60100200
^'je>Ur
PRIiiiOKSKI DNEVNIK
poštnina plačana v gotovini	nAA >.
Abb- Postale I gruppo Cdia 200 lir
Leto XXXIV. Št. 169 (10.081)
TRST, sreda, 19. julija 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Duh bonskega
«vrha bogatih»
Sedem državnikov «industrijsko ^Razvitejših deželi. Zahoda m inskem sestanku ni rešilo niti e-”e0a izmed številnih problemov, **. s° ® cdnosih med lemi država-obstajali že od prej in katere f° Rdno argumentirane s pogledi j*. svojega vogala prenesli v prtlja-Bt■ Kljub temu je ponedeljkova sPektakulama predstava v bon-*Cem gledališču, kjer so se pred ,skom vsega sveta zvrstili sode-uJ0či predsedniki držav in vlad,
'&arevala zadovoljstvo. Nezado-?c'-jni so bili samo novinarji, saj !'"1 niso dovolili, da bi postavili okršnokoli vprašanje. Kot so pri-*•’ so visoki gostje tudi za-Pvstili prestolnico na Renu — s "nščem in sijajem, ki je bil v so-rozmerja z njihovim pomenom. Od-Giulia Andreottija kamere anodnonemške televizije niso za-uležite.
.Inko kot poprej v Rambouilletu, nztoriku in Londonu so tudi na Čečeni «summitu bogatih» vsaki iz-ed držav udeleženk pustili pro-7* r°ke. da svoja notranja gospo ,arska vprašanja rešuje kakor ve ,n zna, s tem da si najbogatejši n najmočnejši še vedno jemljejo j^avico, da diktirajo svoja pravi-a l9re ostalemu svetu.
*Bonskega duha* je mogoče zrežirati na nekaj bolj ali manj ne-Reznih pozivov in opozoril, ki naj 1 veljala vsemu svetu, ki pa so p°Rebna samo razvitim: treba je Ž^ati s potrošniškim iMtriotizmom, e*aposlennst je mogoče zmanjšati s<trno s hitrejšo in bolj usklajeno ?°sPodarsko rastjo, plavajoče te-je treba stabilizirati in tako r°*ie. Vse to seveda zahteva za-es‘n0 angažiranje vlad in parla-°ntov in ni uresničljivo brez vo-,ne in usmerjevalne vloge zave-družbenih dejavnikov v gozdarskih gibanjih, orej na škodo obodnega tržišča», to pa pome-jj’ kapitala, ki povsod v razvitih ,r*avah drži. niti. oblasti trdno v rokah.
vedno, so se tudi v Bonnu u-/fynci «sestanka bogatih* raz-na velike in majhne, pri če J*1" sta bila zvezni kancler H el Schmidt in pa Jimmy Carter , ^nifca, Giscard pa se je moral ^oljiti z dejstvom, da je nje-zvezda žarela ob Schmidtovi g Ostanku evropskega sveta v Schmidt in Carter sta od k e9a trenutka vedela, kaj lah-r) d «summita» dobita in kaj mo-,,?ta na njem preprečili. Kancle-,eP uspeh je v tem, da se mu je prečilo, da «šest zaskrbljenih dr-šibt n* P°kazalo s prstom na s točke zahodnonemškega gozdarstva in bonskega «partner-nl'a>>. kot tukaj lepo pravijo od-, °s°m med atlantskimi zavezni-J' Gre za počasno gospodarsko f **• ljubosumno čuvanje deviznih fytTv R milijardni višek v pla-. n' bilanci, kar brez dvoma u-
0	®°ičeno ali ne izziva zavist pri al’h članih kluba razvitih. Kanc-
J Schmidt je kot organizator bon-efla sestanka dosegel nekaj izred-Z Pomembnih političnih točk. ki •®“° še bolj utrdile mit o njegovi lo*avniški veličini — zadnjo kar-' na katero lahko ob naslednjih ■ rmmentarnih volitvah 1980. leta v r° zahodnonemška socialdemo-Jcrac9a, če se hoče obdržati pri k "Wu. Schmidtova teza. da viso-Po ,nezaPrjxlenost ni vzrok, ampak 2(JS e<tica inflacije in da se torej Juvanja ne more doseči z in-t0fnim pogrevanjem gospodar-
1	a, ima doma podporo tudi v °9ih velikega kapitala in celo
^ opoziciji. Dejstvo, da je Bonn
v skupni izjavi «summita» vendarle pristal na finančno injekcijo v višini okoli 13 milijard mark, s katero naj bi oživel svoje gospodarstvo, predstavlja kompromis, ki pa ni drag, in katerega učinek v praksi bo izredno težko nadzorovali. To velja tudi za vse ostale «konkre-tne» prispevke skupnemu paketu. Sedem vodilnih politikov zahodnega sveta je bonski «summit» obogatil z boljšim medsebojnim spoznavanjem in razumevanjem specifičnih problemov — baje bodo odslej naprej lažje razumeli, od kod izvirajo problemi, ki se pojavljajo v njihovih medsebojnih odnosih — tako vsaj trdijo v Bonnu. Za postali svet* je takšen rezultat «do-slej najkonkretnejšega summita» vse preveč skromen. Svoje zahteve do «bogatih» bodo države v razvoju tudi v naprej lahko postavljale samo na drugih mednarodnih forumih, tam, kjer bodo lahko e-nakopravno razložile tudi svoja stališča.	IVO VAJGL
DEMOKRISTJANI ZAVRAČAJO PREDLOG ANDREOTTIJEVE VLADE
Nesoglasje v vladni večini glede ukrepa o amnestiji
Po mnenju KO naj bi v ukrep vključili tudi kazniva dejanja javnih upraviteljev, temu pa nasprotujejo ostale vladne stranke - Zaradi tega amnestije po vsej verjetnosti ne bo
RIM — Pričakovali so ga za konec meseca, sedaj pa je skoraj gotovo. da iz tega ne bo nič. Ukrep o amnestiji za kazniva dejanja, za katera zakonik predvideva do treh let zapora, je bil v bistvu že pripravljen. Med strankami vladne večine je vsaj na videz vladalo soglasje, da so iz amnestije izvzeti zločini proti javnemu rodu in tisti, ki so jih zakrivili javni upravitelji, še posebno v primeru izrabljanja javne funkcije v osebne namene. U-krep bi na ta način prispeval, da bi zmanjšali neverjetno število sodnih postopkov, ki jim sodna oblast ni kos. in da bi vsaj nekoliko omilili neznosno gnečo v italijanskih zaporih.
Včeraj pa je nenadno (morda pa tudi pričakovano, saj je Evangelisti že v ponedeljek sejal pesimizem po hodnikih Montecitoria) prišlo do de-mokristjanskega ultimata. Ali osvobodimo vse, pravj KD, tudi skorumpirane upravitelje in obtožene javne
S SEJE MINISTRSKEGA SVETA
Vladni predlogi za reševanje krize v kemijski industriji
Okvirni sporazum s strankami večine o reformi sklada za Jug
RIM — Na včerajšnji seji vlade so ministri proučili najbolj pereče probleme vsedržavne kemijske industrije s posebnim poudarkom na skupino Liquigas. O stanju obratov sta poročala ministr. Morlino in Do-uat Cattin, ki sta obenem nakazala nekaj možnosti za izhod iz težkega položaja. Minister za industrijo Donat Cattin je predlagal zakonski odlok ki bi spreminjal nekatere člene ci viinega zakonika, da bi omogočili imenovanje izrednega komisarja, ki bi rešil produktivnost 119 obratov Liquigasa. Vlada je proučila predlog dokončno pa se bo odločila na petkovi seji, ko bodo znana mnenja strank, saj predstavlja dekret izredno pravnoformalno novost, ki bi lahko bila v nasprotju z ustavo. Vsekakor pa bo treba čimprej ukrepati, saj je dovolj, da le eden od upnikov Liquigasa zahteva stečaj, pa bo 3.000 delavcev na cesti.
Kot rečeno se bodo dokončno odločili o usodi Liquigasa na petkovi seji vlade, ko bodo obenem proučili reformo sklada za Jug, ki naj bi omogočil prožnejše in smotrnejše delovanje tega organa. Razvoj Ju-"a je e-’a od temelinih postavk vlade. Glede spremembe sklada za Ju ; se je vlada že okvirno sporazumela s strankami večine, (voc)
VČERAJ NA MONTECiTORIU
Zavrnjena zahteva pa prekinitvi razprave o pravični stanarini
RIM — Poslanska zbornica je včeraj s 331 glasovi proti 34 zavrnila zahtevo liberalcev, misovcev in de-monacionalov, naj bi prekinili razpravo o zakonskem osnutku o pravičnih stanarinah. Na popoldanskem zasedanji! pa so poslanci odobrili prvih pet čicnov osnutka ter zavrnili vse spre-minjevalne predloge, od katerih jih je največ predlagala «democrazia na-zionale«. Ta stranka je sicer predložila nekaj stotin amandmajev, vendar kaže, da se ne namerava zateči k obstrukcionizmu, zaradi česar domnevajo, da bo poslanska zbornica že ta teden — v četrtek ali petek — odo-
brila zakon. Skupno šteje osnutek 84 členov, treba jih je torej odobriti še 79.
Zakon bi moral takoj po odobritvi na Montecitoriu romati v senat, tako da bi lahko bil dokončno odobren še do konca tega meseca. V nasprotnem primeru bo treba ponovno podaljšati ukrep o zamrznjenju stanarin, čemur pa se stranke vladne ve-gme gdločnu upirajo. (	: *
Ghjrclli novi ki tiskovne službe Kvirinala
RIM - Predsednik republike je imenoval časnikarja Antonia Glii-relli.ja .za novega šefa tiskovne službe .Kvirinala. Ghirelli, ki se je rodil v Neaplju pred 56 leti. je bil v preteklosti direktor časopisov «Tuttosport», «Corriere dello sport», «11 globo» in «11 mondo», napisal pa je tudi nekaj knjig s športno tematiko in nekaj posvečenih rojstnemu kraju.
funkcionarje, ali pa se odrečemo amnestiji. KD ni niti skušala prikrivati političnega pomena te svoje zahteve po splošni amnestiji. Ob zaključku sestanka vsega demokr-ščanskega vrha, vštevši z Zaccagni-nijem in Andreottijem, je Galloni jasno povedal, da KD ne namerava pustiti na cedilu svojih ljudi. «No-čemo diskriminacij«, je formula, s katero KD razlaga, da pristaja na amnestijo samo v primeru, da ta koristi stranki, ko pa so skoraj vsi obtoženi upravitelji demokristjani.
Tako stališče pa je očitno nesprejemljivo za ostale stranke, ki niso pripravljene podpisati ukrepa, ki bi .zagotovil svobodo vsem državnim tatovom z edino morebitno izjemo Lockheedovih ministrov. Igra demo-
V KD razpravljali o osimskih sporazumih
RIM — Prvi del včerajšnjega sestanka demokrščanskega vrha, ki sta se ga med drugimi udeležila tudi predsednik vlade Andreotti in tajnik stranke Zaccagnini, je bil posvečen — kot poroča agencija ANSA — problemom izvajanju osimskih sporazumov. Pobudo za razpravo o tem vprašanju so dali parlamentarci in voditelji KD iz naše dežele, ki so bili navzoči na sestanku. Prisotna sta bila tudi šef zunanjepolitičnega urada KD Granelli in komisar EGS Natali. Govor je bil tudi o deželnih programih KD, tudi v zvezi z rezultati nedavnih u-pravnih volitev v Furlaniji - Julijski krajini.
kristjanov — komentira komunist Spagnoli — je nevarna in hinavska. Do zadnjega vrha ni bilo nesoglasij glede besedila, ki ga je pripravila vlada. Po mnenju Spagnolija samo parlament lahko sedaj odloči, ali naj sproži ukrep amnestije, ali pa ne. Toda ni verjeti, da bi Andreotti prinesel v parlament besedilo, ki ga je njegova stranka na tak način zavrnila, pa čeprav to zahteva KPI. Politična logika bi celo zahtevala, da bi pravosodni minister Bo nifacio — na katerega KD že od nekdaj gleda z nezaupanjem zaradi njegovega «preveč ieodvisnega» zadržanja — odstopil. Toda to bi povzročilo vladno krizo, ki je nihče noče. Ceno tega demokrščanskega preo-kreta bodo torej morali plačati jetniki, ki so obtoženi manjših kaznivih dejanj in ki so upali v amnestijo, pa tqdi položaj v italijanskih
zaporih grozi, da bo eksplodiral z novimi upori.
Vendar pa v tem trenutku ni videti, kako bi lahko prišlo do sporazuma. Socialisti so že dali vedeti, da o tem problemu — kot je dejal Lagorio — ne pristajajo na paktira-nje. Prav tako odločni so republikanci. Toda KD se očitno ne boji osamljenosti, ko pa gre za vprašanja, ki se je tako neposredno tičejo.
Stranke vladne večine se torej spet razhajajo, in to v trenutku, ko so v teku pogajanja o delikatnem vprašanju imenovanja vodilnih funkcionarjev javnih ustanov in bank. Andreotti sicer računa na dejstvo, da njegova vlada nima alternativ, toda jeseni bo prišel čas obračunov: ki bi se takrat izkazalo, da so povsem negativni, bi tudi ta adut v An-dreottijevih rokah zgubil dobršen del svoje vrednosti.
MINO FUCCILLO
NA UMESTITVENI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Ponovna zahteva po rabi slovenščine
Na sinočnji seji obnovljenega tržaškega občinskega sveta je svetovalec Stojan Spetič (KPI), tudi v inicmi kolegov Filiberta Benedetiča (PSI) in Aleša Lokarja (SSk), z govorom v slovenščini, ponovno postavil zahtevo po priznanju pravice slovenskim izvoljenim predstavnikom do ra be materinščine v izvoljenih svetih. O zadevni resoluciji bodo razpravljali in glasovali na prihodnji seji. Poročilo na 2. strani.
			
KLJUB POSREDOVANJU AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA VANCEA
Prvi izraelsko-egiptovski sestanek o bližnjevzhodni krizi brezploden
Waldheim odločno pesimist - Trenje med Weizmanom in nekaterimi krogi telavivske vlade
LONDON — Prvi krog razgovorov med egiptovskim zunanjim ministrom Kamelom in njegovim izraelskim kolegom Dajanom ob navzočnosti ameriškega državnega tajnika Vancea je bil po pričakovanjih brezploden. Nekateri politični komentatorji so zaradi tega kar razočarani. toda očitnp gre pri teh za nepoboljšljive optimiste, če že ne za slabe poznavalce bližnjevzhod-nih razmer. V pesnici je bilo že od vsega začetka jasno, da bi tristranski izraelsko - egiptovsko - ameriški sestanek v strogo zastraženem gradu Leeds pri Maidstonu nedaleč od Londona po logiki ne smel kar naenkrat na stežaj odpreti vrat k tvornim pogajanjem med Sadatom in Beginom, kolikor so njuna stališča glede palestinskega vprašanja dokaj različna. Res je, da se ministrska trojica ponovno (menda poslednjič) snide danes, težko pa je verjeti, da bi drugi krog pogovorov bil kdo ve kako uspešnejši od včerajšnjega. Upati je le, da bo ob
posredovanju ameriškega državnega tajnika omogočil vsaj izpiljenje najhujših ostrin, ki so januarja povzročile razbitje mirovnih pogajanj, potem ko so se ta še prenaglo razvila na sledeh Sadatovega zgodovin-, skega obiska v Tel Avivu.
Ppsvet se je odvijal v nadvse za-
držanerfi, 'Čeravno še nekam prisrčnem vzdušju. Zasluga za to gre, kot kaže, Vanceu. Če so med Ka-
PRIHODNJI MESEC V ŽENEVI
Svetovna konferenca o boju zoper rasizem
ŽENEVA — Tu bo od 14. do 25. avgusta svetovna konferenca na \b-mo «Ro,j proti rasizmu in rasnim ,	. _ .	. , diskriminacijam«, Leslie O. Harri-
melom in Dajanom oziroma egiptov- man Nigerijec, ki predseduje poseb-sk0 in izraelsko delegacijo pnsla n„m„ nrlhol,.J1 07N za hni nroti anar-
Ameriški državni tajnik Vanče je z zadovoljstvom gledal, kako sta se egiptovski zunanji minister Kamel (v sredi) in njegov izraelski kolega Dajan (desno) prijateljsko rokovala pred začetkom razgovorov v gradu Leeds v britanski pokrajini Kent.	(Telefoto ANSA Ul I)
....................................................»...n.........................mn...................................-...........
V ZVEZI S PONATISOM PROGLASA SALOJSKE REPUBLIKE
Sodišče potrdilo: Almirante morilec partizanov
Rimski sodniki oprostili list «Unita» obtožbe obrekovanja ter obsodili misovskega tajnika na plačilo globe in poravnavo škode po krivem prijavljenemu časnikarju
kirru* ~ Ni dvoma, da je misovski Giorgio Almirante podpisal zlo-
It-.r"1 Proglas Salojske republike, s erilli so maja 1944. leta grozili z
S(, ltltvij0 vsem partizanom, ki bi
Rom ,oliu 3() dni ne |31'edab naci‘ "• Zaradi tega tudi ni dvoma, da
Kosilo KPI «l’Unita» objavilo do-n° in resnično novico. To je o-tjr ^ in bistvena misel, s katero je Čis?' odsek rimskega kazenskega so-^ utemeljil razsodbo, s katero je ob,, | ' komunistično glasilo obtožbe obJ'tOVania, misovskega veljaka pa Oj, na plačilo sodnih stroškov in tt,a ?,UVl'ačilo škode odgovornemu u-bnibu Usta.
žil ot smo Izročali je Almirante vlo tj .Vrst° Prijav zoper lista «l'Uni-»Manifeste«, ki sla junija 1971.
leta objavila zločinski proglas s podpisom «Za ministra za ljudsko kul-Luro _ načelnik kabineta Giorgio Almirante« Plaz prijav se je usul tudi na demokratične občinske uprave, ki so ponatisnile in naplenile zloglasni odlok, da bi tako razkrinkale misovskega tajnika, ki je ravno tedaj skušal uveljavljati strategijo dvoredne suknje.
Odvetnika komunističnega lista Tar-sitano in Fiori sta od vsega začetka sodnega postopka dobesedn0 zasula sodnike z dokumentarnim gradivom, ki je neiz)K)dbitno dokazovalo resničnost objavljene vesti, sodišča v Reggio Emilii, Trapaniju in Modeni pa so oprostila tamkajšnje občinske uprave. Almirantejevi zagovorniki so se zato skušali umakniti in so zavlekli proces z
najrazličnejšimi vlogami in zahtevami.
Toda poraz je bil neizbežen. Sodniki četrtega odseka rimskega kazenskega sodišča, ki so zaklj.ičili svoje delo 1973. leta. so oprostili «Unita», vendar so »zgrešili« razsodbo, saj je po njihovem mnenju list pripisal Al-miranteju očetovstvo proglasa «v dobri meri«, medtem ko je komunistično glasilo namenoma obtožilo misovskega tajnika, da je pripravil in dal nalepiti proglas.
Kasacijsko sodišče je spoznalo «zmo to«, razveljavilo prvo razsodbo in vrnilo akte drugemu kazenskemu odseku, ki je poudaril odgovornost Giorgia Almiranteja. V utemeljitvi je nied drugim rečeno, da je Almirante podpisal tudi telegram, s ka
terim je pozival prefekture, naj razmnožijo proglas. «Očitno je — so poudarili sodniki — da bi misovski veljak brez dvoma protestiral, če bi ugotovil, da širijo po vsej Italiji dokument z njegovim lažnim podpisom«. Obenem pa — so še pripomnili — je misovski kolovodja posredno potrdil svojo odgovornost, ko je skušal prepričati sodni zbor, da je bil imenovan za šefa kabineta pri ministrstvu za ljudsko kulturo potem ko je bil telegram že odposlan.
Skratka Almirante je doživel nov pekoč poraz, ki potrjuje njegovo žalostno vlogo morilca partizanov in hlapca nacistov.
FULVIO CASALI
Za frankiste jc tajnik MSI «duce»
MADRID - Morda ker je doma doživel pekoč volilni poraz in ker ga je poleg vsega rim-,i(0 sodišče potrdilo za morilca partizanov, si misovski tajnik Giorgio Almirante išče slave in ugleda na tujem. Tako je v Madridu, kjer je včeraj 18.000 frankističnih nostalgikov »počastilo« obletnico Francovega dr žavnega udara, z izzivalnim nastopom dosegel, da so ga prisot ni pozdravili z vzklikom «duce, u.ce«.
Najbrž mu je bilo ob tem vzklikanju kar toplo in prijetno pri srcu, obenem pa ga je zavedlo, da je odvrge' dvoredno suknjo in vnovič pokazal svoj ■ravi obraz zaskrbljenega faši sta in morilca partizanov. «S svoja zmago — je rohnel z go-v. .niškega odra — je general Franco zajamčil Španiji 40 let miru in dokazal, da križarske vojne desnice rešujejo mir, ki ga levica uničuje«
natanko do izraza vsa nasprotja glede načina in roka bodoče ureditve Cisjordanije in Gaze, je ameriški zastopnik nasprotno vztrajal pri maloštevilnih — štirih — točkah, s katerimi docela soglašajo tako kairski kot telavivski snovalci mirovnega načrta. Eni in drugi so pristali na petletno prehodno obdobje za upravno preustrojitev prizadetih območij, na načelo samoodločanja krajevnega palestinskega življa, na zagotovitev varnih meja Izraelu cb morebitnem nadzorstvu mirovnih sil OZN ter na skupno obvezo, da krize nikakor ne bodo skušali rešiti s silo, torej z vojno, temveč po mirni poti. To je pa tudi vse, torej zdaleč premalo za konkretno rešitev problema.
Sadatu je v prvi vrsti do tega, da se Izraelci čimprej umaknejo z zasedenih ozemelj, Begin in Dajan pa se temu upirata, češ da bi bila njuna država tedaj vnovič tarča napadov iz vrst palestinskih borcev. Tudi sicer hoče predsednik telavivske vlade ohraniti v nedogled vojaško nadzorstvo nad Cisjordanijo in Gazo, zaradi česar postaja njegova politika čedalje bolj nepopularna tako v ZDA kot na domačih tleh. Vanče mu bo to okoliščino danes znova predočil, seveda v primerni diplomatski obliki in mu zagrozil s ponovnim sklicanjem ženevske mirovne konference, kar mu pač ne bo všeč. O povratku v Ženevo govori tudi glavni tajnik OZN Waldheim, ki je sinoči v Damasku izrazil precejšnjo skepso glede rezultatov posvetovanja v britanskem dvorcu. Konference pa ne bo mogoče pripraviti kar na lepem, temveč bo v ta namen potrbno pripravljalno zasedanje, ki naj bo v New Yorku ali kje drugje, je pripomnil Wald-heim ter dejal časnikarjem, da bo treba nanj povabiti tudi zastopstvo Organizacije za osvoboditev Palestine. Begin in Sadat se s Palestinci, kakor znano, sploh nočeta neposredno pogajati ,
Britanskim pogovorom med Kamelom in Daianom sledijo v Izraelu z deljenimi mnenji. Vodja laburistične opozicije v Izraelu Peres je naglasil, da mu Beginov načrt ne ugaja, da pa ga mora podpreti, «ker je slab načrt, ki utegne privesti do mira le boljši od dobrega načrta brez miru«. Kakšno je dejansko vzdušje v krogih telavivske vlade, nazorno kaže tudi ta primer: obrambni minister Weizman je v sobj kabineta vladnega predsednika razkačeno raztrgal letak z napisom «šalom»» (mir). «Le kako se moremo ponašati s takšnimi letaki, ko pa je dvomljivo, če se vsi v vladi sploh res potegujejo za mir...« je i-zjavil. Opazovalci menijo, da gre Weizmanov izbruh pripisati omalovaževanju, s katerim je vlada sprejela njegovo poročilo o nedavnih pogovorih, ki jih je imel v Salzburgu s Sadatom, Pripomniti gre, da si je obrambni minister osovražil nekatere vladne kroge, ker uživa precejšnje simpatije v Kairu z razliko od Begina in Dajana, ki ju je Sadat cesto hudo kritiziral, (dg)
nemu odboru OZN za boj proti apar theidu, je včeraj zatrdil, da bo morala konferenca pomeniti zgodo vinski mejnik; v smislu namreč, da bi morala sprožiti proces za popolno osamosvojitev afriških ljudstev Konferenca — je pripomnil Harri-man — naj bo hkrati tudi uvod v j deatinskim zatrtje rasnih diskriminacij na vsem j brambrn svetu. V ta namen ji je seveda treba zagotoviti reden potek in uspeh, kar pa ne bo lahko, ker so že na delu mračne sile, ki jo hočejo bojkotirati.
Predsednik Pertini pri Ardeatinskih jamah
RIM — Predsednik italijanske republike Pertini je včeraj položil venec pred spomenikom žrtev nacističnega terorja pri Ardeatinskih jamah, kjer .je nacistična soldate-ska na ukaz podpolkovnika Herberta Kapplerja postrelila 345 talcev. Med žrtvami nacističnega maščevanja zaradi partizanskega atentata v Ul. Rasella je bil tudi 23-lrtni italijanski častnik Maurizio Giglio, hi so ga iz sedeža gestapa v Ul. Tasso pripeljali na morišče na nosilih. Gi.giia so gestapovci grozovito mučili, mu izpulili nohte na nogah. a mladi častnik ni izdal skrivališče moža, ki je pred desetimi dnevi postal predsednik italijanske republike.
Včeraj se je Pertini rx>klonil njegovemu spominu, poudaril njegovo i hrabrost, rveustrašnost pred smrtjo in odločno nasprotovanje fašizmu.
Predsednik republike se je dalj časa zadržal s svojci žrtev Ardeatinskih jem. Vsakemu je izrazil solidarnost in ni skoparil z bodrilnimi besedami. Sina zlate kolajne odporniškega gibanja De Carolisa je vprašal: «Ali se vedno spominjaš na očeta?« in dodal resnobno, «ne j zaidi na stranpota«.
Predsednika Pertinija so k Ar-jamam spremljali o-minister Rufiini, tajnik predsedstva Maccanico, njegov vojaški svetovalec general Bernardini predsednik ANFIM Gigliozzi ’n predsednik zveze judovskih skupnosti Piperno.
tlllllll|IIMl||||||||||||||||||||||N||||||||l||||„l||l|IMI,|„|MU„|„,„„n„|n||||,||,|||||||||||||H|||||(|(nt||UM||||||a
VČERAJ V SUDANSKEM SLAVNEM MESTU
SVEČANO ODPRTJE AFRIŠKEGA VRHA
Edini izhod iz sedanje krize v enotnosti in izvajanju neuvrščene politike
KARTUM — Pod predsedstvom sudanskega predsednika Nimeirija se je včeraj v Kartumu začel 15. vrh držav Organizacije afriške e-notnosti. Zasedanje, katerega se u-deležujejo predsedniki in zunanji ministri 33 afriških držav, utegne biti v marsičem prelomno, saj od ustanovitve OAE črna celina ni še preživljala tako burnega in kritičnega obdabjo. Ogaden, Zahodna Sahara, Namibija in Zimbave, so samo najbolj krizna žarišča meddržavnih spopadov in oboroženega boja, v katerega so vpletene ne-afriške države in velesile.
Vrh državnih poglavarjev sledi zasedanju zunanjih ministrov, ki pa so najbolj pereče probleme afriške celine previdno pustili v obravnavo predsednikom. Vsekakor so že na tem zasedapju bili soglasni, da je izhod iz sedanje krize možen le v mirni poravnavi sporov in sožitju vseh afriških držav, besedam pa gotovo niso sledila dejanja, saj sama Organizacija afriške enotnosti ni bila v ključnih in najnevarnejših trenutkih zmožna uveljaviti svojega ugleda in svoje nenadomestljive vloge v afriški stvarnosti.
Včerajšnje svečano zasedanje je odprl predsednik Sudana Nimeiri. ki je v pozdravnem nagovoru poudaril, da mora biti cilj Organizacije afriške enotnosti predvsem izvajanje neuvrščene politike in stalen boj proti tujemu vmešavanju v a-friške zadeve. Sudanski predsednik je tudi kritično ocenil sedanje gospodarske odnose med Evrope, in Afriko, k. v nekaterih primerih samo reproduciranjo nekdanjo kolonialno oblast. Nimeiri je tudi pozval predsednike afriških držav, naj zavzamejo na tem zasedanju enotna siališča, ki naj jih nato o-
brazložijo na konferenci neuvrščenih držav, ki bo konec tega meseca v Beogradu.
Za Nimeirijem sta spregovorila predsednika Liberije in Nigerja, ki sta v bistvu ponovila potrebo po večji enotnosti afriških držav. Zasedanje se bo nadaljevalo danes in se bo predvidoma zaključilo v petek. (st) .
Popuščanje napetosti med Angolo in Zairom
IAJANDA r- .Včeraj se je zvedelo, da, je t))I nedavni sestanek med zairsko ter angolsko delegacijo v Braz-zavillu še kar uspešen. Med drugim je bil nartikeč dosežen sporazum o ponovnem odprtju benguelske železni, ške proge v jugozahodnem delu Angole, tak0 da bo Zaire Po njej zopet lahko izvažal svoje izdelke. Z druge strani je bila sklenjena ustanovitev posebne nadzorne komisije, ki bo pod pokroviteljstvom Organizacije afriške enotnosti skrbela za izvajanje brazza-vilskih sklepov. Sogovorniki so obravnavali tudi problem prostovoljnega povratka angolskih oziroma zairskih beguncev v domovino.
BUKAREŠTA — Včeraj je dopotoval v Bukarešto predsednik KPI Luigi Longo. Na počitnice v Romunijo ga je povabil predsednik Ceau-sescu, s katerim bo imel Longo v prihodnjih dneh pogovore.
DAMASK — V glavno mesto Si rije je včeraj dopotoval alžirski predsednik Boumediene, ki se je takoj sestal z Asadom. Pozneje se je odpravil v Kartum, da se udeleži «vrha» OAE.
ZAČETEK TEŽAVNE POTI ZA SESTAVO NOVE OBČINSKE UPRAVE
Prva seja novega občinskega sveta potekla brez volitev novega župana
O zahtevi svetovalcev Spetiča (KPI), Lokarja (SSk) in Benedetiča (PSI) o pravici do rabe slovenščine v občinskem svetu bo svet razpravljal na prihodnji seji - Med splošno umirjenim potekom seje protiosimski izbruhi Almiranteja, Pannelle in Gruber-Bencove
OB ZAKLJUČKU ZRELOSTNIH IZPITOV
Na znanstvenem liceju in trgovskem zavodu je večina dijakov uspešno opravila maturo
Kot je bilo pričakovati na sinočnji, prvi seji novoizvoljenega tržaškega občinskega sveta, sploh ni prišlo do prvega glasovanja za izvolitev novega župana. Prvo glasovanje so prenesli na naslednjo sejo. ki bo v petek ob 18.30, seja pa bo tudi v soboto, ko bi verjetno že moralo priti do balotaže med kandidatoma, ki bosta na tretjem glasovanju z absolutno večino prejela največ glasov. Sinočnja seja se je zavlekla do pozne ure, ker so v razpravo posegli predstavniki vseh v občinskem svetu zastopanih strank razen socialdemokratov in republikancev.
Seja se je ob izrednem zanimanju
javnosti (lože za časnikarje in občinstvo so bile natrpane) začela s formalno umestitvijo, ki jo je o-previl inž. Spaccini, ki še vedno vodi županske posle do izvolitve naslednika, z njegovo zahvalo potrjenim svetovalcem za preteklo sodelovanje in voščili za plodno delo novoizvoljenim. Predsedstvo je nato prevzel odv. Cecovini, kot svetovalec z največ glasovi, ki je predlagal, naj svet sporoči pozdrave predsedniku republike, nakar so brez diskusije potrdili izvolitev vseh svetovalcev, sprejeli ostavke dr. Marina (lista «per Trieste*) in radikal ke Boninove (ter Facciove in Melli-
nija, ki bi jo morala naslediti) ter nadomestili s Salvagnom, oziroma Giannijem Pecol - Crminottom.
Po izčrpanju prve točke dnevnega reda je Cecovini imel kratek govor, v katerem je zatrdil, da predstavlja relativna večina liste »per Trieste* »mirno revolucijo* v mestu, da želi Trst imeti najboljše sosedske odnose z Jugoslavijo in izrazil upanje, da bodo naše meje spet najbolj odprte v Evropi. Dejal je, da je meja sicer definitivna, a je v isti sapi ponovil zahtevo Po reviziji o-simskih sporazumov, češ da bi pa »morda ob pravem času mogli revi dirati kak del gospodarskih sporazumov iz Osima*.
Miiinmimi
iiiuiMiMiiiMiiiiiiiMiiuniimiiiMiiiiiiiiitiitMiaiiiiiiuiniiiiniiiiiii
Predsedstvo deželnega sveta Furlani j e - Julij ske kra jine
, V ponedeljek je deželna skupščina na svojem prvem zasedanju četrte mandatne dobe izvolila predsedstvo deželnega zakonodajnega organa. Sestavljajo c predsednik Ar-naldo Pittoni (PSI), podpredsednika Salvatore Varisco (KD) in Mario Colli (KPI) ter štirje tajniki Romano Specogna (KD), Massimo Per-sello (KD), Franca Miani (KPI) in slovenski svetovalec Boris Iskra (KPI).
S?
Arnolde Pittoni (PSI) se je rodil v Trstu pred 51 leti. Po poklicu je tiskar; med vojno se je vključil v odporniško gibanje, v vrste PSI pa je stopil leta 1945. Od leta 1961 do 1968 je bil tajnik tržaške federacije, od leta 1966 do 1970 pa je bil član osrednjega vodstva; od leta 1962 do leta 1970 je bil načelnik svetovalske skupine I%I v tržaškem občinskem svetu. V deželni svet je bil izvoljen leta 1964, leta 1974 pa je p-^tal predsednik.
Mario Colli (KPI) se je rodil v Tržiču pred 57 leti; po poklicu je časnikar; bil je glavni urednik dnevnika II Lavoratore do njegove ukinitve. Aktivno se je udeleži' odporniškega gibanja, v KPI pa je stopil leta 1945. Od leta 1960 do leta 1973 je bil načelnik svetovalske skupine KPI v pokrajinskem svetu; leta 1973 je bil izvoljen v deželni svet, kjer je bil načelnik svetovalske skupine in podpredsednik komisije za izvajanje osimskih sporazumov. Mario Colli je član deželnega vodstva KPI.
Salvatore Varisco (KD) se je ro-il pred 50 leti v Huminu, kjer je il od leta 1956 do leta 1960 načel-ik svetovalske skupine KD v ob-inskem svetu. V deželnem svetu e od prve mandatne dobe; v drugi nandatni dobi je bil začasni odbor-lik za prevoze, v tretji pa podpred-iednik skupščine.
Franca Miani (KPD se je rodila v Vidmu pred 32 leti; po poklicu je uradnica; v KPI je stopila leta 1964, štiri leta prej pa v FGCI. Sedaj je članica tajništva videmske federacije, deželnega odbora in odgovorna za ženska vprašanja videmske federacije. Mianijeva je ena od 35 novih deželnih svetovalcev četrte mandatne dobe.
.... ■ .....
Boris Iskra (KPI) se je rodil v Trstu pred 34 leti. Diplomiral je na filozofski fakulteti, sedaj pa poučuje italijansko literaturo na slovenskih šolah. V KPI je stopil leta 1966, od leta 1973 do izvolitve v deželni svet pa je bil pokrajinsl ‘ svetovalec. I-skra je član strankinega deželnega odbora, član tajništva tržaške federacije, odgovorni za slovenska vprašanja in član komisije pri predsedstvu vlade za pripravo zakona za zaščito slovenske narodnostne skupnosti.
Romano Specogna (KD) se je rodil v Podbonescu (Videm) pred 50 leti; po poklicu je uradnik, na julijskih volitvah pa je bil drugič izvoljen v deželno skupščino; v prejšnji mandatni dobi le bil član treh stalnih deželnih komisij.
Massimo Persello (KD) se je rodil v Maianu pred 45 let* Na junijskih volitvah je kandidiral v pordenon-skem okrožju in bil že drugič izvoljen v deželni svet. V tretji mandatni dobi je bil predsednik šeste stalne komisije za higieno in zdravstvo.
za demogoškega, izrazil nasprotovanje razkosavanju dežele, ki bi delilo Slovence, za lokacijo proste cone na Krasu pa je dejal, da je treba vprašanje poglobiti. Zavzel se je za globalno zaščito in izjavil, da je njegova stranka pripravljena na razgovore z vsemi, razen s sovražniki Slovencev.
Načelnik svetovalske skupine KPI Monfalcon je poudaril, da se je treba izogniti komisarski upravi in predlagal iskanje dogovora o programu z vsemi demokratičnimi strankami, razen MSI, pri čemer je dejal, da je prisotnost fašističnega kolovodje Almiranteja v občinskem svetu sramota za naše mesto. Izrekel je nasprotovanje trem pogojem liste «per Trieste* in poudaril, da hi politične sile, ki so odgovorno podprle sklenitev osimskih sporazumov, mogle tudi sestaviti novo občinsko upravo in se pri tem skliceval na poziv sindikatov.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
iiiiiliiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii
PO NEDELJSKI FAŠISTIČNI AKCIJI
ODLOČNA OBSODBA ATENTATA NA SEDEŽ PD € V. VODNIK
Protest Koordinacijskega odbora prosvetnih društev v dolinski občini
Preiskava, ki so jo uvedle policijske oblasti, da bi odkrile storilce podlega atentata na sedež prosvetnega društva «Valentin Vodnik* v Dolini, ni še obrodila nobenih sadov. Kot že v številnih primerih, ko so bile tarča »neznanih* zlikovcev slovenske inštitucije, smo torej tudi tokrat priča nezaslišani počasnosti preiskovalnega stroja.
Medtem so že številne slovenske organizacije odločno obsodile to zadnje fašistično dejanje in izrazile svojo solidarnost PD »Valentin Vodnik*.
Koordinacijski odbor prosvetnih društev v dolinski občini najodločneje obsoja atentat na sedež prosvetnega društva »Valentin Vodnik*, ki letos praznuje 100-letnico svoje ustanovitve in ki je glavni nositelj proslav 100-letnice slovenskega tabora v Dolini. Atentat se vključuje v širši okvir krajevnih protislovenskih napihovanj, važnih etap v mestnem in deželnem u-pravnem življenju pri odločitvenih izbirah za bodočnost Trsta.
Stopnjujoča izzivalna napetost, ki skuša na eni strani zavirati naravni zgodovinski proces širokega mirnega sožitja in medsebojnega razumevanja in spoštovanja med tu živečima narodnostima ter vzpostaviti narodno sovraštvo, na drugi strani pa se posluževali metod, ki so jih naša društva že grenko preizkusila pred in med fašističnim obdobjem, ne more dobiti drugega odgovora kot izolacijo takih dejanj z aktivno budnostjo in angažiranostjo vseh slovenskih društev.
Prosvetna društva v dolinski občini se pridružujejo izrazom solidarnosti prosvetnemu društvu »V. Vodniku* in zahtevi, da oblasti končno priprejo krivce.
* * *
POPRAVEK
V članku o napadu na sedež PD «V. Vodnik* v Dolini je tiskarski škrat v solidarnostni in protestni izjavi Slovenske prosvetne zveze besedo v rokopisu »reakcionarni* zamenjal z besedo »nacionalni*. Pomota .je očitna.
Sindikat časnikarjev o novih sklepih RAI
Izvršni odbor sindikata časnikarjev Furlanije - Julijske krajine izreka solidarnost s kolegi deželnega
sedeža RAI, ki so pretekle dni stavkali zaradi položaja, ki je nastal po sklepih upravnega sveta te ustanove.
Izvršni odbor izraža tudi svojo zaskrbljenost nad kršitvijo pogodbe in lotizacijo, ki se še nadaljuje na sedežu RAI in v tem smislu tudi potrjuje pravico sindikalnih predstavnikov do predhodnega posvetovanja.
• Občinsko vodovodno podjetje iz Milj sporoča, da sta povečanje uporabe vode in izgube v napeljavah povzročili težave pri razdeljevanju vode. Podjetje naproša uporabnike naj varčujejo z vodo, predvsem naj se odpovejo zalivanju vrtov. Z usposobitvijo novega vodovoda, ki ga sedaj čistijo, bodo odpravili te nevšečnosti.
Ozračje se je nekoliko razburkalo, seveda po zaslugi fašistov in njihovih redkih somišljenikov med publiko, ko je komunistični svetovalec Spetič spregovoril v slovenščini, da obrazloži tudi v imenu Benedetiča (PSI) in Lokarja (SSk) resolucijo o pravici do rabe slovenščine, sklicujoč se na demokratično dozorevanje našega mesta. Predsedujoči mu ni vzel besede, prosil ga je pa, da bi pristal na odložitev zahteve po izvolitvi župana, Stojan Spetič seveda na ta predlog ni pristal in je nadaljeval:' «Ne gre za nekaj simboličnega, pač pa za prvi znak, da se je v odnosu med večino in manjšino v našem mestu nekaj spremenilo in da je večina razumela smisel prave enakopravnosti in enakega dostojanstva. Nam ne gre za pojmovanje omikanega sožitja, ki naj bj slonelo na razrednem paternaliz-mu in izkrivljenem odnosu meščanstva do okoličanov,* ker so Slovenci sotvorci tržaške zgodovine, nismo in nismo nikoli bili folklorna komponenta, v tem mestu smo doma in smo tu krvaveli skupaj z drugimi človekoljubi, da bi priborili vsem svobodo, demokracijo in dostojanstvo. Spetič je poudaril, da je »pogoj za omikano in tvorno sožitje predvsem začetek reševanje naših odprtih vprašanj*, med katerimi predvsem javno priznanje za naš jezik, in je zaključil, da je priznanje pravic slovenski narodnostni skupnosti merilo demokratičnosti, zato je glasovanje o resoluciji preizkusni kamen za vsakega svetovalca. Predložena resolucija s podpisi Spetiča, Benedetiča in Lokarja se glasi.
»Tržaški občinski svet, zbran dne 18. julija 1978, ceni pomen ustavne norme, ki nalaga vsem organom republike, in torej tudi krajevnim upravam, dolžnost odstraniti zapreke, ki zavirajo polno enakopravnost državljanov (čl. 3) in zagotavlja jezikovnim manjšinam posebno zaščito (čl.
G), se sklicuje na raven zaščite, ki iu je jamčil tržaškim Slovencem posebni statut priložen londonski spomenici o soglasju iz leta 1934, ki jo potrjujejo italijansko-jugoslovanski sporazumi (čl. 8) in so torej del notranje pravne ureditve, meni, da mora slovenskim članom občinskega sveta zajamčiti pravico da se poslužujejo materinščine pri opravljanju svojih dolžnosti, zato obvezuje predsednika občinskega sveta, naj zagotovi v nadaljnjem delu ustrezno prisotnost tolmača za slovenski jezik.
Za stroške, ki 'Zštde^ajA delo tolmača, lahko občinska uprava zaprosi za prispevke, ki jih predvideva zadevni deželni zakon.*
V imenu radikalne skupine je Ercolessi predložil resolucijo, ki je zahtevala opremo dvorane z napravami za istočasno prevajanje. Mi-sovci so postavili prednostno zahtevo, da se o resoluciji slovenskih svetovalcev sploh ne glasuje, o kateri so se svetovalci izrekli poimensko, pri čemer jih je 20 glasovalo za (MSI,
KD), 20 proti (KPI, PSI, SSk, MIT, radikalci in Cecovini), 17 se jih je pa vzdržalo (lista «per Trieste*, PRI in PSDI). S tem prednostna zahteva fašistov ob podpori demokristjanov ni bila sprejeta, pravilnik pa določa, da so o resoluciji Spetiča, Benedetiča in Lokarja ponovno razpravlja in glasuje na, prihodnji seji.
Po kratkem premoru med katerim so se načelniki skupin dogovorili o nadaljnjem poteku seje, se je začela politična razprava. Prva je spregovorila Gruber Bencova (»per Trieste*), ki je zahtevala za svojo skupino župana, ponovila tri pogoje (integralna prosta cona, pokrajinska avtonomija, nasprotovanja industrijski prosti coni na Krasu; drugače bodo šli v opozicijo. Pri tem jc ponovila meščanski »imperialistični* odnos do zaščite Krasa, ki naj služi oddihu meščanov in paternalistični odnos do Slovencev, kot nosilec »male omike*, osnovane na mešanem gospodarstvu. Predstavnik SSk Lokar je analiziral razloge nezadovoljstva prebivalstva, označil predlog meščanske liste o integralni prosti coni
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ PONOČI V INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU
Mlad finančni stražnik utonii v nepojasnjenih okoliščinah
Truplo so našli potapljači finančne straže na morskem dnu nekaj metrov od pomola
Maturanti znanstvenega liceja si ogledujejo rezultate
V dneh, ki jih tehnično označujemo s «pasjo vročino* se zaključujejo zrelostni izpiti. Včeraj so razobesili izide na znanstvenem liceju sF. Prešeren*, predvčerajšnjem pa na trgovskem tehničnem zavodu «Ž. Zois*. Šli smo, da bi si zapisali izide. Ob vhodu znanstvenega liceja je nestrpno čakala skupina maturantov. Vsi so več ali manj gledali na uro, rezultate so namreč najavili za 12. »Tudi Sandija so spremenili, skrbi ga končna ocena. Drugače je bil do teh stvari še kar flegmatičen*, nam je dejala maturantka. Resnica je pač, da vsak ceni svojo kožo, med letom že rečeš: «Ocena ni nič, mene ne bodo žigosali s številko.* Po tem ti seveda ni vseeno, življenje ima svoja pravila, pleča svojo butaro. Ko razobesijo rezultate, je večina dijakov zadovoljnih, pride naš Magajna natovorjen z aparati in slika prizorček, ko dijaki komentirajo o-cene. «Ti toliko, jaz 45. Kam boš šla? Nje ne bi smeli vreči,* itd. V pogovoru si izmenjajo načrte za poletje, večina se bo vpisala na univerzo, nekateri bodo šli študirat v Ljubljano. Matura pomeni vseeno skrb manj, saj takega načina učenja študentje ne bodo več srečali; vsak posameznik bo odločal o sebi, ne bo več profesorjev, ki te vzpodbujajo čeprav včasih s slabimi ocenami. Tudi izbira, kaj bi šli ■študirat, za dijake ni vedno lahka. Naše mnenje je, da bi morali slediti svojim zanimanjem, hudo je študirati to, kar te ne veseli. Računi o možnostih, ki jih daje ta ali ona fakulteta za nadaljnjo zaposlitev so važni, vendar ne bi smeli povsem odločati. V življenju najbolje vnovčiš znanje, če izbereš smer, ki te ne zanima, se boš nekoč gotovo kesal. Pustimo na svete in preidimo na rezultate.
Na znanstvenem liceju so izdelali naslednji dijaki:
V. A - Erika Briscik (54/60), Milan Bufon (48), Ingrid Carli (38), Davide Crebel (38), Vera Crevatin (42),
V PETEK IN SOBOTO NA GRADU
PD Rdeča zvezda in ŠK Kras
vabita vse občane na javni sestanek, ki bo v prostorih ŠK Kras v Zgoniku danes, 19. julija, ob 21. uri. Prisotni bodo predstavniki SKGZ.
Razpravljali bomo o temi POLITIČNI POLOŽAJ NA TRŽAŠKEM PO JUNIJSKIH VOLITVAH Uvodne misli bo podal član izvršnega odbora SKGZ
dr. Karel šiškovič
C0SIJEVA IN STEFANESCU V BALETU «D0N KIH0T»
Svetovno znana plesalca Liliana Cosi in Marinel Stefanescu bosta o-srednji *zvezdi» dveh večerov posvečenih klasičnemu baletu na Gradu sv. Justa. V petek in soboto bosta namreč nastopila v naslovnih vlogah v delu v treh dejanjih *Don Kihot», ki ga je uglasbil Ludvig Min-kus. Predstavi, ki ju prireja tržaška letoviščarska in turistična ustanova, se bosta začeli ob 21.15.
V zgodbo o dogodivščinah znanega Cervantesovega junaka vplete Minkus pripetljaje krčmarjeve hčerke Kitri (Liliana Cosi) in mladega brivca iz Barcelone Basilia (Marinel Stefanescu). Ljubezen med obe-
Mlad finančni stražnik je včeraj ponoči izgubil življenje v industrijskem pristanišču. 26-letni Vincenzo Mauro, po rodu iz Melisse pri Catan-zaru, je bil že več kot dve leti zaposlen v našem mestu. Včeraj ponoči je bil na straži na pomolu podjetja Frigomar. Njegova izmena se je začela opolnoči, končati pa bi se morala ob 6. uri, vendar ga je stražnik, ki bi moral zjutraj prevzeti njegovo mesto, zaman iskal, a temu dejstvu ni posvetil prevelike pozornosti. Šele okoli 7.30 je podčastnik Mario Semeria, ki poveljuje četi finančnih stražnikov v industrijskem pristanišču, ugotovil, da Maura ni nikjer in je sprožil alarm. Glede na to, da je bil mladi finančni stražnik znan po svoji vestnosti pri delu, so takoj zasumili, da se je kaj pripetilo. In dejansko, okoli 11. ure so potapljači finančnih stražnikov iz Benetk,
ki so nemudoma prihiteli v Trst, na šli truplo nekaj metrov od obale, tik ob francoski ladji «Isole», ki jo je Mauro stražil.
Na kraj so prihiteli tudi tržaški gasilci, reševalci Rdečega križa in karabinjerji, kasneje pa sta prišla še namestnik državnega pravdnika dr. Staffa in general finančnih straž nikov Accaria. Nemudoma so tudi uvedli preiskavo, kajti obstajala je možnost, da bi šlo za umor, vendar so ugotovili, da je bilo tako na ladji kot tudi v vsej bližnji okolici vse v najlepšem redu. Kasneje je prišel v industrijsko pristanišče tudi sodni zdravnik dr. Niccolini, ki je po ogledu trupla dejal, da je mlad finančni stražnik utonil in da na tru plu ni vidnih telesnih poškodb, vzio ki smrti pa bodo znani šele danes, ko bo dr. Niccolin; opravil obdukcijo trupla.
Pilili
ma hoče preprečiti bogatin Gama-che, vendar Kitri in Basilio mu u-speta zbežati. Po številnih zapletih se seveda zgodba srečno konča, tudi po zaslugi Don Kihota. In ko mladi par slavi ohcet, Don Kihot ponovno zajaše svoje kljuse in odide z zvestim Sančo Panco ponovno iskat lepo Dulcineo.
Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti.
V	Ogleja čilska pesem skupine «lnti lllimani»
V	nedeljo bo v Ogleju koncertni nastop čilske skupine »Inti Illimani*, ki se bo končno predstavila tudi ita lijanskemu občinstvu, saj mladina pričakuje obisk te skupine že vrsto iet. Skupina mladih Čilencev bo nasto- j pila zvečer ob 21. uri na Trgu Pa-triarcato. Zaradi predvidene prenatrpanosti sta organizatorja, v tem primeru oglejska občina in videmsko pokrajinsko združenje ARCI, sklenila začeti s predprodajo vstopnic. I
Maria Emili (36), AleSander Koren (45), Klavdij Lorenzetto (40), Maria Lozej (49), Marina Milic (38), Gra-ziella Nabergoi (48), Suzanna Per-tot (56), Ausonia Prasel (39), Elena Sisti (45), Ivo Starc (38), Walter Švara (38), Sonia Vegliach (56), A-lessandro Volk (41), Jurij Paljk (priv. 40). V.B. — Claudio Cibic (50), Anna Ciuk (38), Miroslavo Ferlat (36), Ivo Grgič (40), Sonja Jazbec (50), Giorgio Krečič (42), Milko Malalan (39), Alessandro Mazzuc-ca (40), Rossana Pettirosso (48), Rossana Purger (52), Giuliana Sossi (54), Egon Stocca (50), Verenka Terčelj (44), Silvano Tercich (36), Alessandra Udovich (44), Walter Ukmar (44), štirje dijaki iz obeh razredov so bili zavrnjeni, eden se je prijavil kot privatist.
Na trgovskem tehničnem zavodu so izidi matur naslednji:
Marino Albi (36), Bamiana Brizzi (50), Patrizia Comari (42), Elizabet-ta Crismaocich (44), Daniel Gomisel (37), Marina Grilanc (46), Ivan Gruden (36), Sergij Guštin (37), Luciana Hrovatin (48), Rosanna Jerjan (37), Marko Klanjšček (38), Walter Malalan (46), Cinzia Marsich (42), Graziella Metlika (46), Dario Milic (42), Anamarija Pahor (44), Dominik Pistan (54), Igor Rogelja (37), Marjan Rupel (36), Robert Smotlak (48), Suzana Sossi (45), Claudio Trobec (50), Marjan Versa (47), Jurij Zeriali (38), Liviana Zorn (42), Pavel Ota (41), štirje dijaki so bili odklonjeni.
Razpis za prevod zemljepisne knjige
Deželno šolsko-skrbništvo v Trstu razpisuje natečaj za prevod prve izmed treh zemljepisnih knjig z naslovom «Osserviamo e scopriar.io il mondo* Vittoria Torreja. Prevedena knjiga naj bi bila namenjena za slovenske nižje srednje šole na Tržaškem in Goriškem. Knjigo bi bilo treba dopolniti z dvema poglavje ma o deželi Furlaniji - Julijski krajini in o Slovencih v Italiji. Posebna komisija bo preučila najugodnejše ponudbe do 14. 8. 1978. Podrobnejše informacije se lahko dobijo v uradu deželnega šolskega skrbništva na Trgu sv. Antona št. 6.
SEJA ODBORA SSŠ
Sindikat slovenske šole sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 19. t.m., ob 18. uri na sedežu sindikata, Ul. Fabio Filzi 8.
• Združenje trgovcev tržaške pokrajine sporoča, ,da bp družba Oecpme-tra začela s preštevanjem trgovin in javnih lokalov.
Prosvetno društvo France Prešeren iz Boljunca iskreno čestita
GRACIJELI METLIKI ter
PATRICIJI
in
ROSANI PETAROS
za uspešno opravljene maturo na trgovskem tehničnem zavodu, klasičnem in znanstvenem liceju.
V ponedeljek je na medicinski fakulteti tržaške univerze z uspehom diplomiral
MIRAN ŠKRAP
Iskreno mu čestitata mama in brat Igor ter mu želite v življenju obilo uspeha.
Na trgovskem zavodu žiga Zois je uspešno opravila maturo
PATRIZIA COMARI
Iskreno ji čestitajo cerkvene pevke, iz Ricmanj.
Gledališča
V soboto ob 21. uri bodo uprizorili v gledališču Rossetti opereto »Kneginja iz čikaga*, ki je eno izmed zadnjih del Emmericha Kalmana. Skladatelj jo je napisal leta 1928 in opereta vsebuje mnogo primesi glasbe in ritmov, ki so takrat prevladovali. Dirigiral bo Tarnaš Breitner, režijo m koreografijo pa je pripravil Gino Landi. V opereti bo prvič nastopila mlada italijanska pevka Giordana Mascagni, poleg nje Pa bodo še peli Aniko Felfoldi, Lino Savorani, Carlo Tuand, Danilo Turk. Sandro Massimi-ni, Elio Crovetto, Evelina Sironi, Ric-cardo Peroni in Giorgio Valletta. «Kneginjo iz čikaga* bodo ponovili v nedeljo ob 18. uri. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti.
Kino
Miramarski park — »Luči in zvoki* ob 21.30 «Maximilian of Mexico empe* ror’s tragedy» (v angleščini); ob 22.45 «11 sogno imperiale di Miramare* (v italijanščini). Prevoz, z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 in ob 21.50 ter iz Miramara ob 22.45 in ob 00.05.
Ariston 21.30 «11 mucchio selvaggio*-W. Holden, E. Borgnine, R. Ryan. E. 0'Brien, W. Oates. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 14.30 «Shalako». Sean Conery, Brigitte Bardot.
Nazionale 17.00 «Pronto a uccidere*-M. Balsam, E. Sommer. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 »Scandalo el sole*. S. Dee, R. Egan, T. Donahue.
Excclsior 16.00—22.15 »A due pass> daH'infemo», Prepovedan mladini pod 18. letom.
Penice Poletna zapora.
Rltz 17.00 «Napoli... i 5 della snua-dra speciale*. R. Harrison. Prepovedan mladini Pod 14. letom,
Eden Zaprto.
Cristallo 16.30 «L’ultima Odissea*. G-Peppard.
Filodrammatico 16.00—22.00 »Bel A ud — Il mondo delle pornodonne*-Prepovedan mladini pod 18. letom-
Aurora 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 «Good-bye e amen*. T. Musante, C. Caf-dinale.
Moderno Poletna zapora.
Ideale Poletna zaiora.
Vittorio Veneto Poletna zapora.
Astra 16 30 »Indians*. James Vitmore-Barvni film.
Radio 16.30 «Tre contro tutti*. Frani1 Sinatra.
Včeraj-danes
Oancs, SREDA, 19. julija
VINCENC
Sonce vzide ob 5.34 in zatone n*1 20.48 - Dolžina dneva 15.14 - W na vzide ob 20.00 in zatone ob 4.48.
Jutri, ČETRTEK, 20. julija MARJETA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26,3 stopinje, najnižja 21,2, ob 13. ud 26,3 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb zel0 nestanovito, vlaga 57-odstotna. brez dežja, veter jug 12 km na uro-morje skoraj mirno, temperatura m0' rja 23,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. julija je v Trstu umrl® 21 oseb.
UMRLI SO: 91-letna Antonia Mauro vd. Ferluga, 78-letni Rodolfo Crevatin, 71-letna Luigia Novak vd. Smotlak, 77-letna Elvira Montanari vd. Fissotti, 81-letna Massima Sancin vd-Schillani, 69-letna Margherita GiorG* vd. Cesar, 76-let.na Anna Salvador vd. Bellemo, 41-letni Sergio Franza. 90-letna Luigia Perinj vd. Viola, Spletni Anton šverko, 89-letna Ameb* Drioli vd. Vascotto, 92-letni Ettor® Pascottini, 9-Ietni Alberto Fabbri, Spletna Giuha Del Giudice vd. Malisa®- , 85-letn!a Eletia Valenti vd. Verdoglia^' 66-letni Josip Bukavec, 30-ietna Alb* Pierazzi 'bor. ^Sorrentino. 75-letni At" tilio Margherita, 71-letna Amali® Kurzroh.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, U>-L. Stock 9, Trg Valmaura 11.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
NOČNA služba LEKARN Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef-št 732-627.
riTrmT^
V	spomin na Renata Možino darujejo Marčelo in Eda 5000 za godb® na pihala iz Trebč, Tone Marc 506« za poimenovanje šole po Pinku To-mažiču in 5000 za pevski zbor P«1' moreč, Darjo čuk 5000 za pevski zbot Primorec in 5000 za ŠD Primore®-Albert čuk 5000 za ŠD Primorec ‘a 5000 za, pevski zbor Primorec ter A®* in Karmela 5000 za godbo na pihal® iz Trebč in 5000 lir za pevski zbef Primorec.
V	počastitev spomina pok. Renat® Možine darujejo Attilio in Mirand* 10.000 za poimenovanje šole v Trebčah po Pinku Tomažiču, 10.000 zS PD Primorec in 10.000 za ŠD Primorec, Roberto in Kosenka z mamo b vanko 10.000 za poimenovanje šole « Trebčah po Pinku Tomažiču, 10.00* za PD Primorec, 10.000 za ŠD P(l moreč, 10.000 za godb0 Parma 111 10.000 za sekcijo VZPI-ANPI Trebče-Savina in Livio Malalan 10.000 *® sekcijo VZPI-ANPI Trebče in 5000 z® ŠD Primorec, Marija Kralj (Pad1*" če 165) 2000 za poimenovanje šole * Trebčah Po-Pinku Tomažiču, Franck® Kralj 5000 Za poimenovanje šole Trebčah po Pinku Tomažiču in 5000 za godbo Parma, Rino Kralj 5000 z® poimenovanje šole v Trebčah po
ku Tomažiču, Sergio Milkovič 500® za poimenovanje šole v Trebčah P® Pinku Tomažiču ter Anica in Lucij®* Malalan 5000 za poimenovanje šole v Trebčah po Pinku Tomažiču, 5000 za PD Primorec in 5000 lir za odbor upravičenih posestnikov - Trebče.
V	počastitev spomina Stanka P®" rovška darujeta Vladimir in Elvir* Godina 10.000 lir za SPDT.
odšteli 1.500 lir, medtem ko je cena vstopnice za vse ostale 2.00C lir. V Trstu so na prodaj na sedežu ARCI v Ul. del Toro 12. v Tržiču v knji-1 garni «Rinascita», Ul. Verdi 48, in v Gorici v zadružni knjigarni «Incon-tro», Ul. S. Giovanni 10.	|
Za vedno nas je zapustila naša predraga žena, mama in nona
MARIJA TAVČER por. ŠAJNA
(KLJUČARJEVA)
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 20. t.m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: mož Albin, hčerke Vera, Milena in Albina, zeta Giannl in Duino, vnuki, sestre, brata in drugo sorodstvo
Trst, 19. julija 1978 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
DO KOD VSE LAHKO SEŽE LJUBEZEN DO LESA
Šaleška češnja, avstralski gaber in jugoslovanski javor za «krčulj»
Dominik Ukmar s Proseka si v pokoju krati urice z izdelovanjem najrazličnejših lesenih predmetov
*k°.jitev naj bi predstavljala sin*' 'z delovne dobe v dobo za-ii„nenefa počitka in mirnejšega živ-navv' V,endar za veliko naših ljudi, nih -e, trdeSa dela ’n vsakodnev-velia- Vovani’ ta predpostavka ne stili aJnoSi čakajo, da bodo zapu-ne 7 , na delovna mesta, ampak rok ;	. da nato ostali praznili
ne„ m s* Privoščili sadove dolgoletnih , aj temveč zato, da bi se za k° , .dno posvetili tistim delom, letih ater'.mi so hrepeneli v mladih dno t a'so. 'med zan.ie. zaradi izre-ežkih časov, nikoli dovolj časa. Pozn razvnet delovni človek, ki ne hiar Pačitka. je tudi Dominik Uk-viin a °roseka. Nini, kot mu pra su 1(!m.aeini, je zelo znan po K ra ha'i aj Je.s Proseško godbo na pi-tivnpnv kot petdesetih letih ak-Vse j°a. delovanja prebrodil domala stran °^^.e na Krasu, s te in one di c,,1 .meip- Znan pa je tudi zara-sorn T vel‘ke ljubezni do dela z le-do kolarstva.
otr,5|,l;'!lll,ezen spremlja Ninita že od denii,iet' čeprav se je kot mlaju Ar. zaP°slll pri občinskem podjeten 65at\Pa .ie vedno dobil toliko delal' -.ie izoblikoval les, rezal, dom„ razliene predmete, ki so jih vi| Potrebovali. Sam si je napra nik u, 0 vinarsko opremo, plavže 'vr rfento in še drugo posodo, pa likosr a’ okna' obliče različne ve-Še J' s katerimi je nato oblal les. je QkV?ern živo se spominja, kako Prisn„ ™ncu druge svetovne vojne betia a - da se Je spet obudila godila^ aif,)avn?sb na Proseku, saj je
iti «hf ifVn.° besedo pri popravljanju nih . e.“anju» zastarelih in razglaše-
mstrumentov.
tdu n31" je šel ieta 19G6 v pokoj, miru Jes°va dela željna duša ne da stik : tvrste žulja ve roke venomer pa J.0 28 delom v urejeni delavnici ali ki ,vrtu °b hiši. Sam si izbira les, nejš„ )0 nat° izoblikoval v najrazlič-Patan f edmete s potrpežljivostjo in ja dapn?sbjO- ki je v veliki meri tu-p°d aasnjemu viharnemu svetu. Iz-9* Ivovih rezbil nastajajo prave met ,1!ne ne glede na to, ali je pred-Pa ,na.menjen praktični uporabi ali ‘krčni' ’ za okrasek. Tak je n.pr. je j, (lesena zajemalka), ki ga dežel* Za in. z*epil z lesom «iz treh gabr*' ,saleške češnje, avstralskega tak iln jugoslovanskega javora,
Je lestenec iz jesenovine. za ka-
terega je porabil le štiri dni dela in ki bi ga lahko primerjali z deli poklicnih rezbarjev.
Poleg tega so njegove roke izdelale še vrsto stolov, mizic, škafov, lestencev v obliki koles; celo voziček si je Nini umislil in ga tudi napravil v veliko veselje nečakinj. V delavnici pa ima še velik kup skrbno založenih kosov lesa, ki čakajo, da jil bo obdelal. Nini pravi, da bo ves ta les prišel «pod njegove roke«, saj mu je delo z njim v velik
Danes ob 21.35 TV Koper predvajala oddajo v izvedbi agencije Alpe Adria, ki jo je pripravil Gianfranco Rados z naslovom «Uomini e pietre« («Ljudje in kamenje«), ki govori o Krasu.
užitek in mu krati prosti čas. Zato ne moremo mimo tega, da mu tudi mi zaželimo še mnogo uric takega prijetnega užitka.
Razna obvestila
Koordinacijski odbor za poimenovanje osnovne šole v Trebčah vabi vse starše šoloobveznih otrok in vaščane na sestanek, ki bo danes, 19. 't.m., ob 21. uri v Ljudskem domu.
Slovenski raziskovalni inštitut — SLORI obvešča, da bo zaprt od 20. julija do 20. avgusta.
Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da je spremenjena telefonska številka sedeža v Trstu. Nova številka je 62953.
um n m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi im muh n iiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii minil
TKI DNI ŠAGRE V PRAPROTU
Velika gneča obiskovalcev ki so se naužili narave
Razburljiva tekma koscev: najmlajšem u je bilo 9, najslarejšemu pa 77 let
Pa smo mislili, da se bomo tretjega, zadnjega dne, praproške ša-gre, ognili gneči, naužili narave! Kakor se .je začelo, tako se je končalo: velika množica obiskovalcev .je natrpala lepo in prijetno gozdno jaso, da je bilo kar hudo Petek ali svetek, vseeno! Srečal si znanca, četudi nisi hotel. Skrbnemu in marljivemu gostitelju, vaški skupnosti iz Praprota, gre vse priznanje: tritedensko delo in napori, ki so jih vložili v priprave, so bili nagrajeni z obiskom, kot ga sami niso pričakovali. Sprašujemo se, ali je še kdo iz Praprota, ki ni nič prispeval k uspešni izvedbi te prireditve. Že v prejšnjih treh izvedbah so Prapmčani dokazali, da se znajo kot prava vaška skupnost lepo postaviti in tokrat so to znova potrdili. Svojo prireditev so izpe l.jali do konca na zadovoljstvo prav vseh in ni je bilo stvari, ob katero bi se obregnili. Drugi in tretji dan prireditve so k veselemu razpoloženju prispevale razne zabavic igre (vlečenje vrvi, klatenje loncev, tek v vrečah, tekma''v valč-';ki0V'vW šW sfč^.jlK’ Udeležili- in stari in mladi. Ustavili bi se ob eni in jo na željo domačinov <pa tudi, ker postaja osrednja igra prireditve) natančneje opisali. Beseda .je o tekmi v košnji, letos drugič na sporedu, ki postaja tako tradicionalna in priljubljena, da bi jo bilo treba vsekakor vpeljati na medkrajevno raven. V nedeljo ob 17. uri se je pred komisijo (Dušan Radovič, Stano Gruden, Janez. Antonič, Stanko Legiša in predstavniki domačinov) postavilo 20 koscev, od katerih je bilo na.jmlajšemu 9, najstarejšemu pa 77 let. Lep razpon v letih, ni kaj. Zbranim je komisija obrazložila propozicije, ki so jih za to priliko domačini sami o-blikovali. Koscu odmerijo 20 m dolg in 1,90 širok pas (ni dosti, zato, da ne bi omagali tisti, ki sc brez specifične kondicije v obvladanju te
Kako
JE Z DELI ZA POSTAVITEV SPOMENIKOV NOB
kljub dobri volji organizatorjev °bstajajo še vsakovrstni problemi
v C
j an*atorci počasi napredujejo z delom ■ Kljub priza.
v Brišnikih še vedno problem zemljišča - Dobra Ut>el spomenika v Repniču, a domačini se pritožil, jejo nad pomanjkanjem denarja
^va,namatorci 'n v Repniču name-Pusta viti spomenik padlim v Začer k*11 ko so v Samatorci
P>av. ‘ z dclom;. »e v ReP'fu efofi . "a le skica spomenika.
ZastaviiaS°m so si tudi v Briščikih cdi Za gradnjo stavbe -b°sti *i -,2a Potrebe vaške skup-°dvijai, keija se je na začetku lepo stoja' a’ vendar je prišlo do za-haj u- aradi zemljišča, lia katerem Vh^J^dili hišo. Od takrat tega ■1« zaiJr Se r"iso rešili, tako da hirtvi .„!, ?epa -še vsa zadeva na Nrw >L'ki, kljub temu da doma-manjka dobre volje in
lepi tr°rci b° s^a* sPornen'k n®
Sv, t ‘h kjer zavije cesta nroti dela ?a aidu Zaenkrat so v teku niku- ,urejanje zidov ob spome-(vtri 'ž(spriPravl.ia!ni odbor je med-Jdaj ri Poskrbel za kamen, ki je lajg, d.,?18 Pri Zidariču v Šempo-s, . a za ureditev prostora, kjer časi sPomenik. tečeii. bolj po-tdla , P11 zaslugi manjšega šte-v soboptOV°ljcev' ki žrtvujejo za SarhaUrz -In Pedel.jsko dopoldne.
se ^ Pritožujejo nad kte j anlem denarnih sredstev,
Sa Qdzh',,m. ze'° roao.ika konkretne ka t,^. a 'n pomoči drugih. Manj-
n.je u.Li. Rsto energično “ ’	> Potrebno
Sh in
sodelova-
_MIl................_ v takšnih pri-
t ® to "J 'Jrt!z katerega postane Vej .delo pravo breme. Upati je dnlijn0sta iX)do še drugi občutil' <6	• .da priskočijo na pomoč
^ zast','11!1*1 yaščanom. tako da se ki taVt0" V Jon' ci>.i čimprej doseže
opravi ta plemenita dolž
nost do naše bližn.je zgodovine in njenih protagonistov, domačinov.
Še nič konkretnega za postavitev spomenika NOB pa ni v Repniču. Pobudniki se pritožujejo predvsem nad pomanjkanjem denarnih sredstev. Zamisel za spomenik, ki naj bi stal v središču vasi, v bližini gostilne, je res zanimiva. Spomenik naj bi bil v obliki zgradbe, z okni, ki bi imela prežagane in navzven upognjene železne rešetke. Predstavljale pa naj bi znak unora in osvoboditve. Pričakujemo torej, da se tako dobro zamišljena pobuda uresniči čimprej, tako da bi s postavitvijo svojega soomenika tudi repniški rojaki pripomogli k temu častnemu izpolnjevanju naše dolžnosti do tistih, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo.
pozabljene veščine), ki ga mora obvladati v najkrajšem času, pri čemer pa ne sme pozabiti na kvaliteto košnje in na glažek dobrega, ki ga čaka na koncu ozare. Nalogo so najbolje izpeljali Albert Škrk iz Trnovce (prvi), Drago Milič iz Zgonika (drugi), Ludvik Mokole iz Prečnika (tretji). Vendar s tem zadeve ni bilo konec. Najbolj zabavna pri vsej stvari je bila izbira tipičnega kosca. Koga smemo sploh imeti za tipičnega kosca? Presoja je prepuščena posameznikom, vendar naj bi po mnenju domačinov tak kosec ustregel naslednjim zahtevam: bil naj bi podoben kraške-mu koscu, kar naj bi dosegel s pravšnjo mero nevsiljenega harle-kinstva in spjoh oblačilom, njegova kosa mora imeti leseno topori-šče (domačini pravijo temu kosje) in lesen tulec za oslo (domačini si niso na jasnem, kako naj bi se temu reklo: osevnik ali oselnik). Temu liku tipičnega kosca se je najbolj približal že lanskoletni tipični kosec Luči i (Kante iz Šempo-Jaja, možakar iz dobrih starih časov, ki mu .je- boe nuja in lep spomin. (i.p.)
Pisma uredništvu
Spoštovano uredništvo!
Smo v polni turistični sezoni, ko je po vseh cestah zelo velik avtomobilski promet. Mnogokrat beremo v časopisih o raznin nesrečah, vzroke katerih potem pripisujejo najrazličnejšim okoliščinam.
Toda pregovor pravi, da je po toči prepozno zvoniti. Zatu bi s tem dopisom rad opozoril pristojne o-blasti na eno takih prometnih točk, kjer je čudež, da še V.i prišlo do kake večje nesreče Gre za cestno vozlišče ob mostu čez Glinščico pri Kr menki, kjer se ceste odcepijo proti Mačkoljam, Dolini in Trstu Na vmesnem zelenem prostoru, ki ločuje posamezne cestne odcepe, raste tako visoka trava, da z avtomobilskih sedežev sploh ni mogoče videti čez, če prihajajo druga vozila z desne ali leve tirani.
Zato je nujno, da Ustanove, ki so poklicane, dajo čimprej pokositi visoko travo in s tem odstranijo veliko nevarnost za nepotrebne nesreče. Opozarjati na nevarnosti, potem ko se že zgodi nesreča, je prepozno.
Z odličnim spoštovanjem Josip Mahnič
Izleti
Mali oglasi
KI PIM knjigo Rafaela Perhavca «Le talci Prekomorci«. Izdala jo je knjižnica NOV in POS Nova Gorica 25.' junija 19GH. Ponudbe na Primorski dnevnik pod «Knjiga».
PRODAJAMO hišo z vrtom v dolinski občini Pisati na passaporto nr. A K72H-92, pošta Boršt (34010).
PRODAM nov kajak, dvosedežni, tip A.S.A. Telefonirati zvečer na št. 569357.
ŠVAB KORADO — zavarovalni agent — sporoča vsem svojim prijateljem in agentom iz Trsta, da je odprl nov urad v Trstu, Ul. Genova 14, tel. 61034/5.
Združenje Union prireja v nedeljo, 23. t.m,: izlet v Pradamano in š>te-verjan z mladinsko godbo od Korošcev (Milje). Informacije in vpisovanje na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30, vsak dan od 10.30 do 12. ure, razen ob ponedeljkih in četrtkih in popoldne od 17. do 19.30. razen ob ponedeljkih in sobotah.
AVDITORIJ PORTOROŽ Tel. 73571 - 73090
POLETNE PRIREDITVE 78
Predstava ob 20.30 po krajevnem času
JUTRI, 20. julija
Folklorni ansambel »Taneč« iz Skopja v Piranu
Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel. (060) 73571 in 73090.
SESTANE SE V PETEK ZVEČER
Obračuni in javna dela na seji občinskega sveta v Gorici
Potrdila sklepov o javnih delih v Štandrežu - Prodajalke cvetlic na pokritem trgu bodo morale plačati večjo pristojbino - Tudi pri pevmskem mostu otroško igrišče
V petek zvečer bodo na seji občinskega sveta v Gorici razpravljali o lanskem in predlanskem obračunu. Lanski obračun je zadnji, v katerem je bil predviden primanjkljaj, kajti s 1. januarjem letos so stopila v veljavo nova pravila in vse izgube občin krije z dotacijo država. S svoje strani zahteva državna u-prava strogo zmanjšanje stroškov, tako da bi bilo njeno kritje čim manjše in za to zmanjšanje si prizadevajo tudi v mednarodnih finančnih krogih, ko dajejo posojila italijanski državi, da se izvleče iz krize. Goriška občina je lani zabeležila
2.970.500.000	lir primanjkljaja, kar je zelo veliko, posebno če pomislimo, da so šli izdatki v glavnem za redno upravljanje občine, predvsem za plačilo osebja, ki ga je zares veliko. Denar za investicije pa je prišel od države ali dežele in tu ni bilo primanjkljaja, kajti občini so dali za javna dela toliko kot ga je potrebovala.
Dohodkov je goriška občina imela v lanskem letu 625 milijonov davčnega priliva, 3.493 milijonov davčnega prispevka s strani države in 1.988 milijonov lir izvendavčnih dohodkov. Porabila pa je 3.288 milijonov lir za plače osebja, nekaj nad milijardo lir za obresti na posojila, 271 milijonov lir je bila izguba mestnega podjetja za avtobuse, plin, vodo in e-lektriko, drugih stroškov je bilo za tri milijarde in pol.
Lani so dobili velike prispevke tako s strani države kot s strani dežele: nad milijardo lir od države, skoro devet milijard lir od dežele; v glavnem se deželni prispevki nanašajo na stroške za gradnjo obmejnega postajališča pri štandrežu. To postajališče je sedaj v gradnji, dežela izplačuje občini svoj prispevek .vzporedno s potekom del. Ves ta prispevek pa je bil vpisan v lanski proračun. Obračun so pregledali svetovalci Marino Gaggioli, dr. Vladimir Nanut in Dario Drufuca.
Na petkovi seji občinskega sveta bo govor tudi o predlogu odbora, da se zvišajo pristojbine za prodajna mesta cvetličarjev na pokritem trgu. Govor bo o nekaj stomiljon-skem prispevku dežele za popravilo sinagoge v Ascolijevi ulici.
Svetovalci bodo tudi potrdili nekatere nujne sklepe, ki jih je sprejel na svojih zadnjih sejah občinski odbor. Med temi sta tudi prošnja deželi za prispevek za popravilo stavbe bivšega otroškega vrtca v Štandrežu: tu bi uredili občinsko knjižnico, sedež rajonske konzulte in občinsko ambulanto. Arhitektu Jožetu Ceju so ppv^rili načrt za notranjo preureditev nove stavbe otroškega vrtca v Štandrežu. Popravili bodo vrsto mestnih ulic, katerih tlak je dotrajan. Pri pevmskem mostu bodo uredili igrišče za otroke, podobno onim, ki so jih pripravili v drugih krajih mesta.
Prihodnji teden pa bodo na vrsti druge seje občinskega sveta, na katerih bo razprava o splošni reviziji obstoječega regulacijskega načrta.
POLETNI PRAZNIKI
Štandr«žci nastopili v štovilnih krajih
Člani štandreškega mešanega zbora «Oton. Župančič« so nastopili v nedeljo na srečanju pevskih zborov v Brjah na Vipavskem. Njihov pevovodja Stanko Benko vodi namreč
tamkajšnji zbor «F. Možina« in zato je tudi razumljivo, da sta zbora navezala prijateljske stike že pred leti. Na tamkajšnjem prazniku so peli tudi zbor iz Koroške, zamejski zbor »Fantje izpod Grmade« ter zbori iz Brij, Vrtojbe in lovski zbor iz Vipave. Po koncertu, na katerem je bil prisoten tudi Mitja Ribičič, se je razvila prijetna družabnost.
Kotalkarji društva »Oton Zupančič« pa so imeli svojo revijo v nedeljo na prazniku socialističnega tiska v Koprivnem. Tam so dosegli velik uspeh in ploskanje publike, ki je tako nagradila njihov trud.
V soboto in v nedeljo, kot smo že omenili, bosta na ploščadi Doma «Andrej Budal« v štandrežu kotal-karski reviji. V soboto zvečer nastopijo domači kotalkarji, v nedeljo pa oni iz Ronk in s Peči.
V zvezi s poletnimi prazniki, ki jih je bilo v teh dneh na Goriškem na pretek, naj omenimo še, da so na prazniku socialističnega tiska v Zagraju priredili tudi razstavo domačih slikarjev; med temi je bil tudi slovenski rojak Edgard Wiessen-feld, star 73 let, ki živi dolgo vrsto let v Zagraju. Na prazniku komunističnega tiska v Ronkah pa je v ponedeljek zvečer nastopila folklorna skupina «K. Pahor« iz Pirana.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
AVGUSTA V GORICI
12. mednarodno srečanje učiteljev - esperantistov
Simpozij prireja ILEI, mednarodna zveza učite jev esperanta - Obravnavali bodo problematiko poučevanja šolskih predmetov v mednarodnem jeziku
Na pobudo goriškega združenja e-sperantistov bo v našem mestu v drugi polovici meseca avgusta 12. srečanje Mednarodne zveze učiteljev esperanta - ILEI. Simpozij se bo pričel v soboto, 19. avgusta, v prostorih Palače hotela s prihodom gostov. Uradna otvoritev bo nasled njega dne v jutranjih urah v Avditoriju v Ul. Roma ob prisotnosti oblasti in šolnikov ter vzgojiteljev, tudi takih, ki ne poučujejo esperanta.
Že v nedeljo popoldne se bo pričel delovni del srečanja s predavanji o problematiki v zvezi z upora bo mednarodnega jezika pri poučevanju različnih šolskih predmetov. Učitelji - esperantisti se bodo nato zbrali v skupinah, kjer bodo obravnavali problematiko aplikacije esperanta pri poučevanju raznih jezikov in literatur, matematike, zgodovinskih, znanstvenih, tehnično-gospodar-skih in kulturno umetnostnih predme-
IIIHHMHIHIMMniiniMHIIMIIIMIIHIMIItlllllllllllUllliaiamilllltHinimilllMItlllllMIIIIIIHItlllHIIIIIIIIIIIIIItMIIIMiimilHlMIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIItMHIIHinillHIIHIII
Občinski bazen na Rojcah nudi možnost za rekreacijo in športno udejstvovanje
Kljub muhastemu poletju se mladina noče odreči kopanju v občinskem bazenu, kjer seveda ne manjka
veselega razpoloženja
Letošnji mesec julij prav gotovo doslej ni bil bogat s soncem, tako diivsi . še čakamo'na pričetek pravega poletja, ki nai bi ne bilo samo na koledarju, ampak bi s seboj prineslo tudi več sončnih dni
bazen, pa do 16. julija, poslužilo te naprave 9.216'kopakev1, kar pomeni skoraj 300: obiskovalcev' dnevno. Upoštevati pa moramo, da je bilo v tem razdobju precej deževnih dni, ko je bilo kopanje nemo-in suhega vremena. Kljub muha- goče, medtem ko so sončni dnevi stemu vremenu pa si Doleti vsa- priklicali v kopališče tudi nad 800 kdo želi počitka in razvedrila. To obiskovalcev.
še zlasti velja za mladino, ki je Kljub takemu navalu niso imeli že pred časom zapustila šolske velikih težav z zmogljivostjo na-klopi ali pa prav v ten dneh za- prav: poleg odkritega bazena z ključuje zrelostne izpite.	i olimpijskimi merami (50 x 25 m) in
Razumljivo je torej, da zlasti šol- i manjšega bazena za otroke in ne-ska mladina izkoristi vsak toplejši plavalce, .je v urah, ko ni v njem dan. < da se poda na plažo. Kdor plavalnih tečajev, odprt občinstvu nima primernega prevoznega sred- jtud! pokriti bazen. Bazene obda ja-stva, da bi z njim dosegel Gradežjta cementna ploščad z ležalniki za ali Sesljan, ima na razpolago ba- \ sončenje in manjši travnik, pri po
zen. kjer je v poletnih mesecih vzdušje precej živahno Pri športnem društvu »Gorizia nuoto« so nam povedali, da se je od 15. junija, ko so odprli poletni odkriti
||IMIIIIIllMtllllllMlilimMIIIIIIIIIIIMIIMIMMIIIIIfimilM*miMMMIIIMIMIIIIIMI<IIIMIMIIMMIIIIIMMMAIIMIIIII||«
V PONIDBJEK PONOČI V TRŽIČU
Fant in dekle ob življenje v strahovitem trčenju
Peljala sta se na ntotorju honda 350 - Huda nesreča včeraj zjutraj tudi blizu Krmina
Dve mladi življenji sta ugasnili na asfaltnem traku: 20 letni delavec in 16-letno dekle. Zgodilo se je v ponedeljek ponoči, nekaj minut pred polnočjo, v Tržiču, na cesti za Be-gliano. Na kraju nesreče je preminil 20-letni Domenico Vitale iz Za-graja, Ul. De Gasperi 33, včeraj zjutraj pa je v tržaški bolnišnici podlegla poškodbam tudi njegova 16-letna sopotnica, Tamara Nicolich iz Begliana, Ul. Carducci 5.
Kakor so ugotovili preiskovalci, čeprav dinamika še zdaj ni v celoti pojasnjena, sta se Vitale in Nicoli-che.va peljala iz Tržiča v smeri Begliana na motorju znamke honda 350, V bližini križišča Drevoreda 1. maja z Ul. 24. maja jima je na skuterju presekal pot Roberto In-glese, ki je sicer vozil v isti smeri, vendar je iz nepojasnjenih razlogov naenkrat zapeljal v levo. Nesreči pa je nedvomno botrovala tudi neprimerna hitrost, saj so bile posledice trčenja naravnost katastrofalne. Vitaleja je sunek dvignil v zrak io je po usodnem naključju priletel v nekaj metrov oddaljeni drog električnega voda, kjer je o bležal z raztreščeno glavo. Hudo se je poškodovala tudi Nicolicheva. ki je obležala na asfaltu s prebito lobanjo in hudimi notranjimi poškodbami. Sprva so jo prepeljali v tržiško bolnišnico, spričo njenega brezupnega stanja pa so odredili ta kojšen prevoz v Trst, kjer je kljub intenzivni negi danes zjutraj, o-krog pol desetih, izdihnila, Roberto Inglese, ki je doma iz Tržiča, Ul. 24. maggio 31, se bo moral zdraviti kake tri tedne, saj so mu zdravniki ugotovili pretres možganov in šte vilne poškodbe na nogah.
O hudi prometni nesreči poroča jo tudi iz Krmina. Zgodila se je
včeraj zjutraj okrog 7.30 na cesti med Bračanom in Jasihom. Na o-strem ovinku sta čelno trčila dva avtomobila, pri čemer se je hudo poškodoval 70-letni upokojenec Artu-ro- Cantarut iz Krmina, Ul. Pittoni 3. P0 sprejemu v krminsko bolnišnico so zaradi izredno hudih poškodb odredili njegov prevoz v videmski center za intenzivno nego, kjer so si zdravniki pridržali prognozo, Voznik drugega avta, 28-let-ni Alberto Origlia, se je le laže ranil in bo ozdravel v 10 dneh.
Izleti
Slovensko planinsko društvo vabi v
nedeljo, 23. julija, na izlet na Storžič. Odhod z lastnimi sredstvi s Travnika ob 5. uri. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na sedežu društva. 29. in 30. julija priredi društvo dvodnevni izlet na Triglav. Zaradi boljše organizacije, društvo prosi, da se udeleženci prijavijo na sedežu.
Mali oglasi
PRODAM
rulotko
|jp ugodni ceni elnagh letnik 1976, odlično opremljeno. Telefonirati na (0481) 32304 Po 16. uri.
IŠČEMO nove sodelavce za zanimivo trgovsko dejavnost. Za informacije telefonirati na (0481) 882112 od 12. do 15. ure.
kritem bazenu pa deluje bife, tako da ima kopališče dovolj prostora za vse goste.
Največ obiskovalcev seveda za beležijo v popoldanskih urah, ne manjka pa jih niti zjutraj in celo v večernih urah: bazen je namreč odprt vsak dan od 9. do 23 ure (razen ob torkih, ko je zaradi čiščenja zaprt do 14. ure). V večernih urah pridejo na svoj račun zlasti tisti, ki ljubijo skoke v vodo, saj imajo po 20.30 na razpolago pokriti bazen z odskočnimi deskami.
Končno še nekaj o cenah vstopnic. Spričo velikega zanimanja Goričanov za kopanje v bazenu, so te kar visoke; mladina do 18. leta starosti plača 500 lir, odrasli pa morajo za vstop odšteti 1,300 lir (po 18. uri 1.000 lir), kar ni malo. Tisti, ki hodijo pogostoma v bazen, lahko izkoristijo popust pri nakupu 10 vstopnic hkrati, za katere je dovolj 7.000 lir.
Kljub cenam in vremenu pa zahaja v bazen veliko kopalcev, kar še enkrat dokazuje koristnost tistih športnih objektov, ki omogoča jo širšemu občinstvu aktivno športno udejstvovanje 'in rekreacijo.
V PRIHODNJI SEZONI
ikst gledaliških premier na odru v Novi Gorici
Gledališka sezona v Novi Gorici se bo pričela že 8. septembra z dramo Antona Pavloviča Čehova «Striček Vanja» v režiji Dušana Mlakarja. Poleg te bodo novogoriški gledališčniki pripravili še drugih pet premier in sicer nadaljnje tri za veliki oder, eno za mali oder in eno otroško predstavo.
Poleg Čehova imajo v programu prihodnje sezone še dele neznanega dubrovniškega dramatika iz 16. stoletja cLjubimch (režiral bo Iztok Toru), »Veliko žehtop Majakovskega (režiral bo Jože Babič), «Veroniko» Frančka Rudolfa (režiral bo Aleš Jan). Za mali oder bodo ob priliki srečanja malih odrov pripravili Mur-ragevo delo »Tisoč« v režiji Janeza Povšeta, Emil Aberšek pa bo uprizoril za otroke «Sampramiško» Svetlane Makarovič.
. V abonma v Novi Gorici bodo ti-• vrstili tudi dve gostovanji celjske in ■ljubljanske Drame.
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici vrši važno funkcijo v zahodnem slovenskem kulturnem prostoru. Poleg predstav v Novi Gorici stalno nastopa v vsej Primorski, ima pa tudi predstave v drugih krajih Slovenije, Jugoslavije in v zamejstvu. Na goriškem srečanju zastopnikov prosvetnih zvez s Stalnim slovenskim gledališčem iz Trsta je bila izrečena želja, da bi v zamejski goriški abonma uvrstili tudi eno predstavo novogoriškega gledališča.
V zadnjem času so bili novogoriški gledališčniki na turnejah v Švici in na Poljskem. To po stikih z drugimi gledališči, ki so jih navezali na novogoriškem srečanju malih odrov.
Mladinske
Delovne
Akcije
Informacije:
SKGZ, Ul. Malta 2 tel. 24-95 vsak dan
tov. Razčlenjeno delo po skupinah se bo nadaljevalo tudi v naslednjih dneh, poleg tega pa bodo na programu še predavanja o didaktično-pedaeoški problematiki poučevanja esperanta ter poročila o poskusih poučevanja v esperantu na različnih šolah.
Uradni spored se bo zaključil v soboto, 26. avgusta, s poročili delovnih skupin ter s povzetkom zaključkov srečanja, še pred tem pa bo na sporedu kulturna ekskurzija v nekatere zgodovinsko zanimive kraje naše dežele ter debata, ki bo posvečena problematiki organizacije učiteljev - esperantistov ILEI. Udeleženci kongresa se bodo nato razšli v nedeljo, 27. avgusta.
Uradni jezjk vseh predavanj in debat bo seveda esperanto, nameravajo pa prirediti tudi okroglo mizo z učitelji in profesorji, ki niso člani zveze, ki bo v italijanščini.
Ujeli so 8 kilogramov težko divjo mačko
Divja mačka je za naše kraje še do nedavna veljala za redkost, saj se najbolje počuti v gostili srednje-gorskih gozdovih. S spreminjanjem okolja, predvsem opuščanjem košnje, sekanja drv in drugih opravil na našem Krasu, se je zelo razra-stel gozd, ki zdaj nudi zatočišče tudi tistim živalim, ki jih nekdaj ni bilo, ali so zelo redko zašle med slabo porasle gmajne. Vse več je merjascev in srn in tisti, ki se na take stvari razumejo, praviio, da bomo v prihodnjih letih v naših gozdovih lahko srečali tudi jelena.
Sicer pa smo začeli z divjo mačko, zato je najbolje, da ji posvetimo tudi konec našega sestavka. Te dni so v Petovljah ujeli kakih 8 kilogramov težko žival, ki pa je prej dodobra počistila tamkajšnje kurni-ke, iz česar lahko sklepamo, da ni šlo za klateža, ampak da je v bližini najbrž cela mač;a družina. Toliko bolj, ker so na Istem kraju že pred nekaj leti ujeli divjo mačko, ki je tehtala nad 9 kilogramov.
Škoda, da lepega primerka ne bo mogoče shraniti, kajti prav v tem času žival izgublja dlako in zato ni primerna za prepariranje.
Kino
Gorica
CORSO »Agli ordini del Ftthrer*, Yul Brinner in Romy Schrteider. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprto.
VITTORIA «Lalbergo degli stalloni«, M. Jacot in A. Graf. Barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI Zaprto.
Trži?
PRINCIPE Zaprto.
EXCELSlOR 18.00-22.00 »Don Ca-millo«.
AVmi Gorica in okolica
SOČA »Peklenski pregon«, ameriški film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA »Nenavadne priložnosti«, i-talijanski film ob 18. in 20. uri.
DESKLE «Mož z zlato pištolo«, ameriški film ob 19.30.
muaMIIIIIIIMIIIIIIIUMIIIMIIIIIIIIIIimiimMimilUtllMIIIIIMIMIIIMIIIMMMIMimillllMMIMIMIMMIMIMIllIMMIia
V Doberdobu pokopali Ivana Jelena - Jelenovga
Pred tednom dni so v Doberdobu pospremili k zadnjemu počitku 89 letnega Ivana Jelena 'Jelenovga), enega od ustanoviteljev domače godbe na pihala in prvega kapelnika.
Kakor vsej generaciji, ki je pre stala obe svetovni voiri, se tudi Ivanu ni godilo najbolje, že s sed mim letom .ie moral o? doma, v Plave, študirat za organista. Od tu je leto kasneje prišel domov peš, na pogreb očeta, »študij« je nato za tri leta nadaljeval v Opatjem selu. Stanoval je pri zasebnikih, študij in hrano pa si je pla čeval s tem, da je opravljal najrazličnejša kmečka dela Na isti način se je kasneje izučil za kro jača, na Laškem, v Romjanu. Tu .je poleg socialnih krivic občutil na lastni koži tudi narodnostno mržnjo. Njegov vrstnik, Italijan, ga je v prisotnosti gospodarja večkrat zbadal z žaljivkami na račun Slovencev. Nekega dne, ko ju je gospodar poslal po drva na Rom.janski hrib, se je Giovaninu ponudila prilika za maščevanje. Vzel je sekiro, prisilil tovariša, da ie pokleknil ter na vse grlo kričal »žirijo Slovenci«,
Poročil se je leta 1915 z domačinko, Francko Jarčevo. Prav na dan poroke je prejel vpoklic za vojsko, ki jo je preživel v krojaški delavnici v Gradcu, družino pa so izselili v Bruck. Povratek domov, kjer se je od prejšnje vasi dvigal samo kup ruševin, je bil grenak. Z ženo sta z velikimi žrtvami obnovila dom. Nekaj je spravil skupaj s krojaštvom, nekaj z živino, Bil je dosleden antifašist in zaveden Slovenec, kar je dokazal med drugo svetovno voino, sai s« se prav v njegovi hiši začeli ustavljati prvi aktivisti in kurirji. V jeseni leta 1943 so ga odpeljali belogardisti ter ga pod grožnjo orožja skušali prisiliti, da bi izdal imena aktivistov. Povedal ni ničesar in belogardisti (menda sta bila dva) so ga izpustili pod pogojem, da na določen dan povabi na svoj dom vse aktiviste. Tudi tega ni storil. Nekaj dni pred novim letom 1943 .je zloglasni izdajalec Steki z ese-sovci obkolil Jelenovo hišo. Giova-nina so prtAepli in odpeljali v Tržič. Gotove smrti ga je rešil letalski napad. Izkoristil je zmedo ter pobegnil iz poslopja, kjer .je bil zaprt. Ker doma ni bilo več varno se je preselil k nekemu kmetu na Isoli Morosini, kjer je ostal do konca vojne. 15. januarja 1944 ja Bieki miniral klet Jelenove hiše v Doberdobu v kateri je bilo sedem talcev. Nekaj mesecev kasneje so požgali še hišo.
Tako se je pokojni Ivan po končani vojni že drugič moral lotiti obnavljanja doma. Leta 1949 je družino prizadela spet huda nesreča. Umrla je žena Francka.
Vse nadloge pa kljuo temu niso mogle zlomiti tega ponosnega in trdega Kraševci, ki je v tem duhu vzgojil tudi svoje štiri otroke.
Od pnkojra"i so se na domačem pokopališču poslovili tudi člani godbe na pihala »Kras«, saj je bil Ivan Jelen v daljnem letu 1911-12 med njenimi ustanovitelji, (j.j.)
CHIRACOVA PROVOKACIJA IN ŠE KAJ ...
Pariška «rdeča univerza» bo čez leto dni na ulici
Letos jeseni mali jubilej - desetletnica delovanja - Obilnih 30.000 slušateljev, od katerih jih 60 odst. odpade na delavce
PARIZ — Minili so časi, ko so ■se stvari in pojavi tako z leve, kot z desne slikali le čmobelo. 0 tem zelo zgovorno priča primer osme pariške univerze, ki je znana pod imenom »Univerza Vincenti es». Gre za eno najbolj svojevrstnih francoskih visokošolskih ustanov, o kateri se posebno v zadnjih časih veliko govori in piše tako v Franciji, kot tudi drugod po svetu.
»Univerza Vineennes* je razmeroma mlada znanstvena ustanova, saj bo letos jeseni slavila šele svojo desetletnico. Nastala je po burnih študentovskih nemirih v juniju 1968, ko so francoske presvetne o-blasti sklenile temeljito reformirati francoske univerza. V desetih letih svojega obstoja je univerza dokažala, da jo lahko imenujejo tudi demokratično ali celo rdečo univerzo.
Na raznih fakultetah «Univerze Vineennes* je vpisanih nad 60 tisoč slušateljev. Razlika med to u-niverzo in drugimi pariškimi visokimi šolami je tudi v tem, da je večina njenih slušateljev delavcev, ki po opravljenem delu v tovarni, obrtniški delavnici ali kjerkoli obiskujejo še predavanja in v splošnem zelo redno študirajo. Univerza gre tem svojim študentom na roko tako, da trajajo predavanja od 9. ure zjutraj pa c’o 11. ure zvečer. študenti - delavci pa so obvezani, da prisostvujejo na teden vsaj devetim uram predavanj.
Od obilnih 30 tisoč slušateljev dve tretjini — so delavci. In od teh je kar 37 odstotkov takih, ki nimajo zrelostnega izpita. Na to svojevrstno univerzo je namreč dovoljen vpis tudi brez srednješolske mature, dovolj je, da slušatelj o-biskuje predavanja in uspešno o-pravlja izpite.
Čeprav je večina slušateljev te svojevrstne univerze francoskega porekla, je ena posebnost te pariške visoke šole tudi v tem, da je skoraj 40 odstotkov njenih slušate-. ljev tujcev, prvenstveno tujih delavcev, ki so trenutno zaposleni v Franciji. Gre v tem primeru za črnske delavce študente, za Špance in Portugalce, pa tudi za Jugoslovane.
Kar zadeva kakovost predavanj In strokovnost, je znano, da se ta svojevrstna univerza lahko kosa s katerokoli drugo pariško univerzo, saj na »Univerzi Vineennes* predavajo profesorji, ki predavajo sicer tudi na ostalih univerzah ali pa visoko kvalificirani strokovnjaki iz najrazličnejših strok. Sem prihajajo tudi profesorji iz tujine. Skratka »Univerza Vineennes* nima kaj zavidati nobeni sorodni ustanovi v Parizu.
Ko so 1968. leta poleti ustanavljali univerzo v Vincennesu, je pariška mestna občina odstopila zanjo prosvetnemu ministru teren in zgradbe v vensanskem gozdu. Mestna občina pa je dala zgradbe na r; zpolago le za dobo desetih let. In tu se Sedaj začne problem nove univerze. Pred koncem lanskega leta je novi pariški župan Jacques Chirac obvestil pariško javnost, da bodo vensanski parki ponovno izročeni mestu k * rekreacijska področja, kajti z 31. oktobrom letos zapade 10-letni sporazum med ministrstvom za prosveto in pariško občino, ki je odstopljeni park in zgradbe dala na razpolago novi univerzi. Potemtakem se bo osma pariška univerza, ki šteje nad 30 tisoč slušateljev znašla — na ulici.
Vsakomur, ki le malo pomisli ra obseg univerze s tolikšnim številom slušateljev, je jasno, da ni lahko najti prikladnih prostorov za tolikšno znanstveno ustanovo, kajti res je, da po navadi obiskuje predavanja le relativen del slušateljev in ni torej potrebno toliko predavalnic, da bi moglo v njih hkrati sedeti 30 tisoč slušateljev, toda kje so laboratoriji, kje so kabineti, kje so upravni prostori itd., itd.?
Kljub temu, da so na račun župana Jacquesa Chiraca spregovorili mnogi ugledni pariški ljudje, ni »prvi Parižan* od svojega sklepa odstopil niti tedaj, ko je sama vlada ponudila univerzi teren in prostore v Mame - la - Valle. Vsakomur je namreč razumljivo, da je ta rešitev nesprejemljiva, saj je mestece oddaljeno kakih 30 km od Pariza, kamor se ne more sleherni dan voziti več tisoč slušateljev, od katerih jih je dve tretjini tudi dnevno zaposlenih na svojih delovnih mestih.
Ko se je razvedelo za Chiracov sklep in za vladno ponudbo, so se v Parizu razširile več ali manj utemeljene govorice, da skušajo francoske oblasti izseliti iz Pariza »razsodnik levičarske misli*. Rekli smo že, da so univerzo, o kateri je govor, nazvali tudi »rdeča univerza*, ker je na njej največ slušateljev — delavcev. Rektor univerze, univerzitetni svet in zastopstvo slušateljev so dali javnosti na znanje, da hočejo ostati v mestu. Le mesto more namreč zagotoviti slušateljem — delavcem, da prihajajo na predajanja s svojih predmestnih stanovanj s ceneno pariško podzemsko železnico.
Tako vodstvo univerze, kot tudi slušatelji v svojih zahtevah po novih prostorih pa niso niti najmanj izbirčni. Popustili so do skrajnosti in predložili ministrstvu in občinski upravi, naj bi jim dodelili bivša skladišča v bližnjem jugovzhodnem delu Pariza Pantinu. Čeprav gre za objekte v obrobnem delu mesta, so ti dobro povezani s podzemsko železnico z vsemi ostalimi predeli Pariza. Toda mestna uprava ter neke zasebne družbe nočejo odstopiti niti skladišč niti klav-
nice. In ko se je letošnje šolsko leto zaključilo, je vse kazalo, da v septembru ne bo več delavske univerze Vincennes. To pa bi bil prevelik udarec in ker so prihajali pariškemu županu preostri protesti z vseh strani, je popustil in podaljšal rok izselitve za še eno leto. Še več, župan Chirac je našel celo rešitev za prihodnje leto. Univerza naj h'i se prihodnje leto selila v severno pariško predmestje Saint-De-nis in sicer v prostore tehničnega univerzitetnega centra, kjer da bo dobila 13 tisoč kv. m predavalnic.
In glej, ko je marsikdo z zadovoljstvom sprejel to rešitev, je občinski svet Saint-Denisa to rešitev odklonil, ker da noče sprejeli »nemirne univerze*, češ da bi tako šte vilni študenti mogli ogroziti mir v njihovem delu mesta. Pa ne le občinski svet tega dela Pariza, tudi univerzitetni profesorski svet ter zastopstvo študentov odklanjata predloženo lokacijo. Študenti predvsem zaradi tega, ker je ta del mesta tako rekoč odrezan od središča Pariza in od drugih predelov francoskega glavnega mesta. To bo držalo in predstavlja tudi o-pravičilo za odklonitev lokacije. Vprašanje, ki se tu postavlja je to: kako občinski svet Saint-Denisa
odklanja «nemirno univerzo*, »rdečo univerzo*, ko pa tvorijo večino tega sveta — komunisti.
Morda bomo odgovor na to do neke meje provokativno vprašanje našli v razlagi, ki jo je dalo gia silo francoskih komunistov «L’Hu-manite*. ki pravi, da je selitev u-niverze v Saint-Dcnis »provokacija, katere namen je onemogočiti deset-tisočim delavcem, da bi šolanje nadaljevali*. Pred dnevi so predstavniki dveh pariških univerz objavili skupno sporočilo, v katerem se zatrjuje, da je selitev osme pariške univerze pravzaprav «politični manever*, ki teži za tem; da bi sprl napredno univerzo z naprednim delavskim predmestjem. K temu dodaja še podatek, ki daje prav pisanju glasila KP Francije. Matematično je dokazano. Ra bi moglo novo univerzo v Saint-Denisu obiskati dnevno kvečjemu tisoč slušateljev. Kje pa so ostali slušatelji?
Kakor vidimo, so življenje «rdeči univerzi* podaljšali za leto dni. Kaj pa potem? če ne bodo našli primerne rešitve, bomo zares imeli o-pravka s provokativno rešitvijo vprašanja. In da bi Chirac bil česa podobnega sposoben, ni nikakršnega dvoma.
NEMIRI V VZHODNIH PREDELIH LONDONA
Beli rasisti ogražajo življenje doseljencev
Posebno so beli rasisti divji nad ljudmi iz Bangladeša - Rasizem se bohoti v desničarskih krogih - Jedro naj bi bila «Naciona!na fronta»
LONDON — Vzhodni predeli velikega Londona, posebno tiste četrti glavnega mesta Veiike Britanije, koder živijo doseljenci iz azijskih in afriških dežel, doživljajo zadnje čase dokaj burne dni. Dan za dnem se vrstijo v teh zakotnih predelih Londona zagonetni umori ali fizični napadi na ljudi, ki niso britanskega izvora, britanskega belopoltega Dorekla. Tolpe britanskih belopoltih rasistov napadajo ljudi pa tudi premoženje doseljencev, pa naj gre za malo trgovinico ali za krošnjarsko torbo nesrečnega A-zijca, ki si s težavo služi kruh. V vzhodnem Londonu so nedavno skoraj na pragu njunih domov belopolti rasisti umorili dva Ben galca. Nekaj dni pa tudi nekaj tednov pred tem je na desetine, na stotihe podivjanih belopoltih mladeničev vdrlo v Ulice Kast Enda in s koli in železnimi drogovi razbijalo izložbena okna trgovin. ki pripadajo azijskem trgovcem.
Še posebno divji postanejo belopolti rasisti tedaj, ko se lotijo kakega doseljenca iz Bangladeša, nad katerimi so se posebno v
zadnjih časih pogosto razdivjali. Zato je kolonija doseljencev iz Bangladeša, ki šteje kakih 20 tisoč ljudi, zadnje čase zelo ore-plašena. Vrata v njihovo skromne domove so stalno zaprta in ljudje jih neradi odpirajo tu.jcu. Znani britanski tednik »Observcr* opisuje življenje teh ljudi in., pravi, da so razmere, v katerih ti ljudje živijo v Londonu, »pogosto še nuj-še od razmer, v katerih so živeli v svoji domovini*. Nato «Ob server* takole opisuje vzdušje, ki vlada v vzhodnih predelih. Lon dona: »Nekateri domov; teh ljudi še nimajo niti električne energije in pogosto so stanovanjski prostori teh starih že zdavnaj dotrajanih zgradb brez vsakega pohištva. V zapuščenih zgradbah zaudarja po smradu smeti in splošen vtis imaš. da sta rad tem delom mesta zavladali malomarnost in nesnaga.*
Že tako težke življenjske razmere v pomanjkanju postajajo za pripadnike etnične skupnosti ljudi iz Bangladeša še hujše zaradi tega, ker se iz dneva v dan vedno bolj upravičeno bojijo napadov vedno bolj napadalnih bri-
KAZAHSTANSKE STEPE POSTAJAJO NOVE ŽITNICE
Pri ekstenzivnem obdelovanju donos do 15 stotov na hektar
Milijoni ha iztrgani stepi in spremenjeni v žitna polja - Donos razmeroma nizek, toda v klimatskih razmerah, ki bi te kulture ne dopuščale, velik
CELINOGRAD - Do leta 1960 bi na zemljevidih zaman iskali kraj z imenom Celinograd. Na specijal-kah severnega Kazahstana je bil kraj označen kot Akmolinsk. Tu je delovala majhna eksperimentalna postaja, ki je skušala izpeljati «ne-mogoče*, namreč vzgojiti žito v stepi. Mnogi so menili, da strokovnjaki s tem delom le izgublja-jo čas. Nekaterim se danes m jasno, ali se je poskus izplačal ali ne, ker tftt ifi bilo tieMp ^oljč,'Če ; bi se na tem področju lotili živinoreje. ne pa pridelovanja žita. Toda takšna razmišljanja so danes zapoznela in celinograjsko področje, o katerem je govor, je eno tistih področij, ki so Kazahstan spremenila v eno izmed sovjetskih žitnic. Kazahstan je lani dal 30 milijonov ton žita.
V Kazahstanu so v nekaj deset-
letjih obdelali 36 milijonov ha ledin. Na celinograjskem področju so iztrgali stepi 3 milijone ha površin za žitna polja, 4 milijone ha stepe pa so spremenili v pašnike.
Ko je bil pred nedavnim tu a-meriški minister za kmetijstvo in je s skupino svojih strokovnjakov prišel sem, da bi v Celinogradu pripravilj, lpnetijsko razstavo, je začuden obstal, ko je v kazahstanski stepi videl neskončna polja pšenice.' Ameriški' strokovnjaki so obnemeli, ko sb'”jTm"povedali, da na tem področju pade v poprečju le od 180 do 350 mm padavin na leto, kar je izredno malo, saj so svetovni strokovnjaki mnenja, da se ne izplača vzgajati žita v krajih, koder ni najmanj 450 mm padavin na leto. Po svojemu obisku v Celinogradu naj bi bil ameriški minister za kmetijstvo izjavil Kosigi-
fiiiiiiii iiii*ii*iiin m m mlini MiiiiiiM»iMiiiiinii um mmih n n iiiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiiiiii m im umi •••11111111 min
DOGODKI V SLIKAH
nu v Moskvi, da mu je žal, ko je »tratil čas* pri ogledovanju drugih sovjetskih dosežkov v kmetijstvu, ko pa bi bilo veliko bolje zanj in za njegovo spremstvo, če bi več časa posvetili temeljitejšemu ogledu ce-iinograjskega žitnega področja. Ta žitna polja so bila zanj, kot je trdil, pravi čudež.
In ameriški minister je imel prav, kajti v Celinogradu ti postrežejo z nekaterimi zares zanimivimi podatki. Celinograjsko področje še ‘razteza* na* površini T24.!al) kv. km, kar bi ustrezalo površini Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine skupaj, praktično o-jilne pol Jugoslavije.
Kmetijstvo je jedro vse ekonomije tega področja in hkrati njegova gospodarska osnova. Tu je 157 velikih posesti, sovhozov in kolhozov. V poprečju meri vsak kolhoz ali sovhoz okoli 70 tisoč ha obdelovalnih površin. Večino teh površin so «iztrgali» stepam. Na teh velikih površinah je koncentrirana močna kmetijska mehanizacija, saj razpolagajo z 19 tisoč traktorji in 27 tisoči kombajni, kultivatorji in drugo kmetijsko mehanizacijo. Med drugim imajo tu tudi 9 tisoč tovornjakov in 110 letal za razprševanje umetnih gnojil in herbicidov. To področje je leta 1953 dalo 170 tisoč ton žitaric, lani pa en milijon 700 tisoč ton.
Motil pa bi se, kdor bi mislil, da so tu dosegli kdove kakšne visoke donose. Nasprotno, pridelek je tu razmeroma skromen, kajti tu so še vedno ostali pri najbolj ekstenzivnem sistemu in se zadovoljijo z desetimi, kvečjemu dvanajstimi stoti pšenice na hektar. Pridelek je pač odvisen cd padavin, posebno v juniju in ker je bilo letos v juniju razmeroma veliko dežja, pričakujejo letos na tem področju dobro žetev.
Lansko leto pa so imeli tu izredno slabo letino, saj so na področju okoli Karagande naželi le do 5 stotov žita na hektar, vtem ko so leta 1976 na istem področju imeli rekordno žetev po 15 stotov zrnja na hektar.
Pa ne le na področju okoli Ce-linograda, na vsem kazahstanskem področju je donos žitaric skromen, v poprečju 12 stotov zrnja na ha in veliko bodo dosegli, če bodo nekega dne želi tudi po 20 stotov zrnja na ha.
Druga panoga kmetijstva na tem
področju je t~ živinoreja. Na tem področju imajo stare tradicije, ki pa jih je treba prilagoditi sodobnejšim razmeram. Pravijo celo, da je živinoreja važnejša od polje delstva. Tod redijo okoli 600 tisoč goved in en milijon 200 tisoč ovc. Tu imajo nadalje še 10 velikih farm za rejo stanj in perjadi. Vsako leto to področje dobavi državi okoli 100 tisoč ton.,mesa, to se pravi, da vsak državljan celinograjskega področja da dp.eL 125 kg mesa.
Čeprav smo rekli, da so donosi nizki, je treba podčrtati, da so ti donosi vendarle velik uspeli, kajti vse to, vštevši uspehe v živinoreji, se doseže' z.velikimi napori, s hudo borbo s prirodo, namreč z izredno stepsko vročino poleti, z izrednim zimskim mrazom in z neverjetnimi vetrovi, ki ne odnašajo le prhke površinske zemlje, pač pa včasih tudi same posevke. Da bi se to preprečilo, so agrarni strokovnjaki vzgojili posebne sorte žita in priporočajo poseben način obdelovanja tal. namreč setev žita brez oranja oziroma brez rahljanja gornjega sloja zemlje.
Smisel novega načina obdelovanja zemlje je v tem, da veliki traktorji vlečejo za seboj najprej »pluge*, ki r-hljajo tla do 28 cm globoko, nato ostri noži, ki so dolgi tudi do 3 m, tik pod »vrhom* režejo korenine stepskim travam ali strniščem na že obdelanih področjih, vendar pa že omenjeni plugi zemlje ne obračajo, tako da zemlja ostaja kompaktna in je veter ne more odnašati. V razrahljani zemlji ostaja vlaga iz skopnelega snega ter od spomladanskega dežja. Tik pred setvijo pa zemljo «podorjejo» do globine 10 cm, nato zemljo ponovno zravnajo z valji - mlini, s katerimi razdrobijo tudi grude. Končno posebni stroji posejejo žito in raztovorijo umetno gnojilo, toda ne na površino, pač pa nekaj centimetrov pod zemljo, da ga veter ne odnese.
Čeprav se trenutno zadovoljijo z «odličnim» donosom dvanajstih stotov zrnja na hektar, so v inštitutu, ki se ukvarja z vzgojo novih sort žita, prepričani, da bodo v kratkem vzgojili nove sorte, ki bodo dajale tudi 20 stotov žita na hektar. To bo nov uspeh — vsaj za njihove razmere, za razmere puščavskega področja z neznatnimi padavinami ter še z drugimi klimatskimi pogoji.
Horoskop
V preteklih dneh smo imeli vrsto prireditev, o katerih smo že porgeali. Danes objavljamo še nekaj slik. Na vrhu: večer v Gregorčičevi dvorani, ki so ga priredili SPDT, Slovenski klub in Mladinski krožek na temo «Politični položaj na Tržaškem po junijskih volitvah*. Na srednji sliki vidimo tržaške vinogradnike, ki so razstavljali in bili tudi nagrajeni na letošnji razstavi vin v Križu. Tretja slika je s sobotnega večera v okviru festivala «Unitit» in »Dela* in na katerem je nastopil tudi mešani pevski zbor iz Buj
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne zaupajte svojih načrtov vsakomur. Privoščite si malo počitka, pa bodo vse črne misli izginile.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zaradi pomanjkanja takta, si boste na kopali novega sovražnika. Nekdo bo opravičeno ljubosumen.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Morda se vam bo izpolnila želja, ki jo že dolgo nosite v sebi. U-speh čustvenega načrta je odvisen od nekega srečanja.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vaš položaj je dober, vendar se na to ne zanašajte. Sprejeli boste važno odločitev glede bodočnosti.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Skušajte pravočasno rešiti neko delikatno , zadevo. Drag prijatelj vam bo dokazal svojo iskrenost.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Sprejeli boste ponudbo, ki se tiče vaših finančnih dohodkov. Popolno duhovno ravnovesje in zado-' voljstvo.
TEHTNICA (od 23, 9. do 23. 10.) V poslovnem delovanju ne bo nobenih sprememb. Ne zanemarjajte svojih družinskih članov.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Prišlo bo do spopada, ki bo hujši kot ste predvidevali. Ne bodite vselej in povsod preveč darežljivi.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Odgovorite primerno na kritike, ki so izrečene z zlobim namenom. S svojo spretnostjo vam bo uspelo razrešiti neko zadevo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Samo z odločnim stališčem se bo ste Izognili nevšečnostim. Vaše razpoloženje ne bo najboljše.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nastopil je trenutek, ko se boste morali resno zavzeti za svoj uspeh. Privoščite si počitek in razvedrilo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Po ne kem razočaranju boste stopili po novih poteh. Ljubljena oseba vam bo vedno stala ob strani.
tanskih rasistov Ker ljudje opa ža.jo, da jim britanska policija ne nudi zadostne zaščite, so tujerodni prebivalci vzhodnega Londona pred dnevi objavil: vest, da so si sami ustanovili «obrambne enote*, to je svojo, rekli bi zaseb no policijo, ki naj bi skrbela za njihovo varnost, za varnost njihovih družin.
Čeprav smo mogli nekoč brati in ugotavljati, da Angleži rade volje sprejemajo tujerodno del./v-no silo, smo mogli obcastno ugotavljati tudi rasistične izpade proti tujcem. Zato so postavlja logično vprašanje, od kod ta rasna nestrpnost in kje iskati njene vzroke. Vsako proučevanje leaa vprašanja vodi v ekstremno desnico in še najčešče v vrste neofašistične organizacije »Nacionalna fronta*. In čeprav je marsikomu očitno, kaj «Nacioralna fronta* namerava, je bolj težko miti do konkretnih podatkov, kaj ta »Nacionalna fronta* tudi pomeni. Ne ve se namreč, koliko ljudi se v organizacijo te fronte zbira, kdo je konkretno za njo, kdo te skupine vodi itd. O številčnem stanju britanskih rasistov ne boš., nikjer prebral neke konkretne številke, ker tako v političnih gibanjih. kot tudi v policijskih krogih nočejo 6 tem govoriti, pa čeprav se omenja skromna števil ka 20 tisoč članov »Nacionaie fronte*.
Seveda se drži v tajnosti tudi to, kdo napadalne programe ('Nacionalne fronte* financira, na čeprav je znano in tudi logično, da «Nacionalna fronta* ne živi od lastnih sredstev. Toda tisti redki vodilni ljudje »Nacionalne fronte*. ki se drznejo priznati svoj položaj, uporno demantirajo, da dobivajo sredstva iz neonacističnih krogov iz tujine. Celo sani leader »Nacionalne fronte* John Tindall, ki je znan britanski fa šist in ki je pred časom često poudarjal »iskreno sodelovanje* z rasističnim režimom Južnoafriške republike, zanika, tuje vire dohodkov, pač pa navaja zdaj tega, zdaj onega »dobrotnika*, seveda v večini primerov izmišljenega človeka ali izmišljeno ustanovo. Zanimivo je glede »Nacionalne fronte* to, kar beremo v študiji, ki jo je o tej organizaciji napisal britanski časnikar Martin Wa!ker. Ta pravi, da se morejo v »Nacionalni rronti* najti »upokojeni polkovniki in gere-.rali,.. premožni ♦•ritciiiriin poslovni ljudje, pa tudi politične Osebnosti, ki so se fronti približale z desne strani konservativne stran-' ke». Pred časom, ko je izšla -Wal-kerjeva knjiga.* je znani britanski tednik «New Statesman* med drugim zapisal: »Očitno je, da obstaja samo en edini cement, ki bi mogel povezati skrajno desnico konservativcev z neonacisti. Ta
(Nadaljevanje na zadnji strani)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Koncert ob 13. uri:
A. Rolla in N. Paganini
13.30	DNEVNIK
Dar.es v parlamentu
18.15	Svetovni cirkusi
19.20	«Zorro»
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40' »Skrivnostna pokrajina*
21.35	Očetje in sinovi
22.05	ŠPORTNA SREDA Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.15	Vidim, slišim, govorim
18.00	ATLETIKA
19.00	Iz parlamenta
Dnevnik - ŠPORTNE VESTI 19.10 »Tarzan*, 4. epizoda Vremenska slika
19.45	Dnevnik ODPRTI STUDIO 20.40 «Colombo», TV film
22.00	CIAO COPPIA
4. in zadnje nadalj.
22.50 Znanost in tehnika
) Ob koncu Dnevnik 2 - ZAD NJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Liubliana
18.15	OBZORNIK
18.30	»Prezimovanje v Jakobsfel-du*. film
20.20	Risanka
20.30.	DNEVNIK
21.C0 «Boris Cavazza' in Rifle* zabavna oddaja
21.35	Moskovsko Veliko gledali šče: BALET
Nocoj je na sporedu drug1 del prikaza moskovskega Velikega gledališča. Medte® ko je bil prvi de!, ki je t’1 na spnrpdu pred štirinajst1 mi dnevi, posvečen oprt-govori nocojšnji o znatne111 tem baletu Velikega gleda lišča. Tudi tokrat nastopa jo znani koreografi, olešal; ci in pedagogi najslavnf! šega sovjetskega baleta predvsem pa boste vrtel odlomke iz baletov Labo® jezero, Coppelia, Čudov® j zvoki in Spartak.
22.35	M limet. show
23.05	DNEVNIK
23.20	šahovski komentar
Koper
21.00	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	»Strel v soncu*
Film v režiji Giannaola Srt Unija, igrata pa Joei cellos in Bennv Cardoso
23.00	»Dežela megle in ognja» dokumentarce
Zaqreb
19.15	Daljnogled
19.45	Portret Mladena Jagušta
21.00	IZBOR V SREDO
ŠVICA
19.15	Program za najmlajše
10.20	Program za mlaaino 20.55 Svet, v katerem živimo
21.45	Kakovost prihodnosti
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.01. 11.30, 13.00,
14,00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poro-či(a: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Folklora slovanskih narodov; 9.30 Antologija ljubezenske lirike; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Cicibani poslušajo; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Najboljše zdravilo vseh časov — smeh; 13.15 Naši zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Prijeten popoldan z vami; 16.3C Otroci pojo;
17.05	Orkestri RAI; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 «Pilot brez nog*. Radijska zgodba, napisal A. Marodič; 18.25 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30,
21.30,	23.30 Poročila; 9.32 Erarae -el le; 10.00 Z nami je...; 10.40 Van na; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Z nami je...; 11.45 Festivalbar;
12.05	Gl.'sba po željah; 14.00 Samoupravljale; 14.10 Plošče; 14.33 Ital. zbori; 15.32 Simf. poemi; 16.40 ■Flash v glasbi; 16.45 La Vera Ro
nje prebujanje; 8.40 Včeraj v lamentu; 9.00 Raido anch’io; **£
30 v' rrt1.
Kako smo ljubili; 12.05 in 13.30^
in jaz; 15.00 E... state con 16.40 Poje Bob Dylan; 17.05 Ra® ska priredba; 17.15 S popevkar®1® svetu; 18.05. Nemogoča popot®v nja; 18.30 Alberto Sordi priP® duje; 19.50 Radijska igra; 20.25/J letni večeri; 21.35 Ital. popev®^ ji; 21.50 Etnična in folklorna SP: ba; 22.30 Govor je o tem; 23' Za lahko noč.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	15.00, 18.00, 19.00 Porod®;
7.00	Dobro jutro, rojaki na tuje1®''
7.20	Rekreacija; 7.50 Dobro J tro, otroci!; 0.08 Glasbena mat1®., ja 10.05 Pisan svet pravljic zgodb; 10.20 Igrajo majhni za®a ni ansambli; 10.40 Zapojmo PeSf:
12.00 K#
11.40 1»
- MPZ Maribor; 11.15 kam, kako in po čem?, u.*-ristični napotki; 12.03 Po Ta« nih poteh; 13.10 Veliki revijski kestri; 13.30 Kmetijski nasve1’ 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Da"* do 13.; 15.05 Ob izvirih lju®/,, glasbene kulture; 15.30 Naši rt slušalci čestitajo in pozdravljaj
16.30	Glasbeni intermezzo;
- ^	,,.uu „„„ Opomini in pisma; 17.00 Lot o J »
poslušam.' ti poslušaš; 17.40 GMš- ijftk; 18.00 Studio ob 17.; likri..
eieia Glasbene mladine Slove®1)
19.30	Slovenska in svetovna zbrtj ska glasba; 20.35 Lahko noč. troci!; 20.45 Minute z ansambl® Milana Ferlež; 21.00 Simfonič®1 kestep RTV Ljubljana; 22.20 listična in ansamblska kori®®', glasba; 23.20 S festivalov j®z*, 24.05 Literarni nokturno; 24.15 ® vija jugoslovansl.ih pevcev zab® ne glasbe; 01.05 - 5.30 Nočni Pr gram - glasba.
magna;t:l7,(K) Pismo iz; 17.05 Jaz (Spomini in pisma; 17.00 Loto 1,1 poslušam,' ti poslušaš; 17.40 GMš- ' ■“* -	“ r“—-•- 'M
wmtsg.msm
dne; 19.00 Oddaja progresivne glas be; 19.35 Posnetki iz našega Studia; 21.00 Zborovska glasba; 21,32 Rock party; 22.00 Jazz; 22.30 Današnji gost; 23.45 Glasba za lahko noč.
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 14.00. 17.00.
19.00	Poročila; 6.0<l in 7.20 Jutra-
lllllllllllllllll■IJIIt••llll•l|l|llllllltll•l•IIIIIIIIIIIIIHIII^m*l••■*■•■»•l■l•IIIIIUIIIIHIIHIMIIII•lll•l•lllll•ll•llMIIII)
Informacije 5IP
uporabnikom in delničarjem
V zvezi z vestmi, ki so jih nekateri časniki objavili o sodnem postopku, ki so ga zasebne stranke sprožile proti tarifnemu ukrepu iz marca 1975, smatra SIP za svojo dolžnost — da bi preprečila zgrešena mnenja in morebitne nesporazume
nosti pojasniti, da:
|av-
,1. predmet spora nista niti bilanca, kot tudi ne upravljanje nasploh;
2.	sodna pobuda se nanaša na oceno — za dosego predlaganih storitvenih ciljev — vsebovano v dokumentu (tako imenovanem «tipičnem proračunu»), ki je vključen v uradno poročilo, naslovljeno na CIPE in CIP v zvezi z omenjeno povečano naročnino;
3.	zahteve, ki jih je te dni vložil državni pravdnik, so le del preiskovalnega sodnega postopka.
SIP ponovno zagotavlja korektnost in zakonitost svojega delovanja in dokumentacije, ki jo je predložila javni upravi ob strogem spoštovanju obstoječih zakonskih norm in zato z zaupanjem pričakuje nadaljnje sklepe sodnih oblasti.
kolesarstvo
17. ETAPA «T0UR DE FRANCE*
PODVIG FRANCOZA C SFZNECA
Osvojil je včerajšnjo etapo s kar 10-minutnim naskokom Nizozemec Zoetemelk ohranil rumeno majico, Hinault drugi
ki 1 n®.c>*j skupaj z Zoeternelkom, tinah °?'tno boljši na gorskih vzpe-krafi kaze Pa> Ha se Francoz to-
24lLah.T° kosa z nj‘m- sPloh Pa u. 1 Hinault preseneča tudi naj-
MORZINE — Francoz Christian znec je včeraj z edinstvenim po-r lgot|1 osvojil sedemnajsto etapo me*ro '6 Morzine, d°lgo 226 kilo-
van8 e^aPa Je b'la res zelo pričako-iti 'if' Sai so m°rali tekmovalci pre-kar osem alpskih prelazov.
tak«*1 *estv'ce pa je ostal še vedno Hina uapleten K°t Prej. Bernard odlivvi ie mor<ia vseeno napravil čne ' 6n koraK ProH osvojitvi kon-v.,?a Prvega mesta. Hinault je pri-
ki j, lina; krat 24-le
mu 0PHmistične kritike. Izvedenci ra PHlaSčajo velike sposobnosti na Dri h?*1, nj°g°ve karakteristike so °užno enake značilnostim svetov-^ga prvak3 Moserja, vsekakor pa Hinault nasprotno od Moserja n: ctlo brani tudi, ko se cesta vzpe-.veda postane sedaj vsako v š1v*deyanje odveč, Hinault pa je nvoboju z Zoetemelkom vsaj na niP’rJu favorit. Kolesarja čaka na-na i, Se 75 kilometrov dolga etapa kronometer Nancv - Metz, v to-rstmh dirkah pa je Hinault le ne-KojKo boljši.
je °.LC£ izredne zmage Seznaca. ki ge «lour» trenutno popeljal v dru-prjj®.tlendarne čase, se je včeraj de|plil še drug pomemben dogo-
Cu r?ljeuvrščeni Kuiper si je pri pad «Tu. °m'l ključnico in je zato svoj 80čiir> *e končal. To je tudi omo-pr 0 Seznecu, da je z včerajšnjo tr.rtlobn° zmago prišel celo do če-mesta, kar je za do včeraj vnu^bembnega kolesarja le zado-VOll'v uspeh
yrstni red 17. etape (Grenoble -Morzine, 226 km)
' Christian Sezmei (Fr.) 7.13’34” s Poprečno hitrostjo 31,275 km na uro
da nujno ukrepati, ker predstavlja nogomet v Italiji prevelike denarne interese, ki so v korist tudi sami državi. Dovolj je, da pomislimo na dejstvo, da z dobičkom Toto-calcia finansirajo ves italijanski šport.
Včeraj je bila tudi seja predsedstva italijanske nogometne zveze, ki je na podlagi predloga združenja nogometnih profesionalnih društev podaljšala nogometno borzo do petka ob 20. uri Kot smo že poročali, se bodo pogajanja nadaljevala v prostorih zveze in Totocalcia v Milanu ter klubov Milar, in Inter in ne več v hotelu «Leonardo da Vinci*.
V PETEK V FARI
Zanimivo srečanje med sindikalisti
Večkrat smo v našem listu poročali o sindikalnih bojih v korist de-
lavskega razreda. Večkrat smo pisali o prizadevanjih sindikatov za boljšo in pravičnejšo družbeno ureditev. Tokrat pa poročamo o posebnem sindikalnem »boju*, o posebnem sindikalnem »prizadevanju*. Sindikalna turistična ustanova ETSI - CISL je namreč organizirala za petek, 21. t.m. ob 19. uri v Fari ob Soči nogometno srečanje med sindikalisti CGIL in CISL goriške pokrajine.
Prireditelji pa so za to tekmo pripravili nekaj zanimivih točk. Začetni udarec žogi bosta dala italijanska reprezentanta Zoff in Zac-carelli. Srečanje si bodo ogledali tudi številni profesionalni nogometaši kot ZanoHa (Ternana), Piaser (Mo-dena), Delneri in Bordon (oba Fog-gia). Tekmo bo sodil bivši mednarodni sodnik Toselli, stranska sodnika pa bosta Gandin in Seperboni.
Nedvomno pa bo zanimivo videti, če se sindikalisti znajo boljše kre-tati na zelenem pravokotniku ali pa za pogajalno mizo.
P. R.
Illlllllllll lllillHIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIHIIItlllllllllllltlllllllllllf II llllllllllllllllllllllllllllliliiiliiiiif 11111111111111
j ^.ellens (Bel.)
4	Hinault (Fr.)
5	foetemelk (Niz.)
c' kubberding (Niz.) (Šve.) o (Por.) (Bel.)
■j' ^Hsson (šve.)
j poslinilo o' Hruyere (!
926
9,29
932
1017
tO p®??1 (Fr )
• Caldos (šp.)
Skupila lestvica
Zoetemelk (Niz.) j' Hinault (Fr.)
/ ogostinho (Por.) s ®eznec (Fr.) jj' Bruyere (Bel.)
V Caldos (Šp.) i' Cubberding (Niz.) o' fellens (Bel.) lij' Misson (šve.) nv»n Impe (Bel.)
U anes ho 18. etapa Morzine -Sanne (137,5 km).
87.29’44” 14” 6’23” 8’25” 10'25” 13'28’’ 14'23” 'mrn44182”' 16’46” boi -im”
DVOBOJ ZA SP V BAGUJU
Karpov-Korenoj remi
Prva partija je bila dokaj neborbena - Muhavost Viktorja Korčnoja - Iranski kaviar in švicarski stol
SP V HAMBURGU
^oljski
2iato odličje
v>BURG — Na svetovnem pr-^gal* V tem mestu J® Poljska pre-iiw* a Francijo in osvojila prvo kt!rri JfiV ekipni konkurenci v moš-tiju Horetu. V ženskem tekmovali
N sz
^Hrtfipa
^GOMeT
' ;Y >sti disciplini je bilo pozno Ua sporedu finalno srečanje
^ SZ
ria'u gladko izgubila s SZ.
in Poljsko. Italija je
Z
PO ZNANI AFERI
e vse po starem...
Lec CAN _ Pretor Michele Di t ki vodi preiskavo v zvezi i^; Hi na nogometni borzi, je vče-iti ^p^stil vseh 69 predsednikov obioj urnikov društev, ki so bili je j®11* v zvezi s tem. Di Lecce sltepPaJ razsodbo, ker je po zakon-
RAGUJO — Začel se je toliko pričakovan dvoboj Karpov - Korčnoj. Zmagovalec bo postal svetovni prvak in bo svoj naslov obdržal tri leta. Karpov je po mnenju vseh favorit, vendar Korčnoj je zmožen tuli vsa predvide anja izneveriti.
Prvo srečanje se je seveda končalo brez zmagovalca; po dveh urah sta se šahista domenila za remi in to po skrajno nezanimivi borbi.
Seveda pa smo bili v teh zadnjih momentih priča že običajnemu pričkanju za očitno nepomembne detajle, šahovnica jima ni bila pogodu, nato se je Karpov stol majal in tako se je igra živcev nadaljevala. Sploh pa so izvedenci mnenja, da so postali živci glavni element takih vrhunskih in tako dolgih dvobojev. Zato si seveda šahisti izmišljujejo vsemogočih pretvez, da bi nasprotnika dekoncentrirali ali izkoristili morebitno pavzo, kar 1 i seveda o-mogočilo osvojitev dragocene zmage.
Korčnojeva muhavost in čudaštvo 'jia zaVzan)bta"v določenih ‘rtiomentih žabavhe poteze, Korčripj si je iz Švice' prinesel udobnejši, dragocenejši stol, iz Irana pa so mu nalašč pripeljali celo vrsto škatlic seveda najboljšega kaviarja. Korčnoj pravi, da mu bo to dalo odločilno dozo toliko potrebnega fosforja.
Na vsak način pa je kaviar kot pripomoček morda nekoliko prednig.
BALINANJE
ni so se istega dne udeležili važnega mednarodnega turnirja v Jugo slavi ji.
IZIDI
1.	«Pesa» Ronke (Galopin - Paolini)
2.	ARAC Trst (Soave - Beorchia)
3.	«Monfalcone» Tržič (Sandrucci -Pacorig)
4.	ARAC Trst (Altin - Arcieri)
5.	AS »Rcnchi* (Violin - Croci)
6.	«Edi Mobili* Opčine (Ruvoletto -Defendi)
7.	«Aurisina» (Soave - Negrini)
8.	«Sant’Ambrogio» Tržič (Sartori -Monisteri).
P. R.
TENIS
REGGIO EMILIA - Jutri zvečer bo v tem mestu imel predsednik italijanske teniške zveze Gal-gani tiskovno konferenco v zvezi s porazom z Madžarsko v tekmovanju za Davisov pokal
KOŠARKA
SP V MANILI
Jugoslovani favoriti
«Plavi» bodo igrali v A, «azzurri» pa v B skupini
MANILA — Letošnje svetovno košarkarsko prvenstvo bo v Manili od 1. do 14. oktobra.
Na tem prvenstvu bosta sodelovali tudi Italija in Jugoslavija, ki imata na tem SP lepo priložnost, da posežeta po eni od kolajn.
Jugoslovani so v Manili celo favoriti za prvo mesto, saj bodo ZDA igrale z dokaj skromno reprezentanco, Sovjetska zveza pa še vedno i-gra zastarelo košarko. Sovjeti bodo na tem SP nastopili v sklepnem delu. ker so svetovni prvaki.
Za Nikoličeve varovance bo nastop v Manili nova priložnost, da se proslavijo z novim uspehom.
Mednarodna košarkarska zveza >je včeraj objavila sestavo spored SP. Sestava skupina
SKUPINA A: Jugoslavija, Senegal, Koreja in Kanada SKUPINA B: Italija, Brazilija, Portoriko in Kitajska SKUPINA C: ZDA, Dominikanska republika in ČSSR
Spored
1.10.	: Odprtje prvenstva
2.10.	: Kanada - Koreja: ČSSR - Avstralija; ZDA - Dominikanska republika; Jugoslavija - Senegal; Brazilija - Kitajska; Italija - Portoriko.
3.10.	: Jugoslavija - Koreja; Kitajska - Portoriko; Brazilija - Italija; Kanada - Senegal; Dominikanska republika - Avstralija; ČSSR - ZDA.
4.10.	: Koreja - Senegal; ČSSR - Dominikanska republika; Brazilija -Portoriko; Jugoslavija - Kanada; Kitajska - Italija.
5.' oktobra bo prost dan. Polfinalne tekme bodo od 6. do 13. oktobra. 14. oktobra bodo finalna srečanja.
Tekme se bodo odvijale v dveh mogočnih stadionih: V Rizalu, ki zmore 10.000 gledalcev, in v Arane-ta Coliseum, v katerem je prostora za kar 25.000 ljudi.
ATLETIKA
NA «MITINGU PRIJATELJSTVA*
Danes v Sieni več odličnih tekmovalcev
SIENA — Drevi bo v tem mestu mednarodni atletski «Miting prijateljstva*, ki se ga bodo udeležili atleti iz 12 držav. Med drugimi bodo nastopali v teku na 100 m Ame-
ričana Edwards in Glance, v skoku s palico Ripley (ZDA), Volkov (SZ) in Murawski (Poljska), v skoku v višino Kotinek in Woods (ZDA) ter Pereverzev (SZ), Netneah (ZDA) na 110 hs ter Ortis (Italija) v teku na 5.000 m.
NOGOMET
Žico na prodaj
RIO DE JANEIRO — Predsednik nogometnega kluba «Flamengo» je včeraj izjavil, da bo prodal najboljšega nogometaša svoje ekipe Žica, vsekakor za kvoto najmanj enega milijona dolarjev.
FIRENCE — Odbor združenja nogometnih polprofesionalnih društev je na včerajšnji seji sklicala redni občni zbor za soboto, 29. julija, v Covercianu.
WASHINGTON — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v tem mestu .je Jimmy Connors premagal Avstralca Marksa s 6:1, 6:3.
V SOBOTO Z VELIKIM FINALOM V DOLINI
Turnir «4+4» povsem uspel
Na turnirju v malem nogometu «4 + 4» v Dolini je prvo mesto osvojila ekipa Supermarket Jež od Domja
iMiiiiimiiiimiiiiMiimiiiMHiiiHiiiimmiinn.iiMiiMiiiiiiitimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiniinmimmiiiiiiiiiiiio
V NEDELJO V TRSTU
Murka najuspešnejša
Šahisti iz Lesc so osvojili kar 51 točk - Turnir je bil v okviru praznika komunističnega tiska
V nedeljo zjutraj je bil na tržaškem gospodarskem razstavišču v okviru komunističnega tiska mednarodni šahovski brzoturnir, ki se ga je udeležilo kar 18 ekip s Tržaškega, iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije, Hrvatske ter celo ena e-kipa iz Mester. Po 17 kolih ogorčene borbe je zasluženo prvo mesto o-svojiia ekipa «Murka» iz Lesc pri Bledu, ki se je izkazala za najbolj homogeno in pripravljeno od vseh. Osvojila je 51 točk, dve točki in pol več od ekipe iz Kopra, ki je zaigrala dobro, vendar pa je nato morala podleči močnejšemu nasprotniku. Tretje mesto je osvojila prva ekipa iz Sežane s 47,5 točke, četrto pa Postojna s točko manj. Postave prvo-uvrščenih ekip so naslednje.
Murka Lesce: Cuderman. Roblek, Mencinger, Mali. Koper: Milinkovič, Brečevič, Ferluga, Ajdnik. Sežana A: Ukmar, Urbiz, Batič, Valenčič. Po-
iiaiiHitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiitiiaimiiiimtiimiiiiiiiiiuitiiiiiiitiiiia
S POLETOVE KOTALKARSKE REVIJE
V PRIREDBI BD GRADINA
Dvojica iz Ronk osvojila 1. mesto na turnirju v Doberdobu
Ekipa «Pesa» iz Ronk je letošnja zmagovalka balinarskega prvenstva C kategorije za goriško - tržaško pokrajino. Prvestva, ki ga je letos pripravilo doberdobsl.j balinarsko društvo «Gradina», se je udeležilo 16 klubov z Goriškega in Tržaškega, ki so prijavili 44 dvojic.
V jutranjih urah so se v Doberdobu, Ronkah ip Tržiču odvijale kvalifikacijske tekme. Najboljše dvojice pa so se kasneje pomerile za naslov na balinarskem igrišču gostilne Peric v Doberdobu. Domače društvo «Gradina» je prijavilo 5
----^	.dvojic. Tri so izpadle že v kvalifi-
sUl1. dekretu, ki ga ie izdal mini- kacijskih skupinah. Dvojici, ki sta n Ki si«* —ju sestavljali Jožef in Marino Čadež
ter Lado Gergolet in Jožef Lakovič, pa sta tekmovanje zapustili v osmini finala. Naj omenimo še, da so sc letošnjega prvenstva udeležili pretežno tekmovalci goriške pokrajine (35 parov na 44), kajti Tržača-
Ijavl Sve*; Prejšnji teden, razve bi | j?!1 zakon, na podlagi katerega °Sebarn so<kln P°st°PaH Pr°ti tem
S>| ukrep proti nogometnemu ljf>nrU ie imel torej zelo kratko živ-Jasno je, da je morala vla-
Tradicionalna kotalkarska revija Poleta je tudi letos doživela velik uspeh. Na sliki: nekaj najmlajših u-
deležencev te prireditve
stojna: Elejko, Milojevič, Majna in Bombač.
Peto mesto je osvojila ekipa iz Vodnjana pred Škofjo Loko in ekipo iz Mester, ki je bila na tem turnirju najboljša italijanska postava. Sicer pa so tokrat vse italijanske ekipe razočarale, ker so na ta turnir poslale svoje druge garniture, ekipa Tržaške šahovske akademije pa je celo po nekaj kolih zapustila turnir. Sicer pa lahko zunanjemu opazovalcu zveni zelo čudno, da so vse tri ekipe iz Trsta na tem turnirju zasedle zadnja tri mesta. Trst ima že dolgoletno šahovsko tradicijo in je že dolga leta med najmočnejšimi šahovskimi mesti v Italiji, zato so taki rezultati nerazumljivi.
Vse ekipe so bile nagrajene s spominskimi kolajnami ter na koncu turnirja s pokali. Nagrado so dobili tudi šahisti, ki so zbrali največ točk na posameznih deskah. Na prvi deski je bil s'T6" točkami 'na' 16 možnih najboljši Ukmar iz Sežane, ki je že dolga leta najboljši mladinec v Sloveniji. Na drugi deski je bil s 15 točkami najboljši Brečevič iz KoDra, na tretji Mencinger, ki je nastopal za ekipo iz Lesc. Tudi ta je osvojil 15 točk, na četrti deski pa je bil najbolj uspešen Bombač (Postojna), ki je osvojil 12,5 točke.
Omenili bi, da je turnir potekal v pravem prijateljskem vzdušju,, brez nepotrebnih polemik in kontestacij, skratka v duhu festivala, v okviru katerega je bil organiziran.
KONČNA LESTVICA
1.	«Murka» Lesce	51
2.	Koper	48,5
3.	Sežana A	47,5
4.	Postojna	46,5
5.	Vodnjan	45,5
6.	Škofja Loka	42,5
7.	Mestre	37,5
8.	Poreč	35
9.	Pazin	34,5
10.	Rovinj A	33,5
11.	Monfalcone	25
12.	Rovinj B	23
12.	Rovinj B	23
14.	Rovinj C	19,5
15.	Arniči degli scacchi TS 16,5
16.	ARCI - Portuale	9
17.	ARCI-ARCCS (študenti)
6
D. J.
NOGOMET
FIRENCE — Združenje nogometnih profesionalnih društev je na včerajšnji seji med drugim odločilo. da bodo morali v prvenstvu D lige igralci pod 18. letom bivati v deželi, kjer ima sedež matična ekipa ali pa v obmejni poarajini.
V soboto se je v Dolini zaključil tradicionalni nogometni turnir «4+4». Po treh tednih ogorčenih in napetih srečanj, katerim so navijači sledili vedno polnoštevilno, sta v soboto bili na sporedu finalni tekmi za 1. in 2. ter 3. in 4. mesto. Gledalcev je tudi tokrat bilo veliko, ker je bilo pred tema dvema tekmama tudi povratno srečanje med «češpami» in »Figami*.
Naj takoj povemo, da so se «češ-pe» oddolžile nasprotnicam za poraz v prvem spopadu in zmagale z rezultatom 1:0 po enajstmetrovkah. V velikem finalu za 1. mesto je Supermarket Jež od Domja zasluženo premagal Gostilno pri Studencu z 2:0 in se je tako vpisal skupaj z ekipo «Riba ’75» v album zmagovalcev tega tekmovanja. 3. mesto pa je osvojil PAM, ki je gladko nadvladal Cianocolori s 3:1. Na koncu je bilo seveda še nagrajevanje, na katerem so razdelili udeležencem veliko pokalov. Naj omenimo, da so poleg ekip prejeli priznanja še najboljši strelec (Robert Russi - »Riba 75»), igralec (Maurizio Azzolin -Cianocolori), vratar (Fredy Žerjal -Cianocolori), napad (»Riba ’75»)'ter obramba (Gostilna pri Studencu). Pokali in nagrade so bili res zelo lepi, poklonili pa so jih naslednje ustanove: Tržaška hranilnica. Hranilnica in posojilnica na Opčinah, pomorska agencija Mediterranea, Slovenska prosvetna zveza, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, IRET, Centralsped, Indules, Cianocolori, Supermarket Jež, gostilna Pri Eziotu, gostilna pri Studencu, gostilna Ljena, gostilna Mario, Mode Lara, jestvine Žerjal, knjigarna Žerjal, Šanson in delikatesna tovarna Manzin.
Kaj bi povedali še o tem turnir ju? Tudi letos je odlično uspel, saj se ga je udeležilo kar 14 ekip iz dolinske občine, nastopalo pa je skupno skoraj sto igralcev.
Zanimivo je pri tem dejstvo, da je nastopalo toliko ekip. Naj pomislimo, da je vsaka imela dva spremljevalca, razen tega pa zraven še nekaj oseb, ki so se zanimale za ekipo, seveda poleg »sponsorja*, t.j. lastnika gostilne, prodajalne ali tvrdke. Nastopile so tudi tri vaške reprezentance in sicer Ricmanje, Prebeneg in Mačkolje (Mačke). Iz tega je razvidno, da je v dolinski občini velik nogometni potencial, tako igralcev kot kadrov ter navijačev, ki jih je bilo skoraj vedno ogromno, saj jih je prišlo na važnejše tekme celo 300 do 400.
Na splošno lahko rečemo, da }e turnir «4 + 4» v celoti uspel, čeprav ni manjkalo krt pri vsaki stvari ustreznih polemik. Organizatorji so lahko ponosni in zadovoljni, ker so svojo nalogo dobro opravili. Naj še povemo, da je letos ŠD Breg pobiralo prostovoljne prispevke, razen tega pa je tudi poskrbelo za pijačo na igrišču.
Končna lestvica
1.	Supermarket Jež Dom jo
2.	Gostilna pri Studencu Dolina
3.	PAM Domjo
4.	Cianocolori Boljunec
5.	Gostilna Ljena Boršt
6.	»Riba ’75» Boljunec
7.	NK Ricmanje
8.	Mode Lara Boljunec
9.	Mačke Mačkolje
10.	SD Žerjal Boljunec
11.	Gostilna pri Eziotu Dolina
12.	Šanson Domjo
13.	ADM Boljunec
14.	Prebeneg «78»
KOLESARSTVO
BAI V IZMITU
Jugoslovani zadovoljili
IZMIR — Na 11. balkanskem prvenstvu v kolesarstvu so se jugoslovanski tekmovalci dobro izkazali.
Med mladinci je slavil obetajoči Andrej Žaubi, v članski kategoriji pa je Mirko Rakuš osvojil odlično tretje mesto. Med člani je prvo mesto osvojil Romun Vasile pred Bolgarom Dimitrovom.
V skupni razvrstitvi so bili Jugoslovani tretji za Romunijo in Bolgarijo.
KOŠARKA
Zmaga Hurlinghama
Na sinočnjem mednarodnem košarkarskem turnirju v Miljah je HurUngham premagal Akademik li Sofie s 102:79.
«Azzurri» za Cortino
RIM — Italijanski zvezni trener Gianearlo Primo je zbral naslednje košarkarje, ki bodo sestavljali reprezentanco in ki bodo pričeli s pripravami v Cortini d’Ampezzo od 1. do 14. avgusta. «Azzurri» bodo v tem kraju nabirali telesno kondicijo za svoje letošnje najzahtevnejše tekmovanje, za nastop na SP v Manili.
Sklicani reprezentanti pa so naslednji: Bariviera, Marzorati, Tombolah), Della Fiori (Gabetti); Ber-tolotti, Bonamico, Caglieris, Villalta (Sinudyne); Carraro (Canon); Fer-racini, Vecchiato (Cinzano); Jelli-ni, Malagoli (Mecap); Meneghin (Mcbilgirgi); Zampolini (Althea).
NOGOMET
SAN REMO — V nedeljo se je v tem mestu začel teniski turnir za nogometaše.
Na tem turnirju je konkurenca zelo ostra, saj nastopajo Paolo Rossi. Boninsegna, Causio, Zaccarelli in drugi slavni nogometaši.
V prejšnjih letih sta na tem tekmovanju zmagala Boninsegna in Damia-ni, vsak po dvakrat.
JEDDAH — Predsednik nogometnega kluba »Al Ahli* je včeraj odvrnil vest, po kateri bi slavni brazilski nogometaš Roberto Rivelino prestopil v vrste arabskega kluba.
BOKS
Jacopucci — Minter
BELLARIA — Danes bo r tem kraju srečanje za evropski boksarski naslov v srednji kategoriji med Italijanom Jecopuccijem in Angl ežom Minter jem.
Emil Frelih
ČAR
INDIJSKEGA JUGA
(potopis)
________J
s Ko smo se vračali ob dveh zgrajenih velikih bazenih srn adko vodo k postajališču, kjer obratuje trajekt v obe tj-ju1”*’ nas je zanimala tudi oskrba otoka z vodo in elek-tj6.0- Sladkovodna rezervoarja na tem skalovju zbirata jhZ*Vnico z dveh monsunskih obdobij v letu Dopolnijo j)0 6 občasne padavine, tako, da je otoček zadostno osKr-Vsal»n S s^adko vodo za čiščenje in umivanje. Pitno vodo s dan načrpajo s črpalko s celine. Prav tako dovajajo nJPoega električno energijo po kablu, ki so ga morali ‘lati na globokem morskem dnu.
ih ^radnja kamnitih objektov na samotni granitni skali l1.jS°dobna oprema komunikacijskih naprav, vsekakor ni V6Jahka naloga in je terjala ogromno sredstev in dela. t dar so načrtovalci gradnje osnovali v vasi še zavod It^ a' Krishna poslanstvo, ki slovi kot center za vzgojo Us Fa Prosvetnih delavcev moških in žensk. Po strokovni j3<^^enostl se ti vrnejo v domače kraje, kjer delujejo duhovno in socialno blaginjo indijskega ljudstva.
Utrip prestolnice Kerale
S prijetnimi vtisi smo se vrnili z rta Comorin v vroči Nagerkoil. Voznik taksija je v tem mestu tudi lastnik bencinske črpalke. Prijazno nam je odstopil prostor v venki veži hindujskega svetišča, kjer smo v prijetnem hladu použili s seboj prineseno suho hrano. Zalili smo jo z vročim indijskim čajem z dodatkom mleka. Močan čaj izredno dobrega okusa se nam je imenitno prilegel S hvaležnostjo smo ponovno preizkusili neštetokrat izrečeno modro sporočilo večine domačinov azijskega kontinenta, da vroč čaj najbolj odžeja človeka v hudi vročini.
Po okrepčilu smo si ogledali izredno čiste prostore in veliko dvorano s kičasto poslikanimi freskami na steni iz hindujske mitologije. Strop je bil preprežen s pisanimi papirnatimi trakovi kot na kakšni naši kmečki veselici. V tej dvorani opravljajo po starih izročilih tudi poročne obrede. Poroke pa so med najbolj svečanimi dogodki v življenju Indijcev, za katere potrošijo včasih vse svoje premoženje.
Začudeni smo obstali ob bencinski črpalki, ko našega avtomobila ni bilo nikjer. Lastnik prevozništva je medtem enostavno zamenjal taksi s kombijem, ker je z našim prejšnjim avtomobilom odpeljal neki par proti Comorinu. Nismo se hudovali, saj je bil kombi za dvanajst ljudi več kot udoben za nas petero. Dogodek omenjam zategadelj, ker na prepričljiv način ilustrira kako je sodoben pridobitniški duh prodrl tudi v turizem moderne Indije.
Skozi glavno mesto Kerale Trivandrum smo pred dnevi vozili ponoči. Ostal nam je v spominu po čarobni
praznični razsvetljavi. Zdaj, podnevi, nam je razkrival privlačnost starega in modernega časa.
Iz daljave se nam je najprej prikazal s svojo pompozno sedemnadstropno gopuro, kot pravijo, s skulpturami okrašenim piramidastim stolpom svetišč indijskega juga, Slikovito je dominiral nad mestnimi hišami, nanizanimi po malih gričkih. Namenili smo se obiskati ta znameniti hram, imenovan Padmanabhaswami tempelj.
Mnoge lepe zgradbe v ulicah, prekrasni urejeni cvetoči parki in razsežne avenije, dajejo mestu izredno prijazen videz. Barvitost ulic z ljudmi v pisanih eksotičnih oblačilih, ustvarjajo južnjaško orientalsko živahnost.
Na nekem križišču nam prometnik pokaže smer, ki vodi k templju. Kmalu pripeljemo v staro ozko ulico, nato še nekaj stotin metrov mimo nizkih zidanih hiš s svojstvenimi obrtniškimi delavnicami in trgovinicami, napolnjenimi z vsemogočo kramo.
Na vrhnjem koncu zapira ulico vzhodni stolp templja. Črnina gopure in sivina nekdaj belih stranskih sten pričajo o častitljivi starosti tega tipičnega primerka južno-indijske arhitekture, ki ga z dežjem izpirajo monsunski nalivi in bičajo morski vetrovi tropske klime z bližnje, tri kilometre oddaljene malabarske obale.
Sedem nadstropij visoki gopuram zaključuje kuriozna pagoda z navzgor štrlečimi zavihki na vrhu. Po svoji obliki je nekoliko podoben madurajskemu stilu in je edini tovrstni primerek v tem kraju. Nihče ne ve, kdaj je bil ta tempelj zgrajen. Po neki legendi menda že tritisoč let pred našim štetjem. Vsi pa vedo «točno» povedati, da ga je gradilo šest mesecev štiri tisoč zidarjev, šest tisoč delavcev in sto slonov.
Žal nam je bilo, da si templja nismo smeli ogledati tudi v notranjosti. Tempelj je posvečen bogu Višnu in le Hindujcem je dovoljen vstop v svetišče. Prav zaradi tega templja je bil Trivandrumu pridan poseben pečat kot «sveti predel Anante», kamor'ob posebnih svečanostih priromajo verniki iz vseh krajev Južne Indije.
Tokrat je v senčnem hladu posedalo le nekaj moških, ki so se zvedavo ozirali na nas. Nekdo med njimi je zamahnil z roko v smer kamor nas je hotel napotiti. Odšli smo k avtomobilu kjer nam je mlad Indijec iz bližnje trgovine po nizki ceni ponujal izrezljane slone iz tikovega lesa. Ker se nam je mudilo, se nismo zmenili zanj.
Z druge strani smo se približali tempeljskemu koridorju Kulasekhar Mandapam, ki ga krasi tristo oseminšestdeset granitnih stebrov z izdolbenimi skulpturami. Le skozi ograjo smo si ogledovali to arhitektonsko čudo, bliže nismo mogli. Vendar je bilo vse kar smo videli, vredno pogleda.
Nedaleč proč od templja stoji velika stavba pošte. Znamk v Indiji ni mogoče nabaviti nikjer v mestu, samo na pošti. V hotelih, še to le v luksusnih, kjer so razen trgovin posebni poštni uradi za goste, ni priporočljivo. Dogaja se, da pri portirjih oddano pošto in denar, ki ga priložiš za znamke, naslovnik velikokrat ne prejme. Ker trenutno na pošti ni bilo uslužbenca, ki bi znal razen malajam jezika govoriti angleško, med prisotnimi pa nihče ni znal kakega tujega jezika, smo se le s težavo sporazumeli z uslužbenkami, kar je povzročilo precej zabave in smeha na obeh straneh.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačona celotna 29 000 lir. Letna naročnina zo Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija cDAN». v SFRJ številko 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
19. julija 1978
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS • 61000 L|ubliana
Gradišče 10/il. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel
v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska P
I ZTT iTrst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA TAJNIŠTVA CGIL, CISL, UIL
Sindikati pripravljeni na soočenje z vlado in predstavniki delodajalcev
Lama, Macario in Benvenuto odposlali pismo Andreottiju in ministru la industrijo Donat Cattinu - Enotna sindikalna federacija sklenila v znak protesta prekiniti sodelovanje s sovjetskimi sindikati
RIM — Področr' načrti, skrbstveni in pokojninski problemi in pa program srečanj z nekaterimi ministri in s predstavništvi podjetnikov, so bile glavne teme včerajšnjega sestanka tajništva enotne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL. Ob zaključku srečanja so Lama, Macario in Benvenuto odposlali predsedniku vlade Andreottiju in ministru za industrijo Donat Cattinu pismo, v katerem poudarjajo pripravljenost sindikatov do ponovnega soočanja z vlado, predvsem na temo področnih načrtov v sklopu triletnega plana, ki ga predvideva sporazum o industrijski preusmeritvi. Kot je znano, bodo pristojna ministrstva v kratkem, dokončno izdelala triletne načrte za razvoj in obnovo nekaterih zelo važnih gospodarskih področij, kot so jeklarstvo, kovinarstvo, elektronska in kemična industrija. V pismu torej sindikati zahtevajo takojšnje srečanje z vlado in to vsekakor preden za-
padejo nekatere zelo važne delovne pogodbe.
Tajništvo sindikalne federacije se je včeraj ukvarjalo tudi z vprašanjem odnosov med sindikati in raznimi podjetniškimi združenji in v posebnem pismu Confindustrii, Inter-sindu, Asapu in Confapiju poudarilo potrebo po dvostranskih srečanjih, na katerih naj bi razpravljali o najvažnejših problemih, ki tarejo italijansko gospodarstvo. Uresničitev področnih načrtov, izvajanje .akona o zaposlovanju mladine, regulamen-tacija nrazničnih dni in pekoč problem »črne* delovne sile, so po mnenju sindikatov najbolj aktualne točke, s katerimi se bo treba spoprijeti v prihodnjih mesecih in to ne samo na vsedržavni ravni, ampak tudi na deželni s posebno pozornostjo na probleme Juga.
Val polemik sta v teh dneh povzročila tudi načrta ministrov za delo Scottija in za finance Pandolfija o
BOJKOT LIBANONSKEGA VARNOSTNEGA NAČRTA
novi ureditvi socialnega skrbstva in pokojnin in v tem okviru je že v petek na sporedu srečanje med predstavniki sindikatov in ministrom za delo. Tajniki enotne sindikalne federacije so na včerajšnjem sestanku izdelali več konkretnih predlogov za petkovo srečanje z ministrom Scottijem, dokončno sindikalno strategijo o preureditvi socialnega skrbstva in pokojnin pa bodo izdelali šele potem, ko se bo vlada dokončno izrekla glede teh ministrskih načrtov, ki torej še nimajo uradnega značaja. Kljub temu, pa so nekateri
Sirci nasprotujejo umiku iz Bejruta
Mohamedanci in napredne libanonske organizacije zahtevajo izgon vseh častnikov vojske, ki so sodelovali z Izraelci i
BEJRUT — Po krvavih spopadih v začetku meseca skušajo libanon ske vojaške oblasti uresničiti »varnostni načrt», ki bi pomiril duhove v Bejrutu. Njihovi napori pa so naleteli na ostro nasprotovanje Sircev, načrt namreč predvideva umik «a-rabskih sil* iz Bejruta in območja ob glavnem mestu, izpraznjene položaje pa naj bi zasedla libanonska vojska in orožništvo. Zelene čelade pa bi kljub temu obdržale nekatere ključne položaje, da bi lahko takoj posegli, če ne bi bili Libanonci kos težki nalogi.
Po pisanju desničarskega dnevnika »Le Reveil* pa je proti načrtu tudi predsednik vlade Selim Hoss, ki upoštevajoč zahteve mohamedanskih voditeljev in naprednega nacionalnega gibanja predlaga najprej izgon iz libanonske vojske vseh časnikov, ki so se na jugu boril' proti Palestincem ob podpori izraelske vojske. Vlada naj bi poleg drugega poslala svoje vojake na jug Libanona, ne da bi jih uporabila za službo javne varnosti.
Skrajnodesničarski falangisti pa zahtevajo umik vseh arabskih sil, zelene čelade pa naj bi nadomestila enote OZN. Po njihovem je nedavno bombardiranje krščanskih četrti Bejruta povzročilo pravi prepad meU libanonskimi kristjani in Sirci. Mednarodne sile bi bile za falangiste e-dino jamstvo, da se pokoli ne ponovijo.
Medtem se je izvedelo, da bo libanonska vlada zaprosila za podaljšanje mandata varnostnih sil OZN. S tem v zvezi je prišlo do posvetovanj med predsednikom republike Eliasom Sarkisem in Ghassanom Tueni-jem, libanonskim stalnim predstavnikom v OZN. Po pisanju dnevnika »As Safir* naj bi veleposlanik ZDA v Bejrutu Richard Parker zagotovil podporo ameriške vlade pri obnovi mandata modrih čelad. Tueni pa je Sarkisu predlagal, naj bi poslali v južni Libanon oddelke prenovljene libanonske vojske pred obnovo mandata.
Zamuda in nasprotovanja »varnostnemu načrtu* težko pogojuje normalizacijo vzhodnih četrti Bejruta. Včerajšnji časopisi so objavili zgovorne slike, ki dokazujejo, da so se nekoč živahne in trgovinsko bogate četrti spremenile v pravo puščavo, kjer si nihče ne upa na plan iz bojazni pred ostrostrelci. Še vedno prihaja do občasnih spopadov med oboroženimi oddelki libanonskih konservativcev in Sirci. Včeraj popoldne so se falangisti spopadli s sirskimi zelenimi čeladami. Najbolj vroče območje pa je drevored Hazmieh, začetek avtoceste, k: pelje v Damask. V ponedeljek so na tem območju ostrostrelci ubili eno osebo, več pa ranili, (voc)
i BELI RASISTI
(Nadahevanie s 4. strani)
bi vsako nadaljnje napenjanje strun nerazsodnih odnosov koristilo predvsem pripadnikom »Nacionalne fronte* ter tistim, ki so enakega mnenja, enakih idej, kot jih »Nacionalna fronta* širi. Zna no je, da je osnovna in zelo nevarna teza britanskih rasistov in neonacistov ta, da so doseljeni ljudje iz Afrike in Azije glavni krivci za vse ekonomske težave Velike Britanije in da so nrav oni glavni krivci za brezposelnost britanskih ljudi. In ker je danes v Veliki Britaniji brez dela ool-drugi milijon ljudi, so taka gesla, pa čeprav so lažna, zelo sprejemljiva.
Ce ta pojav rasizma gledamo z nekoliko širšega vidika, pa o-pažamo, da se britanski rasizem vključuje v rasizem in neonacizem, ki je zajel tudi nekatere druge dežele evropskega zahoda. Proti doseljencem priti tuji delovni sili se dvigajo tudi v Za -hodni Nemčiji, Belgiji, Franciji in drugod, povsod tam. koder obveljajo gesla, da je tuja delovna sila odvzela kruh domačim ljudem.
Nemogoče ugotoviti števila žrtev mehiške tragedije
XJLOTEPEC (Mehika) - Nemogoče bo do potankosti ugotoviti števila žrtev strahovite nesreče, ko se je na avtocesti severno od Ciudada de Mexico prevrnila in vnela avtccistema z butanom, ker je številna 'trupla ogenj popolnoma uničil in spremenil v iiepel. To je ugotovitev mehiških preiskovalcev, ki zatrjujejo, da je bilo v prometni nesreči nad sto mrtvih, kljub temu, da so do sedaj našli le 15 trupel.
Policija je včeraj tudi navedla morebitno dinamiko nesreče. Avtocisterna z 20 tonami tekočega butana je med prehitevanjem dveh avtobusov zadela v pregrado, ki ločuje cestišči avtoceste, in se prevrnila. Plameni so takoj zajeli oba avtobusa, v goreče razbitine pa so trčili še tretji avtobus, dva tovornjaka in osebni avto. Preiskovalci domnevajo, da je bilo v avtobusih več ljudi kot je sedežev, niso pa sporočili točnega števila ranjencev. Neuradno trdijo, da je opečenih 200 ljudi, od katerih je 100 v kritičnem stanju, (voc)
»n(utiHfrif Im eri'
Atentat na Fiatov vlak
TURIN — Včeraj popoldne je prišlo do terorističnega atentata na vlak, ki vozi Fiatove avtomobile iz tovarne Mirafiori. Odgovornost si je z običajnim telefonskim sporočilom prilastila skupina «Nuclei operai co-munisti*.
Do atentata je prišlo okrog 16.30 med Korzom Traiano in Ul. Onorato Vigiiani v turinskem predmestju. Po pr.vih ugotovitvah kaže, da so a-tentat izvedli štirje teroristi, med katerimi naj bi bila tudi neka ženska. Atentatorji so vrgli proti vlaku pet grobo pripravljenih molotovk, od katerih sta eksplodirali le dve, ki pa nista povzročili velike škode. Takoj nato so teroristi pobegnili
Skupina «Nuclei operai comuni-sti* se je prvič pojavila 30. aprila letos z atentati proti nekaterim zastopnikom tovarne Alfa Romeo in rvrdk Osart ter Branca. Zločinska organizacija se je zopet »oglasila* 29. junija z atentatom na neko skladišče avtomobilov in 11. julija z napadi na štiri zastopništva Fiata.
AOSTA — Skupina »Nucleo di at-tacco diretto azione rivoluzionaria* si lasti odgovornost za atentat na redakcijo časopisa »Gazzetta del Popo-lo» v Aosti. Do atentata je prišlo o-krog 2,15. Neznanci so s kamnom razbili šipe redakcije in vrgli v notranjost zažigalno steklenico. Cilj teroristov naj bi bil «spomniti» pro dane časnikarje, da v italijanskih zaporih — taboriščih umira na stotine tovarišev revolucionarjev*.
V Moskvi obsodili ameriška časnikarja
MOSKVA — Moskovsko sodišče je včeraj obsodilo na 1:144 rubljev globe in na preklic obtožb sovjet-
Craiga Whitraeyja («New York Times*) in Harolda Piperja (»Baltimore Sun*). Novinarja, ki nista pri
ski televiziji ameriška časnikarja sostvovaia sojenju, sta bila namreč
utiiiiiiiiiuiiiimiiMiiMMiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMHiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
NADALJUJE SE ZASLIŠEVANJE PRIČ
vidni sindikalni predstavniki, že izrazili svoje nasprotovanje načrtu, ki ga je izdelal minister za delo, ker po njihovem mnenju ne upošteva te meljnih smernic razvoja in reorganizacije socialnega skrbstva, ki so bile že predmet razprave na nedavnem srečanju med sindikati in vlado. Vsekakor se bo polemika o ureditvi pokojnin nadaljevala še v prihodnjih dneh, ko bo dokončno znan tudi načrt, ki ga je izdelal minister za finance Pandolfi.
Ob koncu včerajšnjega sestanka je tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL, CISL. UIL odločilo, da zaradi nedavnih procesov proti sovjetskim oporečnikom, v znak protesta prekine vsakršno sodelovanje s sovjetskimi sindikati, (st.)
Zanimiva ozadja nakupa Lockheedovih letal «C 130»
Gen. Colagiovanni ostro kritiziral izbiro - Crocianijeva «poznanstva» Ali je tudi IRI vpletena v afero? ■ Danes zaslišanje gen. Zattonija
RIM — Včerajšnje zasedanje razširjenega ustavnega sodišča na procesu zaradi afere Lockheed sicer ni prineslo bistveno novih elementov, vendar je razkrilo nekatera zanimiva ozadja o tem, kako je potekala celotna operacija za nakup transportnih letal «C 130*.
Enega od zanimivih podatkov je nudil preiskovalni sodhik Giimfrida med zasliševanjem Ovidia Lefebvra. Na zadnjem zasedanju sodišča Le-febvre ni hotel povedati točnega kraja, kje je izročil drugi obrok «političnih prispevkov* v znesku 360 milijonov lir Tanassijevemu osebnemu tajniku Palmiottiju. Včeraj ga je sodnik Gionfrida presenetil z vprašanjem, ali ni do izročitve vsote prišlo na sedežu IRI. Lefebvre se je prej nekoliko obotavljal, nato pa dejal, da noče odgovoriti, ker so bila že njegova «prejšnja razkritja* preveč boleča (mislil je na trditev, da je denar izročil samemu Palmiottiju). Glede kraja izplačila so preiskovalci prvotno mislili, da je bilo izvedeno na sedežu neke banke, izkazalo pa se je, da je do njega prišlo v soboto, ko so banke zaprte. Ko bi bilo potrjeno, da sta
cement je rasizem, ki je usmerjen proti črncem in prot: Azijcem.*
Vodo rra mlin rasistični politiki »Nacionalne fronte* navajajo tudi zelo protislovne izjave posameznih voditeljev konservativne stranke o problemih emigracije. Ni malo tistih konservativcev, ki smatrajo, da bi bilo treba povsem zapreti ali vsaj skrajno omejiti doseljevanje Azijcev in Afričanov v Veliko Britanijo, ker da vedno večje število doseljenicev «ogra-ža osnovne vrednote britanskega načina življenja*.
Vsakemu kolikor toliko razsodnemu Britancu pa je jasno, da
Bivši generalni tajnik obrambnega ministrstva gen. Giraudo (levo) in nekdanji obrambni minister Tanassi (desno) med včerajšnjo razpravo na procesu zaradi škandala Lockheed.	(Telefoto ANSA)
iiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiini»iiiiiiiiMiniiiiiiM»»iiiiir«uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiniii!iiiiifiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiii»iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiin
Kljub pomirjevalni izjavi vlade v zbornici zaskrbljenost zaradi pomanjkanja kovancev
RIM — »Obtok kovancev je primernejši od miničekov Vzrok, da je 20(Flirski kovanec skoraj izginil iz obtoka moramo pripisati špekulacijam in dejavnikom, ki so neodvisni od uprave državne blagajne Zabeležiti je treba, da se je od septembra T977 dnevna proizvodnja kovancev dvignila od 2-3 milijonov kosov na 4-5 milijonov, dokler ni konec prejšnjega tedna dosegla 6 milijonov kosov*.
Tako je včeraj zjutraj poudaril v poslanski zbornici podtajnik državne blagajne Cora v odgovor na
pritožbe zaradi pomanjkanja drobiža v Italiji. Dodal je, da bi morali nakovati od 10 do 15 milijonov kovancev na dan. da bi do konca leta zadostili potrebam. Končno je spregovoril še o novem kovancu za 200 lir in o zadevnih špekulacijah. V tem okyiru je izjavil, da je bilo v začetku nakovanih približno 16 milijonov kovancev, do maja 1978 pa so jih skupno izdali 87 milijonov Po mnenju vlade je bil pojav postopnega izginjanja kovanca za 200 lir predvsem začasnega značaja, iti z nadaljnjim
izdajanjem kovancev postopoma izginja.
Socialdemokrat Preti in krščan ski demokrat Costamagna sta bila kljub zagotovilom vlade zaskrbljena, kajti problem drobiža še ni bil rešen. Preti, ki je pozitivno ocenil odgovor vlade glede dvestotaka je izjavil, da ima Italija najnižje število kovancev v obtoku in da problem ne bo še tako kmalu rešen. Costamagna je zaključil, da.gre .za vprašanje, ki je povezano s težko politično, ekonomsko in socialno situacijo Italije, (ic)
se Palmiotti in Lefebvre srečala na sedežu IRI, bi se seveda odprlo novo vprašanje, ali so funkcionarji te državne ustanove bili obveščeni o sestanku in kakšno vlogo so imeli v celotni aferi.
Drugi zanimiv element je prišel na dan med zaslišanjem gen. Gi-rauda, se pravi človeka, ki je naročil gen. Zattoniju, naj.podpiše pogodbo o nakupu Lockheedovih letal, češ da je tako ukazal minister Tanassi. Gen. Giraudo je govoril o svojih odnosih s Camillom Crocia-nijem (ki je baje še vedno na varnem v Švici) in povedal, da mu je ta obljubil, da se bo pozanimal za morebitno generalovo imenovanje za novega načelnika generalštaba oboroženih si). Na sodnikovo vprašanje, ali se mu ni zdela čudna ta Crocianijeva »vsemogočnost*, je general Giraudo odvrnil, da je Crociani «imel veliko poznanstev*.
Zanimivo je bilo tudi pričevanje zadnje včerajšnje priče, gen. Cola-giovannija, bivšega šefa četrtega oddelka generalnega štaba. Visoki častnik je ostro kritiziral nakup Lockheedovih letal, ne zaradi tega, ker ne bi bila prikladna, ampak ker je predviden strošek preveč bremenil obračun letalstva, ki se je tako moralo odreči uresničitvi drugih svojih programov. «Ko bi vsaj desetino mrzlične politično -vojaške vneme, ki so jo posvetili letalom «C 130» ali «atlantique» — je dejal — posvetili italijanskemu letalu «G-222», bi bil ta pripravljen že dve leti prej.* V tem primeru, seveda, bi ne bilo potrebno se obrniti na tuje države, kar bi nedvomno ugodno vplivalo ne samo na obračun letalstva, ampak tudi na italijansko plačilno bilanco. Očitno obstajajo torej tudi druge odgovornosti, ki doslej še niso bile razkrite in ki mečejo dvomljivo luč na celoten italijanski oboroževalni sistem. Te odgovornosti pa — vsaj za sedaj — niso predmet tega procesa.
Danes se proces nadaljuje. Sodniki bodo verjetno zaslišali gen. Zattonija, ki bo moral povedati, zakaj in pod čigavim pritiskom se je odločil, da podpiše pogodbo z družbo Lockheed, (tm)
Prožnejše zadržanje LR Kitajske do Tajvana?
NEW YORK — Vse kaže, da je Ljudska republika Kitajska spremenila svoje zadržanje do tajvanskega problema, kljub temu, da se ni izrecno odpovedala uporabi sile. To je v bistvu ugotovitev ameriškega poslanca Lesterja Wolffa, predsednika podkomisije poslanske zbornice za Azijo in Pacifik. Wolff je na tiskovni konferenci v Hongkongu po svojem desetdnevnem obisku v LR Kitajski izjavil, da Kitajska delno pristaja na pogovore z nacionalistično vlado Tajvana, ker se boji sovjetskega obkoljevanja s pomočjo Vietnama. Kitajska naj bi zato i-skala oporo pri ZDA, ki bi ji lahko nudila potrebno sodobno tehnologijo za modernizacijo države. Tajvanski nacionalistični krogi pa ne verjamejo v Wolffove izjave.
Poziv fronte Polisario glavnemu tajniku OZN
ALŽIR — Tajnik fronte Polisario Abdelaziz je naslovil na glavnega tajnika OZN VValdheima brzojavko, v kateri ga naproša, naj posreduje za
dokončno pomiritev v Zahodni Sahari. Abdelaziz naglasa, da pomenita nedavni vojaški udar v Mavretaniji ter enostranska prekinitev ognja s strani domoljubne gverilske organizacije Polisario edinstveno in zgodovinsko priložnost za prenehanje konflikta. To priložnost je treba vsekakor nemudoma izkoritisti.
Sklep fronte Polisario o prekinitvi sovražnosti je Abdelaziz utemeljil z ugotovitvijo ,da so nove vojaške oblasti v Nouakchottu izrazile voljo po spoštovanju želja in zahtev mavretgn-skega ljudstva; slednje pa hoče mir. Glavni tajnik OZN naj si prizadeva, da bodo želje Mavretancev izpolnjene, a v ta namen naj posreduje tako pri maroški kraljevini kakor pri francoski vladi.
PARIZ — Danes odpotuje na Portugalsko francoski predsednik Gi-scard D’Estaing. S portugalskim predsednikom Eanesom in s predsednikom vlade Suareson se bo pogovarjal o problemu portugalskega pristopa v Evropsko gospodarsko skupnost, o položaju v Afriki in o medsebojnih odnosih.
obtožena obrekovanja sovjetske te levizije, ker sta v nekem dopisu objavila izjavo sovjetskih oporečni-ških krogov, da je televizijski dnevnik potvoril in izkrivil izjave nekega disidenta. Gre za Zvjada Gam-sakourdiio, ki naj bi se javno kesal svojega »protisovjetskega de lovanja*.
Procesu, ki je trajal vsega skupaj tri ure, so sledili številni sovjetski in tuji časnikarji. Med o-bravnavo je Gamsakurnija, ki sta ga pospremila v sodno dvorano po-iicista, javno potrdil točnost intervjuja, vprašanje pa je, do kakšne mere je njegova izjava verodostojna.
Whitney in Piper kot rečeno nista prisostvovala sojenju, pač pa sta naslovila sodnemu zboru izjavo, v kateri sta poudarjala^ nepristojnost moskovskega sodišča, ker da obeh listov, za katera poročata, ne prodajajo v Sovjetski zvezi. Poleg tega pa naj ne bi izrazila lastne ocene, pač pa le zabeležila mnenje oporečniških krogov. Sodni zbor pa ni sprejel te teze in ju je obsodil.
Medtem se nadaljuje polemika zaradi obsodb, ki so jih prejšnji teden izrekla kazenska sodišča v Moskvi in Kalugi. V središču pozornosti je trenutno Avital Ščarnn-ski, žena Anatolija 1'Sčaranskega. Ženska, ki ie pred časom dobila izstopni vizuttC jč bila včeraj v Washingtonu pri ameriškem podpredsedniku Mondalu, ki ji je zagotovil podporo Združenih držav Amerike. Sovjetska agencija TASS pa je, v daljšem komentarju ocenila Avital za pustolovko, katere glavni cilj naj bi bil blatenje SZ.
Končno gre v okviru mednarodnih reakcij na procese v SZ omeniti izjavo novoumeščene levičarske vlade v San Marinu, ki se zavzema za uresničitev načel helsinške listine in ki obsoja »omejevanje o-sebne svobode tistih, ki niso istega mnenja kot sovjetska vlada*.
Na sliki (Telefoto ANSA): sodniki, ki so obsodili ameriška časnikarja, med-branjem razsodbe.
BOBA M0R0NI SPET V SMRTNI NEVARNOSTI
Corrado o vzrokih nesreče
RIM — Zdravstveno stanje mlade Dore Moroni se je včeraj zjutraj ponovno poslabšalo, zaradi česar so jo nemudoma premestili na oddelek za oživljanje rimske bolnišnice San Giovanni. Nastopile so namreč hude komplikacije pri dekletovih dihalnih organih, ki so jih sicer zdravniki po operaciji predvidevali, a ne v taki obliki, da bi spravile v nevarnost življenje popularne Corradove pomočnice v te-leviziiski oddaji «Domenica in».
Medtem pa se je znatno izboljšalo zdravstveno stanje znanega napovedovalca Corrada Mantonija, ki je kot znano bil za volanom avtomobila, ki je na avtocesti Civitavec-
chia - Rim silovito trčil v obcestni drog. Včeraj je napovedovalec, ki je v prometni nesreči utrpel zlom stegnenice, sprejel novinarje in o-dločno demantiral vest, ki so jo objavili nekateri časopisi, da je izgubil nadzorstvo nad avtom zaradi prevelike, hitrosti. «V trenutku nesreče nizem vozil s hitrostjo več kot 120 km na uro, prepričan sem, da je treba vzroke nesreče iskati v mehanični okvari avtomobila*, je izjavil Corrado- novinarjem, ki so ga spraševali o vzrokih nesreče, (st)
Na sliki (telefoto ANSA): Corrado v bolnišnici.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Prva seja
(Nadaljevanje z 2. strani)
Demokristjan Richetti je predla' gal pogovore o programu med stavnimi strankami, ki naj vsaka o-hrani svoje značilnosti, izključuj«0 j pa politične sporazume s KPI. Zaključil je, da so možne rešitve za «demokratično vodenje občine 10 pokrajine*. Za njim je spregovoril radikalec Pannclla, ki je s svojstvenim ekološkim tonom napadel osi®' ske sporazume, pel strankam lav1' te in na koncu predlagal sestav0 večine levičarskih in laičnih strank z listo «per Trieste*, ki naj pris® KD v opozicijo.
Za Pannello je spregovoril fašj' stični kolovodja , Alrrairante, ki tudi v občinskem svetu nadaljev® svojo nesramno protiosimsko in P00' tijugoslovansko gonjo.
Slovenski socialistični svetovale0 | Filibert Benedetič je pred svojim g°" vorom pozdravil občinski svet v s®" venskem jeziku, nato pa govoril italijanščini. Podrobno je analizira gospodarski in družbeni razvoj ®e' sta in orisal vzroke, ki so privedi1, da se mesto nahaja v takšnem t*" j žkem položaju. Podpis osimskih sp9' razumov pa predstavlja startno 1°" čko za nadaljnji razvoj mesta. P°u‘ daril je, da se bo socialisti^ ? stranka zavzela za politiko dejafj in pristavil, da mora Trst zavri® vsakršno izolacijo.
Prav pri tem pa imajo osirns* sporazumi še poseben pomen; pri®' vajanju tega mednarodnega spot®' zorna bo treba upoštevati zaščito 0 kolja, kateri je socialistična str»® , ka vedno dajala velik pomen.	,
reševanju številnih problemov ", treba tudi upoštevati, da živi tu*« slovenska narodnostna skupnost ! vsemi svojimi številnimi nerešeni® problemi. Orisal je položaj v katere® se nahaja slovenska šola, ki še ni®, zagotovljene svoje avtonomije.	j
tem je še posebej podčrtal važn°s izražanja v lastnem materinem J° | ziku, ki pa Slovencem še ni do''0' ljeno v izvoljenih organih.
Sočialistična stranka se bo tu® i zavzemala za družbeni razvoj mest® zavzemala se bo za okrepitev trt® ške univerze in za razvoj centra z strokovno raziskovanje; pri tem F j bo pozabila na ostale probleme, ® | še čakajo na rešitev, pa čeprav ® bo pot lahka. Na delo pa je treo* takoj, saj je bilo doslej že prev01, zamujenega.
Danes dvcurna stavka kovinarjev
V tfžaštdh kovinarskih obratih ^ danes dveurna stavka. Napoved*1 jo je enotna sipdikalna federa01L kovinarjev, ker so se pogajanja ®®, sindikati in družbo Fincantieri ključiia s popolnim razbitjem: " j žavno podjetje namreč vztraja P ■ svojih stališčih, da je treba P°s v ladjedelnicah v Neaplju v Tara® in v Palermu v donolnilno blagaj0 750 delavcev. Drugod po Italiji ’ kovinarji že stavkali/ proti tej 00 čitvi, danes pa bo stavka tudi v 1 žaških obratih.
Do 31. t. m. prijava hišnih odtokov
Tržaška občina obvešča, da jjjj preložili rok za prijavo hišnih ® tokov do 31. t.m. Prijaviti je tr,e° tiste odtoke, ki se ne stekajo v j* no kanalizacijo, ampak * vodnj3 ^ potoke, kanale in v morje. Ni tr°B javiti odtokov, ki se odtekajo v 0 cestno kanalizacijo javnih ulic. ! u, men prijave je, da bodo lahko niki ocenili onesnaženje vode . pripravili najnujnejše ukrepe * • razširili mrežo javne kanalizacij,j Prijavo jc treba oddati Zapisano j posebno polo, ki jo bodo interesa ti lahko dvignili v občinski št. 424 Pasaža Costanzi (Pa ^ anagrafskih uradov). Kdor ne . prijavili omenjenih hišnih odtok je podvržen kazni.
• Sindikat upokojencev UIL sp®®^ da lahko zainteresirani vsak dan ponedeljka do petka od 16. do 19- ^ predložijo na Delavski zbornici V Trg Papa Giovanni XXIII 6 — \j, dilcat upokojencev (v pritličju) P|h j nje za dokončno izplačilo odpravo® j V poštev pridejo delavci, zavari®®) pri INADEL, ki se niso upokojili P’ 31. decembrom 1973.
TEČAJI VALUT V MILANU
DNE 18.7.1978
Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
848.7* 1 609' 459 '
a
710.''
378'
J46-'
162'
43.'
43-'
menjalnica
vseh tujih valut