Kako si je Nemčija pomagala? Sedanja mednarodna napetost lzvtra iz naeprotja med vodilnimi takovl modemega goapodarstva. Do nastopa narodnega socializma v Nemčiji je bll ves svetovni trg skoraj izključno v rokah anglosaškib. drzav. Hltlerjeva NemCiJa. J« hotela to stvar spremeniti sebl ˇ korist. Ker p* ni unela drugih sredstev, sl je pomagala tako, da je namerno ustvarila dve plačilni markl: nizko domaAo ln visoko zunanjo za plačevanje uvota. Z visoko zunanjo marko je prlznala vtaoke cene kmetijskim državam, predvsem Balkanu. Te seveda takeea kupca niao odklonile, rsdl t»ift* S6 ^eli nemlki iadelkl izpodrivall aiigieske tn ameriške. DobrodoSlo Je Nemčiji prl tem tudl oboroževanje, kajti velik del evojega starega orožja na ta način vnovči. Z visoko zunanjo marko Je Nemčija zajela podonavski in balkaruski trg ter prihaja poCasi tudl ze na južnoameriaki trg. Dokler si je Nemčlja goapodarsko osvojila aamo Podonavje ln Balkan, se angleškl svet nl zganll. Toda čim Je Nemčija Sla preko Turilje v Perrljo (Iran) ln v arabski svet, so se dvignill Angležl; ko se Je pa pojavlla v Južnl AmerOd, eo ae zganfle Združene države Severne Amerike. Angleži, vldeC, da jlm iz nemške konkurence ra«te velika nevarnost za bodočnost, bo napravlll protiofenzivo. Trgovsko so se povezali z Amerlko, Kanado, Francijo itd. Vprašanje Je, «e bo Nemčija kos temu ogromnemu goapodarskemu bloku. Kakor kažejo najnovejSl znakt, bo podlegla. Ker pa ne bo hotela kar tako podlefii, Je *elo verjetiio, da bo v slli izzvala vojno. To naaprotni blolt tudi pri6ataije ta se zato mrzllCoo oborožuje. Cene goveje živine Voli. Debeli voli so bfli najdražji v Kranju, kjer so dosegli 5.75 din kg. Pa tudl v LJubljani, Erežicah In Zagorju ob Savi so blll po 5.50 dln. V Mariboru ln Sevnid ao bili po 5 din. Slabše reJeni in pleraenski voll niao nlltjer padli izpod 4 din, v Kranju so se pa plačevali po 5 din. Bikl. Cena klavnim bikom Be ni spremenfla. Povprečno se klavni blkl plafiujejo po 4 din kg tlve vage. Krave. Prvovrstne krave za pleme in zelo debele za mesarje so v Kranju dosegle 5.25 din, po drugih sejmih so «e te vrste krav plaflevale povprečno po 4,50—5 din. Krave za klobasarje bo so pa povprečno plačevale po 3—4 din. Teliee In mladl junckl so blli najdražji v Kranju, kjer so dosegli 5.75 dln. Po vseh drugih sejmih se je pa te vrste žlvnia plačevala povpreftno po 5—5.50 din kg žive vage. Teleta so bila v Kranju po 8 dln, v LjuMiani tudi po 8 dtn, v Zagorju ob Savi po 7 din, v Maribom pa po 5 din kg žive vage. Svinje Plemenske. V Mariboru so bile plemenske svinje po 6—7 din. Največ je bUo prodaje po komadu na Čez. Tako so blli 5—6 tednov starl pujBkl po 80—100 din, 7—9 tednov po 130 din, 3—4 mesece 210—320 dln, 5—7 mesecev 340 do 450 din, 8—10 mesecerv 480—550 dln, eno leto atare svinje pa po 730—950 dln komad. V Ptuju so bili 6—12 tednov stari prasd po 110—160 din; T Sevnid pa par pujskov, odstavljenih, za rejo pripravnih po 250—350 dtn. V Brežicah je stal mlad pujsek, odstavljen, 80—120 dln. Debete svtnje so bUe v Kranju po 10—11 dtn, drug-od pa povprečno 9.50—10 dtn kg žive vaj*e. Pršntarji eo na Gorenjskem dosegli 9.50 din, povpreCno so se pa prodajali po 8 dln kg. Rrma NaKranjskem Je seno še vedno po 1 din kg, f Mariboru tn okolid ee pa plaCuje povprefino po 0.65—0.70 dln kg. Tudl slaroa ]e za okrog 80 par dražja na Kranjskem kot na Stajerskem, aaj se plačuje v Kranju in Ljubljanl povpre<ino po 0.70—0.75 din kg, dodim v Mariboru samo po 0.40 din kg. Les Na ljubljanski lesni borzi so se prodajale po•amczne vrate lesa po sledeči cenl (kubičen meter): smrekovi hlodi 130—170 din, brzojavni drogovi 135—160 din, smrekovl hlodl aa deske od 16 cm naprej 330—360 din, bukovl hlodi od 30 cm debeline naprej 90—120 din, btikovi hlodi za deake 250—290 dtn, hrastovi hlodi od 30 cm debeHne naprej 200—300 dln. hrastovi hlodl za deske T00 din, arehovi plohl 800 din, brestovi plohi 470 ek> 540 dtn, javorjevi plohi 500—600 dtn, jesenovi plohl 800—900 din, lipinl plobi 450—550 din, kvadratni meter hrastovih parketov 58—68 din, bukovih parketov 35—45 din; železniški hrastovi pragi, 2.60 m dolgi in 14X25 cm debeli 38—47 din komad, bukovi železniški pragi late mere 23 do 28 dln komad; 100 kg bukovih drv 12—14 dln, 100 kg hraatovib. dzv 9^—11 dln. Sejmi Od 2. do 8. marca bodo sejml v sledečih krajfli: 3. svinjskl v Mariboru, v Koprlvni-Veliki Dol, Oplotnid, Vranskem ta Zabukovju nad Sevnlco pa žlvtnskl ln kramarski — 4. bo svinjski v Bresicah, Celjtt in Trbovljah, v Petrovčah pa živin- skl in kramaraki — 6. bo živinakl v Ormožu, M* Soboti ln pri Sv. Petm pod Sv. goraml — 7. bot živinski v Ptuju ln Veržeju — 8. bo svinjslU t Celju, Ptuju in Trbovljah, t Pilštajnu pa živiaski tn kramarski.