(,010020° nSHE*^ _____»ta.—- PRII..wkSKI dnevnik Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 93 (10.005) TRST, četrtek, 20. aprila 1978 PRIMORSKI DNEVNIK )e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tis kanu »Doberdoba ^ y Govcu pri Gorenji TrebuSt, od 18. septembra 1944 dio l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ■ateri drugi indici, ki pa so labilni in jih je mogoče tol- inieijV . nekaterih poslopij v Ul. Gradoli, ki za časa ttatial "Gl'Ul)0 Presenečenje. Policija je namreč v zaprta injc nrnžin in dniBpfirn materiala (desno). p ■* M Potapljači gasilcev' pregledujejo zaledenelo jezero Duehcssa (ANSA) MJJE BILA NAPOVED UMORA PREDSEDNIKA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE LE DIVERZANTSKA AKCIJA? V zaledenelem jezeru niso našli Morovega trupla Vznemirljiva ugibanja o smislu sedmega sporočila Kljub neuspehu bodo nadaljevali s sistematičnim prečesavanjem masiva Duchessa in doline Salto - Pri akciji sodeluje nad tisoč ljudi - Govorice o prisotnosti brigadistov v okolici Rietija skUs KOKOSE (Rieli) — Diverzantska akeija? Lažno sporočilo? Poki ^‘rltve napetosti in razdvajanja demokratičnih sil? Vprašanja, takoj S tUi preiskovalci, stranke in javno mnenje zastavili v torek, IgfAJ** najdbi sedmega sporočila rdečih brigad, ki je naznanjalo umor P,, ., lem'S!a predsednika KD Alda Mora, so še vedno brez odgovora. *4iiia (Ura*1 nirzličnega iskanja je--------------- , a stv„>>■... —.. j * '-- mačiti na različne načine. Ob pomanjkanju gotovosti, pa se opri-meš vsake bilke. In sistematično prečesavanje doline Salto ter okoliških vzpetin je trenutno edina bilka, ki se je preiskovalci lahko oprimejo. Policija, karabinjerji, finančni stražniki in gasilci (vsega skupaj nad 1.000 mož) so začeli s pregledovanjem jezera Duchessa in o-koliškega območja že ob prvem svitu. S helikopterji, terenskimi vozili, čolni, peš in na smučeh so preiskali okrog 50 kvadratnih kilometrov, vendar zaman. Helikopterji so dejansko vzpostavili letalski most med jezerom in operativnim središčem, ki je ob izstopni postaji avtoceste Rim - L’Aquila. Že opoldne so karabinjerski miner-ci razstrelili debelo skorjo ledu, da v, stvarna ugotovitev le dejstvo, cl»ess°r0V®Ka tn>pla ni v j4-'*6™ Dude^ a' k' jc v bistvu strnjena le-k|i„/ kar pa seveda ne iz- liti !)e m'»žnosti, da je kje v oko-W'h ' V dolini Salto pod masivom prei„KSSa' Spričo negotovosti bodo ni|( j 0Va'ri, kot jc poudaril načel-v#nni'?ega tožilstva iz Rietija Gio-st„|p ta,,*io. ki je ozemeljsko pri-nj,.m ' “vneto nadaljevali z iska-dokie’r a,,k*er ne najdemo trupla ali ogiasj|.^se ne bodo teroristi znova .Ar, 1 Ki »nknlA.rnl« 4.. dokaj nek ki prekriva jezero Duchessa, da bi omogočili potapljaški ekipi gasilcev pregled dna. Izkazalo pa se je, da je jezero ena sama gmota ledu in je zato praktično nemogoče. da bi v zadnjih tednih potopili v njsm karkoli. Vzporedno s tem so oddelki karabinjerjev, gozdarskih čuvajev in finančnih stražnikov začelj s sistematičnim pregledovanjem okolice in doline Salto. S tem delom bodo nadaljevali tudi danes, ko bo posebna ekipa alpincev preiskala vso okolico jezera s tehniko, ki jo uporabljajo pri iskanju ljudi, ki jih pokopljejo valange in lavine. Iskanje bodo razširili tudi na dolino in bodo sistematično preiskali vse številne mlake in kale. ker naj bi možno, da bi napotki brigadistov netočni, oziroma, da naj bi morilci skrili nekje v bližini Morovo truplo, ko so ugotovili, da je jezero Duchessa praktično nedostopno. «Ne izključujemo nobene možnosti — je ob koncu večernega »vrha* preiskovalcev poudaril dr. Canzio — in iščemo tudi trgovine na Trgu Argentina. Kaže. da je telefonski sporočili prestregla policija, ki je prehitela novinarje, vendar — tako trdijo na kvesturi — o letaku ni bilo ne duha ne sluha. V Rimu se sicer širijo drugačne govorice, katerih verodostojnost pa je praktično nemogoče preveriti, (vt) morebitne pribočnike rdečih brigad, ki naj bj delovali na tem območju. Vsekakor pa nočemo tvegati in prekiniti preiskave.» Slika položaja ne bi bila popolna, če ne bi dodali še kopico obrobnih dogodkov, katerim pa — tako kaže — preiskovalci pripisujejo precejšnjo važnost. Med vsemi nepojasnjenimi okoliščinami gre najprej o-meniti atentat na Giuseppeja Ra-pettija, kmeta iz okolice Rietija, ki so ga neznanci v prejšnjih dneh ranili s strelom iz samokresa ali karabinke. K temu gre dodati še dejstvo, da naj bi pred nekaj dnevi mlado svetlolaso dekle v vasi Bor-gorese povpraševalo za pot do jezera Duchessa. Vesti preiskovalci niso ne potrdili ne demantirali, vendar vse kaže, da jo skrbno preverjajo. še najbolj pomembno pa naj bi bilo odkritje v umetnem jezercu pri kamnolomu nedaleč od avtoceste Rim-L’Aquila. Gasilci in policija, Ki so dopoldne osušili mlako, naj bi na dnu odkrili lističe, na katerih naj. bi nekdo s spretno roko she-matiziral zemljevid okolice vse do jezera na planoti Rascino. Molk preiskovalcev je v tem pogledu neprediren, zaradi česar je težko presojati o pomena, ki ga pripi sujejo najdbi. Poudariti pa gre vsekakor, da so preiskali jezerce na planoti Rascino, kjer je bil v spopadu s karabinjerji pred tremi leti ubit fašist Giancarlo Esposti. Končno kaže v tem okviru še omeniti, da so se nekaj dni po u-grabitvi Mora in pokolu njegovega spremstva pojavili napisi «Moro, ne bomo te izpustih* s podpisom! BR. Težko je reči, kolikšno težo' SJLrŠaSf^vSkS! Morda se v Italiji kdo že kandidira za novo desničarsko diktaturo vtis, da so se brigadisti, dasiravno RIM — Rdeče brigade mo-lčijo: I vrnili, pač pa bodo za njim zabri-dejansko so vsi zanikali tudi glaso- šali vsakršno sled. hoteli zvedeti za njuno mnenje o zadnjem, sedmem sporočilu brigadistov. Odv. Guiso pa je nato v razgovoru s časnikarji vsekakor potrdil svoje torkove izjave in sicer, da sta bivša voditelja rdečih brigadistov o-značila sedmo sporočilo za lažno. Pravnik je k temu pristavil še lastno oceno in sicer, da je sporočilo groba laž. «Vsakdo, tudi nedozorel otrok, bi to razumel. Rad bi pa vedel, kaj se skriva za vsem tem. Kdo spletkari za kulisami in kdo tako zlorablja ta letak. Rekli so celo, da je avtentičen...* Odvetnik je poudaril, da je prepričan, da je Moro še živ. Pristavil pa je, da časa za morebitna pogajanja ni bilo in da se je treba pripraviti na popuščanje, sicer bi bila pogajanja obsojena na neuspeh. Končno je še izjavil, da bi bil pripravljen sprejeti vlogo posrednika, ker «sem pripravljen na vse, da rešim človeku življenje, ne bi pa mignil s prstom. če bi morali rešiti KD.» Curcio označil kot lažno sedmo sporočilo BR TURIN — «Ker smo zaprti v kaznilnici in smo dejarisko odrezani od vsakdanjega dogajanja, nimamo namena izjaviti ničesar ali tolmačiti sporočil.* Tako sta v razgovoru z zagovornikom Gianninom Guisom poudarila Renato Curcio in Alberto Franceschini med pavzo procesa proti zgodovinskemu jedru rdečih brigad v Turinu. Terorista sta tako posredno odgovorila tistim, ki so iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiimiUMiiiiiiiiiimHimiiiiiiiiiia NIHANJE MED RAHLIMI NADAMI IN OBUPOM Nobenega dvoma med strankami o morilski strasti teroristov Zaccagnini (KD): Plemeniti pozivi brez odgovora - Pajetta (KPI): pojavili tudi v niso bili doma, so ob svojem povratku namreč v zaprta stanovanja (levo) kralko malo vdrla. Medtem se materiala (desno), ki so ga našli v skrivališčih rdečih brigadistov (Telefoto ANSA) le po naključju, Rietiju in okolici. A povrnimo se k sedmemu sporočilu, ki je bilo povod mrzlične preiskave pri jezeru Duchessa. Izvedenci notranjega ministrstva so včeraj podrobno preučili vse značilnosti letaka. Kaže, da ga ocenjujejo kot avtentičnega, dasi obstajajo še marsikateri pomisleki in dvomi, če pa je sporočilo res izvirno, je očitno, da so ga teroristi sestavili nanagloma. Zakaj? Število možnih odgovorov je praktično nešteto in jih ne kaže navajati. Karkoli se je pripetilo, pa s« brigadisti (seveda v primeru, da je sporočilo res njihovo) hoteli, da dramatična napoved Morove smrti sovpade s tridesetletnico demokrščanske zmage na volitvah 1948. leta z očitnim namenom, da zaostrijo napetost do skrajnosti. In če je bil to njihov cilj, bi le s težavo trdili, da ga niso dosegli. Ob koncu naj omenimo, da sta se včeraj dopoldne oglasila po telefonu neznanca, ki sta se izdajala za glasnika teroristične organizacije. V razgovore z uredniki listov »Messagge-ro» in «Paese Seri* sta sporočila, da sta originala letaka za vrati neke ve o novem sporočilu teroristične skupine. Preiskave na hribih nad Rietijem so brezuspešne. Verjetno bodo okoli jezera Duchessa iskali še danes, čeprav se zdi, da v njem ni ničesar. Tudi sledi, do katerih so preiskovalci prišli pri vdoru v teroristično zatočišče v Ulici Gradoli, ne vodijo zaenkrat nikamor. Morda bodo obrodile sadove, vendar v daljšem obdobju. Tako je včerajšnji dan potekel predvsem v vzdušju komentarjev in predvidevanj. Cossiga je v senatu dal razumeti, da je — po njegovem — sporočilo št. 7 rdečih brigad avtentično. Če to sprejmemo, potem jasno izhaja, da je šlo le za zavajanje oblasti na stranpota. Socialistični poslanec Doris Fortuna pa je mnenja, da je Moro verjetno umrl naravne smrti, ko je bil v ječi rdečih brigad. Tako naj bi se teroristi nenadoma znašli pred nepredvidenim dejstvom in naj bi morali na vrat na nos spremeniti svojo taktiko. Gotovo je, meni Fortuna, da v takem primeru Morovega trupla ne bodo '"""■'»■lin..........MIH.MIHI...■■•»•Ml.IHIIHIII.....mil........ PRVI DAN 9. KONGRESA KP ŠPANIJE mmister zm bo imel danes pogovore z oromikom vANCE V MOSKVI °sPrev0ri°Vltvi' da so vsi dosedanji ^•jšeitiu ,1. komikom prispevali k Ja g)e | razumevanju in k zbliževa-i totovj določenega števila argu-J> Ki’-e Vanče priznal, da obsta-^kat£ra e Pogajanj SALT odprta >la, klinKZ?,>*etena *n težka vprašanje, (j temu pa je izrazil prepri-h ^oskv- 0 vendarle njegov obisk ^Pfedet1 Pr*sPeval, da bj dosegli v . v pogajanjih, bil, * V; r°žltveeg Problemov strateške razo- SkS" Poleg ai!C® .v sv°j'P izjavah orne- VDrLfnamen sprožiti s sogovorciaPie sovjetskega in ku- vprašanje svetovnega je posredno potrdil, da rpav ). rr ameriške diplomacije. v 'Spoved pa razburja du-Ker sicpU^tetskih političnih krogih, *Post kažejo dokajšnjo priprav- 5aPj, t; dogovarjanje glede vpra- se striktno tičejo pogajanj SALT, vendar zelo odločno nasprotujejo vsakršnemu povezovanju med terni pogajanji in vprašanji, ki zadevajo druge celine in ki po mnenju Kremlja niso v ničemer povezane z vprašanji razoroževanja. Vsekakor ni naključje, če je prav sinoči agencija Tass v celoti objavila komentar, kj ga bo prinašala prihodnja številka «Novih časov* in ki zelo odločno zavrača očitke nekaterih zahodnih voditeljev — v prvi vrsti Carterja in britanskega zunanjega ministra Ovvena — o vmešavanju SZ in Kube v Afriki. Tass sicer o-menja samo Kubo, trdi pa, da ta država nima v Afriki nobenega drugega interesa, kot tega, da nudi in-ternacionalistično pomoč afriškim narodom v boju za njihovo nacionalno neodvisnost in družbeni napredek. Vsekakor naj bi se danes sestal politbiro KP SZ, ki bi moral zavzeti dokončno stališče tako Žlede pogovorov z Vanceom, kot tud j glede pogajanj SALT. (tm) VValdheim na Cipru NIKOZIJA - Generalni tajnik OZN Kurt VValdheim je včeraj opravil kratek obisk na Cipru, kjer je izročil predsedniku Kiprianuju besedilo turških predlogov glede reševanja problema otoka. Pred odhodom se je VValdheim sestal tudi z voditeljem turško - ciprske skupnosti Raufom Denktašem, ki je malo pozneje neki tiskovni agenciji izjavil, da je grška stran zavrnila turške predloge. Španski komunisti v prvih vrstah boja za demokratizacijo države Poročilo S. Carrilla: «Nismo se odrekli leninizmu» V' Nasprotovanje vstopu Španije v atlantski pakt (Poseben dopis) MADRID — «Za demokratični socializem* jc geslo devetega kongresa Komunistične partije Španije, ki se je včeraj začel v Madridu. Delegati, ki imajo za seboj trimesečno razpravo vsega članstva o predlaganih kongresnih tezah in novem statutu, se bodo prihodnje dni izrekli za ali proti spremembam, ki jih vsebujejo o-menjeni dokumenti. Toda morda niti ni najpomembnejše, s kakšnimi besedami bodo zapisali španski komunisti svoje cilje, najpomembnejše je najbrž to, da se je španska komunistična partija v zadnjem letu vživela v novo politično ozračje, ki je nastalo po padcu frankizma. Komunisti so stopili iz katakomb ilegale in postali odločni borci z demokratizacijo vse družbe in dejstvo, da je Španija tako hitro in odločno o bračunala z obdobjem mračnjaštva, je v precejšnji meri tudi sad prizadevanj komunistov. Santiago Carrillo, ki je v imenu centralnega komiteja svoje partije prebral uvodni referat na kongresu, je bil deležen viharnega odobravanja. ko je rekel: «Danes je Komunistična partija Španije v prvih vrstah boja za demokratizacijo. Toda, če smo v resnici privrženi demokratični preobrazbi, potem se mo- Santiagu Carrillo ramo tudi sami demokratizirati. Z drugimi besedami partija mora delovati drugače, kot pa je v času globoke ilegale, ko je bila to tajna in močno zaprta politična organizacija. Toda še' zmeraj je Komunistična partija Španije razredna, delavska partija — je rekel Carrillo — njena vrednost ni v tem, kar se o njej govori, temveč to, kar dejansko ona tudi stori. Svoj boj za demokratični socializem opredeljujejo španski komunisti glede na razmere v lastni družbi in če kdo pravi, da se zaradi takšnega stališča odrekamo leninizmu, je rekel Carrillo v svojem uvodnem referatu, potem moram povedati, da smo mi bliže leninizmu kot pa oni, ki nenehno ponavljajo preživete stare fraze.* V celoti je bil Carrillov dve uri trajajoči referat usmerjen predvsem k notranjim španskim zadevam. O zunanji politiki je malo govoril, razen to, da Komunistična partija Španije nasprotuje vstopu svoje dežele v atlantski pakt. Sploh pa so po bc; sedali Carrilla danes vojaški bloki predvsem zelo drage zadeve, ki v bistvu nimajo vojaške upravičenosti, ampak so inštrument za prevlado te ali one velesile. Španski komunisti pa se zavzemajo za neblokovsko zunanjo politiko in za čim širše sodelovanje. Po uvodnem referatu se je popoldne že začela razprava, ki utegne trajati pozno v noč, nadaljevala pa se bo danes. Prihodnje dni bodo delegati tudi razpravljali o komisijah, v nedeljo pa bu deveti kongres Komunistične partije Španije verjetno končal z delom. LUDVIK ŠKOBERNE Tudi, Luciana Custellina (PdUP) meni. da je «sedmo sporočilo* resnično, čeprav naj bi teroristi nalašč lagali glede kraja, kjer naj bi se nahajalo Morovo truplo, verjetno z namenom, da pripravijo javnosti še bolj dramatično in senzacionalno presenečenje. Položaj pa jc brezupen po mnenju republikancev, ki so pesimisti do skrajnosti. Po njihovem mnenju se rdeče brigade pripravljajo na še hujši in ostrejši nastop, državne oblasti pa se morajo nanj že sedaj pripraviti .da jih ne bodo presenetili. «Voce repubblicana* s tem v zvezi polemizira s sodniki in preiskovalci, katere obtožuje, da »o takoj seznanili javnost z odkritjem zatočišča rdečih brigad v Ulici Gradoli. Tudi časnikarje so republikanci okrcali, češ da so «sitni». Na sedežu socialistične stranke, v Ulici del Corso, pa so prepričani, da so teroristi v težavah, posebno še. odkar so jih ostali skrajneži pustili na cedilu. Od tod dejstvo, da niso demantirali «sedmega sporočila* in da se niso oglasili v drugih mestih. Komunisti so, kot znano, prekinili sejo centralnega komiteja in takoj pristopili k operativnim skletrom. Tako bodo prihodnji teden, od 22. do 25. aprila razvili široko mobilizacijo članstva. V Rimu bodo ostali samo Na-politano, Bufalini in Chiaromonte, vsi ostali pa bodo spregovorili na množičnih zborovanjih. Berlinguer bo v Firencah zaključil kongres komunistične mladine, Alessandro Natta bo v Furlaniji - Julijski krajini, Macaluso v Neaplju, Cossulta v Lombardiji. Reichlin v Apuliji. Glede avtentičnosti sporočila rdečih brigad se komunisti nis0 izrekli, vendar poudarjajo, da nimajo utvar kar zadeva morilsko strast teroristov. Gian Carlo Pajetta je za «Rinascito» napisal komentar, v katerem poudarja, da Italija doživlja «skrajno nevarne trenutke*, ko se morda pripravlja diktatura, za katero «se je kdo morda že kandidiral*. Poleg rdečili brigad delujejo v Italiji še druge manjše skupinice in gibanja. ki se zavzemajo za oborožene spopade. Ti, skupaj z drugimi sloji, ki se zavzemajo za nevtralno čakanje, pa dejansko utirajo pota desničarskim pustolovščinam, podobnim Čilu. Socialdemokrati se bojijo, da se bodo Italijani privadili na terorizem ta. ko. kot so se privadili domala na vse. Zavedati pa se je treba, da bo bitka proti teroristom dolga in da bi vsaka pasivnost bila lahko usodna. Vsekakor pa je epicenter dogajanja v sedežu KD na Trgu del Gesu. Tja prihajajo sveže vesti naravnost iz Vi-minala in rimske kvesture. Med de-mokrščanskirhj voditelji vzdušje niha od skrajnega pesimizma do rahlega u-panja. Zaccagnini je proti večeru razdelil izjavo, v kateri daje razumeti, da se zadnja nit upanja še ni pretrgala, čeprav je komaj vidna. «Mnogim in plemenitim pozivom, ki so nas podpirali v trmastem upanju, niso - prejeli odgovora. Rdeče brigade s*#' R29S» novega načrta področii, namenjenih 1!_1 _1 *_ o.Jninm Moori ml Hi ljudskim gradnjam Načrt naj hi omogočil v prihodnjih 10 letih iz gradnjo 8 000 stanovanj, ki naj bi jih zgradili IACP, zadruge, gradbena podjetja in posamezniki v Starem mestu, pri Elizejskih poljanah, pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu, v Naselju sv. Sergija, na Kolonkovcu in tudi na Opčinah. V razpravo so posegli svetovalci vseh skupin, odbor je pa sprejel amandmaja predstavnika SSk Dolharja, ki je predlagal strogo omejitev področij na Opčinah in na Kolonkovcu ter prednost zadrugam Op°neev pri gradnji ljudskih stanovanj. Ni pa sprejel predlogov komunista Coste, ki je najprej obsodil dologoletno zavlačevanje ob činskega odbora, ki prisili stranke, da odobrijo vodila za izdelavo na črta 20 dni pred razpustom sveta, brez zadostne poglobitve in posvetovanja z neposredno prizadetim prebivalstvom. Resolucijo so nato odobrili soglasno, kot tud* dokument • krajevnih upravah, o katerem bo- ški jezik na filozofski fakulteti v Zadru. Daniš se bodo gostje poklonili siromlnu žrtev Rižarne, zvečer ob 20 JO pa bo v Dijaškem domu »Srečko Kosovel* prijateljsko sreča nje s kulturnim sporedom, ki bo ob segal prikaz italijanske književnosti. JUTRI V BURLU GAROFOLU Okrogla ms/a o problemih zdravstva dojenčkov Jutri se bo v otroški bolnišnici Burlo Garofolo v Trstu na pobudo prof. Sergia Mordia s tržaške uni verze pričelo tridnevno vsedržavno srečanje, na katerem bodo docenti italijanskih univerz razpravljali «Preprostih metodah za nadzorstvo nad psihomotoričnim razvojem otro ka v prvih štirih mesecih življenja*. Okrogle mize, ki bo za zaprtimi vrati, se bodo udeležili poleg tržaških univerzitetnih profesorjev posvetovalnic priča dejstvo, da je včerajšnji celodnevni razpravi sledilo veliko število žena, ki so z zanimanjem sledile delu skupščine, saj so pri reševanju teh vprašanj neposredno zainteresirane. V razpravo je poseglo enajst svetovalcev, ki so vsak iz svojega političnega prepričanja ocenil; enoten zakonski osnutek. Prvi je spregovoril svetovalec Štoka (SSk), ki je dejal, da so v njegovem zakonskem osnutku upoštevana tudi vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in z zadovoljstvom ugotovil, da se ta vprašanja upoštevajo tudi v enotnem zakonskem osnutku. Kot stranka manjšine smo pripravljeni sprejet' nekatere kompromise, je nadaljeval Štoka, ne pa spremeniti naših načel. Za njim je govoril Fratini (KD), ki je nastal s sprejetjem zakona o solavu v parlamentu. Tudi liberalec Trauner je obsod i anahronistično in nazadnjaško stališče KD do teh vprašanj. O spolni vzgoji in o vlogi .žalske in družine v sedanji družbi je govorila Puppinijeva (MF), medtem ko je P. S. Bertoli (PRI) dejal, da je tčbba pri reševanju teh preble-' mov upoštevati državni zakon. Isto je poudaril Lonza (PSDI), ki se je še zaustavil prj vprašanjih upravljanja in finansiranja. Socialist Erma-no je govoril o načrtovanju rojstev in poudaril, da bodo družinske posvetovalnice odločilno pripomogle k rešitvi tega problema. Komunist Bergomas je KD očital, da ne more vsiliti svoje ideologije, ampak mora upoštevati sedanje politično stanje. Zadnji je govoril Vigini (KD), ki je orisal enotni zakonski osnutek. Razprava se je zaključila s posegi poročevalcev Zanfagninija (PSI) in Persella (KD) ter odbornika Romana, kj so v glavnem odgovorili na številna vprašanja, ki so izšla iz razprave. nemu centru za teoretsko fiziko pri Miramaru bo deželna uprava nakazala 3,5 milijarde za razširitev sedanjih prostorov, 600 milijonov bo prejel Konzorcij za znanstvene in tehnološke raziskave iz Trsta, 700 milijonov pa bo dežela nakazala za nove gradnje v okviru uni-\erzitetnih struktur v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Od sobote na sejmu cvetlična razstava Pojutrišnjem, v soboto, ob 10. uri bodo na razstavišču pri Monte-belu odprli razstavo cvetja in o-krasnih rastlin «Florshow». Točno po desetih letih sj bomo torej lahko ponovno ogledali cvetlično razstavo v našem mestu, kar bo prav gotovo privabilo mnogo obiskovalcev tudi iz bližnjih pokrajin in dežel ter iz sosednih držav. Razstava bo zavzela okrog lO.OOO kvadratnih metrov površine, kar že nakazuje na njeno izčrpnost'1 ih privlačnost. Najavljene so tudi številne »novosti*, med katerimi naj na primer omenimo prikaz svojstvenega načina cepljenja rastlin, ki ga bodo prikazali strokovnjaki neapeljske občinske uprave. Okrasne rastline in cvetje bodo obiskovalci lahko tudi kupovali kar na razstavi, saj bodo razstavljavci svoje »gredice* sproti obnavljali. «Florshow» bo trajal do vključno 1. maja. skem delu Hala Calvina in s katerim je imela doslej takšen u-speh, kakršnega si spočetka še zdaleč ni nadejala. Po več kot sto dosedanjih uprizoritvah v raznih krajih naše dežele ter vse države ter celo na Dunaju, je pred nedavnim dekretiral njen uspeh izredno obiskan nastop v gledališču «Argenti-na» v Rimu. Uspešni pohod skupine po raznih odrih v Italiji in sosednjih državah pa še ni prešel v zaključno fazo, pramjo člani skupine. Čaka jih še veliko nastopov. Med vsemi temi (tako opravljenimi kot programiranimi) pa moramo posebej omeniti dva nastopa v gledališču «France Prešeren» v Boljuncu za slovenske ter italijanske srednješolce in osnovnošolce. Prvi nastop je bil včeraj, drugi bo danes dopoldne. O predstavi, ki na privlačen in izviren, dokaj preprost pa vendar poglobljen način obravnava probleme proletarske družine v sodobni kon-zumistični družbi ter odnos med človekom in mestom ter človekom in tovarno, bomo še poročali. Zaenkrat pa velja omeniti predvsem pristop gledališke skupine »La Contra-da» do posredovanja te problematike mladim ljudem, to je pristop, ki ponuja sodelovanje mlademu gledalcu. Le ta se že med predstavo samo čuti nekako vključen v dogajanje na odru, na koncu pa igralci sami sprožijo razgovor, o vprašanjih. ki jih je predstava odprla, ali pa delno nanje odgovorila na določen način. Včerajšnja uprizoritev je bila, kot rečeno, namenjena tudi slovenskim dijakom iz dolinske občine, žal pa ni bila njihova udeležba najboljša. Včeraj se je sestal na Opčinah odbor zveze partizanov. Po proučitvi izredno težkega političnega položaja, v katerem se nahaja vsa italijanska družba, in po sprejetju nekaterih pobud, ki so danes potrebne za okripitev enotnosti vsega demokratičnega in naprednega gibanja, so se pogovorili o pripravah na razstavo pisem in dokumentov iz koncentracijskih taborišč in iz ujetništva tNikoli več*, ki bo od 21. do 30. t.m. čas razstave sovpada s proslavljanjem 25. in 27. aprila, zato vabijo vse bivše partizane in aktiviste ter -se demokratično prebivalstvo, da se udeleži njenega odprtja, ki bo v petek, 21. aprila ob 20. uri. Po uvodnih besedah predstavnikov VZPI - ANP1 bodo recitatorji brali pisma na smrt obsojenih, domači moški pevski zbor pa bo zapel nekaj partizanskih pesmi. Tudi ta pobuda pomeni enoten odgovor napadu republiški demokraciji. • V cerkvi sv. Antona Tavmaturga bo danes na pobudo vodstva in članov KD ob 18. uri maša za predsednika KD Alda Mora. • Drevi ob 20.30 bodo v Nemškem inštitutu predvajali film »Amfitrion*, 1935. Film , ki bo v nemškem jeziku, predstavlja briljantno glasbeno parodijo z.godbe junaka grške mitologije. Še teden dni časa za prijavo na natečaj «lrst v cvctju» KPI kritizira deželno vlado Bouqueta in Mottonija tudi univerzitetni profesorji iz Rima, Turina Parme, Milana, Firenc in Pize, torej profesorji, ki poučujejo na pediatričnih fakultetah. Uvodno poročilo o nevropsihiatričnih problemih bo Isl prof. Bollea z rimske univerze, o problemih zdravstva dojenčkov pa bo govoril prof. Nordio. Srečanje, ki poteka pod pokroviteljstvom ministrstva za zdravstvo, ima namen odkriti sredstva, s katerimi bi lahko čimprej spoznali motnje psihomotoričnega razvoja dojenčkov in pravočasno ukrepali. V soboto na pomorski postaji 17. vsedržavni kongres Združenja krvodajalcev V soboto ob 9.30 se bo na tržaški pomorski postaji na Nabrežju Mandracchio pričel štiridnev-.i 17. vsedržavni kongres Združenja krvo dajalcev. Vsedržavno Združenje krvodajalcev C'TDAS, kamor spada tudi tržaško združenje ADS, združuje 15U.OOO krvodajalcev. Razlikuje st, od drugih podobnih združenj predvsem po tem, da ne nudi krvne plazme zasebnim klinikam, ampak direktno javnim bolnišnicam. Na kongresu bo imel glavno be sedo vsedržavni predsednik zdru zenja Sergio Rosa, ki bo uzodotna izrazil tudi nekaj misli glede zdravstvene reforme, Razpravljali bodo tudi o vsedržavnem zakonu, ki je v pripravi. Člani svetovalske skupine KPI v deželni skupščini so na posebnem sestanku pregledali delovanje deželnih organov v teh zadnjih mesecih pred zaključkom tretje mandatne dohe. V tej zvezi je skupina izdala poročilo, v katerem naglaša «težko odgovornost krščanske demokracije in večine, ki podpira deželni odbor*, ki vztrajno odklanjata zahteve in predloge delavcev, ljudskih množic in širokega enotnega gibanja okrog najbolj perečih problemov, ki pretresajo deželno stvarnost. Tako je KD odklonila predlog svetovalskih skupin KPI in PSI, da bi v skupščini razpravljali o urbanističnem načrtu in o deželnem razvojnem načrtu dveh bistvenih elementov za preporod naših krajev. KD nasprotno nadaljuje s svojo politiko področnih in nevezanih posegov — pravi nadalje poročilo — ki zadevajo brez vsakega okvirnega načrta zdaj obnovo po potresu, zdaj industrijo, zdaj kmetijstvo, social ne storitve, šolstvo in kulturo. Deželna nakazila za znanstvene dejavnosti Spet molotovke Včeraj popoldne je šestdesetletna Maria Rolin našla v Ul. Nordio 12, kjer tudi prebiva, najlonsko torbo s štirimi molotovkami. Zažigalne steklenice so bile pripravljene za u-porabo, saj so imele vtaknjene proti-vetrovne vžigalice. Torba je bila pri vratih, ki peljejo na notranje dvorišče Ženska je znala še povedati, da je v hiši večkrat opazila neznane in sumljive mlade ljudi. Dežela Furlanija-Julijska krajina bo v kratkem s posebnim zakon sklm posegom nakazala 4,8 milijarde lir za razvoj raziskovalnih in znanstvenih dejavnosti. Mednarod Prirediteljem natečaja «Trst v cvetju*, ki ima namen olepšati naše mesto, že prihajajo prijavnice v velikem številu. Pobuda je naletela pri vseh tržaških trgovcih na ugoden odziv in že sedaj skrbijo, da bi čim lepše opremili svoje izložbe Čas za prijavo pa je le še do 25. tega meseca. Interesenti lahko dvignejo prijavnice na uradih tržaške letoviščarske in turistične ustanove ter v trgovinah »Consorzio agrario* v Ul. Filzi 15 in Ul. Flavia 12. Izložbe, ki bodo okrašene od 1. do 15. maja, bo obiskala posebna žirija in nagradila najboljše. HlUAllllllHinilllllllllllllltlllllllllllllinillllllllllllllinitllMIIIIIIIIiniHItllllllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIIItHIIMIHIIIIIH KAŽE, DA JE SLUŽILO ROPARJEM V ZAPUŠČENI HIŠI IN V MORJU ODKRILI OROŽJE S STRELIVOM V morju najdena puška s prerezano cevjo V morju pred pokrito tržnico, nasproti pomolu Fratellj Bandiera, v globini deset metrov, so včeraj našli lovsko puško s prerezano cevjo, ki je verjetno služila mladeničem, ki so prejšnji teden oropali kurirja trgovine Smolars. To naj bi potrjevalo dejstvo, da puški manjka kopito, ki so ga našli P° repu. Policijo je telefonsko obvestil neznanec, ki je povedal, da je v nočnih u-rah na dan ropa opazil tam okoli dokaj nenavadno in sumljivo gibanje. Osebje letečega oddelka tržaške kvesture in preiskovalnega urada PD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA prireja v sodelovanju s ŠOLO GLASBENE MATICE V TRSTU KONCERT mladinskega zbora Trnovo pri Ljubljani Zborovodja MAJDA HAUPTMAN Koncert bo v SOBOTO, 22. APRILA, ob 20.30. v gledališču v Boljuncu. je včeraj preiskalo tudi vrsto zapu ščenih hiš v mestnem središču in okolici. Tako so v Ul. Costalunga 5/7 odkrili orožje in strelivo. Sumijo, da je tudi to pripadalo mladim roparjem. Poleg karabinke znamke be retta kal. 22 z daljnogledom, noža streliva za pištolo in puško, so na šli še nekaj parov rokavic, odrezek za zavarovanje in plačano takso za motor z registrsko tablico TS 45802 ter še nekaj orodja. • Tržaška občina sporoča, da bo drevi ob 23. uri zaprt predor pri Monte-bellu tako za pešce kot avtomobiliste zaradi rednih popravil prezračevalnih naprav. Predor bodo ponovno odprli jutri zjutraj ob 5. uri. • Vodstvo konzorcija za prevoze l ACT) sporoča, da bodo z današnjim dnem podaljšali tudi večerne vožnje avtobusa proge številka 4 do Ville Carsie. Razna obvestila Prosvetno društvo »Kraški dom* z Repentabra s sodelovanjem občinske uprave prireja srečanje s kulturno skupino »Pobratenje* iz Tržiča na Gorenjskem pod geslom SREČUJMO IN SPOZNAVAJMO SE Srečanje bo v soboto, 22. aprila, in v nedeljo, 23. aprila. Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče gostuje danes, 20. t.m., in jutri, 21. t.m., ob 19.30 v Mariboru s predstavo O. Župančiča »Veronika Deseniška*. AVDITORIJ Revija »Invito al teatro*: II. predstava. Danes, 20. t.m., ob 20.30 bo Mario Maranzana predstavil «Quasi un uomo* Gabriela Cacho Milleta. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. ROSSETTI Danes, 20. t.m., ob 20.30 (konec ob 23.30) »La broeca rotta* Heinricha von Kleista. Režija: Giorgio Press-burgher. Predstava v abonmaju: kupon št. 7. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ALEKSEJ ARBUZOV IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod MILE KLOPČIČ Scena in kostumi EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija JANEZ MEJAČ Asistent režije BORIS KOBAL Režija MARIO URŠIČ V soboto, 22. t.m., ob 20.30 — abonma red F — sindikalni. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 20. aprila BOŽIDAR Sonce vzide ob 5.11 in zatone ob 18.57 — Dolžina dneva 13.46 — Luna vzide ob 16.02 in zatone ob 3.48. Jutri, PETEK, 20. aprila SIMEON Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13,7 stopinje, najnižja 6.3, ob 13. uri 13,7 stopinje, zračni tlak 1014 mb rahlo pada, vlaga 60-odstotna, nebo skoraj jasno, veter zahodnik 8 km na uro, morje skoraj mimo. temperatura morja 10,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 19. aprila 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 14 oseb. RODILI So SE: Antonio Sferco, Daniel Fratnik, Alessandra Pisetta, Erik Žerjal, Eleonora Pennino, Daniele D’Arienzo. UMRLI SO: 81-letna Enrica Gode nigo, 79-letni Luigi Tarlao, 76-letn Salvatore Macchitelli, 75-letni Giovan ni Poldrugovaz, 75-letni Albert Vre mec, 63-letni Vladimiro Furlanich, 66 letna Giovanna Rocchi por. Marsche 22-letna Rossana Gentilin, 73-letni Li no Zanelli, 58-letna Maria Kalin vd Ogrizek, 74-letna Maria Urbani, 93-let na Caterina Martincich vd. Coslovi 83-letna Antonia Tantin vd. Sancin 67-letna Norma Misdaris vd. Medved DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezla 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se-sl jan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Združenje staršev slovenske sole v Križu vabi na predavanje fotografa Marja Magajne o potovanju po Irski. Predavanje b0 ob spremljavi diapozitivov v prostorih osnovne šole Albert Sirk, danes, 20. t.m., ob 20.30. Vljudno vabljeni! Na ŽELEZNIŠKI POSTAJI je odprta RAZSTAVA OB STOLETNICI PRVE TRŽAŠKE POSTAJE od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. GLASBENA MATICA - TRST 1977-78 Sezona Deveti abonmajski koncert Jutri, 21. aprila 1978, ob 20-$ v Kulturnem domu PEVSKI ZBOR «JOŽA VLAHOVIČ* iz Zagreba J Dirigent: EMIL COSSETTO Rezervacije in prodaja vstopnic® j ja to pisarni Glasbene matice, Ul- * Manna 29, tel. 418-605 in en« uro pred pričetkom koncerta P11 blagajni Kulturnega doma. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Revija otroških in mladinskih zborov NAŠA POMLAD V nedeljo, 23. aprila 1978, ob V’ uri v Kulturnem domu v Trsi8' Predprodaja vstopnic od dan*5 dalje na sedežu SPZ v Trste- J ^ Ul. sv. Frančiška 20, od 9. do I' ! v in od 16. do 19. ure, (v sobot® ta sam0 zjutraj) ter v nedeljo d*!! nj uro pred pričetkom predstave Prl blagajni Kulturnega doma. VABLJENI! Kino Ariston Danes zaprto. Mignon 16.00—22.15 «Generazione teus. Julie Christie. Barvni stvenofantastični film. Nazionale 17.00 «Per chi suon* inf campana*. Gary Cooper in Bergman. Barvni film. " * Grattacielo 17.00—22.10 «Incontri tj vicinati del terzo tipo*. R>c™ Dreyfuss, Teri Garr. Excelsior 16.00 «La febbre del ss s sera*. John Travolta. Glasbo k , P mu izvajajo »Bee Gees*. PreP\J b dan mladini pod 14. letom. B8t' film. Fenicc 16.30 «Scherzi da prete*. 0 Toffolo, Pippo Franco. Prepoj mladini pod 14. letom. Barvni Eden 17.00 «11 professionista*. ^ J Cobum, Michael Sarrazin. Baf' č film. a r Ritz 17.00-22.15 »Ecce bombo*. r BiH Moretti, Fabio Traversa. - i film. , 1 Cristalln 16.30 «Squadra d’assalto I tirapina*. - Jean Michael Vincell(i Filodrammatico 16.00—22.00 «L'insa*j| j bile*. Prepovedan mladini P®d ! letom. Barvni film. Aurora 16.15 «La mazzetta*. Manfredi, U. Tognazzi. Barvni ! Capitol 15.30-22.00 «In una notte I na di pioggia*. Giancarlo G'8”1 I/ s Moderno 16.30 «11 prete sposato*. 'jj do Buzzanca. Prepovedan ril8 pod 14. letom. Barvni film. ! Ideale 16.00 «Super Kong*. Frank # lor m Gllda McDonald. Barvni >-j Vittorio Venelo 16.15 »Una finestr« delo*. Barvni film. j Astra 16.30 »La parola di un legge e legge*. Lee Van Radio 16.00 «Gola profonda*. Lovelace. Prepovedan mladini 18. letom, barvni film. Volta 16.00 «Paperino e Co 'n ^ canza*. Barvna Walt Disneyeva bavna risanka. -1 S P D T prireja danes, 20. aprila, PREDVAJANJE DIAPOZITIVOV Z GORSKO TEMATIKO ki so jih posneli člani SP*®/ Obenem bodo tudi nagradili s minsko kolajno vse tiste, ki sodelovali pri izvedbi 12. I Družabnost bo v Gregor- v Gregorčič* dvorani v Trstu (Ul. sv. Fra” ška 20) ob 20.30. S P D T prireja v torek. 25. aprila, AVTOBUSNI IZLET V ISTRO z ogledom Buzeta, Motovuj* Grožnjana, Pazina in -/.name111 ga Pazinskega polotoka. Vpisovanje je na sedežu ZS^ (Ul. sv. Frančiška 20) d8" ob uradnih urah. Razstave V SPD Tabor Opčine, sekcija 'pjt Opčine in VZPI ANPI Trst v/ji svetnem domu na Opčinah od 30. aprila 1978 «NIKOLI VEC*. r8 tlf -.ocefj cijskih taborišč in ujetništva. va pisem in dokumentov iz konc bo jutri, 21. t.m., ob 20. uri. jejo recitatorji in MPZ Tabor. V soboto, 22. aprila, ob 18. v umetnostni galeriji Tavolozza “jf na Trgu Puecher 3 (bivši Trg ni), otvoritev razstave risb Alda.aj|) barja. Razstavo, ki se bo zakU: j|. 2. maja, si bo mogoče ogledati 00 f do 13. ure in od 17. do 20. ufe gl delavnikih ter od 10. do 13. ure praznikih. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU obvešča vse člane, da bo REDNI LETNI OBČNI ZBOR v soboto, 22. aprila, ob 20.3® prvem sklicanju in ob 21. urt ^ drugem sklicanju v društvi prostorih na Kontovelu. S SEJE DEŽELNEGA TAJNIŠTVA SSk brezkompromisna obsodba NASILJA IN TERORIZMA ^°tfovoljslvo nad dejstvom, da je deželna skupščina *Prejela Štokov amandma o zaščiti etničnih, kulturnih (lrugih aspektov Slovencev v okviru gorskih skupnosti l'ortfe'tl° ^jništvo Slovenske skup-jatnJ* 1®' aprila letos zasedalo v I te«ih:" >n razpravljalo o važnih pe- :V H ^ n° Prot>*emih. Poseben poudarek 1 nim h10 ^jaištvo SSk dalo tragič-Uko ki so zajeli italijan- -- štvo -S tem v zvezi ->e tejni' tem ■ 10 tiskovno [Kjročilo, v kate- Vai drugim rečeno, da je šelt P?dučnega nasilja dosegel vi-Pasivn* Je z '‘RO tPiniotjrn rt I Poddr.cl,n° tajništvo z zadovoljstvom Kili Pkupsij'0 dejstvo, da je deželna « Ca SsiA3 ^vojila predlog svetoval-® J Pia. o- ®toke in izglasovala amand-u|Par’odnPravi' da mora biti slovenska » Pih s a s.kupnost, ki živi v posamez-l/Kju s.k',h skupnostih, zaščitena v 9sPektih kulturnih in drugih J*ova|j -.Za amandma SSk so gla-T»f tV- ,VS1' razen MSI. ''51 bistvi’1'!, tajništvo pa je obžalovalo 1 l!? dah’ • n*so vladne stranke šle J rSl j,”eJh sprejele amandma SSk, ujj| *akonif ki so predvidevali u-l%| skih SLey slovenskega jezika v gor- skupnost. Pri oddaji bosta sodelovala deželni tajnik SSk dr. Drago Štoka ter član deželnega tajništva Damjan Paulin. Poslušalcem bosta spregovorila o narodnostnem, gospodarskem in socialnem programu SSk v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Jutri zborovanje o mladinski brezposelnosti Združenje brezposelne mladine CGIL. CISL, UIL bo jutri, 21. t.m., priredilo ob 17, uri na Trgu Papa Giovanni XXIII. javno zborovanje, na katerem bodo obravnavali številna vprašanja, ki se nanašajo na problem brezposelnosti, kot uveljavljanje zakona 285 s strani javnih u-prav, natečaji, odnosi med uradom za delo in deželo. Pri tem zveza poudarja, da je vedno na razpolago za morebitne informacije o možnostih konkretne zaposlitve v naši deželi. Rešeno vprašanje lipe v Maekoljah Na javnem sestanku v Maekoljah so vaščani soglasno odločili, da lipa sredi vasi za letos ostane, drugo leto pa bodo vsadili novo. Nad 300 let staro drevo, ki predstavlja že nekako muzejsko vaško zanimivost, so Mačkoljani posebno vzljubili. Zato so se tudi množično vključili v obravnavo tega problema za čim boljšo rešitev. Drevo je namreč načeto od gnilobe in hroščev in s preostalima vejama predstavlja resno nevarnost za mimoidoče. Kot smo že poročali, sta izvedenca potrdila nevarnost te lipe, zato pa so se tudi prisotni občinski upravitelji in vaščani na sestanku odločili, da drevo obsekajo v primerni višini, da ne bo predstavljalo nevarnosti, nakar naj se natančno pregleda sta nje podzemlja in, da se spomladi, to je ob primernem času, vsadi nova lipa po odstranitvi stare. Tako se j-■ zaključila nekakšna majhna vaška afera o tem drevesu, ki pa je dokazala, da se z dobro voljo in z demokratičnim posvetovanjem lahko doseže marsikatera ugodno rešitev. (vi) ODBOR MAJENCE IZ DOLINE vabi vse Dolinčanke in Dolinčane, da se udeležijo IZREDNE SEJE ki bo jutri, 21. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih dvorane Valentin Vodnik. IIIIIIUIIIIimilHIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIItltlllllllllllllllHimitlllfltlUIIIIIIIIIIUIIIIIIIIMIIIIIItlllllttllllllllllllllllll V SOBOTO V GLEDALIŠČU «F. PREŠEREN* Mladinski zbor iz Trnovega z veselo pesmijo med nami Gostovanje prireja boljunsko prosvetno društvo v sodelovanju z Glasbeno matico cMalokje bi mogli najti podoben zbor, ki bi mogel biti njemu enakovreden, ne morda toliko po glasovih, kot predvsem po dovršeni tehniki in interpretaciji, ki meji v nekaterih izvedbah že na virtuoznost.» Tako je pisalo v našem dnevniku pred dvanajstimi leti, ko ie Mladinski pevski zbor Trnovo iz Ljubljane gostoval v Trstu. Od takrat se je kakovostna raven zbora še dvignila, saj je zbor v svoji zgodovini (ustanovljen je bil leta 1932) dobil toliko laskavih priznanj in nagrad, da je pregled nad njimi že težaven. Nastopil je v tujini in po vsej Jugos'aviji, ob petnajstletnici svojega obstoja 1977. leta na je dobil še posebno priznanje, bronasto plaketo OF slovenskega naroda. Zbor sestavlja okrog šestdeset mladih pevcev, ki redno nastopajo na najrazličnejših proslavah: Zbor se udeležuje pevskih revij ter mladinskih pevskih festivalov, kjer mu, kot že rečeno, priznavajo visoko raven mladinskega petja. Franc Kimovec - Žiga je ob petnajstletnici zborovega obstoja zapisal, da je petje govorica srca, je najintimnejša vez med ljudmi v trpljenju in radosti, v boju in miru, še vosebej, če prihaja iž mladih src. Pevke in pevci mladinskega pevskega zbora trnovske šole so dosegli ne samo visoko pevsko kulturo, temveč so se tudi človeško obogatili z iskre nimi doživetji socialističnega humanizma. S tako vizitko se bo ta zbor pred stavil tudi našim ljudem. V sobo to, 22. tega meseca, bo zbor ob 20.30 nastopil v gledališču ^France Prešeren» v Boljuncu. Gostovanje je na pobudo ptosvetnega društva «F. Prešeren:: iz Bolivnca in v sodelovanju s šolo Glasbene matice iz Trsta. Obeta se nam torej prav gotovo lep večer, saj bo ",,M"............. Ij^OTNEGA OBČNEGA ZBOBA NA PROSEKU Novi upravni odbor Društvene gostilne ^0|,iček v rezervni sklad in za popravilo prostorov 41 Hotnostih, kar bi z velikim žari bistvi * sPrejelo predvsem prebili Sa’ Brd „1aškega in goriškega Kra-,| Hrti' °er|eške Slovenije in Kanal '\ Jerici '?e,.to je področja, kjer Slo-Kfr Rtrn.ieno živimo že stoletja. H nim^dma SSk- k> Je ,to zahte- r ’*■ Sk')Pivw?ravo 0 Pripravah Slovenske -«uec geč' RPrejet, je deželni sveto-brav jJ/k Riasoval proti zakonu, če-Dg. a drugače pozitivne plati. Prl0 n<> tajništvo je ob koncu od- vPrašsK?.1 na volitve in sklenilo temu Posvetiti kar največ ča-. , , . ho predsednik Bratuž skli-** bo ve??cu maju deželni svet SSk, | ho$Wj|,°!'t;Varn in pripravam nanje izčrpno diskusijo. e Hj^: 20- aprila, bo ob 20.20, na id I ^ kern radiu (Radio uno) odit ! «ii„ katero je poskrbela Slovenska vi 1: !l' | S 4 prišlo Mladinski pevski zbor, ki ga vodi Majda Hauptmanova, prav gotovo poslušat veliko ljubiteljev petja, če že ne zaradi njegove priznane kvalitete, pa že tudi samo, ker je petje mladih vedno nekaj radostnega. V PONEDELJEK V Boljuncu nastop Verdijevega baleta V ponedeljek so v občinskem gledališču «France Prešeren* v Boljuncu nastopili člani baleta tržaškega gledališča Verdi. Spored je brežansko publiko navdušil, čeprav je bila ta gledališka zvrst novost za te kraje. Po pozdravnem nagovoru Enija Kureta v imenu organizatorjev, so plesalci prikazali razne plese od klasičnega, folklornega, pa do modernega: Prvi par je prikazal Offenbachov ples «Le Papillon pas de deux», nakar se je baletna skupina predstavila z Meyerbeerjevimi «Srečanji» in indijsko «Shanta Rati», zaključila pa je z modernim baletom na skladbo «P!ays» ansambla Pinka F!oyda. Kot prvi plesalec je nastopil Štefan Furijan iz Ljubljane, koreografijo pa je pripravil Flavio Bennati (vi.) MED PREDSTAVNIKI DELNIČARJEV IN SINDIKATI V Milanu so se že pričela pogajanja o premostitvi krize v tekstilnem obratu Danes dopoldne bodo sindikalisti na skupščini v podgorski tekstilni tovarni poročali o prvem srečanju J4 j*°r*h društvene gostilne h Hi oh/ • ie v soboto zvečer 1 1 . zt)°r članov te ustanove . im11' ^'ani so s številno ude- ShL^iipr^n m-vpT » e8a » •Jlm Je razv°.i in g0s^nskega obrata zelo pri i rn ■ Ji delovnega predsedstva P plk. Ivan Ban, zapisnikarja 4 h|Hi in Bruno Rupel) je OT Si 0 kor., '' .!zv°iii še tričlansko vo-“ »i v S«J0> katero so sestavljali H Puh , a* Miro Blažina in Jo-. V D n?n. Su^1061'1 občnega zbora je v rS?Ho t!pt’avnega odbora podal iz-d ^adniiT0^'*0 0 poslovnem letu W2ahvaiii IY?n Ban- ki se Je v uv0‘ l ^ h!/bo, n klanom za številno ude-s|!S(1 z ,a,, r. je pozval občni zbor, £ t. .Htinu n°,riinutniin molkom pokloni V*\ lil^^ka jtominulih članov Antona .j,IM "ttaril Milana Runla in Aloiziia ! ub>r 1° todi seznanil člane, da je ' (t t^-L^dih^fk^.Poslovnega leta imel c!1 h ju ,In 36 izrednih sej, na ka-h^ai ra, lavnaval delovanje in re-l)e hji'np Probleme društva, ki Val0t oblV ,etl* precej, bi ** na,ajno s’ je odbor prizade-2 Hstr ‘akup čimboljših vin, ki naj b«iV PretoM okus'i obiskovalcev. Tu-t z® klem letu je odbor poskr-lia eSa aZtla Popravila v obratu, v H,6 s« km bidi prepleskali. Dode-Sfj^kirn l e tudi denarne podpore k. pazdeiH ®an'zacijam, članom pa A,vina 1 20 Praznike po dva li- iphfriai11!!! Rvojega poročila je Ban odstop gostilničarke Mari-v toaju 1977. Novi gostilni- čar Marjo Smilovich verjetno ni razumel tradicije društva, zaradi česar je delovanje obrata nekoliko šepalo. Po devetih mesecih je gostilničar podal ostavko in na splošno veselje vseh je mesto gostilničarja prijavila domačinka in društvo je od 23. marca 1978 spet zaživelo. Ban je nato orisal še blagajniške podatke, nakar je v poročilu nadzornega odbora predsednik Ivan Sardoč med drugim dal razrešnico odboru in predlagal članom odobritev bilance za leto 1977, ki so jo prisotni soglasno odobrili z razdelitvijo čistega dobička na sledeči način: eno tretjino v rezervni sklad, dve tretjini pa za razna popravila prostorov društva. Sledile so volitve upravnega in nadzornega odbora. V upravni odbor so bili izvoljeni Friderik Ukmar, Stanko Prašelj, Silvester Umek, Danilo Pertot, Vincenc Uršič, Bruno Rupel in Edi Furlan, v nadzorni pa Ivan Sardoč, Milan Cuk, Ivan Ban, Boris Puntar in Ljubo Grilanc. Izvoljeni odborniki so se sestali sinoči in si razdelili funkcije, (br.) k O/, M IVU C"'N i GALON: /7 iSOLlUNt-r - Ti TH. 040/ l)i[)l. ko/.moMčnr ^ kii/.irfi Stufančit' Proti «profesionaInim» tarifam za zdravniške preglede Pokrajinsko tajništvo CGIL - CISL UIL je izdalo krajše poročilo, v katerem opozarja na nevzdržnost položaja, ki je nastal v trenutku, I ko so zdravniki splošne prakse in 1 specialisti, ki delujejo v okviru u-stanov INAM, ENPDEP in ENPALS, prešli od neposredne k posrednemu oskrbovanju bolnikov. S tem so zdravniki prisilili bolnike, da plačujejo znatno višje tarife za vsak zdravniški pregled. V zvezi s tem vprašanjem je enotna sindikalna zveza zaprosila za nujen sestanek z deželnim odbornikom za zdravstvo Romanom. Na sestanku naj bi našli rešitev za to pereče vprašanje in hkrati postavili osnovo ”a konkretno izvajanje zakona štev. 349 z dne 29. junija 1977, ki predvideva preureditev zdravniške oskrbe v okviru posameznih bolniških blagajn v dru-žbeno-zdravstveno službo. Deželno nakazilo za muzeje in knjižnice Na predlog odbornika za kulturo Mizzaua je deželni odbor na zadnji seji nakazal okrog 400 milijard lir za izboljšanje delovanja muzejev in knjižnic v Furlaniji - Julijski krajini. Muzejem je namenjenih 150 milijonov lir: pomoč iz teh sredstev bosta med drugimi prejela muzej «Henriquez» in «Sklad Scaramangš* v Trstu, preostala sredstva pa so namenjena raznim muzejskim ustanovam v videmski pokrajini. Kar zadeva knjižnice pa je na razpolago nekaj nad 247 milijonov lir: pomoči iz tega naslova bodo deležne pokrajinska knjižnica v Go rici in 24 občinskih knjižnic na Goriškem, preostala sredstva pa bodo prejele sorodne ustanove iz videmske in pordenonske pokrajine. Na isti seji je deželni odbor nakazal zal' svoj prispevek 60 milijonov goriškemu sociološkemu inštitutu ISIG in 70 milijonov tržaškemu dokumentacijskemu središču ISDEE. DOPOLAVORO FERROVIARK) iz Trsta priredi v torek, 25. aprila, na dan sv. Marka posebno vožnjo TRST — BENETKE s parno vleko. Prijave sprejema Dopolavoro Ferroviario Trst, Ul. Vittorio Ve-neto 3, vsak dan od 9. do 12. ure. Danes dopoldne bo v podgorski tekstilni tovarni skuščina tekstilnih delavcev vpisanih v plačilni dopol nilno blagajno z nič urami, na ka teri bodo sindikalni predstavniki poročali o torkovem sestanku v Milanu s predstavniki lastnikov podjetij skupine Bustese. Na se stanku v Milanu so se pričela po ga.janja za odpravo krize v tekstil ni tovarni ter je bil po splošni o-ceni koristen. S sindikalne strani so se ga udeležili člani sindikalne ga vsedržavnega odbora za uskla jevanje, sindikalni predstavniki vseh šestih obratov skupine Bu stese, za delodajalčevo stran so bili navzoči novi zaupnik delniča rjev, tehnični ravnatelj ter predstavnik urada, ki vodi evidenco med cenami. Na sestanku je bilo prvič sporočeno, da so delničarji pripravljeni vlagati svoja sredstva, da se proizvodnja nadaljuje. Ta obveza je bila sprejeta za vseh šest obratov. Poudarjena je bila nadalje obveza, da se problem reši nekako v mesecu maju. Doslej so delničarji zbrali 2,5 milijarde lir za premostitev krize v Podgori, potrebnih pa bi bilo skupno osem milijard lir. Delničarji so se obvezali, da bodo pregledali, kakšne so njihove obvez nosti do zavoda TNPS; (zaostale dajatve za socialno varstvo znašajo samo pri goriški podružnici INPS okoli devet milijard lir). Ob tem je tekla razprava o številu delovnih mest v novih pogojih ter bila s strani gosoodarjev nakazana možnost, da bi postopoma v tem ih v naslednjem letu to število, ki naj bi sedaj ostalo pri 1.100, zvišali na 1.300! Obvezali so se tudi o pričetku pogovorov s kemično tovarno SNIA glede odstranjevanja težav v obratu <-fiocco». Sindikalno zastopstvo .je vztra jalo pri zahtevi, da je zvišanje naložb zasebnih delničarjev osnov- vi pogoj za pogajanja in za reše- vanje krize na osnovi zvišanja proizvodnje in tudi storilni,sti delavcev. . Problem podgorske tekstilne tovarne . torej ni še rešen pač pa so boji tekstilcev v Gorici ter podpora, ki so jo bili deležni pri drugih kategorijah in političnih silah, opozorili na izredno hude posledice, ki io je kriza v podgorski tekstilni tovarni povzročila vsemu tukajšnjemu gospodarstvu, kar so na pogajanjih v Milanu ^upoštevali. Pričakovati je, da bodo takšno skrb ta tukajšnji položaj še naprej izkazovali in da bo toliko stotin delavk in delavcev spet do bilo redno zaposlitev. Skupno sporočilo o sestanku delegacij SKGZ in KPI v Gorici O srečanju delegacij teritorialnega odbora SKGZ ter posoške federacije KPI so objavili skupno tiskovno poročilo, v katerem izraža jo zadovoljstvo zaradi srečanja ter (»udarjajo, da predstavlja to sre Čanje krepitev skupne borbe za dosego globalne zakonske zaščite. Delegacija SKGZ je podčrtala prispevek KPI k uveljavljanju enakopravnosti Slovencev, pokrajinsko tajništvo KPI pa je vzelo na znanje pri pombe SKGZ glede urbanističnega načrta ter zahtev po gospodarskih reparacijah za nastalo škodo z razlastitvami zemlje. Obe strani sta poudarili, da je raba slovenskega jezika v vsako dnevnem odnosu temeljna nuja za obstoj in razvoj narodnostne skup nosti! Skrajni čas je, da se prične uvajati poučevanje slovenščine v italijanskih šolah in dvojezično po slovanje na področju, kjer je pri šotna narodnostna skupnost. Pozi tivno so ocenili delovanje slovenske konzulte, katere delo je potrebno še bolje ovrednotiti. V zvezi s prihodnjimi volitvami je KPI sporočila, da bodo na njenih listah kandidirali slovenski predstavniki, za katere je po mne nju SKGZ potrebno, da so tudi izvoljeni. Pojasnili so tudi stališča glede uporabe kulturnih domov ter ob koncu ugotovili, da je potrebno vzdrževati slike, ki naj bi bili namen za enotno nastopanje Slovencev v zahtevah po uresničevanju te meljnih pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pokrajinski kongres ZKMI v Gorici V nedeljo dopoldan se je vršil v Gorici pokrajinski kongres Zveze komunistične mladine Italije. Udeležilo se ga je precejšnje število mladih, od katerih precej mladincev slovenske narodnosti. Na kongresu so bile prisotne delegacije RK ZSMS in OK ZSM iz Nove Gorice, Zveze socialistične mladine Italije, Mladinske sekcije pri SSk, Proletarske enotnosti, mladinskega gibanja Krščanske demokracije in Mladinskega odbora pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi. Kongres .je otvoril član pokrajinskega tajništva ZKMI Oliviero Fur lan, v slovenščini pa Boris Peric. Po poročilu bivšega pokrajinskega tajnika ZKMI Franca Romano, ki se je dotaknil najbolj perečih pro blemov sedanje italijanske stvarno sti, s posebnim ozirom na mladin sko in lokalno problematiko, se .je razvila bogata debata. Vanjo so po- segli tudi s (»zdravi predstavniki raznih zgoraj navedenih organiza cij. Za RK Zveze socialistične mla-d;ne Slovenije je pozdravila predsednica OK ZSM Nova Gorica Vida Mikuš. Dotaknila se je dosedanjega sodelovanja med ZSMS in ZKMI, s posebnim poudarkom na obmejno sodelovanje. V slovenščini sta nato pozdravila kongres Ueana Sirk za Mladinsko sekcijo SSk in Igor Komel za Mladinski odbor pri SKGZ. Prva je predstavila novoustanovljeno mladinsko deželno sekcijo SSk in opi sala naloge in smernice, ki so si jih zadali. I. Komel pa je v po zdravu poudaril skupne točke, ki vežejo Mladinski odbor SKGZ in ZKMI, ter omenil potrebo po tes nejšem medsebojnem sodelovanju. V debato je posegel tudi Boris Peric, ki se je dotaknil problemov slovenske manjšine v Italiji, s po sebnim rzirom na mladinsko problematiko. Zaključke kongresa je oovzel M. Zanolin, deželni tajnik ZKMI, ki je obrazložil predvideno reorganizacijo ZKMI, ki 1» predlagana na 21. kongresu konec tega tedna v Firencah. Na volitvah novega pokrajinskega vodstva ZKMI sta bila v odbor izvoljena tudi Jožef Stakul in Boris Peric. Od včeraj kruh po 580 lir kg Včeraj je pričela veljati nova cena kruha. spečenega iz moke tipa «0». Vest je bila objavljena v torkovi številki prefekturnega uradnega lista. Nova cena znaša 580 lir kilogram, kruh pa pečejo v komadih po 150 in 190 gramov. Zveza trgovcev je poslala pekarnam obvestilo, v katerem jih poziva, da je ta vrsta kruha v prodaji 12.30 in če jim ta vrsta kruha zmanjka do te ure morajo prodajati tudi druge vrste kruha po tej ceni. Cene vseh ostalih vrst kruha se ne bodo spremenile. PO POSREDOVANJU GORIŠKEGA PREFEKTA DELAVCI INTECO SO SPET OBNOVILI PROIZVODNJO Istočasno so se začeli pogovori med lastniki tovarne, sindikalnimi predstavniki delavcev in člani tovarniškega sveta Delavci tovarne Inteco v Sovod-njah, ki izdeluje železne hranilnike (kontejnerje) in ki od prejšnjega tedna niso zapustili podjetja, so se včeraj zjutraj vrnili na delo, v tovarno pa se je vrnilo tudi tehnično vodstvo in proizvodnja je stekla skoraj normalno, v pričakovanju izida pogovorov med lastniki tovarne in sindikalnimi predstavniki, ki so se začeli včeraj zjutraj, s posredovanjem goriškega prefekta. Prefekt je tudi povabil delavce in vodstvo podjetja naj v pričakovanju odločitve, obnovijo proizvodnjo. Pogovori, ki so potekali na sedežu pokrajinskega urada za delo v Gorici, so se zavlekli preko predvi devanj, do poznih večernih ur. V trenutku ko to poročamo ni bil dosežen sporazum. Sicer pa prevladuje mnenje, da bodo pogovori trajali dalj časa. Medtem prejemajo delavci Inteco solidarnostne izjave delavcev zaposlenih v drugih podjetjih. Med prvimi so se oglasili delavci tovarne La Giulia, ki obsojajo ravnanje lastnikov tovarne, ki so odstranili tehnično vodstvo in s tem onemogočili nadaljevanje proizvodnje. Tak postopek obsoja tudi celotna javnost S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH SVETOVALCI PONOVNO SOGLASNO ODOBRILI PRORAČUN ZA LETOS Prvi dokument so sprejeli že novembra lani - Predvidenih dohodkov nekaj nad 475 milijonov, prav toliko pa tudi izdatkov na Goriškem, saj v mnogočem spominja na ravnanje v preteklosti. Pomladanski pohod v Panovec Čeprav vreme ne kaže najboljše, so se goriški planinci odločili, da jo prihodnjo nedeljo mahnejo na prvi spomladanski pohod v naravo. Tokrat so izbrali za cilj točko, ki je čisto blizu Gorice, tako da bodo jekleni konjički lahko v nedeljo ves dan lepo počivali v garažah. Prvi del poti je že določen: mejni prehod Rafut, Panovec, trim steza, za preostali del pa organizatorji menijo, da je boljše, če ostane zaenkrat še skrivnost in se bodo raje potem domenili. Eno pa zaenkrat drži: zbirališče pri mejnem prehodu na Rafutu, od tam pa odhod (peš) točno ob 8. uri. TRI PROSTA DELOVNA MESTA Občinsko podjetje v Gorici Jeli zaposliti tri nekvalificirane delavce. Za namestitev lahko zaprosijo italijanski državljani, mlajši od 30 let. Zahteva se dokazilo o osnovnošolski izobrazbi. Rok za predložitev prošenj '-oteče 30. aprila, prošnje pa je treba vložiti na posebnem obrazcu, ki je na razpolago v uradu za osebje pri občinskem podjetju. Sovodenjski občinski svet se je na zadnji seji, ki jo je vodil župan češčut, ponovno ukvarjal s proračunom za letos ter ga tudi odobril. Prvo glasovanje o tem dokumentu .je bilo že 22. novembra lani, ko je občinski svet soglasno sprejel osnutek, ki je izkazoval 412.795.700 lir dohodkov in 427.796.700 lir izdatkov. Vestnost občinskih upraviteljev, ki so pravočasno izglasovali finančni načrt pa je bila takorekoč brez pomena, kajti medtem so bili na vsedržavni ravni sprejeti zakoni, ki bistveno spreminjajo dosedanje finančno poslovanje krajevnih uprav. Zato tudi ponovna razprava o proračunu. ki .je bil popravljen ob u-(jostevanju novih zakonskih določil. N9Vi proračun za leto 1978. ,ki „ je bil odobren soglasno, je za približno 15 odstotkov višji, kakor prej šnji. Predvideva namreč 475.518.800 lir dohodkov in prav toliko izdat kov. Razlika je nastala predvsem v postavki dohodkov iz javnih soudeležb (prispevki drž a vel ter v postavki dohodkov iz prenosa kapi-talov. Država je namreč konec lanskega leta zvišala prispevno stopnjo, ki jo plačuje občinam, nov povišek pa je odobren tudi za letos. Po sprejetju proračuna za leto 1978, so svetovalci razpravljali o zaključnem računu lanskega poslovanja, ki izkazuje skoraj 49 milijonov lir pribitka, namesto predvidenih 15 milijonov. Pri tem pa velja posebej poudariti, da ta razlika ni posledica samo dobrega načrtovanja porabe sredstev, in dobrega gospodarjenja, ampak je nastala zaradi zvišanja prispevkov države v lanskem letu, kar v predračunu ni bilo predvideno. V nadaljevanju seje je občinski svet pooblastil župana Jožefa češčuta, da sprejme vse potrebne ukrepe za izvedbo 3. variante občinskega regulacijskega načrta. Občinski svet je tudi odobril nekaj dopolnil v zvezi z določbami zakona Bucalossi glede stopnje prispevkov za urbanizacijo. Ožji občinski odbor je odločil, da bo zaprosil deželno upravo za prispevek, za popravilo šolskega po slopja v Rupi. Z novo ureditvijo, seveda pod pogojem, da bo pristojni deželni organ prošnji ugodil, bo šola v Rupi, ki .je precej dotrajana, saj je bila zgrajena že pred prvo svetovno vojno, postala veliko bolj fukcionalna, predvsem pa bodo odpadle težave v zvezi z ogrevanjem, ker bo urejena centralna kurjava. Poleg štirih učilnic, bodo o-troci imeli na razpolago tudi manjšo telovadnico. Občinski svet je od borov sklep soglasno ratificiral, ka kor je tudi soglasno odobril osnutek resolucije v podporo stališč združe n ja ANCI v zvezi z avtonomijo krajevnih uprav. Ob zaključku seje .je predstavnik občine v konzorciju za industrijsko cono, Vlado Klemse, poročal o de lu in težavah, ki so se v zadnjem času pojavile v tej ustanovi. Gre za težave finančnega, tehničnega in tudi političnega značaja. Kljub velikim sredstvom, s katerimi konzorcij zaenkrat razpolaga samo na pa pirju (prispevek iz goriškega sklada, prispevek dežele za infrastruk ture) pa primanjkuje sredstev za normalno poslovanje. Letošnji pro račun izkazu.je okrog 75 milijonov lir primanjkljaja, ki ga bo treba pokriti. Na zadnji seji je uprav ni odbor konzorcija sklenil, da to vsoto skoraj V celoti zahteva od članic konzorcija, sorazmerno vplačanimi deleži, minimalni znesek pa od podjetij, ki so že v indu atrijski coni, oziroma, ki se bodo tja preselila. Nekateri člani upravnega sveta konzorcija pa navajajo kot pogla vitni vzrok za dosedanji skromen uspeh, dejstvo da lastniki zemljišč, razen nekaterih redkih izjem, nočejo odstopiti površin. Po drusi strani pa goriška občina, na pooroč ju katere je pretežni del industrij ske cone, do zdaj ni hotela poseči po razlastitvenem postopku, menda zaradi pomanjkanja sredstev, pa tudi zaradi političnih špekulacij v zvezi z bližajočimi se volitvami. Končno prihaja na dan spoznanje, da je bila vsiljena lokacija industrijske cone med Štandrežem in Sovodnjami, zelo slaba ekonomska in politična izbira. Obsežna akcija proti terorizmu na Goriškem Varnostni organi na Goriškem so v torek izvedli obsežno preiskovalno akcijo na področju Brd, Krasa, močvirnatem področju med Panzanom in Maranom. V akciji je sodelovalo okrog 200 orožnikov, agentov obmejne policije, cestne policije, finančnih stražnikov in kvesture. Pregledali so tudi področje ob državni meji ter poostrili nadzorstvo na glavnih cestah. Identificirali so 1.299 oseb, pregledali 631 vozil in 9 plovil, okrog 300 zapuščenih zgradb ter izvedli tri hišne preiskave. Konec nevšečnosti na ronskem letališču Težave, ki so se v zadnjem času pojavljale na ronškem letališču v zvezi z nočnimi poleti, so včeraj vsaj za nekaj časa odpravili. Včeraj so namreč na deželnem letališču uspešno preizkusili in izročili namenu naprave, ki. bodo omogočale varno vzletanje in pristajanje letal ponoči tudj na pomožni stezi, ki jo trenutno uporabljajo, k ;r so na glavni v teku dela za njeno podaljšanje. Sindikat delavcev policije proti reformam z vrha Prejšnjo soboto se je na sedežu sindikata CISL v Gorici sestalo pokrajinsko vodstvo sindikata delavcev policije, ki je razpravljalo o osnutku načrta, ki ga je pripravilo vsedržavno vodstvo sindikata ter ga primerjalo s predlogi, ki jih je nedavn0 tega ministrski predsednik Andreotti predložil strankam. Pokrajinsko vodstvo sindikata delavcev policije je sklepe zadnjega sestanka strnilo v tiskovnem poročilu, v katerem ugodno ocenjuje predlog o popolni demilitarizaciji korpusa javne varnosti in jemlje na zna. nje nameravano reorganizacijo. V istem poročilu pa opozarja na dejstvo, da reforme ni mogoče vsiliti z vrha in da je nesprepemljiv predlog po u-stanovitvi avtonomnega sindikata, ločenega do enotne sindikalne zveze, prav v trenutku, ko se za zaščito demo-kratičnih svoboščin in inštitucij poziva na enotnost vseh političnih sil in delavskih množic. Tiskovno poročilo zaključuje s pozivom političnim in družbenim silam, da zavzamejo odgovorno stališče in podprejo upravičene zahteve delavcev policije. Prof. Saitta na čelu zdravstvene službe v bolnišnici V goriški splošni bolnišnici je prevzel vodstvo zdravstvene službe prof. Tommaso Saitta. Prof. Saitta je diplomiral iz medicine in kirurgije na mesinski univerzi, kasneje pa se je specializiral na palermski u-niverzi v sodni medicini. Do 17. maja letos rok za odkup pokojninske dobe 1920-1926 Sindikalni patronat INČA, INAS in ITAL opozarjajo, da 17. maja poteče zadnji rok za predložitev prošenj za odkup delovne dobe v razdobju od 1. 7. 1920 do 28 . 2. 1926, v smislu državnega zakona št. 35 z dne 1. 2. 1962 in kasnejših dopolnil. Omenjeni patronati nadalje obveščajo tiste, ki nameravajo predložiti proš njo za priznanje invalidske pokojnine, da imajo pravico do slednje le, če so v zadnjem petletju pred datumom predložitve prošnje, vplačali vsaj eno leto socialnih prispevkov v pokojninski sklad pri zavodu INPS. Priznanje za zvestobo na delovnem mestu V nedeljo, 30. aprila, ob 10.30 bodo v veliki sejni dvorani trgovinske zbornice v Gorici podelili diplome in medalje delavcem >in podjetjem, zmagovalcem 13. natečaja za zvestobo delu in za gospodarski napredek. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, drevi ob 20.15, Novak Novak: Gugalnik. Abonmajska predstava za red premierski in izven. Predstava bo v veliki dvorani PDG v Novi Gorici, Soška L Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici, priredi 21. maja družinski avtobusni izlet na otok Krk. Izlet bo vodil gospod Artur Koshuta. Prijave sprejemajo na sedežu društva vsak dan, do oddaje razpoložljivih mest. Kino Gorica VERDI 17.15-22.00 «Io Bean Geste e la Legione straniera*. M. Feldman in A. Margret. CORSO 17.15—22.00 dneontri ravvici-nati del torzo tipo». R. Dreyfus« in T. Garr. MODERNISSIMo 16.45—22.00 er Inframen*, hong-konški film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Ta Amerika*, italijanski film ob 19,30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, UL Terenziana 26, tel. 44387. PROSVETNO DRUŠTVO «KRAS» DOL POLJANE priredi v soboto. 22, t.m., ob 20. uri v dvorani pri Zlatem pajku PLES VLJUDNO VABLJENI! m <3 ESPOMEGO MEDNARODNI SEJEM GORICA 29. APRIL 7. MAJ 1978 C. C. I. A. A. TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA • TEHNIČNA POMOČ PRI PREVOZIH • NAVTIKA - KAMPING • VINA IN LIKERJI • GASTRONOMIJA Sodelujoče države: ITALIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA - AVSTRIJA JUGOSLAVIJA - POLJSKA - MADŽARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA Urnik za obiskovale«: ob dslavnlklh: od 10.00 do 13.00 In od 16.00 do 22.00 ob praznikih: od 10.00 do 13.00 In od 15.00 do 22.00 NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Andričevo zbrano delo zaključeno v slovenščini Na voljo slovenskim bralcem eseji, lirična pro- za in poezija velikega jugoslovanskega pisatelja Državna založba Slovenije je skupaj z založbami Prosveta v Beogradu. Mladost v Zagrebu, Svjet-lost v Sarajevu in Misla v Skopju pripravila izdajo zbranega dela jugoslovanskega nobelovca Iva Andrica. Ta izdaja ima seveda svoio zgodovino. Posamezna dela Iva Andriča je Državna založba Slovenije izdala že pred desetletjem in več. ko Andric še ni bil u-vrščen med najbolj znane pisatelje vsega sveta. Ob podelitvi Nobelove nagrade se je zanimanje zanj še povečalo in posamezne knjige so izšle tudi v slovenščini v veliki nakladi. Državna založba Slovenije je tako izdata roman «Most na Drini.> v šestih izdajah in skupni nakladi 24.000 izvodov. «Travniška kronika* je dosegla celo sedem izdaj, skupna naklada pa znaša 20 tisoč izvodov. Potem pa je slovenska založba skupaj z omenjenimi jugoslovanskim' založbami pripravila izdajo zbranega dela, ki je o slovenščini izšlo dvakrat: prvič leta 1963 in drugič leta 1966. Ta izdaja je obsegala deset najbolj znanih knjig Avdričevega dela. Urednika Petar Dindiič in Muhavem Prvič sta spoštovala avtorjevo željo in izpustila Andričeva zgod-n ” dela. večino esejev in poročil o knjigah ter poezijo. Vsa la dela pa so doživela objavo v novi izdaji, ki z neznatnimi spremembami obsega prvih deset knjig in dodatnih šest knjig. Teh šest knjig .so jugoslovanske založbe uvrstile v zbrano delo po Andriče-vi smrti in tako posredovale jugoslovanskim bralcem celoten, oziroma vsaj skoraj celoten opus An-dričevega dela. Kot prva med lemi knjigami sla izšla Andričev roman o dla izpada in obenem zahteva od oblasti, da čimprej pridejo na sled storitcljem vseh tovrstnih dejanj. in kritičnih spisov, obsega eseje, zapiske in kritične predstavitve domačih pisateljev in umetnikov, pri čemer je prednost dana Njegošu in Vuku Karadžiču. Tudi ta knjiga ima sicer tri dele od katerih prvi del govori o Njegošu in Karadžiču, drugi o posameznih umetnikih, tretji pa o posameznih knjigah. To knjigo je prevedel Janko Moder. Štirinajsto knjigo Andričevega zbranega dela pa predstavljajo «Znamenja ob poti», ki so po svojem značaju zbirka esejistično kritičnih zapisov, ki jih je pisatelj beležil vse svoje življenje, pa redko objavljal, tako da so v tej knjigi prvič zbrani skupaj. Mnogi zato štejejo to knjigo za najboljšo knjigo Andričevega opusa. Prvič zato, ker je to najbolj intimno pisateljevo pričevanje, drugič pa zato, ker vsebujejo zanimive opise negativnih potez naših ljudi na celotnem področju Jugoslavije. SI. Ru. Patronat KZ - INAC svetuje Neposredni obdelovalec mora biti obvezno zavarovan Vpr.: *Doma nimamo veliko zemlje, vendar jo skrbno obdeluje mo. Dela nam nikoli ne zmanjka, saj gojimo nekaj trt in cvetličarstvo Na njivi največ delam prav jaz, ker nimam druge zaposlitve, razen seveda gospodinjskih del. Mož pa dela v tovarni in dela na kmetiji le zvečer ali pa v nedeljah in praznikih. Zdravnika imam po moževi knjižici, jaz pa nisem zavarovana za penzijo. Rada bi slišala vaše mnenje, če se mi ^placa vpis v kmečko zavarovanje, kot mi svetujejo nekatere prijateljice. Imam 51 let in bi hotela plačevati le toliko, da dobim pokojnino.» C.F. Zakonski predpisi na področju socialnega zavarovanja določajo, da mora biti vsak delojemalec obvezno zavarovan, če redno in pretežno opravlja neko dejavnost. To velja tudi za samostojne delavce, torej za neposredne obdelovalce, ki delajo na svoji kmetiji. Žal se veliko kmetov ali bolje rečeno kmetic sploh ne zanima za svoj zavarovalni položaj in niso vpisani pri kmečkem zavarovanju, kar ima za posledico, da si povzročajo škodo sami sebi, ker tako nimajo pravice do pokojnine. Pogostoma se tudi dogaja, da se kmetice spomnijo na kmečko zavarovanje šele tedaj, ko že dopolnijo starostno mejo za upokojitev. V takih slučajih ni več nobene pomoči in dotični o-stane na stara leta, ko je že onemogel, brez prepotrebne ekonomske pomoči. Zato naj izkoristim to priložnost, da toplo priporočim vsem kmeticam - gospodinjam, ki obdelujejo domači grunt, naj takoj poskrbijo za vpis v kmečko zavarovanje, ker je to zanje jam stvo za priznanje neposredne starostne ali invalidske pokojnine. V vašem konkretnem primeru sicer ne občutite potrebe po ureditvi zavarovalnega položaja, ker se kot enota v breme okoriščate z moževo zdravstveno oskrbo. Vendar pa ponavljam, da se morate kot kmetica obvezno čimprej zavarovati pri uradu za poenotene kmečke prispevke in vprašati, če NMIIIIIIIIIIIIIinitllllllltlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllMIIIIIIIIMlIllltlllllllllinilllllHIIIlMlIllillllllllllllllinilllllllMIIIIIIItitlllMIMIMtlUl BENEČIJA - DEŽELA HARMONIKARJEV Številni nastopi na domačih prireditvah Ohranjevanje narodnega zanosa V Beneški Sloveniji je harmonika kot ljudski inštrument daleč na prvem mestu. Najdemo jo skorajda v vsaki vasi. V nekaterih vaseh pa je celo po štiri, pet in več harmonik. Danes imamo največ klavir-nekaj je tudi navadnih, iato- skih ničnih in še nekaj kromatičnih. V zadnjem času se zopet uveljavlja tako imenovana slovenska harmonika, ki je bila pred štiridesetimi in petdesetimi leti močno razširjena. Beneška Slovenija ima cele stotine ljudskih harmonikarjev najrazličnejše starosti, še vedno jih je veliko v širnem svetu, v izseljenstvu, na evropskem zahodu in v deželah onkraj oceana. Harmonika je dokaj popolno glasbilo, na katerega godec lahko istočasno izvaja napev in spremljavo in kdor ima dober smisel, veselje ter dobro voljo, se kaj kmalu nauči igrati na posluh nekaj preprostih ljudskih viž svojega kraja. Ta inštrument je skozi mnoga in mnoga desetletja pripomogel ohranjevati beneško ljudsko pesem, tako pristno, kakor se je često znova rojevala in prenašala iz roda v rod. Domači ljudski godci so igrali in peli naše pesmi povsod, kjer se je snovalo kaj veselega. Ob njihovih karakterističnih narodnih zvokih se je vselej gnetlo ljudi, da pač ne bi zamudili takih zabavno bogatih priložnosti. V Benečiji se v zadnjem času spet poraja nov in zdrav prirastek ljudskih harmonikarjev. Nekateri so samouki, drugi pa se učijo glasbo v šoli, kjer poučuje tudi beneški glasbenik in pedagog Anton Bir-tič - Mečana. številni njegovi učenci uspešno nastopajo na raznih do mačih prireditvah in tako se bodo predstavili širši javnosti tudi v nedeljo. 23. aprila, ob treh popoldne v Gorenjem Tar bi ju - Srednje, kjer bo njihov spored povezovala znana napovedovalka beneških kulturnih prireditev Bruna Dorbolo - Slrazzo- Prispvvujle za DIJAŠKI) MATICO lini iz Š pet ra Slovenov. V bližnji prihodnosti so nastopi Birtičevih učencev predvideni na tradicionalnih beneških manifestacijah, kot so 'Moja vas 78*. «Kamenica 78». 'Mlada brieza '78), potem na Livku, v Ligu in drugod v krajih bratske sosedne socialistične republike Slovenije. Tudi sedanje pokole nje mladih in najmlajših harmonikarjev V Benečiji nam daje jamstvo in poroštvo za zdravo ohranjevanje ter razvoj bogatega ljudskega zanosa v nadaljnjem ustvarjanju giasbe in pesmi pri beneških Slovencih. Kot povsod na Slovenskem, so domače harmonike med osvobodilno vojno tudi v Benečiji spremljale bojne in kulturne akcije junaških beneških partizanov, kjer je v partizanski obleki redno pela tudi Birtičeva harmonika, Velika imena premimi* lih beneško slovenskih ljudskih harmonikarjev so: Zanut Buttera iz Petjaga, Avgust čendou - Gušlo iz črnice. Bepič Bečanj Pjerac iz Studenca pri Špetru, Alojz Karlič -Vidžon iz Gorenjih Bard pri Sovod-njem. Njihove invencije v čistem slogu domače beneške glasbene motivike so med našim ljudstvom tostran Matajurja še vedno žive ter prehajajo iz roda v rod kot velika in naravna narodova* dednost (Ab - m) Iz umetnostnih galerij Izmed redkih dobro obetajočih mladih tržaških slikark, ki so na stopale sredi šestdesetih let. je edino Liicilla Cordi - Eahiris ohranila še dokaj redno prikazovanje razvoja svojega dela v naši javnosti. Pred nedavnim se je na skupni razstavi v Bojanu pred stavila ?. vpadno izstopajočo visoko sliko navpično stremeče kom pozicije zelenkaste skladnosti in s kar romantičnim naslovom 'Po-topljena katedrala». Da to ni bit le bežen eksperiment v novo, to potrjuje njena sedanja razstava v kulturnem krožku «11 Carso*. kjer visi vrsta takih v višino komponiranih podob na enotno temo potopljenih katedral. Poleg te glavnine razstave pa je tu še vrsta številnih risb v, rdeči kredi z rastlinstvom, morskega dna. To so alge najrazličnejšega videza, ki valovijo kvišku sončni luči nasproti. Domnevamo pa, da so ravno talce risbe bile pobudnice nastanka slik potopljenih katedral, saj je njihovo rebrasto vzpenjanje v višino nekako podobno rebrastim opornikom zidov gotskih katedral. Danes ko se večina tržaških slikarjev, nav-fdušuje predvsem za kamenitost krnskega zaledja Trsta, je vse hvale vredno, da je pričela Lucil-i la Cordi z ovrednotenjem pomembnosti morja za mesto. Bi pa mogli v teh oljih potopljenih svetišč čudovito mehkih barv vseh mogočih odtenkov, ki se iz temine dna jasnijo v rumenkasto višino, ob upoštevanju pesniško občutljive slikarke, videti tudi likovno prepesnitev, elegijo usihajoče slave trgovskega M. BAMBIČ' vam bodo to priznali, retroaktiven vpis. V vsakem primeru pa ste že prepozna, da bi ob dopolnitvi 00. leta starosti (ko je predvidena upokojitev neposrednih ob-delovalk) imela pravico do starostne kmečke pokojnine, ker minimalna pokojninska doba mora znašati vsaj 15 let. Edinole v primeru, da bi vaše zdravstveno stanje postalo tako slabo, da bi se vaša zmožnost za opravljanje kmečkega dela zreducirala na manj kot eno tretjino, boste lahko vložila zahtevek za invalidsko pokojnino, seveda če boste tedaj imela vsaj pet let plačanih prispevkov. V tem zadnjem obdobju pa so precej poostrili postopek za dodeljevanje invalidskih pokojnin, ki jih INPS priznava le v izjemno resnih okoliščinah. Pohitite torej z vpisom in prinesite v vpogled katastrske zapise, da u-gotovimo. če imate dovolj zemljišča za vpis v kmečko zavarova nje (predpisanih je 156 delovnih dni). mesta. Mladi beneški harmonikarji VLOŽITI NOVO PROŠNJO ZA DODATEK Vpr.: 'Skoraj pred tremi leti sem dobil pokojnino, vendar je prenizka za preživljanje družine, zato delam še naprej. Rekli so mi, da bom po dveh letih dobil povišek, vendar mi ga doslej niso še dodelili. Kaj to pomeni?* D.U. Zelo enostavno. Vsaki dve leti je upokojenec, ki je še vedno v podrejenem delovnem razmerju, deležen poviška, vendar pa mora vložiti na INPS prošnjo za dodatek in le-tega mu dodelijo od naslednjega, meseca po predložit vi prdšnje. V vašem primeru ste izgubili nekaj mesecev poviška, ker niste vložili zadevne prošnje. Pohitite torej! Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Okoliščine ne bobo v prid vaši poslovni pobudi. Skušajte odpraviti svojo občutljivost. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Če zavzamete odgovorno mesto, bodite danes zelo previdni. Manjši spor v družini ne bo imel posledic. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) -Da bi mogli biti kos novemu položaju, se oprite predvsem nase. Prišlo bo do nepredvidenega obiska. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Novi dogodki vam bodo v poslih na rokovali nove potPJrt' sredstva. Z ljubijero osebo se boste odpravili na prijeten izlet. LEV (od 23. 7. do 22; >8.) - Ne dovolite, da bi se vam v delu nakopičile še nove težave. Napetost v družini bo popustila. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zelo ugoden trenutek za izpolnitev naloge, ki zahteva iskreno sodelovanje. Manjše razočaranje v čustvenih razmerah. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) — Ne vztrajajte na nemogočih in škodljivih stališčih. Odpravite nekatere primere sebičnosti v družini. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) — Branite svoj interes z vsemi sredstvi. Izredno čustveno zado-ščcnjc. STRELEC (od 23. 11. do 20. 21). — Zagotovili si boste zaupanje vseh svojih sodelavcev. Ne spuščajte ; e v brezplodne razgovore. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Dobro proučite vse posledice neke pobude. Dobremu prijatelju boste storili veliko uslugo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) -Pri izbiri sodelavcev bodite zelo previdni. Manjše spremembe v današnjem čustvenem programu. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) - Dan je nadvse primeren za uveljavitev nekaterih višjih stremljenj. Obiskal vas bo star, dober prijatelj. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Amerika pred veliko krizo 13.01) Filo diretto 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v par lamentu 14.10 Turin: OTVORITEV 57. AVTOMOBILSKEGA SALONA 14.40 V evroviziji iz Belgije KOLESARSTVO 17.00 Ob petih s... SANDROM MAZZOLO 17.05 HEIDI, risan film 17.30 Srečanje z okoljem 17.45 VLAKEC Pravljice, pesmice in igrice 18.00 Argumenti 18.30 MALI SLAM. glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 1 - KRONIKE 19.20 IZGUBLJENI OTOKI TV film 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 STAVIMO ? Nagradna oddaja 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika Programi pristopanja Drugi kanal 12.30 Gledališki problemi 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 TISOČ LET BIZANCA: Mozaiki in freske, kot priče zgodovine 17.00 Program za mladino: «Mariolino in lepo vedenje* 17.05 Glasba, literatura in predstave 18.00 Občevanje in izražanje 18.25 Iz parlamenta in Dnevnik 2 ŠPORT 18.45 Dober večer s... Superman in Atlas Ufo Robot Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 DOC (TV film): «Tat za vse sezone* 21.10 Petrolej in novo življenje 22.00 Politična tribuna 22.30 16 in 35: Petnajstdnevni^0 kinu _ Ob koncu Dnevnik 2 - Z A v NJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 - 10.30 - 15.00 IV V Š0U 10.00 Šolska TV 17.10 Velike reke: Nil 18.10 OBZORNIK 18.20 Pletenine za naše najmlaF 18.25 «Profesor Baltazar* J 18.40 Tehtnica za natančno tanje 19.25 Prvi trije 19.30 DNEVNIK 20.00 OBLEKA. TO SEM JAZ Y 20.35 Čile - red. delo? poslušno*1 dok. oddaja 21.50 DNEVNIK 22.05 Miniature: Kitarist Pedro Soler Koper 19.30 Jugoslovanski trim test 20.00 Otroški kotiček 20.15 ODPRTI PROSTOR 20.30 DNEVNIK 20.45 PRIKAZEN V KITAJSKEM MORJU, film Igrajo: David Brian, I-J®* Bernay, Kam Fong Chata 21.50 Osebnosti revolucije, dok-22.20 Jazz na ekranu: Janez Gregorc Zagreb 18.15 Izobraževalna oddaja 19.30 DNEVNIK , 20.00 Gvineja Bissao, aktualna adaja 20.50 DIMITRIJE TUCOVIČ. 'iad. 22.10 Koncert simfoničn. orkestf Mostar rili« ŠVICA 18.35 STRUPEN IZVIR, TV 19.25 Kulturna agenda 20.30 DNEVNIK ... 21.45 SCENE Z NEKE PORCIJ 2. del TRST A 7.00. 8.00. 9.00, 10.00. 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam ugaja jazz?; 9.30 Mali oglasi: 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.05 Družina v sodobni družbi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Gla sba po željah; 13.15 Letošnja revija »Primorska poje»; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14130 Evergreeni; Kulturna beležnica; 15.35 kaj je novega v diskoteki; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Koncerti; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Slovenska književnost v Italiji; 18.20 Klasični'alhiim. ■c > KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,’10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 6.05 in 7.(10 Glasba za dobro jutro; 8.32 Znane klavirske skladbe; 9.15 Poje skupina Ohio Players; 9.32 Emmanuelle; 10.10 Zmaj; 10.32 Plošče dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Glasba in nasveti; 11.00 Glasbeni trenutek; 11.32 Sprint glasba; 11.45 Popevke; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 14.10 Plošče; 14.33 Poje zbor «Aquilee»; 15.20 Orkester Ferrante in Teicher; 15.40 Glasbeni relax; 16.00 Knjižna oddaja; 16.05 Orkester Argelli; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 19.33 Crash; 20.00 Glasbeni inštrumenti in njihovi izvajalci; 20.32 Rock party; 21.00 Skladbe slovenskih skladateljev; 21.32 Ansambel Gcrtraud Winkl-bauer; 21.45 Pop scena. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 in 10.35 Radio anch io, glasbeno-gov<>1 ni program; 12.05 in 13.30 Vi ^ jaz ’78; 14.05 Glasbena oddaja Sergiom Endrigom; 14.30 Zetulj8; človeško okolje?; 15.05 Prvi N'P' 17.10 Stare in nove italijanske fa! se; 18.00 Avtorjeva pesem: Programi pristopanja; 19.30 NaWz na oddaja; 19.35 Nemogoča poj? vanja; 20.05 Big Groups; 20.30 daja o zdravju; 21.05 Konced. 21.35 Oddaja o vrtnarstvu; 22™ Glasbena kombinacija, RADIO 2 6.00 in 7.55 Za dobro jutro; 8^’ Srečanje z Angiolino Qu.intern! 9.32 Zadeva Maurizius; 9. nadalf vanje; 10.12 Odprli dialog s P® slušalci; 11.32 Govorimo o klav® ju; 12.45 Ne, ni BBC!; 13.40 Z?.' bkvnanoddaja;. 15.00 Tukaj Rad1 2; 17155 Umetnost Victorja de E*' bate; 18.33 Vzgojna oddaja; l8™ Orkestra Francis Lai in Ted J", ath; 20.(X) Komentar o operi; 22A1 Parlamentarna panorama, SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, lOiJJ: 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15-™’ 18.00, 19.00, 22.00, 23.C0 Poročil8’ 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro J1! tro, otroci!; 8.08 Glasbena m®, ne ja; 9.05 Radijska šola; 9.35 J"' goslovanska zborovska glas®a! 10.15 Kdaj. kam, kako in po čertU’ 10.45 Turistični napotki; 11.03 Ug. ni te, pa vam zaigramo po ž'' 12.10 Zvoki znanih melodij; L- . Kmetijski nasveti; 12.40 Od v®5 do vasi; 13.20 Zabavna glasb®’ 13.30 Priporočajo vam. . .; ljfL Koncert za mlade poslušalce; Enajsta šola: 15.30 Glasbeni ni e z/o; 15.45 Jezikovni pogovo' • 17.00 Studio ob 17.00: l0'1? Z opernih odrov; 19.20 Zabav®, glasba; 19.35 Lahko noč, ottO«! 19.45 Minute z ansamblom Moji®1!« Sepeja; 20.00 Četrtkov večer; 2n Literarni večer; 21.40 Lepe mri dije; 22.20 Velika glasba pretep sti: 23.00 V gosteh pri tujih ra®i škili postajah: Hamburg; 23.. Oliver Dragojevič: Naš nocoj*1’1 gost; 00.05 - 4.30 Nočni progi®1®' Al dan Bar B 4inl 2iei Din S' Din Si G l "ji Pt* Del Ni š Mo »tv: Sol nis Mč Got Sij F Ket nat Oo 8o lita b, Mt Sot Pa 4o »et Pil Vf! ii S« le fin Mr Pr v ko 3:: >4 Sa Pr Po tei B' Sc Pt K to »I h l ti 0 gimnaziji v Gorici, nekdanjem «ognjišču omike» za Slovence na Goriškem Goriški maturant je tudi zgodovinar in univerzitetni profesor Milko Kos (1892-1972; 1911). sin profesorja na goriškem učiteljišču Franca Kosa (1853-1924). Uta 1912 sta uspešno končala šolanje na goriški gimnaziji literarni zgodovinar Alojz Res (1893-1936) iz Gorice ter pisatelj Nafte Velikonja (1891 1945) s Predmeje. Naslednje leto so zapustili gimnazijo politik Goričan Engelbert Besednjak (1894-1968). kmetijski strokovnjak in javni delavec Josip Ru-stja '1894-1967) iz Skrilj ter publicist in ljudski pesnik Ludvik Zorzut (1892-1977) iz Medane, književnik Andre Čebokli (1893 1923) iz Kreda pa jim je sledil naslednje leto. Zadnje leto rednega delovanja gimnazije, ko je bilo treba zaradi bojev v Posočju predčasne končati pouk, je bil med osmošolci tudi slovenski slikar Gojmir Anton Kos (1898 1970), Šolanje na goriški slovenski klasični o/iroma nemški realni gimnaziji pa se je zaradj vojne končalo tudi za dijake iz nižjih razredov kot Rada Bednaržika (1902-1975; publicist in zgodovinar iz Gorice), Iva Juvančiča (1899. zgodovinar) iz Bovca. Kle menta Juga (1898 1924; alpinist in filozof) iz Solkana. Alberta Rejca (1899-1976; publicist in javni delavec) iz Tolmina, Ivana Čarga ( 898 1958; ilikar) iz Tolmina (Kanala), Josipa Nemca (1900-1982; lekskograf) iz Podgore, Milana Bekarja (1897-1980; pesnik) iz Voloskega pri Opatiji in mnoge druge. Poleg temeljne naloge — vzgoja — je seveda goriška gimnazija opravljala v svojem tristoletnem delovanju v svojih različnih oblikah pomembno delo kulturnem in znanstvenega središča. Nosilci takih nalog so bili seveda njeni učitelji, med katerimi najdemo poleg uglednih Nencev in Italijanov tudi pomembne Slovence. Namen, da predstavimo vsaj nekaj najbolj uglednih izmed Slovencev, nas zopet pripelje k naštevanju. Pooolnih podatkov za čas do leta 1850 nimamo, podrobnejša raziskava bi seveda odkrila vse tisto, kar zelo popolno vemo za čas 1850 1915. Iz generacije profesorjev, ki so učili v petdesetih letih, smo dva že omenili in sicer Jožefa Premruja (uči) do 1851), ki je v Gorici L50 izdal nekakšen italijansko nemško slovenski frazeološki slovar. Z dodatki je nato knjiga vse do leta 1910 imela še pet ponatisov. Drugi je Andrej Marušič (učil med leti 185 1891), ki se je uveljavljal v goriškem političnem življenju, dopisoval v osrednji slovenski tisk. urejal prvi politični slovenski list na Goriškem (»Domovina*) in pisal nabožne knjige. V svojih dokumen- tarnih spominih se je zelo obširno spumnil svojega gimnazijskega učitelja Antona Fiistra (1808 1881). ki ga leta 1848 najdemo kot univerzitetnega profesorja na Dunaju med voditelji meščanske revolucije. Seznam nadaljujemo z zemljepiscem Biažom Kocenom, (1821-1871; učil med 1856-8), ki je zaslovel s svojimi šolskimi zemljepisnimi učbeniki, in jezikoslovcem Ivanom Šolarjem (1827-1802; 1850 1867). Znamenito je tudi sledeče desetletje s profesorji kot Jankom Pajkom (1837 1899; 1863-4), filozofom in literarnim kritikom, potem Janezom Jesenkom (1838-1908; 1864-5), ki je pisal šolske učbenike za zemljepis in zgodovino ter prevajal. in končno Maksom Pleteršnikom (1840 1923: 1866-7), ki je dal kasneje Slovencem zajeten slovar slovenskega jezika. Veliko teh pomembni kov je v Gorici prebilo le suplentsko obdobje, tako tudi nam že poznani biolog Frane Krašan (1868-9), ki je bil goriški dijak. Anton Klodič (1836 1914; 1868-9) je bil beneški Slovenec. po malem je pisateljeval in se uveljavil zlasti kot šolskj inšpektor v tedanjem Avstrijskem Primorju. Kratko, a zato zelo plodno je živel v Gorici slovenski literarni kritik in urednik «■(,iub'i«nskeža zvona* Fran Levec 1846 1916; 1872-3). Prav tako kratko dobo je učil tudi Štefan Širok (1873-4), katerega vlogo smo spozna li že pri navajanju znamenitejših goriških abiturientov, Anton šantel (1845-1920), matematik in fizik, ki je prišel na goriško gimnazijo prav tako leta 1873, je na tem zavodu ostal do 1907 (upokojen); bil je oče slikarja Saše ter slikark Henrike in Avguste Šantel. Goriški dijak je bil tudi zgodovinar in zemljepisec Simon Rutar (1878), krajši čas je na gori-ški gimnaziji učil zgodovinar dr, Franc Kos (1882 3), ki je nato deloval vso do vojne na goriškem ženskem učiteljišču (z izjemo treh let, ko je bil kazensko prestavljen na koprsko učiteljišče) in je prav v Gorici pripravil svojo znamenito zbirko virov »Gradivo za zgodovino Sto ve’cev» (I-V: pri peti knjigi je so deloval njegov sin Milko). Več let so učili še profesorji Josip Ivančič (1849-1931; maturiral na goriški gimnaziji 1870: profesor od 1882), ki ga poznamo iz literarne zsodovinc kot prijatelja pesnika Simona Gregorčiča, ter klasični filolog Andrej Kradel j (1888 1901), ki je na goriške dijake napravil izjemen vtis. Za slovensko mladino je priredil Homerjevi pesnitvi »Odiseja* (1894) in »Eijada* (1900), zaradi njegove zagleda -osti v ta klasična umotvora se mu je pesnik Gregorčič prijateljsko smejal, pisatelj dr. Ivo Šorli pa mu je v svojih spominih izkazal največjo hvaležnost («za slovenščino in grščino poslal našega čudovitega Andreja Kraglja, ki mu še tu hvaležno poljubljam roko*).14 Kragelj je bil tudi Pregljev literarni lik — «Gospod profesor Andrej* (1923). Na goriški gimnaziji je le eno leto učil tudi Viktor Bezek (1860-1920; 1887), znani pedagog in jezikoslovec ter urednik »Ljubljanskega zvona*, kasneje je deloval kot ravnatelj u-čiteljišča v Kopru ter po preselitvi tega zavoda v Gorico (1909) znova deloval v Gorici. Leta, 1901 je učil dr. Josip Srebrnič, ki pa je kmalu opustil učiteljevanje, da se je lahko posvetil teološkemu študiju in se kasneje uveljavil kot pisec zgodovinskih in bogoslovnih razprav; u-mrl je kot škof na Krku. Med bivšimi goriškimi dijaki, ki so. se povrnili na .zavod kot profesorji, je potreba omeniti vsaj dr. Avgusta Žigona (od 1905). dr. Janka Bratino (od 1909) in dr. Ivana Preglja (1909-1910). Znane osebnosti profesorskega -zbora so bili še siikar Anton G vaje 1865-1935; 1895 1915), zgodovinar dr. Karel Capuder (1879 1980; 1006 1910), dr. Alojz Fogar (1879-1971; 1910), kasnejši tržaški škof. pedagog dr. Karel Ozvald (1873-1948; 1902-1915), mladi suplent sicer pa prevajalec iz klasičnih jezikov Anton Sovre (1885-1963; 1914) in učitelj telovadbe Rudolf Cvetko (od 1913), ki je bil član avstrijske ekipe (sabljač) na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912. Le eno leto (1910/1) je v Gorici na mestu ravnatelja gimnazije deloval znani slovenski jezikoslovec in literarni zgodovinar Josip Tominšek (1872-1954), Janko Bezjak (1862-1935), ugleden pedagoški teoretik, je bil prvi ravnatelj slovenske gimnazije. Od leta 1898 je bil na goriški gimnaziji Fran Žnidaršič (1866-1929) iz Stare vasi pri Krškem, kasneje je postal ravnatelj ženskega učiteljišča v Gorici; ukvarjal se je s književnostjo in publicistiko, objavljal je predvsem s psevdonimom Starovaški. Profesor Franc Orešec (1843-1918), ki je dolga leta poučeval na goriški gimnaziji in nazadnje vodil pripravljalnico, pa je postal junak Pregljevih »O-smero pesmi* (1926). Tak močan duhovni potencial smo sj ogledali le pri Slovencih v profesorskem zboru goriške gimnazije, dijaki pa so bogato znanje — vsaj do časa, ko je bila še enotna gimnazija — pridobivali tudi od Italijanov. Nemcev in drugih. In zopet bi lahko naštevali, a naj omenimo le na Moravskem rojenega Adolfa Baara (1846 Moravska Ostrava), ki je prevedel Gregorčičevo »Soči* v latinski in grški jezik (1906) in Liživa) ugled med slovenskimi dijaki. Ker do prve svetovne vojne Slovenci nismo imeli lastnega vseučilišča, so nadarjene znanstvenike in raziskovalce sprejemale gimnazije. Razmere na goriški niso bile nobena slovenska izjema. Nadarjeni posamezniki so tako moglj izven svojih temeljnih službenih dolžnosti delovati tudi na področju znanosti. Poleg objav v strokovnih publikacijah pa so ugledni prispevki zagledali beli dan tudi v vsakoletnih gimnazijskih izvestjih; na goriški. gimnaziji je med leti 1850-1914 izšlo 64 številk nemškega poročila («Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Gorz) ter prvi in edini letnik slovenskega («Prvo izvestje c. kr. slovenske državne gimnazije v Gorici v šolskem letu j913/14»). Ena, včasih pa tudi dve razpravi sta uvajali v zelo temeljit pregled delovanja gimnazije v enem šolskem letu. Razprave so izhajale predvsem v nemščini, toda pojavile so se tudi v slovenskem ih italijanskem jeziku, njih vsebina je bila zelo različna, različna je bila tudi kakovost.15 Nas bodo zanimali prispevki Slovencev in v slovenskem jeziku, zato začenjamo navajati šele z letom 1857, ko je Blaž Kocen izdal svoj nemški prispevek o goriškem podnebju, tudi šolarjeva jezikoslovna razprava (Pie lenipora und modi im Slovvenischen, 1858) je bila natiskana v nemščini. Prvi prispevek v slovenščini je pravzaprav pesem A. Marušiča. »Prekletstvo in blagoslov ali Mavra nad jeziki* (1882), prva razprava «0 slovenskih narodnih pesmi* (1863) pa je delo Janka Pajka. Naslednje leto je Jane/, Jesenko priobčil zgodovinsko razpravo v nemščini, obravnava vladanje cesarja Karla V. Prirodopisec Franc Krašan je v nemščini napisal o fenoloških opazovanjih v Gorici (1868), Antoii šantel pa se je lotil zanimive problematike v »Poskus razkladbc nekaterih pomenljivih prikazni spanja in sanj* (1874). Med slovenskimi profesorji je bil Šantel najmarljivejši pisec razprav tudi zato, ker je poučeval vrsto let. Vsi naslednji njegovi spisi, ki obravnavajo drobne probleme iz fizike (1883), odnos človeškega tcle- ebnosh sa v prOjStoru (1888), pose metodike pouka v gimnazijah D1’ jf i,. pripombe k didaktiki pogla'6 ^ mehanike (1902), so objavijo®1 nemščini. ............. 3 slovenskih avtorjev. Leta IB?8,, Matej Vodušek objavil zemljeF prispevek 6 določevanju časa. ^ Z navedbo vseh Šantlovih 1 smo preskočili kronološki red rednikov in poldnevnikov na P01-,; sončnih opazovanj, naslednje J je k razpravi dodal še .nekaj.-* polnil. Le eno leto je poučeVar; goriški gimnaziji Simon Rutar*-: je že prispeval razpravo »Zač*' svetovne oblasti akvilejskih patoL hov in pokheženje goriških grPL (1878). Fran Žnideršič je pisa), nemščini o negovanju šjovensK jezika (1903). Karel Ozvald pa j®/ svojo prvo razpravo v izvestjih svetil dialektološkemu probF^J (1004). Leta 1908 je isti Oz%lb. kasnejši profesor pedagogike ljanske univerze, objavil nemško ^ pravo o psiholoških raziskava® A vrednosti pouka staroklasičnih kov. lela 1913 je njegova tretja (], slovenščini) objavljena razprav® j}-va.jala v študij po njegovem sl‘,, nješolskem učbeniku »Psihologiji (Ljubljana 1913). Zelo temeljito pravo o protestantizmu na Goriš8. ie prispevni dr. Karel Caoivle1'- .j šla je v dveh nadaljevanjih (1™/ 1910). . J OPOMBE. 14 Moj roman, Ljubljana 1940, •>T' (I®" 15 Bibliografija teh prispevkov za riobje J850-I900 je podana v nazijskem letnem poročilu zj to 1901. (nadaljevanje sled^ } Jrimorski DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 20. aprila 197B v 61. min. Klinčarski, srečanja. a * uspelega mednarodnega šahovskega turnirja v Dolini nogomet PRIJATELJSKA TEKMA V LONDONU ANGLIJA-BRAZILIJA 1:1 V Čeprav so Angleži igrali z okrnjeno postavo, so bili skozi vso srečanje boljši od Brazilcev - Na splošno lepa nogometna predstava AXJa - Brazilija 1:1 (0:1) rio Corrigan; Mills, Cur- gan ^Ohoff, Watson, Cherry; Kee-B, ’ t0PPell, Latchford, Francis in 6inhnA^IJA: Lea°: Ze Maria, E-Zicn rez<)' Abel, Amaral; Gil, D^-nes (Batista), Rivelino in STRELCA: v 10 min Gilj v 70. Snrufegan- f,,“NIK; Cover (Nizozemska). : 100.000, nji n^yn,~ čeprav je v včerajš- l&CEV- lS° ujftON - čeprav .je...... pnj^iateljski tekmi angleška re-'lokaj 'Sr0*8 proti Braziliji v - . 1 “krnjeni postavi (brez noga !v Liv> pris ki je tokrat nekoliko ra s'ute«eV H^rpoolo), je povsem za-®r8ziir P7siliia na neodločen izid *jjj*la.' mo g , so namreč skozi vso tek-alvgrii' n° naPafla!i in so tudi u-gol v' več ugodnih priložnosti za SM]: PrJrtno so Brazilci prehitro da CL*V.0j in t0 -’ih dokaj j a že v 10. minuti je nam-CoiJrsn° krilo Gil lepo streljal v ®'iin°an<1Vfl vrata in povedel Bra- jf na 1:0. K**" zadetku so Angleži s 0 na čelu pričeli s pravim to aDm aa Geaova vrata. Z običaj-5o ^vnostjo in z moško igro litig i„ 7n' Povsem nadigrali Rive-krat a tovariše, ki so morali več- grnPn 'grati, da so lahko gomet2*Ja*' razigrane domače no-pj .asp- Kljub stalnim napadom to 7(1 * . n'so PriSli do gola vse i toposria7’lnu*e 'gre, ko je Keegan (lil, jP“no s prostega strela uka-vratarjaer zanes,jiveKa brazilskega ji izid je nedvomno v več- 1 ^ veJ-- 7adov<>l.iil Brazilce, ki so 4 Ha t de' srečanja branili in so i finjpn,,, ,nu|ke pokazali svojo pre-I torej .tohniko. Po prikazani igri bi Telim08!0** zaslužili več. Pa. vr7a bila na splošno zelo le-, lični n sbr°b sta si stali dve razjej ')gometni šoli in številni gle-40 g°tovo prišli na svoj račun. sTom,akovan poraz ZRN ttiiat„l “■HOLM — V meddržavnem v Stocvu m nogometnem srečanju NnnKh0,mu te Švedska nepriča-3;1 (j. j Premagala Zah. Nemčijo s v 73. min. Santrač, v 86. min. Pe jovič, v 89. min. Santrač. BEOGRAD - V zadnji in odločilni kvalifikacijski tekmj nogometne: ga tekmovanja za srednjeevropski pokal je včeraj beograjski Partizan kar 4:0 premagal Perugio in se je tako uvrstil v finale. Medtem ko so italijanski nogometaši v prvem polčasu vzdržali napade domačinov, pa so Beograjčani v drugem delu tekme dobesedno navalili na nasprotnikova vrata in tako dosegli kar štiri zadetke. V finalu bo Partizan igral s Honvedom iz Budimpešte. »UNDER 21» Tesna zmaga Jugoslavije Anglija Jugoslavija (1:1) NOVI SAD — V prvi polfinalni tekmi evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance «Under 21» je včeraj Jugoslavija premaga la Anglijo s 2:1 (1:1). Oba gola za Jugoslavijo je dosegel Halilhodžič (v 32. in 87. minu- ti). King pa je bil v 42. minuti u-spešen -za Anglijo. Po tej tesni zmagi postaja za Jugoslavijo povratno srečanje v Angliji dokaj težko. Jugoslavija— Italija 1:0 SARAJEVO — V tem kraju sta se včeraj v prijateljski nogometni tekmi spoprijeli amaterski reprezentanci Jugoslavije in Italije. Zmagali so Jugoslovani z 1:0. MILAN — Disciplinska komisija je za eno kolo izključila Mendozo (Genoa), Tendija (Fiorentina) in Turrona (Milan), vse zaradi štirih rumenih kartončkov. Poleg tega je dosodila globo Milanu od 500 tisoč lir. RIM — Izidi zaostalih srečanj C lige: Omegna - Mantova 0:0 Pro Patria - Padova 0:0 Pro Vercelli - Biellese 0:0 NDR — Belgija 0:0 MAGDEBURG - V včerajšnji nogometni prijateljski tekmi sta se reprezentanci NDR in Belgije razšli brez zadetka. Srečanje je bilo dokaj poprečno. KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Tržaški Hurlingham zopet poražen Hurlingham - Emerson 80:85 (41:45) HURLINGHAM: De Vries 26 (2:3), Patemo 30 (6:12), Baiguera 4 (2:2), Oeser 4 (2:3), Meneghel 8, Zorzenon 2 (2:2), Scolini 4 (2:6), Jacuzzo, Forza 2, Ritossa. EMERSON: Buscaglia, Gualco 17 (3:4), Salvaneschi 24 (10:13), Motti-ni, Stahl 22 (2:2), Natali 6, Carra-ria, Comparini, Francescatto, Mar-quinho 16 (2:2). SODNIKA: Bianchi in Fiorito iz Rima. Po napeti tekmi je Emerson zasluženo premagal tržaški Hurling ham. Genovežani so bili prisebnejši v ključnih trenutkih, medten ko so domači košarkarji na trenutke igra li zelo dobro, a kaj, ko so v naslednji akciji naivno zapravili žogo. To jih je na koncu tudi drago stalo. V tržaški ekipi ni nihče posebno navdušil, medtem ko bi pri gostih omenili izredno dobro igro Salvane-schija in Stahla, ki sta bila zelo točna pri metih na koš. Marko ODBOJKA ZA SVETOVNO PRVENSTVO Včeraj določili sedeže kvalifikacijskih skupin V Vidmu bodo igrale SZ, Brazilija, Francija in Tunizija Pagnossin uspešen V zelo pomembni tekmi za prestop v višjo ligo je sinoči goriški Pagnossin po izredno napetem srečanju premagal bolonjski Alco s 84:82 (42:41). Izid B skupine: Mobiam - Canon 71:80 NOGOMET TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE Ekipa Vesne se je v nedeljo izkazala z učinkovito igro Mladost je slavila že peto zaporedno zmago, Sovodnje pa tretji zaporedni poraz RIM — Organizacijski odbor letošnjega svetovnega moškega odbojkarskega prvenstva, ki se bo odvijalo v Italiji, je določil sedeže posameznih kvalifikacijskih skupin. Kot je znano se bo prvi del prvenstva odvijal v raznih italijanskih mestih in tako si bomo lahko del tekem ogledali tudi v naši bližini, saj je med mesti, kjer bo del prvenstva tudi Videm. Italija bo igrala v Rimu in se bo 20. septembra pomerila z Belgijo, 21. s Portorikom in dan kasneje z LR Kitajsko. Šest kvalifikacijskih skupin so porazdelili takole: RIM Italija, Belgija, Portoriko in LR Kitajska BERGAMO Poljska, Mehika, Finska in Venezuela VIDEM Sovjetska zveza, Brazilija, Francija in Tunizija BENETKE Japonska, Kuba, Madžarska in Argentina PARMA Vzhodna Nemčija, Bolgarija, Kanada in Egipt ANCONA Češkoslovaška, Romunija, ZDA in Južna Koreja. Prvenstvo bo trajalo od 20. septembra do 1. oktobra. k ■ ITALIJANSKA LIGA °uia - Verona 2:1 *iJan8itp'7- A Preloženi tekmi 1. ita-&la vi lge ie Roma doma prema-NoMj0 z 2:1 (1:0). Tekmo so tosr^e na včeraj zaradi prometne brzcu Trst - Rim, v kafri sp r bila tudi ekipa Verone, ki S|la Dlr.7- dokajšnjo mero sreč« re-Jtreu*1 srtlrtjo. toposju ®°tov so bili: v 45. min. Scptti in 'aytogol), v 53. min. Ma-dv»n,V 87- min. Santarini. S te-ftoiteia a točkam? je sedaj Roma to L1* }estvici Verono (25 točk) toko dokončno rešila pred del lestvice po tem odi-5,0rto 27 , to tale: Verona in Gazio, Genoa in Bologna *cara j®5 21, Fiorentina 20 in Pe- ^f:DN.IEF,VROPSKI pokal „ artizan v finalu Pa|,ti»a J« - Perugia 4:0 (0:0) »'dto tv, : Borota; Golac, Dju-»Tišitf »J)novič. Peiovič, Hatunič; Dw ln4*rski, Santrač, Vuko-s^fedč. 2ni; FWA: Grassi, Nappi, Cecca-n!ni p:Sl0\ Zecchini, Dal Fiume; ^ObMrJridi, Novellino, Scarpa. “TRetč;; Hamori (Madžarska). Tudi v nedeljo smo zabeležili na Goriškem eno zmago in en poraz. Doberdobci so visoko premagali go riško Edero, Sovodenjci pa podlegli Poggiu, ki je trenutno tretji na lestvici (s 30 točkami) za vodečo dvojico Romana - Audax. Tokrat moramo posebno pohvali ti Sovodnje, saj so igrale res dobro in bile povsem enakovreden nasprotnik Poggiu. V prvem delu, prvenstva so naši fantje zaigrali zelo slabe in tudi izgubili s 7:1. Tokrat pa se je zgodilo prav nasprotno, naši fantje so ustvarili veliko nevarnih akcij, kakor tudi Poggio, a napadalci res niso bili najbolje razpoloženi. Poggio je dal lep gol in tudi osvojil obe točki. Vsekakor pa smo mnenj«; da"bf bil renti najbolj pravičen. Sovodnje bodo igrale v predpred zadnjem kolu prvenstva zopet doma, sprejeli pa bodo v goste Pro Farro, proti kateri so v prvem delu prvenstva remizirali. V nedeljo bosta odsotna pri Sovodenjcih Ba-gon in Podvršček (ki sta igrala v zadnjih srečanjih res dobro) zaradi štirih rumenih kartonov, zato bo delo nekoliko težje; vsekakor pa smo prepričani, da bodo odnesli vsaj točko, če ne dve. Tudi Mladost se je tokrat res dobro odrezala. V Gorici je s teniškim rezultatom odpravila šibko e-kipo Edere. To je bila že peta zaporedna zmaga Doberdobcev, ki so ’o;-et potrdili, da se nahajajo v izredni formi. V nedeljo pu jih ča ka izredno težka naloga, ko bodo sprejeli v goste Poggio. V prvi tekmi so slavili gostje in to dokaj ne zasluženo z 2:1. Brez dvoma sre Čanje ne bo lahko, vseeno pa mislimo, da ’>o uspelo Doberdobcem le «vmiti» nezaslužen poraz iz prvega Na vrhu lestvice tega prvenstva se nadaljuje mrtvi tek Romane in Audaxa, ki sta oba premagala nasprotnika: Romana je slavila zmago nad Piedimontom s 3:0, Audax pa nad Pro Farro s 3:1. Razlika med obema ekipama znaša še vedno štiri točke, zato bo nedeljski neposredni spopad v Goriči odločujoč za nadaljnji potek prvenstva. Mislimo pa, da ne bo imela Romana večjih problemov s prestopom v višjo ligo. IZIDI: Romana - Piedimonte 3:0 Vermegliano - Fogliano 1:3 Pro Farra - Audax 1:3 L. Capriva- - Brazzanese 2:0 Azzurra - San Lorenza 0:0 Edera - Mladost 2:6 Sovodnje -sPoggio 0:1 LESTVICA Romana 41, Audax 37, Poggio 30, Fogliano 28, Azzurra 27, Vermegliano 26, L. Capriva 23, Farra in Mladost 22, San Lorenzo 20, Ekiera 13, Sovodnje in Piedimonte 12, Brazzanese 8. NASLEDNJE KOLO (23. 4.) Fogliano - L. Capriva Brazzanese - Piedimonte Mladost - Poggio Audax - Romana Azzurra - Edera Vermegliano - S. Lorenzo Sovodnje - Pro Farra * * « V desetem povratnem kolu tretje amaterske lige je Kras pred domačim občinstvom nezasluženo podlegel vodeči enajsterici Giarizzol. Gostje, ki vodijo na lestvici z dvema točkama prednosti pred Čampi Elisi, si niso smeli dovoliti niti delnega spodrsljaja, zato so prišli na igrišče predvsem z namenom, da odnesejo celoten izkupiček. To se je tudi po znalo na igrišču, saj niso igrali prav nič dobro in lahko rečemo, da si točk niso zaslužili. Kras (ki je tokrat igral le v desetih) bo v naslednjem kolu počival, na lestvici pa zaseda z 18 točkami (povsem nezasluženo) deveto mesto. Kriška Vesna se je v nedeljo dobro izkazala in je tudi gladko odpravila Esperio SS s 4:0, potem ko je v prvem delu prvenstva izgubila 3:0. Križane čaka v nedeljo težka naloga, saj bodo sprejeli v goste ekipo San Vito, ki spada med boljša moštva tega prvenstva in je to tudi potrdila v nedeljo, ko je v gosteh oremagala AFI SIAT z 1:0. V tem prvenstvu naj še omenimo izdatno zmago ekipe Čampi Elisi nad soLidno enajsterico CGS. IZIDI: CGS - Čampi Elisi Esperia SS - Vesna Esperia - Roianese Modiano - Rozzol Kras - Giarizzole AFI SIAT - S. Vito LESTVICA: Giarizzole 35, Čampi Elisi 33, CGS 28, San Vito 25, Vesna in Ro-ianeše 24, Esperia SS 21, Kras 18, AFI SIAT 15, Esperia 14, Rozzol 6 in Union 3. NASLEDNJE KOLO (23. 4.) Vesna - San Vito Roianese - Camci Elisi AFI SIAT - Modiano SKUPINA O IZIDI: Baxter - Rabuiese 2:0 Sovrana - Artigiami 4:0 Inter SS - GMT 0:1 Cave - SanCAndrea 1:1 SanCAnna - S. Sergio 4:1 Domio - Donatori Sangue 5:1 Chiarbola - Duino 6:2 LESTVICA Sovrana 42, Baxter 32, GMT 29, Cave 26, Artigiani 25, Chiarbola 24, Domio, Rabuiese in SanCAnna 22, SanCAndrea 17, Duino 13, Donatori sangue 6, S. Sergio 2. NASLEDNJE KOLO (23. 4.) S. Sergio - GMT Inter SS - Artiriani Duino - Domio gram skupnih priprav, ker se govori, da bo skupaj z odigranimi tekmami skoraj 140 dni. Z drugimi besedami, odslej pa do pričetka svetovnega prvenstva se bodo vrstile priprave ali pa nastopi na raznih mednarodnih turnirjih. Kot je bilo pričakovati, bodo Italijani za domače svetovno prvenstvo odlično pripravljeni in s tem se jim ponuja enkratna priložnost za visoko uvrstitev. KOLESARSTVO •VALONSKA PUŠČICA. Brez Moserja VERVIERS (Belgija) — Danes bo na sporedu »Valonska puščica», kjer ne bo nastopil zmagovalec dirke Pariz - Rauboix in svetovni pr vak Francesco Maser, prisoten pa bo Baronchelli. Mednarodno boksarsko srečanje za naslov svetovnega prvaka sred-njetežke kategorije med Galdinezom in Lopezom bo verjetno 6. maja v Versillii. Borba za odbito žogo med košarkarsko tekmo promocijskega prvenstva med Borom in Interjem 1904 Borac — Rijeka 0:0 BANJALUKA — Včeraj so v tem kraju odigrali zaostalo tekmo 6. kola prve jugoslovanske nogometne lige med domačim Borcem in Rijeko. Srečanje se je končalo brez zadetka. Po tem izidu je Rijeka na lestvici peta z 28 točkami, Borac pa je o-stal na 11. mestu (23 točk). BENETKE — V prijateljski nogometni tekmi je Milan premagal Me-strino s 3:1 (1:0). PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM Izredno zahtevne priprave «azzurrov» V nedeljo se bodo najboljši italijanski odbojkarji zbrali v Leffi; bli zu Bergama. V tem kraju bo ostalo 23 najboljših italijanskih odbojkarjev do 30. t.m. in naslednji dan bodo odpotovali v Pariz, kjer bo letošnje tekmovanje za »Latinski pokal*. S pripravami v Leffč se bo praktično pričel tudi prvi ciklus dokaj zahtevnega programa treninga za svetovno prvenstvo. Novi trener Poljak Ed vard Skorek je sestavil izredno zahteven program priprav do začetka svetovnega prvenstva. Seznam povabljenih odbojkarjev za nastop v Parizu je naslednji: Montorsi, Sibani in DalTOlio (Pa-nini); Squeo, Mattioli, Salemme in Di Coste (Federlazio); Redne in Venturi (Uoyd Centuaro); Dalfovo (Dermatrophine), Bonini (Parm^), Nggri (Edilcuoghi); Scilipoti, Nassi in Greco (Paoletti); Lanfranco in Bertoli (Klippan), Gusella, Di Bernardo in Žanolli (Edilmar); Lazzero-ni (CUS Piša); Martino (Alessan-dria) ter Berselli (Edilcuoghi). Prvih 21 kandidatov za reprezentančni dres je imelo že nekaj dni skupnih priprav v Benetkah. Novi zvezni trener Skorek in njegov pomočnik Gio-venzana sta poklicala še zadnja dva Martina in Bersellija, tako da imata sedaj še dva kandidata več. Vprašanje pa je, če bosta reprezentanci lahko sprejeli tako zahteven pro- ........................................................i..»im.... Iz planinskega sveta Aleš Kunaver na slovenskih nižjih srednjih šolah Aleš Kunaver — to je znano ime slovenskega vrhunskega alpinizma, mnogi pa to ime povezujejo z bolj ali manj uspelimi jugoslovanskimi odpravami v Himalajo. In res, Ku naver je bil v Himalaji že sedem krat ali osemkrat, mnogo uspešnih ekspedicij pa je tudi sam vodil. Vse svoje alpinistične izkušnje je Kunaver prikazal minulo soboto na srednji šoli ilvan Cankar» pri Sv. Jakobu ter še na srednji koli »F. Erjavec» v Rojanu. Predavatelj je srnje himalajske dogodivščine o-premil z lastnimi barvnimi diapozitivi, ki so idealno dopolnjevale zagnane in navdušene opise. Pri Sv. Jakobu je imel pravzaprav predavatelj skoraj 200 poslušalcev, saj so se svojim starejšim kolegom pridružili tudi učenci osnovne šole. Kunaver je svoje predavanje sestavil s spomini jia vse svoje. hirr\(i-lajske izkušnje, najbolj pa se je ustavil pri uspeli odpravi na Tri-sul in Makalu. Ejglj ko se je odprava pri njegovem opisu bližala vrhu, mu je tudi beseda drhtela ob opisu želje po zmagi, zasneženih sten. ledu. nevarnosti ter tiste človekove želje po osvojitvi vse večjih in težjih ciljev, ki nato poveličujejo človekovo dostojanstvo. Včeraj pa je dr, Franc Habi na osnovni šoli v VI. sv. Frančiška in na osnovni šoli na Opčinah predaval na temo: i Lepot e triglavskega ....... Posnetek s slovenskega nogometnega derbija 2. amaterske lige med Bregom in Primorcem ...................KIHI............................................................ V KADETSKEM PRVENSTVU KOŠARKA Najboljša tekma «plavih» Borovci so s Ferroviariom A izgubili le za dve točki Delovanje ZSŠDI Danes bodo v okviru prvenstva «Revival 78» na sporedu naslednje tekme: MOŠKI 21.15 na stadionu «1. maj* Starine • Bor ŽENSKE 21.00 v Zgoniku Kras B - Klepa ■ 1K 30 v Zg:miku INKA Bor — Ferroviario A 92:94 (43:51) BOR: Canciani, Dovgan 17, Ra-žem 5, Koren 23, Bajc, Mazzucca 24, Slobec 8, Mesesnel 15, Pegan. PM: Bor 20:32. PON: Dolgan. SODNIK: Fomasari iz Trsta. Borovim kadetom je v dvoboju s Ferroviariom A, ki se je že uvrstil v conski finale, za las ušla zmaga. «Plavim» so bile usodne prve mi: nute tekme, ko so gostje vodili kar z 21:7. Odtlej so borovci značajno zaigrali in dohiteli nasprotnika s hitrimi napadi ter zagrizeno obrambo. Drugi polčas se je začel z enaka vredno igro na obeh straneh. V peti minuti pa so se borovci razigrali in dosegli 5 zaporednih košev ter si priigrali 2 točki prednasti. V 12. minuti je prednost borovcev znašala 8 točk. Nasprotniki so igrali živčno in nesproščeno, borovci pa so bili točni pri metih na koš. Prav ko je kazalo, da bodo borovci zmagali, je sodnik dosodil borovcem vrsto napak, ki so nasprotni- kom omogočile, da so dohiteli naše moštvo. Zadnje minute so bile skoraj dramatične. Ekipi sta živčno i-grali in sta bili v izenačenem pola žaju. Manjkalo je približno 25 sekund do konca, ko je bil rezultat 92:92. Tedaj je sodnik Fomasari da sodil žogo Ferroviariu. Komaj so nasprotni igralci prišli na Borovo polovico igrišča, so metali in dosegli zmagoviti koš. Borovci so vsi vredni pohvale, saj so se izredno požrtvovalno borili. Med posamezniki pa bi omenili Maz-zucco, ki je bil tokrat nepogrešljiv. V nedeljo bo v Dolini slovenski derbi med Borom in Bregom, ki bo tudi odločal o zadnjem mestu na končni lestviei. Cancia ODBOJKA V nadaljevanju moškega odbojkarskega tekmovanja »Revival 78» je sinoči Sokol premagal Ciceronovce s 3:1 (-12, 3, 6, 3). MINIBASKET V prvenstvu Zini tfc Kosenwasser Openci se tokrat niso izkazali pogorja». Predavanje je opremil z lastnimi barvnimi diapozitivi. Tako Kumvrova kot tudi Habe to va predavanja je priredilo SPDT seveda s sodelovanjem predstavnikov šol. Drevi predvajanje domačih dipozltivov Drevi bo v Gregorčičevi dvoran v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) dru žabni večer SPDT. na katerem bo do člani tega društva prikazali svo je diapozitive. Predvidoma 'bi mo rali svoje diapozitive prikazati Voj ko Slavec, prof. Jure Slokar, Pe ter Suhadolc. Lojze Abram in mor da Janko Furlan. Po prikazu dia pozitivov bodo tisti člani SPDT, ki so sodelovali pri organizaciji 12 ZŠI, prejeli spominsko kolajno. Va bi jeni vsi'. Izlet v notranjost Istre SPDT prireja v torek, 25. aprila, prvi spomladanski avtobusni izlet. Pot bo planince popeljala v notranjost Istre, udeleženci pa si bodo ogledali Buzetj Motovun. Grožnjan in Pazin. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI, v Ul. sv. Frančiška 20 ob uradnih urah. Slavnost na Jesenicah Sinoči je bila v Titovem domu na Jesenicah proslava 75-letnice ustanovitve prvega planinskega društva za nekdanji kranjskogorski sodni okraj in 200-letnice prvega pristopa na Triglav. Na sporedu bodo slav nostni govori in kulturni program. Slovensko planinsko društvo bo ob tej priložnosti prejelo 'častno plaketo za svojo dolgoletno plodno aktivnost. Planinske postojanke za orvomajske praznike Za prvomajske praznike bodo od prli nekatere ključne planinske postojanke, saj se je izkazalo, da Slovenci zelo radi izkoristijo svoj prosti čas za izlete v gore, čeprav še zasnežene. Postojanko v Vratih bodo odprli 25. aprila, Pogačnikov dom na Kriških podih pa bo od prt med 27. aprilom in 7. majem, Valvazorjev dom bodo odprli 25. t.m., koča pri triglavskih jezerih pa bo oskrbovana med 26. aprilom in 3. majem. Tudi koča na Snežniku bo konec tedna ter za prvo majske praznike odprta, saj je Snežnik, čeprav še pod debelo snež no odejo, priljubljena etapa primorskih planincev. D. J. VATERPOLO ROMUNSKI POKAL Zmaga Italije nad Jugoslavijo CLUJ — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Cluju za »Ra muinski pokal* je Italija premagala Jugoslavijo s 6:4. Ostali izidi Nastase (Romunija) - Fisbach (ZDA) 6:3, 6:4 Moor (ZDA) - Newcombe (Avstralija) 6:0, 6:4 Fleming (ZDA) - Richey (ZDA) 4:6, 6:2, 6:2 Goldmeister (Čile) - Fancutt (Avstralija) 6:2, 6:3 Fillol (Čile) - Guerry (ZDA) 3,6, 6:2, 6:4 Polet 84:40 KOLESARSTVO NA DIRKI PO ŠPANIJI Malo znanih imen MADRID - Kot vse kaže bo letošnja kolesarska dirka po Španiji izredno revna z znamenitimi imeni: še nikoli doslej ni namreč tekmovalo na tej prireditvi tako malo znanih kolesarjev, kot bo to letos. Organizatorji so namreč naleteli na velike finančne težave in so razpisali nizke nagrade, kar je, seveda, za tekmovalce neprivlačno in tako se je prijavilo le šest tujih ekip, med katerimi pa ima le ena sama določen sloves tudi na mednarodni ravni, namreč francoska kolesarska hiša Renault - Gitane, katero bo vodil Bernard Hinault. Edini resnejši nasprotnik te francoske hiše bo špansko moštvo KAS, katero bo vodil Enrique Cima, trenutno najboljši španski kolesar. Organizatorji so uspeli zagotoviti si tudi nastop ene italijanske ekipe, katero bodo sestavljali tekmovalci, ki v svojih matičnih moštvih niso prišli v poštev za dirko po Italiji (ki se bo sedem dni odvijala istočasno z dirko po Španiji). Najvidnejša imena v tej dirki so Am-brogio, Passuello in Conti. To moštvo pa seveda ne goji velikih ambicij. NOGOMET Pele kritičen SAO PAULO - Sloviti bivši brazilski nogometaš Pelč se je ob svojem povratku iz ZDA, kjer se je mudil zaradi poslovnih obveznosti, izrazil precej kritično o izključitvi krilca Marinha s seznama 40 kandidatov za brazilsko državno nogometno reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu. »V seznam bi ga morali vključiti že zaradi vsega,» je dejal Pelč, »kar je Marinho storil za brazilsko državno reprezentanco na zadnjem svetovnem prvenstvu.* Ricreatorl (43:19) POLET: Feri 17, Fabi 6, Kranjer 4, Persi, Zajec 2, Ipavec, Krpan, Bellafontana. Ervin Guštin, Boris Guštin, Peroza, Jerič, Furlan 11. PROSTI METI: 4:8 SODNIK: Sergij Tavčar V zadnjem kolu prvenstva Zini & Rosenvvasser so poletovci na domačih tleh visoko izgubili s tržaškim Ricreatorijem. Tokrat Openci niso pokazali lepe igre, ki smo jo bili navajeni gledati v njihovih zadnjih nastopih, priznati pa je treba, da so tokrat imeli za nasprotnika zelo močno ekipo, ki je še neporaže na na vrhu lestvice. Kljub temu bi se lahko poletovci malo bolj potrudili, predvsem v obrambi, saj so nasprotniki večkrat kot za šalo pobirali odbite žoge pod košem. Tokrat je bil v openskih vrstah najbolj pozitiven Feri, ki je tudi dosegel lep izkupiček točk, medtem, ko je pohvale vreden tudi Fabi, ki je v napadu pokazal nekaj lepih potez. Lota Izidi včerajšnjih tekem namreč taki: so bili Italija - Jugoslavija 6:4 (2:2, 1:1, 2:0, 1:1) Madžarska - Bolgarija 8:3 Romunija A - Romunija B 7:5 Madžarska - Italija 8:4 Jugoslavija - Romunija B 9:3 Romunija A - Bolgarija 11:1 TURNIR V HOUSTONU Panatta izločen že v prvem kolu HOUSTON (Texas) - Adriano Panatta, ki je v lanski sezoni zmagal na tem turnirju, je bil izločen iz tekmovanja že v prvem kolu in to od Američana Saviana s 6:1, 6:4. Negativna serija Italijanov se je nadaljevala s še hujšim porazom Bertolučcija, ki je v komaj 42 minutah podlegel Američanu Soloma nu s čistim 6:0, 6:0. Delno pa je zadovoljil Barazzutti, ki je odpravil Američana Cahilla z 7:6, 6:3. Na tem tekmovanju so odsotni Connors, Borg, Vilas in Ramire*. TEHERAN - Včeraj je v prijateljskem srečanju Wales premagal Iran z 1:0. Strelec edinega gola ja bil Phil Dwyer v 70. minuti. V Norrkopingu je B ekipa premagala Švedsko B z 1:0. Strelec je bil Burgsmuller. V Tel Avivu je olimpijska reprezentanca Izraela slavila nad Nizozemsko z 2:0. V PRVENSTVU KADETOV VISOK PORAZ PRIMORJA Fortltudo — Primorje 4:0 (2:0) PRIMORJE: Adamič, Bezin, Čok, Verša, Sinatra, Terčič, Gabrielli, Grgič, Milič, Persi, Albi. V gosteh so kadeti Primorja izgubili z visokim rezultatom proti solidni ekipi Fortituda, ki trenutno zaseda drugo mesto lestvice. Zmaga Fortituda je popolnoma zaslužena, saj so domačini popolnoma nadigrali Prosečane, ki so stopili na igrišče zelo raztreseni in brez jasnih idej, predvsem na sredini igrišča. Tako domačini niso imeli velikih težav z organizacijo svoje igre in so bili zelo nevarni takoj po začetnih udarcih srečanja. Prvi polčas se je končal z 2:0 v korist Fortituda. Tudi v nadaljevanju so bili domačini boljši in (brez težav uspešni še dvakrat. H. V. NICA — Argentinec Clerk je v drugem kolu mednarodnega turnirja v Nici izločil Italijana Zugarei-lija s 6:3, 6:1. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tol. 79 3808 79 46 38 79 38 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggfo 1 — Tol. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprei plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revi|a «DAN». V SFRJ številko 3.00 din, ob nedeljah 3.50 din, za zasebnike mesečno 40 00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 20. aprila 1978 PARLAMENT ODLOŽIL ŽGOČO RAZPRAVO 0 PALESTINCIH LIBANONSKA VLADA ODSTOPILA DA OMOGOČI POLITIČNO SPRAVO «AI Fatah» zajel 130 iraških borcev - Nov državni poglavar v Izraelu - Begin in Dajan obiščeta Washington - Govorice o morebitnem Sadatovem odstopu Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 tADIT* • DZS • 61000 L|ublio"‘ Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., v!5. 43 ijj? 13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bese” Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanl|e-JwL krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih 0» v Italiji pri SPI. i | člin itjlijjnskjl 3 m- jf z ‘ ■ zvez« časopisni!1 »rr Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I založnikov FIE® BEJRUT — Na bližnjevzhodni šahovnici se poslednje dni kar prepletajo bolj ali manj pomembni dogodki, o katerih seveda še ni mogoče vedeti, do kakšne mere utegnejo prispevati k odpravi kriznega žarišča. Včeraj .je odstopila libanonska vlada, v Egiptu postajajo vse očitnejša notranjepolitična trenja, razširil se je glas o morebitnem odstopu samega Sadata, Izraelci so dobili novega državnega poglavarja (laburista), Dajan in Begin pa se pripravljata na skorajšnji obisk v ZDA. Odstop bejrutske vlade je vsekakor dobro znamenje, kolikor po meni razčiščen .je političnega položaja, ki je postajal od dneva do dneva bolj napet. Desničarske stranke ir sile so Hossov kabinet ostro napadle, češ da ni znal preprečiti sirskim «zelenim čeladam-* težkega obstreljevanja krščanske četrti El Remaneh, kjer .je bilo prejšnji teden ubitih 50 in ranjenih 300 civilistov. Državni poglavar je že začel posvetovanja s političnimi predstav niki za sestavo nove vlade in kaže, da ne bodo bodoči ministri več »tehniki*, torej strokovnjaki, temveč izraziti politiki. V parlamentu je bil dosežen načelen sporazum o vseh najbolj perečih problemih, ki tarejo državo, obenem pa je bil sprejet odlog sporne razprave o ♦navzočnosti oboroženih Palestin-cev» v Libanonu, katere napoved je povzročita globok razkol med nazadnjaškimi in naprednimi silami in tu da trenja med kristjani in šiitskimi muslimani na eni ter sunitskimi muslimani na drugi strani. Med znake popuščanja napetosti gre še omeniti poziv poveljnika liberalne «milicije» Šamuna svojim enotam, naj odvržejo orožje in vojaške uniforme, podoben poziv Behirja Geniayela pripadnikom fa-langistične »libanonske fronte* ir okoliščino, da so gverilci »Al Fa-taha* aretirali 130 iraških borcev, ki so se prišli prostovoljno bojevat proti Izraelcem, kot so sami dejali _ dogodek je silno iznena-dil bejrutske kroge in je gotov sad ponedeljkovega sestanka med Arafatom in Waldheimom. Medtem ko v Kairu vztrajno govore o odstopu ministra za gospodarske zadeve Kajsunija, ki je prišel temeljito navzkriž z vladno politiko in medtem ko se širi strupena protikomunistična in »proti-naserjevska* gonja, je izraelski dnevnik »Je ruša lem Post» zapisal, da bo Sadat oktobra letos odstopil, če se bodo njegova prizadevanja za pomiritev na Bližnjem vzhodu izjalovila. Sadat je z druge strani najavil, da se bo ravno oktobra odpravil na goro Sinaj sredi istoimenskega polotoka. da bi ob navzočnosti papeža m Begina položil temeljni kamen za velik verski center, kier naj bi zgradili katoliško cerkev, sinagogo in mošejo. V sosednem Tel Avivu je par la ment na izredni seji izvolil za novega državnega poglavarja poslan 'ca laburistične opozicije Navona. Formalni prehod oblasti bo 29. ma ja. Katzirjevi naslednik je sicer Žid, vendar rojen na arabskem ozemlju, medtem ko so bili vodilni položaji v državi od njenega nastanka pred 30 leti skoraj izključno domena vzhodnoevropskih Židov. Izraelski tisk poroča vtem, da odpotuje zunanji minister Dajan prihodnji teden v Washington, kjer naj bi se sešel z Vanceom in pri pravil podlago za obisk samega Begina, ki naj bi dospel v ZDA konec meseca ob 30-letnici neodvisnosti Izraela. Begin se bo sestal s Carterjem, ki bo brez dvoma potrdil ameriško tezo, da se pogajanja za izhod iz krize lahko poženejo z mrtvega tira le, če se Izrael odloči za delen vojaški u-mik iz Cisjordanije (kjer so bile včeraj nove protiizraelske demonstracije), za prekinitev ustvarjanja novih umetnih naselij na zasedenem ozemlju za nedoločen čas in za pričetek neposrednih pogajanj s Palestinci o prehodni rešitvi njihovega vprašanja v pričakovanju sklicanja referenduma o bodoči ci-sjordanski ureditvi, (dg) drugo svetovno vojno in med njo, vendar je vlada sklenila, da ne bo s tem v zvezi sprejela nobenih pobud. Tednik «Der Spiegel* objavlja anketo, ki so jo izvedli med nemškimi diplomati v Združenih državah in iz katere izhaja, da se slednji bojijo protinemškega vala v javnosti. V Bonnu pa so mnenja, da bi do tega morda lahko prišlo pred desetimi leti, prav gotovo pa zdaj ne več. TURIN — Turinska tovarna Fiat je objavila cene svojih novih modelov z dieselskim motorjem. 131 diesel 2000L bo veljal, ključ v roke, 6.531.300 lir. isti model CL bo stal 6.838.100 lir, kombi pa 7 milijonov 239.100. Na volja bodo tudi modeli fiat 132 z dieselskim motorjem in sicer v dveh inačicah. Kdor bo hotel kupiti fiat 132 diesel 2000 bo moral zanj odšteti 8 milijonov 419.000 lir, če pa se bo odločil za močnejši motor, se pravi 2500 kubičnega, bo moral seči še globlje v žep in zanj plačati 10.104.750 lir. ZRN zaskrbljena zaradi protinacističnih filmov BONN — Zahodnonemška vlada je zaskrbljena zaradi protinacističnih filmov, ki se pojavljajo zadnje čase. Filmi v kritični luči prikazujejo Nemčijo v obdobju pred V ZNAMENJU RASTOČE KONKURENCE NA SVETOVNEM TRGU OBRAMBNI MINISTRI SEDMIH DRŽAV V FREDERIKSHAVNU Včeraj jc dopotoval v Bejrut nov kontingent »modrih čelad«, ki se bo pridružil mirovnim silam OZN v južnem Libanonu. Gre za francoske vojake, ki jih vidimo na sliki takoj po izkrcanju z orjaškega letala (Telefoto ANSA) Pričakovanje za sovjetski odgovor na Carterjev sklep, d*Jl časno prekine priprave za izdelovanje tovrstnega 01 FREDERIKSHAVN - Kak0 bo Sovjetska zveza reagirala na sklep ameriškega predsednika Carterja, da začasno prekine vse priprave na izdelovanje nevtronske bombe? Okrog tega vprašanja so zelo na dolgo razpravljali na zasedanju obrambnih ministrov sedmih držav članic NATO, ki sestavljajo tako imenovano skupino za jedrsko načrtovanje — NPG. Ob zaključku dvodnevnega zasedanja, ki je bilo v danskem pristanišču Frederikshavn na severnem Jutlandu, so objavili običajni zaključni dokument, ki izrecno omenja, da bo morebitna uvedba nevtronske bombe odvisna tudi od tega. v kakšni meri bodo Sovjeti pripravljeni popuščati v pogajanjih za omejevanje konvencionalnega in jedrskega oboroževanja. Iz komunikeja je razvidno pričakovanje NATO, da bo Sovjetska zveza z zadovoljstvom pozdravila sklep Bele hiše, čeprav ne gre za dokončno opu. stitev izdelovanja nevtronske bombe, ampak samo za odložitev sklepa v tej zvezi. Po drugi strani pa je bilo jf prav včeraj postavljeno v dvo”1 f vajanje Carterjevega sklepa, ko 7* iz Las Vegasa sporočili, da so dročju za jedrske poskuse v he , izvedli pred kratkim najmanj d1 J skus — morda pa celo več — 2 \j, tronsko bombo. Vest je sicer Ujj, na, zgovorno pa je dejstvo, ® ^ zvezne oblasti vsaj za sedaj niso mantirale. rlf Da se povrnemo k zasedanju v, derikshavnu, je bilo to kot obic ^ v veliki meri posvečeno s torti dolžnostnim izrazom zaskrbljeno^1 ( radi krepitve sovjetskega arzena*1^ čemer je imel izčrpno poročilo Pentagona Harold Brovvn. Po ^ f vem mnenju so se Sovjeti znat°“ krepili predvsem na področju strateških raket na dolg donid ( premičnih raket na srednji dofl1*^ več neodvisnimi konicami. Si<*r je ameriški obrambni ministef ključil svoje poročilo z optinn*1 noto, ko je izrazil prepričanje v uS^f ali vsaj v napredek pogajanj s j, med ZDA in SZ o omejevanju “ skega oboroževanja, (tm) Fogar prispel v Rim RIM — Ambrogio Fogar je včeraj dopotoval v Italijo. Bil je videti dokaj spočit in njegovo zdravstveno stanje ni več zaskrbljujoče. V dneh. ki jih je preživel na ladji «Master Stefanos* ter kasneje v bolnišnici v Capetownu je pridobil 18 kg in tehta sedaj 63 kilogramov. Fogar je od govoril na vsa vprašanja časnikarjev ter izključil, da bi do brodoloma njegove jadrnice «Surprise» prišlo zaradi njegove ali Mancinijeve napake. Do kapitana ladje, ki ju je rešila, je bil dokaj kritičen, čeprav je povedal, da ne bo sprožil proti njemu sodnega postopka zaradi Mancinijeve smrti. Z istim letalom, s katerim je dopotoval Fogar je prispela tudi truga, v kateri je bilo truplo časnikarja Maura Mancinija, ki so ga takoj odpeljali v Grosseto, kjer ga bodo pokopali. Na sliki (Telefoto ANSA): Fogar in Ženu ob prihodu na rimsko letališče. Predsednik FIAT Agnelli je očital italijanskim delavcem, da so prezahtevni in premalo prizadevni - Novost «ritmo» TURIN — Predsednik družbe Fiat Gianni Agnelli je pred današnjim odprtjem 57. mednarodne avtomobilske razstave sklical tiskovno konferenco, na kateri je orisal trenutni položaj na svetovnem tržišču z motornimi vozili, predvsem pa gibanje proizvodnje v domačih in tujih obra-tihr svtfjega holdinga. Izkoristil je seveda priložnost, da tisočerici časnikarjev z vseh strani sveta prikaže zlasti dosežke lastnih tovarn, ni pa zamudil priložnosti za vnovično kritiko na rovaš delavstva in sindikatov. Po ugotovitvi, da mora družba Fiat nujno okrepiti konkurenčnost svojih proizvodov v mednarodnem merilu zaradi zaskrbljujočega prodiranja predvsem japonskih vozil na evropski trg, je pripomnil, da so se tekmovalne sposobnosti italijanskih izdelovalcev nasproti avtomobilskim tovarnam drugod v Evropski gospodarski skupnosti 1. 1977 močno okrnile. Krivdo za to naj bi nosili delavci, oziroma skromno število delovnih ur v letu — 1.550 proti evropskemu poprečju 1850 in japonskemu višku 2.200. Podatek je podkrepil s trditvijo, da izgubi Fiat vsako leto zaradi odsotnosti z delovišča in stavk 20 od sto delovne zmogljivosti. Vzrokov za stavke A-gnelli kajpak ni navedel, kot je tudi obšel žgoči problem delovnih razmer ,ki niso povsod rožnate. Zatem je potožil, ker zahtevajo sindikati, da delodajalec prizna delavcem štiri tedne letnega dopusta zapored (vprašanje je sicer res kočljivo, rešiti pa se le da s smotrno razporeditvijo dopustov v loku celega leta), a delavcem v izmenah polurno skr čenje delovnega urnika. Vodstvo d -užbe se sicer temu načelno ne protivi, da bi le ne trpela proizvodnost. Kolikor zadeva še konkurenčnost na trgu, je Agnelli predlagal med drugim nepopularen ukrep, to je ..mm....................mi...........n.. Dolarska kriza osiromašila ameriške vojake v ZR Nemčiji (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Pivo in obloženi kruhki iz tnormalnih» zahodnonemških trgovin so za pripadnike enot umeriš ke vojske, ki so stalno stacionirani v ZR Nemčiji, postali tako rekoč luksuzni artikli. Kakih 220.000 a-meriških vojakov, ki so še pred nekaj leti živeli kot knezi, z vso grenkobo , ugotavlja, da jih je dolarska kriza spravila na rob dobesedne revščine. 700 dolarjev mesečne plače, ki jo prejema poprečni vojak niti približno ne zadostuje za kritje visokih življenjskih stroškov, zato čedalje več Američanov, ki imajo tukaj svoje družine razmišlja o tem. kako bi ženo in otroke poslali nazaj v ZDA■ Kakor so v času blagostanja svojim ameriškim «osvoboditeljem» zavidali visok življenjski standard m maalno življenje, tako sedaj zahod rl Neinc; ne morejo brez sarkazma in škodoželjnosti opazovati somrak mita o trdnem zelenem dolarju. Nekateri so pripravi',en: priskočiti na pomoč. Protestantski pastor Deese iz Augsburg» je pri premožnejših Američanih in Nemcih sprožil zbi redno akcijo za pomoč najbolj ogroženim družinam ameriških vojakov. Kot poročajo, mu je uspelo nabera-čiti 4.100 mark. s katerimi namerava kupiti rabljen avtobus, ki bo prevažal žene ameriških vojakov, ki stanujejo v predmestju, do cenenih posebnih «PX» trgovin ameriške vojske. Bližina «PX» trgovine pomeni za prenekatero ameriško družino zadnjo slamico upanja. Zavitek masla v takšni trgovini slane namreč vse ga 54 pfenigov, medtem ko je v normalni trgovini zanj treba odšteti 2,30 marke. Tudi cena prepečenca je v ameriških trgovinah tri do štirikrat nižja od normalne. Za paket cigaret, ki stanejo v trafiki okoli 30 mark je v *PX» treba plačali vsega 3,60 marke. Toda kaj, ko v ooM-jaških trgovinah prodajajo samo življenjske .ntrebščine, Ko je treba kupiti obleko se Američan ponovno sreča s kruto resničnostjo. Kljub temu. da do katastrofalnega padca dolarja in z njim povezanega obubožanja ameriških okupacijskih sil v ZR Nemčiji ni prišlo čez noč, ivashinglouska vlada še ni ukrenila ničesar, kar bi v osnovi premaknilo stvari na bolje. 35-letna Dorothg Lee, socialna delavka pri ameriški koloniji v Hanau je repor ter ju časopisa