PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v jotovLnl Abb postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXn. St. 211 (6498) NOVI VAŽNI IN ZANIMIVI POSKUSI V VESOLJU Umetno ustvarjena težnost v babini «Geraini 11« Conrad in Gordon sta se dvignila 1370 hm visoko Gordon je med delnim «vesoljskim sprehodom» slikal ozvezdja, posamezne zvezde in Zemljo Richard Gordon, ki je predvčerajšnjim moral prekiniti svoj »vesolj-ski sprehod«, včeraj pa je nagnjen skozi okence kabine dolgo časa slikal zvezd e in Zemljo OAPE KENNEDY, 14. — Ameriška astronavta Charles Con-rad in Richard Gordon sta danes nadaljevala predvidene poskuse v vesolju. S kabino «Gemini 11», združeno z «Ageno», sta dosegla višino 1370 kilometrov od Zemlje. Oto 9.14 po italijanskem času sta Conrad in Gordon prižgala močni ^botor rakete »Agena«, s katero Je bila »Gemtni 11» povezana. Mo-•°r je pognal kabino in raketo kilometrov visoko nad Zem-‘lo. Take višine ni do sedaj člo-'j®k še dosegel. Prvotno je bilo določeno, da se bo kabina dvigni-la še više, toda pozneje so sklenili, da to višino zmanjšajo, zato da prihranijo gorivo, ker je «Age-tla» uporabila več goriva, kakor 80 _ predvidevali. Ko se je kabina ?ačela dvigati skupno z «Ageno», bila 290 kilometrov nad Kanarskimi otoki. Kabina je dosegla določeno višino v popolnem redu nekaj po 10. uri po italijanskem čaju; tedaj je bila nad Avstralijo. je kabina dosegla določeno vi-s'n0, je Conrad v pogovoru s Houstonom izjavil: »Fantastično je. Ni hloč verjeti. Skozi okence se vidi ^jsa gornja polovica Zemlje, skozi drugo okence pa se vidi ves južni globusa.« Tir, po katerem je *abina letela, je bil tedaj elipti-z apogejem 1370 kilometrov «en ,n perigejem 298 kilometrov. Con rad je sporočil, da je aparat za Urjenje žarčenja v kabini poka-Zal, da sta astronavta podvržena J^snjšemu žarčenju, kakor mu je bila podvržena kabina »Gemini :?*, ko je dosegla julija letos višino 764 kilometrov. Kabina je na-Pravila dva kroga okoli Zemlje in Vsa'k je trajal 107 minut in pol. . Ob 12.30 po italijanskem času le Conrad znova prižgal motor «A-§ene» in se spustil na krožni tir v višini približno 296 kilometrov. Oto 14.56 po italijanskem času Se je začel drugi delni »vesoljski sPrehod» Gordona Nagnil se je 5°. polovice telesa skozi okence, pritrjen je bil s 70 centimetrov dolgim pasom, da ne bi popolno-JP® zdrknil iz kabine. V takem položaju je bil dve uri in 20 minut "®s čas dveh prehodov skozi »vesoljsko noč« (vsaka traja 45 mi-Put) je Gordon slikal ozvezdja in zvezde. Med dvema prehodoma skozi «vesoljski dan« pa je slikal z®melj,sko površino in meteorološke pojave. Skušal je tudi očistili stekla na okencih kabine, toda mu ni uspelo, ker je bil pas, bil pritrjen, prekra- s katerim je tek. Današnja Gordonova dejavnost |a je manj utrudila kakor včeraj, *er je samo slikal s tremi foto-8rafskimi aparati. Pri pripravi te-ga programa in primernih fotografskih aparatov so imeli važen delež nekaetri astronomi univerze državi Illinois, ki upajo, da bo-d° spopolnili svoje znanje o tem Peraturi, kemijskem sestavu in drugih značilnostih zvezd. . Astronavta sta z lahkoto spozna-:a mesto Houston v Teksasu, kjer 'JPa sedež vesoljsko središče NA-“A. Prav tako sta z lahkoto spojila naprave v Cape Kennedy, Kfir je bilo zelo lepo vreme. Ob 18.35 po italijanskem času a® je začel nov zelo zapleten poskus, ki je bil zadnji v današ-Pjem programu. Ko sta dobila u-,Kaz z Zemlje, sta astronavta loči-Ja kabino »Gemini« od rakete «A-gena«. Kakor je znano, sta bili tl dve že od ponedeljka združeni. ',endar pa sta obe vozili ostali Povezani s 3o metrov dolgim ka-Pl°m, ki ga je bil pritrdil Gordon med svojim včerajšnjim vesoljem sprehodom, ko sta bili kabi-P® in raketa še združeni. Conrad je s pomočjo majhnih usmerjevalnih raket pognal kabi-P? nad »Ageno«. Sprednji del ka-P‘ne se je obrnil proti Zemlji, ?Prednji del »Agene« pa navzgor. ?abel se je napel in kabina je za-cela krožiti okoli »Agene«. Potrebno je bilo pol ure, da sta ae »Gemini 11» in »Agena« lahko Postavili tako, da je »Agena« lah-krožila okoli kabine »Gemini 11», ne da bi uporabljala svojo gonilno silo ter je izkoriščala samo sredobežno silo ki je nastala s tem gibanjem. Kabel, ki je'povezoval obe vesoljski vozili, se je namreč zamotal. S spretnimi manevri pa je Conradu in Gordonu uspelo uspešno izvesti poizkus. Zadeva pa ni bila lahka, ker se je kabina močno majala in je poskakovala. Toda končno je astronavtoma uspelo doseči pravilen položaj in »Gemini 11» je začela počasi krožiti okoli «Agene». Zvečer je NASA javila, da se je prvikrat umetno ustvarilo v vesolju stanje majhne umetne težnosti Ko sta astronavta Gordon in Conrad krožila okoli »Agene«, sta lahko ugotovila, da je stanje popolne breztežnosti prenehalo. Ko sta vrgla v zrak svinčnik, je počasi padel na tla in ni plaval v notranjosti kabine. Ocenili so, da je ta umetna težnost znašala 1/1500 težnosti na zemeljski površini. Kabina «Gemini» je začela počasi krožiti okoli «Agene», ko je bil kabel popolnoma napet, in' ko sta astronavta na rahlo prižgala stranske rakete. Satelita sta nato krožila drug okoli drugega z ugasnjenimi motorji. Poskus je trajal tri ure. Ko sta astronavta odklopila kabel, sta Gemini in Agena nadaljevali pot okoli Zemlje na vzporednem tiru NASA ugotavlja, da je poskus dal naslednje rezultate: 1. Omogočil je, da se je v kabini ustvarila umetna težnost, In dokazal, da je moč v vesolju ustvariti umetno težnost. 2. Astronavta sta ugotovila, da so mogoči premiki z drugim satelitom ob uporabi majhne količine goriva. 3. Astronavta sta preizkušala novo metodo za reševalne operacije ali za popravila, če bo v prihodnje potrebno, da mora vesoljska ladja s človeško posadko ostati več ur blizu druge vesoljske ladje. 4. Ta metoda omogoča, da se neki satelit lahko povleče z enega tira na drugi, ne da bi bilo treba prižgati njegove motorje. Za jutri predvidevajo tehniki NASA še nov vesoljski sestanek. Nocoj, preden zaspita, bosta morala astronavta postaviti vesoljsko kabino za «Ageno» (v razdalji 23 kilometrov) in nekaj kilometrov pod njo. Vse to bo zmanjšalo hitrost kabine «Gemini» v primerjavi s hitrostjo «Agene» (zaradi delovanja prvih plasti atmosfere) in jutri zjutraj bi se morala razdalja med obema voziloma zmanjšati na pet ali šest kilometrov. Tedaj se bo Conrad približal za nekaj dese- tin metrov «Ageni» In bo nato letel v formaciji z njo. Povratek na Zemljo je določen za jutri ob 15.50 po italijanskem času. Novi neredi v Džibutiju D2IBUTI, 14. — Preteklo noč so nastali v najbolj obljudenih predelih Džibutija, v Francoski Somaliji hudi neredi. Spopadli so se demonstranti in policaji. Zaradi tega je guverner Saget odredil policijsko uro od 19. dalje. Dal je tudi zapreti dostope v tiste dele mesta, kjer so bili neredi. Neredi so nastali, ko so skupine demonstrantov vzklikale po ulicah ((Živela neodvisnost« in «Dol s poslanci« (mislili so poslance, ki za- stopajo Francosko Somalijo v Parizu). Proti demonstrantom so nastopili policaji in odredi tujske legije, ki so tudi streljali ter metali med množico petarde. Demonstranti so vdrli v štiri policijske sedeže in jih zažgali. Novi guverner tega ozemlja Louis Saget, ki je prišel šele pred nekaj dnevi v Džibuti, je davi objavil naslednje sporočilo: ((Preteklo noč so bili v mestu incidenti. Pred tremi dnevi, ko sem prišel, sem potrdil, da namerava francoska vlada z največjo širokogrudnostjo proučiti možnost razvoja tega ozemlja. Ne bom dovolil, da bi nekateri prevrat-neži skušali pokriti glas prebivalstva. To ima pravico živeti v miru in mimo odločati o svoji prihodnosti. Danes sprejemam ukrepe, da se obnovi zaupanje ob spoštovanju zakona in ob zaščiti zakonite oblasti.« TRST, četrtek, 15. septembra 1966 NA KONFERENCI COMMONWEAL THA Velika Britanija v manjšini glede rodezijskega vprašanja Afriške države odloino zahtevajo uporabo sile za zrušitev Smithovega režima, London pa hoče predvsem ščititi prednosti 200.000 belih priseljencev LONDON, 14. — Na konferenci Conunonwealtha so se sedem dni zaman trudili, da bi našli kompromis v zvezi z Rodezijo. Danes so se ves dan posvetovali, da bi se sporazumeli vsaj o formuli uradnega sporočila, ki naj v primerni obliki govori o popolnem nesporazumu. Zaradi tega so sklenili ustanoviti posebno komisijo, ki je sestavila uradno sporočilo. Jasno je postalo, da je Velika Britanija v manjšini. Afriške in azijske države so odbile Wilsonov načrt, naj bi dali Smithu mesec dni časa, preden zahtevajo od OZN, naj odredi obvezne sankcije proti Smithovemu režimu, še posebno nasprotujejo afriško azijske države Wilsonovemu načrtu o postopnih sankcijah. Prav tako niso Afričani zadovoljni, ker vlada negotovost o angleških namenih v primeru neuspeha sankcij. Veliko Britanijo podpirajo samo Avstralija, Nova Zelandija, Malta in Malavi. Vse druge države nasprotujejo Wilsono-vemu načrtu. Po imenovanju Vorsterja za juž- PRVI RELATIVNO MIRNI DAN BREZ ATENTATOV Danes glasovanje o vladni politiki in pogajanjih glede Južne Tirolske Izjavi južnotirolskih poslancev v poslanski zbornici - Nove podrobnosti o petkovem atentatu - Odločno stališče Vzhodne Nemčije BOČEN, 14. — Karabinjerski častniki so danes pričeli redno preiskavo v zavetišču «Vittorio Veneto«, ker se je vreme izboljšalo po včerajšnjem neurju. Ugotovili so, da so neznanci včeraj ob 19.45 streljali proti patrulji, v kateri sta bila dva karabinjerja in alpinec. Pri tem je bil laže ranjen v levo nogo brigadir Manlio Milli. Patrulja je pričela streljati, nakar sta se dva napadalca umaknila čez mejo v Avstrijo in se menda zatekla v avstrijsko alpsko zavetišče. Menijo, da je bil tudi eden od napadalcev ranjen, ker so našli sledove krvi. Zavetišče «Vittorio Veneto« je na višini 2923 metrov in ga poleti stalno stražijo karabinjerji in ailpinci, ker je na izredno «vročem» področju, kjer je bilo že več atentatov. Nadaljuje se sodna preiskava o petkovem bombnem atentatu, ki je zahteval dve smrtni žrtvi. Po mnenju strokovnajaka sodišča so v vojašnici nastale kar tri eksplozije: dinamitni naboj je bil baje postav, ljen v dimnik vojašnice, kot so prvotno mislili, najhujšo eksplozijo pa je baje povzročil eksploziv, ki je bil v vreči s peskom, ki jih običajno uporabljajo za vojaško zaščito. Zaradi teh dveh eksplozij pa je baje eksplodiral zaboj ročnih granat, ki so bile v vojašnici Vreča s peskom in eksplozivom je bila menda postavljena na okno vojašnice, kamor so jo postavili pred nekaj dnevi delavci, ki so jo prinesli Iz doline. Atentat je torej še vedno dokaj skrivnosten in nerazumljiv, saj kaže, da gre kar za dva med seboj ločena napada, ki sta se nekako slučajno združila. V Bocnu je nastal zvečer alarm, ko se je čula vest o novem spopadu med karabinjerji in napadalci, ki so menda skušali napasti električne naprave v bližini Prati Viz-ze. Kasneje pa se je izvedelo, da so karabinjerji samo nekajkrat u- strelili v zrak, ko so videli, da se približuje sumljiva oseba. Politični urad rimske kvesture je prijavil sodišču 34-let.nega Franca Antiča in 22-letnega Edorda Chiri-bellija, ki sta pred štirimi dnevi vrgla steklenico bencina proti avstrijskemu avtobusu. Oba sta na začasni svobodi V poslanski zbornici se je danes nadaljevala in zaključila razprava, ki se bo jutri nadaljevala, ko bodo odgovorili predstavniki vlade in ko bo sledilo glasovanje o vladni politiki. Še vedno ni povsem jasno, kako bodo glasovale posamezne skupine, saj še ni znano besedilo resolucije. Verjetno pa je, da bodo tudi liberalci podprli vladno stališče, medtem ko bodo ostale skupine glasovale proti. Danes so govorili številni poslan, ci, med katerimi je vladalo največje zanimanje za izjave poslancev SVP. Poslanec Dieti je odločno obsodil teroriste ter nato protestiral proti raznim špekulacijam, ki jih izkorišča v tej zvezi skrajna desnica. Ugotovil je, da prebivalstvo Južne Tirolske želi samo miru v duhu ustave in sporazuma Gruber-De Gasperi, za kar pa je treba konkretnih ukrepov za avtonomijo področja. Mitterdorfer pa je odobril Izjave predsednika vlade Mora in je izjavil, da prebivalstvo ter njegova stranka vztrajata na dogovorjeni rešitvi vprašanja, tako da bo lahko Južna Tirolska prevzela vloga mostu dveh kultur, ki jo prebivalstvo lahko učinkovito Izvaja. Obžaloval je teroristične napade, ki so povzročili smrtne žrtve in ki samo otežkočajo že tako težavno rešitev spora. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiim ZAKLJUČNI PROCES ZDRUŽITVE PSDI IN PSI CK PSDI je včeraj potrdil sklepe o socialistični združitvi V petek in soboto bo CK PSI verjetno z večino glasov prav tako odobril delo paritetič-ne komisije - Težavna pogajanja glede delovne pogodbe kovinarjev zasebnih podjetij RIM, 14. — Proces socialistične združitve prihaja v zaključno fazo. Danes je sklepal CK PSDI, v petek in soboto pa bo zasedanje CK PSI, na katerem bodo razpravljali o resolucijah, ki so jih' danes z večino odobrili na zasedanju Izvršnega sveta. Na zasedanju CK PSDI je poročal tajnik Tanassi o načelih in o statutu nove stranke, ki bo odprta za vse, ki se sklicujejo na socializem. Ugotovil je, da bo imela nova stranka jasen socialistični in demokratični značaj In da bo predstavljala združitev Izkušenj obeh socialističnih strank, ki so zlasti prišle do izraza na zadnjih dveh kongresih. Tanassi je ugotovil, da predstavlja sedanje vladno sodelovanje politično logično posledico procesa združevanja. Nato je govoril o «krizi KPI« in dejal, da mora združena stranka preprečiti posledice za delavski razred. Dokaj o-prezno je nadalje polemiziral s komunisti, češ da se je treba boriti samo z njih totalitarizmom, da pa jih je treba obravnavati kot ((ločene brate«. CK PSDI je ob zaključku odobril resolucijo, ki potrjuje poročilo tajnika In ki pooblašča pa-ritetično komisijo za nadalnje razgovore ter vodstvo stranke, da skliče delegate zadnjega vsedržavnega kongresa, ki naj dokončno potrdi jo združitev. Izvršni odbor PSI Je z večino glasov odobril, da se predloži zasedanju CK predlog o potrditvi vseh sklepov paritetične komisije glede združitve in istočasno tudi, da se predlaga sklicanje izrednega kongresa stranke, ki bo od 27. do 29. oktobra. Kongres bodo tehnično pripravili Venturini, Bertoldi in Balzamo. Na zasedanju je v začetku poročal De Martino, ki je poudaril Interes stranke, da v novo združeno stranko vstopijo člani vseh struj. Govora je bilo tudi o sindikalnih vprašanjih in dogovorili so se, da predložijo predvideno zasedanje in da bodo o sindikalnih zadevah obširneje razpravljali na kongresu. Centralna kontrolna komisija KPI je danes odobrila sklep federalnega komiteja KPI Catanzara, da se senator De Luca Izključi iz partije, ker moralno ni vreden in ker je vodil razbijaško politiko. Komisija je ugotovila, da se senator ni branil, čeprav je bil povabljen in da je začel lažno kampanjo proti stranki. Njegove trditve so lažnive, saj je nehal plačevati prispevke še pred umorom tovariša Silipa in ni nikoli v tej zvezi nič rekel niti lokalnim niti vsedržavnim partijskim organom niti sodišču. Sen, De Luca pa je dal daljšo izjavo desničarski reviji «Gente», v kateri ponavlja obtožbe, da so deželnega tajnika KPI Silipa ubili ((tovariši«, ker se skupaj z njim ni strinjal glede revizionistične politike stranke. V isti izjavi tudi govori o Ksocialdemokratizaciji« italijanske partije in o različnem položaju na severu ln jugu Italije. Nadaljevala so se pogajanja med predstavniki kovinarjev in delodajalcev zasebnih podjetij. Po današnjem sestanku so predstavniki FIOM-CGIL izjavili, da je položaj dokaj temačen, saj so še vedno stališča oddaljena in delodajalci niso pripravljeni sprejeti nekaterih predlogov, za katere so menili, da so že urejeni na osnovi posredovanja ministra za delo. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala. Prav tako so se tudi nadaljevala pogajanja glede kovinarjev državnih podjetij, ki se bodo zaključila jutri in nato obnovila po krajšem presledku. Zvečer se je zaključila stavka velikih cementarn Italcementi, Sace-lit in Eternit v zvezi z zahtevami za obnovitev delovne pogodbe. Danes se je pričela z zadnjo izmeno 24-urna stavka občinskih elektri-ških podjetij, ki so jo enotno proglasile vse sindikalne organizacije, ker podjetja ne spoštujejo dogovora, ki je bil sprejet na ministrstvu glede delovne pogodbe. Istočasno so proglasili tudi vrsto novih stavk, ki bodo trajale po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij 24 ur, in 48-urno vsedržavno stavko, ki bo 28 in 29. septembra. Namestnik tajnika KD Piccoli je ugotovil, da je demokratična Italija pričela drugače obravnavati vprašanje manjšin in da je država začela zavestno reševati ta vprašanja. Navezati je treba nove in koristne stike in na tak način postaviti mostove med različnimi svetovi, katerih prihodnost pa je samo v evropski integraciji. Poslanec PS1UP Luzzatto je obširneje orisal odgovornost fašistične politike za nastali položaj. Socialist Boldrinl pa je ugotovil, da so osnove sedanjega stanja v revanšistični politiki določenih neonacističnih krogov in v nezadovoljstvi prebivalstva z neurejenim položajem. Omenil je možnost, da se pogajanja z Avstrijo prekinejo, kar pa ne sme pomeniti, da se prekine razgovor s prebivalstvom, ter da je treba izvesti tiste reforme, ki so potrebne. Zunanje ministrstvo DemoKratlč-ne nemške republike (Vzhodna Nemčija) je danes obsodilo atentate v Južni Tirolski, ki predstavljajo ((nevaren odraz revanšizma, ki ima sedež v Zahodni Nemčiji«. Gre za delo istih organizacij, ki napadajo Vzhodno Nemčijo, kot je to prišlo do izraza med procesom proti zahodnemu Nemcu Kuechenu. Spoštovanje sedanjih meja v Evropi je osnova za varnost. Predstavniki socialdemokratske stranke v dunajskem senatu so vložili vprašanje notranjemu ministru, v katerem zahtevajo pojasnila o zadnjih ukrepih in zlasti o ozadju atentatov. Istočasno protestirajo tudi proti načinu pogajanj, ker niso obvestili parlamenta o vsebini razgovorov. Sporazum Indonezija-Malezija KUALA LUMPUR, 14. — Malezija in Indonezija sta danes sporočili, da sta načelno dosegli vrsto sporazumov o varnosti meja, o obrambi, trgovini, o kulturnih odnosih in o drugih vprašanjih, ki naj pripeljejo do dejanske u-veljavitve mirovne pogodbe, ki bo napravila konec nenapovedne vojne med obema državama. Malezijski ministrski podpred. sednik Abdul Razak, ki je vodil malezijsko delegacijo, je izjavil časnikarjem: »Sklep je bil sprejet in odobriti ga bosta morali obe vladi. Sporazumeli pa smo se o temeljnih vprašanjih, zlasti o najvažnejšem, to je o varnosti naših meja.« Malezija je zlasti zahtevala sodelovanje Indonezije proti 700 indonezijskim prostovoljcem, ki jih Je prejšnja vlada poslala na obmejna področja med Indonezijo in Malezijo na otoku Borneo. Razak je pripomnil. »Najvažnejše je, da sedaj skupino delujemo.« Včeraj se je pred posebnim vo-jas ki mv sodiščem začel proces pro-ti bivšemu guvernerju na Sumatri, indonezijskemu generalu U-lungu Sitepu, ki ga obtožujejo, da je imel vodilno vlogo pri lanskem poskusu državnega udara. V Albaniji ukinili pravosodno ministrstvo TIRANA, 14. — Agencija ATA javlja, da je centralni komite albanske komunistične stranke sklenil ukiniti v Albaniji pravosodno ministrstvo. To je sporočil danes predsednik vlade Mehmet Sehu, ko je v ljudski skupščini predstavil novo vlado. Vsi drugi ministri so bili znova potrjeni. ((Mnenja smo, je izjavil Sehu, da sedaj, ko je vprašanje socialistične zakonitosti postalo vprašanje, ki spada v pristojnost vsega ljudstva, ni objektivnih razlogov, ki bi opravičevali obstoj pravosodnega ministrstva.« noafriškega ministrskega predsednika so Afričani še bolj nepopustljivi, ker se bojijo, da bo nova južnoafriška vlada onemogočila uspeh sankcij s podpiranjem Smithovega režima. Ugandski predsednik Obote Je danes na kosilu njemu na čast izjavil med drugim: «Ne moremo unic.ti Commonwealtha samo zaradi tega, ker nismo sposobni najti rešitve, ki naj zadovolji dvesto tisoč ljudi, ki živijo med drugimi štirimi milijoni ljudi. Borimo se skupno proti rasizmu v Commonvvealthu in zakaj torej bi morali uničiti Commonwealth v korist rasistov?« ((Hotel bi poudariti, da Uganda verjame v Commonwealth in ne bo sprejela nobene pobude za njegovo uničenje. Toda, če bo Uganda prisiljena zapustiti združenje, ne bo ustvarjala težav nikomur. Razumeli bomo, da smo bili prisiljeni iti.« Indijski zunanji minister Sing je danes izjavil, da njegova vlada ne nasprotuje uporabi sile za zrušitev nezakonitega režima v Rodeziji. Poudaril, je, da Indija pripisuje največjo važnost morebitni neodvisnosti na podlagi načela «en človek en glas«. Vendar pa indijska vlada ni popolnoma prepričana, da je to demokratično načelo izvedljivo v Rodeziji. Ob zaključku ožje seje so nocoj objavili sporočilo o delu konference v zvezi z Rodezijo. V sporočilu izjavlja britanska vlada, da se strinja v mnenju, da se ne sme prizna, ti neodvisnost Rodezije, dokler se ne ustanovi večinska vlada, «če tako hoče rodezijsko ljudstvo v svoji celoti«. V sporočilu je dalje rečeno, da britanska vlada pripisuje veliko važnost načelu, da bo morala biti vsaka rešitev ((sprejemljiva za rodezijsko ljudstvo v njegovi celoti«. Države Commonwealtha so soglasne v prepričanju, da je treba rodezijski upor naglo eliminirati, in številni državni poglavarji 30 izrazili odločno prepričanje, da je uporaba sile edino zanesljivo sredstvo za zrušitev rodezijskega nezakonitega režima. Toda druge države so se strinjale z ugovori britanske vlade proti uporabi sile za vsi-ljenje rešitve problema. Konferenca je sprejela na znanje naslednje sklepe britanske vlade: Ko bo konec uporniškega režima, bo britanski guverner v Rodeziji imenoval široko predstavniško zakonito vlado. Britanska vlada se bo pogajala z novo začasno upravo v Rodeziji za sestavo večinske vlade, ki pa jo bo moralo vsekakor sprejeti vse prebivalstvo. Britanska vlada ne bo priznala neodvisnosti Rodezije, dokler ne bo sestavljena večinska vlada, razen če prebivalstvo Rodezije ne pokaže, da je naklonjeno neodvisnosti tudi pred imenovanjem take vlade. Ti nameni britanske vlade, nadaljuje sporočilo, bodo sporočeni vsem sektorjem rodezijskega javnega mnenja, če Smithov nezakoniti režim ne bo hotel sodelovati za to rešitev problema, bo britanska vlada, a) umaknila vse dosedanje predloge za ustavno rešitev problema in ne bo predložila parlamentu predlogov za priznanje neodvisnosti, dokler se v Rodeziji ne umesti večinska vlada, b) Britanska vlada bo pripravljena pridni- tllHIIIIMIIIIIII svobodilne vojske vrgel bombo piota tovornjaku ameriške vojske v predmestju Sajgona. Ranjeni so bili Ulje ameriški vojaki. Približno 540 km od Sajgona je od včeraj v teku večja vojaška operacija, pri kalen sodelujejo velike sile prve am“i‘.ške leteče konjenice, ki so jih pripeljali na bojišče na to področje s 120 helikopterji. V Hanoju je tiskovna agencija javila, da so včeraj sestrelili nad Severnim Vietnamom pet ameriških letal. Glasilo sevemovletnamske komunistične stranke piše, da je osvobodilna vojska med monsunsko o-fenzivo izvojevala veliko zmago nad ameriškimi in zavezniškimi silami. Osvobodilna vojska je resno ogrožala celotna strateška področja, ki so pod nadzorstvom Američanov in njihovih zaveznikov, ter j c prisilila Američane, da vržejo v boj premične divizije, ki jih imajo ljubosumno v rezervi. V članku je rečeno, da so osvobodilne sile, ki delujejo v srednjem Vietnamu, uničile v 12 mesecih ki so se končali julija letos, 126. >00 so vražnih vojakov, med katerimi j0 tisoč Američanov ln skoraj 10.000 Južnih Korejcev. Severnovietnamski list pravi dalje, da skušajo napadal« v Južnem Vietnamu doseči nekoliko oddiha, da se pripravijo na ofenzivo v bližnjem razdobju suse Toda nji-hove načrte preprečujejo osvobodilne sile ln južnovietnomsko ljudstvo, ki Jim neprestano zadajajo udarca in jih mečejo v še večjo zmedo. Francija izstopila iz vojaškega odbora NATO PARIZ, 14. — Franclja Je davi sporočila svetu NATO, da se bo s 1. oktobrom umaknila iz vojaškega odbora. Predstavnik NATO je izjavil, da je francoski delegat sporočil na seji sveta, da bo Francijo odslej predstavljala v vojaškem od. boru samo delegacija za povezavo. Sporazumeli so se, da se bodo o položaju te delegacije še dalje pogajali med Francijo in štirinajstimi članicami NATO. Kakor je znano, sestavljajo vojaški odbor NATO, ki ima sedež v Washingtonu, generali zavezniških držav, ki predstavljajo svoje glavne štabe. Njegova naloga je proučevati vsa vojaška vprašanja, ki se tičejo zavezništva. Svet NATO, ki se je sestal davi, Je tudi odobril sklepe štirinajstih, da se glavni štab zavezniških sil v Evropi (SHAPE) premesti v Chevres-Casteau v Belgiji, obrambni kolegij NATO pa se premesti iz Pariza v Rim. Francoski minister za oborožene sile Pierre Messmer je po francoskem radiu v zvezi s francoskim atomskim programom izjavil: ((Sedaj razpolagamo s celotno strateško jedrsko silo «prve generacije« (v dobro poučenih krogih pravijo, da je ta sila sestavljena iz 62 letal «Mirage IV«, ki so oborožena z atomskimi bombami). Pripravljamo silo «druge generacije«, je nadaljeval Messmer (ta vsebuje balistične rakete zemlja - zemlja z jedrskimi konicami) in pripravljamo tudi ((tretjo generacijo«, tj. generacijo atomskih podmornic z ba. listično strateškimi raketami morje - zemlja s termonukleamimi konicami.« Messmer Je izjavil, da bodo prvo podmornico na Jedrski pogon splavili spomladi in bo nastopila službo leta 1970. Peto francosko atomsko eksplozijo na Pacifiku, ki je bila določena za danes, so odložili zaradi slabega vremena. V eem je bistvo ((kulturne revolucije)) Ob glasovih o početju rdeče garde, bb spremembah v vodstvu kitajske države ter partije, ob vsem kompleksu »kulturne revolucije« je slišati vse več ugibanja, kako bodo te novosti vplivale na samo Kitajsko, na potek vojne v Vietnamu, na širši splet odnosov v Aziji in na mednarodno podnebje sploh. Toda odgovor na to vprašanje terja najprej, da ugotovimo, v čem je pravzaprav bistvo »kulturne revolucije«. Kakor je jasno, da mora odgovor zaradi kompleksne narave vprašanja segati silno na široko, Sako je že vnaprej jasno tudi to, da ostaja tudi sleherni poskus odgovora samo v okviru precej o-hlapnih verjetnosti. Kitajska je danes ena najbolj izoliranih dežel in družb na svetu. Navzlic skrbnemu analizatorskemu trudu, za katerega vzhodnim in zahodnim interesentom ni žal ne ljudi ne denarja, se «sinologija» (veda o Kitajski) suče malone v začaranem krogu. Iz same Kitajske prihaja tako malo zanesljivih podatkov, da si skoraj ni mogoče ustvariti obrisa za celovito podobo o notranjih tokovih v deželi; pričevanja tujcev pa so bodisi tako subjektivno pobarvana bodisi omejena na tako ozke izseke dežele in njenega življenja, da niti od tod ni mogoče pričakovati zadovoljivih pojasnil. Zato je tudi «kultuma revolucija« in vse, kar ta pojem danes že pomeni, predmet bolj ali manj posrečenega ugibanja. Resnejši o-pazovalci že dolgo opozarjajo, da gre za kompleksno družbeno krizo. Edgar Snow (avtor »Rdeče zvezde nad Kitajsko«) in nekaj njegovih somišljenikov spravljajo to krizo v zvezo predvsem z dilemo, kakšno stališče zavzeti do ameriškega pritiska na Kitajsko. Zdi se pa, da sega kriza v resnici še veliko bolj na široko: da gre za spopade in pretrese ob temeljnih odločitvah o tem, kako naj se sploh razvija kitajska družba in država. Po nekaj razgovorih, ki sem se jih konec pomladi sam udeležil v Hongkongu, in po izvirnih kitajskih materialih, ki so dostopni v tem naj-bolj izpostavljenem centru sinologije, bi si upal domnevati, da tvori vprašanje nasledstva in celo vprašanje odnosa do vietnamske vojne samo del (čeprav res velik del) tega kampleksnega odločanja in boja za različne, .alternative. Dežela, katere ' prebivalstvo Je konec leta 1964 po skrbno analiziranih ocenah ECAFE Stelo 520 milijonov ljudi in je v zadnjih nekaj letih po podatkih iz pekinških strokovnih krogov naraščalo za 1,8 do 2 odstotka na leto, se je znašla na težavnem razvojnem križpotju. Eden najbolj znanih sinologov, japonski ekonomist Sigeru Išikava, Je na podlagi podatkov iz kitajskih virov izdelal obsežno študijo, kjer predvideva, da bi kitajski družbeni produkt tja do leta 1980 utegnil naraščati po meri, ki se giblje nekje med 5,5 in 7,5 odstotka na leto. Pri sedanji rasti prebivalstva bi to pomenilo, da bi Kitajska nekje sredi osemdesetih let dosegla tako raven narodnega dohodka na prebivalca, kakršno je Sovjetska zveza imela nekje sredi tridesetih let. Upoštevati je namreč treba, da je bil sovjetski narodni dohodek na prebivalca v kritični startni fazi razvoja tri do štirikrat večji kot je sedaj na Kitajskem. Večina strokovnjakov, ki proučuje kitajski razvoj, se strinja v mnenju, da ima Kitajska sedaj približno 80 do 90 dolarjev povprečnega narodnega dohodka na prebivalca letno. Upoštevajoč, da so te ocene izdelane na zmerom varljivem primerjanju med različnimi sistemi cen, bi to pomenilo, da je Kitajska v tem temeljnem gospodarskem pomenu malce nad nivojem, na katerem se gibljeta takšni nerazviti državi, kot sta Indija in Pakistan. V lanskem letu je po izvirnih kitajskih ocenah približno 85 odstotkov prebivalstva delalo v kmetijstvu. To kmetijstvo pa tudi v primeru, ko bi se Kitajska odločila za zavestno neuravnovešen gospodarski razvoj (najbolj jasno se je to manifestiralo v letih »velikega skoka« od 1957 dalje), ne zmore akumulirati dovolj sredstev, da bi lahko občutneje pospešili industrializacijo. Do leta 1960 je Kitajska uvažala približno po dvajset tisoč ton žita na leto; potem se Je količina v dveh letih bliskovito vzpela na povprečno pet milijonov ton letno. V začetku lanskega leta Je LR Kitajska odplačala zadnje obroke dolgov za sovjetska posojila. Odtlej je njena trgovina z ZSSR povečini uravnovešena, medtem ko pomoči praktično ni več. Hkrati Kitajska plačuje uvoz žita z Zahoda povprečno s pol milijarde dolarjev letno, medtem ko je njen nekoč precejšen kmetij s' i izvoz tako upadel, da z njim ne more kriti niti tretjine teh izdatkov. Dilema, s katero se spričo tega spoprijema dežela, je zares težavna. Eno od možnih izbir tvori klasični recept: zapreti se čimbolj v lastne meje in z zavestno Izbranim neuravnoteženim razvojem forsira-no prebroditi dolgotrajno kritično obdobje. Toda Kitajska ima s takim načinom že hude izkušnje iz obdobja »velikega skoka«, ki je po kompleksni oceni zavrl njen razvoj skoraj za deset let. Kmetijska akumulacija je tudi v primeru, če bi se pekinško vodstvo odločilo za ponovni »skok« — tokrat bolje organiziran — za kaj takega odločno premajhna. Kme- tijstvo ne bi moglo zadostiti potrebam po uvozu industrijske opreme, nova industrijska proizvodnja pa ne dosega kakovosti, ki bi ji omogočila občutneje prodreti na svetovni trg. V skrajnem primeru bi se bilo mogoče odločiti še za nekaj. Za to namreč, da bi zavestno porušili vsaj eno ekonomsko ravnotežje, ki ga je Kitajska že dosegla: dejstvo, da na Kitajskem danes ni lakote. Preskrba z rižem je še racionirana in sedanji uvoz žita za silo pokriva sedanje povprečje minimalnih potreb. Ali bi bilo mogoče zasekati v to rezervo — tako da bi uvoz zmanjšali in zavestno žrtvovali del prebivalstva? Ce nič drugega ne, nastopa tu vprašanje, ali bi družbene strukture vzdržale tako napetost. Ce upoštevamo, da je s «kultumo revolucijo« in Lin Piaom na položaju številka dve v državi vodilno družbeno vlogo vsaj začasno prevzela armada, potem to znamenje najbrž priča v prid mnenju, da česa takega zaradi političnih razlogov ne bi bilo mogoče gnati prav daleč. Hkrati je treba v splošno podobo vključiti še druge potrebe, katerih nujnost in prioritetno zaporedje je povsem odvisno od mednarodnega položaja in kitajske ocene o njem. Gre predvsem za vojsko, ki šteje 2,5 milijona mož in je po velikosti tretja na svetu; v tem okviru pa tudi za nedvomno drag program, v katerem gradijo jedrsko orožje in razvijajo raketne nosilce s tempom, ki bo Kitajsko po nekaterih podatkih približno do leta 1980 spremenil v jedrsko-raketno velesilo v današnjem pomenu besede. Ce upoštevamo še drugo, danes zelo akademsko možnost, spričo katere bi se Kitajska v skrajnem primeru morebiti lahko odločila za temeljito revizijo svoje politike, si prej ali slej skušala s pogajanji olajšati zunanje pritiske in se s svojimi velikanskimi potrebami vključiti v krog drugih razvijajočih se držav, iščoč pomoči in kapitala za razvoj tam, kjer jo iščejo druge razvijajoče se dežele, lahko pri priči zastavimo dve vprašanji. Prvič, ali je spričo politike ostalega sveta, zlasti pa ZDA, kaj takega za Kitajsko samo (in ne le za njeno vodstvo) dandanes sploh možno; in drugič, ali ta-.alternativa,.obeta dovolj, da, bi sq splačalo demantirati tradicijo skoraj dvajsetih let (z vsem, kar bi to na znotraj pomenilo) ter začeti popolnoma znova? Vsa »revolucionarna histerija«, kot jo ponekod imenujejo s precej površnim odnosom do dejstev, izvira torej v precejšnji meri iz hude objektivne stiske — pa naj o njenih zunanjih učinkih in mednarodni napetosti, ki jo pomaga razpihovati, mislimo karkoli. Vedno večja pomembnost BI-MU Obilna dva tedna pred otvoritvijo (ki bo 2. oktobra) si Je 5. razstava BI-MU «Biennale Italiana della Macchina Utensile« (Italijanska bienala orodnih strojev), kar zadeva število razstavljavcev in tehnično zanimivost razstavljenih predmetov, pridobila še večjo pomembnost, kot jo je zabeležila na dosedanjih prireditvah, ki so se začele leta 1958. Celotna površina razstavnega prostora in priključkov bo obsegala okoli 35.000 kv.m, vendar bo navzočih nad 1300 italijanskih podjetij, ki izdelujejo stroje in razne naprave in ki bodo razstavljala na lastnih razstavnih prostorih, ter drugih italijanskih in tujih podjetij, ki bodo razstavljala na trgovskih prostorih svojih agentov ali predstavnikov. Vrednost razstavljenih izdelkov bo v celoti prekašala 15 milijard lir. Gornji podatki ponazorujejo intenzivno dejavnost, ki jo je ta stroka opravila v odgovor na dolgo krizo notranjega tržišča s tega področja, katere posledice se še vedno čutijo. Tuja podjetja, ki izdelujejo orodne stroje — nad 600 iz 19 držav — bodo razstavi BI-MU dala izrazit mednarodni značaj. Ce se upoštevajo veliki uspehi, ki so jih italijanski izdelovalci orodnih strojev dosegli v zadnjih letih na številnih mednarodnih prireditvah in blesteč razvoj v izvozu italijanskih orodnih strojev (nad 21.000 ton v prvem šestmesečju 1966), mednarodni značaj razstave BI-MU potrjuje položaj, ki ga Italija zavzema med največjimi industrijskimi deželami sveta v proizvodnji orodnih strojev in naprav visoke specializacije. ** | V Sokolovu (CSSR) je med avtomobilsko dirko v nedeljo prišlo do hude nesreče. Češki vozač Josef Brazda je izgubil oblast nad vozilom in zavozil v gledalce. Podrl je 23 oseb. Sam se je ubil in tudi eden od gledalcev je bil ubit. V torek pa je umrl še eden izmed najhuje ranjenih. Prvo pomoč ranjencem so nudili, kot je razvidno s slike, pripadniki policije in sorodniki žrtev, medtem ko so drugi policaji in civilne osebe zadrževali množico, da je bilo olajšano delo zdravnikom in bolničarjem aiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii P0 STATISTIKAH PROSVETNEGA MINISTRSTVA 381.613 učencev je letos opravilo malo maturo Najbolj uspešni so bili maturanti v deželi Tridentinska-Gornje Poadižje, Furlanija-Julijska krajina pa je na tretjem mestu RIM, 14. — Od 525.613 kandidatov, Iki so se javili za .zaključni izpit na nižjih srednjih šolah — malo maturo — jih je ta izpit o-pravilo 381.613. Od teh pa jih je dobra polovica ta uspeh dosegla šele v drugem izpitnem roku, ki se je zaključil pred nekaj dnevi. Izraženo v odstotkih je od vseh prijavljenih izdelalo 57.27 odstotka Od tistih, ki so izpit delali v drugem roku, jih je izdelalo 36.34 odstotka. Od kandidatov jih je 110.794 napravilo tudi izpit iz latinščine, kar je 21.07 odst. vseh prijavljencev in 36.80 odst. tistih, ki so maturo napravili. Kot se je pričakovalo, bosta dve tretjini »malih matu-evali študiranje na šolah. Visok ocls)$u pisal na znanstvene liceje in na tehnične zavode. Na šolah tega tipa bo največji porast, kar dokazuje, da si študentje vedno bolj izbirajo ne samo klasično temveč predvsem znanstveno in tehnično izobrazbo. Po statistikah prosvetnega ministrstva je procentualno največ kandidatov izdelalo v deželi Tridentinska-Gornje Poadižje, in sicer 65.23 odst. (8916 prijavljenih, 5816 izdelalo). Na drugem mestu je Piemont, kjer je izdelalo 64.01 odst. (35.616 pr., 22.768 izd.), takoj na tretjem pa Furlanija-Julijska krajina s 63.19 odst. (11.662 pr., 7306 izd.). Slede Ligurija 60.99 odst., Lombardija 60.97 odst., E-milia-Romagna 6(3.19 odst. V srednji in južni Italiji je na prvem mestu Puglia z 58.78 odst., nato pa slede Molise 57.38 odst., Abruci 56.71 odst., Marke 57.96 odst., Umbrija 56.48 odst., Toskana 55.11 odst., Sicilija 54.53 odst. Dežela, ki se ponaša s prvenstvom glede števila ponavljavcev v drugem roku, je Karopanija s 43.41 odst. prijavljenih. Slede Sardinija, Basilicata, Kalabrija, Sicilija, Molise, Dolina Aosta itd. Zadnja je med temi dežela Tridentinska-Gornje Poadižje, kjer je mora. iiiiiiiiuuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiminiiiii Tristokrat na Matterhornu V torek je gorski vodnik Jean Pellissier (na siki) iz Aoste, star 55 let in poznan kot «hudič Mat-terhoma«, opravil svoj tristoti vzpon na Matterhom in s tem končal svojo dejavnost kot vodnik. Z njim sta bila v navezi dr. Carlo Bacchetta in vodnik Carlo Gaspard. Sledila Je še naveza Daniela Pellis-siera, Jeanovega brata, ter duhovnika Tansinija, ki je nameraval na vrhu gore maševati. Zaradi močnega vetra pa to ni bilo mogoče. Nadalje sta se v torek povzpela na Matterhom komaj 10 in 12 let stara Sandro in Sara Vaseli, ki ju je spremljal predsednik vodnikov iz Valtoumanchea Jean Bich. Na navezi je bila mati obeh otrok Renata Vaseli ter nosača Attilio Pellissier in Bruno Meynet. lo v drugem roku ponavljati maturo samo 29.63 odst. Na drugem mestu — od zadaj — je spet Piemont in na tretjem Furlanija-Julijska krajina, kjer je moralo maturo ponavljati 31.04 odst. Električni tok ubil tri delavce BOČEN, 14. — V nekaj sekundah je električni tok ubil tri delavce. Dva delavca sta na stavbišču za no vo cerkev v Selvi (Val Gardena) premikala železno ogrodje, pri tem pa zadela v žice napeljave visoke napetosti. Tok je oba delavca takoj treščil'na tla. Tretji delavec, ki Je bil v bližini, je pritekel na pomoč. Toda komaj se Je približal enemu od obeh, je elektrika preskočila še vanj in ga tudi takoj ubila. Delavci so imeli 20, 22 in 45 let. Srednjeveški dogodek na morju ATENE, 14. — Grški ribiči so pri otoku Kreti rešili iz morja nekega moškega, ki je povedal čudno in skoraj neverjetno zgodbo: da je njega in nekega njegovega tovariša kapitan neke nemške ladje, na katero sta se skrivaj vkrcala, dal vreči v morje. Ko je prišla nemška ladja, ki se imenuje »Rudgert Vinner* v Pirej, so ladjo ustavili in proti kapitanu u. vedli preiskavo. Kapitan Bernd Stuve zatrjuje, da sta libanonska slepa potnika sama zahtevala, naj ju izpusti, ko so pluli mimo Krete, in sicer kakih 300 do 500 m od obrežja. Kapitan tudi trdi, da jima je dal rešilni pas, splav in živež. Trditve rešenega moškega, Libanonca Halila Daifeja, pa so precej drugačne. Ta namreč trdi, da ju je kapitan ladje v soboto prisilil zapustiti ladjo, ko so bili blizu Krete, Dal jima je samo rešilni pas. Drugega Libanonca niso našli. Grške pristaniške oblasti poudarjajo, da kapitan Stuve dogodka ni omdnil v ‘ladijski knjig; in tudi ni o tem obvestil oblasti pirejskega pristanišča; s tem pa je Kršil pravila. Ladja »Rudgert Vinner» je danes odplula iz Pireja toda brez svojega kapitana, ki ga je pridržala grška policija, da ga še zasliši. Jutri se bosta tudi Stuve in Daife srečala zaradi soočenja. DUNAJ, 14. — Dunajski nadškof in kardinal Koenig je danes odpotoval v CSSR na obisk k nekaterim škofom. S tem se je odzval vabilu čeških škofov še iz časa koncila. * * * RIM, 14. — V prvih desetih dneh septembra niso prijavili nobenega primera poliomlelitisa, medtem ko sta bila v istem času lani dva primera, leto prej pa pet. ......."""""'i'............. Knjižica o turizmu namenjena študentom Turizem je postal dandanes zelo aktualen predmet. O turizmu se govori sedaj povsod. Govori se o njegovem naraščajočem razvoju, o njegovih nadaljnjih perspektivah in o pobudah Za njegov prospeh. Povsem logično je, da se tej temi posveča tolikšna pozornost, zlasti če se upošteva, da pomeni danes turizem enega izmed najbolj važnih virov za dohodke v državnem proračunu. Lahko bi se reklo, da je že bilo mnogo narejenega in da se bo sčasoma naredilo še več. To je res. Turizem se je namreč že pred nekaj leti spremenil v delavnico mrzličnih pobud na vseh področjih. Gradijo hotele, postavljajo nove tehnične naprave, valorizirajo nove kraje, na katere do danes sploh nihče ni mislil. Znatno se je razširila propaganda, zlasti v inozemstvu, z novimi sistemi, prilagojenimi naravnemu razvoju turizma. Ostaja pa še neko vprašanje, vsaj kolikor nas zadeva od blizu, in sicer vprašanje, kako privzgojiti «turistično zavest.; namreč tisti neobhodni proces, ki naj polagoma množice pripelje k temu fenomenu, za katerega so potrebne nevsakdanje sposobnosti in zahteve. Danes, ponavljamo, vsi govore o turizmu in vsakdo misli, da ve več kot drugi. Toda koliko jih je, ki bi res lahho govorili o tem pojavu ali bolje o tej znanosti — saj gre prav za znanost. Gotovo jih ni mnogo. In zakaj? Zato ker jim še manjka pravi in potreben pogled na to vprašanje. Manjka jim, kot smo prej dejali, turistična .zavest.. Turizem je tudi stvar občutljivosti, poznavanja njegovih mnogoterih aspektov; nadalje je stvar največjega spoštovanja do bližnjega in do narave. Turizem končno zahteva znatno količino psihologije, brez katere je vsaka druga stvar brez smisla. . Vsi ti argumenti, ki smo se jih tukaj komaj dotaknili, so širše obdelani v posrečenem spisu, ki ga je pred dnevi izdala Pokrajinska ustanova za turizem v Tridentu z naslovom «Petdeset strani o turizmu. (Cin qu ant a pogine sul turismo). Gre za dobro in prav tako koristno pobudo, namenjeno predvsem mladim, od katerih bodo mnogi jutri poklicani, da zasedejo mesta na področju, kjer je zelo važno razumevanje človeških problemov, ki so za temelj turizmu. Tako piše predsednik omenjene ustanove v Tridentu arhitekt Piero Marconi v svojem uvodu h knjižici: »To publikacijo, ki je namenjena študentom pokrajine Trident, je izdala Pokrajinska ustanova za turizem, da bi nudila najmlajšim preprost toda jasen uvod v zapleteno vsebino turizma. To je tudi vabilo za širše spoznavanje in posvetitev področju, ki ima danes kar najboljše perspektive. Živimo namreč v času, ko se kljub vsemu vrednote duha vedno bolj približujejo vrednotam narave in v katerem se dokazuje prijateljstvo med vsemi narodi.» Delo je razdeljeno na 16 zanimivih poglavij, ki dajejo mlademu človeku popoln in jasen pogled, kaj je pravzaprav turizem. Od strukture naše državne turistične organizacije do zgodovine in razvoja turističnega fenomena v vsakem njegovem aspektu. Knjižica je že naletela na odobravanje in prvi jo je pohvalil minister Za turizem in prireditve. Minister Corona je namreč pisal predsedniku Marconiju med drugim: «Pobuda, ki je zelo lepo uspela, se mi zdi vredna, da bi jo posnemale po možnosti vse italijanske pokrajine. Dal sem zato generalnemu ravnateljstvu za turizem nalogo, naj da potrebna navodila, da podobne knjižice izdajo in razširijo tudi druge pokrajinske ustanove za turizem.. PAOLO DE DOMENICO 111J j j togslovnoiudl^gfjp INDUSTRIJE POLJOPRIVREONIH MAŠINA BEOGRAD - BULEVAR REVOLUCIJE 28-IV &IMT BEOGRAD S OMBOR UMI POŽARE V A C PROLETER LESKOVAC im združenje 12 glavnih jugoslovanskih proizvajalcev kmetijskih strojev in orodij, katerih asortiment je naslednji: Traktorji na kolesa Stroji in kombajni za pobiranje pridelkov (pesnice,koruze,sladkorne pese in drugih kultur) vse vrste priključkov za: • melioracije • obdelavo zemljišč • setev • zaščito rastlin • prevoze v kmetijstvu • mehanizacijo gozdarskega dela Agregati za umetni dež Sušilnice za kmečke pridelke, živinsko krmo, povrtnino in sadje O ; ti 6l) 1 m OSIJEK « aOIostroj ipm iMl> LJUBLJANA IML TUZLA C€R Č A Č A K proizvodni program vsebuje celotno mehanizacijo za kmetijstvo in gozdarstvo ipm _ na račun svojih članic prodajo in nakupe v državi in v inozemstvu N I S C TELEFONI: 38-162 — 38-170 — 620-650 - 629-164 J Oglejte si našo razstavo na Zagrebškem jesenskem velesejmu, pavilion štev. 40, stand štev. 3. 15. septembra 1966 SPOMINI BIVŠEGA AMERIŠKEGA OBVEŠČEVALCA ČETRTKOVA ČRTICA Nenadejani sopotnik Mol se je izluščil iz teme kakor prikazen in stekel proti sredini avtomobilske ceste. Tam je razširil roke. Oblečen je bil v rjavkast plašč in skuštrani lasje so mu v premočenih šopih silili na oči. Na njegovih čevljih se je lepilo blato. Ko je stal v snopih luči, ki so jih metali mimo vozeči avtomobili, mu je dež v potokih tekel po telesu. Nudil je kaj klavrno sliko. Tovornjak se je ustavil s cvilečimi zavorami. Mož za krmilom se je sklonil skozi okence. «Hej vi, kaj ste znoreli, mar ste se naveličali življenja?« je zarenčal, »kaj ne veste da se v tem pasjem vremenu niti petdeset metrov daleč ne vidi? Za las je manjkala, pa bi vas povozil!« »Saj ne bi bili krivi« mu je odvrnil popotnik mirno. »Sicer Pa, ali bi lahko prisedel in se Popeljal z vami? V tem vremenu je hudo stati na dežju! Mudi se mi v El Paso!« Voznik je stisnil oči in si pozorno ogledoval tujca. Njegovi pogledi so drseli preko ponošenega plašča in se ustavili na blatnih čevljih. Ze se je zdelo, da bo odklonil, pa se je spomnil na dež, ki je udarjal po strehi kabine, in prikimal. «Hitro, vstopite!« je končno dejal in odprl vrata. »Sicer nisem prijatelj potepuhov, toda v takile noči...« ostanek se je zadušil v mrmranju. Tujec je splezal na sedež, ulivala!« je dejal. ((Razumem, da ste premišljali o meni, ves moker in blaten sem.« «Neumnost,« ga je prekinil voznik, uveste, malo vode tudi tej stari škatli ne bo škodilo...«. «2e razumem,« je pokimal tujec, ((veliko zločinov se danes dogaja na cestah in treba je biti previden. Sicer pa mi je ime Mitchel, Stacy Milchel.« «Snyder » je zamrmral voznik in pritisnil na plin. »Sicer pa imate srečo, tudi sam sem namenjen v El Paso.« Tiho sta se vozila kak ducat milj, potem je voznik vključil radio. Prijetni zvoki plesne glasbe so jima krajšali čas.... Mož v dežnem plašču je tiho pel melodijo, dokler se melodija nenadoma ni prekinila. «Spoštovani poslušalci, prekinjamo našo oddajo in posredujemo obvestilo policije,« se je za< slišal prijeten glas napovedovalca. ((Danes, v zgodnjih popoldanskih urah se je v Las Vegasu zgodil gnusen zločin. Neznani zločinec je ustrelil v manj obljudenem kraju mesta uslužbenca neke banke in na begu ubil dva Policista, ki sta ga zasledovala. Policija nujno išče priče tega dogodka, ki bi lahko opisale zunanjost zločinca. Doslej je znano samo to, da je bil brez pokrivala in oblečen v dežni plašč. Policija svari vse voznike na cestah, ki vodijo proti Mehiki, naj ne jemljejo v vozilo neznanih ljudi. Ponavljam sporočilo policije...« ((Izključite vendar,« je zamrmral voznik slabe volje. »Tako smo spet ugotovili, da naša policija ne velja počenega groša. Kadar zaidejo v slepo ulico, se obrnejo na javnost in zahtevajo pomoči.... Zakaj neki požirajo tako velike vsote denarja?« Obrnil se je z glavo proti sosedu in pričakoval soglasja, njegov pogled pa je obvisel na rjavkastem plašču ter mokrih laseh. Oči so se mu zožile kar videti je bilo, s kakšno mrzlično naglico se mu podijo misli za čelom. Končno se je prisilil k bledemu smehu. ((Kako bi bilo s cigareto?« je hripavo vprašal, »malce dima res ne bi škodilo...« «Ni slaba misel«, je pokimal tujec, »skoraj dvanajst ur je preteklo, odkar sem pokadil zadnjo... žal moram stiskati denar...« fBrez dela?« ((Ze tri mesece. Zato se mi tako mudi, da pridem v El Paso. V Chihauhui stanuje neki prijatelj, ki ima delo zame.« Voznik je stresel dvoje cigaret iz zavojčka in prižgala sta. ((Si že bil kdaj v Las Vegasu? Divje mesto, ti rečem! Vsaka druga hiša je razbojniški brlog, kjer lahko zgubiš vse...« ((Pred kakim tednom sem bil tam,« mu je prikimal tujec, »pomival sem krožnike v luknji desete kategorije. Toda slekli me kljub temu niso.« Obrnil je glavo, ko se je kabina v hipu napolnila z bleščečo lučjo. Oči je priprl in gledal le skozi ozke reže. Dva žarometa sta poplesavala na mokrem betonu in se hitro približevala. Voznik je odprl okence in se naslonil ven. ((Policaji«, je zaničljivo dodal, «otežujejo promet po cestah. Kaj pa hočeta od naju?« Oči so se mu nezaupljivo svetile, toda mož v dežnem plašču je le brezbrižno zmajal z glavo in rameni ter se naslonil nazaj. Policista sta zmanjša la brzino svojih motornih koles, ko sta dohitela tovornjak. Vzdgnila sta se v sedežih in pogledala v notranjost kabine. Voznikova levica je počasi zdrknila v žep jopice in mož v rjavem dežnem plašču je storil enako. Zrak je bil nasičen z napetostjo ko sta nadaljevala vožnjo. »Hej, vidva!« je zaklical eden od policajev z globokim glasom, «kako vama je? Spita? Vse v redu ali...?« «Neumno vprašanje!« je zaklical voznik nazaj, ne da bi spustil z oči svojega spremljevalca. «Kaj Pa naj bi bilo? Povejta mi raje, kako daleč je še do El Pasa?« «Se sto osemdeset milj — če bo vse v redu, se je zasmejal policaj, »na primer defekt ali kratek obisk v bolnišnici.... Vajina koreta je že precej razmajana.« Pozdravil je s krtnjo roke in dodal plin. Nekaj sekund kasneje sta že izginila v temi. Mož v dežnem plašču si je oddahnil. Potegnil je roko iz žepa. «Prekleto trdo delo!« je dejal in v njegovem glasu je bilo čutiti olajšgnje. »Ob vsakem vremenu na cesti in nekega dne končaš s svincem med rebri...« «Kakor v Las Vegasu,» je prikimal voznik, čigar levica je spet prijela za krmilo. «Riziko poklica vsak, si poišče tisto smrt, s katero hoče umreti.« Bobnanje dežja je pojemalo. Počasi je povsem prenehalo. Kazalo ob desni strani je opozarjalo na križišče proti Albukerku. Ko sta bila mimo križišča, je spoznal mož v rjavem dežnem plašču policijski avto, ki je stal z zasenčenimi lučmi. «Divji promet, nocoj,« je zamrmral «vsi policaji iz Neva Mežica so na nogah. Zdi se, kakor da...« Dalje ni prišel, ker je voznik divje pritisnil na zavore. Tik pred njima se je iz teme izluščila senca tovornega avtomobila, katerega prikolica se je odtrgala in se povprek postavila na cesto. Sirokopleči možakar se je mučil z demontiranjem zadnjega kolesa na prikolici. Malo pred oviro se je vozniku posrečilo zaustaviti tovornjak. Ponovno je odprl okno. Sirokopleči možakar se je z rokami globoko v žepih napotil proti tovornjaku. Porinil je glavo skozi okno. »Kako bi bilo z ognjem, kolega?« je dejal in pokazal na ci- Hočiminh pred 20 leti ni bil ta kar mu danes nekateri podtikajo Pogled na del ladjedelnice v Tržiču. V ospredju ladji »Fort St. Catherine« in «Warwick Fort« med gradnjo, na levi pa del ladje »Eugenio C.» med zadnjimi deli, preden so jo izročili naročniku Sestanek v džungli -obveščevalna služba Vietnam je že dolgo glavna tema mednarodnih razgovorov in vsakdanjih komentarjev. S tem v zvezi je na dnevnem redu tudi premier Severnega Vietnama Hočiminh, za katerega nekateri trdijo, da je nepopustljiv in da slepo uboga Kitajce. V eni zadnjih številk ameriške revije «Look» je bivši ameriški častnik R. Defumo, ki je francoskega porekla, objavil svoje spomine na srečanje s Ho-čiminhom pred obilnimi dvajsetimi leti, tik ob koncu zadnje vojne. Posamezni odstavki, ki jih povzemamo iz teh spominov, pa dokazujejo, da Hočiminh ni bil takšen, kot ga nekateri opisujejo, pač pa da so ga takšnega napravile razmere, bolje povedano ljudje, ki so tako grobo posegli v vietnamske razmere. Bivši ameriški častnik med drugim pravi: «V letu 1945 sem preživel tri mesece v Hočiminhovem štabu. Bila je to doba, ko se je odločala usoda Indokine, morda vse jugovzhodne Azije. V teh dneh je Hočiminh odločal o akcijah, ki naj bi jih bilo treba napraviti po japonskem zlomu, kar je bilo vprašanje dni. Čeprav je bil vnet revolucionar, je bil tudi fanatičen nacionalist. Med številnimi razgovori mi je rekel, da če bi mu ZDA pomagale, bi postal naš prijatelj, združil bi bil Vietnam in ustvaril Ameriški zdravnik ozdravi voditelja - Izredna «Vrata naše dežele so vam odprta*, toda... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiaiiiiiiififiiiiiiiiniiiiiliiiifiiiiiiiiiiiiiiiiilililiiiilliiaiilaiiiiii,ililil|||||im,ililil,iiil|il|||||||miiil|||||||||||at|||||||||||||tt|||||||||V|tl||||a|||a|a|||||a|a|t|aatf|va>as|HMW|saa|au|a>|fl|a||aai| PO IZROČITVI «MICHELANGELA» IN «RAFFAELLA» Ladjevje Finmare pomlajeno Konec leta 1965 88 ladij za skupnih 700.000 hrt ■ Povprečna starost ladij znižana na 10,7 leta • Gospodarski uspehi lanskega poslovanja (Nadaljevanje na 6. strani) Konec lanskega leta je štelo ladjevje Finmare 88 ladij, od tega 52 potniških in nemških enot ter 36 enot za prevažanje suhih tovorov, za skupnih 691.933 bruto registrskih ton. Ob istem času je grupa Finmare imela stalno najete 4 ladje za skupnih 8.146 brt, tako da je znašalo število vseh ladij, ki so vzdrževale promet na njenih progah, 92 enot v skupni tonaži 700.079 brt. V teku leta 1965 so v okviru štirih družb, ki delujejo v sklopu Finmare, zabeležili naslednje spremembe: vstop dveh novih turbinskih ladij s po 46.000 brt vsaka ln sicer ((Michelangelo« in ((Raffaello« na progo Italija - Severna Amerika, namesto zastarelih motornih ladij <(Satumia» in «Vulcania»; vzpostavitev nove zveze z otoki Tremiti, na kateri pluje zdaj 822-tonska motoma ladja «Daunia» namesto najete ladje «Pola» ter najetje 3.578-tonske motorne ladje «Ut Prosperatis«, ki je bila postavljena na trgovinsko progo z Vzhodno Afriko namesto stare ladje »Timavo«. Po vseh navedenih spremembah se je povprečna starost ladjevja, ki je last Finmare, znižala na 10,7 leta. Kar se tiče deleža, ki pripada grupi v sklopu vsega italijanskega trgovinskega ladjevja, se je ta v primerjavi s stanjem konec leta 1964 nekoliko zmanjšal, in sicer bodisi na področju potniškega in mešanega ladjevja, pri katerem Je konec lanskega leta Finmare krila 63,6 odst., kakor tudi pri suho-tovornem ladjevju, v okviru katerega je ob istem času odpadlo na Finmare 7,3 odst. vsega italijanskega ladjevja. Kljub naraščajoči konkurenci s strani letalskega prometa, in to zlasti na dolgih progah, kakršne so ČETRTEK, 15. SEPTEMBRA 1966 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Trije glasovi; 12.00 Furlanija in Italija; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 «1 Musiči del Friuli«; 17.20 Glasba za vaš transistornik; 18.15 Umetnost; 18.30 Kitarist Andrčs Segovia; 19.00 Zlata skrinjica; 19.15 Ansambel H. Gualdija; 19.40 Zbor «Vit-torio Veneziani«; 20.00 Šport; 20.35 Zabavali vas bodo; 21.00 ((Učenjak«, veseloigra; 22.20 Glasbena paleta; 22.40 Magija glasbil v jazzu; 23.00 Madrigali C. Jannequina. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Ansambel «Teen-Agers»; 13.55 Offenbachova opera «La Pericho-le»; 14.30 Gledališče I. Sveva. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 20.15 —■ Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Čajkovski: Suita št. I; 11.00 Ansambel M. Dolžana; 11.15 Lahka glasba; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Plošče; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Iz Mozartovih oper; 14.40 Orkester A. D’Artege; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Operetne melodije; 16.45 Domače viže; 17.15 Plošče; 17.30 Simf. koncert; 18.45 Plošče; 19.00 Prenos RL; 20.00 Šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Trobentač Davi-son; 23.35 Nočni motivi. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Vesela glasba; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetna glasba; 9.35 Boccherinijev koncert; 10.05 Popevke; 10.30 Oddaja za šolarje; 11.00 Narodni plesi; 11.45 Popevke, ki so v modi; 13.30 Do-menico Modugno; 15.15 Glasbena beležnica; 15.45 Gospodarstvo; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 18.10 G. Puccini; 19.15 Ital. akvareli; 20.25 H. Belafonte in narodna glasba; 21.00 Male in Velike Antile; 21.25 Plesna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.20 Zabavna glasba; 8.30 Mali koncert; 9.00 Petula Clark; 9.15 Orkester Strings; 10.00 Operne arije; 10.35 Pod senčnikom; 11.25 Vesela glasba; 12.00 Romantično potovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Orkester Vukelič; 16.00 Rapsodija; 16.38 Glasba za mladino; 17.35 Enciklopedija; 17.45 J. Conrad: «L’avventu-riero«; 18.35 Godala in pihala; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Filmske novosti; 20.30 Popevke; 22.00 Festival neapeljske pesmi. III. program 18.30 Landowsky: Koncert; 18.45 Radijska črtica; 19.15 Koncert; 20.50 Revija revij; 22.15 Fizika v medplanetnem prostoru; 22.45 Na sporedu Renosti in Gentilli. Slovenija 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 14.00, 16.00 in 20.30 — Poročila; 9.05 Glasbena matineja; 9.55 Radijska šola; 10.25 Lepe melodije; 10.45 N. Lorenz -P. šivic: Pajek Jakec; 11.15 Slov. pevci v popularnih operah; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Krajše skladbe; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ansambel F. Korbarja; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Orkester; 16.30 Pihalne godbe; 16.40 B. Barau: Večerja za enega; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Turistična oddaja; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Operetni napevi; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Domače pesmi; 22.00 Literarni večer; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.10 Pri skladatelju M. Lipovšku. Ital. televizijo 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Prigode kapitana Cooka; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Tigre con-tro tigre«; 22.05 Kulturne aktualnosti; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 O bikoborbah; 22.00 Festival neapeljske pesmi. Jug. televizijo 10.40 TV v šoli; 12.00 Angleščina; 12.30 Glasbeni pouk: Kitara; 15.50 in 17.10 TV v šoli: Drža človeškega telesa; 17.35 Ciciban za Cicibane; 17.45 Kolesarska dirka; 18.35 Poročila; 18.40 Oddaja za otroke; 19.25 Obzornik; 19.40 Bal kanske atletske igre; 20.40 TV biro; 21.00 Dnevnik; 21.30 Aktualni pogovori; 21.45 Ekran na ekranu; 22.45 Poročila. proge čez Atlantik, na katerih je v prometu dobršen del njenega ladjevja, je grupa Finmare tudi v lanskem letu znatno povečala svoje dohodke. Kosmati dohodek od prometa je namreč dosegel 93.991 milijonov lir, medtem ko je znašal leto poprej 86.604 milijonov. Prirastek v razmerju 8,5 odsto, kar ustreza, v absolutni vrednosti, napredovanju za 7,7 milijarde lir, je pripisati skoraj za polovico boljšemu uspehu v prometu na progah, ki jih vzdržujejo ladje družbe «Ita-lia« in to zlasti po tem, ko sta bili na progo za Severno Ameriko postavljeni novi turbinski ladji, in približno za 40 odst. povečanemu obsegu blagovnega prometa. Podrobnejši podatki o dohodkih, ki jih je v lanskem letu realizirala Finmare so naslednji: potniški promet je vrgel 56.383 milijonov lir (medtem ko je znašal v prejšnjem letu 52.123 milijonov); blagovni promet pa je dal 37.608 milijonov (medtem ko je znašal leto poprej 34.481 milijonov). V tej zvezi je treba pripomniti, da se je izkupiček za prepeljano blago lansko leto dvignil hitreje kakor sam obseg prometa; to se je zgodilo zaradi delne izboljšave v strukturi prometa, deloma pa je treba pojav pripisati poviškom, ki so jih med letom vnesli v tarifni pravilnik, še nekaj podtakov o številu avtomobilov, ki so jih prepeljale ladje Finmare: v letu 1965 so našteli 3.975 vozil na ladjah družbe Italia, 1.530 na ladjah Tržaškega Lloyda, 15.321 na ladjah družbe Adriatica in kar 85.361 na ladjah družbe Tirrenia. K tem vozilom Je treba prišteti še 25.666 avtomobilov, ki so jih ladje prepeljale na krajših trajektnih progah na Sardiniji. Udeležba posameznih družb na celotnem lanskem prometu družbe Finmare je bila naslednja: družba Italija je med letom zabeležila prirastek za 8 odst. v potniškem prometu (njene ladje so prepeljale 129.036 potnikov prek Atlantika ter 52.308 potnikov na lokalnih progah), in napredek za 3,9 odst. v blagovnem prometu. Po razveseljivem vzponu iz leta 1964, ko sta pričeli voziti turbinski ladji »Gali-lei« in »Marconi«, je Tržaški Lloyd lansko leto zabeležil določeno nazadovanje v potniškem prometu, ker Je treba pripisati predvsem skrčenju prometa na progah za Daljni vzhod zaradi tamkajšnjih vojnih zapletljajev in zaradi politične negotovosti, ki vlada v predelih Južnovzhodne Azije. Temu nasprotno pa je Tržaški Lloyd lani nekoliko povečal blagovni promet, tako da se je skupen dohodek od poslovanja znatno dvignil. Na nekaterih progah, ki so se izkazale za bolj rentabilne, kakor na primer na progah z Afriko, je dohodek lani občutno narastel, ponekod celo za 17.4 odst. v primerjavi z dohodkom iz prejšnjega leta. Družba Adriatica Je lansko leto zabeležila boljši uspeh v potniškem prometu, ki se je dvignil za 8 odst., medtem ko je blagovni promet ostal praktično na isti ravni kakor leta 1964. Družba Tirrenia pa je nasprotno lani zabeležila občutno nazadovanje bodisi v potniškem, kakor tudi v blagovnem prometu. Kljub temu, da se Je skupen kosmati dohodek štirih družb, ki delujejo v sklopu Finmare, tudi v preteklem letu znatno povečal v primerjavi s preteklimi leti, in da je od leta 1964 do leta 1965 narastel •— ako upoštevamo tudi dohodke izven opravljenih prevoznih uslug — z 88,5 na 96,2 milarde lir, je dosegla vrednost podpore, do katere ima Finmare pravico na podlagi posebnega dogovora z državo na 52 milijard lir, medtem ko je znašala prejšnje leto le 38 milijard. Do tega povišanja je prišlo zaradi stroškov za delovno silo in po nastopu turbinskih ladij »Michelangelo« in »Raffaello«, in sicer zaradi tega, ker se je s tem avtomatično povečalo število zaposlenega osebja. Obe ladji sta namreč znatno večji kot sta bili odsluženi «Saturnia» in «Vulcania», ter je zato posadka na obeh znatno večja. Konec lanskega leta je osebje Finmare zaposleno na kopnem štelo 3.277 enot, osebje vkrcano na ladjah pa 10.390, od tega 1.605 oficirjev in 8.785 mornarjev. Skupno število zaposlenega osebja je znašalo po vsem tem 13.667 ljudi, medtem ko jih je Finnare leto poprej štela 13.501. Končno kar se tiče skupnih terjatev, ki jih je družba konec lanskega leta imela nasproti državi — zaradi znanih obveznosti o finančni pomoči za njeno delovanje — je treba omeniti, da je država lansko leto deloma poravnala svoje stare dolgove, ki so se nanašali na poslovanje grupe do 30. junija 1962. Kljub temu pa so znašale terjatve Finmare do države za vzdrževanje pomor, skih zvez pretežnega državnega pomena, konec lanskega leta, še 75 milijard lir. Italijanska prekomomika «Raffaello» in »Michelangelo« v newyoršken> pristanišču n....iiiiiiiiiimumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiimii.......................................m, OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zanašajte se na zelo spodbuden zunanji videz. Razmerje v družini ni povsem urejeno. BIK (od 21.4. do 20.5.) Le z resnostjo se boste prerinili na mesto, ki vam pripada. Ne rušite mostov za seboj. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V dokaj čudnem položaju se boste znašli. Krivda je na vaši strani. Tudi v ljubezni nekaj ne bo prav. RAK (od 23.6. do 22.7.) V poslovne zadeve ne vnašajte družinskih zadev. Kar zadeva čustvene probleme, nič novega. i LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojo HOROSKOP odločnostjo ne boste prišli nikamor. Preveč na lahko jemljete tuja čustva. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ko gre za večje zadeve, odločajte bolj počasi. Svoje želje izrazite v primerni obliki. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Le če se boste podvizali, boste speljali delo do konca. V družini občutna nervoza. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nakazuje se vam vsestranski uspeh. V sporu med svojci bodite čimbolj nepristranski. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Poklicali vas bodo na odgovornejši položaj. Ljubosumni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zadržanost vam ne bo koristila. Ljubljena oseba je zelo občutljiva. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Čeprav boste pozorni, vam bo šlo nekaj narobe. Ne vrzite puške v koruzo, če prvi namig nima odmeva. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne podcenjujte poslovnih tekmecev, ker vam lahko škodujejo. Skušajte ohraniti ravnotežje. trdno vez med Kitajsko in Južnimi predeli Azije. Dodal je, da ga prevzema neprijetno občutje žara di kitajskega vmešavanja v jugovzhodno Azijo. «Hočiminh je večkrat omenil govor Fosterja Dullesa o samoodločbi narodov, govor, ki ga je ome-riški državnik imel v Združenih narodih v San Franciscu. 'Imam vlado, ki je organizirala deželo in ki je pripravljena jo upravljati — je dobesedno rekel. — Vaši državniki imajo govore o tem, da je treba pomagati tistim, ki so za samoodločbo. Mi smo se že opredelili. Zakaj nam ne pomagate?’ «še ko je vodil borbo proti Japoncem je Hočiminh napravil načrt za ustavo za novi Vietnam, načrt ustave, ki je bil delno zasnovan na ameriški ustavi. Tedaj je bil pripravljen sprejeti 15-letno prehodno obdobje, ko bi Francija pomagala Vietnamcem, da premagajo zapletene naloge upravljanja dežele in da se postopoma oblast prenese na Vietnamce. Ho si je tedaj zamišljal Vietnam, ki bo 1960 popolnoma svobodna država, ki Jo bodo vodili sami Vietnamci. »Od nas je zahteval, da po radiu posredujemo ta načrt ameriškemu glavnemu štabu na Kitajskem in da ga ta nato posreduje dalje v Washington. Mi smo to napravili, Francozi pa so predlog odklonili in ZDA, ki so tedaj podpirale Francijo, so prav tako dale odklonilen odgovor. ((Nikoli ne bom pozabil, kako je Ho na to reagiral. Rekel je v glavnem to: 'Poslušajte, vaši fantje (mislil je na ZDA) so tu igro izgubili'. Nato je z nekim čudnim sijajem v očeh dodal: 'Ce nam ne boste pomagali do cilja, poznam deželo, ki nam bo z največjim zadovoljstvom priskočila na pomoč'. ((Sovražim modrovanja po izvršenem dejstvu, vendar se ne morem otresti vtisa, da se nam Je tedaj, pred 20 leti, v planinskih džunglah Severnega Vietnama nudila možnost, da dogajanja v tem delu sveta usmerimo v povsem drugo smer. Ker nismo hoteli poslušati njegovih zahtev, Je Ho sprejel pomoč drugih, dal dobro lekcijo Francozom in jih pognal iz Indokine. «Hočiminha sem spoznal 1945 leta kot član osemčlanskega odpo slanstva, ki je bilo s padali odvr ženo za japonske linije, da orga nizira tamkajšnje gverilce. Ti žilavi in vztrajni borci so se imenovali 'Vietnamci', kar bi v glavnem pomenilo 'združeni za svobodo’. «Ceprav sem se rodil v Franciji in tam odrasel, sem bil ameriški obveščevalec od 1943. leta. Drugi člani skupine so bili Američani, razen nekega francoskega kapetana, ki nam je bil priključen po vztrajnih zahtevah francoske obveščevalne službe... »...Priznati moram, da moje prvo srečanje s Hočiminhom ni bilo podobno temu, kar sem pričakoval. Že dan po našem prihodu, Je prišel v moj šotor gverilec — poročnik in me prosil, naj z zdravnikom stopim k njihovemu voditelju. Poročnik naju je odvedel v kolibo in tu je v kotu ležal izrazito suh človek, ki se je ves tresel od vročice. Ko sem se privadil teme, sem opazil, da ima dolgo brado. Bil Je to Hočiminh. Zdravnik ga je pregledal in rekel: 'Kaže, da ta človek noče živeti’. ((Zdravnik Je Hočimlnha ozdravil v 10 dneh in Ho Je začel hoditi po taborišču in se pogovarjati z borci, ki so ga oboževali. Govoril je mimo in ni nikoli dvigal glasu. Tekoče je govoril francoski, kot bi bil rojen Francoz, z nami pa je govoril v angleščini. «Nikoli ne bom pozabil prvega sestanka, ki ga Je Ho imel z našo skupino... Imel Je na sebi belo srajco z dolgimi rokavi in kratke hlače. Na zunaj je močno spominjal na Gandija. Tega nepozabnega dne sem spoznal, kako odlična je Hočiminhova obveščevalna služba. Na koncu razgovorov je kot po naključju uperil prst v «našega častnega ameriškega častnika«, na francoskega kapetana in rekel: 'Ta človek ni Američan’. Nič niso pomagali naši protesti. Ho Je na koncu dal odločilen udarec: povedal je ime tega Francoza in njegov čin, ki ga je imel v francoski vojski. »Pričakovali smo, da bodo francoskega kapetana postavili k zidu. Namesto tega ga je vljudno zaprosil, naj se vrne v svojo enoto na Kitajskem, ki je bila oddaljena okoli 1000 km. Hojevi gverilci so spremljali kapetana do kitajske meje, nakar se je varno vrnil v svojo enoto. Čudno je bilo, da Je Ho izpustil Francoza, pa čeprav je ta videl, kje je njegovo vrhovno poveljstvo in se je lahko spoznal z mnogimi vietnamskimi borci. Hkrati je bilo gotovo, da Ho ni tega storil nam na ljubo. Pozneje ml je pojasnil: ‘Zanimivo bo zvedeti, kako bodo reagirali Francozi. Morda me ne bodo več smatrali za bandita’. »Ta naš očitni poskus prevare ni pokvaril naših odnosov s Hočiminhom. V naslednjih tednih smo imeli več razgovorov z njim. Verjetno sem bil zadnji človek Zahoda, ki je tako na široko razpravljal s človekom, ki je imel tako pomembno vlogo v določanju usode jugovzhodne Azije... «...Večkrat smo govorili o borbi komunistov na Kitajskem, toda ni- koli ni izrazil svojih simpatij do njih. Nekoč mi je rekel, da ga ze* nima izključno vietnamski narod... Hočiminha je zanimalo, ali se bodo Američani zavzeli za vietnamsko ljudstvo, ko se bodo po porazu Japoncev Francozi vrnili. Na to vprašanje mu nisem mogel odgovoriti, ker sem bil le častnik in ne diplomat. Poleg tega nisem bil pooblaščen voditi kakršna koli pogajanja. »'Toda vaši diplomati govorijo O tem, da je treba pomagati narodom, da se svobodno opredelijo — je rekel Ho. — Kaj se jaz razlikujem od Nehruja? Ali celo od vašega Washingtona? Kaj, Washing-ton ni bil smatran za revolucionarja? In tudi jaz želim le osvoboditi svoj narod.' «Ko je prišel čas odhoda, Je Ho poklical vso skupino, da se od nje poslovi. Vidno je bil razburjen, kar je potrdilo moje preprt-čanje, da je zelo sentimentalen človek, 'želim se zahvaliti vsem za tisto, kar ste storili za nas' — je rekel. — 'Resnično smo vam hvaležni. Vrata naše dežele so vam odprta. Vedno nam boste dobrodošli'. «Da, ml smo se vrnili v to trpinčeno deželo, vendar pa bi rekel, da tokrat nismo dobrodošli« — je zaključil svoje spomine bivši ameriški častnik. •iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiitiiiiiiiii*iiiiiiiiiiimMiniim | modni kotiček g •••••••■••• ••••«••••••••••••••**•••• ■■■•••■••ti .......... |4 Kaj od visoke mode izberemo zase Mnenje modne ustvarjalke Irene Galitzine Marsikateri se dogaja, da z začudenjem in skorajda z zgražanjem sledi modnim novostim, ki jih prinašajo modni časopisi z raznih pariških in drugih modnih revij. Je mogoče, da bomo nosile takšna oblačila, se vprašujemo, ko si ogledujemo razna modele oblačil, ki so bolj podobna vesoljskim tutam, kot oblačilom, ki smo jih bile vajene. Bomo morale res take na cesto, če bomo hotele veljati za moderne? Nič strahu! Poslušajmo, kaj pravijo o visoki modi njeni naj-višji predstavniki, Irene Golit-žene je n. pr. ena najbolj znanih italijanskih modnih ustvarjalk ter oblači s svojimi modeli šte. vilne kronane in nekronane lepotice. »Visoka moda predstavlja le osnovo modi, ki jo potem osvojijo ženske. Njene ideje in zamisli služijo za napotek tovarnam konfekcije, kot tudi krojačem in šiviljam, pri izdelovanju oblačil za široko potrošnjo. Nič se zato ne čudite, če na vidite na cestah oblačil, ki jih revije visoke mode na začetku vsake sezone prikažejo. Toda dobro poglejte oblačila, ki jih boste kasneje tudi same nosile. Vsako od teh ima vsaj eno noto oblačil visoke mode, pa naj bo to v kroju, izbiri barv, ali izbiri vzorcev.« «Ce pogledamo sedanjo visoko modo« je nadaljevala Irene Ga-litzene, »je ta, kljub svojim originalnostim najbližja osem okusom in tudi vsem ženskam, bodisi, da so te iz premožnejših, ali revnejših slojev. In veste za-kaj? Zato, ker dopušča, da ja moderno vse, kar želite nositi. Ce ste se odločile za resnejše, bolj klasične kroje, potem vam prav visoka moda potrdi da so ti še vedno v modi. Ce ste za kratka krila vam bo visoka moda potrdila, da se nosijo prav takšna krila Toda, če za kratka krila niste preveč navdušene, potem vam moda postreže tudi z bolj zmernimi dolžinami.« No, kaj hočete več! Le poglejte, da so trditve Irene Gahtze-ne v dobršni men resnične. Ce nam ena modna revija prikaže izredno kratka krila, nam že druga postreže z oblekami in plašči, dolgimi skoraj do gležnjev. Ce se ena revija navdušuje nad izredno živimi in pestrimi barvnimi kombinacijami, nam druga pokaže vrsto oblačil zelo zmernih in temnih barv. In prav to dejstvo približuje visoko modo vsem slojem ter daje možnost, da je lahko danes prav vsaka oblečena po njenih napotkih, ne da bi ji bilo treba zato potrošiti veliko denarja, a-li se oblačiti pri najdražjih’ šiviljah, ali pa hoditi v smešnih oblačilih fei jih modne revije tako rade kažejo. Zato ne bodimo prati nič v skrbeh, ko izbiramo nova oblačila za letošnjo jesensko ali zimsko garderobo. Izbirajmo to, kar nam najbolj ustreza, kar nam ugaja in kar nam seveda prtstaja. In če imamo le malo okusa in le malo občutka za lepoto in eleganco, bomo brez dvoma našle prav tisto, kar smo si želele in v čemer se bom« počutile dobro in prijetno. Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.2, najnižja 18.4, ob 19. uri 22.8; zračni tlak 1017.2 raste, vlaga 38 odst., veter severovzhodnik 18 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 15. septembra Nikodem Sonce vzide ob 6.43 ln zatone ob 19 18. Dolžina dneva 12.35. Luna vzide ob 7.11 in zatone ob 19.57 jutri, PETEK, 16. septembra Ljudmila POSREDOVANJA STRANK V RIMU GLEDE GOSPODARSKIH TEŽAV Danes vprašanje je najbolj pereče Svetega Marka Tajnika federacije PSI Pittoni in PSDI Pierandrei na razgovorih z vodstvoma dveh strank - Demokristjan Botteri in socialdemokrat Cesare pri predsedniku Saragatu Predsednik republike Saragat je včeraj sprejel v svoji rimski uradni rezidenci tržaška politična predstavnika KD in PSDI Guida Bot-terija in Giorgia Cesare. Pripominjajo pa, da sta bila oba sprejeta kot voditelja tržaške revije «Trie-ste» in ne kot politična predstavnika. Sprejem je potekal verjetno v tej obliki, ker je znano, da se predsednik republike ne sme vmešavati direktno v politično borbo ter zavzemati določena stališča, katerih je pobomik neka določena stranka. To pa ne izključuje, da se na sprejemu na Kvirinalu ni govorilo tudi o tistih vprašanjih, ki danes zadevajo v živo vse Tržačane in ki se sučejo okoli vprašanja ladjedelnice Sv. Marka, okrepitve industrijskih pobud, razvijanja pomorske dejavnosti itd. V ospredju Je seveda vprašanje ladjedelnice Sv. Marka ter njene usode. O tem vprašanju je včeraj govoril demokristjanski predstavnik Botteri na različnih ravneh; vladnih, parlamentarnih in strankarskih. Toda demokristjanski poseg ne predstavlja edine akcije na tem področju. Kot smo že poročali, je v Rimu tudi socialistični tajnik Pittoni, ki se bo jutri udeležil zasedanja centralnega odbora socialistične stranke. Toda še pred začetkom zasedanja je Pittoni imel dva dneva časa, ki ga je posvetil navezovanju stikov na ravni stranke in ministrstev. To dejavnost pa socialistični tajnik opravlja skupaj s socialdemokratskim tajnikom Pie-randrejem. V tem vidimo, poleg zanimanja za izredno važno gospodarsko vprašanje, ki pa je predvsem politično, tudi odločenost socialistov in socialdemokratov, da skupno nastopajo še pred formalno združitvijo obeh strank. perečega vprašanja bodočega ustroja tržaških ladjedelnic ter sploh vloge tržaškega gospodarstva v sklopu vsedržavnega gospodarstva. Kdo bo v tej bitki zmagal? Ali tržaško prebivalstvo in nekatere politične stranke, ki zahtevajo, da se integralno ohrani vloga ladjedelnice §v. Marka, da se razvijejo razne pobude na vseh področjih, ali pa tisti, ki bi hoteli vsiliti prvi načrt IRI ali pa pogojeni drugi načrt? V tej zvezi mQt;6Wio pripomniti, da socialisti zagovarjajo nekašno srednjo tezo. Po njihovem mnenju bi morala ladjedelnica Sv. Marka ohraniti značaj ladjedelniškega o-brata, katerega glavni namen bi bil gradnja ladij. Dopuščajo pa možnost, da bi se ladjedelnica specializirala za gradnjo določenih vrst ladij, čeprav manjših ter bi opustila zahtevo po gradnji velikih čezoceanskih parnikov. Pravimo, da je to srednja pot, ker se res ne ukine na ta način ladjedelniška dejavnost v smislu gradnje novih ladij, toda ostaja odprto vprašanje, kakšne bodo posledice za splošno raven proizvodnje, zaposlenosti in še posebej za specializacijo in visoko specializacijo delavcev in tehničnič-nih voditeljev podjetja. O teh vprašanjih bo pokrajinski tajnik PSI Pittoni seznanil tudi centralni odbor socialistične stranke. Prej smo dejali, da so ta vprašanja gospodarskega značaja toda še prej političnega. Gotovo je, da stališči strank levega centra (ki so navsezadnje precej meglena pri njihovi skupni formulaciji) ne najdejo odmeva pri raznih drugih strankah, predvsem levičarskih, a tudi nekaterih, ki so tradicionalno središčna. To velja posebno za re bi še nadalje znižala raven proizvodnje in zaposlenosti. Spričo tega se pozivajo na sklepe deželnega posvetovalnega odbora, ki so bili v tem oziru zelo jasni. Prav v tej zvezi je treba pripomniti, da se čudno sliši, da posebno demokristjani zastopajo drugo varianto IRI, kar je v absolutnem protislovju s stališčem, ki so ga zavzeli na deželnem posvetovalnem odboru. Na kraju naj še omenimo stališče, ki ga je zavzela PSIUP. Gre za popolnoma politično tolmačenje pobud in potez strank levega centra. Po mnenju voditeljev stranke proletarske enotnosti gre izključno za volilne manevre, ki Imajo namen, da prepričajo volivce, naj oddajo svoj glas strankam levega centra. Tako se je zgodilo že za časa volitev v Genovi, kjer so demokristjanski voditelji (in predvsem Del Bo) obljubili Genovčanom, da bodo povečali dejavnost njihovih ladjedelnic, da bo prišlo do koncentracije vse ladjedelniške dejavnosti v eno samo veliko podjetje s sedežem v Genovi itd. H načrti pa so prišli navskriž z zakonitimi tržaškimi zahtevami. Zato se je skušalo to pot vsaj nekoliko zadovoljiti z obljubami Tržačane. To pa Je izzvalo protest Ge-novčanov in tudi ministra Del Bo, ki trdi, da so bile obveznosti do Genove sprejete na kolektivni ministrski ravni. Tako se sedaj skuša postaviti Trst proti Genovi in obratno, kar utegne imeti hude posledice, ker bi v tem primeru Tržačani izkopali sebi grob s svojimi lastnimi rokami. Zato PSIUP poziva, naj Tržačani ne oddajo svojega glasu strankam levega centra. V NEDELJO POPOLDNE V TREBČAH Proslava padlih partizanov ob 20-letnici postavitve spomenika Nastop številnih pevskih zborov, recitatorjev Slovenskega gledališča in domače godbe V Trebčah bodo v nedeljo počastili spomin ipadlih partizanov in vseh domačih borcev proti fašizmu. Proslava bo v okviru 20. obletnice postavitve spomenika padlim. Trebče niso dale samo mnogo partizanskih borcev in aktivistov med osvobodilno borbo, v kateri jih je tudi mnogo žrtvovalo svoje življenje, marveč so 3e Trebenci tudi udeležili dolgoletne predvojne borbe proti fašističnemu režimu. Zato so bili mnogi v zaporih in konfinacijah, drugi pod policijskim nadzorstvom itd. Treb-če so kot vse naše vasi dale zelo velik prispevek v protifašistični in partizanski borbi. Zato so takoj po končani borbi postavile spomenik svojim padlim. Proslava se bo začela ob 15. uri s počastitvijo padlih. Nato bo na dvorišču Ljudskega doma koncert pevskih zborov »Primorec« iz Trebč, »Slovan« s Padrič, »Valentin Vodnik »iz Doline, »Rdeča zve- PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA Pohiteti je treba z vpisom otrok v slovenske vrtce in osnovno šolo V soboto začetek zrelostnih izpitov v jesenskem roku - Izidi popravnih izpitov na višjih sred. šolah Naglo se bližamo začetku novega šolskega leta. Zato je treba pohiteti z vpisom otrok v otroške vrtce in osnovno šolo. Slovenski starši vedo, oziroma morajo vedeti in se zavedati, da slovenski otrok spada edinole v slovensko šolo. Kdor ve za omahljivce, naj jih o tem prepriča. Kdor pa se noče zavedati, naj se ne izdaja več za pripadnika slovenske narodne skup nosti. ■ i Te dni so se zaključili popravni Izpiti na vseh srednjih šolah v Trstu, in sicer zaključni popravni izpiti na srednjih šolah ln razredni izpiti na višjih srednjih šolah. V soboto pa se bodo pričeli zrelostni Izpiti v jesenskem roku na višjih srednjih šolah, in sicer z nalogo italijanščine; v ponedeljek pa bo naloga iz slovenščine. Objavljamo seznam dijakov, ki so opravili popravne Izpite na višjih srednjih šolah. UČITELJIŠČE Razred I.; Savina Bisca, Dunja čuk, Dan j a Vidmar, Drago Umari, Sergij Gregori. II. : Silva Pertot, Nataša Sedmak, Mara Stefani, Irena Tretjak, Majda Zuljan. III. : Marija Okorn. Vstopni izpit za drugi razred: Ema Rupnik. Vstopni izpit za III. razred; Mirjana Ursini. ZNANSTVENI LICEJ I. : Enij Corettš, Samo Sancin, Boris Strekelj, Boris Udovič, Milena Gačnik. II. Aleksander Pertot, Dušan Udovič. III. : Silvan Ambrosi, Miloš Budin, Peter Grilanc, Marjan Kravos, Andrej Rudes, Robert Stefani, Ivan Verč, Sandro Vidrih, Ana Marija Carli, Tamara Caharija, Aleksander Malalan, Leda Vattovani. IV. : Danijel Bizjak, Stojan Colja, Dimitrij Pertot, Ivo Petkovšek, A-leksander žgur, Odila Bufon. Odklonjen: 1. VIŠJA KLASIČNA GIMNAZIJA IV.: Marko Kranner, Ivan Sirca. KLASIČNI LICEJ II.: Odklonjen: 1. TRGOVSKA AKADEMIJA I. a: Marijan Carpanl, Edvard Ferluga, Robert Franco, Majda Ni-brandt, Sergij šuman. Odklonjen: 1. I. b: Omela čuk, Neva Križman-čič, Darij Kosmina, Vojteh Lavriha, Bruno Sferca. II. a: Valter Kobal, odklonjen en dijak. II. b: Boris Ota, odklonjena 2. III. : Danica Colja, Bruno Danieli, Lucija Falleti, Stojan Kafol, Nadja Lahrnar, Nevenka Pečar, Vili-jam Princi, Ivan Radovič, Neva šuman, Petriča Tretjak. IV. a: Boris Baša, Sergij Cancia-ni, Ivan Prešern, Karel Rolich, Stojan Sancin, Edvin Zeriali. IV. b: Marta Gombacci, Nadja Kosmina, Majda Lupine, Majda Mahnič, Majda Milič, Sonja Vatta, odklonjena: I. Popravne zaključne izpite na srednji šoli (mala matura) so u-spešno opravili: Razred III.A: Mauro Bogateč, Davdrth Kocjančič, Janko Furlan, Pavel Kukanja, Radovan Lupine, Anton Milost, Pavel Švara, Adri-jan Tomažič, Klavdij Veljak, Jurij 2erjul. III.B: Vlasta Gačnik, Ana Marija Kancjan, Sonja Mennucci, A-lojzija Obad, Sonja Vecchiet, Zvezda Koren i prav in turističnih zanimivosti Tr-‘ sta in njegove okolice. Posebna maketa, v razsežnosti 4,5x3 m, prikazuje morsko obalo od Sv. Andreja do Barkovelj, ter obsega pristanišči in ladjedelniške obrate. Za turistično propagando skrbi specializirano osebje, ki deli med o-biskovalce 20.000 tiskovin z najznačilnejšimi turističnimi znamenitostmi našega področja. Tržaški paviljon bodo po zaključku velesejma razstavili in prenesli v Gradec, kjer ga bodo ponovno postavili in izpopolnili z novim materialom. Rimu seja vodstva PRI, katere sta se udeležila tudi tržaška delegata Greatti in Fragiacomo. Ta dva sta odločno izjavila, da tržaški republikanci nasprotujejo vsaki rešitvi tržaških gospodarskih problemov, ki .............mn.... VAŽNO ZA BIVŠE POLITIČNE DEPORTIRANCE Nekaj pojasnil o zakonu za izplačilo odškodnine Novi mali zakon odpira rok treh mesecev za predložitev vseh dokumentov, ki jih prizadeti še niso utegnili vložiti je bivši deportiranec umrl zaradi posledic internacije, notarsko potrdilo ali drugo podobno potrdilo, ki ga mora podpisati tudi prosilec, da nimajo drugi pravice do odškodnine. Te dni smo objavili opozorilo bivšim političnim deportirancem v nacističnih taboriščih in svoj-cem umrlih v omenjenih tabori-ščih glede novega zakonskega u-krepa, s katerim se odpira trimesečni rok za predložitev dokumentov ki morajo biti priloženi prošnji za izplačilo odškodnine. Ponovno objavljamo nekatera pojasnila, ker nam z več strani prihajajo prošnje in vprašanja, kaj je treba še napraviti. Predvsem je treba vedeti, da novi mali zakon, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 207 od 22. avgusta odpira nov kratek rok treh mesecev, tako da bodo tisti, ki so v določenem roku že predložili prošnje za odškodnino, a niso priložili vseh potrebnih dokumentov, lahko zdaj, in sicer do 22. novembra, poslali tiste dokumente, ki še manjkajo. To pomeni, da ni več časa za predložitev prošenj, ampak le za predložitev manjkajočih dokumentov, oziroma potrdil, ki jih navaja dekret predsednika republike št. 2043 od 6. oktobra 1963. Prošnji preživelih internirancev morajo biti priloženi: potrdilo, da je bil prizadeti v dobi deportacije italijanski državljan; kakršen koli dokument, ki potrjuje aretacijo, deportacijo in vzrok aretacije; izjavo, da prizadeti ni še prejel nobene odškodnine Prošnji svojcev umrlih v internaciji morajo biti priloženi: potrdilo o italijanskem državljanstvu; potrdilo, da prosilec ni dobil nobene odškodnine; družinski list, mrtvaški list deportiranca, ki je v;mrl po osvoboditvi; potrdilo, da Potrdilo o aretaciji, deportaciji in vzrokih lahko izda tudi Združenje bivših političnih deportirancev. Fotografske kopije dokumentov mora overoviti notar. Razen prej omenjenih dokumen tov je na podlagi prej omenjenega dekreta predsednika republike treba priložiti tudi kazenski list, ker člen 5 dekreta predsednika republike od 6. oktobra 1963 pravi, da nimajo pravice do odškodnine bivši deportiranci, oziroma svojci umrlih v taboriščih ali zaradi posledic internacije, ki so bili obsojeni zaradi kolaboracionizma. Zaradi tega svetujemo vsem bivšim deportirancem in svojcem, ki so poslali zadevne prošnje, naj si preskrbijo in odpošljejo tudi kazenski list. Kdor je dobil od zadevne komi; sije opozorilo, da manjka še ta ali oni dokument, naj si ga čimprej preskrbi in odpošlje. V spremnem pismu je treba označiti številko, pod katero je bila prošnja registrirana Ta številka je navedena na dopisnici, ki so jo prosilci že prejeli kot potrdilo, da je prošnja dospela. Upamo, da smo navedli vsa potrebna pojasnila. Vsekakor pa svetujemo prizadetim, naj se za potrebna oo.iasnila in pomoč obrnejo na Zvezo bivših političnih deportirancev, v Jugoslaviji pa na Združenje borcev v svoji občini. • Danes ob 12.15 bo pred ladjedelnico Sv. Marka govoril za PSIUP o sedanjih gospodarskih in političnih vprašanjih Trsta Fausto Monfal-con. zda« iz Zgonika-Saleža, »Vesna« iz Križa, «Jezero» iz Doberdoba in »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine. Nastopili bodo tudi recitatorji Slovenskega gledališča in domača godba. Javna zborovanja KPI Jutri ob 12. url bo pred podjetjem «Salda» v Ul. Economo javno zborovanje KPI o aktualnih vprašanjih v zvezi s prihodnjimi volitvami in stališčem strank levega centra. Govoril bo tajnik federacije Paolo Šema. Ob isti uri bo javno zborovanje tudi pred arzenalom, kjer bo An-tonino Cuffaro govoril o istih vprašanjih. Ob 19. url pa bo na Trgu sv. Jakoba senator Vidali govoril o položaju Trsta, delavskih borb in o stališču strank levega centra do teh vprašanj. En mesec se bo morala zdraviti zaradi padca z vespe Včeraj ob 18. uri je prišlo na vogalu U. Gatteri z Ul. Ginnastica do manjše prometne nesreče, pri kateri se je laže poškodovala 43-letna čistilka Rusconi Mercede por. Tuz-zi iz Ul. Pascoli 23. Nekaj pred 18. uro je 36-letni Silvio Rossini iz Ul. Pascoli 23 vozil svojo vespo TS 27549 po Ulici Gatteri proti Ul. Pieta, na zadnjem sedežu pa je sedela Tuzzijeva. Ko pa je privozil do zgoraj omenjenega vogala, je trčil v fiat 1500 TS 61590, ki ga je vozil 31-letni Romano Millo iz Ul. Baiamonti 20. Sunek je bil tako močan, da je vrgel Tuzzijevo na tla. Pri padcu se je ženska pobila po obrazu ter po obeh nogah. Z osebnim avtomobilom SO jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na II. medicinski oddelek s prognozo okrevanja v približno 1 mesecu. Ob 14,20 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 73-letnega upokojenca Gulielma Vusia iz Ul. Ghirlandaio 41, ki se je malo prej peljal s svojim kolesom po Ulici Gatteri namenjen v Drevored XX. septembra. Ko pa je prišel do vogala UL Gatteri z Ul. Ginnastica, je trčil v fiat 500 TS 83388, ki ga je vozil proti Ul. Carducci 40-letni Corino Gratton iz Ul. Ginnastica 43. mesta. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto, 24. septembra t. I. ob 21. uri v KULTURNEM DOMU KONČMf APZ «T. TOMŠIČ» ki bo pod vodstvom Marka Muniha izvajal umetne in narodne pesmi. Vstopnina 500 lir, dijaki ln pevci z Izkaznico 300 lir. Predprodaja vstopnic tri dni pred koncertom v Tržaški knjigarni in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. Študijska štipendija za likovno umetnošt in glasbo Tržaško županstvo sporoča, da 30. t. m. ob 12. uri zapade rok za predložitev prošenj za udeležbo na natečaju za dodelitev študijske štipendije v višini 400.000 Ur, namenjene mlademu Tržačanu, ki študira likovno umetnost ali glasbo. Komisija, ki bo dodeUla študijsko štipendijo, jo lahko razdeli na dve študijski štipendiji po 200.000 lir vsako, in sicer eno za Ukovno u-metnost in eno za glasbo. Prošnje za udeležbo na natečaju morajo biti sestavljene na posebnem obrazcu, ki je predložen zadevnemu razpisu, in bodo morale biti vložene na županstvu najkasneje do 12. ure 30. t. m. Prizadeti dobijo izvod na-tečaja v tajništvu občinskega oddel-ka za šolstvo, občinska palača, II. nadstropje, soba št. 97. Sestanek vodstva mladine PSDI Na zadnjem sestanku pokrajinskega tajništva socialdemokratske mladine so ostro obsodili kriminalno dejavnost neonacistov v Gornjem Poadižju in počastili spomin nedavno dveh ubitih financarjev. Nato so govorili o prihodnjih u-pravnih volitvah in o notranjem organizacijskem delu. Poleg tega so na sestanku ugotovili, da socialdemokratski mladinci vidijo v paritetičnem odboru za združitev PSDI in PSI pozitivno stran v poUtičnem življenju našega tiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmimiiiiivfiiiiiimiimiiiimiHiiiiiiiiimmimimiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiHiiiiiiiitiim IZ SODNIH DVORAN Delovanje deželne uprave Dr. Berzanti sprejel vladnega komisarja Včeraj popoldne se Je dr. Berzan ti na sedežu deželne uprave sestal z vladnim komisarjem dr. Cappel-Unijem, s katerim je razpravljal o raznih vprašanjih deželne uprave. Odbornik za deželno načrtovanje Stopper in prof. Lacava sta se včeraj sestala v Vidmu z najvišjimi upravnimi in gospodarskimi predstavniki mesta. Na sedežu pokrajinske uprave je prof. Lacava po u-vodnih besedah odbornika Stopper-ja obrazložil prisotnim smernice študija o področni strukturi videmske pokrajine v okviru dežele. Podobna srečanja bodo priredili v prihodnjih tednih tudi v Gorici in Trstu. Delegacija dežele Furlanije-Julij-ske krajine se bo udeležila redne generalne skupščine Italijanskega združenja sveta evropskih občin, ki se bo začela Jutri v Anconi. Deželno delegacijo bodo sestavljali svetovalci Metus, Renato Ber-toli, Cocianni, Pittoni in Virgolini, ki se bodo udeležili skupščine s formalno sklepčno delego deželne uprave. Na zasedanju bo govoril svetovalec Metus o avtonomnih izkušnjah dežele Furlanije - Julijske krajine v okviru združene Evrope. V sredo pride v Trst minister Corona V sredo bo dopotoval v Trst minister za turizem in prireditve Corona, ki bo naslednjega dne, 22. septembra, slovesno odprl novi sedež Pokrajinske turistične ustanove v in. Rossini. Ob 11. uri bo v kongresni dvorani trgovinske zbor-niče v Ul. sv. Nikolaja št. 5 poseben sestanek turističnih operaterjev iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Na sestanku, ki se ga bo udeležil tudi minister Corona, bosta podala podrobnejši poročili o razvoju te pridobitne panoge v deželi odbornik Giacometti in predsednik Pokrajinske turistične ustanove dr. Terpin. Zaključno poročilo bo imel sam minister Corona. Tri leta in en mesec zapora tatu ki je okradel Josipino Kuret od Domja Tat je iz stanovanja odnesel denar in 20 srebrnih avstrijskih kron Tržaška udeležba na graškem velesejmu Naše mesto se bo s posebnim standom udeležilo tudi skorajšnjega Jesenskega velesejma «Sttd Ost Grazer Messen, ki je na sporedu v Gradcu od 1. do 9. oktobra. V tem smislu se je izrekla komisija za enotno propagando, katere članice so tržaška trgovinska zborni ca, Center za gospodarski razvoj Zavod za industrijsko pristanišče, Javna skladišča, Ustanova tržaškega velesejma ter Pokrajinska turistična ustanova. Trst je s podobno razstavo, kakršno bodo pripravili za velesejem v Gradcu, prisoten tudi na jesenski prireditvi na Dunaju, ki se bo zaključila v nedeljo, 18. septembra. Razstava Je nameščena v italijanskem paviljonu, ki ga je pripravil Zavod za zunanjo trgovino, in obsega prikaz pristaniških na- Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Franzot, zapisnikar Strippoli) se je moral včeraj zagovarjati 29-letni Carlo Gamboz s šentjakobskega trga 2. Obtožili so ga, da je 2. avgusta letos ukradel v stanovanju Josipine Kuret v Domju (na cesti, ki pelje v Ricmanje) 25.000 lir, en zlat prstan z modrim kamnom, 50 francoskih frankov (ki niso več v obtoku), 20 srebrnih avstrijskih kron ter še nadaljnih 5.000 lir. Gamboza so nadalje obdolžili poskusa tatvine v stanovanju Licie Priester por. Marchiolli v Ul. B. Castro 9. Druga obtožba pa je zadevala nedovoljeno posest ponarejenih ključev in dleta (pri Gambo-zu so karabinjerji našli pet ključev). Gamboz Je bil že večkrat kaznovan, kar je deloma posledica n j ego-vega neurejenega življenja. Rojen je bil v Piranu, odkoder je prišel v naše mesto, kjer je vedno živel sam. Spoznal se je z nekim dekletom, imel z njo tudi otroka, toda v hiši sta vedno vladala pomanjkanje in bolezen. Mogoče pa se Gambozu tudi ni ljubilo delati. Bilo je okoli 9. ure zjutraj 11. avgusta letos, ko je Duilia Tense, ki je doma v poslopju številka 9 v Ul. B. Castro teiefonsko obvestila karabinjerje, da je opazila v hiši nekega sumljivega moškega. Karabinjer Trezza se je takoj odpeljal s svojim lastnim avtomobilom tet poiskal v Ul. Curiel dva svoja kolega s službenim avtom. Vsi skupaj gledovat hišo. Karabinjer ga Je pozval, naj mu sledi na cesto. Ku pa ga je hotel legitimirati, se je neznanec hitro oddaljil, stekel no cesti ter se napotil proti Ul. For-tl. Nazadnje je tekel kar po travniku. Poveljnik postaje je slišal klice svojih agentov ter Je videl moškega, ki je tekel čez travn'k. Pohitel je za njim ter ga dotekel. še preden ga je dosegel, se je neznanec skušal znebiti dleta. Na karaolnjerskl postaji je potem Gamboz (šlo je prav za njega) priznal, da je hotel krasti. Prišel je pred stanovanje Priesterjeve ter je pozvonil na električni zvonec, žen- se je povzpel gor po stopnicah ter vprašal neznanca, kaj dela tam. Moški mu je odvrnil, da je uslužbenec INA-Casa, in da je prišel pre- ............................ ZASILNA STANOVANJA POD K0L0NK0VCEM BODO PORUŠILI 336 družinam bodo zgradili nova sodobna stanovanja Skupno bo zavod IACP zgradil na tem področju 437 novih stanovanj v 49 blokih Šolske vesti Prosvetno društvo »Barkovljea sporoča staršem, da se 1. oktobra letos prične baletna šola. — Vpisovanje bo od 15. septembra dalje od 17. do 18. ure vsak dan, razen sobote ln nedelje, v prostorih Prosvetnega društva Barkovlje, Ul. Cerretto 12. Ravnateljstvo trgovskega tehničnega »voda. Strada dl Guardiella 13/1 sporoča, da se vršijo vpisovanja za šolsko leto 1966/67 vsak dan do vključno 25. septembra 1966. Prošnje za vpts sprejema tajništvo zavoda od 10. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna navodila. Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, k' ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, Je vpiso-vanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25 septembra 1966 Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra. Uradne ure so od 9. do 12. Gledališča Miramarski park Danes nadaljevanje sugestivnih predstav «Luči in zvoki«. Ob 21,30 in ob 22.45 v italijanščini »Massimiliano e Carlotta«. Izredne vožnje avtobusa «M» od barkovljanske postaje. Nazlonale 16.00 «Lo Yankee» Technl-color. Phllippe Leroy. Mirella Mar-tin Exceisior 16.00 «1 nostrl mariti« Ml-chele Mercier, Alberto Sordl, Ugo Tognazzl. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «La caduta delle aq,uile» Barve De Luxe. George Peppard, Uršula Andress. Prepovedano mla-dini pod 14. letom. Eden 15.30 «... e ji diavolo ha riso«. Jeanne Moreau, Ettore Manni. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «E1 Greco« Barve De Luxe, Mel Eerrer, Rosanna Schiaftlno. Alabarda 16,00 «Agente Z 55 mlssio-ne disperata« Colorscope. Susan Baker. Danny 0’Connor. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 «Obietttvo Tobruk — 1 topi del deserto« Richard Burton, James Mason, Aurora 16,30 «Uperseewen l’uomo da uccidere« Technicolor. Cristallo 17.00 «Mary Popplns« Technicolor. Film petih Oscarjev. Julie Addams. Garibaldi 16.30 «Italiant come no« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capltol 16.00 «Vtva Maria« Brlgitte Bardot, Jeanne Moreau, George Hamilton. Technicolor. lmpero 16.30 «La gatta sul tetto che scotta«. Moderno 16.30 «Le meravigliose don-ne del Giappone fantastico« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18, letom. Zadnji dan. Vlttorio Veneto 17.00 «Hotel delle verginl« Technicolor. Nancy Kvvan. Prepovedano mladini pod 14. Ie' tom. Astra 17.00 «FBI operazione Baal-beck« Prepovedano mladini pod Izletom. Ideale Zaprto zaradi obnavljanja dvorane. Abbazla 16.30 «H ranch delle tre cam-pane» Technicolor. Dorothy Malone, Alexis Smith. ■iliO ims PKOSEK predvaja danes, dne 15. t.m. z začetkom ob 19.30 dramatični, barvni film Berlino appuntamento per le spie (BERLIN, SESTANEK ZA VOHUNE) Igrajo: Brett Halsey, Anna Maria Pierangeli, Gastone Moschin MARIO BEVILACQUA TRST, Ul. della 1’esa 12 Telefon 93-071 STROJI IN ORODJE VSEH VRST ZA OBDELAVO LESA POD NAJBOLJŠIMI POGOJI IN PO NAJBOLJŠIH CENAH .T" Po 14 letih se bo 336 družin, ki prebivajo v zasilnih stanovanjih pod Kolonkovcem, morda kmalu vselilo v nove stanovanjske bloke. voda za ljudske hiše pričakuje namreč iz dneva v dan iz Rima odgovor na prošnjo za dovoljenje, da bi smel IACP podreti ta zasilna stanovanja, ki jih je zob časa zaradi njihove neracionalne konstrukcije že toliko izglodal, da niso več dostojna za človeška bivališča, in preseliti prebivalce najprej začasno v že dograjena stanovanja, nato pa dokončno v nove bloke, ki jih namerava zgraditi v doglednem času na istem zemljišču. Načrt za gradnjo novih blokov je že pripravljen in tudi potrebna finančna sredstva so že na razpolago. Odbor, ki upravlja «Sklad za Trst« je pred tedni pristal na podelitev vsote 800 milijonov lir v ta namen, iz istega sklar da pa bo Zavod za ljudske hiše prejel še znatna finančna sredstva v razdobju do vključno leta 1971. Zasilna stanovanja, ki jih bodo v doglednem času razrušili, da bi napravili prostor novim gradnjam in uredili okolico v skladu z naj-novejšlm urbanističnim načrtom, so bila ' zgrajena pod Kolonkovcem v letih 1951-1952. Stavbe stoje na na državnem zemljišču, za njihovo u-pravljanje pa je od vsega začetka skrbela ustanova IACP. Glede na takratno stanovanjsko stisko in na konkretne potrebe velikega dela prebivalstva, so bila stonavanja zgrajena na zelo «ekonomičen« način; posledica tega je bila, da se je 336 družin kaj kmalu znašlo v stanovanjih, ki so vlažna, nezdra- so odšli v Ul. Castro, kjer so takoj , slci, ki mu je odprla vrata, je de-opazili na strehi hiše št. 9 nekega !jai, da je nameščenec INA-Casa tel moškega. Eden i oierjev da mora pregledati vodovodno na- pravo. Priesterjeva mu je to dovolila, toda pozvala ga je, naj delo hitro opravi, ker da mora ob 9. uri v središče mesta. Ko Je Gamboz videl, da se je ženska odpeljala, se je spet vrnil pred stanovanje. Poskušal je odpreti vhodna vrata s ključi, ki jih je imel s seboj, toda brez uspeha, Zato se je napotil na podstrešje in potem na streho, ker je upal, da bo tam našel kako lino, ki bi mu omogočila dostop v stanovanje. Toda tudi ta nakana mu je spodletela. Zato se je začel ogledovati po bližnjih hišah v upanju, da bo videl odprto kje kako pritlično okno, skozi katerega bi se mu posrečilo priti do praznega stanovanja. Tedaj so ga prijeli karabinjerji. Potem se je zvedelo, da je Tensejeva telefonirala na postajo, ker je opazila moškega skozi linico vrat, ko je šaril s kluči po ključavnici njene sosede. Tako se Je zdelo, da je zadeva popolnoma pojasnjena. Nekaj ur pozneje pa je Gamboz priznal, da je 2. avgusta kradel v stanovanju Kuretove. Povedal je, da je v jutranjih urah razbil šipo na oknu in ga nato odprl. V spalnici je našel omenjeni denar in prstan. Poskušal je tudi, da bi s silo odprl vrata, ki vodijo v neko drugo sobo, toda naklep se mu Je izjalovil. Na obravnavi je obtoženec priznal, da je kradel, oziroma, da poskušal krasti. Izključil pa je, da bi ga našli v posesti orodja za vlamljanje. Poudaril je še, da se je polastil enega samega avstrijskega Srebrnjaka, ki pa ga je izgubil. Francoske bankovce pa je odvrgel v neki zaboj za smeti. Zvedelo se je tudi, da sta bila ukradena le dva bankovca po 10.000 lir in kakih 300 lir. Priesterjeva je na o-bravnavl povedala, da se JI zdi, da je obtoženec že enkrat prej pri- LJRORNE Ln^LPTORNe va, malo varna bodisi pred tatovi kakor tudi pred naravnimi elementi ter brez ustrezne razsvetljave In kurjave. Položaj je danes toliko Krajevno vodstvo Avtonomnega za- slabši, ker prebiva v teh hišah zla- sti mnogo otrok (približno 150 jih je, ki še niso dopolnili 10 let, okoli 100 pa je nedoraslih ljudi izpod 18 let). Vodstvo Zavoda za ljudske hiše je pred časom stopilo v stik z generalnim vladnim komisarjem za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ki je izdal dovoljenje za to, da se nezdrava stanovanja podrejo, pl pa mogel istočasno zagotoviti potrebnih denarnih sredstev za praktično uresničitev načrta, zaradi česar omenjena stanovanja kljub vsem svojim nedostatkom, še vedno stojijo. Ko bo IACP prejel iz Rima zaprošeno dovoljenje, bodo stare hiše podrli, na njihovem mestu pa zgradili 49 novih stanovanjskih hiš s skupnim številom 437 stanovanj, in 1.442 stanovanjskimi prostori v skupni prostornini 143 tisoč kub. metrov. Po zadnjih vesteh je doslej zaprosilo za premestitev iz zasilnih stanovanj pod Kolonkovcem v nove bloke okoli 100 prizadetih družin. • Zelo hudo se Je ponesrečila v domačem stanovanju 78-letna Ermi-nia Mistaro vd. Dolce iz Ul. Cador-na 14. Hči Silvia Leonilda, ki jo je pripeljala v bolnišnico, je povedala, da je mati padla predvčerajšnjim, ko je bila sama doma. Prognoza je pridržana zaradi številnih poškodb in splošnega zdravstvenega stanja ponesrečenke. šel k njej na dom, ter dejal, da mu je njen mož naročil naj očisti pohištvo. Ko je vprašala moža, če je to res, Ji je ta odvrnil, da ni kaj takega nikomur naročil. Javni tožilec je včeraj zahteval, naj sodniki spoznajo obtoženca za krivega ter naj ga obsodijo na 2 leti in 3 mesece zapora, na 9 mesecev pripora ter na 200.000 lir globe. Sodniki so obsodili Gamboza na 3 leta in en mesec zapora ter 95 tisoč lir globe, in sicer le v zvezi s prvo obtožbo. Oprostili pa so ga druge obtožbe, češ, da dejanje ni kaznivo. fDCT Viale XX Settemhre IB J tri 96916 NABREŽINA (center) SESLJAN l center) XI. A II /A Slfh lllf M Oh K ASM nitEhUlll S P D T vabi svoje člane, prijatelje In mladino na jesenski izlet 2. oktobra v dolino Martuljkove skupine do bivaka Za Akom. Lepoti tega na rodnega parka, kjer lz divje soteske z naravnima slapovoma nenadoma preide narava na zelene livade obkrožene z mogočnimi vrhovi, bodo je senske tople barv; dale še poseben čar, • • • prosvetno društvo »AnareJ Cok« z Opčin priredi v nedeljo, 18. t. m enodnevni Izlet na Otočec. Vpisovanje v pekarni Drašček. Včeraj-danes Dne 14. septembra se Je v Trstu ro. d Ho’ 14 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 66-letnl Andrea Ptzzo-lito, 85-letni Cesare VVeiss, 59-letni Valdemaro Severi, 58-letni Francesco Bortoiln, 77-letni Armando Peteani, 60-letna Maria De Pol, 76-letna Vitto-ria Morel vd. Cermeli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) D’Ambrosi, Ul. Zoruttl 19-c; Cro. ce Verde, Ul. Settefontane 39; Rava-sinl, Trg Libertš 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. Darovi in prispevki V MILANU so v prnaap prt: ČASI KOLI - Piazza Duomo 31 tel. 89.66.74 PRIMORSKI DNEVNIK DELO Politika Vjesnik Borba Tovariš Pavliha Mali oglasi ^ THCIOVINA pohištva Bruno — opre* rna za Kuhinje in dnevne sobe iz f°r* mike. Lastna 'zdelava. Fonderla |t. ’ (blizu ooIniče) V počastitev spomina pok. Alojz^ je Rutar daruje Zora Ivančič 2^0° lir za Dijaško matico. ZAHVALA Ganjeni za izraze sočustvovanja ob izgubi naše drage Marije vd. Baša se Iz srca zahvaljujemo znancem-podružnici FIAT in vsem ostalim, ki so z nami žalovali. Družini Baša in Pertot Trst, 15. septembra 1966 P.I.Z., Ul. Torreblanca 28 MINISTRI PROUČUJEJO VPRAŠANJE LADJEDELSTVA Italija bo morda obdržala sedanjo ladjedelsko zmogljivost Za dosego tega se bodo morali italijanski zastopniki v Bruslju odločno zavzeti Predstavniki ministrstva za državne udeležbe, zakladnega ministrstva, ministrstva za proračun in drugih prizadetih ministrstev v Rimu proučujejo te dni dokument o sedanjem stanju državne ladjedel-niške industrije, sestavljen na podlagi študije, ki so jo izdelali člani tako imenovane komisije Ca-ron, to je skupine strokovnjakov, ki so julija letos izročili medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje končne izsledke svoje več mesecev trajajoče preiskave. O zaključkih, do katerih je prišla pri svojem delu Caronova komisija, smo v našem listu že obširneje poročali. Glavni zaključek, do katerega so prišli njeni člani, je ta, da bi morala Italija ohraniti nedotaknjeno sedanjo ladjedel-niško zmogljivost 750—800.000 brt novega ladjevja na leto, ker narekuje potreba po novem ladjevju doma in v svetu prej ojačenje, kakor pa okrnitev ladjedelniških obratov v osrčju Evrope in ob Sredozemskem morju. Iz te enostavne zahteve Caronove komisije sledi nujna potreba po modernizaciji tudi najvažnejšega tovrstnega obrata v našem mestu, namreč ladjedelnice Sv. Marka. Tudi o tem vprašanju se pravkar razgovarjajo v Rimu in pri nas, o čemer poročamo na drugem mestu, tukaj pa ni radi osvetlili drugi del zaključnega poročila Caronove komisije, v katerem je govora o finančni pomoči domačim ladjedelnicam, torej o problemu, ki je zelo aktualen zlasti za obrate v naši deželi. Brez primerne finančne pomoči, s katero naj se posamezne ladjedelnice modernizirajo, in ki naj spremlja sprotno obratovanje te industrijske veje, je namreč vsako pričakovanje v uspešno uveljavljanje Italije na svetovnem tržišču z novimi gradnjami, nerealno Italijanske ladjedelnice so v vseh Časih uživale finančno podporo, ki jim jo je država priznala najprej za gradnjo vojnih enot, nato pa še za gradnjo trgovinskih ladij. Notranja finančna pomoč naj bi pomenila nadomestilo za pomanjkanje vsakršne carinske obrambe industrijske dejavnosti, ki proizvaja visokokakovostne izdelke (ladje) tudi za tujino, pred konkurenco tujih graditeljev. V določenih obdobjih bi italijanske ladjedelnice °b pomanjkanju državne podpore morali kratko malo zapreti. Državna podpora pa se je v zad. njih petnajstih letih močno zmanjšala. Z zakonom št. 75 z dne 8. niarca 1949 so določili podporo v višini 33 odst. odkupne cene proizvedenih ladij; z zakonom št. 522 z dne 17. julija 1954 pa je bila Podpora znižana na 26 odst. (vključen regres 23 lir za kg vgrajene Pločevine, ki naj predstavlja povračilo vplačanih carinskih pristojbin). z zakonom št. 301 z dne 4. niaja 1961 je bil državni prispevek Ponovno znižan, in sicer to pot ua 19 odst., najnovejši poseg na t° Področje, to se pravi zakon št. 1372 z dne 29. novembra 1965 (tako imenovani «zakon-most»), ki velja še danes, pa je znižal državni Prispevek na 15 odst. odkupne cena novih gradenj. Čeprav se je postopno manjšal, Ja vendar državni prispevek vse uo danes dovolil italijanski ladje-delniški industriji, da se je kolikor toliko obdržala na površju; nikakor pa ni to zadostovalo, da bi Industrijski obrati lahko izvajali Primemo razvojno politiko, ker e-hostavno niso imeli denarja, da bi Se lahko večali, modernizirali ter specializirali na posameznih področjih ladijskih gradenj. S postopnim uresničevanjem Ev. ropske gospodarske skupnosti, se morajo tudi italijanske ladjedelnice Vzporedno z obrati ostalih članic šesterice modernizirati in potencirati, predpogoj tega pa je, da bo-oo lahko tudi v naprej računale na primemo finančno podporo s strani države. Takšna spremna pomoč bo sicer dovoljevala ladjede! mcam, da bodo ohranile korak s konkurenčnimi obrati v drugih deželah, taka gospodarska politika pa bo uspešna in bo imela pravi smisel samo v primem, če bo država najprej dala na razpolago doma- čim ladjedelnicam najprej primerno enkratno finančno pomoč, s katero naj se te postavijo na ten-nično višino, ki je značilna za konkurenčne obrate izven državnih meja. Strokovnjaki iz Caronove komisije nadalje menijo, da bi se morala Evropska gospodarska skupnost braniti pred konkurenco ladjedelniške industrije iz tretjih držav s carinskim plotom v višini 10 odst. odkupne cene novih gradenj. In končno, naj bi italijanske ladjedelnice tudi v prihodnje lahko računale na primerne davčne olajšave. V smislu najnovejšega zakona, ki urejuje to področje, to je zakona št. 939 z dne 21. julija 1965, priznava država ladjedelnicam naslednje olajšave; povračilo prometnega davka na vrednost novih gradenj (6,6 odst.) in na vrednost popravil na starih enotah (4,4 odst.), povračilo prometnega davka na uporabljen material, oprostitev carinskih dajatev za stroje in naprave tujega izvora, oprostitev prometnega davka na pogodbe, priznanje minimalnega davka za knjiženje pogodb, hipotek ipd. ter razne druge fiskalne olajšave. Na vse te olajšave naj bi po mnenju Caronove komisije, italijanske državne ladjedelnice lahko računale tudi za naprej. Prav gotovo pa računajo s tem, da bo italijanska ladjedelniška industrija ohranila obstoječe olajšave tudi v Bruslju. Do 30. junija prihodnjega leta mora namreč Italija predložiti izvršnemu odboru Evropske gospodarske skupnosti svoj razvojni načrt za domačo ladjedelništvo. Posebej v korist ladjedelniških obratov, ki se bodo v prihodnje ukvarjali s popravljanjem ladij, pri čemer bo delno prizadeto tudi lad-jedelstvo v deželi Furlaniji — Julijski krajini, pa se Caronova komisija poteguje za to, da bi država tem obratom še nadalje priznavala ugodnosti, ki izhajajo iz omenjenega zakona št. 1372 z dne 29. novembra 1965, to se pravi povračilo v višini 60 lir za vsak kilogram vgrajenega železa in 50 lir za vsak kilogram vgrajenega lesa, plastike ali drugega podobnega materiala (ugodnosti tega zakona bi se namreč morale prenehati 31. decembra letos). Poleg tega naj bi tudi ladjedelnicam, ki se bodo ukvarjale s popravljanjem ladij, priznali najvažnejše izmed ugodnosti, ki jih država priznava obratom, v katerih se realizirajo nove gradnje, in končno naj bi državni organi, ki nadzorujejo področje dela in socialnega skrbstva, izdali poseben pravilnik za delo v ladjedelniških obratih. SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI iiliiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiliiiiliiiiiiigliijiiiiiilliiiiii,,||iiii,a|ill,|il|||||lll|il|||||ll||||tl VČERAJ DOPOLDNE NA REŠKI CESTI Silovito trčenje avtomobila v nasproti vozeči avtobus Sunek je bil tako močan, da je avtobus vrglo na sredo ceste . Vsi trije potniki v avtu ranjeni Včeraj ob 8. uri so pripeljali z osebnim vozilom v bolnišnico 21-letno gospodinjo Lidio Ruzzai iz Ul. sv. Frančiška 16, 64-letnega u-radnika Rosaria Orlandija iz Ulice Giulia 17 in njegovega 27-letnega sina Ennia po poklicu uradnika iz Ul. Giulia 17, ker so se hudo poškodovali pri prometni nesreči na Reški cesti v višini stavbe št. 176. Nekaj pred 8. uro je Ennio Orlandi vozil svoj avto «alfa . giulia« TS 83220, v katerem sta se peljala njegov oče in Ruzzaijeva proti mestu, ko je trčil v nasproti prihajajoči avtobus družbe SAP TS 29877, ki je bil namenjen proti Katinari. Sunek je bil tako močan, da je avtobus vrglo na sredo cestišča. Pri trčenju se je Ruzzaijeva zlomila levo nadlaktnico in so jo sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti približno 60 dni, medtem ko so Rosariu in En-niu Orlandiju dali prvo pomoč, ker sta se ranila po kolenih, desnem komolcu in prsih. Prvi bo okreval v približno 20 dneh, drugi pa se bo moral zdraviti od 4 do 6 dni. Nesreča delavca v Tovarni strojev Ob 9.05 so včeraj sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 23-letnega delavca Danila Cumina iz Topogliana, ker se je pobil po lobanji in čelu. Cumin, ki so ga odpeljali v bolnišnico z avtom RK, je izjavil, da je nekaj pred 9.05 delal v Tovarni strojev pri Sv. Andreju za tesarsko tvrdko Luigi Zurnin iz Gradiške. Medtem ko je pomagal svojemu delavnemu tovarišu, ki je zabival na železnem odru železne kline, ga je iz nepojasnjenih vzrokov eden od teh udaril v glavo. Nevarna otroška igra Ob 14.15 so sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice 5-letnega Franca Funtona iz Ul. Marco Polo 35. Njegov 40-letni oče Carlo je povedal, da se je predvčerajšnjim okoli 13. ure mali Franco igral na dvorišču stavbe št. 33 v Ul. Marco Polo, ko je nenadoma splezal na ~gm na vneman predvaja danes, dne 15. t.m. z začetkom ob 18. uri zelo napet film Metro ASSASSINIO AL GAL0PPAT0I0 AGAIHE CHRISTIE (UMOR NA KONJSKEM DIRKALIŠČU AGATHE CHRISTIE) Igrajo: Margaret Rutherford Robert Morley Mora Robson ograjo dvorišča in iz nepojasnjenih vzrokov padel na tla. Pri padcu se je Punton zlomil desno nogo in se opraskal po dveh prstih desne noge. Zdraviti se bo moral od 10 do 35 dni. 35-letni gostilničar Renato Sinco-vich s Klanca di Zugnago 4 je obvestil komisariat javne varnosti v Barkovljah, da so neznanci predvčerajšnjim ponoči ukradli iz predala prodajne mize gostilne v Ul. Foschiatti 9 okoli 40.000 lir in 20.000 lir, ki so jih našli v skrinjici juke-boxa. Verjetno je, da so tatovi prišli v gostilno tako, da so se najprej splazili čez skoraj 2 metra visok zid, ki loči gostilno in neko sosednje poslopje, nato pa odprli vrata gostilne s ponarejenimi ključi. Z občinskimi sredstvi in deželnim prispevkom bodo popravili mostiček čez Sočo v Stražicah Ureditev številnih cest in pločnikov - Namestitev semaforov na križišču ulic Casale in Leoni - Pristop k svetovni zvezi pobratenih mest Pod predsedstvom župana Martine so na zadnji seji razpravljali o vrsti upravnih vprašanj. Najprej so odborniki sprejeli predlog župana Martine, naj občina vstopi v svetovno zvezo pobratenih mest, ki deluje pod pokroviteljstvom OZN in UNESCO. Ker ima občina Gorica številne stike, prijateljske in delovne, z nekaterimi evropskimi mesti, bodo predlog sporočili svetovalcem. Na predlog odbornika za zdravstvo dr. Tommasicha so sestavili dodatni seznam občanov, ki imajo pravico do brezplačne zdravniške pomoči. Odbornik za finance De Simone Je predlagal najem posojila 168 milijonov lir pri državni posojilnici za kritje proračuna 1965. Odbornik za javna dela Lupieri je seznanil ostale člane odbora z drugo fazo javnih del za nekaj nad 200 milijonov lir, ki jih bo moral odobriti občinski svet. Za ureditev cest In pločnikov je predlagal naslednje stroške: 17,3 milijona lir za ureditev Ulice Diaz in Largo Culiat, 17 milijonov lir za ureditev nekaterih mestnih pločnikov, 28,5 milijona lir za popravilo mostička čez Sočo v Stražicah, ki so zanj že izdelali načrt ter ga bodo izvršili z deželnim prispevkom. Odobrili so popravilo nekaterih občinskih poslopij ter sklenili ustanoviti dve delovišči: z enim bodo zgradili kanalizacijo ter uredili pot Šalita Monteverde, z drugim pa bodo pogozdili goličave. Občinskemu svetu bodo predlagali odstopi te v občinske nepremičnine severno od letališča, kjer bosta zgradili svoja objekta podjetji Bressan-Campestrini in Giuseppe Fontana. Občinskemu svetu bodo predlagali spremembo stroškov za ureditev in asfaltiranje Kraške ulice med Mihaelovo ulico in naseljem INA-casa. Odbor je nato določil 1.592.000 lir za popravilo pokopališča v Ločniku, ki ga je poškodovalo neurje 5. avgusta. Ob zaključku seje je odbornik Fantini predlagal namestitev skupine semaforov na vogalu Ulic Casale in Leoni. Goriški šolniki pri skrbniku V soboto dopoldne sta bila sprejeta pri šolskem skrbniku Bacic-chiu profesorja Bednarik in Bukovec, predsednik in tajnik Sindikata goriških šolnikov. Gospodu skrbniku sta izrekla dobrodošlico v imenu šolnikov. Nato sta mu v polurnem razgovoru objasnila nekatere probleme, ki se tičejo šolnikov in šolstva. Izročila sta mu tudi napisane točke, ki so potrebne hitre rešitve. Šolski skrbnik se je zanimal za zadeve in je oblju- bil svojo pomoč v okviru danih možnosti. ------------ Odobreni sklepi krajevnih ustanov Tržič: Podelitev nagrade gasilcem za enoletno dobro delo; enkratni prispevek odboru «Za Evropo«; izplačilo upravnih stroškov za pogrebne stroške v juliju; plačilo stroškov za semaforsko instalacijo na Trgu republike; izplačilo stroškov ekonomata za julij 1966, in sicer 1.356.196 lir. Gorica: Odobritev proračuna za leto 1966; izdatki v dobrodelne namene. NA POBUDO VLADNE KNJIŽNICE V Sovodnjah bodo uredili občinsko knjižnico 2,7 milijona lir za nakup polic in knjig Svetovalci z zadovoljstvom sprejeli predlog Tudi občina Sovodnje bo dobila svojo knjižnico; vest je na zadnji seji občinskega sveta sporočil župan Jože Ceščut. Urediti jo je pripravljena vladna knjižnica iz Gorice, ki je enako pobudo že izvedla tudi v občini Doberdob. Njen ravnatelj dr. Guido Manzini je namreč že sporočil občinski upravi, da je vladna knjižnica pripravljena potrošiti 2,7 milijona lir za ureditev knjižnice, v kateri bi bile slovenske in italijanske knjige. S tem zneskom bi nakupila železne police in knjige. Knjižnico bi odprla samo v občinskem središču, kjer je največ možnosti, da bodo občani zahajali vanjo ter si izposojali čtivo. Vladna knjižnica bi v tem primeru prispevala sredstva za občasno zaposlitev knjižničarke, ki bi prejemala honorar za svoje delo, PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE ZA JULIJ Obmejna blagovna menjava dosegla vrednost ene milijarde Med poletno sezono se je povečal promet v trgovinah turističnih krajev Trgovsko poslovanje v juliju je bilo zaradi poletne sezone skromnejše od drugih mesecev. Priliv turistov pa je zelo povečal nekatere dejavnosti, kot je hotelska industrija, Javne službe, v turističnih centrih pa promet v trgovinah z jestvinami, oblačiU in spominčki. Med potrošniki se je še povečala težnja po nakupovanju hranil, bencina itd. v Jugoslaviji, kar zmanjšuje promet v nekaterih trgovinah na našem področju. Prodajanje na obroke se ni povečalo, medtem ko so izdali nekaj dovoljenj za izredno prodajo ali razprodajo blaga. Kar zadeva inozemsko trgovino o krajevni blagovni izmenjavi, naj omenimo, da je trgovinska zbornica izdala 4 uvozna dovoljenja za 13 milijonov lir ter 85 izvoznih dovoljenj za 540 milijonov; «a doga-na» so uvozili za nadaljnjih 400 milijonov lir blaga. Z uvoznim dovoljenjem so pripeljali semkaj za 13 milijonov lir mleka in njegovih izdelkov, «a do-gana« pa konje za delo in za zakol (7 milijonov), govejo živino (11 milijonov), goveje meso (142), svinjsko meso (9,4 mil.), kurjavo (74), neobdelan trd les (15,5), trd žagan les (30), leseno maso (52), papir (11), cementne izdelke (15). Z obrtnicami so izvozili južno sadje (112 mil.), riž (293), tekstil (21), plutovino (36), okovje (20), kroglične ležaje (12), gumijaste izdelke (8 mil.) itd. V primerjavi z junijem je bila zamenjava blaga med obmejnimi področji nekoliko manjša kot v mesecu juliju. V goriških obratih so nadalje proizvedli ter izvozili v inozemstvo naslednje blago, opremljeno s potrdili o njegovem izvoru: V Zahodno Nemčijo za 14,5 milijona lir bonbonov, v Anglijo za 1,7 mil. lir sanitarnega blaga, v Kuwait za 1,9 milijona bonbonov, v Libijo za 3,2 milijona stolic, v Švico za 8,9 milijona svilene tkanine, v Venezuelo za 1,2 milijona tekstilnih nadomestnih delov; skupno za okoli 32 milijonov lir. na podlagi videmskega sporazuma NA SESTANKU V GORICI Izvedenci za zemljiško knjigo za ohranitev sistema bivše Avstrije Zaradi njegove enostavnosti in praktičnosti naj hi ga razširili na vso deželo Preteklo nedeljo so se zbrali na posvetu v Gorici izvedenci za zemljiške knjige iz Treh Benečij, da bi se pogovorili o ureditvi enotnega sistema za vodenje zemljiških knjig na področju naše dežele. Pobudo za ta sestanek so dale zveze geometrov naše dežele. Na sestanku so proučili avstro-ogrski sistem ureditve zemljiške knjige, kot je še vedno v veljavi po vseh tistih pokrajinah, ki so bile do leta 1918 pod Avstrijo, vključno v Gorici in v Trstu. Kot znano je ta sistem uvedla že cesarica Marija Terezija pred več kot 200 leti ter so ga potem še izpopolnili. Pred italijanskim sistemom ima to veliko prednost, da je mnogo bolj enostaven in jasen ter pri prehodu lastništva niso potrebni kakšni komplicirani postopki, aa. pak Je dovolj pismo orl notarlu, ker je že vpis lastništva v zemljiško knjigo zadosten posestni dokaz. To so ugotovili tudi na omenjenem sestanku, na katerem je bil prisoten tudi deželni odbom.k Cum-bat. Zato so na koncu posvetovanja sprejeli sklep, da oodo priporočili deželni vladi, naj bi se avstrijski sistem vodenja zem'Jls.to knjige ne samo oh anil v naših krajih, ampak naj bi ga raztegnili na področje vse dežele Furlanije — Julijske krajine. Odbornik Cumbat je v svojem posegu dejal, da je deželni odbor že proučeval to zadevo ter obljubil, da bo podprl sprejete sklepe na tem sestanku tudi pri deželnem svetu, ki naj bi proučil vso zadevo ter jo uredil po vzorcu, kot so to napravili v Gornjem Poadižju, kjer so prav tako obdržali avstrijski sistem. Kot rečeno, ima ta sistem tako vozil njen sorodnik Karlo Visintin PISMO UREDNIŠTVU V Čakanje na specialistične preglede bi morali pri INAM skrajšati Primer zavarovanca, ki bi moral čakati 8 dni, da pride na vrsto velike prednosti pred onim, ki je v veljavi po drugih italijanskih pokrajinah in deželah, da so začeli proučevati tudi možnost, kako bi ga primerno izpopolnjenega uvedli po vsej državi. Pokrajinski praznik grozdja v Krminu Krajevna turistična ustanova Pro loco v Krminu prireja tudi letos pokrajinski praznik grozdja ob podpori krajevnih in pokrajinskih ustanov. Praznik bo trajal od jutri, 16. do vključno nedelje 18. t.m. V petek in soboto bodo odprli prodajne paviljone za vino in groz. dje na Trgih Liberta in Municipio, in sicer obakrat ob 19. uri. V soboto zvečer pa nastopi igralska skupina iz Gorice v mestnem gledališču z Molierovo komedijo «Gior-gio Dandin«. V nedeljo bodo odprli paviljone ob 10. uri, popoldne ob 15.30 bo po mestu povorka fiatovih novih avtomobilov, ob 16. uri povorka alegoričnih vozov, ob 20.30 bo igrala na prostem godba iz Mariana; sledila bo tombola z lepimi denarnimi dobitki. Prometna nesreča žene iz Šempetra Včeraj je prišla s prepustnico v Gorico 56-letna Slava Saksida, por. štekar, doma iz Šempetra št. 108. Okrog 11. ure se Je peljala na zadnjem sedežu motocikla, ki ga Je iz Gorice, iz Ul. Mameli čez Travnik. V tistem je prišel od strani preko trga neki avto in šofer Je prepozno opazil motocikel ter ga podrl. Pri nesreči je bila ranjena Saksidova, ki so jo z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico. Tam so ji ugotovili rano na desni strani čela in odrgnino na desnem kolenu. Nudili so ji prvo pomoč; okrevala bo v 10 dneh. Z avtom Zelenega križa so jo takoj nato odpeljali na njen dom v Šempeter. V Steverjanu je izgubil zlato verižico Ob prazniku grozdja v ponedeljek zvečer je na Dvoru v Stever-i Janu izgubil zlato verižico z obeskom Paolo Tulissio iz Gorice, Ulij ca Rabatta 19, vrata 2. Poštenega najditelja naproša, naj bi mu, pro-ti primerni nagradi, vrnil verižico, ki je drag spomin. Podstavil je prst ki se je zlomil Včeraj dopoldne je 60-letni kmet Karlo Makuc, ki stanuje v Ul. Zo rutti 13, pomagal šolskemu slug iz bližnje industrijske šole v ist ulici, pri prevozu nekaj kosov pi hištva iz šolskih prostorov v skl; dišče. Pri nakladanju pohištva ni ročni voziček, pa je po nesrei podstavil prstanec desne roke i: si ga zlomil. Odpeljali so ga v boj-nišnico, kjer so ga pridržali za 11 dni na zdravljenju. Pred nekaj meseci sem čital v Primorskem dnevniku obvestilo ravnateljstva bolniške blagajne (IN AM) v Gorici, da bodo odpravili vrste čakajočih bolnikov pred ambulantami za preglede zdravnlkov-specialistov s tem, da bodo pri vratarju dali vsakemu pacientu li stek z zaporedno številko, datu mom in uro, kdaj naj se predsta vi pri zdravniku za pregled. V ob vestilu je bilo dodano, da bolnikom ne bo treba več čakati in da zato pomeni ta uredba izboljšanje sistema za zdravniške preglede. Tako v resnici bi izgledalo, vsaj v teoriji in verjetno je večina zavarovancev te ustanove vzela to vest z zadovoljstvom na znanje. Kako pa izgleda zadeva v praksi, sem pred dnevi poizkusil sam. Javil sem se pri svojem zdravniku zaradi hudih bolečin, ki sem jih čutil v ušesu. Ta me je napotil do specialista za ušesne bozeni. Ko sem se javil pri vratarju INAM za vrstni listek, pa sem izvedel, da bom prišel na vrsto šele čez osem dni. Na mojo pripombo, da ne morem tako dolgo čakati, ker me uho boli, so mi odgovorili, da prej ni mogoče, ker se morajo držati vrstnega reda. Ali naj se zatečem do zasebnega zdravnika, potem ko redno plačujem prispevke za bolni- ško blagajno in kdo mi bo povrnil stroške? Mislim, da bi bilo prav, če bi pri vodstvu INAM proučili to zadevo in jo uredili tako, da bi če že ne odpravili, pa vsaj skrajšali tako čakanje. Zavarovanci jim bodo zato prav gotovo hvaležni. Sledi podpis. Smrt v Podgori Včeraj so na pokopališču v Podgori pokopali 59-letnega Henrika Nanuta, mesarja iz Podgore, ki je po dveh mesecih podlegel zavratni bolezni. Pokojnik Je bil rojak iz štandre-ža, ki se je pozneje preselil v Ped. goro, kjer si je uredil mesnico. Zapustil je ženo in sina Riharda. Družini iskreno sožalje ob prezgodnji izgubi moža in očeta. po treh letih pa bi morala to breme prenašati občinska uprava. Občinski svetovalci so vest sprejeli z zadovoljstvom, saj gre za lepo možnost nabave knjig, ki jih ne more v tolišni meri zagotoviti nobena druga ustanova. Pogovorili so se tudi o prostoru, kjer naj bi knjižnico uredili, ter se sporazumeli, da bi bila najprimerjenša občinska sejna dvorana, ki je dovolj velika ter ima primerne proste stene, ob katere bi prislonili knjižne police. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI BASSI v Raštelu št. 26 - tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 24,4 stopinje ob 15. url in najnižja 17 stopinj ob 7. url; povprečna vlaga 50 odst.; dežja je padlo 4 mm. Izidi popravnih izpitov na slov. srednjih šolah Zaključili so se popravni izpiti v jesenskem roku na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Na nižji srednji šoli so izdelali: l.a — Silvan Florenin, Jožef Jarc, Edi Pe-tejan, Stanislav Radikon; l.b — I-van Plesničar; l.c — Silva Kuštrin, Helena Lukežič, Tatjana Mizerit, ena zavrnjena; l.d — Eda Mikluš, Loredana Prinčič, Marija Šuligoj, Sonja Terpin, Marija Vižintin; 2.a —- Alojz Cemic, Adrijan Cotič, Damijan Devetak, Emil Gnezda; 2.b — Ana Cemic, Sonja Devetak, Ana Tommasini, ena dijakinja zavrnjena; 3.a — Konrad Brajnik, Hija-cint Iussa, Jožef Kogoj, Silvan Le-giša, Ivan Mozetič; 3.b — Benedikta Drufovka, Adrijan Stanič, Franka Tomšič, Sonja Vižintin; 3.o — Antonietta Blasizza in Nadja Nanut. VI. gimnazija — France Mermo-Ija, eden padel; 2. licej — Marij Gergolet. Sprejemni izpit za licej so opravili — Jožica Gravner, Savina Gravner, Ana Lukežič in Antonija Strosar. 1. učiteljišče — Katerina Brajnik, Marijan Kranner; 2. učitelji, šče — Ramira Bric in Martin To-mazinčič, dva zavrnjena; 3. učiteljišče — Adrijana Klanjšček in Ingrid Nikolavčič. Gorica VERDI. 17.30—22.: «Flagrante a-dulterlo«. J. Simmons in L. Har-vey; ameriški film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO. 17.00: «Tutte le ragazze lo sanno«. D. NIven in S. McLai-ne; ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17.30 — 22.30: «11 maggiorato fisico«. E. Con-stantine in M. Frau; francoski črno beli film. VITTORIA. 17.15—22.: «Iwo Jima«. J. Waine in J. Agar; črno beli ameriški film. CENTRALE. 17.00: »Muraglie«. S. Laurel in O. Hardy; ameriški črno beli film. Tržič AZZURRO. 18,—22.: «Scandalo Sl-belius«. L. Barker in N. Tlller. FXCELSIOR. 17.30—22.: «Incontra al Central park«. S. Winters in S. Poitier. PRINCIPE. 18.—22.: «11 domlnato-re». C. Heston in J. Minloux. Ronke EXCELSIOR. — Zaprto. RIO. 19.30—22.: «Dlmensione della paura«. M. Shell in J. Thuin. Avtobusni izlet na Dolenjsko priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice v nedeljo 25 t.m. Avtobus bo vozil skozi Ljubljano. Stično in Novo mesto (postanek in ogled znamenitosti). Nato odhod na Gorjance do planinske koče «Gospodinč-na». Cena za vožnjo: člani po 1.700 in nečlani po 1.900 lir; kosilo iz nahrbtnika. Vpisovanje pri A. Košuti, Ul. Mameli 8 do srede 21. t.m, Za prehod meje veljaven potni list ali prepustnica. Odhod iz Gorice na Travniku ob 5. uri, iz Podgore ob 5.15 in iz štandreža ob 5.30. .........................................................................................................................i.....iiitmiiiiiitiimiuiiiiiiiiiHiiiiinm Fantje iz števerjana so na zadnji zabavni prireditvi prosvetnega društva «Brlški grič» izbrali «zvezdi-co» plesa in družici, ki jih vidimo na sliki. Na sredi Je Alda Knez, na levi Branka Koren na desni |» Adrijana Klanjšček RAZPORED TEKEM ZENSKE V SOBOTO, 17. 9. 196« na stadionu »Prvi maj« 20.30 BARKOVUE B — ŠKAMPERLE B (Sodnik: Vitez) 21.00 ŠKAMPERLE A — ZARJA (Sodnik: Morpurgo) 21.30 BREG A — CANKAR B (Sodnik: Dougan) 22.00 BREG B — CANKAR A (Sodnik: Šušteršič) 22.30 Zmag. I. tekme — BARKOVUE A (Sod.: Morpurgo) Delegata: Učo Jurkič in Mario Šušteršič. MOŠKI (I. skupina) V NEDEUO, 1«. 9. 1966 v Bazovici 9.00 ŠKAMPERLE B — SOKOL A (Sodnik: Uršič) 9.30 ZARJA — BARKOVUE B (Sodnik: Drasič) 12.00 SOKOL B — BARKOVUE A (Sodnik: Šušteršič) 12.30 ŠKAMPERLE A — DOBERDOB (Sodnik: Pavletič) Delegati: Učko Jurkič, Žarko Uršič in Mario Šušteršič. MOŠKI (II. skupina) V NEDEUO. 13. 9. 1966 v Zgoniku 9.00 KRAS — CANKAR B (Sodnik: Rupel A.) 9.30 BREG A — KOLARIČ (Sodnik: Vitez) 10.00 BREG B — ROJAN (Sodnik: Morpurgo) 10.30 CANKAR A — Zmag. III. tekme (Sodnik: Morpurgo) Delegat: Janko Budin. Elupe se morajo predstaviti na igrišču pol ure pred tekmo ob vsakem vremenu. V primeru slabega vremena bo I. skupina (Bazovica) igrala isti dan popoldne na stadionu «Prvi maj» z začetkom ob 13. uri z istim časovnim presledkom. — II. skupina (Zgonik) pa bo igrala v ponedeljek z začetkom ob 20.30 z istim časovnim presledkom tudi na stadionu «Prvi maj». NOGOMET 9. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Včerajšnja polfinalna tekma PRIMORJE ■ ZARJA odložena Nekaj sto gledalcev je moralo razočarano domov Nekaj neverjetnega. Zbralo se je že okoli petsto ljudi In obe ekipi sta že čakali na začetni žvižg. Tekme pa niso mogli igrati. Razlog: Igrišče je bilo zasedeno. Gotovo organizacijsko vsa zadeva ni potekala najbolje. Triestina, po Izjavah njihovega trenerja Buffala, je imela _______t.nninn/. J,. 1(1 1 1 K A rPrtl/ n pravico treninga do 19. ure. Tekma med Primorjem in Zarjo pa bi se morala začeti ob 17.45. Pripisati temu ali onemu krivdo, ne da bi se ta lahko branil, gotovo ni povsem moško in še manj športno. Zato pa bi radi ponovno poklicali na dan problem tistega ((presnetega« igrišča na «Prvem maju«, ki bi moral biti za slovensko zamejsko manjšino, pa je še vedno v najemu Trlestine. Toda pojdimo po vrsti. Bila je že šesta ura. Drugi trener Trlestine Trevisan, ko je videl, da se je zbralo toliko ljudi, ki so nestrpno pričakovali začetek tekme, je iz uvidevnosti odstopil igrišče, prekinil je trening in poslal svoje igralce v slačilnice. Toda mreže niso bile še postavljene na vratih in tudi črt ni bilo začrtanih. Tekma bi se torej ne mogla pravilno odvijati. HVALE VREDNA POBUDA Trebenci ustanovili svoje športno društvo V velikem razmahu Športa, ki Je zajel v zadnjem času vso slo. vensko manjšino, so tudi Trebenci občutili potrebo da ustanovijo v svoji vasi športno društvo. V vsaki stvari je začetek po navadi najtežji. Tudi tokrat so morali domačini premagati s precejšnjo mero požrtvovalnosti začetne težave. Novo SD Primorec si Je postavilo cilje gojenje športnega duha v mladincih slovenske narodnosti, in utrjevanja bratstva in razumevanja med obema tu živečima narodoma. Nadalje si bo ŠD prizadevalo, da bo šport res amaterski in pripomogel tako k vzgoji mladinca v zrelega člana človeške družbe. Seznam izvoljenih odbornikov: Carli Marcello, Crissani Srečko, Carli Gilberto, Carli Bruno, Carli Bogdan, Možina Doro, Kralj Mario, Hrovatin Alessandro, Carli Leonardo, Možina Tullio, Pa-dovan Luciano. OB UDELEŽBI REKORDNEGA ŠTEVILA 37 EKIP Začetek odbojkarskega tekmovanja v okviru SŠI V soboto (na stadionu «Prvi maj») dekleta, v nedeljo (v Bazovici in Zgoniku) moški Plavalno tekmovanje IX. slovenskih športnih iger je komaj za nami in spet bo mladina začela z drugim tekmovanjem. Sedaj je na vrsti odbojka, najpopularnejši šport med slovensko tržaško mladino. Za to panogo je precej zanimanja, saj se iz leta v leto ekipe kar podvojijo ali celo potrojijo. Letos smo prišli na rekordno število 37 ekip. Od teh je 14 moških, 9 ženskih, 8 mladinskih in 6 mladink. Mladinci in mladinke bodo letos prvič nastopili na SŠI, a vseeno jih že poznamo po moči. Mladinci so namreč nastopili v okviru italijanskega juniorskega prvenstva. Zato predvidevamo, da so med najmočnejšimi ekipami, ki se bodo potegovale za prvaka IX. SŠI., na-brežinski Sokol, zgoniški Kras in Breg. Seveda ne smemo podcenjevati drugih. Na tekmovanju se namreč lahko vse dogodi. Isto je pri mladinkah. Čeprav niso nikdar nastopile, poznamo že njihovo moč. Največjo možnost imata Breg in Cankar. Obe ekipi sta nastopili v italijanski B ligi in se še kar zadovoljivo uvrstili. Ekipi pa ne bosta popolni, ker nekatere igralke presegajo starostno mejo. Članice pa so že naše stare znan- ke. Poznamo jih že celih devet let. V vseh teh letih sta se dve ekipi borili za prvo mesto: Škamperle in Cankar. Samo lansko leto sta se za prvo mesto spoprijeli obe ekipi svetoivanskega prosvetnega društva. Ti ekipi sta najmočnejši, ker imata največ igralk Bora Zato, če so točna naša predvidevanja, bomo imeli letos prav lepo finalno tekmo. Tudi v članski skupini, ki Je najštevilnejša, se stvar ponavlja že devet let. Mestni derby vsakogar privlačuje, saj sta Cankar in Škam. perle društvi, ki štejeta največ Borovih igralcev. A iz leta v leto se za ti društvi stanje slabša. Nastajajo nova društva, stara se ojačijo in tako je vedno težje priti do finala. Letos imamo kar tri nova društva, ki bodo nastopila prvič z odbojko na SŠI. To so Doberdob, Kolarič od Sv. Barbare in Zarja iz Bazovice. Vsem tem novim društvom bi želeli mnogo uspeha, in predvsem, da se ne bi po končanih igrah razpustili in čakali na prihodnje igre, da se spet sprijate-ljijo z žogo. Pot do zmage je dolga, zato je treba z vso voljo nadaljevati po poti, ki so jo začeli M. S. Vseeno pa sta moštvi Primorja in Zarje stopili na igrišče. Sodnik Svetina se je posvetoval z obema predsednikoma društev, ki sta odločno izjavila, da v takih pogojih enajsterici ne moreta nastopiti. Tekmo so morali tako odložiti. Ljudje skoro niso mogli verjeti, da se je vsa stvar tako nepričakovano izjalovila. Gotovo najbolj razočaran je bil predsednik Zarje, ki se je moral izredno potruditi, da je lahko spravil skupaj ekipo za to tekmo, za katero so se bazoviški igralci in vaščani z vso vnemo pripravljali. «Prvi problem, je izjavil predsednik Zarje, Je bil spraviti skupaj ekipo. Mnogo nogometašev, kot so Kalc, Baldasin in drugi, nastopa pri tržaških klubih in zato morajo biti na rednih treningih. Mnogi so namreč opustili trening, da so se lahko udeležili današnje tekme. Danes pa smo uvrščali tudi dva igralca, ki nista še nastopala z nami v prejšnjih tekmah in je bila zato bazoviška postava močnejša od prejšnjih kol. Zmaga gotovo nam ne bi ušla. Skoda, ker take ekipe nikoli več ne bom spravil skupaj.« Tudi Baldasin, gotovo najboljši v vrstah Zarje, Je bil odločno prepričan, da bi zmagali. Torej popolno razočaranje v vrstah Zarje, in predvsem med bazoviškimi gledalci, ki so res polnoštevilno prišli na polfinalno tekmo. Tudi proseški igralci so bili več kot prepričani v zmago, pa čeprav bi nastopili s samimi desetimi igralci, in še brez Miliča in Fragiaco-ma. Včeraj pa so razpolagali z Metelkom, ki bi na sredini igrišča, po njihovem mnenju, nadoknadil celo Baldasina. Istega mnenja so bili vsi proseški navijači, ki so ravno tako v izrednem številu prišli na svetoivansko igrišče. Zmagali bi samo eni... Pro sečani. ...............n...............................».lin....... NEKA1 KRATKIH IH ZANIMIVIH PODATKOV 0 PLAVALNEM TEKMOVANJU IX. SŠI Bogdan Petelin osvojil največ (5) prvih mest Po končanih tekmah v bazenu •Bruno Bianchi« smo sestavili le-atvico najboljših plavalk in plavalcev SSI. PLAVALKE 1. Lavra Konič (Cankar) 2 Milena Mužina (Cankar) 3. Franka Moro (Sokol) 4 Tamara Caharija (Sokol) 5 Sonja Barej (Škamperle) 6 Majda Starc (Škamperle) PLAVALCI 1 Bogdan Petelin (Sokol) 2 Peter Gruden (Sokol) 3. Edvin Starc (Barkovlje) 4. Marko Kobau (Sokol) 5. Sergij Radovič (Sokol) 6. Sergij Tavčar (Opčine) • t • Društva so si 16 prvih mest osvojila tako: „ SOKOL 8 CANKAR J OPČINE 2 O • * Število plavalcev in plavalk vsakega društva, ki so se uvrstili v finalne tekme: SOKOL 61 CANKAR 28 BARKOVUE 22 OPČINE ŠKAMPERLE 14 BREG 8 • • • Izboljšanih je bilo šest rekordov 6SI. Tri je izboljšal Sokol in tri Cankar. • * * Največ prvih mest je osvojil Bogdan Petelin (5), in sicer v disciplinah 66 m hrbtno, 33 m metuljček, štafeta 4x66 m prosto, 66 m prosto in štafeta 4x33 m mešano. * * * V finalih sta bila diskvalificirana dva tekmovalca in dve štafeti. • * • En tekmovalec je plaval v kvalifikacijah, ni pa se prijavil za finale. * * • V prvem dnevu tekmovanj je bilo prisotnih približno 300 gledalcev; drugi dan pa 350. Sodniški odbor ni prejel po zaključenih tekmovanjih nobene pri- tožbe, zato so veljavni. doseženi rezultati Naslednji plavalci m plavalke so osvojili drugič zaporedoma naslov v isti disciplini: 33 m prosto (SM) 1965 — Marko Kobau 20”5 1966 — Marko Kobau 19”9 66 m hrbtno (MO) 1965 — Bogdan Petelin 52"0 1966 — Bogdan Petelin 53”2 33 m prsno (ZE) 1965 — Milena Mužina 1966 — Milena Mužina 30”2 29”5 Sest zmagovalcev lanskih tekmovanj je branilo naslove. Tem uspelo ponovno zmagati. * * * V organizacijskem odboru plavalnih tekmovanj je bilo 18 sodni kov, 3 zapisnikarji, 1 časnikar ir 4 odborniki. Skupno je torej delovalo 26 oseb. T-ar višini, toda ne bodimo preveč hudobni. Organizirati športne igre ni lahka stvar, saj je to edinstvena športna manifestacija v Italiji. Napaka se lahko pripeti vsakomur. In poleg tega je do sedaj vse redno potekalo, odigranih Je bilo namreč 20 tekem, ki so se vse pravilno in v zadovoljstvo vseh končale in zato je organizacijski spodrsljaj povsem človeški. Zvečer smo zvedeli, da se bo organizacijski odbor v teku tedna sestal. Razpravljal bo o včerajšnji tekmi in tudi določil datum novega srečanja. —edson—- Nagrada Primorske «Portorož 1966» V soboto in v nedeljo bo portoroška proga, ki je po mnenju tekmovalcev ena najlepših na svetu, zopet prizorišče borb motorjev in dirkalnih avtomobilov Formule 3 za Nagrado Primorske. Na startu bodo najbolj drzni tekmovalci, ki bodo skušali ne le osvojiti zmago v posameznih kategorijah, kjer bodo nastopili, temveč tudi doseči rekordne čase. V soboto 17. t.m. bo z začetkom ob 15.30 tekmovanje motorjev do 125 in 350 ccm ter trening vožnja avtomobilov, v nedeljo od 14.30 dalje pa tekmovanje motorjev kategorij 50, 250, 500 ccm, prikolic in avtov F 3. Na sliki: eden od favoritov portoroške dirke Peter Esser (Zahodna Nemčija), ki nastopa z japonskim strojem Honda (50 ccm). •n........................................................iimmimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii..........................iiiii.iiii....»»iiiiiii.mi............................................................................ PO DEBACLU ITALIJE NA SP E. Fabbri danes na zatožni klopi Zvezni odbor bo moral dotočiti novega tehničnega komisarja nogometne reprezentance RIM, 14. — »Proučitev mednarodne dejavnosti glede na udeležbo Italije na svetovnem prvenstvu v Veliki Britaniji«. To je dnevni red jutrišnje seje zveznega izvršnega odbora italijanske nogometne zveze, med katero bodo proučili in sku- šali osvetliti vse točke, ki so dovedle plave do deblacla. Seja se bo začela ob 9.30, vendar so že najavili, da se bo razprava o problemih italijanskega nogometa, ki so postali pereči in tudi izredno težki, nadaljevala tudi v petek. Zvezni izvršni svet bo moral ugotoviti vzroke slabih nastopov Italijanov v Londonu, do katerih je prišlo kljub temu, da so imeli pripravljavci neomejena sredstva na razpolago. ____ Skratka: jutri se bo začel proces Toda tekme ni bilo in vsi so mo-1 italijanskemu nogometu in celotni rali razočarani domov. njegovi strukturi, čeprav se razpra- Organlzacija včeraj ni bila na I va ne bo končala v teku dneva, pa PO EVROPSKEM ATLETSKEM PRVENSTVO VZH. NEMČIJA - nova velesila Brez rojakov z Zahoda presenetljiv uspeh Vzhodna Nemčija je na letošnjem v teku na 80 m zapreke, atletskem prvenstvu Evrope osvo-| Te neuspehe v skupnih ekipa" jila kar 8 zlatih, 3 srebrne in 6' si sedaj vzhodni Nemci tolmačijo bodo morali odgovorni za to izredno priljubljeno športno panogo rešiti najvažnejše probleme reprezentance: določiti novega tehničnega komisarja, ki bo pripravil enajsterico za bližnji tekmi (1. novembra prijateljsko s SZ in 26. istega meseca z Romunijo za pokal evropskih držav), proučiti polemične izpade in osebne akcije Fabbrija po svetovnem prvenstvu, ugotoviti koliko je resnice v izjavah kar desetih igralcev reprezentance itd. Največ radovednosti vlada za Fab-brijevo poročilo in za izjave igralcev, ki so obtoževali zveznega zdravnika Finija. Nekatere Izjave kot Bulgarellija, ki je izjavil, da je že med tekmo poznal imena igralcev, ki bi morali po dvoboju s Čilom na pregled «antldooping» in Rive-re, ki je obtoževal voditelje reprezentance, da niso prišli «moralno in ekonomsko« bodrit plave, res presegajo vse meje. Ker bo razprava precej zapletena, ni izključeno, da bo zvezni svet odredil še kako preiskavo. Dejstvo pa je, da cela stvar zelo zanima javnost, ki hoče vedeti vse in noče, da bi ji kaj skrili. Javnost zahteva predvsem, da odgovorni za nogomet proučijo vse probleme in da ukrenejo vse potrebno za sanacijo položaja. Predsednik FIGC dr. Pasquale bo prve izsledke razprave zveznega sveta sporočil novinarjem na tiskovni konferenci, ki bo jutri ob 18. uri na sedežu nogometne zveze. LJUBLJANA, 14. — V enajsti etapi kolesarske i dirke po Jugoslaviji od' Nove Gorice do Vršiča je zmagal Jugoslovan Bilič pred Cu-bričem iin vzhodnim Nemcem Bor-schenom, v«i s časom 3.27’05”. Dirka je bila vse do vznožja Vršiča nezanimiva, ker so vsi vozili v skupini. Sele na vzponu se je začela ostra borba, v kateri so Jugoslovani v zadnjih metrih zmagali in pustili za seboj vzhodnonemške kolesarje. Favorit Valenčič je imel dve okvari in en padec, toda kljub temu je prišel med vodilnimi na cilj. Sledila je druga etapa od Kranjske gore do Ljubljane (90 km), v kateri je po neuradnih podatkih zmagal Poljak Kudra s časom 2.08’56”. Skupno z njim je na stadion Olimpije privozilo 7 kolesarjev, med katerimi je bil tudi Jugoslovan Ziv-kovič. Po neuradnih rezultatih je Cubrič s 43.36’36” prvi v lestvici pred Biličem (43.36’37”) in Valenčičem 43.38’33". V ekipni lestvici vodi Jugoslavija s časom 134.46’47"’ pred Vzhodno Nemčijo (131.06’07”). Jutri bo zadnja etapa Ljubljana Zagreb. Na sliki: udeleženci dirke po Jugoslaviji, ki so v torek vozili po italijanskih cestah, med vzponom proti Opčinam. bronastih kolajn. Uspeh vzhodnonemške reprezentance je nedvomno največje presenečenje letošnjega prvenstva in dosežki atletov te države so močno odjeknili po vsej Evropi. Zaradi izrednih uspehov svojih atletov so že v Budimpešti vzhodni Nemci priredili na svojem poslaništvu tiskovno konferenco, na kateri so bili novinarjem na razpolago voditelji ekipe, trenerji in tudi atleti sami, ki so podali dokaj jasno sliko o vzhodnomeški atletiki in njenem razvoju. Lahka atletika je v zadnjih letih v NDR doživela velik razmah. Predvsem po šolah so začeli sistematično zbirati mladince in skozi gosto rešeto ni ušel praktično noben talent. V Vzhodni Nemčiji sta trenutno na razpolago 202 popolna delno s smolo delno pa tudi * dejstvom, da so verjetno njihovi atleti tekmovali na izbirnih tekmovanjih z rojaki z zahoda pod večjih psihološkim pritiskom in so nato na odločilnih tekmovanjih nastopili, ko so že potrošili najboljše živčne moči. . Letos takih izbirnih tekmovanj z zahodom na srečo ni bilo in atleti so se lahko mimo pripravljali le na tekmovanja z domačo konkurenco, seveda v perspektivi nastopa v Budimpešti. Treba je povedati, da so bila izbirna tekmovanja med zahodom in vzhodom dejansko ostrejša kot nato prvenstva in olimpijske igre same. Vzhodnonemški atleti, ki so nastopili na evropskem prvenstvu, so letos bolj malo nastopali v tujini-Izven meja so se podali, le ko so atletska stadiona, 956 manjših at- imeli na tekmovanjih srečati atle-letskih naprav, imaio pa tudi dve te, ki bi bili nato najnevamejs letskih naprav, imajo pa dvorani za zimsko sezono (v Berlinu 143 m dolgo leseno tekali-šče in v Seftenbergu 260 m dolgo tekališče iz pepela). Atletska zveza Vzhodne Nemčije vključuje kar 1381 klubov z 62.800 atleti, od katerih je 40.800 moških in 22.000 žensk. Na razpolago je tudi 3300 poklicnih trenerjev in 5230 inštruktorjev. Te številke, ki so velike, ne postavljajo atletike na prvo mesto v državi. Največ je nogometašev (383.000) , sledijo: telovadba (294 tisoč), ribolov (219.000), balincanje (111.000) in rokomet (89.000). Za atletiko je plavanje (48.000). Ker imajo teiovadba, ribolov in balincanje skoraj zgolj rekreativni pomen lahko smatramo, da je lahka atletika na tretjem mestu za nogometom in rokometom. čeprav so imeli vzrodni Nemci v skupnih atletskih ekipah številčno premoč, so se bolje izkazali rojaki z zahoda in prvo zlato olimpijsko kolajno z vzhoda je osvojila komaj leta 1964 Karin Balzer 11111111111111111111111111111111111tiiiuiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MEDNARODNI konkurenti v borbi za kolajne. Neposredno pred odhodom n® Madžarsko so bili atleti zbrani 10 dni na skupnem treningu, na katerem so izpopolnili tehnično znanje. Masiven uspeh Vzhodne Nemčije in izredna forma prav v c>z' stopi, dečko, za nadaljevanje vožnje bo poskrbela država.« Izvlekel je moža 12 kabine in spretno otipal njegovo obleko. Našel le velikokalibrsko pištolo. Z igrivo kretnjo je izpraznil magacin *'* preštel patrone. uMishm, da je prava, inšpektor,« je dejal proti možu v dežnem plašču, ko je z elegantnim skokom pristal na betonu. ((Točno trije naboji manjkajo. Taka svinja! Ce si predstavljeni, da je s tem...« «Inšpektor...?« je presenečeno zajecljal ujetnik in poskušal skočiti na moža v dežnem plašču. uSte me torej le ujeli? Tako— policaj, ki se preobleče v pote-puha, da bi učinkoval čimbolj pristno.» Njegove oči so se zabliskale polne sovraštva m nemočen bes mu je spačil glas. «Vsak človek potrebuje življenjsko zavarovanje,« se je 'u' režal mož v dežnem plašču. «B" si prehitro z roko v žepu, veš, zdelo se mi je, da te bom v taki preobleki hitreje našel.« Njegov glas je poslal trd tn jeklen. eSi imel pač smolo, dečko Voznik tovornjaka še ni bil mrtev, ko si ga vrgel iz kabine. Povedal nam je tvoj opis, ki nas je, kakor vidiš, pripeljal na pravo sled. Tista ukana z radiom naj bi te uspavala in te prepričala, da lovimo v drugi smeri. No, vidiš, kako lepo se je vse izteklo. Sicer pa nimaš daleč do jetnišnice.s FRITZ DOEGLICH v nap) e ■ iRh-iiNiftTV(f rRST - UL MONTEOCH1 6 H TELEFON »3-606 W »4-636 - p„stnl predal 559 - PODKU2NICA; GORILA: Ulica Silvio Pelllco 1 II., Telefon 33-62 - UPRAVA: TRST - DL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 87-336, 95-623 - NAROČNINA: meseno. ul V! ltr ooUetna 4 400 lir celoletna 7 7(X) lir - SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za qFRJ- AD1T D2S Llubliana. Start trs S/l telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni oankl » Ljuoltanl - 603-3 68 - OGLASI: Cena oglasov. Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, ftoančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglaal «0 Ur beseda - Oglasi tržaške m BUJ X, . Ml “• *gorlške pokrajine se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri .(Socleta Pubbllcitš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANIS’ 'V RENKO - Izdata tn tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst