Št. 45 (16.082) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi._________________________ TRST - m. Montecchl 6 - Tel. 040/7796600 GORiCA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. (W •FARGO FINE CHEMICALS PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA 34132 TRST Ul dni Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040)363918 Č*Vr 1 f-u Vi. z ril CA /'*■ NEDEUA, 22. FEBRUARJA 1998 f- Brez vojne kot ribe na suhem Dušan Kalc Medtem ko se Kofi Annan v imenu organizacije, ki naj tri izražala voljo in interes človeštva (mar OZN ni nastala s tem namenom?), trudi, da M prepričal Sadama, naj ne izziva usode, je Pentagon, kisi je prevzel vlogo kovačnice usode človeštva, postrajil svojo križarsko vojsko v Perzijskem zalivu, pripravljeno kljub »pametnim« bombam na nespametno klanje. Spet se igračkamo z usodo človeštva. Ropotanje bobnov in rožljanje orožja bi lahko izpadlo kot farsa, če ne bi imelo obrisov naznanjajoče tragedije. Ob tem se zastavlja vprašanje: kakšen smisel ima danes zalivska vojna. Leta 1991 so se »dobromisleči« lahko vsaj sklicevali na resolucijo OZN št. 678, ki je pooblaščala diZave članice, da proti Iraku uporabijo vsa potrebna sredstva za spametovanje Saddama in zaščito suverenosti Kuvvajta (ali bolje rečeno velikih naftnih interesov Zapada v tem predelu sveta!). Danes se sklicujejo na nevarnost Sadamovih arzenalov (drugo vprašanje je, kje so pravzaprav nameščeni in kako jih lahko uničimo) po starorimskem (imperialističnem!) načelu »Si vis pacem, para bellum« (Ce ždiš mir, pripravi vojno). Pri tem se seveda ne vprašamo, zakaj ZDA in njihovih zaveznikov ne težijo in zaskrbljujejo v enaki meri druge velike (in miru potencialno nevarne) smndmšnire tega sveta (Turčija, Ubija, Indonezija, Pakistan, Indija, Iz-rael itd.) in zakaj so teiste sile brezbrižno gledale, kako je tekla kri v Bosni Diktator Sadam sicer ne zasluži nobene milosti, vendar zakaj ga potem leta 1991 niso zrušili, temveč se omejili le na embargo, ki ima izključno lastnost, da krepi mod tistega, proti kateremu je uperjen? Ali pa jim je šlo (in jim gre tudi danes) predvsem zato, dana koži nedolžnega ljudstva preizkusijo in porabijo (v dobrobit zapadne ekonomije) nova orožja? Včeraj bombe, ki lahko zadenejo muho, ne da bi se dotaknile drugega, danes bombe, ki lahko eksplodirajo samo pod zemljo, potem ko so prebile debele plasti zemlje, betona ali česar koli, to se pravi v zakloniščih. Mar ni vse to grozotno, perverzno, hinavsko? Mar ni nekaj manihejskega v tem. Im trdijo, da so arabski arzenali v službi vojne, ameriški pa izključno v slurin miru? Pa še eno vprašanje se nam zastavlja, ko nas hladno objemajo grozeti vojni vetrovi, čeprav zaenkrat njihov mrliški hlad omiljajo prhljaj! upanja, da bo mogoče gordijski vozel iraške krize razvdzlati z diplomatsko spretnostjo in ne presekali z vojno sekiro. Kakšne posledice bo morebitna vojna vihra imela ne le v Iraku, kjer bo žrtveno jagnje spet nedolžno ljudstvo (še vedno namreč ne vemo in na Zahodu tudi nočemo vedeti, koliko grobov so po Iraku posejale Bushove »pametne« bombe), temveč širom po svetu? Najmanj, kar na primer tudi mi v Italiji lahko pričakujemo od morebitnega ameriškega napada, je hud potres v našem politično upravnem tkivu. Kaj bo s Prodijevo vlado? Kakorkoli že, odnosi med ljudmi in političnimi silami bodo pod hudim pritiskom. Odprli se bosta (delno sta se že) tranzverzalni fronti zagovornikov »pravične« vojne in mirovnikov, ki so se zdeli v zadnjih letih kot nekakšna »živalska vrsta v izumiranju«, a so se prav v zadnjem času spet razmnožili, tako pri nas kot v samih ZDA. Kot po dramskem tekstu se bodo po eni strani oglasili zagovorniki načela »raison d’etat«, po drugi pa običajni politični mrhovinarji, ki jim vse prav pride, tudi prelivanje krvi nedolžnih ljudi, le da dosežejo svoje dlje in oši-bijo nasprotnika, S kančkom domišljije in drobcem pesimizma pa si v primeru vojne lahko zamislimo še turobnejše scenarije. Kako bo reagiral islamski svet? Nasilje, vemo, rojeva nasilje, čeprav to jastrebov ne zanima, ali pa jim celo paše. Lahko se zato usuje plaz, pod katerim bodo, kot že nekajkrat v tem »kratkem« a razgibanem in krutem stoletju, obtičali milijoni in pod njim bo obtičala vest človeštva. Morda je nekoliko naivno zatrjevati, kot piše veliki maroški pisatelj Tahar Ben Jelloun, da bi bilo treba Saddama Husseina zrušiti s prestola s politiko pravičnosti in po mirni poti ošibiti njegovo moč in vpliv, kajti vojna prinaša nasproten učinek. Zato M bilo »odvzeti Saddamu vojno, pravi Ben Jelloun, kot potegniti ribo na suho«. In morda je preveč enostavno in povsem neresno postavljati med vzroke Clintonove odločenosti, da se znese nad Irakom, težave, v katere je zašel zaradi svoje spolne sle (seveda poleg potrebe, da ameriški »gospodje vojne« Lot zmagovalci hladne vojne uveljavijo svojo nadmoč v svetu). Vendar, če M vse to utegnilo biti res, potem mora Človek resno, nemanihejsko razmisliti, kako pravzaprav namerava stopiti v tretje tisočletje. Hkrati pa mora spet potegniti na dan mnoge izgubljene vrednote in pošteno nabrusiti svojo vest, svoj spomin, svoja čustva in svojo željo po življenju. BAGDAD / DESNES S R EC ANJE S SADAMOM HUSEINOM Kofi Annan še išče pot do mirne rešitve spora Svetovna javnost vedno bolj odločno proti vojaškemu spopadu BAGDAD - Medtem ko generalni sekretar ZN Kofi Annan nadaljuje razgovore z iraškimi voditelji za mirno rešitev krize, se odpor proti novi vojni veča po vsem svetu. Zgovoren primer prihaja iz Italije: pred tekmo Lazio-Inter sta nogometna zvezdnika Youri Djorkaeff in Roberto Mancini predstavila svoj miroljubniški apel z naslovom »Delajmo za mir«. Sinoči je bila v Rimu manifestacija proti vojni, večje število mirovnikov pa se pripravlja na odhod v Bagdad, kjer bodo postavili šotore pred civilne objekte, kot so šole in bolnice, in prevzeli vlogo »človeških ščitov«. Na 2. strani Kontestacija mladih Goričanov GORICA - Skupina mladih Goričanov konte-stira pobudo nacionalistov za postavitev “Spomenika goriškemu ljudstvu”. Tak spomenik, ugotavljajo, bi ob tisočletnici mesta pomenil anahronistično proslavljanje čistosti italijanske identitete in bi torej bil nov zid sovraštva in nerazumevanja med pripadniki različnih narodnih skupnosti. Občinski upravi, ki je v osnutku letošnjega proračuna namenila 20 milijonov lir za postavitev spornega spomenika, predlagajo alternativo': denar naj raje namenijo za “posvojitev na daljavo” vojnih sirot in pomoč žrtvam vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Tako bo denar krepil sožitje in ne sovraštvo, pravijo podpisniki iz izražajo željo, da bi občinski možje, enkrat toliko, prisluhnili predlogu mladine.. _ ^ . OPČINE /31. KRAŠKI PUST Veselo o sedanjosti in bodočnosti OPČINE - Norčavi pust je tokrat poskrbel za neobičajno toplo in sončno vreme, 31. Kraški pust pa je več tisočglavo množico (po podatkih policije se je na Opčinah včeraj popoldne zbralo okrog 20 tisoč ljudi) razveselil z vrsto izredno lepo in domiselno pripravljenih voz in izdelanih mask, V težkem boju za točke so dobrdobski zlodeji (f. KROMA) iztržili točko več kot kriški vesoljčki, ki so z enakim naletom prevladali nad pro-seško-kontovelskimi družicami Ercoline. Na četrtem mestu pa je pristal prečniški Miklavžek. Med skupinami mask so bili najboljši Kitajci iz Boljun-ca, za njimi pa se je uvrstila skupina VZS/CEO Cuk, Milkovič, Sesljan, CEM. Ob zaključku mimohoda so se veselili vsi nastopajoči, z njimi pa vsi obiskovalci, predvsem pa organizatorji, saj se jim je tokrat vloženi trud še posebno obrestoval. Veselju se je pridružila tudi žalostna nota, zmagovalci so namreč pokal posvetili spominu mladima pustnima delavcema, ki nista dočakala letošnje izvedbe. Na 28. strani Papež včeraj posvetil 20 novih kardinalov VATIKAN - Na trgu sv. Petra v Rimu je bila včeraj slovesna posvetitev 20 novih kardinalov, ki jih je papež Janez Pavel II. imenoval 19. januarja letos. Med njimi je tudi slovenski nadškof dr. Alojzij Ambrožič, ki službuje v Torontu v Kanadi. Nadškof Ambrožič je drugi kardinal slovenskega rodu. Prvi je bil Jakob Missia, ljubljanski škof od leta 1884 do 1897 in nato nadškof v Gorici, ki je bil za kardinala imenovan leta 1899. Na 2. strani Med mladimi razpečevali predvsem tablete ecstasy TRST - Policija je po daljši in zahtevni preiskavi odkrila skupini, ki sta se ukvarjali z razpečevanjem mamil, ena na Trgu Oberdan, kjer je mladim ponujala zlasti ecstasy, druga na Trgu sv. Jakoba, odvisnike je oskrbovala s heroinom. Medtem se druga preiskava, ki se je pričela v Trstu, kjer so agenti finančne straže zaplenili skoraj 6500 kg marihuane, pospešeno nadaljuje v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer so včeraj odkrili še 1.000 kg mamila. Na 4. strani Danes svečan zaključek olimpijskih iger v Nagonu Po šestnajstih dneh bo danes pa- in Italijane, pa so oboji ostali praz-del zastor nad zimskimi olimpijski- nih rok. Tomba je smučal slabo in ni mi igrami v Naganu. Včeraj so pode- štartal na drugi progi, slovenska lili še pet kompletov medalj, v slalo- aduta Jure Košir in Andrej Miklavc mu, ki je najbolj zanimal Slovence pa sta izpadla že na prvi progi. I RAK / DAN ES VERJETNO ODLOČILNI DAN Vatikan Sekretar OZN Koti Annan danes pri Sadamu Huseinu Niti notranje nasprotovanje ne zavira ameriškega vojaškega stroja Papež je včeraj posvetil dvajset novih kardinalov Med njimi je tudi slovenski nadškof dr. Alojzij Ambrožič BAGDAD - Generalni sekretar ZN Kofi Annan in podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz sta včeraj v Bagdadu začela pogovore, na katerih sta poskušala najti rešitev spora v zvezi z inšpekcijami ZN za razorožitev Iraka. Annan je izjavil, da po prvih pogovorih v Iraku, ki jih je označil za koristne in konstruktivne, ni izgubil volje za rešitev iraške krize, in izrazil pričakovanje, da se bodo pogajanja končala z oblikovanjem pisnega dokumenta. Annan je izjavil, da so se pogajanja »dobro začela«. Poudaril je, da sicer obe strani čaka še veliko dela, da pa ostaja optimist. Generalni sekretar naj bi se s Huseinom sestal danes, iz virov blizu delegacije ZN pa se je iz- vedelo, da naj bi bilo srečanje odvisno od rezultatov sinočnjih pogovorov. Annan je prav tako izrazil upanje, da bodo uspeli pripraviti pisni dokument, s katerim se bo Irak obvezal, da bo omogočil pregled objektov, kjer naj skladišči sredstva za množično uničevanje. O možnostih mirne rešitve je Annan včeraj spregovoril z nekaterimi veleposlaniki, med drugimi je telefonsko obvestil o razvoju dogajanj tudi italijanskega premjera Romana Prodija. Poljski in francoski predsednik Aleksander Kwasniewski in Jacques Chirac ter nemški kancler Helmut Kohl so na včerajšnjem srečanju zaželeli mnogo uspeha generalne- mu sekretarju ZN Kofiju Annanu: na tiskovni kon-frenci so voditelji Poljske, Nemčije in Francije povedali, da se zavedajo, da gre za težka in pomembna pogajanja. Poudarili so, da so prepričani, da je generalni sekretar »prava oseba, ki je na pravem mestu ob pravem času«. Znak v smeri popuščanja napetosti med Irakom in OZN je tudi sklep varnostnega sveta ZN, ki je še v petek sprejel resolucijo, s katero je podaljšal izvajanje programa »nafta za hrano«, ki omogoča Iraku prodajo nafte za nakup hrane in humanitarnih potrebščin. Irak bo lahko po novem v šestih mesecih izvozil za 5,2 milijarde dolarjev nafte. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je iz Bagdada CAAF CGIL nudi fiskalno pomoč ob izpolnjevanju vseh davčnih obveznosti kot: nase usluge • izpolnitev mod. 730 • izpolnitev mod. 740 • izpolnitev in obračun davka ICI • prijave raznih dohodkov • obrazci davkarije, prizivi in zahtevki za povračila • vse vrste ostalih odnosov s finančno upravo naši sedeži TRST - tel. 040/3786210-211 Milje, Nabrežina, Domjo, Sv. Ivan, Čampi Elisi, Rojan - Barkovlje, Skedenj, Opčine GORICA -tel.0481/45825 Tržič, Ronke, Gradišče, Krmin, Poljan - Sredipolje, Doberdob, Škocjan ob Soči, Gradež, Starancan, S. Pier dlsonzo, Turriaco pozdravil odločitev Varnostnega sveta, podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz pa je izjavil, da lahko Irak v šestih mesecih proizvede za največ 4 milijarde dolarjev nafte. Včeraj sta prispeli v Bagdad letali s humanitarno pomočjo iz Združenih arabskih emiratov in dostavili 80 ton pomoči, zlasti medicinskega materiala ter zdravil. Prejšnji teden je letalo s humanitarno pomočjo za Irak prispelo iz emirata Katar. Kljub poskusom Kofija Annana in mednarodne diplomacije, da bi utrdili nove perspektive za mirno rešitev spora, pa Z da vneto nadaljujejo z vojaškimi pripravami za letalski napad na Irak. Politika ameriškega predsednika Billa Clintona o reševanju iraške krize doživlja medtem v samih Zda vse več napadov s strani nasprotnikov vojaške akcije, kakor tudi s strani nekaterih, ki vojaške akcije nočejo omejiti le na letalsko bombardiranje sumljivih objektov. Državna sekretarka Albright, sekretar za obrambo Cohen in svetovalec za nacionalno varnost Berger so bili prvi, ki so pred dnevi doživeli hladen tuš na javni tribuni v Colum-busu, ko so skušali predstaviti cilje ameriške politike. V petek je enako doletelo ameriškega veleposlanika v ZN Richardso-na, ko je na univerzi v Minneapolisu prav tako naletel na glasno neodobravanje skupine študentov. Nezadovoljstvu nekaterih študentskih skupin se je pridružil tudi nekdanji predsednik ZDA Carter, ki je dejal, da bo vojaška akcija uničila ugled ZDA v svetu. Poleg omenjene, lahko bi ji rekli mirovniške opozicije, pa so se začeli oglašati »jastrebi«, ki menijo, da samo bombardi- ranje ni dovolj. Skupina nekdanjih vodilnih politikov, med katerimi je nekaj bivših svetovalcev za nacionalno varnost, je predsednika Clintona pozvala, naj se ne omeji le na zmanjšanje iraške sposobnosti za proizvajanje orožja za množično uničevanje, ampak naj uniči vir zla, to je, odstrani Sadama Huseina z oblasti. Slednji tako zahtevajo za Sadama tiralico, na kateri piše živ ali mrtev, samo da gre. V ameriški javnosti prevladuje mnenje, da je predsednik Clinton s svojimi sodelavci preslabo ali vsaj prepozno začel razlagati, kaj sploh hočejo doseči v Zalivu. Ljudi je namreč težko prepričati, naj žrtvujejo svoja ali življenja svojih najbližjih, za omejitev nevarnosti, ki bo tudi po žrtvah ostala tam, kjer je, morda še večja kot prej. Poročila kažejo, da se Sadam Husein tokrat ne bo odločil za aktivno obrambo, niti za povračilne napade, ampak bo le zakopal glavo v pesek in počakal, da nevihta mine. Potem bo lahko sam sebe predstavil kot mučenika ameriške agresije in se še bolj trdno zasidral na oblasti. To je potrdil celo sam nekdanji zmagovalec zalivske vojne general Schvvarzkopf, ki je dejal, da vidi v Kofiju Annanu veliko upanje za mir. Medtem ko se Kofi Anan pogaja, pa državna sekretarka Albrightova poziva Američane, ki so v Izraelu ali Kuvajtu, da odpotujejo domov. Iz Iraka pa so že odpoklicali svoje državljane in odsvetovali vsem, da potujejo v to državo. Bela hiša torej ni optimistična glede izida pogovorov v Iraku, od izida pa so odvisni nadaljnji ukrepi. Bill Clinton je zabredel predaleč, da bi lahko zdaj popustil, tudi zaradi kopice domačih afer. VATIKAN - Na trgu sv. Petra v Rimu je bila včeraj slovesna posvetitev 20 novih kardinalov, ki jih je papež Janez Pavel II. imenoval 19. januarja letos, med njimi pa je tudi slovenski nadškof dr. Alojzij Ambrožič (na sliki -AP), ki zdaj službuje v Torontu v Kanadi. Z včerajšnjo posvetitvijo šteje kolegij kardinalov sedaj 165 članov. Med temi je 43 starejših od 80 let in ne morejo več sodelovati v volitvah za papeški položaj. Najmlajši novi kardinal je dunajski nadškof Chri-stoph Schoenborn, naj starejši pa Poljak Adam Koz-lovviecki, ki šteje 86 let. Papež Janez Pavel II. je za kardinala nameraval imenovati tudi nekdanjega nuncija v Bonnu, nadškofa Giuseppeja Ukaca, ki pa je pred imenovanjem januarja letos umrl. Od začetka svojega pontifikata v letu 1978 je papež Janez Pavel II. imenoval skupno 134 kardinalov. Dr. Ambrožič se je rodil leta 1930 pri Dobrovi pri Ljubljani-, klasično gimnazijo je začel v Lju- bljani in. jo končal v Avstriji, od tam pa se je leta 1948 preselil v Kanado. Po študiju teologije je bil leta 1955 posvečen v duhovnika, podiplomski študij je opravil v Italiji in Nemčiji, leta 1986 je bil imenovan za škofa in nato leta 1990 za nadškofa v Torontu. Ima kanadsko državljanstvo. Nadškof Ambrožič je drugi kardinal slovenskega rodu. Prvi je bil Jakob Missia, ljubljanski škof od leta 1884 do 1897 iti nato nadškof v Gorici, ki je bil za kardinala imenovan leta 1899. Ob januarskem imenovanju je novemu kardinalu dr. Ambrožiču ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode poslal čestitko "v imenu ljubljanske Cerkve, v katere naročju je novi kardinal prejel milost svetega krsta in prve osnove zveličavnega nauka". Po besedah nadškofa Rodeta se "slovenski katoličani z veseljem in ponosom oziramo na nadškofa Ambrožiča kot na nadvse odličnega rojaka". (STA) PRIVATIZACIJE / PO BESEDNEM SPOPADU S PREDSEDNIKOM FIATA ROMITIJEM RIM-Voditelj DSLMas-simo D’Alema je včeraj nekoliko ublažil polemiko, v katero se je zapletel s predsednikom Fiata Cesa-rejem Romitijem okrog vprašanja privatizacije velikih državnih podjetij. D’Alema se je v minulih dneh kritično obregnil ob dejstvo, da si je finančna družba Fiata z odkupom 0,6 odstotka delnic zagotovila odločilno besedo pri vodenju telefonske družbe Telecom. Romiti pa je voditelja DSL zavrnil, rekoč, da se je odkup delnic izvršil po pravilih trga, v katerega se sicer italijanska država že tako prerada vtika. »Vlada ni ničesar podarila, tega nisem nikoli dejal,« je včeraj pojasnil D’Alema, govoreč na kongresu združenja trgovcev Confeserenti v Rimu. Voditelj DSL je tudi pojasnil, da ne gre toliko za problem obnašanja tega ali onega subjekta na finančnem tržišču, kolikor pravil, ki to tržišče urejajo. Po njegovem bi se ne smelo dogajati, da nekaj večjih finančnikov s sorazmerno majhnimi udeležbami kontrolirajo cele gospodarske sisteme. Nujno bi bilo, da bi npr. t.i. »puhlic company« v Italiji fonkcionirale kot v drugih razvitih državah na način, da bi imeli tudi majhni delničarji dejansko možnost vpliva. Pristavimo naj, da so podobna stališča včeraj izrazili tudi drugi voditelji vladne večine, vključno Di Pietro, po katerem je nesprejemljivo, da bi monopol države zamenjal monopol privatnikov. Berlusconi ostro napadel tajnika DSL RIM - Silvio Berlusconi je včeraj zaključil dvodnevno zasedanje vsedržavnega sveta gibanja Forza Italia z ostrim napadom na vladno večino in še zlasti na DSL. »D’Alema nas je razočaral in po vsej državi bomo Italijanom govorili, kako si ni mogoče delati utvar, da bi se iz komunizma lahko rodilo kaj dobrega.« Berluso-ni je namreč mnenja, da D’Alemovo stranko, kljub vsem preokretom, še vedno sestavljajo in vodijo komunisti, ki pod Prodijevo vlado siste-v matično zasedajo vse vzvode oblasti. Berlusconi je bil ostro kritičen tudi do dela dvodomne komisije za ustavne reforme, ki da je obrodila »polovičen rezultat«. To seveda zna imeti hude posledice. Voditelj FI je napadel tudi Demokratično unijo za republiko (UDR) bivšega predsednika republike Cossige, češ da se ni jasno opredelila proti Oljki. Na vsedržavnem svetu so potrdili, da bo prvi kongres FI od 15. do 18. aprila v Milanu. r PRIPRAVE / DEŽELNE VOLITVE - VIDEM / KONZULTA n SSK / O MANJŠINSKEM ZAŠČITNEM ZAKONU -i Kako bo Oljka nastopila? TRST - Jutri zvečer levosredinske koalicije, se bodo v Vidmu po- vkluCno tisti iz vrst novno sestali deželni DSL, in da so izjavo v tajniki strank koalicije tem smislu objavih tu-Oljke, da bi (mogoCe di nekateri župani, ki poslednjič) preverili se v Oljki prepoznavajo možnost skupnega na- Koliko bodo vse te stopa na junijskih de- izjave zalegle, bo jasno želnih volitvah. Kot je jutri ali čez nekaj dni. znano, ima pomisleke Junij se namreč bliža in proti oblikovanju sku- ni si mogoCe misliti, da pne kandidatne liste se bodo temeljne od-zlasti DSL, saj so se ločitve o volilne nasto-predstavniki vseh osta- pu sprejemale zadnji lih strank in gibanj, ki hip. Dosedanje volilne sodelujejo na pogovo- sondaže so pokazale, rib (PPI, Zeleni, PRI, da ostaja Severna liga SI, SSk in Gibanje za prva stranka v deželi z Oljko), že povoljno iz- nekaj več kot 20 odrekli za takšno rešitev. stotki in da sta takoj za DSL doslej ni izrekla njo FI (18 odstotkov) in zadnje besede, postavi- NZ (17 odstotkov). Ce la pa je vrsto pogojev, bo res prišlo do ki bodo predet jutri- zbližanja med SL in de-jšnjega sestanka. Orne- sno sredino, bo leva niti velja, da so se pred sredina, vključno s nekaj dnevi izrekli za SKP in snujočim se Ce-skupno listo Oljke vsi trtim polom, na volit-deželni parlamentarci vah težko prevladala. Dežela pokazala še večji posluh za priseljence V ospredju stonovonjo VIDEM - Deželna ustanova za izseljence in priseljence bo nekaj osnovnih ciljev v letošnjem letu naposled uresničila. Tako je napovedal predsednik ustanove Nemo Gonano v uvodnem poročilu konzulte za priseljence, ki je bila včeraj v Vidmu in kjer je predstavil obračun za lansko leto ter letošnji program deželnih posegov za priseljence. »Gre za rezultat, o katerem smo doslej samo sanjah,« je poudaril Gonano, »omogočila pa ga je odločitev deželnega sveta, ki je ob odobritvi proračuna dodelil nadaljnjih 700 milijonov Ih, kar priCa o pozornosti, ki jo namenjajo temu področju.« Potem ko je orisal sedanje razmere (notranji demografski padec, ki so ga nadoknadili s priseljenci, še zlasti iz krajev bivše Jugoslavije, izpraznjeni sprejemni centri v Cervignanu in Pur-gessimu, monitoraža maloobmejnih migracijskih tokov, povezanih z zaposlitvenimi problemi), se je Gonano zaustavil ob izvedenih posegih, pri Čemer je iznesel še zlasti dejavnost, ki jo je povsem financirala sama ustanova (618 milijonov Ih) v 19 sprejemnih cenhih ter v 4 cenhih za usluge, ter številne pobude na šolskem in kulturnem področju ter pri usposabljanju. Z nadaljnjimi 700 milijoni pa bodo lahko spravili v pogon mehanizem, s katerim se bodo soočili z vprašanjem bivališča, ki je za priseljenca največja težava, še večja od same zaposlitve. Nezaupljivost najemnikov bodo premagali z ustanovitvijo rotacijskega in garancijskega sklada z neposrednim sodelovanjem raznih združenj. Na zasedanju konzulte so načeli še celo vrsto vprašanj (mladoletniki, zdravstvo, voluntariat itd.). Potrebno je enotno stališče S sestanka deželnega tajništva Odobritev pravičnega zaščitnega novo odpira vprašanje o možnosti zakona ostaja slej ko prej temeljna izobraževanja v slovenskem jeziku zahteva Slovencev v Italiji in po tudi na univerzitetni ravni, saj bi bi-mnenju SSk je nujno, da Slovenci v lo nujno, da bi se vsaj bodoči slo-Italiji ohranimo glede tega vprašanja venski učitelji v slovenščini pri-enotno stališče, kakor smo ga znali pravljali na svoj poklic, izoblikovati leta 1993 z izdelavo Takšno stališče o zaščitnem zako- skupnega zakonskega predloga. nu namerava SSk zagovarjati na na- Tako je poudarilo deželno tajništ- povedanem skorajšnjem sestanku vo SSk na svoji zadnji seji v petek, tradicionalnih predstavnikov slo-20. t. m., v Nabrežini. Tajništvo je venske manjšine. Ob tej priložnosti soglasno ocenilo, da ostaja skupni SSk namerava sprožiti tudi druge zakonski predlog v svoji načelni za- probleme, ki predstavljajo vir ne-snovi še vedno polno veljaven, žara- nebnih trenj v odnosih med pred-di Cesar bi bilo po njegovem hudo, stavniki Slovencev v Italiji, začenši Ce bi kaka komponenta naše narod- s problemom ureditve samega sku-nostne skupnosti zaCela od njega pnega zastopništva v skladu z načeli odstopati v bistvenih zadevah. Seve- in metodami demokracije, da pa je mogoče to ah ono formula- Deželno tajništvo SSk je na svoji cijo skupnega zakonskega besedila zadnji seji v Nabrežini poglobljeno izboljšati oziroma jo dopolniti. Tako razpravljalo tudi o pripravah na ju-bo npr. treba ažurnirati člene o šol- nijske deželne volitve. Govor je bil stvu, saj smo v zadnjih letih na tem o raznih variantah, ki se ponujajo področju zabeležili veC novosti, od slovenski stranki za nastop na njih. parifikacije dvojezične šole v Spetru SSk namerava napraviti vse, da bi v Beneški Sloveniji, do uvedbe ob- se v novi deželni zbornici ponovno vezne univerzitetne izobrazbe za zaslišali njen glas ter verno izražal osnovnošolske učitelje v celotnem poglede in zahteve slovenske italijanskem sistemu. To slednje na manjšine. CGIL / SINDIKALNA ALTERNATIVA Proti novemu napadu na Irak V sredo Humanistična stranka pred konzularno agencijo ZDA TRST - Leva struja sindikata CGIL Sindikalna alternativa se je v sporočilu odločno opredelila proti novi vojni v Zalivu: pri tem se sklicuje ne samo na 11. člen republiške ustave, s katerim Italija zavrača vojno kot sredstvo za rešitev mednarodnih sporov, ampak tudi na dejstvo, da ne bi rešili nobenega problema s ponovnimi bombardiranj anji in bi celo odprli obdobje mednarodne negotovosti. Zato Sindikalna alternativa CGIL poziva italijansko vlado, naj ne dovoli rabe letalskih oporišč na italijanskem ozemlju za morebitve napade na Irak, in naj se pridruži večini držav, ki so leta 1991 podpirale vojašku spopad, medtem ko ga danes zavračajo. Tudi Humanistična stranka je orisala svojo zaskrbljenost zaradi naraščanja napetosti v zvezi z Irakom. V znak protesta se bodo zbrali v sredo, 24. t.m. pred konzularno agencijo Zda v Ul. Roma 15, in sicer od 11. do 12. ure. Gibanje predlaga tudi ustanovitev tržaške koordinacije proti vojni. za kar poziva zainteresirane, naj se udeležijo srečanja, ki bo v Četrtek, 26. t.m. ob 21. uri v sedežu krožka Futura v Ul. Industria 20/a. ŠKODA kvaliteta je postala lepa PREDSTAVITEV / PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO Programska konferenca SKP TRST - Prihodnjo soboto in nedeljo bo na Pomorski postaji prva pokrajinska programska konferenca Stranke komunistične prenove. Pobudo so predstavili javnosti na včerajšnji tiskovni konferenci tržaški tajnik Jacopo Venier, predsednik pokrajinskega odbora Jure Canciani in deželni svetovalec Fausto Monfalcon. Na zasedanju bo na dnevnem redu dokument vodstva, o katerem razpravljajo te dni v krožkih in sekcijah. V dokumentu so obdelane osnovne tematike gospodarskega, družbenega in političnega življenja na Tržaškem. Med drugim je orisana strategija, da bi od-bržali stare privilegije s strani nove desnice, ki se zbira okrog župana Riccarda Illyja in ne sovpada veC z zastarelo skrajno desnico. V dokumentu je govor tudi o slovenski manjšini in njenih problemih. Zaključki in predlogi pa so namenjeni širši razpravi v okviru tržaške levice. Po koncu nedeljskega zaključnega dela pokrajinske konference, ki je predviden kmalu po poldnevu, se bodo zbrani podali z avtobusi v Aviano, kjer se bodo pridružili manifestaciji proti ameriškim vojaškim oporiščem in proti morebitnemu ponovnemu napadu na Irak. Manifestacije se bo udeležil tudi vsedržavni tajnik SKP Fausto Bertinotti. gl jcovvn«®1 --Sir" \ , N KD FRANCE PREŠEREN Boljunec % f PUSTNI PLESI v ogrevanem šotoru pri gledališču DANES, 22. 2. 98 od 14.30 do 18. ure otroško v _ rajanje - DJ Oskar; zveCer od 20.30 do 1 ure ples s skupino Happy day JUTRI, 23. 2. 98 od 20.30 do 1 ure ples z Veselimi godci TOREK, 24. 2. 98 višek pustne zabave s skupino Califomia - ples od 20.30 do 4.ure. CENE VSTOPNIC KOT LANI! €MJnW SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA prireja posvet VSEBINSKA IN FINANČNA PERSPEKTIVA KULTURNIH USTANOV SLOVENCEV V ITALIJI v Trstu, 6. marca 1998 ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11 DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Peterlinova dvorana Predstavitev najnovejše in najpopolnejše študije o delovanju TIGRA na Primorskem Delo je napisala Miroslava Čenčič, predstavil pa jo bo Karlo Kocjančič. Prisoten bo tigrovec Ciril Kobal Srečanje bo jutri, v ponedeljek, 23. februarja ob 20.30 NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi člane na ©ežcua v petek, 27. 2. 1998 ob 18.45 v prvem ter ob 19.15 v drugem sklicanju v čitalnici NSK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ^ SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Sklicuje BBtSKlfl ©B©« v petek, 27. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11 v Trstu Vabljeni dani društva VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 22. februarja 1998 MARJETA Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.41 -Dolžina dneva 10.45 -Luna vzide ob 3.28 in zatone ob 13.07 Jutri, PONEDELJEK, 23. februarja 1998 KARPO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,3 stopinje, zračni tlak 1029,7 mb Ustaljen, veter 3 km na uro zahodnik, vlaga 80-odstotna, nebo jasno, toorje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Rodil se ni nihče. UMRLI SO: 56-letna Ariella Andri, 89-letna Clorinda Ventrella, 50-letni Giuseppe Gumsey, 90-letna Pierina Lenar- čič, 84-letna Violetta Tempo, 75-letna Lidia Depangher, 46-letna Maria Corbato, 60-letni Er-manno Trivellin, 88-let-ni Valerio Bettoso. I . LEKARNE Nedelja, 22. februarja 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. Soncini 179, Ul. Mascagni 2, Trg Li-berta 6, Bazovica. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Soncini 179 (tel. 816296), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002). Bazovica (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. Soncini 179, Ul. Mascagni 2, Trg Li-berta 6. Bazovica (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Od ponedeljka, 23. do sobote, 28. februarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell’Orologio 6 (začetek Ul. Diaz - tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. delTOrologio 6 (začetek Ul. Diaz), Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje -Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377). Doktorju Borisu Salviju iz Doline čestitamo za uspešno opravljeni spe-cilistični izpit iz ustne kirurgije starsi in sorodniki Jutri, 23. februarja bo pri Sv Ivanu praznoval 90. rojstni dan dragi oče, nono in pranono Pino Prezzi Sin Uči in hči Rosana z družinama mu iz vsega Srca kličejo Se na mnoga srečna in zdrava leta E3 ČESTITKE Danes slavita FJONA in KARIN 18. rojstni dan. Vse najboljše in da bi se jima uresničile vse skrite želje jima želijo mama, papa, Vanessa in nona Franca. Ob rojstvu prvorojenke MAJE iskreno čestitamo staršema Juliji in Davidu ter nonetoma Nadji in Frediju. Mali Maji pa želimo mnogo sreče, SKD Slavec. KINO ARISTON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Harry a pezzi«, r.-i. Woody Allen, i. JDemi Moore, Robin VVilliams. EXCELSIOR AZZUR-RA - 15.15, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. L. Di Caprio. EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Alien, la clonazione«, r. Jean Pierre Jeunet, i. S. Weaver, W. Ryder. AMBASCIATORI - 15.20, 18.40, 20.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 1 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »II collezionista«, i. Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 15.30, 18.30, 21.45 L’uo.mo del giorno do-po«, i. Kevin Kostner. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.45, 20.10, 22.30 »»Qualcosa e cambiato«, i. Jack Ni-cholson. NAZIONALE 4 - 15.30 »La Sirenetta«, risanka; 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Sel-leck. MIGNON - 16.00, 18.05, 20.15, 22.30 The Jackal«, i. Bruce VVillis, Richard Gere. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 »II quinto elemento«, r. Luc Bes-son, i. Bruce VVillis. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Ci šara la neve a Natale?«, r. Sandrine Veysset. il PRIREDITVE IGRALKA MIRANDA CAHARIJA podaja na vseh osnovnih Šolah in vrtcih openskega didaktičnega ravnateljstva pravljico Hansa Ch. Andersena PALČIČA. Delo je dramatiziral in režiral Mario Uršič, za sceno je poskrbela Kata Kozlovič. Predstava želi vzpostaviti direkten kontakt s svojimi malimi gledalci, saj uporablja razred kot scenski prostor in predmeti iz vsakdanjega življenja postanejo gledališki rekviziti. Da bi se otroci čimbolj vživeli v dogajanje, so organizatorji predhodno posredovali Solnikom kratko pesmico, s katero bi s »Palčico« peli in z njo podoživeli zgodbico. KD LIPA - BAZOVICA vabi v četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na prireditev ob dnevu slovenske kulture. Gostovali bodo: skupina Metronom z lepljenko »Kaj bi bilo sonce brez ljudi« in harmo-nikaši GM. Priložnostno misel bo podala Matejka Grgič. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE ŠOLE obvešča Šolsko osebje v staležu, da zapade rok za vložitev prošnje za premestitev, prestop ali začasno dodelitev, 27. februarja 1998 za učno osebje otroških vrtcev, nižjih in višjih srednjih šol in za upravno, tehnično in pomožno osebje ter 10. marca 1998 za učno osebje osnovnih sol in za vodilno osebje. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Garducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. S IZLETI SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 1. 3. 1998 smučarski izlet na Monte Civetta. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. St. 291476 od 20. do 21. ure od ponedeljka do petka. SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. marca ob priliki Zamejskega prvenstva avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje bo jutri, 23. t. m. in v sredo, 25. t. m. na sedežu kluba od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St. 299573 in 226271. ZAHVALA Ob izgubi dragega Flavia Macorja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. SVOJCI Zavije, 22. februarja 1998 ZAHVALA Ob izgubi dragega Lovrenca Žerjala se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Boljunec, 22. februarja 1998 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Juste Furlan vd. Colja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. SVOJCI Prosek, 22. februarja 1998 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drage Marije Luin vd. Škabar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Repentabor, 22. februarja 1998 18. 2. 1991 18. 2. 1998 Viktor Corbatti Povsod si, a nikjer te ni. Tvoji najdražji Ricmanje, 22. februarja 1998 Ob prerani in nenadomestljivi izgubi dragega Giorgia izrekamo družini Markuza ter Elizabeti naše najgloblje sožalje Vaška skupnost Praprot Vaška skupnost Medje vas-Stivan izreka družini Markuza iskreno sožalje ob prerani izgubi dragega Giorgia V tem težkem trenutku sočustvuje z družino Markuza Stanko Švara z družino 5 t Nenadoma nas je zapustila naša draga žena, mama in nona Anica Pettirosso Pogreb bo v sredo, 25. t. m. ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo mož Riccardo, sin Boris z ženo Lidio, vnuka Christian in Davide, sestra Marija in drugi sorodniki Dolina, Boršt, 22. februarja 1998 t Zapustil nas je nas dragi Ivan Capponi Žalostno vest sporočajo žena Daniela, hči Nadia s Tulliom in Stefanom in ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 23. t. m. ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v opensko cerkev in nato na pro-seško pokopališče. Trst, 22. februarja 1998 (Pogrebno podjetje Ul. Torrebianca, 34) Zadnji pozdrav dragemu Ivanu sestra Draga in brat Lojzi z družino Ob izgubi dragega Ivana sočustvuje s svojci Pavel Milič in družina ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Olge Pertot vd. Leban Posebna zahvala župniku Svari in cerkvenemu pevskemu zboru. hči Ada z možem Egonom Slivno, Buenos Aires, 22. februarja 1998 22. 2. 1995 22. 2. 1998 25. 5. 1995 22. 2. 1998 Ob tretji obletnici smrti Angele Rodella in Josipa Žerjala (Pepi) se ju z ljubeznijo spominja hči Nilde z družino Dolina, 22. februarja 1998 3 OBVESTILA GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo za sku- pno praznovanje pusta obiskalo naslednje vasi: danes, 22. t.m.: Slivno, Mavhnje, Cerovlje, Prečnik, Sempolaj in Praprot; jutri, 23. t.m.: Sesljan, Vižovlje, Trnovca in Nabrežina postaja; torek, 24. t.m.: Nabrežina Kamnolomi in center. KD FRAN VENTURINI priredi danes, 22. in v torek, 24. t.m. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, od-15.30 do 19.30. Igrala bo skupina ADRIA KVINTET. PUSTOVANJE ’98: SZ- SO vabi vse skavte, skavtinje in prijatelje na pustni ples, ki bo danes, 22. t.m., od 21. ure dalje, v. Marijinem domu pri sv. Ivanu v Trstu. DOLINSKI PUST - skr- mate in vaščane vabimo, naj se pridružijo letošnjemu koledovanju po vasi, ki bo kot po navadi na današnjo pustno nedeljo, 22. februarja 1998. NajkorajžnejSi se dobimo na K’luži že ob 8.15, od tod pa bo sprevod godcev in veseljakov Sel po vaških ulicah. Letos bo pot nekoliko drugačna, o vseh novostih pa so obveščeni pustni odborniki. Pridite z nami, ali nas Čakajte na svojem domu! SD KONTOVEL organizira danes, 22. t. m. in v torek, 24. t. m. od 15.30 do 19. ure v Kulturnem domu na Proseku OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljene maske! SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja danes, 22. t. m. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v pro- storih osmice družine Fa-bec v Mavhinjah (na PunkiSCu). Malčki se lahko pridružijo od 15. ure dalje. TABORNIKI RMV vabijo vse MC in GG na su-permegapustno rajanje v Bubnicevem domu v Re-pnu jutri, 23. t. m. od 15.30 do 18.30. Pridite vsi, Čaka vas veliko presenečenje! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu prireja jutri, 23. februarja, predstavitev naj-novejse in najpopolnejše Študije o delovanju TIGRA na Primorskem, delo Miroslave Cencic. Poleg avtorice bo prisoten tudi tigrovec Ciril Kobal. Delo bo predstavil Karlo KocjanCiC. ZaCetek ob 20.20. KD IVAN GRBEC - Skedenjska ulica 124, vabi otroke na VESELO PUSTOVANJE, ki bo jutri, 23. t. m. od 16. do 18. ure v društveni dvorani. SKD VIGRED vabi jutri, 23. februarja od 16.30 do 18.30 v društvene prostore v Sempolaju na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. CARPE DIEM! Zgrabi priložnost, živi se samo enkrat. Zakaj bi se zadovoljil z navadno pustno zabavo, Ce je alternativa pustni ples v družbi Kraških ovčarjev in drugih zanimivih ljudi. Vidimo se na Opčinah, v Finžgarjevem domu jutri, 23. t. m. ob 20. uri. KRUT obvešča, da se bodo 3. marca začele tedenske plavalne ure v termalnih bazenih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cice-rone 8, od jutri, 23. t. m. dalje v uradnih urah. Tel. St. 360072. PUSTOVANJE!!! Torek, 24. februarja, od 21.30 do jutra Koncert z ansamblom [P® P in predstavitev novega CD »Srečni smo Slovenčki« Diskoteka EUFORIA v Devinu DELAVNICA Zunanje in notranje lesene in aluminijaste zasteklitve. Splošno kovaštvo. 1 i i 1 'U j r 1 - ' i 1 I KRIŽ, 152 Trst - Tel. 040-220294 SEŽANA - Ul. Mare Husove 3 - Tel. 067-35358 ALI SO TVOJI SOSEDJE ZELO GLASNI? Sl ZNAŠ ZAGOTOVITI MIREN POČITEK? Z UPORABO POSEBNIH MATERIALOV LAHKO IZOLIRAŠ STENE IN SE ZAVARUJEŠ PRED HRUPOM IZ SOSEDNJIH STANOVANJ PLUTA - STEKLENA VOLNA - MAVČNE KARTONSKE OBLOGE - POLISTIROL - POLIURETAN - KLOBUČEVINA - MELAMINSKA SMOLA - SVINEC so nekateri izolacijski materiali, ki jih lahko uporabiš. TELEFONIRAJ TAKOJ! SKUPAJ BOMO REŠILI TVOJE PROBLEME Poleg tega imamo na zalogi velik izbor ŽAROV - TALNIH OBLOG - VODNJAKOV - MIZ - VAZ - PECI - KAMINOV - VRTNE OPREME ttlai&uU pM$abbHicati TRST - Tel. 040-910806 Urnik: 7.30 - 12.00 in 13.00 - 18.00; OB SOBOTAH ZAPRTO KD PRIMORSKO in PUSTNI ODBOR prirejata PUSTNO RAJANJE za otroke in odrasle v torek, 24. t. m. od 16.30 do 24. ure v Srenjski hiši v Mackoljah. Poleg zabave ob veselih vižah narodnozabavnega ansambla se boste lahko med drugim tudi letos posladkali s sladoledom. Za vse je zagotovljena zabava. Ne zamudite! KD LONJER-KATINA- RA vabi vse male pu-starje na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE na pustni torek, 24. t. m. od 15. do 18. ure v društvenih prostorih v Lonjerju. ZDRUŽENJE ARCIRA-GAZZI obvešCa, da bo od 24. februarja dalje ponovno odprta ludoteka v Skedenjski ulici St. 124, ki bo nudila otrokom možnost socializacije in kreativnega izražanja preko laboratorijev in manipulacijskih iger. Laboratoriji bodo strukturirani tako, da bodo v otrokih sprožili bodisi medsebojno komunikacijo kot tudi uresničitev individualnih potreb. Vzgojni servis je namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti in bo deloval vsak dan, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA sporoča vsem veseljakom, da je v baru Kulturnega doma Tabor na Opčinah, v Boris Šport Clubu v domu Pristaniških delavcev in v Občinski knjižnici v Boljuncu na prodaj videokaseta Kraškega pusta. TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON - vedno bolj se Čuti potreba po rednem slovenskem teCaju za zaročence. Zato bo tudi letos priprava na zakon za vse tiste, ki se želijo poročiti v cerkvi. Skupno bo Sest srečanj. TeCaj pripravlja MarijaniSCe v okviru Duhovske zveze in ga vodi g. Tone Be-denCiC. Srečanja bodo vsako sredo z začetkom ob 20.30 v MarijaniSCu. Prvo srečanje bo v sredo, 25. t. m., zadnje pa v sredo, 1. aprila. Predavali bodo dr. Zvone Strubelj, zdravnica Mirjam Lisac, pedagog prof. Anton Ciglar, psiholog Viljem Ščuka, zakonca Lajovic in voditelj teCaja Tone BedenCiC. ZEEA DENIS £ SERVIS ANTEN TV - SAT DIGITALNI TELE +7 +2 +3 ST !VAN Tel. 040/208912 KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaSCanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Pa-dricah. SK BRDINA organizira februarja brezplačne nedeljske teCaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. SKD TABOR Opčine, Prosvetni dom - v soboto, 28. februarja 1998 ob 20. uri OB DNEVU KULTURE vabimo vas, da skupaj proslavimo teh NAŠIH PRVIH 30 LET v filmu, besedi in pesmi. SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 28. februarja t.l. bo na vrsti srečanje z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico otroških in mladinskih skupin. Srečanji predvidevata praktično delo na besedilu mladinske igre Pika Nogavička. Dodatna pojasnila in delovno gradivo dobite v tržaškem uradu ZSKD, kjer se na seminar lahko tudi vpišete (ob delavnikih, od 10. do 16. ure, tel. 635626). KRIŠKI JUSARSKI ODBOR vabi elane na seCnjo suhih borov v kriškem gozdu dne 28. t. m. ob 8. uri. Zbirališče pri spomeniku NOB. SLOVENSKI TRŽAŠKI SLIKAR IVO PETKOVŠEK razstavlja svoja dela v Tržiču, na Soli G. Randaccio, v Ul. Canaletto 10, do 28. t. m. Obisk je možen ob urah pouka vsak dan razen nedelje. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 8. marca DAN ZENA. VeCerja bo potekala v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob zvokih ansambla Vesele Štajerke. Za informacije in' rezervacije lahko kličete na tel. St. 291498 od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure. VSE ŽENSKE s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina obveščamo, da deluje URAD ZA ŽENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure, ob torkih in četrtkih pa od 17. do 19. ure na sedežu srednje Sole »Igo Gruden« - Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt do 13. SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. NateCaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena Sola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roia-no, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu. KD FRAN VENTURINI obveSCa cenjene elane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. SREDNJA SOLA IGO GRUDEN NABREŽINA obveSCa, da je Se ves mesec februar v trgovinah COOP v teku pobuda »Računalnik za Sole« za nabavo računalnika in računalniške opreme z nabirko odrezkov »BUDNO ESEMPIO«. Kdor razpolaga s temi odrezki, jih lahko prinese na Solo ali pa jih izroči učencem najkasneje do 20. marca. Za morebitne informacije se lahko obrnete na tajništvo Sole (tel. 200321). KRUT prireja 10-dnev-no bivanje-zdravljenje v kraju Montecatini Terme od 9. do 19. aprila. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure. Tel. St. 360072. SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 212289 v dopoldanskem Času. KMEČKA ZVEZA obveSCa svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRIZNANO IN ŽE VPELJANO PODJETJE v Trstu, ki deluje na področju vgrajenih elektro-gospodinjskih aparatov, išče prodajalca-priprav-nika za razstavni salon v Trstu. Od kandidatov pričakujemo: 1. diplomo trgovske ali ekonomske Sole (zaradi možnosti napredovanja v prihodno- sti); 2. odlično znanje italijanščine in komunikativnost; 3. znanje hrvaškega in/ali slovenskega jezika; 4. opravljen vojaški rok; 5. starost do 24 let. Tel. (centralna pi-sarna-administracija) 0434/574344. ZA KNJIGOVODSTVO in uradniška dela na-splošno, nujno iSCemo mlado dekle ali fanta z opravljenim vojaškim rokom, brez delovnih izkušenj. Zaželjene uspešno opravljena matura na trgovski Soli, poznavanje komputerja, hitro dojemanje in sploSna dobra volja do dela. Popolni, roCno napisani curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Albatros«. NUJNO ISCEMO pridno in simpatično dekle, lepe zunanje postave za prodajo v trgovini z oblačili brez vsakršne izkušnje dela. Prioritetna izbira dokončana srednja višja Sola, raje Ce trgovska. Popolni, ročno napisani curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Red star«. PRODAM hišo na Krasu. Tel. 0431/968777. PRODAM Twingo, Ml optional v odličnem stanju, letnik ’94 (oktober). Tel. na St. 421412 v večernih urah. VINOGRAD dajem v najem. Tel. na St. 231578. NUDIM pomoč v gospodinjstvu. Tel. 0038667-42250. PODJETJE, ki deluje na področju specializiranih storitev zaposli tajnico z odličnim znanjem slovenščine in italijanščine, z organizacijskimi sposobnostmi, dinamično in vedrega značaja. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Dinamična«. V CENTRU NABREŽI- NE oddamo v najem vpeljan bar-tobakarno-prodajalno Časopisov. Za informacije tel. na St. 200278 ali 200219. PRODAM Mazdo 323 F, letnik ’92, 70.000 km, edini lastnik, nepoškodovano, Črne barve, klimatska in stereo naprava, nove gume, za 11.500.000 lir. Tel. (0481) 32033 od 12.30 do 13.30. VPELJANO trgovsko podjetje išče predstavnika za Furlanijo-Julijsko krajino. Nudi vzorčno blago, provizije in plačilo stroškov. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod Šifro »Predstavnik«. PRODAM Volvo 460 SE, letnik ’92, 54.000 prevoženih km, v dobrem stanju. Tel. 410476. FILATELISTI POZOR! Tržaške znamke ’45-’54 oddam - po specifikaciji -po dobri ceni. Pisno se obrnite na Al Kocjan -Miramarski drevored, 263 - Trst. VSI GUŠTINI so va- bljeni na prvo srečanje Guštinov, ki bo v restavraciji Križman v Repnu BARI 60 67 13 62 59 CAGLIARI 76 73 40 82 64 FIRENCE 19 59 60 6 78 GENOVA 67 14 58 22 80 MILANO 84 20 79 60 65 NEAPELJ 47 55 45 56 54 PALERMO 4 73 69 25 40 RIM 73 90 24 29 43 TURIN 84 19 6 28 76 BENETKE 58 53 27 73 3 B B »Min lEH Nagradni sklad 1 dobitnik s 6 točkami 41 dobitnikov s 5 točkami 3.117 dobitnikov s 4 točkami 118.608 dobitnikov s 3 točkami 9.522.675.492 lir 8.038.854.400 lir 58.065.100 lir 763.700 lir 20.000 lir (Trst) v soboto, 21. marca 1998. Za vpisovanje in podrobnejše informacije pokličite do 14. marca na tel. St. 040-327395 (Nives Guštin) ali na 327124 (Vesna Guštin) od 18. do 20. ure. GOSPA srednjih let išče delo kot hišna pomočnica v širši okolici Trsta. Informacije na tel. St. 228118 ob večernih urah. PRODAM KOMBI Volksvvagen Karavel, 8 sedežev, letnik ’85, nov motor, tel. na St. 228311. NUDIM pomoč pri likanju na vašem domu. Tel. St. 327274. IŠČEM DELO kot varuška in za nego starejše osebe. Tel. St. 00386-67-31229. PRODAM pustne obleke za odrasle in otroke. Kličite na tel. št. 040/228947 ob popoldanskih in večernih urah. AKACIJEVE KOLE v sečnji na Goriškem, primerne za vinograd ali drva prodam. Tel.: 040/575145 v večernih urah. ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 64, ima osmico odprto še do 5. marca. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padrice 193. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju, 123. KMEČKI TURIZEM je odprl OstrouSka, Zagradec St. 1. Ob Četrtkih zaprto. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je v Nabrežini St. 8 odprl Martin Ušaj. Toči belo in Črno vino. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15a. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara v Trnovci St. 14. Tel. 200898. V torek m sredo zaprto. GeC TOURS priporoča: »Veselo, praznično in zabavo« 7. ter 8. MARCA na OTOČCU... Odhod 7.3. z avtobusom iz ŠKOFU ob 14.00. Namestitev v hotel 4*. večerja, ples, zabava! Kopanje v ŠMARJEŠKIH toplicah, kosilo v KMEČKEM turizmu dne 8.3. Cena: 155.000 lir - zaklučujemo prijave! TO NI VSE'-tel. 0038666-549588 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Istrska ul. (nasproti pokopališča) Naselje sv. Sergija - Ul. Forti SHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik - drž.c. 202 IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 Devin-Nabrežina - drž.c. 14 ERG Ul. F. Severo 2/7 Nabrežje R. Sauro 14 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 (Agip) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) GORICA / DOSTI LJUDI V SPREVODU S TRAVNIKA NA KOREN MLADI / ALTERNATIVA SPORNEMU SPOMENIKU Kralj pust je včeraj zavladal vsepovsod Danes veselo na gradu, v Romansu, v Cerknem in še kje Na stotine otrok v najrazličnejših pisanih pustnih oblačilih in prav toliko odraslih, bodisi v maskah kakor tudi ne, se je včeraj udeležilo pustnega sprevoda od Travnika do Koma, ki so ga priredili člani kluba)) Amici del taieto«. K njegovemu uspehu je prispevalo tudi nenavadno toplo vreme. Letos je bil sprevod nekoliko daljši, tako da so se lahko maske razkazovale tudi po ulicah mestnega središča, glavni prikaz pa je sledil na odm pred Attemsovo palačo, kjer je ocenjevalna komisija izbirala najlepše. Sprevod sta obogatila tudi dva pustna vozova: enega je pripravila skupina»Spaca us«iz Podturna, da bi z orjaško zadnjico reklamizi-rala nov “organski” energetski vir, »ki morda ne diši ravno najbolje, a gotovo ne onesnažuje«, drugega pa so pripravili v Centru za umsko zdravje, kjer so bolničarji in oskrbovanci pripravili voz na temo Mozartove čarobne piščah. V Gorici bo danes središče pustnega dogajanja na gradu, kjer bodo od 14.30 dalje nastopala razna poulična gledališča, znotraj grajskega obzidja pa bo skupina iz Krmina ponazorila pust iz srednjeveških časov. Nastopi pouličnih teatran-tov bodo v dopoldanskih urah tudi po rajonih. V Romansu bo danes ob 14. uri sprevod alegoričnih vozov. Sprevod, ki vsako leto privabi na tisoče gledalcev, se bo pričel z igrišča v Ul. Raccogliano. Tradicionalne pustne prireditve bodo seveda tudi na drugi strani meje. Med najbolj znane sodi “laufa-rija” v Cerknem. Maškare se bodo danes ob 15. uri Utrinek z včerajšnje pustne prireditve na Kornu v Gorici (foto Bumbaca) zbrale pred sodiščem, dragi zbor s končno razsodbo pa bo v torek ob 15.30. Na Tržiškem hitijo s pripravami na torkovo branje oporoke sior Anzoleta Po-stierja (opoldne na Trgu republike) in sprevod pustnih vozov, ki bo sledil ob 14. uri. Pustno razpoloženje je občutiti tudi v manjših krajih, kjer se stari pustni običaji prepletajo s prvinami novega. Pustovali bodo na Vrhu, v Steverjanu, Standrežu, Doberdobu in številnih drugih krajih. V Standrežu si bomo lahko ogledati štandreški cirkus, v Steverjanu bodo menda tudi pusta vpregli v voz enogastronomije, Dober-dobci z vozom konkurirajo na raznih prireditvah, sočasno pa že tudi pripravljajo pogreb strica Lo-vreta. Za usklajevanje pobud ob tisočletnici Konzulta za slovenska vprašanja pri Goriški občini se je na svoji zadnji seji, na kateri je, kot smo poročali, glavna točka razprave bila ocena delovnega besedila poročevalca o osnutku zaščitnega zakona Masellija, na kratko dotaknila tudi priprav na praznovanje tisočletnice prve omembe Gorice. Dogodek, na katerega že dalj časa tečejo priprave na obeh straneh meje, naj bo priložnost tudi za ovrednotenje slovenske prisotnosti v mestu. Mimo predlogov, ki jih je s tem v zvezi postavila občinski upravi, namerava konzulta dati pobudo za koordinacijo pobud, ki jih razna slovenska društva in organizacije načrtujejo v zvezi s tisočletnico. Ne gre za to, da bi kogarkoli pogojevali ali usmerjali, je pojasnil predsednik Pavšič, pač pa za povezovalno telo, ki naj bi omogočilo usklajevanje in boljše ovrednotenje pobud. V ta namen so sklenili, da bodo na eno prihodnjih sej povabili predstavnike zainteresiranih organizacij. »Raje pomagajmo vojnim sirotam« Občina naj denar (20 milijonov) uporabi za sožitje in ne za dviganje novih zidov Pobuda za postavitev “Spomenika goriškemu ljudstvu” ima zagovornike v krogih, ki bi hoteti ob tisočletnici mesta znova poudarjati njegov italiajn-ski značaj. Občina je v ta namen v osnutku proračuna že predvidela 20 milijonov liri. Vse več pa je občanov, ki novi spomenik zavračajo. Mednje sodi tudi dvajset mladih, ki so-nam poslali v objavo pismo s predlogom, naj se denar raje kot za spomenik “sovraštvu” uporabi za humanitarne namene. Iz pisma objavljamo najpomembnejše dele: »Smo skupina mladih Goričanov, študentov in delavcev, ki bi radi v zadevi “Spomenika goriškemu ljudstvu” povedali naše odločno nasprotovanje tej pobudi in predstaviti alter- Ace Mermolja bo v četrtek, 26. februarja, gost goriškega Kulturnega doma in to v okviru Srečanj z avtorji, ki jih uprava doma prireja redno že vrsto let. Ob tej priložnosti bodo predstavili najnovejše Mermoljevo knjižno delo Narod in drugi, ki je pravkar izšlo pri založbi ZTT v Trstu (1998). Srečanje bo potekalo v mati dvorani Kulturnega doma v Gorici s pričetkom ob 18. uri. Na predstavitvenem večeru bodo sodelovati poleg avtorja še Rudi Pavšič iz Gorice, Martin nativni predlog glede porabe denarja, ki bo za to namenjen.« Mladi navajajo, da ima Gorica za sabo težko obdobje nasilja in sovraštva; mesto je bilo dolgo zaprto samo vase in v obrambo svoje italijanskosti, možnosti za prihodnost ni videti. Postavljanje novega zidu, spomenika, ki bo hočeš nočeš pomenil podžiganje sovraštva, jeze, strahu, nikakor ni umestno. »Mimo smešnih poskusov mistifikacije pomeni “Spomenik goriškemu ljudstvu” dejansko spomenik posvečen samo italijanskemu delu goriškega prebivalstva in anahronistično proslavljanje čistosti italijanske identitete mesta, torej spomenik nacionalizmu meščanskega ati malomeščanskega sloja«. Brecelj iz Trsta in Janko Malle iz Celovca. Pričakovati je zanimivo razpravo o številnih vprašanjih, ki jih je Mermolja prodorno in kritično razčlenil v svoji res dragoceni knjigi. Gre za pojmovanje naroda in narodnosti, za dileme o zapiranju vase ali odpiranje do drugih in torej sožitju, ki ga avtor argumentirano zagovarja. Prireditelja predstavitve sta upravni odbor Kulturnega doma in Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice. Ob tem mladi poudarjajo, da izraza Goričan ni mogoče izrabljati v nacionalistične namene. Goričani so tudi pripadniki slovenske manjšinske skupnosti, angleški profesorji, makedonski zidarji, trgovci iz severnoafriških dežel pa tudi kitajski gostinci, ki že desetletja živijo med nami. »Tistim Goričanom, ki še nimajo dovolj spomenikov, ki poveličujejo italijanski značaj Gorice, ki jim niso dovolj tribarvne luči na Sabotinu in meja, ki ločuje sestrski mesti, in ki bi radi porabiti javni denar za postavitev novega simbola nacionalizma, tako da ga predstavljajo kot simbol miru in sožitja, bi radi predlagali alternativno rešitev. Občina Gorica bi lahko za postavitev spomenika zbrani denar porabila na, po našem mnenju, koristnejši način, tako da bi ga namenila za “posvojitve otrok na daljavo” v okviru načrtov nadškofijske Caritas, da bi pomagala osebam iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo v totalnem pomanjkanju in so zaradi vojne izgubile družino, dom, delo.« To bi bil po mnenju skupine mladih način, da se z dejanjem promovira miroljubno sožitje in sodelovanje med narodi in se postavijo temelji za prihodnost, ko bosta humanost in kultura upoštevani vrednoti. Pismo se zaključuje z vabilom občinskemu svetu in občanom, naj skušajo, vsaj enkrat, prisluhniti predlogu skupine mladih, ki si prizadevajo za drugačne odnose v družbi in naj o tem razmislijo. Razmislijo, odločijo in ravnajo po vesti. NOVA KNJIGA / V ČETRTEK Narod in dragi Srečanje z avtorjem Acetom Mermolja GLASBA / V KULTURNEM DOMU 6, MARCA KRONIKA / VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ Koncert Massima Bubole Pevec in pesnik, ki nadaljuje tradicijo velikih kantavtorjev Glavnini ljubiteljev italijanske kantavtorske glasbe so obče znana imena kot De Gregori, Dalla, Vecchioni, De Andre, Venditti itd. Massimo Bubola pa je nekako v senci le-teb, čeprav ga pravim glasbenim izvedencem ni treba posebej predstavljati. Ljubitelji kantavtorske in rock glasbe so ga že zdavnaj odkriti in njegovo lirično glasbo, ki tesno povezuje poezijo in pesem, zelo cenijo in radi spremljajo. Trenutno sodi Bubola med najkvalitetnejše kantavtorje italijanske glasbene scene. Zato ni nič čudnega, da je ravno Bubola prejel pred dnevi v Novellari nagrado »Premio Augusto Dao-lio« za leto 1997 (v spomin na nepozabnega li-derja ansambla »I Nomadi«) za najboljši glasbeni produkt v tem letu. V prejšnjih letih so to priznanje prejeti Jova-notti, »I Gang«, itd., kar izkazuje visoko kvalitetno izbiro nagrajencev. K temu gre dodati, da je strokovna glasbena revija »Buscadero« že v letih ’94, ’96 in ’97 ocenila njegove albume za ene izmed najboljših tistega časa, zadnji njegov CD »Mon Tresor« pa celo med prvimi desetimi na svetu... Vse to potrjuje kvaliteto pevca-pesnika-kantavtorja, kot je Massimo Bubola. Njegov nastop, ki bo tudi edini v naši deželi, bomo lahko spremljali na odru Kulturnega doma v Gorici v petek, 6. marca (s pričetkom ob 20.30). Izreden glasbeni dogodek, ki ga ne gre zamuditi in ki zna pritegniti pozornost tako mlajše kot srednje in starejše generacije. Koncert Bubole v Kulturnem domu prireja goriška kulturna zadruga Maja v okviru glasbenega festivala »Across the border ’98«. V teku je že predprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma (tel. 33288). Cena vstopnice je 15 tisoč lir. (ik) Smrtna prometna nesreča na avtocestnem odseku Na kraju je umrl 45-letni voznik Ubaldo Bano iz Ločnika V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj nekaj po 7. uri na avtocestnem odseku med Vilešem in Gorico, približno dva kilometra od izvozne postaje Vileš, je izgubil življenje 45-letni Ubaldo Bano iz Ločnika, UL T. Tasso 2/b. Po dosedanjih ugotovitvah je Bano, ki je vozil v smeri proti Gorici, izgubil nadzorstvo nad avtomobilom alfa romeo 164 ter trčil najprej v železno ograjo med voznima pasovoma. Avtomobil je po prvem trčenju odbilo v desno, kjer je, je ponovno trčil v ograjo se prevrnil in končno obstal v jarku. Voznik je ostal ukleščen v razbitinah. Zadobil je hude telesne poškodbe in je umrl na kraju nesreče. RAZPRAVA / AFERA SOFRI IN SMISEL ZAPORA KINO 3 OBVESTILA »V kletko zaprt človek bo težko postal boljši« Sin Luca o očetovi krivični obsodbi - Znano odvetnika in duhovnik o nesmiselnosti zapora za veliko večino kaznjencev »Afera Sofri« je bila predsinoci izhodišče za vznemirljivo razpravo o vprašanjih pravice in zaporov v Italiji. Izkazalo se je, da sta to represivna aparata, ki imata malo skupnega s pravičnostjo in resnico. Prej sta sredstvi družbe za odrivanje nadležnih in drugačnih, ko nista celo orožje v rokah iztirjenih državnih aparatov za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Na večeru sta se prepletali dve temi. Prva zadeva primer Sofri - Bom-pressi - Pietrostefani. Trije nekdanji voditelji gibanja »Lotta continua« so lani “sokratsko” izbrali zapor, Četudi ne priznavajo pravičnosti razsodbi, ki jih je 25 let po dogodku spoznala za krive umora komisarja Calabre-sija. Sofrijev sin Luca je obnovil oCe-tov sodni križev pot. Opozoril je na protislovja, nedoslednosti in groteskne okoliščine procesov, ki so si sledili. Naposled je bila trojica obsojena na 22 let ječe izključno na osnovi trditev “skesanca” Marina (»slednji je obtožil tudi samega sebe, toda ni presedel niti dneva v zaporu, pac pa je danes bistveno izboljšal svoj ekonomski status«), ki so se med obravnavami izkazale za lažne. Odvetnik Roberto Maniacco je opozoril, da je bil proces Šoto izrazito političen, tako kot je bil petovelj-ski proces (Calabresi je bil ubit 17. maja 1972, le nekaj tednov pred atentatom). Takratni karabinjerski polkovnik Mingarelli, ki je bil zaradi tega nato obsojen, je na osnovi lažnih izjav nekega “skesanca” krivil pripadnike Lotta Continua tako za Petovlje kot za umor Calabresi. Odv. Nereo Battello je goveril o reviziji procesa kot zadnji priložnosti za rešitev Sotoja in tovarišev. Opozoril je tudi na izredno moralno držo trojice, ki je izbrala zapor, da bi javnosti dokazala krivičnost obsodbe. Vsi trije navedeni in še posebej duhovnik Alberto De Nadai so svoje razmišljanje razširili tudi na splošnejši problem zapora. Zaporniki v veliki večini niso nepoboljšljivi kriminalci. Za pijance, narkomane, ta- tice in druge emarginirance bi bile drugačne kazni učinkovitejše. »Človek, ki ga držijo v kletki ne bo postal boljši«, je dejal De Nadai in pozval, naj se spoštuje človeško dostojanstvo zaprtih, »da se vsaj ne bi poslabšali«. Zal pa malokdo razume, da ti. nagradne ugodnosti zakona Gozzini niso noben privilegij temveč le pogoj, da se udejanji poboljševalna funkcija kazni. V ljudeh prevladujeta maščevalna obsedenost in zmotno prepričanje, da so problem rešili, ko so ga potisnili onkraj rešetk. Na sliki (foto Bumbaca) odv. Battello, “don” Alberto, odv. Maniacco in Luca Šoti NOVICE Prva tankerska ladja bo priplula v Tržič jutri zjutraj Polemike glede varnosti v zalivu Panzano zaradi prisotnosti tankerskih ladij, ki bodo odslej prevažale gorivo za termoelektrarno ENEL, se bodo v prihodnjih dneh po vsej verjetnosti stopnjevale. Prva cisterna, ki prevaža okrog 15 tisoč ton nafte bo priplula v zaliv jutri zjutraj (in ne danes, kakor je bilo pred tem najavljeno). Eksplozivno telo med tovorni odpadnega železa Med odpadnim železom pogostoma odkrijejo tudi bolj ah manj nevarna eksplozivna telesa. Tako so v tržaškem pristanišču med tovorom 21 tisoč ton odpadnega železa, ki ga je pripeljala ladja “Sava”, ki sicer pluje pod malteško zastavo, našh tudi kakih 70 centimetrov dolgo eksplozivno telo. Ker ni znano, Ce je bomba dejansko deaktivirana, so razkladanje tovora ustavih, bombo pa bodo prevzeh pirotehniki. Tovor so vkrcali na območju nekdanje Sovjetske zveze. Sakralna znamenja v Kromberku V Goriškem muzeju na gradu Kromberk so v petek v pristonosti upraviteljev in kultumikov iz Gorice in Nove Gorice odprh bogato razstavo lesene plastike iz obdobja pozne gotike in renesanse z naslovom Sakralna znamenja. Razstava je toliko bolj zanimiva ker so eksponati iz ožjega goriškega prostora, iz Vipavske in Soške doline, Brd in furlanskega dela goriške pokrajine. Razstava, ki je bila pred tem postavljena na goriškem gradu, bo v Kromberku na ogled do 15. aprila. (Foto Bumbaca) Uničiti koruzna stebla Goriški župan je izdal ukaz o uničevanju in preprečevanju razmnoževanja koruznega molja in drugih škodljivcev. Ukaz nalaga lastnikom oziroma obdelovcem zemljišč zasajenih s koruzo ali ru-scem, da do 15. aprila odstranijo z njiv stebla in druge rastlinske dele in jih uničijo. Proti kršilcem bodo od 16. aprila dalje izvajah denarne sankcije. UNIVERZA / ŠTUDENTI PROTI VOJNI Za diplomatsko pot Proti uporabi letalskih oporišč v Italiji Univerzitetni študentje, ki obiskujejo fakultetno smer za mednarodne in diplomatske vede so za diplomatsko rešitev krize v Zalivu oziroma v odnosih med Irakom in OZN zlasti pa Združenimi državami Amerike. To so včeraj izrazili s transparentom, ki so ga pritrdili ob vhodu v sedež Univerze v ulici Alvia-no. V pogovoru s elani študentskega združenja so nam tudi potrdili razloge za tako odklonilno stališče do morebitne uporabe sile. Prvič, pravijo, ker verjamemo v to, da je mogoče nesporazume in konflikte ugladiti po diplomatski poti, za kar se pravzaprav izobražujemo. Drugič, ker nasprotujemo ciljem, ki jih skušajo z vojnim posegom doseči ZDA, ki želijo ohraniti nadvlado nad območjem Perzijskega zaliva in torej nadzor nad energetskimi viri in ker želijo na ta način tudi odvrniti ameriško javno mnenje z notranjih vprašanj na zunanjega sovražnika. Študenti izražajo tudi nasprotovanje morebitni uporabi letalskih oporišč v Italiji ob morebitnem vojaškem posegu Američanov. (Foto Bumbaca) Zveza slovenskih kulturnih društev vabi na Otroško Pustno Rajanje (ples, animacija, čarovnik, bogat srečelov) Kulturni dom - Gorica, torek, 24. 2. 1998, od 15. ure dalje Kulturno društvo SOVODNJE vabi na ... 15. Pevsko revijo SOVODENJSKA POJE ----- Kulturni dom - Sovodnje - V nedeljo, 1. marca 1998, ob 17. uri. GORICA VTITORIA 1 14.00-17.30- 21.00 »Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. VTITORIA 3 15.30-17.15- 19.00- 20.45-22.30 »In e out«. Kevin Kline in Matt Dihon. CORSO 17.00-19.30- 22.00 »Qualcosa e cambia-to«. Jack Nicholson in Elena Hunt. TRZIC COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »II testi-mone dello sposo«. Rež. Pu-pi Avati, i. Diego Abatantuo-no in Ines Sastre. EKCELSIOR 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »Alien, la clona-zione«. Sigoumey Weawer. ČEDAD RISTORI 17.00-21.00 »Titanic«. I. Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. ^ PRIREDITVE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na otroško pustno rajanje (ples, animacija, Čarovnik, bogat srecolov). Kulturni dom, torek, 24. februarja, od 15. ure dalje. KD OTON ZUPANČIČ prireja v torek, 24. februarja, ob 15. uri otroško pustno rajanje v Kulturnem domu A. Budala v Standrežu. VOS VPEVMI bo na pobudo rajonskega sveta, SKD' Naš Prapor, KD Sabotin in zadruge Maja v sredo, 25. trn., ob 20.30 predstavitev knjige “S Poklona do Toplice” ter zadnjega zvezka zbornika Pretoki. SKRD JADRO vabi v petek, 27. februarja, na večer z diapozitivi z Marjanom Likarjem iz Ronk. V besedi in sliki nam bo predstavil: Gallusovi kraji na Šentviški planoti in Zgornje Posočje. ZaCetek ob 20.30 na sedežu društva v Romjanu. DRUŽABNOST OB DNEVU ZENA bo 6. marca v Standrežu, na pobudo KD O. Zupančič. Prijave pri Marti (tel. 21407). SKD DANICA prireja 7. marca družabno prireditev ob dnevu žena. Prijave do 1. marca pri Dolores Černič, tel. 882222. B_________________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja ob 8. marcu tradicionalni izlet. V dopoldanskih urah si bodo izletnice in izletniki v Trstu ogledali zgodovinski železniški muzej in škedenjski muzej o slovenski prisotnosti v Trstu. Kosilo bo v hotelu Triglav v Sežani, sleid prosta zabava do večera. Prijave do 4. marca ob sredah na sedežu in pri poverjenikih. NAPREDNE ZENSKE IZ DOBERDOBA in turistična agencija Uniplan organizirajo ob 8. marcu izlet na Bled. Vpis in vse informacije dobite v gostilni Peric v Doberdobu, tel. 78000 (Ivica ah Mario Peric). Dominik in Romana Grilj se zahvaljujeta mešanemu pevskemu zboru Hupa - PeC za nepozabno presenečenje. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGEL IZ DOBERDOBA prireja v petek, 27. februarja, ob 15.30 v glasbeni sobi OS v Doberdobu srečanje s elanom deželnega vodstva Sergiom Puntinom, ki bo govoril o pokojninah, skrbstvu in zdravstvu. Na srečanju bodo tudi obnavljali članstvo. Sindikat SPI-CGIL tudi obvešCa, da je za vsakršno informacijo v zvezi z izpolnitvijo obrazcev 730 in 740 (sploh za tiste, ki jih prvič želijo izpolniti) na razpolago vsak Četrtek na sedežu društva krvodajalcev ah v trgovini pri Mih. SPDG prireja 1. marca Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo za 17. Pokal ZSSDI na Zoncolanu v veleslalomu in super - slalomu. Tekmovanja se lahko udeležijo elani zamejskih športnih društev in klubov. Prijave (pisne) do 27. februarja na sedežu SPDG (Ul. Malta 2, fax 531495) ali pri ZSSDI. Žrebanje startnih številk bo 27. februarja ob 19. uri na sedežu SPDG v Gorici. Na Zoncolan bo vozil tudi avtobus. Na razpolago je še nekaj mest. Prijave v sredo od 11. do 12. in od 20. do 21. ure na sedežu društva (tel. 33029). OBČINA DOBERDOB sporoča, da bo v dneh 23. in 24. februarja anagrafski urad zaprt zaradi tehničnih problemov. KNJIŽNICA DAMIR FEI- GEL posluje ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 10. do 18.30, ob Četrtkih od 13. do 18.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje v ponedeljek in sredo od 15.00 do 18.00, v torek, Četrtek, petek od 10.00 do 12.00. SLOVENSKI ODSEK OBČINSKE KNJIŽNICE V RONKAH je odprt v ponedeljek in torek od 16. do 19. in v petek od 9.30 do 12. ure. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Dimitrija Florenina damjejo za KD Skala: Danilo, Savina in Damjana z družinami 150 tisoC lir, NN 200 tisoC lir, družina Bernard Florenin 200 tisoč lir in NN 50 tisoč lir. V spomin na Dimitrija Florenina daruje Vilko Fajt 50 tisoC lir za fotoklub Skupina 75. Ob 1. obletnici smrti Magde Devetak darujejo Kukukovi iz Doberdoba 50 litrov vina za Prešernovo proslavo KD Danica na Vrhu. O ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske Črpalke: GORICA ESSO-U1. Aquileia MONTESHELL - Trg Mu-nicipio AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO - Trg Unita TRZIC AGIP - Ul. Valenhnis MONTESHELL - Drevored S. Marco IP - Ul. IV. novembra STARANCAN ERG - Trg Repubblica KRMIN AGP - Drev. Ven. Giuha FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN-SREDPOLJE P - Ul. P Armata VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 14. do 20. februarja 1998. RODILI SO SE: Silvia Spessot, Ilaria Affanni, Giorgia Serillo, Giulia Ci-lurzo, Lisa Sanfihppo. UMRLI SO: 64-letni Gio-vanni Giammarinaro, 82-letna Leopolda Medvešček, 91-letna Maria Ferlehc, 87-letni Otello Blasig, 93-letna Leopolda Boštjančič, 77-let-ni Al vise Piccinini, 89-letna Anna Busolini, 76-letna Maria Brisco, 77-letni Tulilo Campestrini, 81-letna Maria Carogho, 76-letni Ar-mando Sartori, 70-letna Paolina Beltram, 88-letna Luigia Lenardig, 66-letni Gino Bucciol, 90-letna Giu-seppina Brilli, 75-letni Mario Madiai, 96-letna Stefa-nia Cijan, 81-letni Ezio Dis-segna, 63-letna Franca Gra-nih, 74-letna Emma Princi, 74-letna Ines Florean, 71-letna Firmina Zim, 90-letna Akna Lepre. POROČILI SO SE: ma-rešalo padalcev Antonio Mole in obrtnica Laura Na-versnik. OKLICI: obrtnik Angelo Zanki in brezposelna Paola Soranzio, karabinjer Lucio Esposito in prodajalka Sabrina Pettarin, grafik Valter Bordon in grafik Cristina Cei, delavec Stefano Dona ti in prodajalka Marianna Ferrara. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg republike 16, tel. 410341. POGREBI Jutri v Gorici: 8.30, Akna Lepre, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.00, Letizia Sdrigotti, iz mrliške veže glavnega pokopahsca v Locnik. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, none in pranone Polde Boštjančič vd. Ožbot se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v pomoč v letih bolezni naše ljubljene mame. Posebna zahvala naj gre dr. Tiziani Mesiano, Bolniškim sestram, g. Vilmi, g. župniku Žerjalu, cerkvenim pevcem in vsem, ki so se pokojnice spomnili in jo spremili na zadnji poti. Hčerka Milojka, vnuka Beti in Robi ter vsi njeni najdražji Rupa, 22. februarja 1998 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Ferletič vd. Peric se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Poljane, 22. februarja 1998 ZGODBA EVROPI Ferdinand Moschenloss je starejši gospod, vedno zelo prijazen, vedno tudi trdno prepričan v svoj prav. Srečujem ga že kakih dvajset let tu pa tam in skoraj občudujem, s kakšno vnemo posega in prepričuje običajno zelo pisano publiko, kako hude krivice se godijo Nemcem v Alzaciji in kako jim je treba pomagati. Zaradi te svoje vneme je že mnogo pretrpel; nekoč, v povojnih letih, so menda celo zažgali njegovo trgovino, ker je preveč poudarjal nemštvo, kar v tistih krajih in v tistih Časih res ni bila najbolj popularna zadeva. Ferdinand pa od svoje načelnosti ni odstopal in kot predsednik društva Elsass (Alzacija po nemško) je nastopal na domačih in na tujih srečanjih in dosledno poudarjal svoje zahteve po uveljavljanju pravic nemškega prebivalstva in nemškega jezika. Občasno je delil tudi razne lističe s temi zahtevami, v zadnjih letih pa se je celo moderniziral in pripravil nalepke. V Strasbourgu, kjer stanuje in deluje, jih sicer nisem videl prav nikjer, vendar jih je na kongrese stjo, kjer je med Človek, ki bere 40 let stare časopise... namm Bojan Brezigar solzami še komaj zaznavna, je vzbudil veliko solidarnosti še zlasti s strani tistih, ki so ga prvič slišali. Ker pa se stalno ponavlja in ker v njegovih posegih razen načelnosti ni nobene prave perspektive, nic novega ampak samo ponavljanje starega, so se ga ljudje kaj kmalu naveličali. Ferdinand Moschenloss tudi redno zahaja na seje Intergrupe za manjšine -neuradnega telesa Evropskega parlamenta, ki se enkrat mesečno sestane in razpravlja o raznih problemih v zvezi z manjšinami. Seje so neformalne in ob koncu, pod točko razno, lahko vsakdo kaj vpraša. In naš Ferdinand seveda ne zamudi priložnosti, da bi povedal, kako se godi Nemcem v Alzaciji, vedno istih stvari z vedno istimi besedami vedno istim ušesom. Društvo Elsass nima posebno dobrih odnosov z društvom Rene Schikele. To je sorazmero-ma mlajša organizacija, ki jo sestavljajo prav sbourgu. Rene Schikele deluje predvsem z organiziranjem tečajev nemškega jezika in s kulturno dejavnostjo: predavanja, razne prireditve, diskusijski večeri, kot pač toliko društev številnih manjšin po Evropi in izven nje. Pred nekaj leti - nekje ob koncu osemdesetih let - pa so imeli pri društvu Schikele preblisk. Pred deželnimi volitvami so obredli vse kandidate vseh strank in jim predložili v podpis blago izjavo z zahtevo, naj v svoj volilni program vključijo možnost uvedbe dvojezičnega šolstva v Alsaciji. Poleg francoščine naj bi v prvih razredih poučevali alzaško narečje, v kasnejših razredih pa knjiženvo nemščino. Na to splošno obvezo, ki je bila seveda okincana s parolami o potrebi po sodelovanju ob meji, o težnjah po evropski integraciji in z vsem potrebnim, da je zadeva dobila mednarodno razsežnost, so se kandidati odzvali po-voljno. Vsi, razen Le Peno-ve skrajne desnice, so to obvezo vključili v volilni program: saj, kdo bi bil društva Schikele potrkali na vrata. Bilo je nekaj brcanja, nekaj omahovanja in nerganja - tudi to sodi zraven - vendar so bili alzaški politiki mož beseda. Zaceli so z uvajanjem nemščine v osnovne šole: poCasi in previdno, pa vendar. Zadeva je stekla in Fred Urban, mlajši od Mo-schenlossa, bivši predsednik društva Schikele sedaj iz svojega urada v prvem nadstropju palače deželne vlade v središču Strasbourga, na pol poti med stolnico in palaCo Evropskega parlamenta, vodi urad za dvojezičnost. Da, deželni urad za dvojezičnost. Dežela plačuje tečaje nemščine v osnovnih šolah, in število šol, ki se odločajo za dvojezični pouk, je iz leta v leto večje. Vse pa izpade zelo nevsiljivo, izključno kot obogatitev. PoCasi se nemščina ponovno vključuje v sakodnevn življenje. Že nekaj let lahko v središču Strasbourga opaziš nekaj dvojezičnih napisov - vedno več jih je - na katerih so imena središčnih ulic poleg v francoščini tudi v nemškem narečju, tako, kot so jim rekli domačini. To predstavljajo bolj kot turistično atrakcijo, vendar napisi obstajajo, vsako leto jih je nekaj več in meščani postajajo počasi ponosni nanje: kot na del kulture, ki se vraCa v svoje naravno okolje. Društvo Rene Schikele še obstaja in še prireja predavanja. Še ga sestavljajo prostovoljci in nic svoje vsebine ni izgubilo. Urad za dvojezičnost pa je nekaj novega in društvu zagotavlja oporo, da vzporedno, vsak po svoji poti, delujeta v interesu in v korist manjšine, ki jo je zgodovina neštetokrat poteptala. Alzacija je na poti, da nekdanje sovraštvo in nestrpnost zamenja z novim pogledom na sožitje. Edini, ki s tem pogledom ne soglaša, je (poleg Le Pe-nove desnice) Ferdinand Moschenloss. Se na zadnji seji intergrupe - bila je 28. januarja v Bruslju - je zaprosil za besedo in se hudoval nad vsem. Še najbolj ga je motilo dejstvo, da se v prvih razredih osnovnih šol uvaja pouk nemškega narečja in ne književne nemščine. »Mi smo vendar Nemci,« je rohnel v veliki dvorani nove palače Leopold, bruseljskega sedeža Evropskega parlamenta, in evropski poslanci, ki slovijo po svoji oliki, ga niso prekinjali, ampak so mu pustili, da pove svoje stvari do konca. V dokaz, kako se je stanje nemške manjšine poslabšalo, je Moschenloss prinesel kup starih Časopisov. Drugega za drugim jih je dvigoval, da se je vse prašilo, jn dokazoval, koliko Časopisov so imeli Nemci v Alzaciji v petdesetih letih, pa jih sedaj nimajo več. Končal je, kot običajno, nekje med razburjenjem in solzami. Kot običajno mu ni odgovoril nihče, le predsednik, katalonski poslanec Vallve se mu je vljudno zahvalil za poseg. Po koncu seje smo se zadržali v prijetnem pogovoru. Govorili smo o poteku seje in o obveznostih, ki ji bodo sledile. Ko smo pogovor končali in se napotili k dvigalu, mi je dr. Joachim Fronia, visoki funkcionar urada evropske komisije, ki se ukvarja z manjšinami, mimogrede dejal: »A ni bil hecen tisti človek, ki bere štirideset let stare Časopise?« P.S. Fotografija, s katero je opremljen ta članek, ni tiskarski H|škrat. -1! ■i i mm V obrambo lastnega življenja, življenja plemena pripadnosti in v obrambo lastnega premoženja je človek že v davnih časih gradil utrdbe, ki so se v teku tisočletij vzporedno z tehničnim in znanstvenim napredkom izpopolnjevale in prilagajale zahtevam in potrebam gospodarjev in gospodov vseh časov. Gradovi, katerih prvinska sestavina je kamen na kamnu, v svoji mogočnosti kljubujejo zobu časa že dolga stoletja. Nekateri, le redki so zdržali do danes, o veličini drugih pa pričajo le tihi in z bršljanom zaraščeni zidovi, ruševine, med med katerimi prebivajo le strahotni glasovi vetra v zimskih noči in petje nočnih ptic. In zgodbe, legende, ki so se pisale v pozabljenih časih, ko so gospodarili kruti graščaki, vzodlž obzidij pa so lesketale sablje, švigale puščice in kri je močila vojščakov oklepe. Večkrat nas gradovi prevzamejo tudi zaradi mogočne arhitekturne lepote in kraja, kjer so jih -večkrat neznani-gospodje dali zgraditi. Po prvotni srednjeveški strogosti, ko so utrdbe služile le v obrambne namene, so gradovi postopoma zadobivali renesančno mehkejšo, elegant-nejšo podobo, ki jih je kmalu spremenila v luksuzne dvorce. Zaradi njihove prvenstvene vloge so bile utrdbe zgrajene na strateško pomembnih in krajinsko čudovitih področjih: ob vhodu v zalive in na pobočjih, kjer so lahko branili naselbe ali pa trgovske poti in politične meje. Vse to lahko velja tudi za Devinski grad, ki ponosno gospodari na ključni točki Tržaškega zaliva in ob izviru skrivnostne reke Timave. Vzpetina ob morju, na kateri danes stoji grad je bila pomembna že v dalnjih časih, po vsej verjetnosti je bila draga že Keltom, saj naj bi na tem prostoru keltski duhovniki (Drujdi) častili sončno in lunino božanstvo. V rimskih časih je bil to ključni člen obmorskega obrambnega sistema in prehodno območje prehoda in bojev raznih narodov, ki so preko naših krajev vdirali na Apeninski polotok. Arhitekturno strogo harmonijo poudarjajo posamezna poslopja, med katerimi se razlikuje in prevladuje mogočen dvatisočletni stolp, ki je bil v petnajstem stoletju zgrajen na temeljih rimskega stolpa iz dobe cesarja Dioklecjana. Prvi dokumenti, ki nedvoumno pričajo o obstanku grada več ali manj današnjega videza nosijo datum 22. oktobra 1363, medtem ko se bližnji t.i. “stari grad” omenja že leta 1139 - slednjega je v bistvu dokončno uničil turški napad leta 1476. V teku stoletij se je podoba Devinskega grada postopoma spreminjala. Novi gospodarji so sistematično Sirili in prirejali bivalne prostore svojim okusom. Izobraženi in bogati graščaki so prostore opremljali z najrazličnejšimi umetninami in dragim pohištvom, grajska knjižnica in arhiv pa sta v stoletjih pridobila vrsto dragocenih knjig in dokumentov. Na žalost se je del zbranih umetnin prvič porazgubil za časa napolenove osvajalne mrzlice. Močen udarec je povzročila tudi prva svetovna vojna, ko je topniško obstreljevanje porušilo velik del obzidja, nakar je marsikaj zmanjkalo tudi med drugo svetovno vojno, ko je grad zasedlo najprej Kesserlingovo nemško poveljstvo, nakar so se v grad naselili Novozelandci in končno še do leta 1954 zavezniška uprava Svobodne- ga tržaškega ozemlja. Zadnji udarec celovitosti grajskega premoženja pa je verjetno zadal sam zadnji graščak Karel Aleksander, ki je menda zaradi finančne stiske junuja meseca na dražbi razprodal dober del pohištva, pohištvenih predmetov, umetnin in knjig... Če se povrnemo k samemu videzu grada opazimo, da ga še danes na vaški strani brani mogočno obzidje, ki je bilo po vsej verjetnosti zgrajeno na prejšnjem rimskem obzidju. Glavni stolp, ki smo ga že omenili in je razdeljen na več nadstropij, je včasih služil kot zapor. Na notranji strani obzidja so stale nekoč hiše, saj je bilo ptrebivanje izven utrjenih zidov sila nevarno. Vse naokoli pa so stale konjišnice, shrambe, žitnice, kleti. Prvi vhod v utrdbo je nekoč branil premični most, samo grajsko poslopje pa je branilo še dodatno obzidje, medtem ko so bili pod osrednjim vhodom na grajsko dvorišče še do leta 1848 nameščeni zapori, saj je juri-s dikcij a devinskih gospodov segala do tja do Rijeke. Razgled iz grajskih oken na morje pa je preprosto čudovit, v naših krajih brez primerjave: pod okni sega prepadna skala naravnost na čeri in v morje, oko pa se lahko mirno razpase skozi cel Tržaški zaliv. Tudi grajski park se lahko ponosno kosa z najlepšimi dvorskimi vrti: v njem v vsakem letnem času, še posebno pa spomladi in poleti žari prava mavrica barv in odtenkov vseh vrst cvetlic, mogočnih krošenj večstoletnih dreves. Botaničn čudež pa do-plnjujejo skale in obzidja, nad njimi pa starodavni kipi vojščakov, plemičev in dam. Zgodovina grada pa se je v teku stoletij odvijala po vzoru graščakov, v katrerih se je ob italijanskem poreklu pretakala in mešala plemiška kri najuglednejših dinastij starega kontinenta, njihove sorodstvene vezi pa se prepletajo v bistviu z vsemi evropskimi kronanimi glavami. Lastniki... Devin je bil na začetku tisočletja dedina gospodov Devinskih ali plemiške družine Herren von Tybein verjetno karolinškega izvora, ki so tu gospodovali približno tri stoletja kot vazali oglejskih pa-triahov. Valvasor omenja Stefana leta 1250, Viljema leta 1270 in Hugona VI. leta 1385; le-ta je bil deželni glavar na Kranjskem, poročil je Ano VValsee in začel gardbe-na dela za novi devinski grad. S smrtjo Hugona (ki ni imel otrok) leta 1399 izumre rod Devinskih, tako da postanejo lastniki gradu Wal-seejevci, ki pa graščino leta 1472 prodajo Habsburžanom. V njihovem imenu upravljajo gospostvo glavarji, zadnji od katerih je Matija Hofer, ki umre leta 1587 brez moškega nasledstva. Tukaj nastopi prvič rodbina Thurn-Valsassina, saj grof Rajmund VI. poroči obe hčeri (drugo po smrti prve) glavarja Matije Hoherja in ustvari rod Thurn-Hofer-Valsassina. Rajmondova rodbina je v Devin prišla iz Milana in Bergama in se je lahko oponašala s slavno preteklostjo in uglednimi plemiškimi naslovi: bili so Konzuli oz. izvoljeni glavarji milanskega ljudstva, Očetje domovine, Cesarski vikarji Milana in Lombardije, Knezi in Vladarji mesta Milana. Za časa njihovega upravljanja so po divjanju Fridriha Rdečebradega ponovno zgradili Milan, uredili so kanale reke Ticino, prispevali pa so tudi k organizaciji mestnih zakonov in določil, ustanovili so prvi mestni kataster ter organizirali učinkovito poštno mrežo skozi celo Lombardijo. Rodbina se je udeležila prve križarske vojne za osvoboditev svetega mesta Jeruzalema. Če se povrnemo na Rajmunda VI. moramo poudariti, da je prav njegovo nasledstvo ustvarilo ničkoliko sorodstvenih vezi z najbolj uglednimi evropskimi plemiškimi in kraljevimi družinami. Leta 1660 so v devinskem gradu gostili cesarja Leopolda L, ki je družini dokončno potrdil dedno in polno lastniško pravico nad graščino. Rodbina Thurn-Hofer-Va-sassina se je odlikovala zaradi mecenstva, ustanovila je šole, samostane in razne ustanove, prizadevala si je za pomembne bonifikacije na Goriškem. Bili so dobri vojaški poveljniki v turških vojnah ter odlični diplomati in posredniki v številnih sporih med Habsburškim cesarstvom in Beneško republiko. Rodbina je leta s smrtjo grofa Janeza Krstnika leta 1865 izumrla. Ker ni imel moškega nasledstva je gospostvo podedovala njegova hči Terezija, ki se že leta 1849 poročila s princem Egonom Hohenlohe-VValdenburg-Schillingfrust. Grofica Tereza je bila inteligentna in izredno izobražena, tako da je spremenila grad v pravi umetnostni muzej. Sama je tudi rada sestavljala verze (spomnimo se Italijansko-slovenski slovar Gregorija Alasie da Sommaripe Na Devinskem gradu je leta 1607 nastala prva tiskana knjiga s slovenskimi besedili z naše zahodne etnične meje med Italijani in Slovani. Njen avtor, piemontski pisatelj in redovnik Gregorij Alasia da Sommaripa jo je posvetil monsinjorju Matiji, sinu devinskega gospoda Raimonda VI., kateri mu je tudi pomagal spoznati slovenski jezik. Knjiga je nastala v žepnem formatu (prib. 93X65 mm) z namenom, da bi bila v pomoč redovnikom in duhovščini, ki niso obvladali jezika svojih vernikov, služila pa naj bi tudi tujcu popotniku, da bi mu olajšala stike z avtohotnim prebivalstvom. Ta dragoceni in edistveni dokument nam tako podaja jezik slovenskega ljudstva na začetku 17. stoletja, saj poleg italijansko slovenskega slovarja prenaša druga krajša slovensko-italijanska in slovenska besedila, med njimi tudi molitve in pesmi v slovenskem jeziku. “Zelo redko delo” je po latinsko zapisal znameniti Jernej Kopitar na sprednji beli strani v knjižici, ki jo je kupil na dunajski dražbi. Priskrbel jo je mecenu Žigi Zoisu, po baronovi smrti pa je prešla v last tedanje ljubljanske licejske knjižnice in danes je v Narodni in univerzitetni knjižnici. !talim* Scktauo bučo iania, iucgna, fpiiu. • budclle chiereucA-troba bmtto gherd bugm Jaza buono dober bugiardo iazgnic brina slana burlarc fdiialit burla fciala buttarc v redi budro maslo, € Cacarc Trat cacatoio laiben caccia loti c .ico.2 tore loucz cadaucro merron, truplo. caduco padedii ca!a- Knjižica v NUK-u velja za edini znani ohranjeni izvod na svetu, leta 1979 pa je pri Mladinski knjigi v Ljubljanji izšel ponatis v zbirki Monumenta litterarum slovenicarum. Alasiev slovar je torej prva na Primorskem tiskana slovenska knjiga in obenem edini slovenski tisk znanega videmskega tiskarja G.B.Natolinija. —T-- nekoč in danes lahko verzov o Danteju in legendi Bele dame), v gradu pa je gostila tudi priznane umetnike in ugledne goste, med katerimi gre poudariti vojvodinjo Du Berry, Johana Straussa, Franza Linszta. Njuna hci Marija poroči daljnega bratranca, kneza Aleksandra von Thurn und Taxis, naslednika dinastije, ki je v začetku 16. stoletja razvila uspešno poštno mrežo na celotnem Svetorimskem cesarstvu. Mreža se je razvila tudi na Francijo, Španijo in Belgijo ter štela 20 tisoč poštnih kurirjev . Poštni monopol, ki jim ga je priznal cesr Karel V. je rodbini dejansko zagotovil veliko ekonomsko in soci-lano moč. Grofica Marija je od mame Terezije podedovala ljubezen do kulture in umetnosti: posvečala se je slikarstvu in kiparstvu, poleg tega pa se je odlično izražala v kar petih evropskih jezikih. V gradu so se naprej vrstili številni ugledni gostje: grofa Chambord in habsburška cesarica Elizabeta ( znana kot Sissi), nadvojvoda Maksimiljan z ženo, Rudolf Kas-sner, Gabriele D’Annunzio in Eleonora Duše, Poul Valery, Mark Tvvain, Hugo von Hoh- obali poimenovana tudi njemu posebno priljubljena skala. Grad je bil med I. svetovno vojno hudo poškodovan, vendar ga je knez Aleksander Karel von Thurn und Taxis (1881-1937) temeljito obnovil. Po prvi svetovni vojni je knez spremenil ime rodbine v prvotno italijansko obliko (“germanizacija” imena je bila v 16. stoletju funkcionalna dosegu poštnega monopola v Habsburškem cesarstvu...). S savojskim kraljevim odlokom se je rodbina leta 1934 preimenovala v Torre e Tasso, Aleksandru pa je bil priznan dedni naslov kneza Svetorim-skega cesarstva in vojvode Devinskega grada. Nadaljeval je mecensko tradicijo družine, bil je izobraženi raziskovalec, znastvenik, entomolog (žužkoslovec). Kot tak je v Devinskem gradu ustanovil žužkoslovni muzej “Pietro Rossi”, ki se je lahko oponašal z najbogatejšo zbirko hroščev Sredozemlja. Poročil je francosko knežinjo Marijo Susanno (leta 1937 se razveže in vdrugič poroči američanko Ello Hiram VValker...) in leta 1907 se je rodil prvorojenček Rajmund. Maja 1713 je 7000 kmetov napadlo devinski grad Leta 1713, ko je nasledstvo v habsburškem cesarstvu prešlo Mariji Tereziji, je bilo ozračje posebno na Tolminskem in Goriškem izredno naelektreno. Nezadovoljstvo med kmeti se je iz dneva v dan stopnjevalo zaradi previsokih davkov in drugih dolžnosti, ki so dodatno hromila kmečke dohodke. Na Tolminskem je izbruhnil punt, ki je kmalu zajel celo Posočje, dober del spodnjega Krasa in devinsko gospostvo. Povod za upor je bil novi posredni davek na meso, predvsem pa način iztirjevanja po zakupniku. Tudi v Devinu je tako v začetku meseca maja 1713 prišlo do pravega naskoka na grad. Zbralo se je okrog 7000 kmetov iz vseh okoliških vasi, pa tudi iz Škrbine, Svetega, Ivanjega grada, Komna, Volčjega grada, Malega dola, Gabrovice, Kobjeglave in Pliskovice, ki so obkolili grad in zahtevali izročitev izvirnika urbarja (seznam domenjenih davkov) zemljiškega gospostva. Grajski poveljnik (grofa Alojza Thurna namreč ni bilo v gradu) pa je dal ukaz, da se je s topovi streljalo na oblegovalce. Nekaj jih je pobil, ostali pa so se razšli. Leta 1974 je dala Kmečka zveza v Trstu postaviti na devinskem trgu pred gradom spomenik na ta dogodek. osebje je bilo pretežno nemško govoreče, saj je bil npr. domobranski stotnik Horn le disciplinski častnik in nekakšen zvezni oficir. Večina domačinov sploh ni vedela, da je bila v gradu tudi domobranska šola. V Devinskem gradu je bil 20. junija 1945 podpisan spo- razum med Jugoslovani in Angloameričani o poteku Morganove demarkacijske črte. Ves čas ZVU so v gradu prebivali visoki angleški častniki, tako da se je devinski princ vrnil v svoj grad šele leta 1954, ko je slednjega zapustila zavezniška vojaška uprava STO-ja. Princ Rajmund je poročil Evgenijo, ki je nosila naslov princesinje Grčije in Danske. Tudi Rajmund je nadaljeval družinsko tradicijo: mecen, kulturen človek, glasnik strpnosti in sožitja je med prvimi podpiral zamisel o združeni Evropi. Z Rajmundom je postal Devinski grad tudi v povojnih desetletjih zanimivo stičišče kulturnikov, umetnikov in znanstvenikov. S svojim vplivom (in tudi denarom...) je podprl ustanovitev Mednarodnega centra za teoretsko fiziko UNESCO (ki ima še danes svoj uradni sedež v grajskem poslopju), kakor si je prizadeval tudi za ustanovitev Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu. Knez Rajmund je ustanovitelj Zavoda za preučevanje prevozov v evropskem gospodarskem integracijskem sistemu, mednarodne organizacije IFSIE (International Federation of Institutes for Advanced Stu-dies), ki združuje preko pet-tisočih unevrzitetnih profesorjev, in še mnogo drugih organizacij. Devinski grad je bil, do Rajmundove smrti leta 1986, prizorišče konferenc, razstav, posvetov, simpozijev s prisotnostjo nobe-lovih nagrajencev, umetnikov, politikov, znanstvenikov. Danes je usoda graščine negotova kot še nikoli prej! V grajskem poslopju se že tisoč let prepleta in kroji zgodovina naših krajev in tudi širše Evrope. Plemiška kri se je predvsem v tem stoletju izkazala za niCmanj rdečo od tiste, ki so jo prelivali podložniki v vojnah na strani graščaka ali v kmečkem uporu pred nekaj sto leti. Slovenci kot taki, domačini devinskega gospostva smo navadno sledili dogajanjem v gradu tiho in nemo, preprosto iz zunanje strani obzidja... ali pa iz morja, kjer so naši dedje na čupah lovili tune in sardele. Devinske graščake pa je večkrat označevala nadpovprečna izobrazba in pa morda občutljivost za znanost in umetnost. Njihova rodbina je v 16. stoletju povezovala različne evropske države s preprostim sredstvom, kot je bila pošta. Današnji graščak morda res ne bo sledil tradiciji svojih prednikov, saj bo po vsej verjetnosti grad že kratkem prodal... Upati je le, da bodo imele javne inštitucije dovolj posluha in razumevanja za zgodovinski in kulturni pomen takega objekta, ki ponosno, iz vrha strme skale gleda z enim očesom na morske daljave, z drugim pa na evropski kontinent. Skoraj da bi bil svetilnik, ki hoče s kulturo voditi narode in ljudstva k spoznavanju, povezovanju in sožitju. Igor Gabrovec Na slikah: Zgoraj v okvirju spomenik kmečkim uporom, levo Devin z gradom v ospredju, spodaj Devin v 17. stoletju. Na prejšnji strani zgoraj devinski grad, v okvirju repru-dukcija strani iz Alasievega slovarja in spodaj znamke družine Thurn und Taxis s konca 19. stoletja. mannsthal ter številni drugi. Nadvojvoda Franc Ferdinand se je leta 1914 ustavil v Devinu preden je odšel v Sarajevo, kjer je podlegel atentatu, ki je bil obenem povod za I.svetovno vojno. Slavni gost Devinskega gradu je bil tudi nemški pesnik Rainer Maria Rilke (menda je bil posebno priljubljeni prijatelj grofice Marije), ki je prav v Devinu sestavil prve verze Devinski elegij. Delo je bilo zaključeno leta 1923 - posvečeno grofici Mariji predstavljajo Elegije vrh Rilkejeve ustvarjalnosti in same evropske lirike na začetku stoletja. Tu pa ne gre pozabiti, da legenda govori o prisotnosti v Devinu celo Danteja Alighie-rija, po katerem je na devinski Grad med II. svetovno vojno in po njej Takoj po kapitulaciji Italije so grad okupirale nemške čete: najprej mornarica, naposled pa tudi nemško topništvo, ki je takoj začelo pripravljati zaklonišča in jarke za visokokalibrsko topništvo in protiletalske topiče. V njem so Nemci organizirali različne tečaje za častnike in podčastnike domačih domobranskih enot, med njimi tudi za SNVZ (Slovenski narodni varnostni odbor). Prirejen je bil tečaj za častnike SNVZ, ki ga je obiskovalo 41 kandidatov. Sledil je še vsaj en častniški tečaj, do avgusta 1944 pa sta bila prirejena še dva podčastniška po 40 gojencev. Izobraževalno V svoji najnovejši knjigi »Narod in drugi« se Ace Mermolja neposredno sooCa s tematiko, ki ji je sicer že posvetil svoja razmišljanja v predhodnih esejih in publicističnih prispevkih za Primorski dnevnik. Seveda tudi to delo ni moglo nuditi izčrpnega in celovitega prikaza tako antičnega, kompleksnega, a vendar vedno aktualnega vprašanja narodne istovetnosti, ki je hkrati tudi vprašanje kulturnega, družbenega in prostorskega konteksta, v katerem se narod in nacionalna ideja, ki ga vzdržuje, poraja, razvija in zakorenini, ter vprašanje odnosa s sorodnimi nacionalnimi okolji, se pravi z »drugimi«. Čeprav je ista tematika v zadnjih desetletjih zaposlila vrsto bolj akademsko ali poljudno orientiranih avtorjev, zlasti še v anglosaškem svetu, pa je treba priznati, da se to vrenje idej in misli v zvezi z narodnim vprašanjem ni kdove kako oprijelo slovenskega prostora, v katerem je zaznati še vedno prevlado izključno kulturne interpretacije tega vprašanja. Temu okviru se ni povsem izneveril niti Merr molja, kateremu je sicer v zanimivem in tekočem tekstu uspelo na izviren način stkati različna teoretična izhodišča s slovensko zgodovinsko, kulturno in pohtično izkušnjo narodnega prebujanja in nacionalne emancipacije ter naposled načeti še vprašanja konkretnih mednacionalnih oziroma medetničnih odnosov v okolju, ki je tako njemu kakor večini bralcev, ki jim je delo namenjeno, najbližji, to je v slovensko-italijanskem »kontaktnem« prostoru. Ta poudarek je tudi povsem nameren, saj želi Mermolja prav na primeru tega prostora nakazati novo smer v poudarjanju večkulturnih in multietničnih načrtov, ki naj premostijo stare oblike medetnične konfrontacije. Izhajajoč iz zgoraj opisanega nastavka, se zdi, da bi lahko Mermoljevo knjigo razdelili v dva različna in na prvi pogled rahlo nasprotujoča si dela, ki nakazujeta obenem dve različni možni gledišči na obravnavana vprašanja: v prvem oziroma iz prvega spoznavamo, na podlagi teoretičnih izhodišč različnih tujih in deloma domačih avtorjev, faze in probleme oblikovanja naroda kot družbenega in kulturnega fenomena, se pravi narodotvorni postopek in njegov »mehanizem«, ki je v nekem smislu povsem logično vprt vase in vase zaprt v gradnji in utrjevanju lastnim potrebam prilagojenega družbenega prostora; v drugem oziroma iz drugega pa na konkretnem primeru našega bližnjega okolja opazujemo, kako se že formirana narodna telesa medseboj soočajo, deloma s komunikacijo, največkrat pa s konfrontacijo, in oblikujejo tako lastna razmerja do svojih tako sorodnih, a hkrati nujno tudi tako drugačnih sosedov. Če bi za narod uporabili v prejšnjem (devetnajstem) stoletju zelo priljubljene biologo-stične in antropomorfne primerjave, bi lahko za ta prehod od zazrtosti vase do soočanja z >drugimi« ugotovili, da je narod kot živo telo, ki zato preživlja različne razvojne faze: rodi se, shodi, v otroškem vrtcu se z drugimi otroci malo zlasa, nato pa dozoreva in se uči civilnega in dostojnega vedenja, dokler Nedelja, 22. februarja 1998 NEDELJSKE TEME Ace Mermolja: Narod in drugi kor razvit osebek ne vstopi v skupni družbeni »polis«. Zal so to le simpatične primerjave; v resnici je bistvo problema nekje drugje. Prvo vprašanje, ki si ga smemo in moramo zastaviti v tej smeri je, ali je narod res neobhodno potreben, nekakšna neizbežna razvojna stopnja v evoluciji človekove družbeno-kultume organiziranosti, kakor so to trdih romantiki in pozitivisti. Ob pogledu na kulturno in politično karto evropskega kontinenta bi lahko na to vprašanje odgovorih pritrdilno, saj je v Evropi na skupno 43 držav kar 31 nacij, to je držav, ki so izraz enega dominantnega naroda, medtem ko je v svetu ocenjeno povprečje 1:10 (na deset držav ena nacija), se pravi, da so na spolšno za Evropo tako značilne nacije drugod precej bolj redke. Ta ugotovitev nam takoj odpre dve smeri razmišljanja: po eni strani je jasno, da je nacionalizem, kakršnega poznamo, pretežno, če že ne izključno, evropski fenomen, po drugi strani pa spoznamo tudi, da je nacionalizem kot kulturno narodno gibanje usmerjen k oblikovanju narodu primernega družbenega in političnega okolja, ki je nacionalne države ali nacije. Povezanost med obema elementoma, narodom in državo, je zato v Evropi tako tesna, da se v večini jezikov za oba uporablja isti termin. A kaj je v Evropi sprožilo ta zanimiv in za razvoj celotnega svetovnega dogajanja tako odločilen pojav? V 16. stoletju je bilo namreč na tem kontinentu okrog 1500 samostojnih teritorialnih enot in kasnejši razvoj bi lahko vodil v različne rešitve: v še večjo fevdalno drobitev obstoječih teritorialnih enot (primer San Marina), v prevlado zvez lokalnih enot (primer Švice), v oblikovanje enotne krščanske teokratske federacije (nekakšna vseobsežna papeška država), v nastanek velikega kontinentalnega imperija (poskus, ki sta ga opravila Napoleon in Hitler) ali v državno ureditev po principu »srednje velikih« in na nacionalni osnovi grajenih teritorialnih enot. Ta rešitev je bila pravzaprav dokaj banalna in nanjo so v največji meri vplivali prav tako«banal-nbmotivi: denar. Očitno je med zgoraj navedenimi opcijami prevladala tista, ki je bila izraz oziroma se je najbolje skladala s tedaj uveljavljajočo se novo družbe-no-ekonomsko paradigmo«mo-dernega»merkantilnega in industrijskega kapitalizma. Ta za svoj razvoj potrebuje enotno, standardizirano ozemlje in dovolj homogeno ter na lokalne skupnosti nevezano, torej mobilno prebivalstvo. Standardizacija in homogenizacija pa je mogoča le v državah, ki imajo zadostno oblast in kontrolo nad teritorijem, zaradi česar so modeme teritorialne države veliko bolj zainteresirane za pohtično obvladovanje danega ali zamišljenega »nacionalnega« prostora kot njihove predhodnice. Se zlasti v obdobju romantike ter klasičnega nacionalizma (zlasti od 1850 do 1950) je zato veliko govora o tako imenova-nih«naravnih»mejah narodov in držav ne glede na dejansko etnično distribucijo: na«mej-nih»predelih so se tako srečevale zahteve dveh nasprotujočih si nacionalizmov in običajno večji(a) ali močnejši(a) narod (država) pri tem potegnil(a) »daljši« konec. Ko je bil evropski prostor že dovolj zasičen oziroma razparceliran, kljub obnavljanju občasnih konfrontacij in konfliktov, so svoj model družbene in politične ureditve evropske države »izvozile« v svet, in tako je na osnovi kolonializma in imperializma bila zgrajena sedanja enotna podoba svetovne«ekumene», ki prevzema skupne evro-ameriške civilizacijske norme, v ekonomskem in družbenem pogledu pa zlasti tiste norme, ki so nastale v severo-zahodni Evropi v začetku 16. stoletja. Ravno raz-lično obdobje nastajanja nacionalizma kot akterja ekonomske, družbene in politične«modemi-zacije», oziroma njeno širjenje od evropskega priatlantskega prostora navzven ah navznoter, je sprožilo različno orientirana nacionalna gibanja: na državni upravi temelječ proto-naciona-hzem v zahodni Evropi, kjer so moderne nacionalne države pravzaprav nastale pred samimi narodi, in je bilo zato potrebno nacionalno telo prilagoditi že danemu državnemu obsegu; na ekonomskem povezovanju osnovan združevalni nacionalizem v srednje-zahodni Evropi, kjer so se mestne in regionalne enote povezale v enotno funkcionalno državo ter na kulturni bazi temelječ ločitveni naciona-hzem v srednje-vzhodni ter deloma severni Evropi, kjer so prevladovati večnacionalni imperiji in države. V tem okviru nastopajo sedaj v Mermoljevi knjigi velikokrat navedeni Smithovi in Gell-nerjevi orisi razhčnih«mehaniz-mov»in načinov, kako so narodove ehte udejanjale svoje«mo-demizacijske»cilje. Gre za kombinacijo različnih pristopov: z instrumentalizacijo zgodovine in ustvarjanje občutja, da je narodova eksistenca«večna»in trajna, a tudi s funkcionalnim povezovanjem izvorno razno-rodnega«ljudstva»na osnovi skupnega jezika in kulture ter enotno osnovanega upravnega aparata. Za vzgojo in »prevzgojo« so ključno vlogo odigrale šole, zato ni slučaj, da so modeme države ob odpravi carinskih pregrad na ekonomskem področju, urejanju notranjih prometnic na komunikacijskem in proletarizaciji ter urbanizaciji na družbenem, posvečale na kulturnem področju posebno pozornost ravno izobraževanju. Nacionahstična logika je v bistvu slonela in še vedno sloni na trditvah, ki bi jih lahko sinteti-zirali takole: svet sestavlja mozaik narodov in zato sta svetovni red in mednarodno sožitje odvisna od stopnje razreševanja nacionalnih ambicij posameznih narodov; narodi so temeljne družbene enote in črpajo svojo kulturno identiteto pri lastnem historičnem izročilu, zato vsak narod potrebuje lastno državo, da lahko izraža svojo kulturno specifiko; vsakdo mora pripadati nekemu narodu in mu izkazovati svojo lojalnost, ker lahko posameznik samo preko narodov in izražanja nacionalne identitete doseže svobodo. V procesu preoblikovanja določene etnične skupnosti v narod zato ne sme ah ne bi smelo biti ostankov: ker je država izraz nekega naroda, mora tudi vsaki državi odgovarjati eno samo«iz- voljeno»ljudstvo. To »izvoljeno« ljudstvo je običajno tista etnična ah jezikovna skupina, ki se je najprej oprijela modernizacije in je bila družbeno, ekonomsko in pohtično dejavnejša. Ta del populacije prevzame vodstvo v nacionalnem in državotvornem procesu in izvede za notranje funkcioniranje nacionalnega in državnega prostora potrebno standardizacijo; pri jezikovnem poenotenju je bil tako mnogokrat uporabljen jezikovni kodeks dominantne skupnosti, nekajkrat pa tudi jezikovni kodeks druge, nedomi-nantne ali minorne kulturne skupnosti. Tako je bil v Franciji, Španiji in Veliki Britaniji izbran jezikovni kodeks dominantne skupnosti, v Nemčiji Oberdeutsch varianta, medtem ko je Niederdeutsch postal vodilni jezikovni kodeks na Nizozemskem, v Italiji je jezikovna standardizacija potekala na osnovi florentinskega govora, v Sloveniji pa na osnovi dolenjskega. Kdor se ni želel podrediti temu standardizacij skemu procesu, je moral na nek način v ilegalo: zaradi tega je do pred nekaj leti bilo skorajda samoumevno, da se v Franciji pač govori le francosko (langue d’oil), v Veliki Britaniji angleško, v Španiji špansko (kastiljsko) in v Italiji italijansko (čeprav je tu radikalizirane regionalne govore pričela odpravljati bolj televizija kakor pa šola). Od srede šestdesetih let dalje pa so se stvari pričele spreminjati: pojavila so se močna regionalna gibanja in pričel se je tako imenovani neonaciona-lizem, ki pa za razliko od klasičnega nacionalizma ni bil več usmerjen k odcepitvi oziroma oblikovanju lastne države, temveč je težil predvsem k vrednotenju regionalne jezikovne in kulturne, a tudi družbene in gospodarske specifike dotedanjih perifernih skupnosti. Kako je bilo to možno? Preprosto zato, ker so se z nastopom tako imenovane postindustrije ali terciarne družbe elementi družbenega in ekonomskega razvoja pričeti širiti iz pohtičnih in produktivnih centrov proti periferijam: prebivalci periferij so postati bolj izobraženi, razpolagah so z večjim gospodarskim potencialom in družbeno močjo in se pričeti zavedati, da je največji adut njihovega družbenega uveljavljanja ravno kultura ah jezikovna specifika. Tem gibanjem in tem razvojnim procesom so se pričele postopoma prilagajati tudi centralne oblasti in tradicionalno močno centra-lizirane države, kakršne so Velika Britanija, Španija, Belgija in deloma Francija so pridobivale vedno bolj regionalistično podobo; na »sceni« so se sedaj pojavih novi akterji: Skoti, Va-ležani, Katalonci, Baski, Flamci in Okcitanci. Nenadoma smo se zavedli, da je evropski prostor veliko, bolj pisan in razčlenjen in da je tu poleg 31 »državotvornih« narodov kar 29 ah skoraj še enkrat toliko različnih »narodov brez države« ali jezikovnih regionalnih skupnosti, od maloštevilnih Aragoncev, Ladincev, Laponcev in Mankšev do milijonskih Baškir-cev, Cuvašev, Galegov, Kataloncev, Okcitancev, Sardincev, Škotov in Tatarov. Tem regionalnim jezikovnim skupnostim je treba nato prišteti še približno 25 različnih nacionalnih manjšin, od katerih je vsaka prisotna v povprečju v dveh do treh različnih državah in štejejo skupaj, če upoštevamo tudi ruske manjšine, nad 35 milijonov oseb. Skratka, če bi se vse te manjšinske skupnosti in njihova naselitvena območja združiti, bi lahko oblikovati državo, ki bi bila po številu prebivalcev in obsegu primerljiva s Francijo. Čeprav še vedno ne v optimalni ah zadostni meri, je torej vprašanje »drugih« v zadnjih letih vendarle pričelo vzbujati določeno pozornost v evropskem kontinentu, prav tistem, kjer je doma klasični nacionalizem, ki je po svoji podobi in po svojih potrebah preoblikoval pohtično karto sveta in kjer sta biti sproženi zadnji dve svetovni vojni. Približno pol stoletja potem, ko so vlogo svetovnega centra od Evrope prevzele Združene države Amerike, se ta kontinent pripravlja, da ponovno vstopi kot protagonist v svetovno dogajanje. Toda tokratna integracija na celinski ravni, ki jo ponovno zahteva prav »banalen« družbeno-ekonomski razlog svetovne gospodarske globalizacije, ne poteka več po istih vzorcih, kakršne so rabile države za notranjo standardizacijo: veliki izziv današnje evropske stvarnosti je ravno v poskusu, da bi družbeno, ekonomsko in pohtično integracijo izvedla v pogojih kulturne različnosti in s tem ponudila svetovni javnosti po približno treh stoletjih tudi nov civilizacijski model, ki bi tržno ah družbenoekonomsko globalizacijo ne enačil nujno tudi z njeno druž-beno-kultumo varianto v obliki amerikanizacije in njenega talilnega lonca. Ta nov izziv in ta nov evropski civilizacijski model bo našel svojo prvo preizkušnjo in možnost operacionalizacije prav v lastnih tako številnih »kontaktnih« prostorih. Tu ne gre toliko za vprašanje meddržavnega stika in urejanja funkcionalnih družbenih, ekonomskih in administrativnih ovir pri prekomejnem pretoku, kolikor za vprašanje stika med različnimi narodi in etničnimi ter jezikovnimi skupinami in ustvarjanja vsebinskih načel koeksistence v zavarovanju kulturne specifike. Odpravljanje teh poslednjih »meja« bo zahtevalo bistveno revidiranje tradicionalnih, na izključevanju »drugih« in »različnih« utemeljenih etnocentričnih predstav in družbenih vedenj, ki jih je klasični nacionalizem tako dobro poosebljal. Odkrivati in spoznati bo potrebno, da ob narodni ali nacionalni identiteti sočasno obstajajo še razhčne etnične, regionalne in jezikovne identitete in da meja med temi ni linearna in jasno razpoznavna, temveč oblikuje izrazito kompleksen in »fraktalen« družbeno-kultumi prostor, znotraj katerega prihaja do nenehnih izmenjav in prestopov. Toda kljub temu stalnemu »vrenju« na njihovih robovih oziroma v območju medkulturnega stika, ostajajo kulturni prostori ah kulturne pokrajine presenetljivo stabilni in ponujajo neko »longue-duree«, kateremu se bolj ah manj zavedno ter bolj ah manj uspešno prilagajajo tudi sprotni družbeni prostori. Tudi Slovenci v Italiji se nahajajo na robu dveh družbenih prostorov ter na območju medkulturnega stika. Iz številnih raziskav, h katerim je bistveno prispeval tudi Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu in ki jih tu ne kaže obnavljati, smo lahko spoznali, da je ta manjšina kompleksno družbe-no-kulturno telo, ki ga sestavljajo različne enote z različnimi sočasnimi oblikami ki gradacijami identitete, ki jih ni mogoče prikazati ali ustrezno izraziti s čmo-belim »aut-aut« modelom. Po istem vzorcu je strukturirana tudi večina oziroma tisti del prebivalstva etnično mešanega oziroma kontaktnega območja, ki se opredeljuje za italijansko, romansko ali neslovensko stran. Gre za zobčasto interakcijo, znotraj katere v razmerah sodobne urbane družbe ni ene prave etnične ali jezikovne meje, kakršno so v preteklosti in v razmerah agrarne družbe še zaznali in opisati nekateri avtorji. Opredeljevanje, kadar mora do njega priti, je seveda odvisno od različnih subjektivnih in objektivnih okoliščin, ki jih večinoma ustvarja večinsko družbeno okolje, toda to še ne pomeni, da ostaja opredeljevanje totalno in brez ostanka. Slovenska manjšina v Italiji, tako kot druge manjšinske skupnosti v Evropi, se mora zato spoprijeti s problemom dvojnega okolja, v katerega mora usmeriti svoje delovanje: ožje okolje že opredeljenih in »zvestih« članov manjšinske skupnosti ter veliko obsežnejše okolje potencialnih elanov ah potencialnih interesentov manjšinske oziroma slovenske kulture in jezika. Tako kot se bo moralo večinsko družbeno okolje privaditi k temu, da ob sebi ne le tolerira »drugačne«, ampak da z njimi oblikuje aktivno, dvosmerno in enakopravno komunikacijo, tako se bo moralo manjšinsko družbeno okolje tudi privaditi k temu, da bo kulturne storitve, ki jih bo znalo uresničiti, sposobno ponuditi ne le lastnemu kulturnemu okolju, ampak tudi »drugim« in »ostalim«. To je v bistvu perspektiva »evropeizacije« odnosov med večino in manjšino, kjer moramo vedeti, da bo v primeru nacionalnih manjšin, kakršna je tudi naša, njihova »manjšinskost« in emarginira-nost po odpravi državnih meja veliko manjša kot je danes, različna pa bo tudi njihova vloga v povezovanju ne več sistemsko, ampak zgolj kulturno različnih družbenih prostorov. Ne vem, če lahko temu rečemo večkulturnost ali zgolj odprto komunikacijsko morje. Dejstvo je, da se bomo zelo hitro znašli sredi tega dogajanja in ne bo več toliko od mednarodne in drugačne politike, kolikor od nas samih in kvalitete naših programov odvisno, kako se bomo znašli. Zakoni in paragrafi so seveda koristni in potrebni, sami od sebe pa ne morejo nuditi kaj dosti več od tega, kar dejansko so: instrument podpore neki aktivnosti. Ce aktivnosti ni, ostaja samo pasivno sprejemanje in spremljanje dogajanja. Manjšina bo seveda tudi v tem primeru ostala most med dvema družbenima in kulturnima prostoroma, toda most preko katerega se bodo sprehajali »drugi«. Tudi na to nevarnost nas opozarja Mer-moljeva knjiga. Milan Bufon PO ŠESTNAJSTIH DNEH / SLOVESEN ZAKLJUČEK Danes bo padel zastor nad igrami v Nagonu Organizatorji zadovoljni - Vreme krojilo spored - Se 2 odločitvi NAGANO 19 9 8 OLIMPIJSKA PRILOGA PRIMORSHiEGR DNMIIHR - NAGANO - Zimske olimpijske igre v Naganu se bodo danes končale s slovesno zaključno prireditvijo. 2e ponoči in zgodaj zjutraj sta bili na sporedu še zadnji dve tekmovalni preizkušnji, in sicer tek na 50 kilometrov in hokejski finale med Češko in Rusijo. Glede organizacijskega uspeha iger najbrž ne more biti dvoma. Japonci so se izjemno potrudili, v igre pa so tudi vložili velikanska sredstva. Zato po tej strani gotovo ne bo pripomb in predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch bo lahko spet izrekel kup pohval na raCun prirediteljev. Organizatorji so zadovoljni z obiskom gledalcev, saj si je dogodke na ZOI v prvih štirinajstih dneh ogledalo 1.143.533 gledalcev, pred igrami pa so računali, da naj bi bilo v Šestnajstih dneh na olimpijskih prizoriščih 1, 2 milijona gledalcev. Ta cilj bo torej skoraj v celoti izpolnjen. Ge bodo igre v Naganu pro- 0 KOLAJNE I (po 66 končnih odločitvah) Država Z s B Sk. Nemčija 12 9 8 29 Norveška 9 10 5 24 Rusija 9 5 3 17 Kanada 6 5 4 15 ZDA 6 3 4 13 Nizozemska 5 4 2 11 Japonska 5 1 4 10 ■ Avstrija 3 5 8 16 Južna Koreja 3 1 2 6 Italija 2 6 2 10 Finska 2 4 5 11 Švica 2 2 3 7 Francija 2 1 5 8 Bolgarija 1 0 0 1 Kitajska 0 6 2 8 Švedska 0 1 1 2 Češka 0 1 1 2 Danska 0 1 0 1 Ukrajina 0 1 0 1 Belorusija 0 0 2 2 Kazahstan 0 0 2 2 Belgija 0 0 1 1 Avstralija 0 0 1 1 Velika Britanija 0 0 1 1 I Z-zlato S-srebro B-bron I glašene za ene najuspešnejših doslej, kot meni direktor olimpijskega organizacijskega komiteja v Naganu, še ni gotovo. Prav gotovo pa bodo šle v zgodovino zaradi izredno slabega vremena, ki je stalno ogrožalo izvedbo programa. Vrsta tekem je bila preloženih, veliko pa jih je bilo izvedenih v nemogočih razmerah. Toda slabo vreme ni za nikogar predstavljalo velikega presenečenja. 2e pred igrami se je namreč vedelo, da je to področje znano po skrajno nestabilnem vremenu. Zato bodo morali v bodoCe tisti, ki odločajo o prirediteljih zimskih olimpijskih iger ob drugih kriterijih upoštevati tudi dolgoletne podatke o vremenskih razmerah krajev, ki se potegujejo za organizacijo. Sicer pa je bilo vCeraj v Naganu na sporedu šest končnih odločitev. Alpski smučarji so odpeljali slalom, biatlonci so tekmovali v štafeti na 4 x 7, 5 kilometra, boj za medalje pa so končale tudi posadke v bobu štirisedu. V hitrostnem drsanju na kratkih progah so ženske nastopile na 1000-metrski progi, moški pa na 500-metrski in v štafeti na 5000 metrov. Za bronasto olimpijsko medaljo v hokeju na ledu sta se pomerili reprezentanci Finske in Kanade, medtem ko bo olimpijski zmagovalec znan po današnji tekmi med Češko in Rusijo. Na ZOI so doslej podelili 66 kompletov medalj. NajveC (29) so jih osvojili nemški športniki, ki imajo tudi največ zlatih odličij - dvanajst, ob devetih srebrnih in osmih bronastih. Norvežani imajo devet zlatih, deset srebnih in pet bronastih, Rusi pa prav tako devet zlatih ter še pet srebrnih in tri bronaste. S po najmanj eno zlato medaljo se ponašajo še Kanada, ZDA, Nizozemska, Japonska, Avstrija, Južna Koreja, Italija, Finska, Švica, Francija in Bolgarija, med dobitnice medalj pa se je doslej vpisalo 24 držav, med katerimi pa na žalost ni Slovenije. Vrstni red najuspešnejših reprezentanc se zadnji dan ne more veC bistveno spremeniti. Lahko pride le do zamenjave na drugem mestu, Ce seveda Rusija osvoji zlato v hokeju na ledu, Norvežani pa ostanejo brez zmage na 50 kilometrov. Toda to so zgolj papirnati obračuni uspešnosti, kjer je edini kriterij število medalj. Za poglobljeno razpravo o konkretnih uspehih ali neuspehih pa bo tako ali tako v vseh taborih dovolj Časa po igrah. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE / OBRAČUN SLOVENIJE Rezultati pod pričakovanji NAGANO- Na zimskih olimpijskih igrah v Naganu je nastopilo 34 slovenskih športnic in športnikov, ki so med drugim dosegli tri peta mesta, kar so bile tudi najboljše slovenske uvrstitve. »Slovenski športniki so dokazali, da so blizu svetovnega vrha, vendar v Naganu niso dosegli pričakovanih rezultatov,« je po zadnjem slovenskem nastopu na Japonskem ugotovil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Janez Kocijančič. Na peto mesto se se uvrstili biatlonka Andreja Grašič, skakalec Primož Peterka in alpski smuCar Jure Košir. Skupaj je bilo na teh ZOI osem slovenskih uvrstitev med prvo deseterico, še nadaljnih 15 med prvo dvajseterico, pod 30. mestom pa je bilo 16 slovenskih dosežkov. »Z rezultati na teh ZOI v OKS nismo zadovoljni. Dosegli smo manj kot pred štirimi leti v Lillehammerju, kjer so trije športniki osvojili bron, vendar pa veC kot na prvih zimskih igrah s samostojno udeležbo pred šestimi leti v Albertvillu. Trojica, ki je bila v Naganu peta, pa je bila na pragu medalj. Tokrat tudi športna sreča, ki je nujna spremljevalka vrhunskih rezultatov, ni bila na naši strani,« je ocenil KocijanCiC. Dejal je, da so imeli slovenski športniki dobre pogoje za vadbo, enakovredne tistim, ki jih imajo v drugih boljših reprezentancah, Obenem imajo Slovenci tudi vrhunski trenerski kader, kar znajo ceniti tudi na tujem. To dokazuje primer Filipa Gartnerja, ki je kot trener norveških alpskih smučarjev to ekipo pripeljal do olimpijskih odličij v tehničnih disciplinah. Po njegovem mnenju so povsem razočarali alpski smučarji, zlasti v moškem in ženskem slalomu, kjer so najboljši odstopili. Najboljši rezultat je nekoliko nepričakovano v veleslalomu dosegel Jure Košir. Zadovoljni so lahko v biatlonskem taboru, kjer je moški del na posameznih tekmovanjih izboljšal dosežke s tekem v svetovnem pokalu. Grenak je priokus zaradi izgubljene priložnosti za odličje Grašiceve na 15 kilometrov, ki je imela kar štiri zgrešene strele. Najboljše so na strelišču zgrešile le enkrat. V smučarskih skokih se je izkazal Primož Peterka s petim in šestim mestom. Peterka je imel prav tako priložnost za odličje, v brezveterju med njegovim skokom pa je dosegel največ, kar je bilo tedaj mogoCe. TekaCica Nataša Lačen je z 18. mestom po dolgem Času Slovenijo približala najboljšim v tej smučarski panogi. Pogorel je nordijski kombinatorec Roman Perko. Umetnostna drsalka Mojca KopaC je nastopila v okviru zmožnosti in je bila tokrat višje, kot na prvem olimpijskem nastopu v Albertvillu. Tam sta najboljši slovenski uvrstitvi dosegla Nataša Bokal v alpski kombinaciji (7.) in skakalec Franci Petek (8.). Na ZOI v Naganu je nastopilo 34 slovenskih športnikov, mnogi od njih so bili med olimpijce uvrščeni zadnji trenutek po pritiskih panožnih zvez. Pred poletnimi igrami v Sydneyju leta 2000 bodo morali v OKS po Kocijančičevih besedah napraviti temeljit premislek glede olimpijskih norm. Možnosti sta vsaj dve. Norme lahko še naprej določa OKS, za kar se zavzema KocijanCiC, osrednja športna zveza pa lahko to nalogo prepusti panožnim nacionalnim zvezam. Te so pri svojem delu tako ali tako vezane na norme, ki jih zaradi številč- ne omejitve športnikov predpisuje Mednarodni olimpijski komite. Igre se bodo končale danes s sklepno slovesnostjo. Slovensko zastavo bo nosil alpski smučar Drago Grubelnik, ki bo tudi edini slovenski športnik na slovesnosti. Ostali so že pred tem zapustili Nagano in se odpravili na naslednja tekmovanja. (STA) Vse slovenske uvrstitve na ZOI v Naganu 5. Andreja Grašič 5. Primož Peterka 5. Jure Košir 6. Primož Peterka 7. Aleš Brezavšček 8. Peter Pen 9. ženska štafeta 10. ekipno skoki 11. Tomaž Globočnik 11. Nataša Bokal 12. Andreja Grašič 12. moška štafeta 16. Jože Poklukar 16. Alenka Dovžan 17. Jernej Koblar 17. Alenka Dovžan 17. Blaž Vrhovnik 17. Matjaž Vrhovnik 18. Mitja Kunc 18. Nataša Lačen 18. Urška Hrovat 20. Jernej Koblar • 20. Nataša Bokal 22. Miha Gale 22. Jernej Koblar 23. Polona Zupan 23. Peter Pen 23. Mojca KopaC 24. Spela Bračun 24. Mojca Suhadolc 25. Sašo Grajf 28. Peter Zonta 28. Aleš Brezavšček 30. Spela BraCun 33. Tomaž Globočnik 34. Miha Rihtar 34. Nataša LaCen 34. Nataša Lačen 35. Lucija Larisi 36. Tadeja Brankovič 36. Tadeja Brankovič 38. Blaž Vrhovnik 39. Peter Zonta 40. Sašo Grajf 41. Roman Perko 42. Urban Frabc 42. Tomaž Zemva 58. Janez Ožbolt 59. Lucija Larisi 61. Tomaž Zemva (biatlon, 15 km) (skoki, 120 m) (veleslalom) (skoki, 90 m) (alpska kombinacija) (alpska kombinacija) (biatlon) (biatlon, 20 km) (alpska kombinacija) (biatlon, 7,5 km) (biatlon) (biatlon, 10 km) (slalom) (superveleslalom) (veleslalom) (skoki, 120 m) (slalom) • (slalom) (tek, 30 km) (veleslalom) (smuk) (veleslalom) (akrobatski skoki) (veleslalom) (deskanje na snegu) (superveleslalom) (umetnostno drsanje) (smuk) (superveleslalom) (biatlon, 20 km) (skoki, 120 m) (superveleslalom) (superveleslalom) (biatlon, 10 km) (skoki, 120 m) (5 km klasično) (10 km zasledovalno) (biatlon, 15 km) (biatlon, 15 km) (biatlon, 7,5 km) (skoki, 90 m) (skoki, 90 m) (biatlon, 10 km) (nordijska kombinacija) (skoki, 90 m) (biatlon, 10 km) (biatlon, 20 km) (biatlon, 7,5 km) (biatlon, 20 km) Nedelja, 22. februaija 1998 OQO NAG AN O ALPSKO SMUČANJE / VELIKO NORVEŠKO SLAVJE V ZADNJI SMUČARSKI DISCIPLINI V slalomski »loteriji« Norvežan Hans Petter Buraas deklasiral nasprotnike Srebrnega Furusetha je pustil za seboj za sekundo in 33 stotink - Slovenci spet praznih rok SIGA KOGEN - Norveška smučarska reprezentanca je ubranila' zlato olimpijsko medaljo v slalomu iz Lillehammerja. Tokrat povsem na vrhu ni bil Finn-Christian Jagge, ki je zmagal pred štirimi leti, ampak mladi Hans-Petter Buraas (na sliki spodaj). Mladi Norvežan je tekmece dobesedno osmešil, saj je drugouvrščenega rojaka Oleja-Christiana Furusetha premagal za sekundo in 33 stotink, Avstrijca Thomasa Sykoro pa za sekundo in 37 stotink. Norveško zmagoslavje sta dopolnila še Tom Stiansen s Četrtim in Jagge s sedmim mestom. Povprečni nastopi Slovencev so se nadaljevali tudi v zadnji disciplini. Edini uvrščeni je bil Matjaž Vrhovnik, ki je zasedel 17. mesto (+5, 34), Jure Košir in Andrej Miklavc sta odstopila v prvi vožnji, Drago Grubelnik pa v drugi. Nez-dovoljni so bili tudi Italijani, ki so pričakovali kolajno Alberta tombe, ki pa se po 17. mestu v prvi vožnji v drugem teku ni pojavil na Startu. »Loterijo« v Siga Kognu so torej najsrečnejši zapustili Norvežani, ki so še enkrat dokazali, kaj pomeni močno moštvo. Ze po prvi vožnji so imeli štiri predstavnike med prvo šesterico. Odkritje letošnje sezone Hans-Petter Buraas je bil drugi za Avstrijcem Thomasom Sykoro, Ole-Christian Furuseth tretji, Tom Stiansen peti in Finn-Christian Jagge šesti. Za piko na i je v drugi vožnji poskrbel 22-letni Buraas. SmuCar iz malega mesta Gjettum, ki v svetovnem pokalu še nima zmage, je bil daleC najhitrejši »V prvi vožnji se mi je poškodovala smučka, tako da nisem mogel dati vsega od sebe. V drugo je bilo vse O. K., kar se je konec koncev videlo tudi na rezultatu. Po drugem mestu v Kitzbuehlu sem na Japonsko prišel po zlato medaljo in vesel sem, da sem držal obljubo, ki sem jo dal svojim najbližjim,« je bil neskromen rdečelasec, kateremu je glavni hobi barvanje las. Dobre volje je bil tudi njegov 31-letni rojak Furuseth: »Dolgo Časa sem Čakal na ta trenutek. vedel sem, da mi mora enkrat uspeti. Tveganje na obeh progah se mi je obrestovalo,« je dejal Furuseth. Povsem drugačne volje je bil Sykora, ki je s prvega padel na tretje mesto. »Mislim, da bi lahko storil veC, kot sem. Z drugo vožnjo se ne morem ravno pohvaliti, tako da moram biti z bronom povsem zadovoljen,«je dejal elano-vec. Slovenska olimpijska reprezentanca se bo domov vrnila brez medalje. Čeprav so bila pričakovanja pred zadnjo tekmo v alpskem smučanju, moškim slalomom, velika, ni bilo dovolj sreCe, da bi se Slovenci v zadnjem trenutku vendarle dokopali do tako željenega cilja. Sanje o tem so bile že kmalu končane, in sicer po štartni številki 14, Id jo je nosil peti z veleslaloma Jure Košir. Mojstrančan je prišel do vmesnega Časa, kjer je bil med najhitrejšimi, nato pa je v megli in sneženju naredil napako in odstopil. »Proga je bila dobro pripravljena, vendar je bila vidljivost zelo slaba. Ce ne vidiš podlage, se ti hitro zgodi, da narediš napako. Preveč sem obremenil notranjo smučko, kar se ni dalo več popraviti. Razočaran sem, saj sem bil dotlej odlično na progi. Malo me tolaži dejstvo, da sem tu vendarle nekaj pokazal,« je bil na cilju razočaran Košir. Se pred njim je šel s proge tudi Andrej Miklavc, ki se je odloCno pognal na progo, vendar že v vrhnjem delu napravil klasično slalomsko napako - zajahal je vratca. »Od tekme sem veliko pričakoval. Sel na vse ali nic in do usodne napake je bil moj občutek dober, a to mi nic ne pomaga. Na žalost so se zame olimpijske igre hitro končale. Čeprav po letih nisem med najmlajšimi, se počutim mlad, tako da upam, da bom imel priložnost nastopiti še ha svojih četrtih olimpijskih igrah,« je dejal Miklavc.Tako sta v konkurenci ostala le še Matjaž Vrhovnik in Drago Grubelnik, ki pa zaenkrat slovenskega smučanja še ne moreta reševati. V prvi vožnji sta prišla na solidno 18. oziroma 20. mesto. Za 17. Albertom Tombo, ki ga je po njegovih besedah mučila poškodba Juhta, ki jo je dobil pri padcu na Četrtkovem veleslalomu, sta zaostajala vsega nekaj stotink. Za drugo vožnjo sta napovedovala napad. Najprej je šel na progo mladi Grubelnik, ki je prišel do vmesnega Časa, nato pa tudi on šel po stopinjah Koširja in Miklavca. Edini s slalomsko uvrstitvijo je tako postal Vrhovnik, ki si je tega tudi najbolj želel. V ciljni areni sta direktor reprezentanc Tone Vogrinec in trener Pavle Grašič še dolgo premne-vala dogodke. »Nismo imeli sreče. Za Jureta lahko rečem, da je v izvrstni formi, kar je do padca tudi dokazal. Miklavc je imel v zadnjem Času težave z materialom, a je tu pokazal, da je sposoben velikih dosežkov. Grubelnik je v Nagano prišel nabirati izkušnje, za Vrhovnika pa sem že dolgo Časa vedel, da trenutno ni sposoben vrhunske uvrstitve,« je dosežke svojih varovancev ocenil Grašič. Se bolj razočaran je bil oCe ter mama slovenskega smučanja Vogrinec: »Katastrofa. Košir in Miklavc sta bila v taki formi, ki je obetala medaljo. A žal je slalom loterija, v kateri tokrat nista bila uspešna. Kdo bi lahko bii zadovoljen ob takih rezultatih. Peto mesto Jureta Koširja v veleslalomu je edina vrhunska uvrstitev alpskih smučarjev, kar je občutno premalo. Se bolj kot moški so me razočarala dekleta. Ne vem, kaj je narobe, a puške v kuru-zo ne mislimo vreči. Verjetno bo potrebna sveža kri v trenerskih vrstah,« je dejal Tona. Rezultati slaloma 1. Hans-Petter Buraas (Nor) 1:49.31 (55.28 + 54.03); 2. Ole Christian Furuseth (Nor) 1:50.64 (55.53 + 55.11); 3. Thomas Sykora (Avt) 1:50.68 (55.06 + 55.62); 4. Tom Stiansen (Nor) 1:50.90 (55.70 + 55.20); 5. Christian Mayer (Aut) 1:51.09 (56.37 + 54.72); 6. Thomas Stan-gassinger (Avt) 1:51.25 (55.63 +55.62); 7. Firm Christian Jagge (Nor) 1:51.39 (56.06 + 55.33); 8. Joel Chenal (Fra) 1:51.51 (56.68 + 54.83); 9. Kalle Palander (Fin) 1:51.81 (56.37 + 55.44); 10. Pierrick Bourgeat (Fra) 1:51.82 (56.28 + 55.54); 11. Matteo Na-na (Ita) 1:51.96 (56.59 + 55.37); 12. Didier Pla-schy (Svi) 1:52.03 (56.67 + 55.36); 13. Ki-minobu Kimura (Jap) 1:52.15 (56.53 + 55.62); 14. Sebastien Amiez (Fra)l:52.19 ( 56.96 + 55.23); 15. Matthevv Grosjean (ZDA) 1:52.56 (56.58 + 55.98); 16. Angelo VVeiss (Ita) 1:52.80 (56.87 + 55.93); 17. Matjaž Vrhovnik (Slo) 1:54.65 (57.36 + 57.29); 18. Paul Accola (Svi) 1:54.91 (57.56 + 57.35); 19. Michael Von Grue-nigen (Svi) 1:54.96 (57.33 + 57.63); 20. Gaku Hirasava (Jap) 1:55.24 (57.74 + 57.50) - uvrščenih je bilo 31 smučarjev, 26 jih je odstopilo v prvi vožnji, 6 v drugi, 2 smučarja (1 v prvem in 1 v drugem teku) pa nista startala. ALPSKO SMUČANJE PO NEUSPEŠNEM NASTOPU V NAGANU Letošnja sezona se bo za Tombo nadaljevala v Crans Montani Ne bo pa nastopil v svetovnem pokalu v Juž. Koreji - V prihodnjih dneh se bo odločil, če bo v prihodnjem letu končal svojo tekmovalno kariero NAGANO - Letošnji olimpijski podvig Alberta Tombe je trajal natanko 74 sekund: 17 jih je porabil do padca v Četrtkovem veleslalomu, 57 pa v včerajšnjem slalomu, v katerem je opravil le en sam spust, osvojil zanj več kot skromno 17. mesto, nato je pa odstopil. Skoraj dve sekundi zaostanka je bilo tudi za Tombo preveč, da bi ga lahko v drugi vožnji izničil in se približal vsaj bronasti kolajni. Ta zaostanek pa ni bil edini, ki je vplival na Tombovo odločitev. V Četrtkovem padcu se sicer ni poškodoval, se je pa moCno udaril, tako da je občutil v zadnjih dneh hude bolečine. Zdravnik mu je sicer dal pred Startom injekcijo proti bolečinam, ki pa ni zadostovala. Ze ves Cas pred slalomskim nastopom je bil nesproščen in zakrCen. To, kar se je nato zgodilo, zato v bistvu niti ni presenetilo njegovega tekmovalnega štaba. Ko je pred desetimi leti Tomba v Calgaryju osvojil svoje drugo olimpijsko zlato z zmago v slalomu, so po bolonjskih ulicah manifestirali^ njegovi navijači z velikim transparentom na Čelu, na katerem je pisa-lo:«Legenda se nadaljuje.« Včeraj so bile bolonjske ulice opustele in o kakih napisih ni bilo ne duha, ne sluha. Sploh pa je vprašanje, kaj bi lahko zdaj napisali na transparent. Nadaljnja športna kariera Tombe v tem trenutku namreč ni znana. Sam je kmalu po odstopu v Naga-nu izjavil Časnikarjem, da se bodo ponovno videli v Crans Montani. Iz tega lahko sklepamo, da prihodnji teden ne bo štartal na svetovnem pokalu (ki bo prvič potekal na snežiščih Južne Koreje), nato pa bo nadaljeval s tem tekmovanjem v Evropi. Ali to pomeni, da namerava dokončati le še letošnjo sezono ali pa bo po njej spet nadaljeval s tekmami v prihodnjem letu, trenutno ni znano. To bo sam sporočil v prihodnjih dneh. Tomba je bil doslej za Italijo mnogo veC, kot zgolj športnik z dobrimi rezultati. V vrh italijanskega smučanja se je pred veC kot desetletjem povzpel skoraj bolj iz političnih razlogov kot pa zaradi njegove tedanje športne vrednosti. Vodstvo Italijanske smučarske zveze je namreč nekoliko srepo gledalo na dotlej skoraj popolno prevlado Južnih Tirolcev in Ao-stancev v državni reprezentanci in se je odločilo kot »protiutež« vključiti v vrste »azzurrov« tudi kakega smučarja z apeninskega področja. Izbira je padla na Tom- bo, Čeprav ni nihče pričakoval, da bi lahko ta mešCan iz Bologne kaj dosegel med prekaljenimi gorjanci iz Alp. Toda zmotili so se tudi najvecji poznavalci tega športa: 50 zmag v svetovnem pokalu, 3 zlate in 2 srebrni kolajni na treh olimpijskih igrah, osvojitev svetovnega pokala, vse to je zbral Tomba »la bomba«, mladenič, ki je s svojimi uspehi in pravo italijansko neposrednostjo prispeval k temu, da je skupaj s pizzo in Ferrarijem postal najbolj znan italijanski »izvozni artikel« po vsem svetu. .Ad HOKEJ NA LEDU / V TEKMI ZA 3. MESTO Finska zasluženo ugnala Kanado Finci tako ubranili bron iz Lillehammerja NAGANO - Finska hokejska reprezentanca je včeraj pred 10.400 gledalci v razprodani dvorani Big Hat s 3:2 (2:1, 0:1, 1:0) slavila nad petkratnimi olimpijskimi zmagovalci Kanadčani ter tako kot na olimpiadi pred štirimi leti osvojila bron. Kanada, ki je iz Lillehammerja odšla s srebrom, pa je prvič po olimpijskih igrah leta 1988 v Calgaryju ostala brez olimpijskega odličja. Izgleda, da se je Kanadčanom razočaranje nad grenkim polfinalnim porazom proti Češki globoko zazrlo v kosti. Enaindvajsetkratni svetovni prvaki so se s Finci pomerili brez večjega navdušenja in le občasno pokazali svoje znanje. Na nasprotni strani so Finci igrali izredno motivirano ter na koncu slavili zasluženo zmago, čeprav jim je v poškodovanem vratarju Teemu Se-laenneju manjkal zelo pomemben član ekipe. Jari Kurri, s 37 leti drugi najstarejši igralec olimpijskega turnirja, je Fince že v četrti minuti popeljal v vodstvo. Na izenačenje Roda Brind‘Amourja (17.) je Jere Lehtinen 33 sekund pozneje odgovoril z 2:1. Kanadski zvezdnik Gretzky je v 23. minuti odlično podal Brendanu Shanahanu in izid je bil ponovno izenačen. Zadnji zadetek je 17 sekund po začetku zadnje tretjine uspel enemu od devetih članov finske rezprezentance, ki ne igrajo v ligi NHL, Villu Peltonenu. Zmaga Fincev v boju za tretje mesto pomeni, da so vse tri favorizirane ekipe Kanada, ZDA in branilka olimpijskega odličja Švedska - ostale brez medalj. Danes se bosta za zlato olimpijsko medaljo pomerili Ruska in Češka. Finska je na ZOI v Naganu osvojila bronasto medaljo tudi v ženskem hokeju, ki je bil letos prvič olimpijska disciplina. Pa še zanimivost, ki morda na najboljši način ponuja razlago, zakaj je Kanada ostala brez medalje: Wayne Gretzky (na sliki), igralec NHL z največ zadetki vseh časov, je olimpijski turnir končal s štirimi podajami in brez zadetka. BOB ŠTIRISED Po dveh bronih Langnu še zlato Nemčija II pred Švico NAGANO - Na olimpijski preizkušnji v bobu štirisedu je v Naganu slavila druga nemška posadka pod vodstvom Christopha Lan-gna, ki je prehitela prve posadke Švice in Francije ter Velike Britanije. Langen je tako po dveh bronastih kolajnah v bobu dvosedu vendarle prišel do tako želene zlate medalje. Olimpijska preizkušnja se je sicer končala po treh vožnjah, saj so v včerajšnjem prvem delu tekmovanja zaradi dežja drugo vožnjo odpovedali, medtem ko so danes uspešno izvedli obe. Prva nemška postava v sestavi Christoph Langen, Markuš Zimmermann, Olaf Hampel in Marco Jakobs je s progo brez težav opravila najbolje, v vodstvu pa je bila tudi po prvem delu preizkušnje. Za štirikratnega svetovnega prvaka Langna je ta zlata medalja vredna še več, saj je doslej dvakrat osvojil bron, in sicer v bobu dvosedu: leta 1992 v Albertvillu in pred tednom dni na Izuna Kognu. Navdušeni sta bili tudi posadki Francije in Velike Britanije, ki sta si razdelili bron. Za Francijo je to namreč prva olimpijska medalja v bobu sploh, za Britanijo pa prva po igrah v Innsbrucku leta 1964. Italijanska posadka je razočarala in zasedla šele 14. mesto. BIATLON / ŠTAFETA 4 X 7,5 KM ZA MOŠKE Nemci že tretjič olimpijski prvaki Frank Lučk v štafeti že v Albertvillu in tudi v Lillehammerju - Italija deveta, Slovenija 11. NOZAVA ONSEN -Nemški biatlonci so predzadnji tekmovalni dan na zimskih olimpijskih igrah v Naganu v štafeti 4x7, 5 kilometra že tretjič zapored postali olimpijski prvaki. S tem so se odkupili za druge slabe uvrstitve na teh igrah ter se ob bok postavili biatlonkam, ki so v četrtek prav tako osvojile štafetno zlato. Nemčija zdaj prepričljivo vodi na seznamu dobitnic medalj, saj jih ima 29, od tega 12 zlatih. Ricco Gross, Peter Sen-del, Sven Fischer in Frank Lučk so za progo potrebovali uro in 21:36, 2 minute, in sicer 20, 1 sekunde manj kot srebrni Norvežani in 43, 1 sekunde manj kot bronasti Rusi. Gross je temelje nemškemu uspehu postavljal že v štafeti v Albertvillu leta 1992 in Lillehammerju leta 1994. Tudi tokrat je 27-letni tekmovalec končal prvi, medtem kot je bil Peter Sendel edini, Id je streljal brez zgrešenih strelov. Sven Fischer je moral dva strela ponoviti, vendar je tekel najbolje od vseh in Nemčiji tudi pritekel odločilno prednost pred Norveško in Rusijo. Franck Lučk (na sliki) je to prednost ubranil, kljub močnim norveškim poskusom. »Pritisk na nas je bil velik, »se je strinjala četverica, ki se je v posamičnih nastopih izjemno slabo odrezala, zato si je uspeha še toliko bolj želela. Zadnja biatlonska tekma, ki je potekala v relativno lepem vreme, jim je prinesla srečo. S tretjim zlatom se je Gross uvrstil na tretje mesto lestvice najuspešnejših nemških olimpijcev, saj ima skupaj pet medalj: sre- brni si je pritekel leta 1992 in 1994 v sprintu na 10 kilometrov. Sicer pa je Gross ,na prvem mestu v svetovnem pokalu. Italija je osvojila deveto, Slovenija pa enajsto mesto. Rezultati: 1. Nemčija (Ricco Gross, Peter Sendel, Sven Fischer, Frank Lučk) 1:21:36.2 (0); 2. Norveška (Egil Gjelland, Halvard Ha-nevold, Dag Bjoerndalen, Ole Einar Bjoerndalen) 1:21:56.3 (0), +20.1; 3. Rusija (Pavel Muslimov, Vladimir Dračev, Sergej Tarasov, Viktor Majgurov) 1:22:19.3 (0), + 43.1; 4. Belorusija 1:23:14.0 (0), +1:37.8; 5. Poljska 1:24:09.8 (0), +2:33.6; 6. Latvija 1:24:24.4 (2), +2:48.2; 7. Francija 1:24:53.0 (2), +3:16.8; 8. Finska 1:25:01.4 (2), +3:25.2; 9. Italija (Patrick Favre, VVilfried Pallhuber, Rene Catarinussi, Pier Alberto Carrara) 1:25:07.3 (1), +3:31.1; 10. Švedska 1:25:25.7 (0), +3:49.5; 11. Avstrija 1:25:33.8 (2), +3:57.6; 12. Slovenija (Sašo Grajf, Jože Poklukar, Janez Ožbolt, Tomaž Globočnik) 1:25:43.2 (2), +4:07.0; 13. Estonija 1:26:30.2 (0), +4:54.0; 14. Češka 1:26:35.5 (0), +4:59.3; 15. Japonska 1:27:55.7 (4), +6:19.5; 16. Kazahstan 1:27:56.0 (1), +6:19.8; 17. ZDA 1:28:13.9 (0), +6:37.7; 18. Ukrajina 1:28:57.1 (4), +7:20.9. r-f SHORT TRACK / KONEC ~ h Zadnji naslovi v Kanado, Južno Koreje in Japonsko NAGANO - V hitrostnem drsanju na kratkih stezah so bile na sporedu tri končne odločitve. Japonec Takafumi Nišitani je na 500-metrski stezi osvojil prvo zlato olimpijsko medaljo za svojo državo v tem športu doslej. Srebro si je zagotovil Kitajec Yulong An, japonsko zmagoslavje pa je s tretjim mestom zaokrožil Hitoši Uematsu. V štafeti na 5000 metrov je s časom 7:06, 075 slavila Kanada pred Južno Korejo in Kitajsko. Za Kanado so drsali Marc Gagnon, Francois Drolet, Derrick Campbell in Erič Bedard, ki so bili v skupnem seštevku za pičlih sedem desetin sekunde hitrejši od južnokorejske četverice (Dong-Sung Kirn, Ho-Eung Lee, Jun-Hwan Lee, Ji-Hoon Chae), pet sekund in pol pa so bili počasnejši Kitajci (Yulong An, Ye Yuan, Kai Feng, Jiajun Li). Četrto mesto je osvojila Italija v postavi Diego Cattani, Fabio Carta, Maurizio Carnino, Michele Antonioli, ki so dosegli čas 7:15, 212. V B finalu je bila najboljša Japonska s časom 7:01, 660 pred ZDA (7:02, 014) obe reprezentanci pa bi s tema časoma osvojili zlato in srebro v A finalu. Na 1000 metrov za ženske je zlato olimpijsko kolajno osvojila Chun Lee-Kyung iz Južne Koreje, druga je bila Kitajka Yang Yang (S), bron pa si je pridrsela rojakinja zmagovalke Won Hye-Kyung. Se v četrtfinalu je Kitajka Yang Yang (A) postavila nov svetovni rekord (1:31, 99), s čimer je za 0, 35 sekunde izboljšala skoraj leto in pol star rekord današnje zmagovalke, v finalu pa je bila diskvalificirana. INTERVJU / POGOVOR Z MOJMIROM KOKOROVCEM Tudi ženski hokej borben in zanimiv Kljub temu bi bile hokejistke v boju z moško ekipo brez možnosti za zmago Hokej na kotalkah je zelo podoben hokeju na ledu, saj je njegova poletna izpeljanka. V zamejstvu ga goji le eno naše društvo, openski Polet (ki je tudi sicer zelo kotalkarsko usmerjen). Mojmir Kokorovec, ki izhaja iz znane openske športne družine, je eden izmed 'apostolov’ openskih hokejistov. Zdel se nam je pravi sogovornik za besedovanje o tej športni zvrsti. Nam lahko opišete v nekaj besedah nastanek naše edine zamejske hokejske eldpe? »Hokej smo začeli igrati leta 1993. Do leta 1969 smo igrali tradicionalni hokej na kotalkah, od tedaj naprej pa 'in line’, na rolerjih, tj. na kotalkah, kjer so vsa štiri kolesca v isti vrsti, drugo za drugim.« V enotni ligi?? »Ne, kotalkarji imajo svoje prvenstvo, rolarji pa tudi svoje. To sta dve različni ligi.« V kakšnem prvenstvu nastopate? »V A ligi, trenutno pa smo prvi v italijanskem pokalu.« Kakšno je zanimanje mladine pri nas za to športno igro? »Se kar zadovoljivo. V naši ekipi igra poleg Opencev tudi vrsta igralcev iz drugih krajev, iz Trsta, Doline, Boljjunca in drugod. Imamo pa tudi naraščaj, saj trenira v kategoriji U-15 kar 25 hokejistov.« So pravila v hokeju na kotalkah enaka onim na ledu? »V kategoriji 'in line’ so - z izjemo nekaterih manj pomembnih podrobnosti - enaka v obeh disciplinah, na klasičnih kotalkah pa je nekaj več razlik, glede na to, da je na ledu dopuščena bolj groba igra.« Po svetu gradijo danes ledene plošče že tudi v bolj toplih krajih. Ste kdaj razmišljali o tem, da bi tudi pri nas postavili tak objekt? »Pred časom se je o tem nekaj govorilo, vendar uresničenje take zamisli ni realno. Tudi če bi to ne terjalo izrednih gradbenih stroškov je vzdrževanje takega objekta v naših razmerah nemogoče. Samo vzdrževanje ledu stane danes 150.000 lir na uro, naprave za zamrzovanje pa morajo delovati 24 ur na dan in to vsak dan vsaj deset mesecev. Ni težko izračunati, kakšna bi bila cena vzdrževanja ledene plošče v razmerah, ko je še za sprotno delovanje ekipe težko najti finančno kritje, saj odigramo letno 60 do 70 tekem in tudi tukaj stroški niso majhni.« Sledite kaj olimpijskemu hokeju? »Seveda! Vedno.« Vaš komentar? »Presenečenj doslej ni manjkalo. Bil sem trdno prepričan, da se bosta v finalu potegovali za zlato kolajno Rusija in Kanada. Kot vidite se to ni zgodilo. Neuspeha Kanade res nisem pričakoval.« Kaj pa menite o ženskem hokeju? »Hja, no, v bistvu mi je zelo všeč. Dekleta igrajo izredno napadalno in v tem ni ženski hokej prav nič podoben drugim ženskim športom. Včasih so igralke v svoji igri že kar hudobne.« Kako bi bilo, če bi ženska ekipa igrala proti moški? »Zanesljivo ne bi dekleta imela prav nobene možnosti za uspeh. Moški uveljavljajo pov- sem drugačen igralni ritem, tak, kakršnega ženske ne zmorejo .« Poznamo tudi ženski hokej na kotalkah? »Da, vendar le na tradicionalnih kotalkah. Sicer nekatere hokejistke igrajo tudi v kategoriji 'in line’, toda le v starosti pod 15. letom, pa še tam v mešanih ekipah, skupaj s fanti.« Ali imate tudi vi vtis, da je med vsemi športi hokej najbolj pretepaška? »To pa prav gotovo.« Kako bi pa izgledal nogomet na kotalkah? »To sem že videl nekoč v Padovi, moram pa reči, da ni videti prav nič zabavno.« UMETNOSTNO DRSANJE / ZAKLJUČNA REVIJA Candeloro in Tara Lipinski navdušila »Virtuozinjo skokov« izvedlo krotki in prosti progrom - Froncoz »roznežil« občinstvo olimpijske iskrice...ottmpijske iskrice. NAGANO - Na tradicionalni reviji v umetnostnem drsanju na zimskih olimpijskih igrah v Naganu sta blestela dobitnica zlatega odličja Tara Lipinski (ZDA) in Philippe Candeloro (Fra), ki je pred tednom dni osvojil bronasto medaljo. » V i r t u o z i n j a skokov«, 15-letna Tara Lipinski, dobitnica zlate olimpijske medalje, je pred večtisočglavo množico z značilnim na- smeškom najprej ponovila kratki program, po bučnem aplavzu in vzklikanju množice, ki jo je uspela ponovno priklicati, pa še prosti program. Francoz Candeloro je na drsalni reviji ponovil prosti pro- gram, s katerim je podobno kot pred tednom dni povsem raznežil občinstvo. Francoz je tako kot v tekmovalnem delu izjemno opravil nastop, kombinacijo zahtevnih skokov in dartanjanskega sabljanja. Po končanem nastopu ga je navdušeno občinstvo zasulo s plišastimi igračami in ga uspelo ponovno priklicati na ledeno ploskev. Dobitnici srebrne olimpijske medalje Michelle Kwan (ZDA) se nastop na reviji sicer ni najbolje posrečil, saj je ob izvedbi dvojnega aksla padla. Kljub temu pa je bil njen nastop sproščen. Na reviji zaradi poškodbe dimelj ni nastopil dobitnik srebrne medalje Elvis Stojko (Kan). Namesto nastopa se je v nagovoru zahvalil občinstvu za podporo ter izrazil obžalovanje, da zaradi bolečin še vedno ne more nastopiti. Revijo je zaključil olimpijski prvak Ilija Kulik (Rus), ki je nastopil s pravim samurajskim meCem in z njim pod roko izvedel dvojni aksel. V Sugar Landu v Teksasu, domaCem kraju nove olimpijske prvakinje, pa so njene vrstnice in drsalke v Aerodrome Ice Ringu na velikem ekranu (na sliki AP) z navdušenjem spremljali nastop »domaCe« drsalke. Ko so videli ocene, pa se je pravo veselje šele zaCelo. Predzadnji dan tudi potres Na olimpijskih prizoriščih so predzadnji dan iger občutili tudi rahel potres. Ob 9.55 uri po lokalnem Času so seizmologi zabeležili potresni sunek z močjo pete stopnje po Mercalijevi lestvici, epicenter potresa pa je bil kakšnih 50 kilometrov severovzhodno od Nagana. Najmočneje so potres med tekmo občutili slalomisti v Siga Kognu, ki je med olimpijskimi prizorišči najbližje epicentru. Tinunerjeva bo pozirala za Playboy? Dvakratna olimpijska zmagovalka v hitrostnem drsanju Marianne Tim-mer je dobila zanimovo ponudbo. Zanjo se zanima »moški magazin« Playboy, ki jo seveda želi slikati golo. Glavni urednik revije za Nizozemsko Jan Heemskerk pravi, da je Timmerjeva že pritrdila, seveda pa uradno nima še ničesar v roki. Morda bo Playboyju konCno uspelo. Doslej se je omenjeni časnik že večkrat trudil, da bi objavil fotografije hitrostnih drsalk, a vselej zaman. Krajše smuči za skakalce Mednarodna smučarska zveza (ISF) preučuje možnost, da bi smučarjem skakalcem predpisala krajšo dolžino smuči. S tem naj bi po besedah predsednika Zveze nordijskih kombinatorcev pri ISF, Norvežana Haralda Aarhusa, tudi »odraslim« skakalcem omogočili zmage. VeCina smučarjev skakalcev je namreC nizke rasti in teže, daljše smuči pa jim omogočijo večjo dvižno silo in s tem daljši skok. Po besedah funkcionarjev ukrep ni predlagan zaradi uspehov japonskih skakalcev, res pa je, da sta vodeCa japonska skakalca, Masahiko Ha-rada (29) in Kazujoši Fu-naki (22), nizke rasti in teže. V skladu s predlogom, o katerem bo FIS odločala meseca maja v Pragi, naj bi bila najveCja dolžina smuCi 146 odstotkov višine skakalca. Veljavni predpisi pa dovoljujejo, da so smuči lahko daljše za 80 centimetrov od športnikove višine, vendar največ 280 centimetrov. Bure je dosegel 9 golov Glavni junak polfinalnega hokejskega obračuna med Rusijo in Finsko, ki so ga Rusi dobili s 7:4, je bil Pavel Bure (Vancouver Cannucks), ki je dosegel kar pet zadetkov za »zbornajo komando«. Na novinarski konferenci je Rus kar precej Časa premišljeval, kdaj v karieri je na eni tekmi dosegel veC golov, nato pa se je le spomnil:«ImeI sem kakšnih 12 let. Igrali smo moskovsko prvenstvo in na eni od tekem, ki Sam mojster detektivskih filmov Alfred Hitchcock ne bi mogel pripraviti bolj neverjetnega in izenačenega razpleta, kot se pravzaprav dogaja v naši igri. Manjka še zadnje kolo in edina novost je, da se borijo za konCno zmago samo še tri redakcije. Islandski slalomist Kristin Bjoerns-son je namreC pokopal upe Novega glasa, saj odstop ni prinesel njim nobene točke, medtem ko so ostali zadeli v polno. No, tokratna igra - v nasprotju z drugimi igrami se igra samo za Čast -je pokazala, da imamo v zamejstvu, vsaj kar se zimskih športov tiče, precej enotne poglede, zato mrtvi tek vse do zadnjega kola ne preseneča. Vprašanje je le, ali smo vsi izredni strokovnjaki, ali pa se na zimske športe ne razumemo in je bolje, da se vržemo v morje... smo jo dobili s 30:0, sem dosegel devet zadetkov.« Nogomet še vedno na 1. mestu Kljub zimskim olimpijskim igram za Italijane ostaja šport številka ena nogomet. To so spoznali tudi v italijanski hiši v Naganu in zato so tam že prejšnjo nedeljo za vse navijače odprli stavnico za nogometno loterijo s pari italijanske lige. Zadovoljne panožne zveze S finančnim učinkom letošnjih ZOI je zadovoljnih tudi sedem mednarodnih panožnih športnih zvez, zastopanih v Naganu. V primerjavi z Lillehammerjem bodo panožne zveze v Naganu s strani MOK dobile skoraj trikrat toliko denarja, kot na Norveškem (20 milijonov dolarjev). Mednarodne zveze za smučanje, hokej na ledu in drsanje bodo prejele po 10, 8 milijon dolarjev, zveze za bob, sankanje, Vsekakor je trenutno vrstni red pri vrhu izredno izenačen, Radio Opčine pa je imel pred zadnjimi obračuni točko naskoka pred Primorskim in štiri pred Radiom Trst A. V redakciji PD (pa najbrž še kje) »športno« upamo, da ne bo obveljal slovenski pregovor, ki pravi, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. V zadnjih kolih sta slast prvega mesta okusila le Radio OpCine in Primorski Dnevnik, pa ne da bo sedaj na vrsti biatlon in curling pa po 4, 85 milijona dolarjev Očka je moral razvezati mošnjiček Zvezdnik severnoameriške profesionalne hokejske lige Mark Messier, ki je nastopil tudi na ZOI v Naganu, se je s privolitvijo v povečanje alimentov, ki jih plačuje materi svojega 10-letnega sina Lyona, izognil sodnemu procesu. Messier, ki igra za ekipo Vancouver Ca-nucks, je za sina doslej mesečno plačeval 1500 dolarjev, mati Leslie Young pa je zahtevala, da se mesečni obrok zviša na 10.000 dolarjev. Za zdaj ni znano, za kakšen znesek sta se na koncu pogodila. Za triletno pogodbo z Vancouver Ca-nucks je Messier dobil 20 milijonov dolarjev. »Zelo ljubim svojega sina, za katerega sem prevzel odgovornost, ko se je rodil. Veseli me, da smo dosegli dogovor,« je ob razpletu dejal Messier. Youngo-va mu je pred desetimi leti morala prek sodne poti dokazati, da je oCe njenega sina. Radio Trst A-Slovenska TV. O zmagovalcu lahko odloči Pietro Piller Cot-trer, saj bi dober rezultat italijanskega tekača pomenil skoraj gotovo zmago PD-ja, v obratnem primeru pa postane glavni favorit Radio OpCine. Z uvrstitvijo od osmega do desetega mesta pa bi se okoristil Radio Trst A. Pomemben bo tudi hokejski finale, tu pa je veliko število golov napovedal le Novi Matajur, ki je že »out«, medtem ko bodo za ostale redakcije prevladale obrambe. Tekmovanja so končana, zdaj je na vrsti čiščenje Včeraj so končali svoje nastope v športni dvorani M Wave hitrostni drsalci in Japonci so takoj po končanih nastopih zaceli s CišCenjem. (Telefoto Ap) OLIMPIJSKI TV SPORED 0.55 Raitre Slovenija 2 Raitre Slovenija 2 9.25 Slovenija 2 io.oo Raitre Slovenija 2 5.45 5.45 ------------------------NEDELJA, 22. FEB EU Smučarski tek, 50km moški Hokej, finale za 1. mesto: Rusija - Češka Hokej, finale za 1. mesto Slovenski nastopi (posnetek) Zaključna slovesnost Spored 18. zimskih olimpijskih iger v Naganu NEDELJA, 22. FEBRUAR -------------------------končne odločitve (2) 01.00 smučarski tek: 50 km prosto, moški 05.45 hokej na ledu: finale 10.00 zaključna slovesnost SRHLJIVKA / NAPETOST DOSEGLA VIŠEK Kjer se prepirata dva tretji dobiček ima? Uresničila se je napoved, da bo o zmagovalcu odločal zadnji dan iger. Bron in srebro neznanki T ajon n o n PlMORSKl DNEVNIK Radio ISA STV 0 Novi GLAS . ►. Novi Matajur Radio Opčine Dnevne točke 22 Č24S m is 21 21 Skupne točke 388 386 1 f376 313 390 X NEDELJSKE TEME Nedelja, 22. februarja 1998 Iz fotografskega albuma prve svetovne vojne V Dolu pri Devetakih, natanko tam, kjer se cesta iz Doberdoba priključi na državno cesto Štev. 55 Trst-Gorica, je v starih časih stala večja gostilna, v kateri so se radi ustavljali vozniki, ki so prevažali najrazličnejše tovore z Goriškega prod morju in v nasprotno smer ter med nižinskimi predeli na Laškem in Krasom. Dol in Kras sta bila pred prvo svetovno vojno zelo tesno povezana in danes si te vezi le stežka predstavljamo, saj so že desetletja zaradi meje pretrgane. Doljani so tedaj tako administrativno kakor tudi cerkveno gravitirali na Kras. Da ni meje, bi tudi danes od Devetakov do Opatjega sela kaj hitro prišh kar peš po zložni cesti, ki se dviga od Devetakov mimo kamnoloma na kraško planoto, ah pa Se prej iz Paljkišča mimo stare Sole v bregu po potki, ki je bila svoj čas kar “prometna”, a ki je danes vsa zaraščena. Ge pa pridemo vsi v Evropo, bomo morda čez čas lahko ponovno odkrih “stezice, ki so včasih bde...” Da se povrnemo h gostilni. Slika je bila po vsej verjetnosti posneta v drugi polovici leta 1916, potem ko so se av-stroogrske čete po padcu Gorice umaknile na Kras. Stavba je močno poškodovana in je še brez balkona v prvem nadstropju, ki so ga dozidati pozneje. Nad vhodnimi vrati beremo napis “Ivan Stepančič - krčmar”, desno in levo od tega napisa pa so kažipoti za Opatje selo, Veliki tiribac in Gorenje Gabrje na levi ter spet Opatje selo, pa za Novo vas, Paljkišče in Bonete na desni strani. Pred gostilno stoji italijanski stražar, za stavbo pa se dviga popolnoma gol kraski svet. Skupina visokih italijanskih oficirjev si ogleduje razvaline av-stroogrskega opazova-lišča na vrhu Pečinke, kakih 300 m visokega griča nedaleč od Lokvice pri Opatjem selu. Tod so se proti koncu leta 1916 bili hudi boji, saj je Pečinka kljub svoji skromni nadmorski višini predstavljala imenitno razgledišče, s katerega je pogled obsegal dober del Krasa vse do morja. Italijanske čete so Pečinko in sosedni vrh Pečino večkrat napadli z vso silo, vsak njihov poskus, da bi se prebili do vrha, pa so branilci zatrli. Kri je tekla tako na eni kakor tudi na drugi stram. Branilci so bili z umetnim rovom povezani s prostorno jamo, ki se razprostira pod zemljo, tako da se Italijani, ki so vrh Pečinke močno obstreljevali tudi s težko artilerijo, kar niso mogli načuditi, da je v jarkih vrhu griča sploh še kdo živ in da se celo na njem pojavljajo vedno nove in nove skupine branilcev. Prve dni novembra se je Italijanom le posrečilo zavzeti vrh Pečinke. Slo pa je takole: nekatere čete, ki jim je bil po hudem bojevanju obljubljen krajši počitek v zaledju in ki so že imele v žepu ustrezno dovoljenje, je glavni štab nepričakovano ponovno poslal v boj. Moštvo, večinoma že zbrano v Dolu pri Devetakih, se je iz jeze in obupa uprlo in začelo streljati v zrak. Da je zadeva bila kar huda, govori dejstvo, da so oficirji iz “previdnosti” takoj odvrgli oficirske čine in monture... Kot poročajo nekateri takratni očividci, so oficirji po ukrotitvi upornikov obljubili moštvu, da bodo dogodek minimizirali pred višjimi oblastmi, če se jim posreči zavzeti Pečinko. Obupani infan-teristi so se iz strahu pred neizogibno smrtno obsodbo zaradi upora na bojišču ponovno zagrizli v skale in zadnji dan oktobra dejansko zavzeli Pečino in sosedno Pečinko. Zal so marsikaterega branilca v tej akciji, ki je spravila množico obupancev v neposredno krvavo obračunavanje z drugo množico prav takih obupancev, Italijani tudi brez vsake potrebe enostavno poklali. Obnašali so se kot mačka z mišjo, je zapisal polkovnik A. Benedetti. No, mimogrede naj zabeležimo, da tudi uporniki le niso odnesli povsem cele kože, v Dolu so kljub zavzetju Pečine in Pečinke par dni pozneje justificirali pet infanteri-stov, ki so se udeležili protesta. Na vrhu Pečinke je danes vse spokojno. Se jugoslovanska vojska, ki je mnogo let po opisanih dogodkih redno oprav- ljala tukaj “iibunge", se je umaknila. Ostale so skale, ostale so razbitine nekdanjega opazova-lišča, ostali so napol zaraščeni jarki, iz katerih vodijo v podzemlje samotne betonske stopnice... Razvaline Stepančiče-ve gostilne danes. Zidovje, kar ga je preostalo, je pokrito z bršljanom, v ozadju je nekdanje goličave prerasla vegetacija,'Td je iz leta v leto bujnejša. Stara gostilna, ki jo je malo naprej v smeri proti Gorici in čez cesto nadomestila gostilna Peric, ki so jo lastniki pravkar obnovili, je stala Se za časa druge svetovne vojne. Nemci so jo 13. septembra 1943 sežgali, da bi ne mogla nuditi kritja partizanom. Zgoraj smo zapisali, da proge Opčine (zdaj Sežana) sprehajalca nenadoma med so Dutovlje za časa prve - Štanjel - Nova Gorica, kjer zelenjem dvigne manufakt, svetovne vojne zadobile se danes bohotijo vinogradi ki ga vidimo na sliki. Gre vlogo pomembnega pro- in kjer je svoj čas stala po- za betonsko konstrukcijo, metnega križišča. Na ravni- staja “Feldbahn”, se pred visoko kakih 8 metrov, ki ci pod vasjo, tik železniške očmi priložnostnega se na vrhu zaključuje šila- stoločno in skozi katero je speljan predor, prav tako šilastoločnega profila. Nedaleč od te stoji druga enaka zgradba, medtem ko so od tretje vidne le še razvaline. Kaže, da gre za serijo treh skladišč za mu-nicijo, od katerih je eno leta 1918, ko je bila sicer fronta na Piavi, razneslo. Domačin Albin Tavčar, letnik 1921, pravi, da je od starejših slišal, da je neki možakar, Anton Tavčar, tisti dan stal na njivi nedaleč od skladišč, ko je zaslišal klic “Feuer, Feuer! ’’ in videl vojake bežati na vse strani. Tedaj je nastala strahovita eksplozija, ki je nesrečnega Antona, ki se je bil skril za neko češnjo, vrglo daleč stean in mu odtrgalo roko. Tekst in slike Elio Fornazarič Avstroogrska vojska je po vstopu Italije v vojno leta 1915 speljala vrsto vojaških železniških prog tudi na našem Krasu. Iz Dutovelj je na primer speljala normalnotimo progo mimo Komna do Kostanjevice, ozkotirno progo do Gorjanskega in drugo ozkotirno progo (z izhodiščem v sosednjih Krepljah) do Britofa pri Divači. S tem so Dutovlje postale važno prometno središče za oskrbovanje soške in kraške fronte z vsem potrebnim materialom za vojsko, pa tudi za odpravljanje ranjencev globlje v zaledje. Slediti danes tem nekdanjim progam na terenu ni prav lahka stvar. Gre namreč za proge, ki so jih speljati tako, da so se ogibale dolin in vzpetin, ne da bi bilo treba zgraditi mostove in večje nasipe ali izvrtati predore. Kovinske strukture so Avstrijci odstranili že leta 1917, tako da so danes na kraških tleh vidni le posamezni odseki nekdanjih tras, pa še ti so večinoma težko dostopni in močno zaraščeni. Ozkotirna proga Kreplje-Gorjan-sko je šla mimo Krajne vasi, Pliskovice, Velikega dola in Brij do neke ravnice pod klancem, s katerim se današnja asfaltna cesta z nabrežinske strani v zadnjem delu vzpenja v vas Gorjansko. Traso je na vsej dolžini močno zaraslo grmovje in le tu pa tam se še razodeva trmastemu stezosledcu. Ponekod pa je nujno potrebna pomoč domačinov. Tako mi je prijazni Slavko Bačer iz Velikega dola lansko jesen pokazal traso ozkotirne železnice na odseku nedaleč od vasi, kjer se danes razprostira vinograd. Pokazal mi e tudi parcelo, na kateri je tedaj stala vojaška bolnica štev. 915, in katero bi brez njegove pomoči najbrž dolgo zaman iskal. V tej zvezi velja morda zabeležiti, da je to menda edini primer vojaške bolnice v zaledju kraške fronte brez vojaškega pokopališča (zato jih je pa v bližnji vasi Brje kar več). Lakota v Trstu: kokoš v zameno za 3 kg fižola in 2 kg ječmena V letu 1918, zadnjem letu prve svetovne vojne, je Tržačane seveda zelo skrbelo, kako bodo opoldne in zvečer dobili nekaj na mizo, da bi se vsaj za silo okrepčali. Če moramo verjeti temu kar beremo v takratnih tržaških listih - in to tudi verjamemo - je bila skrb za kos kruha primarna za vse prebivalstvo, še zlasti za najrevnejše sloje. Vojna je še trajala. Na vzhodu sta se Nemčija in Avstroo-grska rešili krvavega vojskovanja z Rusi. Po premirju sklenjenem že v letu 1917 so se na začetku leta 1918 pričela mirovna pogajanja v Brest Lito vsku. Pogajanja niso bila lahka. Razlogov je bilo seveda več. Nemci, z njimi tudi Avstro - Ogrska, so imeli do Rusov velike zahteve. Vrh vsega so Ukrajinci, ki so si takrat izborili samostojnost, imeli svoje poglede na mirovna pogajanja. Poleg tega je bila Rusija v tem času razklana. Po oktobrski revoluciji so mirovna pogajanja vodili boljševiki; vodja pogajalcev je bil Trotski. Bili pa so šibki, kajti v notranjosti Rusije so skušali carju zvesti generali razbiti sovjetsko oblast, tudi s pomočjo Angležev in Japoncev. Ti so se izkrcali na vzhodni obali Sibirije in ogrožali sovjetsko oblast. Na italijanski fronti na Piavi so sicer vsak dan in vsako noč pokale granate, a praktično je bil tu mir. Frontna linija se je bila ustalila že v novembru leta 1917 in vsakdanje praske je niso spremenile. Pokalo je torej dobrih sto kilometrov od Trsta in Gorice. Vojna je divjala tudi na Balkanu in na Bližnjem vzhodu. Nemcem in Avstrijcem so tam bili zavezniki Bolgari in Tinki. Angleži so iz zasedenega Egipta prodirali skozi Palestino in Sirijo proti severu. Nemci in Bolgari so se upirali zavezniškemu prodiranju v Makedoniji. Huje je bilo na severu, kjer so se pošteno tepli Nemci in Francozi, s katerimi so takrat sodelovali Belgijci, Angleži in Američani, ki so bili komaj vstopili v vojno. Tam so bili najhujši boji, ki so v tudi tem letu zahtevali stotisoče smrtnih žrtev na obeh straneh. Fotografije o bojih v teh krajih so običajno “junaške”, kar je seveda sluzilo propagandi enih in drugih. Kako je bilo takrat, so napisali razni pisci šele pozneje. Najbrž je najbolj znan roman “Na zahodu nič novega”, ki ga je napisal nemški pisatelj Erich Maria Remarque. Ker ni bilo njegovo opisovanje prav nič “junaško” je moral Remar-que zbežati iz Nemčije, ko so prišli nacisti na oblast. Prav takšen “Na fronti nič novega” je bil moto vsakodnevnih uradnih poročil raznih generalštabov, tudi avstroogr-skega in italijanskega. Dnevniki, tudi tržaška Edinost in II Lavoratore, sta uradna poročila z Dunaja objavljaja vsak dan na prvem mestu, pa čeprav najčešče le pod enokolonskim naslovom. Le malokrat je bil naslov na več stolpcih ali pa kar čez vso prvo stran. Moralo se je zgoditi nekaj izrednega. Po tem uradnem sporočilu z Dunaja so si sledili, prav tako z naslovi čez en sam stolpec, tudi poročila nemškega in bolgar- skega, kdaj pa kdaj tudi turskega poveljstva. Najprej so bila objavljena poročila zaveznikov, takoimenovanih centralnih osi. Potem so sledila uradna poročila nasprotnikov. Če poročila iz Londona, Pariza ali Rima primerjamo s tistimi iz Berlina ah z Dunaja bomo hitro ugoto-vili, da je vsaka stran neki dogodek opisala tako kot se ji je zljubilo. Marsikdaj je bilo poročilo o neki bitki objavljeno s kar nekaj dnevi razlike. Na eni strani so dogodku dali velik poudarek, na drugi pa so ga mi-niminizirah. _ Bolj zanimive so bile vesti o vojnih dogodkih, ki so prihajale iz nevtralnih držav. Ce so hoteli tržaški novinarji povedati nekaj, kar za Avstrijo ni bilo prijetno, potem so kar z veliko žlico zajemali v švicarskih časopisih. Edinost je poleg tega veliko pozornost posvečala dogajanju v slovanskem svetu znotraj cesarstva. Tu najdemo ' veliko vesti iz Prage in iz Zagreba. V tem letu 1918 je tržaški slovenski dnevnik kazal veliko zanimanje za avtonomistične težnje Cehov. V ospredje je postavljal vseslovensko akcijo v podporo majniški deklaraciji. II Lavoratore, ki je tedaj bil vodilni dnevnik v Trstu, kajti II Piccolo ni zaradi prepovedi izhajal že od začetka vojne, pa je na prednostna mesta dajal dogajanje v Rusiji in seveda dvigal v nebo vojaške uspehe rdeče armade. Narodnostna vprašanja bila so sevedavedno prisotna. Največ so časopisi o tem pisali v drugi polovici leta, ko je že vse kazalo, da je velikega cesarstva z več narodnostmi konec in da bodo nastale na pogorišču države Habsburžanov nacionalne države. Edinost je še bolj kot prej spodbujala k slovanski solidarnosti v cesarstvu, v ospredje je postavljala Cehe in njihovo borbo najprej za avtonomijo, potem pa že za neodvisnost. Seveda je bilo tu v ospredju vprašanje Jugoslovanov. S to oznako so se uok- virjali Slovenci v Avstriji, Hrvati v Istri in Dalmaciji, Srbi v Dalmaciji, Hrvati v ogrskem delu cesarstva, t.j. v kontinentalni Hrvaški in na Reki, potem še spet Hrvati, tokrat v Hercegovini, in Srbi v Bosni. V ospredju je bilo seveda vprašanje Primorske, Istre in Trsta. Vse to mora pripadati snujoči se državi Slovencev, Hrvatov in Srbov: taka so bila stališča Edinosti in tukajšnjih slovenskih politikov. Izpričali so jo v prvih mesecih 1. 1918, ko so tudi v Trstu počastili Janeza Evangelista Kreka. S tem so soglašali predstavniki vseh strank. Ivan Cankar je takrat prišel predavat v Trst na povabilo Ljudskega odra in tu imel svoji znani predavanji. Cankar in Ljudski oder so zagovarjali levičarske, socialistične ideje. Tu pa so prišli v spor z delom tržaških socialistov italijanske narodnosti. II Lavoratore je imel pod naslovom napisano, da je glasilo italijanskih socialistov v Avstriji. Sredi leta 1918 tu beremo polemične ocene o čeških socialistih, ki so takrat postavili v ospredje narodno vprašanje in se zavzemah za ustanovitev samostojne države. Kaj bodo rek-li nemški delavci, ki bi prišli v češko državo, so se spraševali pisci v Lavoratoreju, in postavljali v ospredje vprašanje Trsta. Polemik med Edinostjo in Lavoratorejem ni bilo ne konca ne kraja. Edinost je polemično objavljala tudi nekatere komentarje v italijanskem jeziku, Lavoratore pa je bil polemičen tudi do katoliškega glasila L‘Eco del Litorale, ki je odražal gledanja furlanskih katoličanov na Goriškem. Sicer so se za avtonomijo italijanskih in furlanskih krajev v cesarstvu, kot tudi narodnostno mešanih krajev, npr. Trsta in Gorice, zavzemali tudi italijanski katoličani. Se nekaj dni pred razsulom cesarstva, ko ni nihče več verjel v njegov obstoj, je Faidutti na Dunaju zagovarjal avtonomijo za Italijane znotraj cesarstva. Politika je bila in je politika. O tem, kar se je takrat dogajalo v Trstu, so se že velikokrat razpisali slovenski in italijanski zgodovinarji, brali smo velikokrat diametralno si nasprotna gledanja in ocene o nekem govoru, spisu ali dogodku, glede na to, ali so bili analitiki Slovenci ali Italijani, oziroma so bili politično zelo opredeljeni. V Avstriji in tudi v Nemčiji je bila takrat prava lakota. Slovenski in furlanski begunci, ki so se vračali na Goriško, niso imeli kaj za pod zob in niti semen, da bi si počasi pridobili hrano. Se huje je bilo v velikih mestih, od Dunaja do Gradca, od Berlina do drugih nemških mest. Tako je bilo tudi v Trstu. Tretjina prebivalstva se je bila izselila iz mesta, pišejo takratni časopisi. Zaradi tega najdemo v dnevnikih zelo veliko oglasov s katerimi trgovci in obrtniki iščejo delavce, zaposlovali so tudi mladeniče ali otroke. Glavna skrb Tržačanov, Slovencev in Italijanov, je bil kruh. Zaradi tega je vsak dan, tako v Edinosti kot v Lavorato-ru, največja pozornost posvečena “aprovizaciji”. “Tako ni mogoče izhajati več” piše v Edinosti ob vesti, da bo vsakdo dobil, seveda na karte, 6 dekov slanine na teden. Ze v prvih januarskih dneh sta časopisa povedala, da najbrž v Trstu kmalu ne bo več niti kruha. Pomemben dogodek je bil, da prihaja iz Vrhnike 12 vagonov krompirja. Negativno pa je bilo dejstvo, da so zaradi slabega načina distribucije morali odvreči pokvarjen krompir v morje. “Kaj dobimo ta teden? ” je bil naslov članka v Edinosti 6. januarja. Preberimo kaj piše: 1 četrt kilograma koruzne moke, eno osminko kg ješpiena, 2 jajci, 6 dkg sira, 10 dkh suhega zelišča, 125 gramov marmelade, 1 četrt kg soli. Na ribjem trgu so prodajali tudi želve po 3 krone komad, kasneje so celo ribe pričeli prodajati na karte, kar je vzbudilo ostre proteste, ki pa niso prav nič zalegh. Mesa sploh ni bilo. Od časa do časa so ga, vedno na karte, dobili ljudje z nižjimi dohodki. Avstrijci so očitno menili, da si premožnejši sloji lahko kupijo meso na črni borzi. Ta je cvetela. Proti črnoborzijancem je velikokrat ostro nastopal II Lavoratore. Pisal je proti trgovcem, ki da so sleparili kliente in jih čestokrat puščali brez blaga, do katerega so imeli pravico, blago pa potem prodajali na cmo. Socialistični dnevnik je seveda hvalil delo, ki so ga opravljale trgovine Delavskih zadrug. Veliko je bilo kronik s sodišča, kamor so gnali črnoborzijance in sleparje. Da je bila lakota zares lakota, nam dokazuje primer prodajalke zelenjave, ki je morala pred sodnika, pa čeprav jo je ta z razsodbo oprostil. Neka ženska se je pritožila, da je kupila pol kilograma radiča, ko je prišla iz trgovine, pa je ugotovila, da ji je bila trgovka zavila v papir le pest zelenjave. Pritožila se je policaju na ulici in ta je trgovko prijavil sodniku. Desetine takih primerov so prišle v časopis. V nekaterih primerih je šlo za večje malverzacije. Iz vojaškega skladišča na Opčinah je izginilo več sodov ruma in drugih pijač. Policisti so prijeli tri ljudi, enega domačina in dva tujca. Domačin se je branil rekoč, da sploh ni vedel za kaj gre, in da je pomagal le prenesti sode iz skladišča na prosto. Bil je oproščen, druga dva pa sta bila obsojena na štiri mesece zapora. Marsikdaj v časopisih beremo, da ljudje obljubljenega blaga na karte sploh ne dobijo. Ko pa ga dobijo nastane vprašanje: kako skuhati mineštro, če pa nimaš drv in tudi vžigalic ne. Isto je bilo s cigaretami in smotkami. Ce si jih dobil, nisi imel vžigalic, da hi si jih prižgal. Se zlasti v Lavoratoreju, ki so ga očitno ljudje zelo brali, je bilo skoraj vsak dan veliko malih oglasov, nekajkrat tedensko kar po dve strani. Ljudje so oddajali sobe in stanovanja: veliko ljudi se je bilo takrat izselilo iz Trsta, in vsak dohodek je bil dobrodošel. Ljudje pa so tudi prodajali svoje domače stvari: obleke, pohištvo in se zlasti rjuhe. Rjuhe polnijo male oglase. V malih oglasih so ljudje tudi razno blago ponujali v zameno za hrano. Poglejmo ta “menjalni cenik”. Nekdo je ponujal eno kokoš v zameno za 3 kg fižola in 2 kg ječmena, nekdo drug poltretji kg rumene moke za pol kilograma slanine, tretji je ponujal fižol, da bi dobil sladkor. In še: 2 kg slanine sta veljala 9 kg koruzne moke, 1 kg olja pa 8 kg koruzne moke. Nekdo je imel na zalogi 5 kg riža in ga je hotel prodati za drag denar, nekdo drug, ki je brez dvoma imel doma vsaj majhno dvorišče, je ponujal zajca v zameno za moko. Kdo ve, kje je imela iz predvojnih časov skrito kavo tista oseba, ki je za 1 kg kave hotela 11 kg koruzne moke. 6 litrov petroleja je slo v zameno za 4 in pol kilogramov fižola in liter olja. Nekaj takega se je ponavljalo tudi med 2. svetovno vojno. Kmetje niso dobivali cigaret, možje v mestih pa po dve na dan. Za sedem cigaret si leta 1944 dobil kilogram masla. Jasno je, da prodajalci teh dobrin niso objavili svojega naslova. Tega si dobil v uredništvu. Ko bi bili napisali ulico in hišno številko bi bili najbrž hitro imeli doma tatove, ki so kradli predvsem živež. Bralci se bodo morda vpašali, zakaj toliko zahtev po koruzni moki. Le-to je bilo mogoče dobiti, kajti bele moke skoraj ni bilo več. Potem ko je že na začetku leta kruha zmanjkalo, so ljudem delili le nekaj moke za kruh, večji del dotacije je bila koruzna moka. Lakota je bila tudi na Dunaju in v komaj osvobojeni Gorici. Tu so bile razne menze, kjer so ljudje prejeli vsaj krožnik mineštre. Pri Fari je dunajska občina uredila veliko posestvo za pridelovanje zelenjave, največ seveda krompirja. Zaposlili so italijanske delavce iz Furlanije in Veneta. Ko je bilo treba odpremiti blago na Dunaj, je prišlo do odpora Slovencev in Furlanov na Goriškem, ki so bili lačni. Le en del blaga je lahko odšel na Dunaj. Podobno je bilo tudi na Kranjskem, kjer je tamkajšnja deželna vlada prepovedala, da bi vlaki z jestvinami odpotovali v Trst. Avstrija je propadala. Vsemu temu je treba dodati še špansko bolezen, ki je tik pred koncem vojne razsajala v Trstu. Prrvkat odprte šole so zaprli in tudi kinodvorane so bile zaprte. V časopisih, tako v Edinosti kot v Lavoratoreju je bilo objavljeno veliko število osmrtnic. Bilo jih je toliko, da so morali v italijanskem dnevniku njihovo velikost od običajni dveh ali treh stolpcev morali skrčiti na en sam stolpec, pa jih je bilo kljub temu vsak dan tudi za celo stran. Marko Waltritsch Na sliki: vojaške ranjence so z openskim tramvajem vozili s Krasa v bolnišnico v Trst. Slika je iz vojnega arhiva na Dunaju. NEDELJSKE TEME Nedelja, 22. februarja 1998 19 Povratek XXX. s pohoda po Beneški Sloveniji Devetnajst dni je že poteklo odkar je v nod od 31. januarja na 1. februar 1944 XXX. divizija pod vodstvom komandanta Alberta Jakopiča - Kajtimira in komisarja Vasje Kogeja, začela svoj pohod po Beneški Sloveniji. Vse tri brigade in divizijski prištabni oddelki so se začeli pripravljati na povratek čez Sočo. V ta namen sta se predvsem 18. Bazoviška brigada s štabom divizije, in Kosovelova 19. brigada, približali položajem na višinah nad desnim bregom Soče in le 17. Gregorčičeva brigada se je še zadrževala v Brdih. Zadnje bitke Sovražnik je s svojo izvid-nisko dejavnostjo z letali zaslutil kakšen je strateški namen partizanskih sil in je med 18. in 19. februarjem zaCel koncentrirati svoje okrepljene sile z vseh strani in prodirati na izhodiščne položaje, za spopad z brigadami, seveda z namenom, da jih stisne v obroč in uniči. Tako je na položaje 18. brigade na širokem grebenu Kolovrata prodirala močna nemška kolona iz Kobarida proti Livku. Druga kolona je iz Čedada skozi Sv. Lenart in Gorenji Tarbij proti Rukinom prodirala proti položajem 19. brigade, proti katerim se je usmerila tudi tretja kolona iz Tolmina Cez Volče proti Srednjemu. Četrta kolona je napredovala iz Sv. Lucije (Most na Soči) in peta iz Ročinja, prav tako proti položajem 19. brigade. Druga kolona Nemcev je iz Flavij prodrla do Sv. Jakoba in se tam srečala s 17. brigado, ki se je iz Brd pomaknila višje na nove položaje, iz Kanala pa je v smeri Liga nastopala kolona, ki se je tudi spopadla s 17. brigado. Vse to se je dogajalo v noči od 18. do 19. februarja. Položaj je za divizijo postal kritičen in za izbojevanje prehoda Cez Sočo je bilo treba za vsako ceno sprejeti odločilne bitke z mnogo močnejšimi sovražnimi silami. 19. Kosovelova brigada je bila v najhujšem bojnem metežu na območju Srednjega (na to srdito bitko spominja spomenik padlim v tem kraju). Imela je precejšnje izgube, zaradi dobrih položajev pa ji je po celodnevnem boju uspelo pognati nemške SS-ovske sile v. dolino Soče, sama se je potem v noči na 20. februar preko Liga spustila k Soči in jo uspešno prebredla. 17. Gregorčičeva brigada je medtem vodila boje z Nemci pri Sv. Jakobu in Debenjem in jih zadrževala, da ne bi prodrli v hrbet 19. in 18. brigade bolj proti severu. Nazadnje je tudi 17. brigada zavzela Lig, pognala Nemce v dolino in v noči prebredla Sočo. Kot Ze rečeno, je 18. Bazoviška brigada zavzela položaje na Kolovratu Na Gradu, na Vrhu in pri Klobučarjih, štaba brigade in 30. divizije pa sta bila nameščena v vasi Kraj. Divizijski propagandni oddelek, katerega elan sem bil, se je sprva zadržaval v Dreki na beneški strani Kolovrata, pod večer pa se je pomaknil do Kraja in se tam pridružil divizijskemu in brigadnemu štabu. Spopadi Bazoviške brigade z esesovci so se začeli v zgodnjih jutranjih urah 19. februarja. Kolona, ki je prodirala Boj no Kolovratu 19. februarja 1944 Dreka Dehenje legehda- USt" NAŠE ENOTE •-♦gSPlOŠNUURIŠ NAESE50VCE m^SOVHAZNE ENOTE__________ Tuš no Srednje f L A vška iz Livka, se je na Livških Ravnah razdelila, en del je krenil proti Topolovemu (tragičnemu kraju iz novembrske ofenzive 1943), druga pa naravnost proti položajem brigade Na gradu. Ves čas so nad položaji krožila sovražna letala in občasno spuščala bombe in streljala s strojnicami, vendar brez rezultatov. Dobro kritim položajem brigadnih bataljonov sovražnik ni mogel do živega. Spopad je bil silovit, celo mož proti možu, nazadnje pa je bataljonom uspelo glavnino Nemcev obkoliti in jo delno uničiti, delno pa se je že v mraku porazgubila po pobočjih Kolovrata proti Soči. Precej žrtev, padlih in ranjenih, je imela tudi brigada. Brigada je zajela tudi precejšen plen, med katerim poleg orožja tudi pratež s 39 konji, otovorjenimi s hrano, ki je Se kako prav prišla borcem, ki že drugi dan niso zaužili praktično nič, predvsem pa ne kakšen zalogaj tople hrane, mraza pa je bilo krepko pod ničlo. Likvidacija zasede Po končani bitki na Kolovratu, so se brigadni bataljoni s štabom brigade in divizije koncentrirali pri zaselku Foni na zagozdenem pobočju Kolovrata, pod katerim se je globoko v dolino vila Soča. Spomin na to noč mi je živ pred očmi. Noe je bila jasna in mrzla, da smo, slabo oblečeni in sestradani, kar šklepetali z zobmi. Gorske steze, ki so vodile z grebena Kolovrata do Fonov, so bile ledene in prav tako od Fonov v dolino Soče. Zaselek je bil skoraj v celoti požgan in z našim propagandnim oddelkom smo se stiskali v nekem napol porušenem hlevu ali staji. Ker nismo imeli neposrednega stika s štabi, nismo točno vedeli kaj Čakamo, da ne gremo v dolino. Potem smo zvedeli, da imajo brigadne izvidnice nalogo preveriti možnost prehoda Soče na najugod- nejšem mestu in zagotoviti varen prehod. Nemci namreč še vedno niso opustili namere partizanom preprečiti prehod in so zato z motornimi vozili patruljurali in razpostavljali skrite zasede. Prvi načrt štaba divizije je bil, da bi brigade in prištabni oddelki šli Cez Sočo preko mostu v bližini vasi Kamno. Brigadna patrulja je res prešla Sočo preko mostu, ko pa se je vračala je zagledala iz smeri Kobarida nemške tovornjake, ki so na kratkih razdaljah iztovarjali vojake in postavljali zasede. Ko je patrulja o tem poročala štabu divizije na Fonih, je ta odredil prehod za vsako ceno, a je zaradi gotovosti še pred začetkom prehoda poslal v dolino posebno jurišno skupino, ki je imela nalogo likvidirati zasedo, ki je bila naj-blizja kraju, določenemu za prehod Soče. Jurišna skupina, s katero je bil tudi komandant brigade, »titov oficir« Gliša Raco, je bila pripravljena na boj, do katerega pa ni prišlo. Uspelo se ji je po tihem priplaziti do senika, v katerem so bili sovražni vojaki, jih presenetiti in onemogočiti brez streljanja. Dva Nemca je ubila, enega ujela, nekaterim pa je uspel pobeg v smeri kakih 500 m oddaljenega mostu. Ujetnik ni bil Nemec pač pa srbski četnik; toda to je druga zgodba. Glavna naloga je bila s tem opravljena, partizanske izvidnice so zasedle položaje na obeh bregovih Soče za zavarovanje prehoda. Kmalu za izvidnico so do roba doline Soče prišli tudi brigadni bataljoni in prištabni oddelki. Pravzaprav sta prišla le dva bataljona, kajti tretji (oz. 2.) je ostal na desnem bregu SoCe s komisarjem brigade Francem Crnugljem-Zorkom, da bi poskrbel za prenos devetih težkih ranjencev v zasilno partizansko bolnišnico v dolini Idrijce (Judrije), kar je z velikimi težavam in tveganji tudi storil. Ta bataljon se je vrnil čez Sočo naslednjega dne pri vasi Dolje. Ledena kača Ko je prišel ukaz za odhod smo se spustili po pravcati ledeni drči v dolino in ropot čevljev, konjskih kopit in orožja je odmeval v noC, da ga je bilo verjetno slišati prav do vasi ob SoCi. Cez cesto smo stekli kolikor hitreje se je dalo, neglede na to, da je bil prehod že zavarovan. Onkraj ceste do korita Soče smo tekli med redkim grmičevjem po zaledenelem rečnem produ in pesku in ko smo zakoračili v ledeno vodo SoCe, je bila tudi ta na bregovih zaledenela. Strugo smo bredh v gosjem redu in se držali ali za plašče ali kar je ze bilo, da nas ne bi čez pas in do prsi segajoča in precej deroča voda odnesla. S seboj smo imeli tudi našo mulo, ki jo je nekaj pred začetkom pohoda pripeljal Mario Cuk iz Trebč, ko se nam je pridružil na Banjščicah. Mula, Teodolinda po imenu, je bila otovorjena z našim tiskarskim materialom, pisalnim strojem, ciklostilom, radijskim aparatom, Črnilom, matricami in papirjem. Ker pa je bilo v odseku tudi mlado ljubljansko dekle, Slavica Porenta -Slavček, in je bila nizke postavice, je dobri Cuk še njo naložil na mulo, saj bi jo sicer voda pokrila. Ko smo na nasprotnem bregu stopili spet na suho, so se naša oblačila v trenutku spremenila v pravi ledeni oklep, da smo se komaj premikali. Toda kdo bi mislil na to, brez najmanjšega postanka smo se zagrizli v strmino onkraj ceste in se z gazenjem ne previsokega snega vzpenjali proti Gregorčičevemu Vrsnu v območju koničastega Krna. Zaradi telesne toplote in hitre hoje so se naši ledeni oklepi zaceli odtajati in iz oblačil je puhtela para, da se je nad kolono kar kadilo. Ne vem več, koliko smo potrebovali do Vršna, ki pa ni bilo naša končna postaja. Hojo smo nadaljevali še višje prav do vasi Krn, ki smo jo dosegli v poznih popoldanskih urah. Razmestili smo se po hišah, skednjih in senikih, kakor se je pač dalo in kakor je komu bila sreCa naklonjena. Z našim odsekom smo imeli res srečo. Prišli smo v prijetno domačijo prijaznih ljudi, na odprtem ognjišču pa so prijetno plapolali plameni iz gorečih drv. Na smrt utrujeni smo posedli na nizki klopci na dveh straneh ognjišča. Ni minil niti tren, ko so nekateri od nas zaspali kot ubiti in eden je celo kar med spanjem padel na goreča drva, k sreči brez večjih posledic. Brigadni in divizijski inten- danti so med tem v sodelovanju z gospodarskim referentom krajevnega odbora OF iz zalog nabrali dovolj hrane, krompirja predvsem, koruzne moke in še kakšen konj je moral pod nož, da smo se lahko po dolgih dneh stradanja nasitili. Spomnim se divizijskega intendanta Draga Kerševana iz Trsta, čeprav Kraševca po rodu, kako si je prizadeval za oskrbo borcev. Mario Cuk pa je še prej kot zase poskrbel za svojo dobro in potrpežljivo Teodolindo, da je dobila svoj obrok sena. Pa še to: ne spominjam se, da bi bil kdo od nas zaradi bre-denja ledene Soče, prehlajen, kaj šele, da bi kdo zbolel za pljučnico. Proti Cepovanu Na 1 mu smo bili, Ce me spomin na vara, dva dni, potem pa smo z divizijskim štabom in v spremstvu 18. brigade nadaljevali pot po strmih gorskih stezah in grapah mimo Nemškega Ruta in Granta v dolino Bače do Sentiške planote, pa po krajšem premom v dolino Idrijce pa na čepovanska Vrata in do Cepovana. Lahko rečem, da se je pohod XXX. divizije Sele tukaj dejansko uspešno zaključil tako z vojaškega kot moralno političnega vidika. Divizija se potem do konca vojne ni vec podala v Benečijo, so pa tam nastajale samostojne čete in bataljoni beneških rodoljubov, predvsem pa se je okrepil Briško-Beneški odred. Kasneje se je formirala tudi italijanska garibaldinska brigada »Garibaldi Natisone«, ki je delovala v okvira EX. korpusa. Jože Koren Na sliki: skupina partizanov iz Beneške Slovenije Viri: Opis zaključnih bojev je povzet po knjigi Franja Bavca -Branka »Bazoviška brigada« (Knjižnica NOV in POS 1970); opis prehoda Soče pa je po osebnih spominih in zapiskih. SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL 6 ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA 66 -J 6*6 I SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 'S VREMENSKA SLIKA Nad severnim Atlantikom in severno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Zahodne Alpe in zahodno Sredozemlje je zajel frontalni val, ki se poCasi pomika^)roti vzhodu. tsesie 6 6 1000 1010 1020 1030 1040 DUBLIN < sa HELSINKI 0/2 O81# STOCKHOLM O« s/e ° H mm KOBENHAVlJ ->6 ' rti ° - . sz . ■'.. 1000 1010 1020 MOSKVA -5/0 0 c6h> V* S o KIJE V -/- LIZBONA 12/17 0 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. 6 6 ' . Spi & Z3 1030 —LONDONo AMSTERDAM 7/14 BERLIN 8/l0 VARŠAVA -1/6 oBHUSEU . " ZX oPARIZ / 9/16 RllllA1 6/16 J DUoNAJ 4/13 žeZa 2/14 UUBUANA 0/15 /° MILANO 0 3/18 ,_ , ___- » SPLIT ./. OSOFIJA >i/i6 mAnoin *-r ----SKORJE ° --- MADRID 5/17 ^BEOGRAD 4/14 ' 6> 6S DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.41. Dolžina dneva 10.45. 7LUNINE MENE^S/kl Luna vzide ob 3.28 in zatone ob 13.07. PLIMOVANJE Danes: ob 0.25 najnižje -3 cm, ob 6.13 najvisje 29 cm, ob 13.20 najnižje -43 cm, ob 20.03 najvisje 24 cm. Jutri: ob 1.21 najnižje -11 cm, ob 7.06 najvisje 36 cm, ob 13.54 najnižje -51 cm, ob 20.29 najvisje 33 cm. MORJE Morje skoraj mimo, temperatura morja 9 stopinj C. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH 2 °C 500 m............11 1000 m..............8 1500 m..............4 °C 2000 m..............2 2500 m .............1 2864 m..............0 J DANES dS GRADEC -2/15 TRBIŽ <66b ČEDAD— 3/15 O ©VIDEM 3/16 CELOVEC O -2/15 o-*™ KRANJSKA GORA f/vx TRŽIČ -2/14 O KRANJ dS M. SOBOTA O -3/15 O S. GRADEC -2/13 MARIBOR o -2/16 »N. GORICA 3/16 GORICA^ o ,d3 y LJUBLJANA 0/15 o PTUJ CELJE //^ O -3/16 V 3/16 TRST 3/14 POSTOJNA n -3/15 N. MESTO 'VI 7 O dS 0-... -S iož c--$ -N /67 o ^ ZAGREB -1/16 O OPATIJA PAZIN q Danes s bo pooblačilo, v severovzhodnih krajih bo Se precej jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: V krajih zahodno od nas se bo pooblačilo, proti večeru bodo že manjše padavine. JUTRI CELOVEC TRBIŽ O 2/l1 ° 1/8 O KRANJSKA GORA ^ dS R^9i M. SOBOTA © 1/14 ❖ ČEDAI 6/12 O OViDEM 6/12 & TRŽIČ 2/10 O KRANJ 9. MARIBOR O 2/14 PTUJ CEUE O 2/13 ❖ .N. GORICA 6/13 GORICA 6/13 O LJUBLJANA 3/12 TRST 6/12 ❖ PORTOROŽ —«■ V V M OPATIJA _ - POSTOJNA o 3/11 KOČEVJE —7 ^7 N. MESTO o 5/13 ZAGREB 3/13 O N O #^RNOMEU 3REC OPATIJA PAZIN q REKA 7/12 V ponedeljek in torek bo zmerno do pretežno oblačno, v severovzhodnih krajih deloma jasno. V zahodni in južni Sloveniji bodo občasno manjše padavine, v nižinah kot dež. Nekoliko hladneje bo. SLOVENIJA MNENJE MARJANA PODOBNIKA »Turnšek ne more ostali na svojem položaju« Obrambni minister bo vnovič predstavil svojo stališča LJUBLJANA - Podpredsednik slovenske vlade in predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjan Podobnik je včeraj odgovarjal novinarjem na vprašanja o zapletu v zvezi z zahtevanim odstopom obrambnega ministra Tita Turnška. Poudaril je, da so Turnško ve včerajšnje kritike sklepov glavnega odbora SLS neutemeljene, saj jih je odbor sprejel z veC kot zadostno sklepčnostjo. Tudi dodatna preverjanja so pokazala, da so bile vse odločitve sprejete v skladu s statutom stranke. Ob tem pa je prav in dobro, meni Podobnik, da je bila tudi na željo ministra Turnška sprejeta odločitev, po kateri bo ta imel vnovič priložnost svoja stališča pojasniti Članom glavnega odbora na ponedeljkovi seji. To pa po njegovih besedah ne pomeni, da je s tem Turnšku dana še ena možnost ostati na ministrskem položaju. Glede na dejstvo, da se Turnšek ni odločil ponuditi odstopa, bo moral glavni odbor oblikovati ustrezno stališče v skladu s prepričanjem SLS, da želi vzpostaviti jasne principe odgovornega ravnanja v slovenski družbi. Stranko so presenetile špekulacije nekaterih pomembnih državnih funk-cionarjev, vendar bo pri svojem stališču dosledno vztrajala. Podobnik tudi meni, da bo predsednik slovenske vlade po seji glavnega odbora SLS državnemu zboru predlagal zamenjavo ministra Turnška. Postopek zamenjave pa naj bi bil nato v nekaj dneh tudi izpeljan, v kratkem pa naj bi se dogovorili še o bodočih kadrovskih rešitvah. SLS nikakor ne misli ponoviti napak iz Časa Demosove vlade, je opozoril Marjan Podobnik, ki so ji ob kakršnihkoli predlogih kadrovske zamenjave očitali revanši-zem, rezultat tega pa je bil prezgodnji padec te vlade. SLS bo torej kot vladna stranka, z na volitvah visoko izkazano podporo, usklajen koali- cijski program izvajala tako, da bo na najodgovornejše funkcije predlagala strokovno ustrezne in odgovorne ljudi, ne bo pa podpirala tistih, "ki se jim kolca po nestrankar-stvu oziroma enopartijski diktaturi". O možnih kandidatih za položaj obrambnega ministra naj bi se predsednik SLS v prihodnjih dneh pogovoril s premie-rom Drnovškom. (STA) _______________PORTOROŽ_______________ Okrogla miza o slovenskem etničnem in državnem proštom O jezikovni pripadnosti dela Istre predaval prof. Samo Pahor PORTOROŽ - V Portorožu je vCeraj potekala okrogla miza o vprašanjih oblikovanja slovenskega etničnega in državnega prostora s posebnim poudarkom na slovensko-hrvaški meji v Istri. Srečanje, na katerem naj bi slovenski strokovnjaki s pravnega, zgodovinskega in drugih sorodnih področij osvetlili odprta vprašanja glede določanja meddržavne meje med Slovenijo in Hrvaško ter kako doseči Cimvišjo stopnjo njene odprtosti, sta v sodelovanju s Slovensko ljudsko stranko (SLS) in pod pokroviteljstvom njenega predsednika Marjana Podobnika pripravila Znanstveno raziskovalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta. V uvodnem pozdravu udeležencem, med katerimi so tudi podpredsednica državnega zbora Eda Okretič-SalmiC, predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger, rektor mariborske univerze Ludvik Toplak, s hrvaške strani pa tudi vodja hrvaškega dela slovensko-hr-vaške meddržavne komisije za mejna vprašanja Vladimir Ibler, je Marjan Podobnik najprej poudaril, da je srečanje uglednih strokovnjakov namenjeno vprašanjem, za katera meni, da bi jih Slovenija morala zaCeti javno proučevati že pred leti. Po njegovem prepričanju sta Slovenija in Hrvaška danes v položaju, ko si vendarle morata priznati nekatera zgodovinska dejstva in kot prijateljski državi razrešiti vsa še odprta vprašanja. Lojze Marinček je v otoritvenem nagovoru udeležencem okrogle mize poudaril, da v velikem delu slovenske javnosti prevladuje prepričanje, da smo Slovenci pri pogajalskih urejanjih spornih zadev z Republiko Hrvaško na različnih področjih v nekoliko podrejenem položaju. Razlog naj bi bil zlasti v dejstvu, da so se v sosednji državi na pogajanja z nami tudi ustrezno strokovno pripravili, zato mora tudi Slovenija narediti vse, da z znanstvenimi in strokovno podkovanimi argu- menti dokaže svoje upravičene zahteve. Pri tem pa ne gre hiteti, temveč si moramo vzeti potreben Cas za dosego ravni enakovrednih pogajanj, je opozoril Marinček. Ob orisu kulturne in politične zgodovine Istre je minister Marinček med drugim ugotovil, da se žal danes namerno pozablja dejstvo, da smo Slovenci plačali davek, da je sosednja Hrvaška po drugi svetovni vojni dobila večinski del Istre. V svojem prispevku k razširitvi vprašanja jezikovne pripadnosti prebivalstva severozahodnega dela hrvaške Istre je tržaški Slovenec Samo Pahor pojasnil, da je ime Istra v različnih zgodovinskih obdobjih označevalo ozemlje različnih razsežnosti, pri Čemer še danes ostaja nerešeno vprašanje, ali je severni del kvarnerske obale v Antiki pripadal Istri ali Liburniji. V nadaljevanju je skušal prikazati, kako je spreminjanje upravnih mej med državnimi entitetami na širšem območju Istre vplivalo tudi na jezikovno podobo teh krajev. Vinko Reišp je v dopoldanskem delu okrogle mize govoril o upravni razdelitvi Istre na zemljevidih iz 18. stoletja, Duša Krnel-Umek pa je predstavila razvoj etnične podobe Istre. Pri tem je poudarila, da je na to vprašanje in oblikovanje slovenske državne meje na območju Istre po nastanku samostojne Slovenije potrebno gledati v kontekstu oblikovanja slovenskega naroda v obdobju zadnjih dvesto let, za katerega je zaradi specifične geopolitične lege severnega Jadrana značilen pritisk sosednjih narodov, da si omogočijo prehod na morje ali pa prehod v obratni smeri od morja v notranjost na vzhod in sever. Slovenci smo se po njenem mnenju v tem prostoru obdržali tudi zaradi svoje miroljubnosti. Prav iz tega zgodovinskega konteksta pa je danes potrebno gledati tudi na urejanje kopenske in morske meje s sosednjo Hrvaško v Istri. (STA) KMETIJSTVO Nedelja, 22. februarja 1998 _________PORTOROŽ / POSVET ZADRUŽNIKOV SLOVENIJE _ Priprava kmetijskih zadrag na vstopanje Slovenije v EU O zadružništvu v zamejstvu je govoril dr. Mario Gregorič V dneh 18. in 19. t.m. je potekal v Portorožu dvodnevni letni posvet zadružnikov Slovenije. Osrednja tema je bila »Priprave kmetijskih in gozdarskih zadrug na vstopanje Slovenije v Evropsko unijo«. Na posvet sta bili povabljeni tudi zadružni organizaciji v slovenskem zamejstvu iz Avstrije in Italije. Posveta so se udeležili visoki predstavniki slovenske vlade in države, in sicer podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, sekretarka ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smerkolj, sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve mag. Franc But in drugi. Vsi imenovani so prikazali važnost vstopa Slovenije v Evropsko unijo in nujnost sprememb, ki bodo potrebne pri prilagajanju zakonodaje in gospodarjenja v drugačnih pogojih tržišča. Sekretarka Rav-berjeva je izrazito poudarila pobude v korist kvalitete proizvodnje, ki je po njeni oceni naj-uCinkovitejše sredstvo za promocijo Slovenije in njene proizvodnje. Minister Smerkolj je podčrtal potrebo, da Slovenija v tem prehodnem obdobju z vsemi silami podpre razvoj posameznih kmetij, ker bo to istočasno pomenilo tudi okrepitev zadružništva, kajti samo v močnem kmetijstvu je možno močno in uspešno zadružništvo. Pomeni pa tudi uspešnejše kljubovanje pri soočanju z razvitim kmetijstvom v državah Evropske unije. Zelo izčrpno in razčlenjeno je bilo predavanje o gospodarski problematiki, s katero se bo soočala Slovenija ob pristopanju v EU s posebnim poudarkom na kmetijstvu, ki ga je imel mag. Franc But državni sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve. Veliko važnost kmetijstvu je-namenil zato, ker prav ta panoga predstavlja veC kot polovico pri-bliževalnega programa Evropske unije, zajetnega v nic manj kot 40.000 tisoC straneh gradiva. O važnosti kmetijstva kot gospodarske panoge, na katero je vezano tudi ohranjanje okolja, je posebej govoril podpred- sednik vlade Marjan Podobnik. Zadružno realnost v slovenskem zamejstvu na Koroškem in v Furla-niji-Julijski krajini, kjer živijo Slovenci, sta predstavila, kot rečeno, predstavnik Zveze zadrug iz Celovca dr. Ga-brnik in predstavnik Kmečke zveze iz Trsta dr. Mario Gregorič. Prvi je predstavil organiziranost zadružne stvarnosti na Koroškem in vpliv le-te pri vstopanju v Evropsko unijo. Dr. Gregorič je v svojem posegu podal kratek oris zadružništva med Slovenci v Italiji v preteklosti in sedanjega stanja. Dejal je med dru- gim, da imajo zadruge poleg ekonomske valence tudi narodnoobrambni znaCaj, ker je manjšina vedno smatrala, da so zadruge učinkovita oblika za zavarovanje zemlje. V sedemdesetih in osemdesetih letih, se je zadružništvo, predvsem po zaslugi prizadevnosti elanov samih in stanovske kmečke organizacije Kmečke zveze, ki je bila pobudnik ustanavljanja teh struktur, zabeležile lep razvoj in uspeh, žal pa jim ni uspelo zagotoviti si primerno kapitalizacijo zaradi pomanjkanja lastnega kapitala kot posledice šibke finančne in gospodarske moCi vč- lanjenih kmetij. In prav pomanjkanje kapitala se je za nekatere zadruge, predvsem govedorejske - je dejal dr. Gregorič . -izkazalo za usodno, saj morajo delovati s pretežno izposojenim kapitalom. Vsled tega so pasivne obresti tista postavka, ki daje negativen predznak njihovim bilancam, ki bi sicer bile aktivne, in v dobršni meri izničuje požrtvovalnost in skrb zadružnikov. Ob težkih posledicah za zamejsko zadružništvo, ki jih je imel steCaj Tržaške kreditne banke, pa je dr. Gregorič kot negativno okoliščino omenil tudi nenaklonjeno povojno politično ozračje, ko je bilo slovensko zamejsko kmetijstvo in vzporedno s tem zadružništvo, v vsej povojni dobi zapostavljeno s strani italijanskih oblasti na različnih ravneh. Zadnji del svojega posega je dr. Gregorič namenil negativnim učinkom kmetijske politike Evropske unije na kmetijstvo in na zadružništvo. Zaradi tega že leta strokovne organizacije opominjajo na umestnost, da bi del pristojnosti pri vodenju kmetijske politike bil po-. ver j en posameznim Članicam EU in preko teh Deželam, ki lahko hitro in učinkovito ukrepajo v prid območij s težkimi danostmi. Posegu dr. Gregoriča so z velikim zanimanjem prisluhnili vsi udeleženci srečanja, saj je bilo zanimivo za Slovenijo in njeno kmetijsko in zadružniško organiziranost ob vstopanju v Evropsko unijo. -en Protest zaradi diskriminacije V eni prejšnjih številk priloge »Človek in zemlja« smo že izčrpno pisati o presene-tijivi odločitvi deželnega odbora FJK, ki je Kmečko zvezo izključil iz seznama članov deželne »zelene mize« čeprav je KZ stanovska kmečka organizacija v deželi, ki predstavlja slovensko kmetijstvo. Predsednik KZ je zaradi te diskriminacije naslovil na predsednika deželnega odbora Giancarla Cruderja, naslednje protestno pismo: Izvršni odbor naše zveze je z razočaranjem vzel na znanje, da ste s sklepom odbora št. 3876 dne 5. januarja letos ustanovili komisijo t.i. »zeleno mizo« kot stalen moment posvetovanja v kmetijstvu, ne da bi v sestavo omenjene komisije zagotovili prisotnost tudi predstavnika naše zveze kot zastopnika interesov kmetov pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v FJK. Naša zveza je že imela priliko Vam tolmačiti nujnost, da se slovenski narodnostni skupnosti zagotovi zastopstvo v organih in ustanovah, ki odločajo ali ki prispevajo pri odločitvah na vseh področjih njenega udejstvovanja. Pri tem smo Vam izrazili priznanje za večjo odprtost, ki ste nam jo izkazali v ukrepih in delovanju Vašega odbora. Zato so nam nerazumljivi razlogi zaradi katerih je deželna vlada, ki ji predsedujete, sklenila onemogočiti slovenski kmečki strokovni organizaciji, da neposredno sodeluje in prispeva k izoblikovanju ukrepov, ki zadevajo tako važno področje v življenju skupnosti katere je organizacija neposreden izraz. Spoštovanje, ki ga imamo do Vas in do Vašega odbora, nam vsiljuje misel, da je naše predstavništvo izostalo iz zelene mize le iz naključnega spregleda, kar je za nas vsekakor nesprejemljivo. Apeliramo zato na Vaš čut pravičnosti in enakopravnosti, da v skladu z najosnovnejšimi načeli demokracije in s programskimi izjavami, ki ste jih sprejeli 18.12,1996 nujno zagotovite predstavništvi Kmečke zveze v komisiji imenovani »Zelena miza«. Predsednik Alojz Debeliš NOVICE Prošnje za prispevke v gozdarstvu Deželni odbornik za gozdove dr. Giorgio Matassi je sredi lanskega decembra podpisal odlok, ki določa rok za predložitev prošenj za prispevke v gozdarstvu, ki jih predvideva pravilnik Evropske unije 2080/92. Odlok je podvržen še formalni odobritvi pristojnih organov. Istočasno so bile z istim odlokom odobrene tudi nekatere tehnično-proceduralne spremembe »uresničeval-nega priročnika večletnega deželnega programa EU 2080/92« z namenom, da bi se čim bolj olajšali proceduralni in administrativni postopki izvajanja pravilnika 2080/92 in istočasno spremenili tudi nekateri tehnično normativni posegi, ki jih predvideva pravilnik Prošnje je tako mogoče vložiti do 28. tm. po novih normah, ki pa ne spreminjajo bistveno prejšnjih. Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na urade Kmečke zveze. Novosti pri dodelitvi kvot mleko Z odlokom z dne 16. 1. 1998, ki je bil objavljen v Uradnem listu z dne 21. 1. 1998, je prišlo pri dodelitvi kvot mleka posameznim rejcem do novosti. Navajamo le poglavitne točke tega odloka, dodatne informacije pa lahko zainteresirani dobijo v uradih Kmečke zveze. Na osnovi tega odloka, ki uveljavlja odlok z dne 1.12.1997 št. 411, bodo določene nove kvote. AIMA bo rejcem poslala na dom sporočilo na kakšni osnovi jim je bila določena nova kvota. V tem sporočilu bodo navedene proizvodne kvote za leti 1995-96 in 1996-97 in to na osnovi popisa števila goveda (krav) v hlevu, ki ga je opravila Krajevna zdravstvena enota v lanskem poletju. Predhodno je bil opravljen popis z izpolnitvijo obrazca L 1, ki sta ga podpisala proizvajalec in odjemalec (mlekarna) in v katerem je bilo navedeno tudi število krav v hlevu. AIMA je pri določitvi nove kvote vzela v poštev nižje število krav med tistim, navedenim na obrazcu L 1, in dejansko ugotovljenim v hlevu. Ta podatek bo AIMA sporočila pristojnim uradom Dežele. Rejec, ki bo smatral, da je bil z novo kvoto oškodovan se bo lahko pritožil tako na Deželo kot na AIMA. Rok za predložitev priziva oz. pritožbe pa bodo uradi Kmečke zveze še pravočasno sporočili. Zadružni hlev »Dolga krona« obvešča, dahov hlevu v četrtek, 26. februarja, z začetkom ob 10.30, dražba za prodajo 100 glav govedi plemenske rjave pasma Vabljeni vsi interesenti! Čezoceanska vina v V zadnjih nekaj letih se prodor vin iz čezoceanskih vinorodnih dežel na evropsko tržišče vse bolj širi, kar je že začelo zaskrbljati evropske proizvajalce - članice Evropske unije. Iz podatkov, ki jih je obdelal evropski statistični urad Eurostat in ki jih v eni svojih zadnjih številk objavila specializirana revija »Corriere Vini-colo« je razvidno, da se je uvoz vin iz Argentine, Avstralije, Čila, Južne Afrike, Nove Zelandije in drugih držav na evropsko tržišče od 2.739.000 hektolitrov v letu 1994, do leta 1996 povečal na 5.363.000 hektolitrov ali kar za 96 odstotkov. Pa ne le to; medtem ko podvojen izvoz vin iz teh čezoceanskih dežel priča o agresivnosti njihove gospodarske politike, stara Evropa izgublja na svoji učinkovitosti in njen izvoz vin na tradicionalna Evropi čezoceanska tržišča, nazaduje. V istem obdobju, ko se je izvoz vin iz čezoceanskih držav na evropsko tržišče povečal ha 96 odst., se je izvoz evropskih vin na čezoceanska tržišča zmanjšal za 26 odst. in sicer od 11.759.000 hektolitrov leta 1994 na 9.315.000 hektolitrov v letu 1996. Razlogi za tak preobrat so precej očitni. Niso samo v tem, da lahko »iz-venkomunitarni« proizvajalci poslujejo po logiki popolnega liberizma, ki zagotavlja večjo občutljivost in hitrejše reagiranje na potrebe in želje tržišča. So tudi posledica znantega povečanja proizvodnih stroškov pri glavnih evropskih proizvajalcih kot so Italija, Francija in Španija, po drugi strani pa se morajo »komunitarne« države tudi stalno soočati z omejevalnimi normami Evropske linije same. Pajčevinasto vlakno Že več let je v kmetijskih trgovinah mogoče kupiti pajčevinasto vlakno. To je posebna folija bele barve, narejena iz posebne tkanine, ki nekako spominja na pajčevino. V italijanščini se ta folija imenuje »tessuto non tessuto«, saj je podobno platnu. V prodaji ga dobimo bodisi velikih obsežnosti za poklicne vrtnarje, kot tudi majhnega obsega za take, ki imajo domači vrt. Na razpolago je tudi pajčevinasto vlakno na meter. Pajčevinasto vlakno se vedno bolj uveljavlja tudi po naših vrtovih. S pajčevinastim vlaknom branimo povrtnine pred zimskim mrazom. Zimsko solato, radič in druge zimske povrtnine pokrijemo s to folijo. Zelo prav pride tudi v primeru pomladanskih pozeb, ki nas večkrat presenetijo, ko že mislimo, da je zima že mimo. Prav tako lahko branimo komaj saj ena ali mlada sadna oz. oljčna drevesa pred pozebami. Ce predvideva- mo zelo nizke temperature, posebno če je tudi burja ali dež, takole storimo: okrog sadnega drevja najprej postavimo mrežo tako, da z njo obkrožimo tudi krošnjo. Nato vse skupaj zavijemo s pajčevinastim vlaknom, ki ga na vrhu spnemo skupaj. Pajčevinasto vlakno uporabljamo tudi pomladi, da pokrijemo komaj posejano gredo. Na ta način branimo semena pred morebitnimi pozebami, spomladanskimi nalivi in drugimi dejavniki. Pajčevinasto vlakno lahko uporabljamo tudi v okrasnem vrtu, da začasno zavijemo oz. pokrijemo rastline, ki so na mraz občutljive (npr. limone). V vseh primerih je zelo važno, da dobro pritrdimo ob tla s kamenjem, še bolje pa da robove nekoliko zakopljemo. Številne so pozitivne lastnosti pajčevinastega vlakna: - Temperatura površine, ki jo pokrijemo s pajčevinastim vlaknom se poviša za nekaj stopinj in vlaga se obdrži po vsej površini enaka. Na ta način seme hitreje in bolj enakomerno vzklije. To je pozitivno posebno za povrtnine, ki potrebujejo veliko dni, da vzklijejo, ko sta primer petršilj ali tudi ko-renjček. Prav tako je pajčevinasto vlakno pozitivno, ker anti-cipira pobiranje povrtnin za nekaj dni. Ce proizvajamo rastline v lončkih, slednje po sejanju lahko pokrijemo s pajčevinastim vlaknom. - Druga pozitivna lastnost te folije je, da je propustna na svetlobo in vodo. Pokrito gredo zato lahko zalivamo ne da bi morali pajčevinasto vlakno premakniti. - Ob toplem vremenu rastline pod pajčevinastim vlaknom ne utrpijo ožigov. Vsekakor je bolje, da od prvih toplih vremen naprej vlakno rahlo dvignjeno nad rastlinami. - Rastline lahko pustimo pokrite tudi precej časa (npr. solato). Le v primeru rastlin, ki cvetijo, je bolje, da paječvinasto vlakno odstranimo, da ne bi oviralo normalen potek opraše-vanja. - Vlakno lahko uporabljamo tudi pod tunelom, da bolje ščitimo rastline pred mrazom in tudi pred kondenziranjem vlage. Priporočljivo pa je vsekakor, da ob toplih urah odkrijemo in vlakno postavimo na sonce, da se posuši. Nekoliko pred sončnim zahodom spet pokrijemo. - Pajčevinasto vlakno brani semena pred posredno ali neposredno škodo, ki jo povzročajo živali (npr. ptiči). - Ce rastline dobro pokrijemo, jih zavarujemo proti nekaterim škodljivcem (npr. listnim ušem). Pajčevinasto vlakno traja precej časa, ker se ne pokvari ne z visokimi, ne z nizkimi temperaturami. Ob dotiku z vodo ne gnije. Po uporabi vlakno operemo z vodo in ga lahko še večkrat uporabimo. dr. Magda Šturman KOŠARKA / DANES V A2 LIGI KOŠARKA / SINOČI V C LIGI Veliko zanimanje za deibi v Gorici Dinamica in Genertel za drugo mesto Po »pustnem« začetku velika zmaga Jadrana Premagal je Fagagno z odlično igro v drugem polčasu David Pregaro in Stefan Samec sta dosegla po 24 točk GORICA- Za današnji derbi košarkarske A2 lige med domaCo Dinamico in tržaškim Genertelom vlada izredno zanimanje. Obe ekipi sta pri vrhu lestvice, Genertel je drugi za Livornom, dve točki manj pa ima goriška Dinamica. Poleg že običajnega rivalstva za premoč v deželi se bo torej danes bil hud boj tudi za končno drugo mesto na lestvici, ki omogoča ugodnejši izhodiščni položaj v drugem delu prvenstva. Čeprav je vsak derbi poglavje zase in izrazitega favorita za zmago ni, ima tokrat vseeno goriško moštvo večje možnosti za zmago. Sicer že na prvem medsebojnem srečanju v Trstu so Goričani večji del tekme vodili. Popustili so le proti koncu, kar jim je bilo tudi usodno. Danes pa so Goričani odločno namenjeni, da vrnejo Tržačanom milo za drago. Skoraj vsi napovedujejo, da igra na današnjem derbiju ne bo bogve kako kakovostna, saj bodo odločali »živci«, izkušenost, trenutni navdih posameznikov. V tržaškem moštvu bo gotovo igral vodilno vlogo »play-maker« Marič, ki je »duša« ekipe in tudi dober strelec. Genertel pa bi lahko presenetil Goričane z dobro obrambo, ki je že večkrat dala Pancot-tovi ekipi lepa zadoščenja. Goriško moštvo ima vsekakor večje število dobrih posameznikov, od katerih bi lahko bila odločilna za zmago Riva in Mian. DANAŠNJI SPORED (18.00): Dinamica Gorica - Genertel Trst, Snai Montecatini -Montana Forli, B iia Neapelj - Serapi-de Pozzuoli, Čase! P Imola - Juve Caserta, Biniviaggi Livom Faber Fabriano, Sicc Jesi - Bancosardtv." Sassari, Cirio Avelli-no prost. Al liga: derbi v Milanu in Ve roni Derbija današnjega, 21. kola italijanske Al lige bosta v Milanu, kjer se bosta pomerila Stefan el in Benetton iz Trevisa, ter v Veroni, kjer bosta igrala domači Mash in bolonjski Teamsystem. OSTALI DANAŠNJI SPROED (18.00): Kinder Bologna - Pomepa Rim, Scavolini Pesaro - Mbo Pistoia, Fontanafredda Siena - Viola Reggio Galabria, Polti Cantu -Pepsi Rimini, Varese - Cfm Reggio Emilia. Štefan Samec je vnovič sejal paniko v nasprotnikovi obrambi (Foto KROMA) Jadran Nuova Kredtina - Cosatto Fagagna 89:75 (36:48) JADRAN: Franco 6 (0:2 prosti meti, 3:6 met za dve, - met za tri), Oberdan 15 (4:4, 4:7, 1:2), Požar (-, 0:1, 0:2), Pregare 24 (8:11, 2:5, 4:8), Samec 24 (4:7, 10:15, -), Rauber 12 (7:10, 1:5, 1:2), Grbec 8 (0:2, 1:2, .2:4), Hmeljak, Valente n.v., Slavec n.v., trener Vatovec. SON: 21. PON: Samec (32) . 3T: Pregare 4, Grbec 2, Oberdan 1, Rabuer 1. FAGAGNA: Coco 4 (1:2), Colombis 5 (3:4), Ro-vere 18 (1:1), Zampa 8 (0:2), Camiello 8 (3:4), Lu-szak 4 (2:4), Franceschin 13, Rosso 3 (1:3), Gattolin 2, Soreno n.v., trener Colo-setti. SON 33. PON: Luszak (33) , Rosso (37). NOVipE Celjski rokometaši korak od polfinala Lige prvakov LEON - V prvi četrtfinalni tekmi evropske lige rokometnih prvakov so igralci Celja P. Laško v gosteh s 26:24 (12:9) premagah ekipo Prosese Ade-marja Leona. Z zmago v španskem Leonu so rokometaši Celja P. Laško še korak bliže do osvojitve zastavljenega cilja, uvrstitve v polfinale lige evropskih prvakov. Poudariti pa je seveda treba, da jim do napredovanja verjetno manjka le še pol koraka, saj so doma letos skorajda nepremagljivi. Strelci za Celje: Perič (13 obramb), Vugrinec 1, Šerbec 4, Puc 4 (1), Pajovič 1, Stefanovič 3, Pungartnik 2, Tomšič, Načinovič 5, Jelčič 6, Lapajne, Likavec. Zdravko Zovko: »Pričakoval sem trdo igro, vendar ne lepo za oko. Med osmimi ekipami, la so se uvrstile v četrtfinale, ni več sentimentalnosti, saj so vsi podobnih kvalitet. Obramba 3-2-1 je zopet stekla, kot je treba, tako da smo lahko vse podredih končnemu rezultatu.« Z besedami celjskega stratega se je strinjal tudi domači trener, Manuel Cardenas, ki je povedal, da so Celjani zanj poleg Barcelone trenutno najboljša ekipa v Evropi. Pontoni (še) ni bil obsojen RIM - Disciplinska komisija kolesarske zveze včeraj ni izrekla sodbe proti bivšemu svetovnemu prvaku Danieleju Pontoniju, ki je bil »pozitiven« na dveh protidoping kontrolah in obtožen jemanja kokaina. Za odložitev je zaprosil Pontonijev zagovornik odv. Rossini, češ, da bo komisiji posredoval nove razbremenilne dokaze. Furlanskemu kolesarju bodo vnovič sodih 7. marca. Al liga: poraz Černičeve ekipe BOLOGNA - V včerajšnjem anticipiranem srečanju odbojkarske Al lige v Bologni je domači Jeans Hatu, pri katerem igra tudi naš najboljši športnik Matej Černič (0+12), izgubil proti Gabeci iz Monti-charija z 0:3 (7:15, 2:15, 6:15). V Rimu pa je Časa Modena preamgala domači Piaggio s 3:0 (15:7, 15:2, 15:6). DANAŠNJI SPORED: Sisley Treviso -Conad Ferrara, Alpitour Cuneo - Multimedia Neapelj, Cosmogas Forli - Jucker Padova, Mirabilandia Ravenna - Lube Macerata. S palico ženske vse više AUCKLAND - Avstralka Emma George je izboljšala svetovni rekord v skokih s palico z rezultatom 4, 57 m. Prejšnji rerkod - za dva centimetra slabši rezultat - je dosegla ista atletinja februarja lani. Pizzoli dvoranski rekorder ATENE - Na včerajšnjem mednarodnem atletskem mitingu v Atenah je Itlaijan Emi liano Pizzoh (24 let) izboljšal državni dvoranski rekord na 60 m ovire s časom 7, 60. Prejšnji rekord je bil last Laurenta Ottoza s 7, 62, ki ga je dosegel februarja 1993. Erik Dolhar tokrat drugi Smučarji, časnikarji iz FJK so imeli včeraj na Pian-cavahu svpj drugi nastop. Kot že prejšnji teden je tudi tokrat zmagal Mario Marzari, naš Erik Dolhar pa se je popravil za eno mesto in pristal na drugi stopnički. Slovensko zastopstvo na tekmi je bilo močno zdesetkano, ker so bili nekateri naši smučarji, tekmovalci člani ocenjevalne komisije Kraškega pusta. Prihodnja tekma bo v soboto v kraju Fopmi di Sopra. ROKOMET / ITALIJANSKA A LIGA KOŠARKA / TURNIR STEPI Genertel izenačil Igral je derbi s Pratom - Slabo sojenje Naši so se izkazali Iztok Floridan (Bor) najboljši igralec turnirja Genertel - Prato 22:22 (9:7) TRST - Tržaški Genertel je včeraj v derbiju kola italijanske rokometne A lige proti Pratu igral v zelo okrnjeni postavi zaradi poškodb in izključitev. Tržačani so skozi vso tekmo izredno požrtvovalno igrah in bili povsem neakovredni gostom, ki vodijo na lestvici. Tekma je bila od vsega začetka izredno izenačena, ekipi sta se menjavah v vodstvu. Tržačanom pa je uspelo skleniti prvi polčas z dvema zadetkoma prednosti. Tudi v nadaljevanju je bilo srečanje sila izenačno do 16. minute, ko so gostitelji, zaradi utrujenosti, malce popustih, tako da so gostje povedli s 3 goh razlike (20:17). Tržačani pa se niso dah. Močno so reagirah in stanje v 25. minuti tudi izenačili. Tedaj pa sta stopila v ospredje sodnika, ki sta povsem skvarila srečanje, tako da je prišlo v zadnji minuti tudi skoraj do pretepa med odobmiki obeh društev. Tekma pa se je končala pri neodločenem izidu, kar je tudi pravično plačilo za obe ekipi. Najboljša strelca v tržaških vrstah sta bila Fusi-na, ki je dal kar 8 golov, in Tomič (3), pri gostih pa sta bila najuspešnejša Massotti in Kobilica, ki sta dala po 5 zadetkov. Reprezentanca Vidma je zmagovalka košarkarskega čet-veroboja pokrajin za 16. turnir Stefi za kategorijo dečkov v Cordenonsu. Reprezentanca Trsta, v kateri so bili kar trije slovenski košarkarji, se je uvrstila na 3. mesto, lahko pa bi bila tudi prva, ko ne bi nastopila brez dveh boljših košarkarjev, kot sta Umani in Dehse. Tako proti Vidmu kot proti Pordenonu je Trst doživel tesen poraz. Naši trije košarkarji so se odrezali odlično. Borovec Iztok Floridan je bil celo imenovan za najboljšega igralca turnirja, njegov klubski tovariš Diego Posar (štiri trojke) je končal na spisek deželnega selektorja, poletovec Kristjan Ferfolja pa se je na vseh treh tekmah izkazal z meti in prodori. »Vsi naši fantje so se resnično izkazah, škoda, da je na koncu iz selekcije izpadel Mitja Jevnikar, saj bi si tudi on zaslužil igrati,« je nastop naših treh fantov ocenil Borov odbomik Mario Pi-son, ki je bil med spremljevalci naših fantov. Izidi: Trst - Videm 70:76 (41:37) Ferfolja 5, Floridan 19, Posar 6. Trst - Pordenon 79:82 (36:40) Ferfolja 11, Floridan 34, Posar 5. Trst - Gorica 79:66 (36:29) Ferfolja 11, Floridan 8, Posar 13. Končni vrstni red: 1. Videm, 2. Pordenon 3. Trst, 4. Gorica _____NAMIZNI TENIS / ZENSKA Al LIGA_ Kros Generali do točk še lažje, kot je pričakoval Povratna tekma z Regaldijem je bila še lažja kot smo predvideli. Novarina tujka Madzarka Agnes Hegeduš ni igrala in Kras Generali je izkoristil odsotnost prve nasprotnikove igralke ter porazil Re-galdi z visokim rezultatom 0:5. Kot je razvidno že iz samih posamičnih dvobojev, tekma ni bila zanimiva in Krasove prvoligašice se proti oslabljenim nasprotnicam niso niti dobro ogrele. Krasova Kitajka Wang Xue Lan je v otvoritveni tekmi z lahkoto nadigrala rezervno igralko Monico Canillo, kateri je dopustila le nekaj točk, v drugi tekmi pa prav tako zadala lekcijo Regaldijevi drugi igralki Francesci Avezzani. Proti isti nasprotnici je osvojila točko tudi Vanja Milič, ki je od nje za dobrih enajst mest višje na jakostnih lestvicah. Edini dvoboj, ki je terjal razplet v 3. setu, se je odvijal med tretjima igralkama, to je med Ste- fanio Puricelli in Katjo Milič (na sliki), predvsem zaradi tehnične opremljenosti nasprotničinega loparja in Krasova igralka je potrebovala nekaj več časa, da ulovi Puricellijev ritem. K tej zmagi je Katja Milič prispevala še drugo točko nad rezervno igralko in tekme je bilo konec. Krasov trener Ge Ke Qiang je podpisal 10. prvenstveno zmago in že začel razmišljati o nasled-nejm, dosti težjem nasprotniku prihodnji teden, to je o ekipi Che Lin iz Messine, ki si vztrajno prizadeva za preboj med prvo četverico in s tem v igro play-offa. Regal di Novara - Kras Generali 0:5 Canillo - Wang 0:2 (5:21, 6:21), Avezzani - Vanja Milič 0:2 (16:21, 9:21), Puricelli - Katja Milič 1:2 (21:13, 18:21, 15:21), Avezzani -Wang 0:2 (7:21, 11:21), Canillo -Katja Milič 0:2 (15:21,11:21). Tekme v drugih državnih ligah se odvijajo danes dopoldne. Ženska postava A2 v Verzuolu, B v Bologni, C-l v Gorici. V Zgoniku so ob 10. uri na sporedu tri prvenstvene tekme deželnih lig. UT) SODNIKA: Bami (Treviso) in Lucifera (Padova). Jadranovci so sinoči spet dokazah, da v pravih trenutkih značajno reagirajo. Po pustnem razpoloženju, s katerim so začeli smočnje srečanje in ko so takoj izgubljali z 0:9, nič ni kazalo, da bodo uspeli spreobrniti rezultat v svojo korist. V tem pa so naši košarkarji uspeli z odlično obrambo v drugem polčasu, ko so dovolili naspron-tikom, da so dali le 27 točk, in tudi z uspešnim napadom. Razigrala sta se namreč najprej Stefan Samec, ki pa je moral zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče že v 32. minuti, in David Pregare, ki sta dala po 24 točk. Jadranovci so tako prvič povedli v 31. minuti s točko razlike (57:56). Tekma je bila nato še nekaj minut izenačena, pet minut pred koncem pa so imeli Vatovčevi varovanci že 9 točk prednosti in ob zanosnem navijanju svojih navijačev so razliko še povečali na 15 točk (82:67) ter nato tudi zanesljivo zmagali. Ne samo: naša združena ekipa je popravila medsebojno razliko v koših s tem nasprotnikom, saj je na prvi tekmi izgubila za 12 točk, sinoči pa je zmagala za 14. Torej zares zlata vredna zmaga za končnico prvenstva. Za sinočnji uspeh si prav vsi, seveda za drugi polčas (razen Stefana Samca, ki je odlično igral tudi v prvem delu tekme), zaslužijo pohvalo, najboljši na igrišču pa je bil David Pregare. Od gostov pa je največ pokazal bivši košarkarka tržaškega Don Bosca Rovere, ki je dal 18 točk, in je bil v prvem polčasu nerešljiva uganka za našo ekipo. (Kaf) KOŠARKA Nečasten poraz Kontovela Kontovel - Lega nazio-nale 37:69 (22:39) KONTOVEL: Doglia 9 (3:4), Križman 3 (1:2), Rizzante, Turk 9 (1:1), Emili, Starec 2, Gulič 2 (0:2), Starc 2, Černe 8 (0:2), Godnič 2. Pustno razpoloženi Kontovelci so doživeli nečasten poraz proti ekipi, ki ni boljša od njih. Kontovelcem v napadu ni šlo prav nič od rok, resnici na ljubo pa niso naredili veliko, da bi se stvari na igrišču spremenile. Podatek, da so v drugem polčasu dosegli le petnajst točk, je dovolj zgovoren in tekma v bistvu ne potrebuje dodatnih komentarjev, saj je bila popolnoma enosmerna. (B.S.) ŠPORT, ODBOJKA Nedelja, 22. februarja 1998 MOŠKA BI LIGA / ZA LA GORIZIANO KMEČKO BANKO H MOŠKA B LIGA / V CHIOGG1 Usodne napake v končnici 4. seta Po slabem začetku so valovci imeli vajeti igre v svojih rokah vse do rezultata 14:10 La Goriziana Kmečka banka - Oo chiobello 1:3 (10:15, 8:15, 15:10, 15:17) VAL: Feri 6+10, Florenin 3+10, Snidero 9+21, Cola 10+8, Beltrame 4+5, Rigonat 3+0, Sulina 0+0, Vi-sciano 1+0. Grauner, Černič, Buzzi-nelli. Servis (t/n); Val 6/10, Occhoibello 3/20, Napake: Val 13, Occhioibello 16. Blok: Val 18, Occhiobello 14. Valovci so tekmo začeli zelo negotovo. Occhiobello je igral skoraj brez napak, gostitelji pa so samo od časa do časa pokazali, kaj znajo. Največ problemov je imel Igor Florenin, ki ga je trener De Marchi celo zamenjal z Viscianom. Do desete točke sta bila sicer oba seta izenačena, vendar je Val na koncu obakrat popustil. Povsem drugače je bilo v nadaljevanju tekme, valovci so stopili na igrišče trdno odločeni, da obrnejo potek tekme. Florenin si je opomogel tako na servisu kot pri pridobivanju menjav v napadu, zelo je narasel učinek bloka, na centru pa se je še posebej razigral Paolo Cola, ki je bil sinoči verjetno najboljši igralec Valovega moštva. Valovci so prepričljivo dobili tretji set, z odlično igro pa nadaljevali vse do rezultata 14:10 v četrtem setu, to se pravi, da so bili boljši od Occhiobella skoraj cela dva seta. Pri gostih, pri katerih igrata dva Argentinca in trije veterani, je na dan prišla tudi utrujenost. Ko je že vse kazalo, da bodo Goričani vendarle izsilili igranje skrajšanega petega niza, so nepričakovano popustili. Naredili so štiri zaporedne napake in Occhiobello je prvič prišel do match-žoge« pri rezultatu 15:14. Tako pri rezultatu 15:15, kot 16:15, je prišlo do cele vrste menjav servisa, naposled pa so gostje le dosegli sedemnajsto točko, s tem pa tudi dragoceno zmago. »Lahko rečemo, da smo četrti set dobesedno podarili nasprotnikom. Tie break je bil prav gotovo v našem dometu, mogoče pa tudi zmaga. Res škoda,« je sinočnji poraz komentiral športni vodja Ivan Plesničar. Koimpex praznih rok Domačini zmagali po samih treh setih igre De Bei Bonacic Chiog-gia - Koimpex 3:0 (16:14, 15:8,15:10) KOIMPEK:: Bertocchi 3+1, Božič 1+4, Colautti 2+, Kralj (2+, Populini (3+3, Princi, Radetič 3+0, Riolino 1+2, Stabile 5+1, Strajn 0+0. Servis (t/n): Koimpex 3:6, De Bei 6:14 Koimpexu tudi tokrat ni uspelo in se iz Chioggie vrača z gladkim porazom. Tekma se je žal začela in končala v prvem setu. Domačini so si sicer takoj nabrali nekaj točk prednosti, vendar so jih naši ujeli in z odlično igro tudi povedli s 14:11. Podobno kot pred tednom dni pa našim fantom ni uspelo zaključiti. Nekaj taktično slabo odigranih žog in set je splaval po vodi. Žal pa je to Koim- pexovo ekipo potrlo, da ni znala reagirati. Popustil je sprejem, netočne žoge pa so še onemogočile delo, tokrat nekoliko nerazpoloženemu podajaču. Na drugi strani mreže pa so se domačini razigrali, v njihovih vrsta pa se je še zlasti izkazal odlični Via-nello. Trener Cač je skušal z menjavami razbiti ritem nasprotniku, vendar mu ni uspelo. Slogaši so zdržali do sredine vsakega seta, nakar so se domačini odlepili in osvojih gladko zmago- V prihodnjih kolih pa bo šlo za Koimpex zares, saj ga čaka cela serija vsaj na papirju lažjih tekem, na katerih si spodrsjaja naši igralci ne bodo več smeli privoščiti. (INKA) DEŽELNE LIGE / VALOVKE IZGUBILE TIE BREAK 16:18 Drama v Sovodnjah, Olympia se je oddolžila Igralke Bora Friulexport zdaj v boju za play-off Vse ostale naše ekipe so ostale praznih rok, v slabih vodah pa se je znašla tudi Soda Unitecno ŽENSKA GUGA 01ympia Kmečka banka -Cassacco 3:0 (15:10, 17:15, 15:3) OLVMPIA: Corsi 7+4, Bulfoni, Silvana Princi 7+6, Pascolat, Trapuzzano 4+2, Zotti 9+13, Skerk 5+5, Cioc-chi 4+5, Pitacco 0+0, Vanja Cemic, Lucia Princi, Mirjam Cemic. Servis (točke/napake): 01ympia 10/11, Cassacco 5/10. Z dobrim nastopom se je 01ympia oddolžila sinočnjim nasprotnicam za nepričakovan poraz v prvem delu prvenstva. Trenerka Silva Menija je bila z igro svojih igralk še posebej zadovoljna. »Igrali smo koncentrirano in z veliko voljo za zmago. Ce bomo s tako igro nadaljevali, lahko še bitveno popravimo sovj položaj na lestvici, ne glede na to, da nas v prihodnjkih kolih čakajo težke tekme,« je dejala. Cassacco se je tudi tokrat žilavo upioral Goričankam, v drugem setu pa je imel kar tri zaključne žoge. Furlanska šesterica igra v polju zelo požrtvovalno, a na mreži je bila 01ympia za dva razreda boljša. Imsa BCC - Porcia 2:3 (15:8,6:15,13:15,15:7,16:18) VAL: Barbara Uršič 1+10, Tomšič 5+0, Michela Toma-sin 12+6, Ambrosi 10+2, Monica Tomasin 20+12, Zuccari-no 3+1, Danielis 0+0, Visintin 2+0, Paola Uršič 2+0, Humar 0+0. Valovke so igrale zelo dobro, žal pa so vnovič ostale praznih rok. V prvem in tretjem setu so renomiranega nasprotnika popolnoma nadigrale. Blok je deloval izvrstno, kot že dolgo ne. Z njim so naše igralke dosegla 13 točk in tri menjave. Edini set, v katerem valovkam nikakor ni šlo od rok, posebno zaradi slabšega servisa, je bil drugi. V tretjem so spet odlično klju- Ivana Flego (Bor) bovale nasprotnicam vse do vodstva s 13:12. V tie breaku je Porcia ob menjavi igrišča vodila z 8:5, a valovke so odlično reagirale in celo prve prišle do »match«-žoge (14:13), izkušenejše gostje pa so na koncu le prevladale, pri tem pa so si vsaj enkrat pomagale tudi s sodniško napako. MOŠKA GUGA Rigutti - Soča Unitecno 3:1 (11:15,15:3,15:8,15:13) SOČA UNITECNO: Tomšič, Batistič, Makuc, Lutman, Mucci, Brisco, Petejan, Devetak Okrnjeni sočani so doživeli v Trstu poraz, po katerem se jim je Rigutti na lestvici nevarno približal na dve sami točki zaostanka. Trener Cotič je moral popolnoma spremeniti postavo, ker je tokrat zaradi bolečin v zapestju manjkal tudi glavni tolkač Aleš Klede. Tako je standadmi podajač Tomšič igral na krilu, Manuel Devetak je prevzel vlogo korektorja (opravil jo je dokaj dobro), podajal pa je Makuc. Pokazalo se je, da je bila taksna postava preveč neuigrana, saj je Soča naredila precej napak, igrala je nekonstantno, v ključnih trenutkih pa je žoga nekajkrat padla na tla zaradi nesporazuma med igralci. Najboljše so gostje igrali na začetku tekme, ko so nadoknadili zaostanek 7:2, povsem izenačen pa je bil tudi zadnji set. »Ko bi igrali v popolni postavi, bi gotovo zmagali, saj niso oni pokazali nič posebnega« nam je povedal Andrej Brisco. Bor - Vivil 0:3 (3:15,13:15, 13:15) BOR: D. Furlanič 7+18, I. Furlanič 3+10, Ruttar 0+0, Cuk 4+2, Šušteršič 0+0, Le-ghissa 1+3, Strolego 2+12, Pavlica 0+0. T/n 3:8. Kljub porazu so borovci sinoči z igro povsem zadovoljili. Le v prvem setu so, kot običajno doslej, povsem odpovedali, v ostalih dveh pa so bili povsem enakovredni ipočnim in izkušenim nasprotnikom. V drugem setu so že izgubljali s 6:14, z zvrhano mero borbenosti pa so skoraj ves zaostanek nadoknadili (13:14), naposled pa so bili gostje prisebnejši in osvojili set. Se bolj izenačen je bil tretji set, v katerem so Sep-pijevi varovanci povedli z 12:11, v razbuljivem koncu seta pa so spet bili »prekratki« in prepustili set in končno zmago gostom. (Dejan) II Pozzo - 01ympia Kmečka banka 3:0 MOŠKA D LIGA Prata - Naš prapor 3:0 (15:6,15:4,15:3) NAS PRAPOR: Boškin, Korečič, Mucci, Poletto, Uršič, Bevčar, Sošol, Leghis-sa. »Zadeli smo trinajstico,« je po tekmi povedal trener Le-ghissa, potem ko je šestel točke, ki so jih Brici osvojili v posameznih setih. Mimo šal, je treba reči, da je bil Naš prapor proti objektivno močnejšemu nasprotniku brez moči. Prata zasluženo vodi na lestvici skupine A, Naš prapor pa se je na včerajšnje gostovanje podal brez štirih standardnih igralcev. Gostiteljem je povsem po nepotrebnem izdatno pomagala sodnica. »Tako pristranskega sojenja še nisem doživel,« je povedal Leghissa. Volley Como - Val Koim-pex 3:0 (15:6,15:7,16:14) VAL KOMPEX: Plesničar, Mitja Cemic, Jelen, Faganel, Sergo, Marko Černič, Pric-chiazzi, Frandolič, A. Cemic, Figelj. Medtem ko so naši odbojkarji v prvih dveh setih odpvoedali, saj so skupno zbrali le 13 točk, so v tretjem nizu povsem zadovoljili. Ta set je bil zelo razburljiv. Stanje je bilo izenačeno do 7:7, nakar so gostitelji povedli na 14:10. Gsotje pa so močno reagirali, zidi izenačili na 14:14, žal, pa so v naslednjih dveh akcijah napravili dve naivni napaki in tako set izgubili. ŽENSKA D LIGA Staranzano - Bor Friulex-port 2:3 (5:15, 15:7, 8:15, 15:10,9:15) BOR: Ažman 10+11, Flego 7+9, Zadnik 2+1, Faimann 11+3, Jana Miličevič 3+0, Sadlovvski 0+1, Macho 7+6, Bogateč, Boz, Bezenšek in Rogelja. Servis (t/n): Bor 11/14, Staranzano 9/17. Napake: Bor 13, Staranzano 22. Borovke so po tej zmagi dohitele Staranzano na drugem mestu in se vmešala v boj za play off. Prvi set je bil njihov letos doslej najboljši, saj so močnega nasprotnika dobesedno zmlele. Več težav so imele v 2. in 4. setu, ko jih je motila razsvetljava v telovadnici. Po izenačenem boju sta ekipi prišli do tie breaka. Staranzano je v tem setu serviral manj ostro kot v prvih štirih setih, ko je servis izredno forsiral. To je olajšalo delo borovk v sprejemu in pa tudi v napadu. Vodile so že od vsega začetka (8:6 ob menjavi igrišča), nasprotnice so postale živčne in tako še olajšale pot borovk do dragocene in zaslužene zmage. Ristorante del Doge - Sava 3:0 (16:14,15:1,15:4) SAVA: Babudri, Furlan, Kobal, Kosmina, Obad, Sossi, Spacal, Starc. Igralke Save so v Codroi-pu opravile svoj najslabši letošnji nastop. Zmaga bi našo ekipo spravila na varno sredino lestvice, za zmago pa je potrebno učinkoviteje zaigrati. Tega pa naše igralke včeraj niso storile. Izenačen je bil le prvi set, v katerem je vsekakor stalno vodil Del Doge in je Sava le na koncu omilila razliko. V preostalih dveh setih pa je domača ekipa stalno gospodarila na igrišču. Skratka poraz, ki si ga Sava ne bi smela dovoliti, v preostalih tekmah pa bo treba zdaj vsekakor pokazati veliko več. (Inka) ŽENSKA B2 LIGA Prvič do točk s 3:0 Koimpex Nuova kreditna povsem nadigral Giovolley Koimpex Nova Kreditna - Giovolley 3:0 (15:5,15:9,15:10) KOIMPEX NUOVA KREDITNA : Barbara Gregori 2+4, Fabrizi 7+5, Cok 2+3, Molassi 6+4, Benevol 2+9, P. Gregori 6+1, Gruden 1+0, Pertot 0+0, Picco-li, Flego, Vincenzi. Servis, (točke, napake): Koimpex 6:2, Jo Volley 5:7 Odbojkarice Koim-pexa so na pustno soboto poskrbele za letošnjo prvo zmago s 3:0. V Repnu je padel Giovolley iz Reggia Emilie, po drugi zaporedni zmagi pa lahko Drasičeve varovanke z realnim optimizmom gledajo naprej. Sicer je obstanek še daleč, toda zadnji nastopi kažejo, da je vsak nasprotnik premagljiv. Predvsem pa je mnogo večja samozavest tista, ki slo-gašicam omogoča, da bolj optimistično gledajo na svoje možnosti. Sinoči je Giovolley položil orožje po samih treh nizih. Trener Drasič je na igrišče poslal Benevolovo in Barbaro Gregori na centru, Eliso Molassi in Paolo Gregori na krilih, Tjaša Gruden je podajala, z njo v diagonali pa je zaigrala Katja Fabrizi. Začetek je bil spodbuden: z ostrim servisom in izvrstno igro v obrambi so spravile nasprotnice na kolena. Set se je zaključil že na perici. Tudi nadaljevanje je bilo dobro, toda pri 8:3 za Koimpex NTKB se je nekaj zataknilo in nasprotnice so povedle z 9:8. Takrat pa je namesto Paole Gregori, ki je bila izvrstna v pr- J 1,1 vem setu (6+1) stopila Breda Cok in slogašice so z delnim izidom 7:0 dobile tudi ta set. Tretji set je bil slabši kot prva dva. Na dan je prišla rahla utrujenost, toda na koncu so Drasičeve varovanke le zmogle toliko moči, da so se prvič letos veselile gladke zmage s 3:0. Po tekmi je bil trener Franko Drasič razumljivo zadovoljen in je za nas izjavil: »Ta rezultat 3:0 je velika moralna inijek-cija za vso ekipo. Dekleta že reagirajo drugače kot so doslej. Ne popustijo in ne vržejo puške v koruzo tudi, ko nasprotnik vodi ali ima pobudo. Naslednjo tekmo imamo prihodnjo soboto v Ra-venni. Upam, da se bo pozitivna serija nadaljevala. Doma smo to tekmo dobili s 3:2 in mislim, da so nasprotnice povsem v našem dometu.« Na sliki: podajačica Tjaša Gruden prvič po poškodbi na igrišču že od vsega začetka GORICA / PO OSTRIH KAZNIH NA RmCUN OLVMPIE Bagon: »Imajo nas na piki« Goriško društvo bo zahtevalo sestanek z vodstvom federacije Tri kola diskvalifikacije za kapetana Simona Terpina, teden dni za predsednika Franka Bagona, globa in igranje dveh domačih tekem za zaprtimi vrati zaradi izgredov publike. Disciplinska komisija odbojkarske zveze je po »vroči« tekmi preteklega kola za vrh lestvice s San Vitom izrekla na račun moške ekipe 01ympie zelo ostre kazni. Ponovila se je slika z lanskega finala za deželni pokal v Gorici. Kaj se je pravzaprav zgodilo, smo vprašali predsednika goriškega društva Bagona. Disciplinska komisija je ukrepala zelo strogo. Kako reagirate? »Ukrepi so bili v bistvu pričakovani. Ne da bi se spuščal v ocenjevanje posameznih točk, pa moram reči, da se je spet pokazalo, da ima federacija pri izrekanju kazni dvojna merila. Ce namreč ukrepe po sobotni tekmi primerjam s tistimi, ki jih je federacija izrekla po naši tekmi s tržiškim Finvolleyjem, ne morem razumeti, zakaj je naš kapetan Simon Terpin dobil tokrat tri kola kazni, en njihov igralec pa takrat za neprimerno hujše besede, tudi proti nam Slovencem, samo eno. Kar se mene tiče naj povem, da sem po sobotni tekmi nastopil pred sodniki namenoma zelo ostro, da bi izzval reakcijo s ciljem, da enkrat za vselej razčistimo stvari. Sodnik si je na moj račun dovolil tudi žalitev, bo pa seveda ostal nekaznovan (Bagon je bil kaznovan samo zaradi »glasnega protestiranja«, op.ur.).« Se boste torej pritožili? »Na odločitve kot take se ne bomo pritožili, bomo pa napisali pismo in zaprosili za sestanek s federacijo, ker imamo občutek, da nas nekateri sodniki imajo na piki in želimo marsikaj razčistiti. Težko se je namreč znebiti občutka, da smo bili v soboto namenoma oškodovani, saj sta sodnika že od vsega začetka dvigovala temperaturo s tem, da sta osporavala našim igralcem pravico, da servirajo s konca telovadnice, češ da predstavlja aluminijasto tesnilo, ki cementni del dvorane loči od parketa, oviro preko katere servis ni dovoljen. Bilo je še več epizod, ki so izzvale razburjenje, najmanj kar lahko podčrtam pa je to, da bi bil moral sodniški delegat dvakrat pomisliti, preden se je odločil, da pošlje v Gorico furlanska sodnika na važno tekmo proti furlanskemu moštvu.« domači šport Danes Nedelja, 22. februarja 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Manzano; 15.00 v Flu-mignanu, Ul. Lestizza: Flumignano - Juventina; 15.00 v Aielku, Ul. Tosorat: Aiello - Primorje Adriaker 1. AMATERSKA UGA 15.00 v Trstu, Drevored Sanzio: San Giovanni - Vesna; 15.00 v Spetm ob Soči: Isonzo - Sovodnje 2. AMATERSKA UGA 15.00 v Trebčah: Primorec - Villesse 3. AMATERSKA UGA 15.00 na Opčinah, Vili. Fanciullo: Montebello Don Bosco - Kras; 15.00 v Dolini: Breg B - CGS NARAŠČAJNIKI 10.00 v Repnu: Primorje - Latte Carso NAJMLAJSI 11.45 v trstu, Ul. Camaro: Chiarbola - Zarja Gaja KOŠARKA MOŠKA D UGA 10.30 v Trstu, Monte Cengio: Inter 1904 - Bor Radenska MOŠKA D UGA 11.00 v Trstu, Altura: Termoidraulica Fanin - Cicibo-na Pref. Marsich PROMOCIJSKA UGA 15.30 v Trstu: San Vito - Breg PROPAGANDA 9.00 v Trstu, na 1. maju: Jadran - Sgt B NAMIZNI TENIS ZENSKA A 2 UGA 10.30 v Verzuolu: Manta - Kras Corium ZENSKA B UGA 11.00 v casalecchiu: Masi - Kras Activa ŽENSKA C UGA 10.00 v Gorici, Drevored Colombo: Azzurra - Kras MOŠKA C2 UGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Sakura Ruda ZENSKA C2 UGA 10.00 v Zgoniku: Kras A - Fincantieri in Kras B - Cus Udine ODBOJKA DEKUCE 11.30 v Trstu, Ul. Petracco: Virtus B - Sloga Pizzeria Veto A Jutri Ponedeljek, 23. februarja 1998 KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 18.00 v BriseUdh, Ervatti: Polet Metra - Bor Friulex-port ODBOJKA 1. ZENSKA DIVIZIJA 20.00 na Proseku: Kontovel Nuova Kreditna - Altura I j I ■ mi 1:1 Obvestila SD MLADINA smučarski odsek - obvešča dane, ki bi se radi udeležili Zamejskega smučarskega prvenstva - 17. pokala ZSSDI, ki bo v nedeljo, 1. marca na Zoncolanu, da potrdijo vpis na tekmo in prisotnost na predvideni družabnosti istega dne najkasneje do petka, 27. februarja do 12. ure. Za informa-tije lahko pokličete na tel. St. 220793 (Lara), 220718 (Sonja) in 213518 (Ermio). SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. marca ob priliki Zamejskega prvenstva avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje bo jutri, 23. t m. in sredo 25. t m. na sedežu kluba od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St. 299573 in 226271. SZ OLVMPIA organizira avtobusni izlet elanov in simpatizerjev ob priliki društvenega tekmovanja v sklopu Zamejskega prvenstva v nedeljo, 1. marca na Zoncolanu. Odhod ob 6. uri izpred Slovenskega Športnega centra. Za vpis in informacije telefonirati v večernih urah v telovadnico (32310) ali Marjanu (538169) ah Ediju (535114) ZSSDI razpisuje tečaj za pridobitev naslova učitelja smučanja 1. in 2. stopnje. Vse informacije nudi urad ZSSDI v Trstu, tel. 635627. SK DEVIN obvešča, da se nadaljujejo smučarski teCaji ob sobotah in nedeljah na snegu. Informacije nudi tajništvo, tel. St. 2916004. SPDG prireja 1. marca 1998 Slovensko zamejsko prvenstvo za 17. Pokal ZSSDI na Zoncolanu v veleslalomu in super - slalomu. Tekmovanja se lahko udeležijo elani zamejskih športnih druSte'' in klubov. Prijave (pisne) do 27. februarja na sedežu SPDG Ulica Malta 2 (fax 531495) v Gorici, oziroma pri ZSSDI. Žrebanje startnih Številk bo 27. februarja ob 19. uri na sedežu SPDG v Gorici. _____ITALIJANSKA A LIGA / ENO ODLOČILNIH KOL_ Zrelostni izpit za Lazio, »žejna« tudi Fiorentina Rimljani v Milanu proti Interju, Toskanci doma z Juventusom Udinese brez Bierhoffa - Zaccheroni: »Smo v težavah« RIM - V nogometni A Igi je februar že po tradiciji mesec velikih odločitev, od tod tudi živčnost, sumničenja in izbruh polemik na račun sodnikov. Dansanje kolo bo v tem pogledu eno odločilnih in bo prav gotovo prispevalo k razjasnitvi stanja na vrhu. Med sabo se bodo namreč pomerila štiri moštva od petih, Id krojijo usodo na zgornjem delu lestvice. Na sporedu sta namreč tekmi Inter - Lazio in Fiorentina - Juventus, Udinese pa bo v Genovi proti Sampdorii prav tako prestajal težko preizkušnjo. Zrelostni izpit čaka še posebej Lazio. Po igralskem leadru sodijo Rimljani v sam vrh, zadnjic so izgubili pred enajstimi koli, po sredovi pokalni zmagi proti Juventusu pa jim je samozavest še narasla. Po drugi strani pa mora Inter dokazati, da gladka zmaga z Leccejem ni bila samo rezultat šibkosti nasprotnika. Vroče bo tudi v Firencah, saj sta si Fiorentina in Juventus že po tradiciji v laseh, Toskanci pa imajo možnost za dokončno uveljavitev, čeprav v Firencah proti Juventusu ne zmagujejo že pet let. VidemCani bodo v Genovi nastopih brez Bierhoffa, oslabljen pa je tudi napad Sampdorie, ker je Montella disk-vahficiran. Zaccheroni je pred tekmo izjavil: Smo v velikih težavah!«. Poleg nemšekag asa bodo namreč manjkali še Bertotto, Amoroso, Poggi, Genaux, Frezzolini, Gargo in Nonis. Današnji spored: Bari - Lecce (prva tekma 1:0), Bologna - Piacenza (0:0), Brescia - Atalanta (1:0), Fiorenitna -Juventus (1:2), Lazio - Inter (1:1), Milan - Empoh (1:0), Napoli - Roma (2:6), Parma - Vicenza (0:0), Sampdoria -Udinese (2:3). Brez zmagovalca V vnaprej igrani tekmi B lige sta se Monza in Treviso razšla pri neodločenem izidu 1:1 (1:1). Današnji spored: Ancona - Raven-na (prva tekma 0:2), Cagliari - Verona (1:2), Chievo - Genoa (1:0), An-dria - Castel di Sanmgro (3:3), Padova - Lucchese (0:2), Perugia - vene-zia. (0:2), Reggina A - Salernitana (0:4), Reggina - Foggia (2:3), Torino -Pescara (0:3). Alen Bokšič je v formi (Telefoto AP) C2 LIGA Triestino čaka težko gostovanje Albinese računa na play-off Gostovanje Triestine pri Albineseju bržkone ne bo lahko, saj sodi nasprotnik med zasledovalce Tržačanov. Ekipa še ni odrezana od boja za play off, zato računa na zmago, Tržačani pa o porazu sploh ne smejo razmišljati, Ce želijo doseči napreodvanje. Beruattovo moštvo je v Četrtek odigrah tekmo za trening z ajdovskim Primorjem. Na tekmi, ki se je končala z rezultatom 2:1 v korist slovenskega prvoligaša, je zadovoljil Trosce. Dokazal je, da je nared za vrnitev v moštvo, čeprav bo verjetno danes sedel na lopi za rezerve. Današnji spored: Mestre - Cittadella, Voghera - Gior-gione, Novara - Leffe, Cre-mapergo - Mantova, Bielle-se - Pro Patria, Solbiatese -Pro Šesto, Sandona - Pro Vercelh, Albinese - Triesti-na. Ospitaletto - Varese. NOGOMET / V PROMOCIJSKI LIGI Zarja/Gaja za zmago, Primorje sproščeno Juventina išče točke za obstanek v ligi V 1. AL: Vesna proti San Giovanniju in Sovodnje proti Isonzu na zelo nevarnih gostovanjih - V 2. AL danes od ekip naših društev zaposlen le trebenski Primorec PROMOCIJSKA UGA Zarja/Gaja - Manzano »Modro-rumeni« gostijo trdoživo ekipo Manzana, ki po odličnem začetku (osem tekem, 12 točk), od 9. kola dalje ne igra več tako uspešno. Čeprav so gostje v preostalih 12 tekmah doživeli le tri poraze, so zmagah le dvakrat (Trivignano, Maranese) in to predvsem, ker so dobesedno odpovedali v napadu. Medtem ko so v prvih osmih tekmah dah 15 golov, so nato v 12 tekmah le šestkrat zatresli mrežo nasprotnikov. Ker gostje imajo le točko več od združene ekipe, bodo gotovo prišli v Bazovico z upanjem, da nepremagani zapustijo igrišče, kar pomeni, da računajo vsaj na delitev točk. Neodločeni rezultat pa morda bi ne prijal »modro-rumenim«, ki ciljajo na zmago. Upoštevajoč, da gostje v zadnjih nastopih niso preveč blesteh v napadu, bo trener Tul prav gotovo ukrepal s primemo taktiko, oziroma razporeditvijo ekipe. Na žalost pa je nedeljska tekma v Ogleju je pustila nekaj posledic nekaterim nogometašem, ki ta teden niso redno trenirali. Zaradi udarcev, ki so jih utrpeh proti Aquilei, je vprašljiv nastop Desteja, Tognettija, Grgiča in Martiraizzija. Tudi bomber Di Dona-to ni še okreval in zato ga ne bo na igrišču. Sodnik: Pietro DAcunto (POR). NOGOMET / DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO Uspešna Soffiantinijeva »rošada« Cost a in Esposito strelca - Juventina igrala neodločeno z Ronchijem Juventina - Ronchi 2:2 (0:1) JUVENTININA STRELCA: Costa, Esposito iz enajstmetrovke. JUVENTINA: Costa, Craini- ch, Devetak, Livon, Della Mora, Spigarolo, Venturini, Scac-co, Esposito, FerletiC, Federi- ci. Standreška ekipa je vCeraj igrala brez standardnega vratarja, tako da je moral n azačetku v vrata srednji napa- dalec Costa. Gostitelji bi lahko že v prvem polčasu izenačili ..................... tje. V omeniti povsem posrečeno menjavo, ki jo je uvedel Juventinin trener Alessandro Soffiantini. Costo je poslal v napad, Espo-sita pa v vrata. In ta »rošada« je v drugem polčasu dala odlične rezultate: Costa je namreč že v uvodnih minutah stanje izenačil in si nato tudi prislužil enajstmetrovko. Najstrožjo kazuen pa je izvedel »vratar« Esposito in tako povedel Jvuentino v vodstvo. Ko je vse kazalo, da bo zmaga ostala doma, so gostje nepričakovano stanje izenaCih nekaj minut pred koncem. Za dobro igro je treba poh-valiti prav vse nogometaše Ju-ventine, ki so dah zares vse od sebe, saj so nastopili v zelo okrnjeni postavi. Aiello - Primorje Aiehu, ki si je lani šele v zadnjem kolu zagotovih obstanek v ligi, tudi letos ne gre najbolje. Zaradi slabih rezultatov (pet tekem, štiri točke) je prav po tekmi s Primorjem prišlo pri Aiellu do zamenjave trenerja. Odstavljenega Vercha je zamenjal Mian, rezultati pa se niso izboljšali, niti po novemberski borzi nogometašev, na kateri so bili voditelji Aiella precej aktivni. Aiello je namreč končal prvi del prvenstva na repu lestvice z osmimi točkami. V nadaljevanju pa je igral bolj uspešno, Ce upoštevamo, da je v petih tekmah osvojil enako število točk, kot jih je prej v 15 nastopih. Prav zato bo naloga proseške enajsterice vse prej kot lahka. Zaradi kočljivega položaja na lestvici bo Aiello igral na vse ah nic. ProseCani so po dveh zaporednih zmagah precej izboljšali položaj na lestvici in zato lahko igrajo sproršCe-no. Trener Bidussi ne bi smel imeti večjih problemov s postavo. Miselj je izključen, vrnil pa se bo Dagri, ki je presedel kazen izključitve. Zaradi službenih obveznosti pa je pod vprašajem nastop Leghisse. Sodnik: Augusto Picco (TOL). Flumignano - Juventina V Juventininem taboru že skoraj vse prvenstvo ponavljajo stari refren: ura je, da se začenja zmagovati. Doslej pa je zb ralo le pičli dve zmagi. Standreško moštvo je postalo že pravi specialist za neodločene izide (že deset). Samo z neodločenimi rezultati pa je usoda vsakega moštva skoraj zapečatena. Danes Juventina gostuje pri Flu-minganu, ki je s 25 točkami na sredini lestvice. Igrala bo z okrnjeno postavo, saj je Luca Montina izključen kar za tri kola. Tudi Kausa ne bo na igrišče, ker še ni saniral poškodbe rame. Na tekmi v prvem delu je Juventina izgubila doma z 1:2 (strelec štan-dreškega moštva je bil Trampuš). Standreška ekipa bo danes morala igrati izredno zbrano in motivirano, saj bo odslej zanjo vsaka tekma »življenjske važnosti«. Flumignano ne slovi po izredno uspešnem napadu (doslej je dal le 17 zadetkov), je to pa Čvrsta ekipa, ki igra taktično dobro. Sodnik: VValter Lonza (TRI). 1. AMATERSKA UGA S. Giovanni - Vesna Tržačani, ki so startah med glavnimi favoriti, saj so se precej okrepiti z izkušenimi nogometaši, so doslej razočarati. Zbrati so le 30 točk (8 zmag, 6 nedoločenih rezultatov, 6 porazov). Poudariti pa moramo, da so Svetoi-vancani na domačih tleh še nepremagani. Zanimivo je tudi, da so v desetih tekmah na igrišču, v Ul. R. San-zia dobiti le tri gole. To pa kaže, da je San Giovanni na domačih tleh izredno trd oreh za vsakogar.Križani se tega dobro zavedajo in zato je trener Nonis ta teden poskusil razne sheme igre, da bi zaustavil nasprotnika, ki gotovo cilja na zmago. Ce bo Vesna nepremagana zapustila svetoivansko igrišče, bo to za »plave« lep uspeh in obenem dober korak na poti za končno zmago in za napredovanje v promocijsko ligo. Trener Nonis bo po vsej verjetnosti potrdil postavo iz prejšnje nedelje. Poškodovanih igralcev ni, odsoten bo še vedno Bandel, Id je izključen. Sodnik: Giovanni Bevilacqua (MON). Isonzo - Sovodnje Sovodenjci so v San Pieru vselej igrati zelo dobro in zato upajo, da bo tudi danes tako, Čeprav se zavedajo, da jih Čaka izredno težka naloga, saj je Isonzo drugi na lestvici. Isonzo, ki je že v prvem delu zadal Sovodenj-cem prvi poraz (Sandijeu Geigoletu pa prvi gol po šestih kotih), bo seveda skušal na vse viže osvojiti celoten izkupiček, da bi ne izgubil stika z vodilno Vesno. Ce pa bodo Sovodenjci igrati tako motivirano in odločno kot ha prejšnji tekmi s San Giovannijem, potem optimistično razpoloženje, ki vlada v sovodenjskem tbom pred to tekmo, ni ravno pretiran. Res je, še vedno bo odsoten »tibero« Interbartolo, kar. je precejšen handikap za moštvo. Vrnila pa se bosta v ekipo Tomšič in Bregant. Sodnik: Luca Zamo (COR) 2. AMATERSKA UGA Primorec - Villesse Villesse, ki se bori za obstanek v ligi in krvavo potrebuje točke, bo v Trebčah naletel na motivirano ekipo. Trebenci namreč igrajo v povratnem delu prvenstva kot prerojeni, saj so osvojiti veC točk (13) v petih tekmah drugega, kot prej v trinajstih tekmah prvega dela prvenstva (12 točk). Tudi ekipa iz Vileš si je v drugem delu nekoliko opomogla. Prvenstvo je slabo začela in nato zašla v krizo, katero ni prebolela niti po zamenjavi trenerja. Po 7. kolu je Moretta nadomestil Medeot, ki je začel s štirimi zaporednimi porazi, nakar se je zaCela pozitivna serija (ena zmaga, šest neodločenih rezultatov). Podatki dokazujejo, da bo na trebenskem igrišCu gotovo oster boj za točke, ker obe ekipi računata na zmago. Sodnik: Stefano Vio (CER). 3. AMATERSKA UGA Montebello Don Bosco - Kras V sredo je uspelo krasovcem z neodločenim rezultatom v zaostali tekmi prekiniti pozitivno serijo ekipe Campanelle po osmih zaporednih zmagah. Enajsterica Krasa z osvojeno točko na žalost ni izboljšala položaja na lestvici, vendar je potrdila, da bo gotovo trn v peti trojici Campanelle, S. Andrea, Cus, ki se potegujejo za napredovanje. V preostalih sedmih nastopih pa si Kras ne sme dovoliti spo-drsjajev in prav zaradi tega, danes, Čeprav igra v gosteh, mora startati na zmago. Breg B - CGS Druga Bregova psotava gosti tržaški CGS, ki je lani izpadel iz 2. AL in prav zaradi tega smo letos od Tržačanov pričakovali mnogo veC. Glej slučajnost: Brežani so letošnjo prvo prvenstveno zmago dosegli prav proti CGS. Ker predstavniki dolinske občine tokrat igrajo doma, je upati, da bodo prvi uspeh v povratnem delu osvojili že danes. (Bruno Rupel) Gnido Tavagnacco v Rettori Tribbio 2 V tržaški umetnostni galeriji Rettori Tribbio 2 na Starem trgu so pred nekaj dnevi odprli razstavo akvarelov slikarja Guida Tavagnacca. Razstava bo odprta do 27. februarja po naslednjem urniku: ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. Ob ponedeljkih je galerija zaprta. Tavagnacco (letnik 1920) je bil po rodu s Cedajskega. Diplomiral je leta 1942 na umetnostnem liceju v Benetkah, kjer je obiskoval tudi teCaje Saettija in Cesettija. Potem ko je sodeloval v odporniškem gibanju, se je po vojni zaposlil kot profesor risanja v raznih srednjih šolah na Videmskem, predvsem pa se je posvetil slikarstvu, ki mu je ostal zvest do smrti, leta 1990. Veliko je razstavljal v raznih krajih sveta, ter bil deležen številnih priznanj. Zadnji dan razstave o železarni V občinski umetnostni dvorani na Trgu Unita 4 bo še danes odprta razstava ob 100-letnici škedenjske železarne. Razstavo, ki si jo lahko ogledamo od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, je doslej obiskalo več kot 40 tisoC oseb (bila je namreč na štirih sedežih, v občinski palači, v poštni palači, v galeriji Tergesteo ter v Skedenjskem etnografskem muzeju). Obiskovalci lahko prispevajo tudi k solidarnostnemu skladu za uslužbence železarne z nakupom grafike Lojzeta Spacala (80x 60 cm, cena 600 tisoč lir). Skladu bodo namenili tudi 20% od prodaje razglednic ter manifestov, na katerih je reprodukcija Spaca-love grafike. Do srede, 25. t.m., pa bo v palači Costanzi odprta razstava »Domini e orsi« (Ljudje in medvedi), za katero se je zavzelo odborništvo za kulturo Tržaške občine, priredili pa so jo mestni muzeji za zgodovino in umetnost ter mestni naravoslovni muzej. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. ure (vstop je prost), doslej si jo je ogledalo preko 15 tisoC oseb. Ob tej priložnosti je muzej na Trgu Hor-tis odprl dvorano, posvečeno neozojski favni. Z izjemo ponedeljka in praznikov je odprta vsak dan od 8.30 do 13.30. Danes mimohod Cerkniških Zmajskih zgag CERKNICA - Danes bodo v Cerknici pripravili tradicionalni pustni karneval. Sprevod Zmajske zgage bo na pot po Cesti 4. maja, glavni cerkniški prometnici, krenil ob 12.32 uri. Po karnevalu pa se bo pustno veselje nadaljevalo v središču mesta, kjer bo igralo več glasbenih skupin. Tu bodo na ogled tudi velike figure iz karnevalskega sprevoda, so sporoCih iz pustnega društva Cerknica. Po cerkniških ulicah se bodo danes med drugim sprehodili butalski župan s svojim pomladnim ljudstvom, policijo in vojsko, kobilica z Martinom Krpanom, Hribci in hudič s polhi. Obiskovalci bodo lahko videh ščuko velikanko, prave ribice, velikega žabca z žabjo zalego, povodnega moža Jezerka in skupino domorodcev ter seveda nepogrešljive coprnice in strašnega ognjenega zmaja s skupino netopirjev. Manjkale pa ne bodo niti tradicionalne maske, kot so orad, pokaci in koranti iz Podlehnika ter pustni sprevod in vleka ploha iz Iške vasi. Zaradi karnevalskih prireditev bodo nekatere cerkniške ceste zaprte za promet. Danes, 22. februarja, od 10. do 18. ure in na pepelnično sredo, 25. februarja, od 15. do 16. ure bo za promet zaprta Cesta 4. maja. Obvoz bo po Notranjski cesti in Cesti pod Slivnico. Od danes do ponedeljka, 23. februarja, pa bo delno zaprta tudi Cabranska ulica. (STA) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 22. t. m., ob 16. uri (red G/D(17); gledališka skupina CTB - ERT še zadnjic gostuje s predstavo »Caterina di Heilbronn« H. von Kleista. Režija Cesa-re Lievi. Predstava v abonmaju: odrezek 14 moder. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča in pri UTAT v Pasaži Protti; v teku je predprodaja vstopnic za Goldonijevo predstavo »La guerra«, ki bo na programu od 24. do 28. t. m. (v abonmaju - odrezek 8 rumen): urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih, UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Od 3. do 25. marca bo na sporedu opera Juliesa Mas- seneta »Manon«. Dirigent Alain Guingal. Izvajajo orkester, zbor in baletni ansambel Gledališča Verdi Blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Dvorana Tripcdvich Danes, 22. t. m., ob 16. uri: G. Rossini »La cambiale di matrimonio«. Vstopnice dobite pri blagajni Gledališča Verdi (urnik: 9-12,16-19). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 22. t. m., ob 16.30 ponovitev predstave: »...e fuori nevica!«, ki jo je napisal in režiral Vincenzo Sa-lemme. V torek, 24. t. m., bo ob 17.30 v dvorani Zavarovalnice Generali srečanje z igralci predstave »... e fuori nevica«. Vstop prost. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V sredo, 25. in v Četrtek, 26. t. m., ob 20.30: gostujeta gledališči Emilia Romagna Teatro in Teatra di Sarde-gna z Goldonijevo komedijo »La bottega del caffe«. Režija Gigi DelVAglio, nastopa Paolo Bonacelli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). GORICA Kulturni dom Gorica Kinema - Gorizia Cinema: v Četrtek, 26. t. m., ob 20.45 film »Sladka prihodnost«, (Kanada 1997). Režija Atom Egoyan. Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288). ČEDAD Gledališče Ristori V torek, 24. t.m.,ob 2030: G. Rossini »La cambiale di matrimonio«. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine 5., 6. in 7. marca, ob 20.45 VVilliam Shakespeare: »Hamletas«. Nastopa Andrius Mamontovas. Teatro Contatto - Avditorij Zanon 11. in 12. marca ob 20.30 se bo predstavila skupina Teatro delVArchivolto z delom Daniela Pennaca »Monsieur Malaussene«. Režija Giogrio Gallione, nastopa Claudio Bisio. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Jutri, 23. t. m., ob 20. uri gostuje Drama SNG iz Ljubljane (za gledališki abonma in izven): J. Osborne »Ozri se v gnevu«. Režija Janez Pipan. PORTOROŽ Avditorij Danes, 22. t. m., ob 18.00 in 20.30 bo na sporedu srhljivka »Hudičev advokat«. Glavne vloge: Keanu Reeves, Al Pacino in Charize Theron. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V Četrtek, 26. t. m., ob 20. uri: Peter Barnes »Ni tako slabo kot zgleda«. Režija Jaša Jamnik. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 22. t. m., ob 19. uri v Štihovi dvorani: B. Sla-de »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal. Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Mestno gledališče ljubljansko V torek, 24. t. m., ob 15.30 (abonma torek popoldanski) in ob 19.30 (abonma torek): Michael Tremblay »Nore babe«. SNG - Drama Jutri, 23. t. m., ob 20. uri (izven - konto): J. Osborne »Ozri se v gnevu«. Gostovanje v Sežani. V torek, 24. t. m., ob 19.30: N. V. Gogolj »Revizor«. Predstava je razpodana. Mala drama: v torek, 24. t. m., ob 20. uri: M. Duras »La mušica« (izven - konto). Lutkovno gledališče »Pustovanje pri lutkah«: danes, 22. t. m. ob 16. mi ter v torek, 24. t. m., ob 17.30. Vstopnice za vse predstave so v prodaji. Slovensko mladinsko gledališče Jutri, 23. t. m., ob 18. mi »Pika« po avtorski predlogi Astrid Lindgren. Režija Vito Taufer. V počastitev 100-letnice rojstva Bertolda Brechta bo v torek, 24. in v petek, 27. t. m., ob 22. mi na sporedu predstava: Bertold Brecht »Galileo Galilei«. Režija Matjaž Berger. ________________KOROŠKA_____________________ KOTMARA VAS Farna dvorana Danes, , 22. t. m., ob 14.30, veseloigra »Zdravnik po sili«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJAJUL1JSKA KRAJINA TRST Glasbena matica Koncertna sezona 97/98 3. marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmo-nikaš Corrado Rojac z mezosopranistko Evo Mabelli-ni. Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Cajkin, Rojac in Solotarjov. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 Jutri, 23. t. m., ob 20.30 bodo nastopila Federico Agostini (violina) in Claude Cymmermann (klavir) . Na programu Mozart, Stravinskij in Korngold. Gledališče Miela Svobodna glasba Danes, 22. t. m., ob 21. mi bo na sporedu prvi iz serije koncertov ljudske glasbe. Nastopila bo skupina Gruppo 1’angolo s petjem in plesom južne Italije. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 5. marca, ob 20.30 koncert pianistke Irine Plotnikove. Na programu Čajkovski. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA Avditorium Glasbeni festival Srečanja z jazz glasbo V Četrtek, 26. t. m., ob 21. mi prvi koncert na katerem bo nastopil kvartet ameriškega trobentača Da-veja Douglasa. Vstopnice dobite pri agenciji Appiani in pri UTAT v Trstu. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine Danes, 22. t. m., ob 21. mi bo nastopil kantavtor Fa-brizio De Andre. ZOPPOLA (Pordenon) Rototom V torek, 24. t. m., ob 22. mi: »Disco Inferno«- pustni žm. V soboto, 28. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) nastop italijanske skupine Sux; ob 24.00 (dvorana reggae) koncert italijanske skupine So Vibes. ______________SLOVENIJA________________ DOBROVO V BRDIH Viteška dvorana Galerije Zorana Mušiča V petek, 27. t. m., ob 20. mi koncert Tria Lorenz ( za abonma in izven). LJUBLJANA SNG Opera in balet V Cetotek, 26. t. m., ob 20. uri premiera opere G. Verdija »Ples v maskah«. Dirigent Igor Švara. Ponovitev v soboto, 28. t. m., ob 19.30 (abonma sobota, izven, konto). Cankarjev dom Jutri, 23. t. m., ob 20. uri v Linhartovi dvorani večer izraelske glasbe - med izročilom, klasiko, jazzom in domišljijo. Nastopila bo Timna Brauer in Elias Mehi Ensamble. V Četrtek, 26. in v petek, 27. t. m., ob 19.30 ob Gallusovi dvorani (oranžni abonma I. in II.) nastop Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Jurij Simonov, solist Anatolij Fokanov (bariton). ________________HRVAŠKA____________________ ZAGREB Stadion 15. maja bodo nastopili Rolling Stones. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. me (grad od 8. do 18. me). Galerija Moderne umetnosti v Muzeju Revoltella: do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video, arte & tecnologia. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: še danes, 22. t. m., je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20. Palača Costanzi: do 25. t. m. je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. me. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6); do 27. t. m. je na ogled razstava že preminulega umetnika Guida Tavagnacca. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 5. marca je odprta razstava v spomin na Federica Righija. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30, zaprto ob ponedeljkih. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«. Poštna palaCa na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. me. Dvorana občinskega stenCasa (Piazza Piccola 3): do 2. marca razstavlja Mamo Likar. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. me. Galerija Studio d'arte Nadia Bassanese: do 22. marca je na ogled razstava France Cattani in Raimonda Galeana »La stanza di van Gogh ad Arles«. KONTOVEL Trgovina »Dolce Divani« (Kontovel 531): do 9. marca je odprta skupinska razstava »L’arte riprende vita sul Carso«. Umik: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 19. me. GORICA Galerija Ars - Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva. TRŽIČ Srednja šola Randaccio: do 28. t. m. razstavlja Ivo Petkovšek. RONKE Razstavna dvorana občinske knjižnice: še jutri, 23. t. m., razstavlja David Faganel. SAN VITO AL TAGLIAMENTO Galerija »Scaramuccia d’Artisti«: v soboto, 28. t. m., ob 17.30 otvoritev fotografske razstave Luče Cesca. Razstava bo odprta do 15. marca. Urnik: petek, sobota in nedelja 11.00-12.30 in 17.00-19.00. PORDENON Cinemazero (Trg Maestri del Lavoro 3): na ogled je fotografska razstava »Mehika, vojna v nebesih«. MILAN Združenje Italija-Kitajska (Ul. Bagutta 24): do 25. t. m. razstavlja tržaški slikar Bruno Gripari na temo »Prapori in enkavsti v tigrovem letu«. ______________SLOVENIJA_________________ SEŽANA Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov. Kosovelova knjižnica: do 28. t. m. je na ogled razstava Karla Zelenka. Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. LJUBLJANA Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Mednarodni grafični center: do 22. marca razstavlja Karel Zelenko. NOVO MESTO Galerija Krka: do 31. marca je na ogled razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. a RAI 3 ■mik slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Televikj čarovnija TV dnevnik 20.45 20.55 Športna tribuna Pri nas doma S »Ali 6.00 6.40 7.30 8.00 8.30 9.25 10.30 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.00 19.30 20.00 20.45 22.40 22.45 23.45 0.25 0.35 0.45 1.15 2.45 Aktualno: Euronevvs Dokumenti Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Glasbena oddaja: 11 vento dello spirito Maša - Izročitev prstana novim kardinalom Nabožna oddaja: A sua immagine Angelus in papežev blagoslov Aktualno: Linea verde Zelena črta - Iz narave v živo (vodi Sandro Van-nucci) Dnevnik Variete: Domenica in... (vodijo Fabrizio Frizzi, Antonella Clerici, Gian Piero Galeazzi), vmes športni oddaji (15.50) Cambio di campo, (16.50) Solo per i finali Dnevnik - Flash Šport: 90. minuta Variete: Domenica in... Vremenska napoved Dnevnik Film: La forza del singolo - The Power of One (dram., ZDA ’92, r. John G. Avildsen, i. Brendan. Seary, Guy VVitcher, Simon Benton) Dnevnik Aktualno: TV 7 - Tednik (vodi Romano Tamberlich) Effetto cinema Nočni dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Sottovoce - Potihoma: Marina Ripa di Meana Športna oddaja Nočni dnevnik RAI 2 7.00 7.05 10.05 11.30 13.00 14.00 14.05 16.20 18.05 18.55 19.00 20.00 20.30 20.50 22.30 23.15 23.35 0.05 2.50 Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini (vodita T. Timperi in S. Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nedeljski Disnev, vmes risanke Aladdin in nan. Blossom Variete: V družini (vodita T.Timperi in S. Martone) Dnevnik, Tg2 Motori, 13.35 Telecamere Vremenska napoved Film: Brancaleone alle Crociate (kom., It. ’70, i. V. Gassman, A. Celi) Nan.: Sentinel Aktualno: Tg2 Dosje Meteo 2 Šport: Domenica sprint Risanke: Tom & Jerry Dnevnik Tg2 TV film: Diamanti male-detti (thriller, ZDA ’96, i. L. Lyoka, P. Harrington) Nan.: Law & Order -Dvojni obraz pravice Dnevnik, vreme Rubrika o protestantizmu Film: Mario, Maria e Mario (dram., It. ’93, r. E. Scola, i. G Scarpati) Univerzitetne diplome M. RAI 3 5.35 9.20 10.00 11.30 13.00 14.00 14.25 17.00 17.55 18.50 20.00 20.30 20.40 22.25 23.30 23.50 0.20 0.35 ZOI - Nagano ’98: hokej (finale) Dober dan, glasba! ZOI - Nagano ’98: Zaključna prireditev Dok.: Geo & Geo Glasbena odd.: Opera e no Deželni dnevnik, vreme, j 14.15 dnevnik Šport: Quelli che aspetta-no..., 14.55 Quelli che il calcio... Stadio sprint Glasba: James Taylor Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Aktualno: On the road Variete: Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja Dnevnik, vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario, vmes film II bambino d’ inverno (dram., Fr. ’89, r. O. Assayas, i. M. Feller) §3 RETE 4 ITALIA 1 Sr Slovenija 1 Sr Slovenija 2 6.00 8.30 9.00 10.00 10.45 12.30 13.30 14.00 16.00 18.00 20.35 22.40 0.40 1.40 Nan.: Z odprtim srcem, 7.00 Christy, 8.00 Pregled tiska Aktualno: Eurovillage Nedeljski koncert Maša Aktualno: La domenica del villaggio, vmes (11.30) dnevnik Dokumentarec Dnevnik Tg4 TV film: Scelta di Anna (vestern, ZDA ’96) Dokumenti: La macchina del tempo Nan.: Chicago Hospital (i. Adam Arkin), vmes (18.55) dnevnik Film: Affari sporchi - In-ternal Affairs (krim., ZDA ’90, i. R. Gere, A. Garcia, N. Travis) Film: II sorriso (dram.. Fr. ’94, i. J.-P. Marielle) Nedeljski koncert Pregled tiska S CANALE 5 6.00 8.00 9.00 9.45 10.00 12.00 13.00 13.30 18.15 18.45 20.00 20.30 23.00 0.05 1.00 1.30 2.30 3.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le firon-tiere dello spirito Aktualno: Anteprima News (vodi F. Pierobon) TV film: Cento cuccioli da salvare (puist, ZDA-VB ’93, i. Concetta Tomei, Ch-ristopher Pettiet) Nan.: Časa Vianello -Brezsrčni Raimondo Dnevnik Variete: Buona Domenica (vodijo Maurizio Costan-zo, Paola Barale, Claudio Lippi, Enrico Papi, 1. del) Nan.: Due per tre - Maske (i. J. Dorelli, Loretta Gog- gi) Variete: Buona domenica (drugi del) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna) Aktualni oddaji: Target -Anno zero (vodi Gaia De Laurentiis), 23.30 Nonso-lomoda (vodi Alef Jnifen) Nan.: N.V.P.D: - New York Police Department (i. Dennis Franvv) Nočni dnevnik Tg5 Nan.: Voci nella notte Nočni dnevnik Missione impossibile 6.30 9.40 10.35 11.00 11.30 12.25 12.45 13.40 15.45 17.00 18.00 18.30 19.00 20.00 20.30 21.30 22.30 0.30 1.40 Otroški variete, vmes nan. in risanke ter variete, Bim Bum Bam Aktualno: La nostra in-viata Manuela, risanke Variete: Sorridi, c’e Bim Bum Bam Šport: NBA Action Variete: Mai dire gol Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva, 13.30 Zadnje vesti z nogometnih igrišC (vodi Alberto Brandi) TV film: Una marmna in-visibile - Nevidna mama (kom., ZDA '95) Risanke Nan.: Dva policaja v Chicagu Inviato speciale Odprti studio Nan.: Nash Bridges (i. Don Johnson) Risanke: Simpsonovi Variete: Mai dire gol Nan.: X-Files (i. David Duchovny, Gillian Anderson) Športna oddaja: Pressing (vodi R. Vianello) Italija 1 šport Film: Giustizia ali’ infemo (pust, ZDA '92, i. Michael Nouri, D. Nguyen) 8.30 8.50 10.10 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.10 13.45 15.20 16.50 17.00 17.10 18.5C 19.10 19.30 19.45 20.05 20.35 22.05 23.05 23.25 Ozare (pon.) Ziv žav: nan. Ferdi, 9.15 Telerime, 9.20 lutkovna nan. Zvezdica, 9.45 risana nan. Čarobni šolski avtobus Glasbqa odrašča: Orkestralna glasba 20. stoletja Dogodivščine z divjega zahoda (ZDA, 13.) Obzorja duha Ljudje in zemlja Pomagajmo si Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Film: Spet zaljubljena Res je! Obvestila, oglasi Obzornik, vreme, šport Oglasi, 17.15 Po domače Spoznavanje narave in družbe: Galebov let Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna, oglasi Nagano ’98 Zoom Ciril Zlobec - Pesnik ljubezni in Krasa Poročila, vreme, šport Film: Little murders (ZDA 71, i. E. Gould) TV PRIMORKA £ TELE 4 17.00 Videostrani Pr. za otroke: V mojem košku je pa mavrica HeMan Lovstvo na Primorskem Kotiček zdravja Pustni karneval Cimos La sfera di cristallo Napovednik, videospot Nan.: Hardcastle & Mc- dneva Connick, Laff Movie Pustni karnevak: Čuki za Film otroke Nad.: Potres v L. A. Sprevod pustnih Sem SE Aktualna kronika Folklorna skupina Ivan m Glasba: Musichiamo Navratil Metlika (2. del) 11.25 12.55 13.35 Film: The Gift (Avstralija 1988, r. Paul Cox, i. Ni-cholas Hatjiandreou, Vicki Serbos) Tedenski izbor: Pomp V vrtincu 14.30 19.30 20.00 21.10 22.40 23.30 0.05 0.55 Zimske olimpijske igre Nagano '98 Videoring, oglasi TV nadaljevanka: Strici so mi povedali (M-Kranjec-F. Štiglic, 3.) Košarka NBA: Neww York - Houston Dokumentarna serija: Stoletje ljudstva - Daljše življenje (VB, 6.) Alpe Jadran Nan.: V New Orleansu (ZDA, i. Tony Crane, S.n VValters, Barry Corbin, 7.) Napovedniki Koper 15.00 16.00 18.00 19.00 19.25 20.00 20.30 22.00 22.15 Euronevvs ZOI: Povzetek športnega dogajanja in tekmovanj Program v slov. jeziku: TV Poper TV dnevnik, vreme, šport Risanke: Pravljice dedka Ciccia Vesolje je... ZOI: ZaldjuCna prireditev TV Dnevnik, vreme Zimske olimpijske igre Nagano '98: Hokej (finale) TV Dnevnik-Vsedanes © MONTECARLO 9 19.30, 22.35, 0.55 dnev-■ nik, 12.10,18.15 Šport M Papežev blagoslov M 18.15 ZOI ■Hilli Film: Anime in delirio Film: Lo sperone nudo (vestern, ZDA '53, i. J. Stevvart, J. Leigh) 21.35 Šport: Goleada Športna oddaja: Crono Film: La collina del diso-nore (dram., ZDA '65, r. S. Lumet, i. S. Connerv) 16.10 18.55 23.15 23.45 OVEN 21.3,- 20.4.: Pred vami je naporen tedeiL^ Odveč vam bo vsak napor. Veliko boste razmišljali in sanjariji, že naslednji hip pa boste zaradi slabe vesti hoteli postoriti vse nakopičeno delo naenkrat. BIK 21. 4. - 20. S.: Vase družbeno življenje bo prihodnji teden zelo raznoliko. Srečevali se boste z najrazličnejšimi ljudmi in vsakdo vam bo imel povedati veliko zanimivega. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Težave na delovnem mestu vas bodo obremenjevale v prihodnjih dneh. Odločitve, pred katerhni stojite, vam bodo dale misliti, čeprav so se vam zdele preproste. RAK 22.6. - 22. 7.: Vaše srce je polno hrepenenja in radosti. 2e dolgo se niste počutih tako dobro. Pred vami se odpira nov svet in vam prinaša veliko novih in lepih občutij. Z" "N Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Na lovu za tihotapci (E. Blyton, prev. T. Zener, r. A. Ru-stja, 1.); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba (t. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Godci, godite, naš ples je začet.... (M. Mahnič, r. J. Babič); 15.15 Iz Krajevnih stvarnosti; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Poročila; 17.30 Iz krajevnih stvarnosti, nato Zabavna glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 KuP yturni dogodki, Prešernovi nagrajenci S. Vu- ga, M. Hočevar, pravljica «Štirinajsti»; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih s T. Pircem; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.05 Ballate e sballate; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 14.30 Ferry šport; 17.33 Lestvica LP; 18.30 Pripoved; 19.00 F. Schubert; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik, Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 00.00-5.00 Olimpijski pr.; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 7.40 ZOI; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Veseli tobogan; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 18.05 Igra: Zanke; 18.35 MePZ Gorjanci; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prije- ten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40, 8.40, 10.00, 16.40 ZOI; 7.00 Kronika; 8.30 Prireditve; 9.00 Gori, doli, naokoli; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.00 Popevki; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Orna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza; 11.05 Koncert: Tafelmusik; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Glasb, portret; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Oratorij; 23.55 Napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Karnten - Duhovna mise (J. Kopeinig); 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. V LEV 23. 7. - 23.8.: Čeprav vas kar razganja od čustev, vam ho uspelo vse stvari urediti po mirni poti. Dovolj ste premeteni, da veste, kako po ovinku priti do želenega cilja. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Ste v zelo ramanticnem obdobju. Vse vaše misli se vrtijo okoli partnerja, zato ni Čudno, da se je sem ter tja počutil nekoliko utesnjenega. TEHTNICA 23. 9. - 22. T 0.: Iz službe boste domov prihajali utrujeni, saj vas na delovnem mestu Čaka veliko presenečenj. Po vedni bodo prijetna. Veliko energije boste porabih za prilagajanje. ŠKORPIJON 23. TO.-22. n.: Čeprav boste zaposleni od jutra do veCera, vam enegije ne bo manjkalo. Znali boste izkoristiti vsako minuto. Pri delu boste ustvarjalni in inovativni. STRELEC 23. 11.-21. 12.: V vsakdanji naglici preprosto pozabite na tiste ljudi, ki vam največ pomagajo. Ustavite ponoreli ritem in se sem ter tja odpravite nekoliko bolj zgodaj domov. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Pred vami je uspešen teden. Ker boste zelo dober pogajalec, vam bo uspelo ljudi prepričati v svoj prav, hkrati pa boste poskrbeli, da bodo njihove želje upoštevane. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Preobremenjeni ste z svakdanjimi skrbmi, kar ni po godu vašemu svobodomiselnemu in zanesenjaškemu duhu.Vcasih si vzemite v roke kako dobro knjigo. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Nastopilo je vaše obdobje, saj se kar štirje planeti zadržujejo v ozvezdju rib. Polni boste energije in zaupanja vase. S partnerjem se boste odlično razumeli. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Pisana delavnica (vodi Breda Bertalanic) TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja ‘Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Dio, come ti amo! (kom., It. ’66, i. Gigliola Cinquetti) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem -Umor v knjižnici (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualna oddaja: Gara Giovanna (vodi Giovan-na Milella) Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico, vmes nan. Zorro in risanke (vodita Elisabetta Ferracini, Mauro Serio), vmes nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Aktualna odd.: II fatto (vodi Enzo Biagi) Film: L’uomo delle stelle (dram., It. ’95, r. G. Tor-natore, i. S. Castellitto) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Tempo Filozofija RAI 2 6.45 7.00 9.10 9.40 10.45 11.00 11.30 13.00 13.30 14.00 16.15 16.30 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 23.00 23.30 0.35 Pregled družbenega tiska Jutranji Go cart: Risanke Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik, vreme Variete: I fatti vostri (vodi M. Giletti) Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV 17.15 Poročila Kronika v živo) Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa Aktualna odd.: Campioni - Nagrajevanje najboljših športnikov VeCerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert) Nan.: Disokkupati Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport, kino Aktualno: Telecamere RAI 3 6.00 8.30 12.00 12.20 14.00 14.50 15.00 17.00 18.30 19.00 20.00 20.15 20.50 22.30 22.55 23.45 0.30 1.10 3.10 Jutranji dnevnik Aktualna odd.: Elisir, 10.10 Art’ 6, 10.30 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 Šport Aktulano: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Medi a/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr - Znanstveni dnevnik Šport: nogometni oustni pkal, nogomet B lige Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport Od 20. do 20. ure Blob Aktualna odd. o zgodovini: Maldafrica Dnevnik, deželne vesti Dokumenti: Vent’ anni solo ieri Šport: Sportfolio Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orado Film: Gente di rispetto (dram., It. ’75, i. F. Nero) gg RETE 4 ITALIA 1 IT Slovenija 1 It Slovenija 2 Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Cuore selvaggio Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.30 Sei forte, papa II RIi Dnevnik ros Forum (vodi P. Perego) m* Kolo sreCe j#! Dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: La gente mormora (kom., ZDA ’5T, i. C. Grant, J. Crain) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Večerni Forum (vodi Paola Perego) Film: Taxi Driver (dram., ZDA 76, r. M. Scorsese, i. R. De Niro, J. Foster) Pregled tiska Nan.: Z odprtim srcem, 2.50 VVings 8 CANALE 5 6.00 8.00 8.45 9.45 11.30 13.00 13.30 13.45 14.15 15.40 16.15 17.15 17.45 18.35 20.00 20.30 21.10 22.40 1.30 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vi vere bene be-nessere (vodi Maria Tere-sa Ruta) Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualna oddaja: Signore mie Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Aktualna oddaja o zdravju: Vivere bene sa-lute Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-rich Reinthaller) Kronika v živo: Verissi-mo sul pošto Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodi Ezio Greggio in Clau-dio Lippi) Film: Lontano da časa (pust., ZDA ’94, i. Mimi Rogers, Bruce Davison) Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Supercar Film: Pustolovec iz Hong Konga (pust., ZDA ’55, i. Clark Gable, S. Hayward) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke Risanke: Sampsonovi Variete: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan,: A scuola di filoso-fia - Vojna dvojčkov Variete za najmlajše, risanke Nan.: Xena (i. L. Lawless) Odprti studio Nan.: V osmih pod isto streho - Vsakemu svoj posel, 19.30 La tata (i. Ju-liet Mills) Glasb, odd.: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Massima tensione -Deadly Current (pust., ZDA '96, i. J. Fahey) Variete: Scatafascio Šport: Goals, veliki angleški nogomet Fatti e misfatti Šport studio S TElE 4 j 16.45, 23.00, 1.30 Do-I godki in odmevi ito Nan.: He Man Made in Italy Zoom - Svet dela Košarka Telequattro šport Zoom - Svet dela Film <3> MONTECARLO 12.35 9.00 11.00 19.25, 22.40, 1.10 Dnevnik "ilm: Bozambo ''Jan.: Ironside 12.00 Aktualna odd.: Candido 14.00 16.30 18.05 20.40 23.00 23.05 Film: Masquerade (krim., ’67, i. R. Harrison) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Šport: Biscardijev proces Dottor Spot Film: A muso duro (dram.,’74, i. C. Bronson) 8.00 8.30 10.00 10.25 11.15 12.05 12.30 12.45 13.00 13.10 13.35 14.05 16.20 17.00 17.10 17.25 17.30 17.45 18.20 19.05 TV prodaja Počitniški program: Risanka, 9.00 Telerime, 9.05 Otroški musical: Ameriška pravljica, 9.50 Brisi piši Mladinski film: Uršine ljubezni (M. DedakoviC) Tedenski izbor. Dok. serija: Novi raziskovalec Dok.: Mesec gosenic Na vrtu Utrip Zrcalo tedna Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Ljudje in zemlja Tedenski izbor: Ciril Zlobec - Pesnik ljubezni in Krasa, 14.55 Zoom Dober dan, Koroška Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Otroški program: Radovedni TaCek: Rep Dok. serija: Očividec Recept za zdravo življenje Risanka 19.10 19.30 20.00 20.05 20.55 21.05 21.55 22.00 Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Napovedniki, oglasi Nad.: Savannah (ZDA, i. David Gail, R. Lively, Ja-mie Luner, Paul Satter-field, 8. del) Oglasi, napovedniki Dok.: Odstiranja Oglasi, napovedniki Odmevi 22.25 22.30 22.50 0.50 1.35 Univerzitetni razgledi Kultura, vreme, šport Odstiranja: Pogovor Recept za zdravo življenje Npovedniki TV PRIMORKA 8.00 17.00 17.15 19.05 19.50 20.00 20.25 20.40 21.00 22.40 23.00 17.00 Videostrani Pustni karneval: Čuki za otroke Sprevod pustnih šem Folklorna skupina Ivan Navratil Metlika, Bilje Napovedik, videospot Dnevnik TV Primorka Davorin Rojc, slikar Športni ponedeljek Nan.: To trapasto življenje (11. ep.) Glasbeni utrinki Dnevnik TV Primorka 7.45 8.00 8.55 9.00 9.20 10.40 12.55 14.35 15.05 15.50 16.20 17.30 17.55 19.00 19.30 19.55 20.00 20.55 21.05 22.05 23.00. 0.25 1.20 1.25 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Nanizanka: Moesha (ZDA, 3. epizoda) Tedenski izbor. Nan.: Pasje življenje (ZDA, 5. epizoda), 9.50 Ana Marija -Zenska gre svojo pot (Nemčija, 12. epizoda) Euronevvs Tedenski izbor. Film: Preblisk (Španija) Alpe Jadran Šport v nedeljo TV prodaja Nad.: Strici so mi povedali (M. Kranjec - F. Štiglic, 3. del) Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 20. epizoda) Oglasi, napovedniki TV igrica: Lingo Videoring Oglasi, napovedniki Studio City Napovedniki, oglasi Pomp Oddaja o modi in vizualni pop kulturi: Trend Brane Rončel izza odra Studio City (ponovitev) Napovedniki ® Koper Euronevvs Tečaj italijanskega jezika Nan.: Harry O Istra in... Irogram v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchecci-manca Slovenia magazine Evropski kulturni magazin: Aliča Nad,: Vzgoja srca (r. M. Cravenne, i. F. Fabian) Dnevnik Dok.: Umetniki v svet Program v slov. jeziku: Sportel Športna mreža Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Je bila to mladost? (Olga Petelin, r. A. Rustja, 3., del); 9,40 Pravna posvetovalnica (pripr.M. Ozbič); 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.10 Pogovor z Vlasto Bernard; 11.30 Slov. banke na Primorskem (M. VValtritsch); 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Naša pesem: KZ Iskra iz Bovca; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Komorni orkester Pro a rte; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Slovenske mladinske ilegalne publikacije v Trstu in Gorici (1927-1940); 18.15 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11,30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10-30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco alT opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik;6.15 Dobro jutro; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska .vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 11.00 Pregled športnih dogodkov; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio, odd. za dijake; 19.00 Prenos RS, jin-gle Modri val; 20.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10,05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti scrivo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 Časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus; 18.45 Ruoli femmi-nili; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.40 ZOI; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila ih osmrtnice; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Zunanjepolitični feljton; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 000.00-6.00 ZOI; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30" Koledar prireditev; 8.40 ZOI; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost, drobtinice; 14.45 Zagon; 15,30 DIO, vmes šport; 16.40 ZOI; 17.00 Hip hop; 18.00 Vroči stol; 18,45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13,05 Repriza; 13.30 Slovenski KZ; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 17.15 Ekonomska politika; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Koncertna sezona EBU; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratek stik. Priimki dimnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi'6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SET plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VČERAJ NA OPČINAH 31. IZVEDBA Tisočglova množica veselo sprejela zlodeje, vesoljčke, krave in vse ostale ' OPČINE - In zmagali so zlodeji doberdobske Klo...akcije, ki so v srditem boju za točke premagali kriške vesoljske ladjice in množico vesoljčkov in proseško-kontovelske krave z izmučeno Ere o lino na Čelu oz. na vozu. Pravzaprav pa je zmagala kakovost, saj je letošnji Kraški pust po splošni oceni prrdstavil nekaj najlepših vozov doslej, svoje pa je prispevalo tudi vreme, ki je na Opčine priklicalo rekordno število gledalcev, po podatkih policije je središčni predel Opčin v včerajšnjem sončnem popoldnevu radostno zasedlo okrog 20 tisoč ljudi. Lanska jubilejna izvedba ob 30. obletnici pobude je bila prelomnega značaja, organizatorjem in sodelujočim je vlila novega zagona, saj so se priprav na letošnjo lotili zelo temeljito, srečanja med odborom Kraškega pusta in skupinami po vaseh pa so privedla do tako kakovostnih rezultatov, ki se jih organizatorji niso nadejali. Ob nujni tekmovalnosti v želji po zmagi pa je na letošnji, 31. izvedbi prišlo do izkaza velike solidarnosti in izrazov sočustvovanja med nastopajočimi vasmi. Zmagovalci, doberdobski pustni odbor, so se namreč odločili, da pokal posvetijo dvema mladima vnetima pustnima delavcema, ki nista učakala 31. Kraškega pusta: po razglasitvi najboljših na Brdini so se spomnili Radovana Doljaka iz Praprota in Giorgia Markuze iz Trnovce. Nedavno preminulemu Giorgiu so prijatelji z odra na Brdini poslali tudi glasbeni pozdrav. Na Brdini, ki je bila zasedena do zadnjega kotička, sta seveda glavno besedo imela kralj in kraljica, ki sta se danes nekoliko načakala, saj njune kraljevske kočije iz Boljunca ni bilo od nikoder. Ne bi se spodobilo, da bi kraljica morala peš v dobi, ko vsi mislijo na vesolje, je menilo njeno veličanstvo 31. kraška kraljica. Na vesolje oz. na tretje tisočletje, ki je pred pragom, je mislilo (naj) vec skupin. Drugače pa so privlačile predvsem aktualne in krajevne teme. V goste je letos prišla z etnografksega vidika zanimiva skupina iz GračišCa, začetek mimohoda je oznanjala godba na pihala s Proseka, na Brdini pa je kraljevskemu paru in vsem gostom v Čast plesala jazz balet skupina kluba Urška iz Nove Gorice, bip Letošnja žirija, v kateri so bili športni delavci, ni imela lahkega dela, ker je bilo veC skupin z vozovi ali samo z maskami precej enakovrednih. VOZOVI 1. Doberdob (Klo...akcija) 28 toCk; 2. Križ (2001, Darilo iz vesolja) 27 točk; 3. Prosek-Kontovel (Ercolina) 26 točk; 4. Prečnik (Zimska pravljica) 23 toCk; 5. Bazovica (Illyndian) 21 točk; 6. Medja vas/Stivan (Leto 2000) 19 točk; 7. Praprot (Se ne molamo) 16 toCk; 8. Jabadabadu (Jabadabasgnada) 14 točk; 9. Opčine (Bogovi med nami) 13 toCk. SKUPINE 1. Boljunec 29 točk; 2. M. Čuk, Milkovič, Sesljan, CEM 24 toCk; 3. T’mali iz Saleža in Zgonika 20 toCk; 4. Kraška skupina 18 točk; 5. Združene vasi 16 točk; Smail 16 toCk; 7. Tarokirani 9 točk. Na stran smo skušali stisniti Cim vec slik (vse f. Križ-manCiC/ KROMA), da bi lahko tudi bralci, ki včeraj niso mogli na Opčine, »videli«, kaj vse se je dogajalo. Levo zgoraj »vesoljčki« iz Križa s »Črnim papežem«, desno zgoraj bazovski Illyndian, pod njim pa proseško-kontovelska izmučena Ercolina.V sredini, ob razpredelnici, PeCeni piščanec, ki je osvojil prvo mesto na petkovem defileju mask v Prosvetnem domu. Gre za obogatitev skupne ponudbe Kraškega pusta, za organizacijo defileja, ki je bil oblikovan že kot gledališka predstava, pa je poskrbela Melita Malalan. In še štiri slike v spodnjem delu strani: levo zgoraj skupina VZS/ CEO M. Cuk, Milkovič, Se-sljan, CEM, desno pa boljunški Kitajci. Levo spodaj del skupine Savrini in anka Sa-vrinke iz GračišCa, ki je bila letošnja gostujoča skupina, na OpCine je iz Istre prišla z oslici (sicer na kolescih), s sabo pa je prinesla staro orodje in navade. Ob Sa-vrinkah radodarni Miklavžek iz Prečnika.