d e f g h
Genin - Tergokov / Leningrad 1960
Bele figure stiskajo obroč okrog črnega kralja, vendar čmi še vedno upa na uspešno obrambo, saj je tudi beli kralj dosegljiv po belih poševni-cah.Beli, ki je na potezi, zato v napad vključi še damo in to po črnih poljih. Oglejmo si zanimiv finale zgornje partije, ki se konča z uspehom belih figur!
Rešitev naloge
Ze prva poteza belega l.Dh4! napoveduje prihod bele dame na h linijo in čmo diagonalo preko polja f6. Cmi ima naslednje odgovore : a) l...De6 2,Th7:+! Kh7: 3.Sf7+ Kg7 4.Dh6+ Kg8 5.Dh8+ Kf7: 6.Dh7 mat; b) l...Dd8 2.Dd8: Td8: 3.Le7 in beli zmaga; c) l...Da8+ 2.Tf3 Db7 3.Sf7+ Kg8 4.Dft> in črni je pred matom !
Silvo Kovač
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
401	AKORD IZ PRIME, TERCE SEKSTE	IT. SLIKAR JACOPO ROBUSTI	MESTO Z JEZOM NA NILU	RASTLINA ZOPER STRELO	KNJI- ŽEVNICA SEIDEL	NEŽA SIMČIČ	KRAJ OB SAVI SEV. OD KROPE	lavamOnd NA KOROŠKEM	PISEC IDIL	LUKA V JUŽNI ITALUI	AVTOR: LUKA PIBER	GL MESTO NORVEŠKE	HAR- MONIKAR AVSENIK	CELJE	LETOVIŠČE PRI 'OPATUI	KRALJ ŽIVALI	P0KR.V VIETNAMU	TONALNOST	SCEPEC SOLI	RADIO- TELEVIZIJA
AMER. FILMSKI KOMIČNI PAR			-								NIHAJOČE TELO									
ZELEZNO NA GRADIŠ- ČANSKEM											STANJE BREZ OBLEKE									
BIC						GORANA AVSTRU. KOROŠKEM					LANTAN			MAK. PISEC (BLAGOJA)						
											PREBI- VALKA KAIRA									
														MESTO V PIEMONTU						
FILMSKA ZVEZDA V ZDA					LUBJE	BIVŠI JUG. POLITIK IRADOUUB)										SL. PISATEU (VITAN)				SILVO TERSEK
						PUACA										ZELIŠČE				
AVTOR UKANE IN STENE												PREUZKUS ZNANJA					BOGASTVO GOZDOV			
												RAZŠIRJENA RASTLINA					SMRDEČA ŽIVAL			
ARGON			NORD.IME ZA SMUČI				GRŠKI BASNO- PISEC	USTANOVITELJ SAMOSTANA							ODLOK					
															VOJAŠKI NASIP					
			SLIKAR MEŠKO																	
								KURET												
BIVŠI FINSKI DRŽAVNIK IURH0I									BRIT. NOG.				KAMENA DOBA						DIVJA JEZA	ŽOGA Z IGRIŠČA
									AFRIŠKI VELETOK											
													BREST							
OTILUA				SL. IGRALKA (SPELA)						ŠPORTNI ČOLN						ZEVSOVA HCI				
										NONI ZUNEC						IGRALKA DEREK				
				NIKELJ																
GOROVJE VSRBUI						OTOK V OTOČJU RIU-KIU								CEVUI						
IT. ADMIRAL (ANDREA)						ŽIVAL Z MEHKIM TELESOM					AMERCU			POVEČANJE						
ISVtiOd
wv
TTlOi
vraoo
Aamao
VAVNDtO
Invih
V93H
XVlV3
NIZOH
LLO
inoa
880
N3N0)C®*
DHC0
801113
MS
HV
S33
ZIA3
VIMT.TflAS 3N01 TVM
0IAO8V1O0
8V1S
aonvai
VI • 8190
VinN3
ISON3Q31S
lOVlSNHSS
8O1VTDS0
OnONINVIS
lOUABJOpOA
:A3USTa
m
ZANIMIVOSTI
Četrtek, 26. oktobra 1995
27
TABORNŠKE NOVICE

V Kranju so iskali ilegalce
Tekmovanja, srečanja, posveti
Taborniki pravzaprav nikoli ne počivajo, saj dejavnosti potekajo celo leto. Ob začetku Šolskega leta se začne tudi taborniška sezona, novi elani se spoznavajo s taborniškim načinom življenja, kmalu se začnejo različna tekmovanja, za mlajše so rezervirana srečanja, starejši pa na posvetih in seminarjih krojijo nadaljnjo usodo taborništva.
Vodnjak v starem delu mesta je bil izhodišče za iskanje ilegalcev (Foto: RS2-ml.)
A si ti mogoče ilegalec?
21. oktobra 1995 je gorenjska metropola Kranj gostila okrog 150 najmlajših gorenjskih tabornikov, ki so se udeležili »Veselih srečanj MC« ter uživali v igrah in dejavnostih, ki jih je za njih pripravil Rod Stane Žagar - mlajši iz Kranja. Kranjski taborniki so nam poslali poročilo iz akcije ter nekaj fotografij, oboje pa si lahko ogledate v Taborniških novicah.
Marsikdo, ki je hodil po mestu v soboto dopoldne, je komaj skrival presenečenje, ko se je okrog njega zbrala gruCa otrok v rdečih rutkah in taborniških krojih. Ko pa ga je ta mala skupinica v enem izmed Številnih gorenjskih narečij še vprašala, Ce je mogo-Ce ilegalec, si ni mogel kaj, da jih ne bi pogledal s presenečenjem in začudenjem v oCeh. Vendar pa za vse to početje obstaja povsem razumska razlaga, vzrok pa tici v letnih veselih srečanjih medvedkov in
Čebelic (najmlajših tabornikov med 7. in 11. letom starosti), ki jih je že drugo leto zapored pripravil Rod Stane Zagar-mlajši iz Kranja.
Pravzaprav se je bistvo vsega dogajanja skrivalo v besedi »ilegalec«. To je namreč ime precej znane taborniško-partizanske igrice. Njena vsebina se vrti okrog ilegalcev, tj. posameznikov, ki se skrivajo pred postavo, ki jo predstavljajo njihovi iskalci. Ti iskalci imajo natančen opis vseh ilegalcev, ilegalci pa tudi niso lažnivci in ne zanikajo svojega statusa ob pr&vilno zastavljenem vprašanju. Iskalci so bili v našem primeru otroci, ilegalci pa nekateri starejši in malo manj starejši taborniki. Ker pa vsi vprašani pac niso bili ilegalci, so postali »žrtve« mladine tudi nic hudega sluteči občani, ki so v soboto med 11. in 13. uro opravljali svoje redne nakupe ali pa se samo sprehajali v središču Kranja.
Namen srečanja je bilo poleg zabave in druženja otrok s cele Gorenjske tudi seznanjanje udeležencev z mestom Kranj in njegovimi znamenitostmi. Tako so otroke zjutraj dobili v roke taborniki - vodniki iz Kranja, ki so jih peljali na ogled mesta, jim razkazali njapomembnej-še spomenike in stavbe ter jih opozorili na številne prometne nevarnosti, ki prežijo nanje v mestu. Čeprav je bilo dogajanje omejeno samo na središče Kranja, je na otroke prežala cela vrsta prometnih nevšečnosti, ki pa so se jim mladi nadebudneži uspešno izognili.
Potem je šlo zares. Vsaka skupina, sestavljena iz otrok z vseh vetrov, je dobila opise ilegalcev, potem pa so se podali v lov. Devet ilegalcev se je v mestu dobro skrilo, saj so za odkritje zadnjega njihovi iskalci potrebovali dve debeli uri. Poleg tega je bilo v mestu nalepljenih tudi na stotine letakov z znaki taborniške organizacije. Prineseni letaki in odkriti ilegalci so se kro-govovali in tako smo dobili tudi zmagovalno ekipo, ki se je posladkala s Čokolado, ostale otroke pa so kot tolažilna nagrada
Čakale vreCe bombonov. Poleg tega je vsak udeleženec prejel tudi našitek z znakom Kranja in bilten srečanja.
Medvedki in Čebelice iz devetih gorenjskih rodov in petih gorenjskih krajev so bili s srečanjem zadovoljni. Mogoče je k sproščenem vzdušju prispevala tudi krepčilna malica iz okrepčevalnice Pri Cilki in osvežilna pijaCa, ki jo je prispevalo SodaviCarstvo in kava-bar Volk. Posebna zabavala gre tudi Občini Kranj in njenemu županu, gospodu Vitomirju Grosu, ki je omogočil nastanitev glavnega štaba akcije, pa tudi starta in cilja Ilegalca v avli občinske dvorane. Seveda pa se zahvaljujemo tudi vsem udeležencem, kajti brez njih srečanje ne bi uspelo.
Posvet načelnikov in programskih komisij
Okoli 60 udeležencev iz skoraj vseh koncev Slovenije (manjkali so le Primorci in Notranjci) se je na oblačno soboto, 7.oktobra 1995, zbralo v bližini Ptuja, da bi izvedeli kaj novega od »krojačev usode« v vrhovih ZTS-a. Za Taborniške novice poroča Tadej Pugelj, načelnik Komisije za stike za javnostjo:
Druženje, spoznavanje in izmenjava izkušenj so bili ravno toliko pomembni kot veščine za GG-j e in PP-je ali delovni zvezki za MC-je. Seveda smo o teh dveh temah največ razpravljali, kri pa se je udeležencem kar moCno segrela ob diskusiji o džungli kot metodi dela pri MC-jih. Ohladitev je nastopila ob obisku narave in nabiranju plodov gozdnih dreves, saj naj bi po mnenju strokovnjakov akcijo Moje drevo prestavili na jesenski Cas, ko so pogoji za proučevanje razvoja dreves boljši.
Medtem so načelniki GG-jev in PP-jev obujali spomine na dogodivščine z bivakiranj in pohodnih taborov, ki jim zdaj moderno in po skavtsko rečemo »hajki« (še elani se raje zakadijo v gošCo, Ce jim rečemo, da gremo na hajk, kot pa na pohod). Modro so tudi ugotovili, da veščin za popotnike ni ravno v izobilju, pogovarjali pa so se tudi o specialnostih kot obliki nadaljevanja veščin pri starejših PP-jih.
Posvet je bil, hrana je bila odlična, tudi za vegetarijance je bilo poskrbljeno, rezultate pa pričakujemo v obliki delovnih zvezkov za MC-je, novih veščin za GG-je in PP-je in pa še mnogo več udeležencev na naslednjem posvetu, ki bo po koledarju konec marca naslednje leto. Ta naj bi bil v južnih krajih, da se bodo še Primorci ali Notranjci izkazali s svojo gostoljubnostjo.
Rezultati Ivkovega memoriala
O letošnjem Ivkovem memorialu smo v Taborniških novicah že pisali, dolžni pa smo vam ostali rezultate. Se morda še spomnite, kakšne naloge so vrli organizatorji iz ljubljanskega Rodu dobre volje zastavili tekmovalcem? Po kategorijah so se pomerili v malem nogometu, košarki, ciljanju, vozlanju, skavtbalu, hoji z A-ji in spretnostnem tekmovanju, rešiti pa so morali tudi šaljivi taborniški test. Doticnega dne se je teh preizkušenj lotilo 26 ekip iz 12 rodov iz vse Slovenije.
Najmočnejša konkurenca je bila pri gozdovnikih, kjer se je zbralo 11 ekip, najboljši pa so bili (popolni rezultati bodo objavljeni v novembrskem Taboru): 1. Rod dveh rek (Medvode) 224 točk, 2. Rod vedri prleki (Murska Sobota) 210 točk in 3. Rod belega konja (Slov. Konjice) 179 točk.
Pri gozdovnicah je štar-talo 9 ekip, med katerimi so se najbolj izkazale: 1. Rod bistriških gamsov (Kamnik) 209 točk, 2. Rod Polde Eberl-Jamski (Zagorje) 198 točk in 3. Rod dobre volje 131, 5 točke.
Pri popotnikih, popotnicah in grčah se je vsega skupaj zbalo le 6 ekip. Naštejmo le prvouvršcene: popotniki: Rod rdeti Zalog (Ljubljana) 249 točk; popotnice: Rod bistriških gamsov 304 točke in grče: Rod dveh rek 241 točk.
V	skupni razvrstitvi so s 521, 5 točke za las zmagali elani Zmajevega rodu iz Ljubljane, ki so imeli predstavnike v treh kategorijah. Drugo mesto so s 512 točkami osvojila dekleta iz kamniškega Rodu bistriških gamsov, treba pa je omeniti, da so nastopila le v dveh kategorijah in dosegla izjemna rezultata. Kljub nastopu v treh kategorijah je tretje mesto s 475, 5 točke pripadlo elanom Rodu podkovanih krapov iz Ljubljane.
Tekmovanje za zlato puščico
V	soboto, 14. oktobra 1995, je bilo na strelišču ljubljanskega lokostrelskega kluba v Kosezah tradicionalno lokostrelsko tekmovanje Zlata pušCica. Tekmovanja se je udeleži-
lo 72 tekmovalcev iz 6 rodov, rezultati najboljših pa so (popolni rezultati bodo objavljeni v novembrskem Taboru):
Čebelice (13): 1. Petra Slana (Rod Tone Tomšič, Ljubljana) 183 krogov, 2. Kristina Koprivc (Rod mirne reke, Mirna) 158 krogov, 3. Iris Žagar (Rod Tone Tomšič) 150 krogov.
Medvedki (16): 1. Jernej Uhan (Rod mirne reke) 144 krogov, 2. Lev HonsiC (Rod Bičkove skale, Ljubljana) 131 krogov, 3. Ervin Toric in Alen Barun-cic (oba Rod Tone Tomšič) 129 krogov.
Gozdovnice (5): 1. Tadeja Pungerčar (Rod mirne reke) 90 krogov, 2. Gordana Pagon (Rod zelenega žirka, Žiri) 65 krogov, Maja Vončina (Rod zelenega žirka) 57 krogov.
Gozdovniki (19): 1. Luka Pate (Rod mirne reke) 154 krogov, 2. Klemen Albreht (Rod zelenega žirka) 130 krogov, 3. Robert Demšar (Rod zelenega žirka) 108 točk.
Popotnice in grčoline (6): 1. Anica Pustovrh (Rod dveh rek, Medvode) 53 točk, 2. Polona Tratar (Rod mirne reke) in Nina Bizjak (Rod dveh rek) 52 točk.
Popotniki in grče (13): 1. Jure Oblak (Rod zelenega žirka) 130 točk, 2. Emil Toman (Rod mirne reke) 86 točk, 3. Gaber Lesjak (Rod Toneta Tomšiča) 79 toCk.
Skupno rodovi: 1. Rod mirne reke, 2. Rod Tone Tomšič, 3. Rod zelenega žirka, 4. Rod Bičkova skala, 5. Rod dveh rek, 6. Rod rdeči zalog
Pripravil: Igor Drakulic
Dobrodošel počitek in preverjanje navodil (Foto: RS2-ml.)
FELJTON
V pričakovanju
Za nosečnico je veljalo, da je lahko vse, kar si zeli. Da bi imela dovolj mleka, je morala jesti mleCni zdrob, štruklje in domaCe meso. Verjeli so, da je imel otrok nosečnice, ki je razmišljala o ka-kšem predmetu in se hkrati popraskala, na tistem mestu znamenje. Neka domačinka je pripovedovala, da je takrat, ko je bila noseCa, šla k zobozdravniku in v Čakalnici opazovala žensko, ki ji je iz nosa tekla kri. Popraskala se je po Čelu in se spomnila vraže, zato si je zaželela, naj - Ce vraža res drži - ima otrok znamenje rajši na mečih, in popraskala se je še tam. Njena hci ima danes na tem mestu znamenje.
Med nosečnostjo, ko je bila po verovanju
ljudi ženska izpostavljena številnim zlim silam, so zanjo veljali določeni tabuji. Eden takih je bil, da ni smela biti v bližini mrliča in mu ni smela pogledati v obraz, sicer bi bil otrok zaostal.
Veliki trenutek je napočil
Do začetka petdesetih let so ženske v Podsredi rojevale doma. Ko so se začeli popadki, je mož stekel po babico - nekatere babice so bile šolane, nekatere le izkušene, vse pa so se imele za zelo pomembne v svojem poslanstvu. Babica je bila tista, ki je vodila porod. Sobo, kjer je ženska rojevala, so zatemnili, da ljudje niso pasli zijal, otroke pa so poslali k sosedom.
Ko so ženske še rojevale doma, je pogosto prišlo do zapletov, ki so bili posledica težaškega dela do zadnjega dne nosečnosti,
Šege in navade na Kozjanskem <$)
babica jim dostikrat ni bila kos. Pogosto so se rodili mrtvi otroci, dostikrat je na porodu umrla tudi Zenska. Tako je bila večina moških na vasi vdovcev. Kadar je babica slutila težji porod, je svetovala prevoz v bolnišnico, vedno pa so se našli možje, ki so temu nasprotovali, češ, kdo bo pa meni kuhal in pral. Sploh pa je bila večina moških prepričana, da so Zenske za svojo nosečnost krive same.
Od petdesetih let naprej so vse ženske brez izjeme rojevale v bolni-
šnici. Vse domačinke so menile, da je bilo to olajšanje - tako za ženske kot za njihovo okolico. V tem Času je tudi občutno upadlo število mrtvorojenih otrok in skoraj vse mlade mamice so se žive vrnile iz bolnišnice.
Ko se je otrok rodil, ga je babica umila in urejenega pokazala materi in očetu. Kadar je bilo pri hiši že veliko otrok, je vsak novi predstavljal skrb in breme. Tako se je zgodilo, da oče novorojenca ni prišel pogledat niti 14 dni po rojstvu.
Takoj po porodu je porodnica dobila kurjo juho za moc in kozarec dobrega vina za kri. Skrbeti je morala predvsem za to, da ni ostala brez mleka; jedla je predvsem kislo juho, žgance, koruzni kruh in zelo močno jed, imenovano terjed; to je bil domači prepečenec, na katerem so raztopili sladkor in ga nato prelili z vinom.
Vsaka Zenska naj bi po ljudskem verovanju po porodu ostala v postelji šest tednov. V tem Času bi morala pojesti devet ko-
koši, ki bi ji vrnile moč, in popiti sto litrov vina, ki bi ji izboljšalo kri. Večina žensk se tega seveda ni držala.
Krst
Ce je bil otrok slaboten in so se bali za njegovo življenje, so ga odnesli h krstu že naslednji dan, da ne bi umrl z izvirnim grehom, sicer pa tretji teden po rojstvu. Otroka sta h krstu odnesla babica in boter, ki je bil fantku moški, deklici pa ženska. Boter je bil navadno bogatejši sorodnik, ki je svojemu kršCencu kupil krstno obleko, za fantka modro, za deklico pa belo ali rožnato. Prinesel je tudi povojno blazino, krstno svečo in meter ali dva platna, ki so mu rekli krize-vjek. To platno so zložili v kvadrat in ga pri krstu položili na otroka. Pozneje so iz tega blaga sešili otrokova prva oblačila.
Ime je otrok dobil pri krstu. Najpogosteje so ga poimenovali po najbližnjem svetniku ali po bližnjih sorodnikih. Prvorojeni sin je navadno dobil očetovo ime, hčerke so poimenovali po starih materah. Starši so se redko odločili za ime, ki jim je bilo samo všeC.
Vpeljevanje matere in sprejem novega člana v skupnost
Sest tednov po porodu je šla mati prvič v cerkev in takrat je s seboj vzela tudi otroka, da ju je duhovnik blagoslovil. To je bilo za žensko tako imenovano »vpeljevanje«, saj je do takrat veljala za gre-šnico in je zato morala biti doma. Takrat so jo Zenske spraševale: »Kako je bilo v Rimu?«
Nives Špeh (Se nadaljuje)
r	SREDIŠČE
SREDISCE AMTI-
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
TOPLA HLADNA MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
		"Z
V.................	...J	CZ^L	
6
66!
<^6

XX \ c
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
V Andih odkrili
Ubila osem
starodavno mumijo svojih otrok
NEW YORK - Ameriški arheologi so v perujskih Andih odkrili odlično ohranjeno mumificirano truplo mlade ženske, ki so jo inkovski duhovniki najbrž žrtvovali bogovom. Truplo je bilo vklenjeno v led, zaradi Cesar je tako dobro ohranjeno. O odkritju poroča New York Times, ki se sklicuje na telefonski pogovor njegovih novinarjev z znanstveniki.
Ostanke davno umrle ženske so odkrili na nadmorski višini 6300 metrov na območju gore Amapa-to. Arheolog in alpinist Johan Reinhard je povedal, da je bilo truplo odeto v obleko iz dragocene volnene tkanine, na glavi pa je imelo pokrivalo, okrašeno s perjem. Ob njem je bila vrsta dragocenih in redkih predmetov.
Odkritje bo bržkone prispevalo k razkrinkanju marsikatere skrivnosti, ki obdaja življenje, šege in vero Inkov, ki so živeli v Andih in na zahodni obali Južne Amerike vse do prihoda španskih kolonizatorjev, ki so domorodcem prinesli krščanstvo, a so jih tudi v veliki meri iztrebili in jih oropali njihove kulture in življenjskih navad.
TOKIO - Japonska policija je v Tokiu aretirala neko varuško, ki je priznala umor osmih svojih novorojenčkov. Trupelca je skrila v zidni omari v otroških jaslih, kjer je bila zaposlena. Srhljivo zadevo je pri pospravljanju odkrila nova asistentka, ki je zamenjala 43-letno Jukiko Mikami. V omari svoje predhodnice je našla štiri črne plastične vreče, iz katerih je zaudarjalo, na eni pa listek:	»Pozneje bom
odnesla vse.« Na listku sta bila ime in telefonska številka. Zenska je telefonirala Mikamijevi, a je nato iz radovednosti odprla eno vreCo in v njej našla razpadajoče trupelce. Takoj je pokli-,cala policijo, ki je prišla
Odprli
tokijski
avtomobilski
salon
TOKIO - VCeraj so v Tokiu uradno odprli enega največjih avtomobilskih salonov na svetu, gotovo pa najvecjega na Daljnem vzhodu. V Tokiu razstavljajo najnovejše izdelke vse naj-veCje avtomobilske hiše, na sliki pa vidimo vozilo doslej neznane tovarne MGF.
v jasli še pred prihodom Mikamijeve, ki so jo pozneje aretirali.
Ženska je priznala osem detomorov, vendar policija vseeno meni, da je zadeva skrajno sumljiva. Mikamijeva je delala v otroških jaslih od leta 1989. Ker je poročena in je mati dveh otrok, preiskovalci sumijo, da vsi otroci niso bili njeni. Sumljivo je tudi to, da ni nihče opazil njenih nosečnosti, v tem Času pa je neznano kam izginil tudi njen soprog.
Ženo je ubil zaradi priimka
PEKING - Na Kitajskem so usmrtili nekega kitajskega delavca, ki je ubil svojo ženo, ker je na matičnem uradu novorojenemu sinu dala svoj dekliški priimek. Dnevnik prav-dnikov iz Shenzhena je obširno poročal o tem primeru, da bi ožigosal kitajsko tradicijo, po kateri je treba za vsako ceno nadaljevati družinski priimek. Ze od malega je Juan Hong občutila razočaranje svojih staršev, ki so si želeli potomca. Zato je sklenila, da si bo poiskala takšnega soproga, ki bi svojemu sinu dal priimek ženinovega očeta. Liu Gang se je zdel najprimernejši, saj je imel kar štiri brate, a se je zmotila.
Proces proti Asahari odložili za teden dni
TOKIO - Tokijsko sodišče je včeraj sklenilo za teden dni odložiti proces proti voditelju neobudi-stiCne sekte Vzvišena resnica Soki Asahari, ker se je odpovedal svojemu odvetniku Soji Jokojami-Zdaj bo moral imenovati novega odvetnika, v nasprotnem primeru bo uradnega branilca imenovalo kar sodišče.
Proces bi se moral začeti danes, sekta pa ga je skušala na vse načine odložiti. Tako so v nedeljo inscenirali prometno nesrečo, v katero je bil vpleten odvetnik Jokojama. Kljub njegovim poškodbam je sodišče sklenilo, da se mora odvetnik udeležiti procesa. Ker jim ni uspelo odložiti procesa, se je Asahara odpovedal odvetniku, s tem pa je pridobil teden dni. Odlog ni presenetila, saj je bila že izbira sedanjega odvetnika skrajno vprašljiva.
Na sliki (telefoto AP): Tomomasa Nagakanaa, eno od ključnih osebnosti sekte in osebnega zdravnika Soka Asahare, peljejo na zaslišanje.