PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 89 (13.320)
Trst, sobota, 15. aprila 1989
Ministrski svet o reformi železnic
Višje cene prevozov in pomembne novosti v ureditvi ustanove
RIM - Med drugimi problemi, o katerih se je včeraj izrekel ministrski svet, je najpomembnejši tisti, ki zadeva reformo državnih železnic. Gre za vladni zakonski osnutek, ki ga je predložil minister za prevoze Santuz in ki prinaša pomembne spremembe v dosedanjo ureditev državne železniške uprave.
Vladni ukrep nekako sovpada s podražitvijo železniških tarif, ki bodo stopile v veljavo z današnjim dnem zaradi odločitev železniške uprave, ki se seveda drži navodil vladnega odloka. Na podlagi teh tarifarnih sprememb bo vozovnica prvega razreda stala povprečno 13 odstotkov več kot doslej. Še večji poviški pa so predvideni za vozovnice drugega razreda ter za tako imenovane »socialne« abonmaje, ki se jih poslužujejo uradniki, delavci in študentje. V poprečju bodo morali le-ti odslej odšteti od 20 do 50 odsto več.
Tako poviški železniških tarif kot včerajšnje vladne odločitve o reformi železniške uprave so naleteli na ostre reakcije sindikalnih krogov strank. Santuzov zakonski osnutek namreč predvideva bistvene spre-
membe upravnega sveta železniške ustanove. Organ bo omejen na sedem oseb s predsednikom, ki bo imel večje pristojnosti za odločanje. Vladni ukrep predvideva tudi možnost, da ustanova sklepa posle z družbami z mešanim kapitalom.
V	teh ukrepih vidijo sindikati nevarne oblike privatizacije javnega prevoznega sektorja in že napovedujejo odločen boj. Z vladnimi odločitvami je včeraj polemiziral tudi sen. Lucio Libertini, ki je pri KPI odgovoren za prevoze. Zakonski osnutek namreč po njegovem mnenju odpira vrata postopnemu razkosanju državnih železnic ter vodi v privatizacijo njenih najbolj bogatih oddelkov. Nedopustnost te izbire pa ni v odpiranju zasebnemu kapitalu, temveč v dejstvu, da se s tem krči in šibi neka javna služba.
V	splošno polemiko je včeraj posegel tudi sedanji izredni upravitelj železniške ustanove Mario Schim-berni, ki se je izrekel proti privatizaciji, češ da dejansko ne rešuje problemov, dejal pa je tudi, da ne namerava kandidirati za predsednika državnih železnic.
DK
Kriza v italijanskem političnem življenju pa se nadaljuje
Po pogovoru De Mita-Craxi se je vladna kriza oddaljila
Socialistični tajnik zagotovil, da zaradi palermskega odbora ne bo sprožil krize, čeprav mu dogovor ni pogodu - Zahteval pa je popravke odloka o ticketih
DUŠAN KALC
RIM — Politična napetost v vladni večini se še ni povsem polegla, čeprav je bilo tudi včeraj nekaj "blagodejnih" pomirjevalnih in razčiščevalnih srečanj. Glavno srečanje, v katero so bile uprte vse oči, je potekalo v Vili Doria, kamor je ministrski predsednik De Mita povabil na obed socialističnega tajnika Craxija. Pogovor je potekal v umirjenem, prijateljskem vzdušju brez kakšnih polemičnih in zbadljivih tonov, ki so bili večkrat značilni za srečanja Craxi-De Mita. Končni rezultat snidenja: nevarnost vladne krize se po vsej verjetnosti vedno bolj oddaljuje.
Sicer pa je v sedanjih političnih razmerah sploh težko opredeliti dejanski položaj, kaj še da bi si kdorkoli upal tvegati kakršno koli predvidevanje o usodi vlade in njene večine. Položaj je namreč skrajno zapleten in težko je vedeti, kaj nekdo misli in kaj namerava storiti. To je najvidnejše znamenje hude krize, ki je zajela politično življenje v Italiji sploh. Vse se torej lahko še zgodi. Dejstvo je vsekakor, da ne gre iskati razlogov za sedanje težave znotraj vlade, temveč v odnosih
med strankami vladne koalicije ter v predvolilnih računih posameznih strank. Po znanih dogodkih preteklih dni se namreč uveljavlja teza, da je socialistični tajnik dejansko računal na predčasne volitve, ki naj bi jih izvedli vzporedno z evropskimi parlamentarnimi volitvami. Odpovedal pa se je tej nameri, ko je spoznal, da ni ne časovnih, ne političnih in ne ustavnih pogojev za travmatičen razpust parlamenta.
Po vsem tem je torej Craxi včeraj zagotovil De Miti, da ne namerava povzročiti vladne krize zaradi palermskih dogodkov, čeprav so ga le-ti hudo razkačili in jih ne namerava kar tako požreti. Zagotovil je tudi podporo njegove stranke finančnemu manevru vlade, seveda ob ustreznih popravkih vladnega odloka o ticketih. Skratka, Craxi nenamerava vztrajati pri svoji nameri, da bi sprožil krizo, ne prikriva pa si težav, ki spremljajo odnose med petimi strankami. V bistvu je torej De Miti ponovil tisto, kar je predvčerajšnjim že povedal demokris-tjanskemu tajniku Forlaniju, predsedniku republike Cossigi, predsedniku senata Spadoliniju in včeraj republi-
kanskemu tajniku La Malfi, s katerim se je sestal v Montecitoriu in piretresel vse probleme na seznamu. Ministrski predsednik De Mita pa je s svoje strani ponovil znano stališče, da če so problemi v vladni večini, se jih je treba lotiti in jih rešiti. De Mita je tudi potrdil, da si ne želi vladne krize in s tem demantiral glasove, ki so te dni vztrajno krožili po parlamentarnih hodnikih, češ da namerava ministrski predsednik presenetiti vse ter izročiti predsedniku republike svoj mandat.
Dokaj optimistično je bil po včerajšnjem razčiščevalnem srečanju s Cra-xijem razpoložen republikanski tajnik La Malfa. Popolnoma drugačnega mnenja pa je bil liberalec Altissimo, ki napoveduje politično krizo takoj po volitvah. Odnosi med zavezniki pet-strankarske koalicije so se namreč tako poslabšali, da skoraj ni poti nazaj. Palermska afera je le vrh ledene gore nezadovoljstva, ki vlada med strankami zaradi neuresničevanja programa.
Nad vsemi pa se je včeraj spet dvignil glas demokristjanskega tajnika Forlanija, ki poziva zaveznike, naj ne
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Z včerajšnje seje centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije
Po žolčni razpravi odobrili dokument o osnovnih načelih preosnove ZKJ
BOGO SAMSA
BEOGRAD Enajst ur je trajala razprava v CK ZKJ, sodelovalo je 32 članov centralnega komiteta, ki so zastopali najrazličnejša stališča od globoko demokratičnih pa do zahteve, da se obnovi naziv Komunistična partija Jugoslavije s staro partijsko disciplino in vsem kar zraven sodi. Na koncu pa so soglasno odobrili dokument o osnovnih načelih preosnove ZKJ, ki bo služil vsem partijskim organizacijam za razpravo v pripravah na bližnji konres. Dokument je širok, sprejemljiv in dobra osnova za razpravo.
Po široki debati pa so prešli na drugo točko dnevnega reda, za katero so se pravzaprav sestali in ki se nanaša na formalne plati sklicanja kongresa in torej tudi na odločitev: bo kongres "redni" ali "izredni". To dilemo je orisal tajnik Štefan Korošec, ki je seveda zagovarjal tezo o rednem kongresu. Najprej'so napovedovali, da bodo razpravo nadaljevali in sklenili še včeraj, kasneje pa so sporočili, da bodo razpravo nadaljevali in sklenili v soboto. O vsem namreč obstajajo bistveno različna mnenja in to je izhajalo tudi iz poteka zasedanja osrednjega vodstva jugoslovanskih
komunistov. Zato pa se vrnimo na začetek in na razburljive prve minute.
Seja centralnega komiteja jugoslovanskih komunistov, ki se je včeraj pričela v »Sava centru« v Beogradu je potekala v izredno živčnem ozračju. Vse je bilo napeto, izredno pričakovanje, Beograd preplavljen z alarmantnimi govoricami, ki so že nekaka druga značilnost glavnega mesta Jugoslavije. Pričetek seje je potekal v živčnem in sovražnem duhu, saj je srbski predstavnik Mihajlo Milojevič zahteval, da se mora predsednik Šuvar umakniti iz delovnega predsedstva, češ da je v svojem govoru na seji CK ZK Hrvaške žalil srbski narod. Po njegovem mnenju je sramota za ZKJ, če bi Šuvar predsedoval plenumu, bistvo njegovega programa^ je sovraštvo do Srbije in srbskega naroda, Šuvar razbija Jugoslavijo in izziva spopad med Srbi in Hrvati. Šuvar ni več predsednik jugoslovanskih komunistov in če on ostane, je Milojevič zagrozil, da bo zapustil sejo CK.
Njegovo zahtevo so na podobne načine argumentirali še trije srbski govorniki, nato je prisotne predsedujoči tajnik Štefan Korošec umiril s pozivom, da je pred CK veliko odgovornih nalog in da se mora zasedanje nadaljevati. Sledilo je glasovanje z značilnim
izidom: za Šuvarja in torej zato, da ostane v predsedstvu in prebere poročilo, je glasovalo 111 članov CK, proti in torej, da se mora umakniti iz predsedstva pa 23. V tej drugi skupini so bili vsi srbski člani s predsednikom Slobodanom Miloševičem na čelu. Vseh članov CK je 162, ni pa znano število vzdržanih, niti točno število prisotnih.
Razmerje sil je bilo izredno, polarizacija nad pričakovanji, vendar pa na tej osnovi ni še mogoče oceniti končni izid, saj je bila zahteva skrajno nedemokratična, sektaška in celo malce smešna. Pa vendar, to so značilnosti nekaterih stališč, ki so danes zelo močna v jugoslovanski partiji.
Predsednik Šuvar je nato prečital daljše načelno poročilo, ki bo izhodišče za vsebinsko razpravo kongresa. V poročilu je bil v ospredju poudarek na demokratizaciji partije in iz nje izhajajoče demokratizacije jugoslovanske družbe. Spremembe v zvezi komunistov morajo odpreti globoko demokratizacijo družbe, je rekel Stipe Šuvar in nadaljeval, da socialistični sistemi niso nikoli bili po svetu neodvisni in ločeni od kapitalizma. Dolga leta je Jugoslavija hodila po poti socialističnega samoupravljanja in nudila prve rešitve, pri tem pa je zanemarila tudi druge poti in NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dr. Janez Drnovšek zdaj tudi uradno v predsedstvu SFRJ
IVANKA MIHELČIČ
LJUBLJANA — Včerajšnje zasedanje vseh treh zborov republiške skupščine se je pričelo z nagovorom predsednika RK SZDL Slovenije Jožeta Smoleta, nada-Ijevlo pa s tajnimi volitvami in že znanim izidom: delegati so v bistvu soglasno potrdili kandidata, ki je pred tem dobil največ glasov med volilnimi upravičenci Slovenije. Z 243 glasovi (glasovalo je 250 delegatov, 7 glasovnic je bilo neveljavnih) so delegati vseh treh zborov skupščine SR Slovenije izvolili dr. Janeza Drnovška za člana predsedstva ŠFRJ iz Slovenije. Drnovšek bo tudi novi predsednik Jugoslavije v prihodnem mandatnem obdobju.
V zahvalni besedi je dr. Drnovšek dejal, da se zaveda, kaj pomeni ta nesporna podpora delegatov - zanj zagotovo dodatno obveznost in odgovornost, kajti opravičiti mora zaupanje v ne ravno gospodarsko in politično hvaležnih časih. Le-ti so ta hip izjemno občutljivi. »Zato terjajo strpen in konstruktiven dialog, ki pia ne pomeni popuščanje pred nedemokratičnimi pritiski ali pred takšnimi ali drugačnimi grožnjami,« je med drugim dejal dr. Drnovšek.
Delegati so včeraj sprejeli tudi informacijo slovenskega IS o oceni starega ZIS o vsebini, vzrokih in ocenah napadov na zasnovo SLO in JLA in soglašali, da gradivo neargumentirano izrabljajo za pogoste napade na Slovenijo. Družbenopolitični zbor pa je razpravljal tudi o odhodu rezervistov na Kosovo.
Italija in listina o pravicah manjšin
RIM — Listino o pravicah manjšin, ki jo je 4. oktobra lani z veliko večino odobrila parlamentarna skupščina Evropskega sveta, bo moral sedaj proučiti in sprejeti odbor ministrov držav, ki tvorijo Evropski svet. Listina predvideva v bistvu zaščito vseh manjšin in obsega najrazličnejše ukrepe v prid manjšinam na vseh področjih javnega življenja. Če in ko bo sprejeta, bo obvezovala države-članice, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito manjšin, ki živijo na njihovem ozemlju, in bo torej pomembno izhodišče za ovrednotenje jezikovnega in kulturnega bogastva vseh manjšinskih skupnosti.
O listini se bo morala izreči tudi Italija. Toda, kakšen bo njen odgovor spričo dejstva, da za svoje etnične in jezikovne manjšine (če odštejemo nemško in francosko) ni storila ravno veliko. Dejstvo je, da se Evropa odločno pomika po poti priznanja manjšinskih pravic, kot pričajo med drugim nekatere pobude evropskega parlamenta, ki je leta 1981 soglasno sprejel tako imenovano listino Arfe, leta 1987 pa znamenito Kuijpersovo resolucijo o zaščiti manjšin. Se bo torej tudi Italija aktivno pridružila naporom za gradnjo večjezikovne in večkulturne Evrope?
Na vse to v bistvu opozarja italijanskega zunanjega ministra večja skupina italijanskih senatorjev, ki je te dni vložila interpelacijo. Ministra vprašujejo, kakšno bo zadržanje Italije v tem evropskem okviru do manjšinskega vprašanja.
Poseg seniorjev je zelo pomemben tudi za našo manjšino, ki pričakuje prav od senata, da se čimprej in čimbolj ugodno izreče o našem zaščitnem zakonu. Pomemben pa je še zlasti spričo dejstva, da so ga podpisali predstavniki skoraj vseh strank. Prvi podpisnik je sentor iz Doline Aoste Dujany. Od predstavnikov manjšin so ga podpisali še slovenski senator Stojan Spetič, ter nemška predstavnika Riz in Rubner. Svoj podpis je dal tudi tržaški socialistični senator Arduino Agnelli. Nadalje so pismo ministru Andreottiju podpisali predstavniki neodvisne levice Arfe in Ulianich, komunisti Chiarante, Argan, Giglia Tedesco- Tato, Berlinguer, Al-berici, Barca in Callari-Galli, socialista Gerosa in Achil-li, demokristjani De Rosa, Zecchino in Alessandro Fontana, ki je bil prvotno imenovan za poročevalca zakonskega osnutka o Slovencih, ter radikalca Spadaccia in Boato. (dkj
Gruzija se počasi umirja
Položaj v Gruziji se je umiril, na ulicah v Tbilisiju pa so tanki še vednčTV , pripravnem stanju. Tudi dejavnost v šolah in tovarnah se postopoma nornfS- ^ Bzira	(Telefoto AP)
Huda prometna nesreča pri Čačku
ČAČAK — Huda prometna nesreča, ki se je pripetila včeraj zjutraj na Ibarski magistrali v Prislonici v Čačku je zahtevala sedem življenj, deset ljudi pa je bilo huje ranjenih. Vsi umrli so bili potniki avtobusa kraljevskega avtotransporta, ki je ob tretji uri in trideset minut krenil iz Kraljeva v Beograd.
Do nesreče je prišlo, ko je prikolica tovornjaka transporta iz Ljiga z zadnjim koncem nenadoma zapeljala na levo stran ceste, vanj pa se je zaletel avtobus. Tovornjak je vozil jeklene profile, voznik Ilija Vidakovič pa je preiskovalnim organom povedal, da je prikolica skrenila zaradi počene zračnice.
Med umrlimi je tudi voznik avtobusa, ki je skušal nesrečo preprečiti in je s sprednjim delom zapeljal na bankino. V ča-čansko bolnišnico so pripeljali deset potnikov. Trije huje ranjeni so na intenzivni negi, v nevarnosti je življenje še ene potnice. Voznika Vidakoviča so privedli v čačanski SNZ. (dd)
Zadeta italijanska ladja včeraj priplula na Ciper
Italijanska tovorna ladja Isola Azzurra, ki jo je v četrtek dopoldne v višini Bejruta zadela topovska granata, je včeraj priplula v malo ciprsko pristanišče Vasilikos v bližini Limassola. Isola Azzurra je bila namenjena v eno od libanonskih pristanišč, kjer naj bi iztovorila žvepleno kislino. Toda po »incidentu« je kapitan Alvaro Del Pistoia ukazal spremembo smeri in ladjo usmeril proti Cipru. Po pristanku je komandant Isole Azzurre v razgovoru z novinarji povedal, da je granata povzročila le materialno škodo, medtem ko za posadko na srečo ni bilo nobenih posledic in se vsi mornarji dobro počutijo. Tovor namenjen Libanonu bodo izkrcali kar v Vasilikosu, že danes pa naj bi poškodovana italijanska ladja odplula nazaj proti Italiji. V pristanišče Vasilikos, ki leži na jugu Cipra, so se včeraj odpravili tudi predstavniki italijanskega veleposlaništva iz Nikozije.	(Telefoto AP)
Pogovor med De Mito in Craxijem
NADALJEVANJE S 1. STRANI
trosijo svojih moči v medsebojnih polemikah, temveč naj vložijo vse napore v volilni uspeh. Volilna zmaga koalicije bi bolj prispevala k trdnosti vlade kot sto srečanj in pogajanj. S tem demokristjanski tajnik odgovarja Al-tissimu in vsem, ki napovedujejo vladno krizo.
Odločilnega pomena . za nadaljnji razvoj dogodkov bo razprava o finančnem manevru ter še zlasti o vladnem odloku o prispevkih na zdravstvene usluge potem ko se je kljub vztrajnim polemikam med Orlandom in Martel-lijem ter med socialisti in komunisti palermska zadeva za silo pomirila. V poslanski zbornici se bo bitka o ticke-tu odvijala konec meseca. Prvo soočenje med večino in opozicijo pa se bo začelo že prihodnji teden v komisiji za socialne zadeve. Debata bo pokazala, če so se dejansko izboljšali odnosi med petimi strankami, ki sestavljajo vlado. To pa odpira tudi vprašanje odnosov s širšo italijansko javnostjo. Po odločnih protestnih demonstracijah, ki potrjujejo, da se je v množicah spet zdramila sindikalna zavest, in po napovedih novih protestnih akcij, se bodo morale posamezne stranke vladne večine soočati tudi z mnenjem ljudstva in z mnenjem opozicijskih sil v parlamentu.
• Odobrili dokument
NADALJEVANJE S 1. STRANI
predvsem zasebno lastnino. Zveza komunistov se še ni osvobodila oblasti, še vedno se je poslužuje in tako ostaja podrejena birokratski praksi. To velja za vse komunistične partije, če se ne bodo osvobodile, ne bodo mogle
Vsaj 15 let bodo nejasna vprašanja zavrla praktično uporabo hladne jedrske fuzije
RIM — »Potrebovali bomo najmanj 15 let, da bomo s hladno fuzijo dosegli praktične rezultate.« To je včeraj na tiskovni konferenci v Rimu izjavil profesor Steve Jones z mormonske univerze Brigham Young University v Utahu, ki si skupaj s Ponsom in Fleischmanom deli »očetovstvo« hladne fuzije. Po njegovem mnenju je še vedno preveč nepojasnjenih dejstev. Čudi se, da sta »konkurenta« (Pons in Fleschmann) proizvedla toliko energije, ne da bi zabeležila prisotnost nevtronov in tritija. Taka reakcija bi lahko bila tudi kemične narave. Jedrska teorija navaja, da se pri fuziji zlijeta jedra devterija in pri tem nastane atom helija z masno številko 3, nevtron in tritij ter energija. Jones je tudi navedel, da je za razliko od Ponsa in Fleischmanna dosegel najboljše rezultate s titanijevimi katodami in ne s paladije-vimi.
Vsekakor pa bo Jones s pomočjo znanstvenikov bolonjske univerze poskusil ponoviti tudi Pons-Fleischmannov postopek in to v laboratoriju pod Gran Sassom, kjer ni ne kozmičnega in ne naravnega žarčenja. V takih pogojih bi namreč lahko ugotovili prisotnost tudi najmanjšega števila nevtronov. Prav bolonjski profesor Francesco Premuda pa je pred dnevi razvil teorijo, ki naj bi pojasnjevala, zakaj pri Pons-Fleischmannovem postopku niso ugotovili prisotnost nevtronov kljub energetskemu presežku. Ključ zagonetke naj bi bil v izredni strukturalni gostoti paladijeve katode, v
kateri bi prišlo do prave devterijeve verige zlitja, ne da bi zabeležili večje količine nevtronov in tritija, ker jih bi paladij zadrževal in povzročal nadaljnji razpad. Premuda je svojo teorijo že patentiral, kar nedvomno dokazuje, da so v sedanje poizkuse hladne fuzije vpleteni ogromni interesi.
Že res, da je Jones včeraj navedel, da bo pot do praktičnega izkoriščanja hladne fuzije še dolga. Prav zato je poudaril, da bi bilo popolnoma zgrešeno opustiti raziskave o uresničitvi tople fuzije s plazmo v magnetnem polju, z iner-cijskim sistemom pospeševalnikov in z subjedrskimi delci.
Medtem pa so znanstveniki iz Atlante, ki so pred dnevi ugotovili prisotnost nevtronov, priznali, da je lahko prišlo do pomote, tako da so merilne naprave zamenjale toplotno žarčenje za nevtronsko. To seveda ne izključuje možnosti, da jim je v Georgii uspelo uresničiti hladno fuzijo. V Atlanti pa so poudarili, da bodo v prihodnjih dneh ponovili poizkus, tako da bi izključili vsako pomoto.
Prihodnji tedni bodo torej razburljivi, saj skoraj ni industrijsko razvite države, ki ne bi poskušala ponoviti Fleis-chmann-Ponsov in Jonesov poizkus. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da iz litra morske vode dobimo z jerdskim zlitjem toliko energije kot s 300 litri bencina. Ce izvzamemo tritij, ki ima razpolovno dobo 12,5 let, drugih radioaktivnih odpadnih snovi skoraj ni, da je fuzija nedvomno energija bodočnosti.
Sindikalno sporočilo novinarjev ZTT
Sindikalni odbor Primorskega dnev-rika, Agencije Alpe-Adria in Novega 'Aatajurja nadaljuje z napovedano akcijo senzibiliziranja parlamentarnih in deželnih predstavnikov ter političnih sil o težavnem stanju v Založništvu tržaškega tiska.
Sindikalni odbor, ki ga je spremljal predstavnik deželnega vodstva novinarskega sindikata FNSI, se je v dopoldanskih urah v Trstu srečal z deželnim tajnikom SSk Jevnikarjem in z deželnim svetovalcem te stranke Brezigarjem, nato pa imel razgovor z delegacijo deželne svetovalske skupine KPI - Budinom in Polijem - ter s stran-
kinim deželnim in pokrajinskim tajništvom. Popoldne pa je v Vidmu navezal stike s podtajnikom na ministrstvu za pravosodje senatorjem Cas-tiglionejem ter s članom vsedržavne direkcije PSI poslancem Renzullijem, nato pa imel razgovor s poslancem Bertolijem (KD), ki v okviru svoje stranke od blizu sledi manjšinski problematiki.
Na srečanjih so sindikalni predstavniki informacijskih sredstev ZTT postavili v ospredje predvsem nedoslednosti in zamude pri izvajanju vsedržavnega zakona o prispevkih za za-
ložniške dejavnosti, ki so doslej prizadele Primorski dnevnik. Sogovorniki so - podobno kot predsednik Dežele Biasutti - pokazali veliko zanimanje za rešitev tega vprašanja, kot tudi za možnosti krepitve ekonomske propagande.
Sindikalni odbor ob sodelovanju deželnega vodstva novinarskega sindikata sklicuje tiskovno konferenco, na kateri bo seznanil italijanske in slovenske kolege o poteku svoje akcije. Srečanje z novinarji bo danes ob 13. uri na tržaškem sedežu agencije ANSA.
Giscard d’Estaing se vrača v politično areno
opravljati svoje naloge v spremenjenih okoliščinah. Partija ne sme odločati o proizvodnji, tako tudi ne bo odgovorna za vse ono, kar ne more narediti. Vsi državljani morajo odločati o svoji usodi, tudi o politični. To pa ni mogoče ob obstoju enopartijskega monopola.
»V preteklost nas bi porinila reforma, ki bi se omejila na radikalno zamenjavo vodstev,« je dejal Šuvar, na diferenciacije, izključitve, kazni in obnovo demokratičnega centralizma kot sredstva za omejevanje svobode razmišljanja. Kadrovske spremembe niso reševanje krize, izkušnje vseh demokratičnih družb nam to dokazujejo. Samo v slepo ulico bi nas zapeljala naslednja pot: kadrovska preosnova, krepitev vodstev, krepitev demokratičnega centralizma itd. Osnova za spremembe v ZKJ je sprememba političnega sistema, neposredne volitve, pravna država itd.«
Šuvar se je zavzel za politični pluralizem. ZK sedaj mora vztrajati na ustavi in pravni poti političnega združevanja. Povsem nekaj drugega pa je pravica in dolžnost, da razmišlja o idejnem in političnem odnosu ZKJ do političnih organiziranih interesov in to vključno z vprašanjem večpartijskega sistema. V sedanjih okoliščinah se je govornik zavzel za artikulirani politični interes na osnovi argumentov. Argumenti, dialog, borba idej, projektov, morajo zamenjati kaznovanje, direktive, mehanične večine, populizem v partiji, unitarizacijo in nacionalizacijo partije, oportunizem, karierizem. Glede odnosa med večino in manjšino se je zavzel za zagotovitev pravic manjšine.
Končno je predsednik Šuvar tudi obravnaval osnove jugoslovanske skupne družbe, ki ne more temeljiti na načelu majorizacije. Ni sprejemljiva zahteva, da bi imela ena republika desetkrat več članov CK, kot jih ima neka druga.
Ob zaključku je še predsednik Šuvar ugotovil, da je Jugoslavija v krizi in dokler bo kriza vodilni ljudje ZKJ ne smejo biti odlikovani.
Že smo ugotovili, da je bilo zelo mnogo govornikov in da so bili nekateri posegi izredno polemični. Vendar pa je izredno zanimivo prav obratno dejstvo, da je prišlo istočasno tudi do zanimivega sozvočja velike večine govornikov, ki so se izrekali za demokracijo. Govor je bil o temeljiti globinski partijski preosnovi. Seveda pa niso manjkali brutalni napadi na Šuvarja, na slovensko vodstvo, ponavljanja znanih stališč o protisrbskem sovraštvu, da je na Kosovu kontrarevolucija in da bi bila že zdavnaj poražena, če ne bi imela podpore drugod. Vojska je ponovila načelno stališče o demokraciji v partiji in v družbi, vedno na osnovi ustavnih načel.
Nekaj po 20. uri je stopil na govorniški oder tajnik zveznega predsedtva ZKJ Štefan Korošec, ki je obrazložil priprave za kongres, vsa zapletena organizacijska vprašanja in ki je zagovarjal načelo, da je to štirinajsti kongres ZKJ, kongres bo letos in torej bo predčasen, o tem, če pa bo izredni naj eventuelno sklepajo delegati na kongresu samem. Kongres mora opraviti vse posle rednega kongresa, o tem so se že dogovorili. Sklicati ga je treba na osnovi statutarnih načel, kot so sklicali zadnji, trinajsti. To pa pomeni, da bodo na vsakih 2 tisoč članov ZKJ izvolili po enega delegata, nadaljnje pa še po 60 za vsako republiko, po 40 za vsako avtonomno pokrajino in po 30 za JLA. Nekateri člani imajo po statutu avtomatično status delegata, tako da bo na kongresu 1.700 delegatov. Preprost račun pravi, da ima Srbija (sedaj seveda že z obema pokrajinama vred) avtomatično dobro tretjino delegatov, saj ima okrog 950 tisoč članov, vseh komunistov ZKJ pa je vključno z JLA okrog dva milijona stopetdeset tisoč.
Seveda pa je bil osrednji del Koroščevega govora posvečen vsebinskem orisu priprav za kongres in pomena, ki ga mora imeti kongres v jugoslovanski družbi, pri čemer pa je nujno, da je to redni kongres in da se izognejo izrednim stanjem.
O Kosovu - razen obrobno - včeraj niso govorili, ker bo prihodnja še aprilska seja CK ZKJ posvečena izključ-
ŽENEVA - Poskus bivšega francoskega predsednika Valeryja Giscarda dBstainga, da se znova povzpne med politike, ki se bodo leta 1995 potegovali za najvišji položaj v državi, se je - vsaj za sedaj - obnesel. Teden dni po odločitvi golistične stranke RPR, da nekdanjega državnega poglavarja, kljub nasprotovanju mladih obnoviteljev, vendarle postavi na čelo skupne poslanske liste za Evropski parlament, je enak sklep sprejela še liberalno-cen-tristična zveza DDF, ki ji Giscard uradno predsedu-je.
A zmaga je kočljiva, predvsem dolgoročno. Nekdanji predsednik namreč na volitvah 17. junija ne bo vodil celotne francoske politične opozicije na desni strani spektra, z izjemo Nacionalne fronte. Vodja centristov Pierre Mehaignerie, ki se je zavzemal, naj bi v ogenj volitev vrgli mlajšo generacijo politikov, ki bi z novo strategijo skušali zabrisati tri volilne poraze v lanskem letu (na predsedniških, parlamentarnih in departmajskih volitvah), je po Giscardovi zmagi razglasil, da bo prihodnji teden postavil lastno listo kandidatov, ki jo bo vodila Simone Veil.
Obnovitelji so se odločili za nevtralnost. Ne io sestavili svojega volilnega seznama, kot so oovedali, vendar pa tudi na Giscardovi listi ne lo sodelovali. Svojo politično akcijo nameravajo daljevati konec junija, torej po volitvah v Evrop-1 parlament. Na roko jim gredo raziskave javnega tenja, ki kažejo, da so francoski volilci naveličani (bolj znanih obrazov. Kar 55 odstotkov Francozov mreč pritrjuje politični akciji obnoviteljev. Politične posledice dveh list na isti strani stran-rske šahovnice so seveda neznane. Nekateri me-o, da je to voda na mlin socialistom, ki jih bo dil predsednik parlamenta Laurent Fabius, drugi red njimi tudi Mehaignerie - pa so prepričani, da sta dva seznama kandidatov prinesla več sede-v, kot če bi postavili le enega, Giscardovega.
Toda nekdanji predsednik je na krilih včeraj-jega uspeha že oznanil nove načrte. Ko bo dobil sionski sedež v Strasbourgu, se namerava potovati za predsednika parlamenta, pri čemer pa so ržnosti, vsaj na papirju, dokaj šibke. Liberalna upina, v kateri bo sedel Giscard, ima sedaj le 46
od skupno 518 sedežev. Ker bodo glavni politični tekmeci, predvsem britanski laburisti ter zahodno-nemški socialdemokrati in naravovarstveniki, najverjetneje izboljšali svoje rezultate, bodo liberalci imeli kaj malo šans za širši prodor. Valery Giscard d'Estaing se bo torej moral podati v iskanje zaveznikov, ki ga bodo voljni podpreti.
Teh pa ni veliko. Zagotovo lahko računa le na podporo golistov, privolitev britanskih konservativcev je dvomljiva, še bolj pa glasovi krščanskih demokratov, med katerimi bo sedela tudi Simone Veil. Poleg tega je Francija v zadnjih desetih letih kar pet let predsedovala Evropskemu parlamentu (Simone Veil in Pierre Pfimlin). Od januarja 1985 do 1993 je Francoz Jacgues Delors na čelu komisij Evropske skupnosti. Junija bo Catherine Lalumiere zamenjala Louisa Yunga ha čelu Evropskega sveta, kamor je vključenih 23 zahodnoevropskih držav. In končno, julija bo Frangois Mitterrand prevzel šestmesečno predsednikovanje v Evropski skupnosti. Tudi če so Francozi, jih je na ključnih evropskih položajih že kar preveč.
Zaplenili reški Val
REKA — Reško javno tožilstvo je sklenilo začasno prepovedati prodajo mladinskega časopisa Val, ki ga izdaja OK ZSM Rijeka. Prepovedali so ga zaradi člankov o razmerah v pokrajini Kosovo.
Po oceni tožilstva predstavljajo članki kaznivo dejanje sovražne propagande, ker so v njih neresnične in javnost vznemirjajoče novice, ki lahko ogrožajo javni red in mir. Naslovi tekstov so revolucionarni predlogi - Kosovo v šestih točkah, Apokalipsa danes ter obramba in zadnji dnevi avtorjev Anteja Rokova Jadrijevi-ča in Srdjana Vrančiča. Sklep so sprejeli na temelju zakona o preprečevanju zlorabe tiska in drugih oblik obveščanja SFRJ "in zakona o javnem obveščanju SRH.
Nova večina v deželni socialistični stranki
Kritični pogled na dosedanje sodelovanje s KD - V kongresnem dokumentu označena potreba po zaščitnem zakonu za Slovence
VIDEM — Socialisti naše dežele hočejo ponovno ovrednotiti "politično deželo" pred "administrativno deželo", v kakršno se je, po njihovem mnenju spremenila Furlanija-Julij-ska krajina po lanskih deželnih volitvah, so proti vsakemu "predsedniškemu" vodenju Dežele, šli bodo v kontestacijo sedanje vloge, ki jo v naši deželi ima krščanska demokracija s predsednikom Biasuttijem na čelu.
To stališče so včeraj v Vidmu, na predstavitvi kongresnih tez, obrazložili podtajnik sen. Castiglione, član osrednjega vodstva PSI posl. Renzul-li, poslanka Breda, deželni odbornik Francescutto. Dokument o katerem bodo razpravljali na deželnem kongresu stranke, ki bo v Vidmu 6. in 7. maja, je edini o katerem bo na kongresu govor. Kljub temu pa bodo na kongresu govorili tudi tisti, ki se ne spoznajo v tem dokumentu. Baje bo skupina omenjenih prvakov zbrala okrog sebe dve tretjini glasov, na nasprotnem bregu pa bo ostala ena tretjina članov. Slednji se zbirajo okrog dosedanjega tajnika Sara, podpredsednika deželne vlade Carbone-ja in poslanca De Carlija.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je bil prisoten tudi Saro, ki je v odgovorih na vprašanja novinarjev, bil zelo kritičen do strankarskih tovarišev, ki so se' združili v tej predkongresni fazi. Saro je reformiste (Ren-
Franco Castiglione
zulli) in levičarje (Castiglione) obtožil, da so stranko dali v roke demic-helisovcem (Breda in Francescutto) in da bo zaradi tega socialistična stranka v naši deželi podrejena interesom podpredsednika rimske vlade De Michelisa in dežele Venelo.
V kongresnem dokumentu, ki je bil včeraj predstavljen, pa je izrečena zelo huda ocena zadnjega obdobja delovanja socialistične stranke, oziroma njenega vodenja. S tem je izrečena huda kritika dosedanjemu tajniku Sam, ki ga obtožujejo, da je
v eni osebi združil pomembno deželno odborništvo in deželno tajništvo stranke, in da je bila marsikdaj socialistična politika preveč podrejena stališčem krščanske demokracije.
Kako torej naprej? Gre samo za zamenjavo v vodstvu socialistične stranke v deželi ali za kaj globljega. Novinarji so Castigliona vprašali ali bo on deželni tajnik stranke. Točnega odgovora seveda niso dobili. Iz dokumenta pa izhaja večkrat ugotovljena resnica, da je bilo v socialističnih vrstah precej negodovanja nad vodenjem politike deželne vlade, kjer predsednik Biasutti igra odločilno vlogo. Marsikddj ta njegova preveč "predsedniška" vloga ne prija niti demokristjanom in nekateri so mnenja, da je med takimi nezado-voyneži tudi minister Santuz.
Ce bodo obveljala načela, vsebovana v včeraj objavljenem dokumentu bo brez dvoma prišlo do konfliktnega stanja v .deželni vladi in v političnem življenju dežele nasploh.
Včeraj je bilo precej govora o odnosih med našo deželo in Venetom, še zlasti v zvezi z zakonom o obmejnih področjih. V Rimu so se stvari precej zataknile. Na namige, da je teh zavlačevanj kriv De Michelis, so socialistični prvaki odgovorili, da sta se o stvari pogovarjala predsednika deželnih vlad FJK in Veneta Biasutti in Bernini in da bi svoje mnenje moral dati tudi predsednik rimske vla-
de De Mita. Vsi trije pa so demokristjani. Nanje torej pada največja krivda, da zakon ni bil še izglasovan. Tako Castiglione kot Renzulli pa sta bila mnenja, da bodo o stvari kaj kmalu spet razpravljali.
V kongresnem dokumentu, ki je dopolnilo vsedržavnemu, ki ga je podpisal sam Craxi, so analizirana številna vprašanja političnega življenja v naši deželi. Govor je o delovanju stranke, v kateri naj bodo administrativne funkcije ločene od političnih, o deželni upravi, o ekološki problematiki, o gopodarskem razvoju.
Posebno poglavje je posvečeno zaščiti manjšin. Se zlasti je v dokumentu omenjena slovenska etnična manjšina v pokrajinah Trst, Gorica in Videm "brez vsakih diskriminacij". V dokumentu je nadalje rečeno, da je treba s tem v zvezi izpopolniti in ovrednotiti vlogo medijev, še zlasti javni radio-televizijski sistem, ki mora še bolj obveščati javnost o vprašanjih manjšin. Senator Castiglione se je še posebej zaustavil ob tem vprašanju in dejal, da je vprašanje zaščite manjšin vprašanje demokracije in svobode in da zaščitni zakon za Slovence ne pomeni, da se ustvarjajo privilegiji, marveč da na tak način državljani slovenske narodnosti postanejo enakopravni.
MARKO VVALTRITSCH
Cariglia odstavil tajnika PSDI v Pordenonu
PORDENON — Socialdemokratsko federacijo v Pordenonu od včeraj vodi izredni komisar, ki ga je po četrtkovi seji pokrajinskega vodstva stranke imenoval sam vsedržavni tajnik PSDI Cariglia, ki je za to priložnost nalašč prihitel v Pordenon.
Že včeraj smo pisali, da je dosedanji tajnik te stranke Piero Cappelletti izjavil, da ni več razlogov za obstoj dveh strank v socialističnem taboru in da je večina strankinih voditeljev v Pordenonu za združitev s socialisti.
Na seji pokrajinskega vodstva je Cappelletti predstavil dokument, ki ga je podpisalo trinajst članov pokrajinskega vodstva. Pri glasovanju sta se dva izneverila ter oddala beli glasovnici, tako da je dokument dobil enajst glasov. Proti je bilo osem članov vodstva. Vsedržavni tajnik PSDI Cariglia je tedaj imenoval komisarja socialdemokratske federacije. To je odvetnik Giovanni Mongiat.
Včeraj zjutraj je Cariglia na tiskovni konferenci izrazil upanje, da bodo razkolniki preklicali dokument. Skoraj gotovo je, da bo razkolniška skupina, v kateri je tudi deželni odbornik Nemo Gonano — edini socialdemokratski odbornik v deželni vladi Furla-nije-Julijske krajine, čez nekaj dni šla v Romitovo UDS, kmalu zatem pa v socialistično stranko.
Gonano je dejal, da bodo tej pobudi sledili še drugi socialdemokrati v drugih pokrajinah naše dežele.
Iz sklepne listine dvodnevnega simpozija o »Evropi 1992«
Družbeni in gospodarski razvoj obmejnih dežel mogoč le z vzajemnim sodelovanjem
Predsedstvo simpozija
TRST Čezmejno sodelovanje kot šansa za leto 2000: tako bi se lahko glasilo geslo, pod katerim je 200 udeležencev tržaškega simpozija o "čezmejnem sodelovanju v Evropi 1992 in pravnih osnovah ter deželnih razvojnih programih" podpisalo sklepno listino. Z njo se politiki, pravni-ki in razni strokovnjaki iz Avstrije, Danske, Belgije, Finske, Anglije, Severne Irske, Italije, Jugoslavije, Nizozemske, Re-publike Irske, Zvezne republike Nemčije, Španije, Švice, Turčije in Madžarske zavezujejo, da bodo po svojih močeh prispevali k pospeševanju vsesplošnega sodelovanja in širjenju solidarnosti med državami, ki so si sosede, a tudi med skupnostmi držav, kakršna je na primer evropska dvanajsterica, in sosedami, ki niso članice takšnih skupnosti.
Dvodnevno zasedanje, ki je bilo v Kongresnem centru tržaške pomorske postaje na pobudo Delovne skupnosti evropskih obmejnih dežel (AGEG) in deželne uprave Fur-[anije-Julijske krajine v sodelovanju z Evropskim svetom 'h Evropsko skupnostjo, je izzvenelo v poziv osrednjim
vladam držav, v katerih so omenjene dežele in regije, naj kakor koli spodbujajo vsako obliko čezmejnega sodelova-nja; v ta namen naj — ob strogem spoštovanju enovitih pogledov na zunanjepolitičnem področju - priznajo pristojnim teritorialnim ustanovam kar najširšo avtonomijo pri navezovanju odnosov s sosednimi, to je obmejnimi stvarnostmi. To — piše v sklepni listini bo omogočilo učinkovitejše spremljanje postopkov za vsestransko rast in razvoj skupnosti, ki živijo ob mejah, saj bo spodbujalo ljudi k oblikovanju nove, bolj odprte, modernejše miselnosti, in sicer tudi v vidiku odstranitve carinskih in drugih meja po letu 1992 oziroma v perspektivi višjih oblik politične in gospodarske integracije.
Takšno usmeritev je ('tudi v imenu mesta Trst") izrecno osvojil deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine za stike z Evropsko skupnostjo Carlo Vespasiano, ko je poudaril nujnost poživitve procesa za poglobljeno izmenjavo izkustev in potrebo po usklajevanju interesov, ki izhajajo iz obmejnosti. Zaradi tega, je rekel Vespasiano, je treba pritisniti na osrednje vlade, da bodo do kraja doumele pomembnost velikih sprememb, ki bodo označevale leto 1993, in torej ustrezno ukrepale.
Sklepna listina, ki so jo sprejeli udeleženci simpozija, predvideva ustanovitev nekakšnega "sekretariata", katerega naloga naj bi bilo obravnavanje problemov, s katerimi se spopadajo obmejne dežele, vendar pa tudi pospeševanje oziroma navezovanje čim tesnejših stikov z obmejnimi predeli držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti, sicer pa s temi državami v celoti. V tej zvezi je Vespasiano prikazal Furlanijo-Julijsko krajino kot vzor dežele, ki zna sodelovati s sosedi, to se pravi z mejnimi območji Avstrije in Jugoslavije ter širše vzeto s celovitim območjem, nad katerega segajo pristojnosti Delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Priporočila, ki jih navaja sklepna listina za poglobitev čezmejnega sodelovanja, zadevajo med drugim izboljšanje proizvodnih struktur v kmetijstvu na osnovi najnovejših določil EGS, razvijanje industrijskih in obrtnih dejavnosti, okrepitev trgovskega in storitvenega sektorja, poživitev turizma, učvrstitev prometnih zvez, večjo skrb za okolje in večjo pozornost kakovosti življenja.
Stroga obsodba vandalizma na škodo podjetja Fidia
ČEDAD — Upravni odbor Gorske skupnosti Nadiških dolin in Občina Podbonesec sta obsodila nedavne primere vandalizma na škodo družbe Fidia, ki gradi v Ažli pri Špetru halo svoje farme za vzrejo laboratorijskih živali. Strukture hale, ki je še v gradnji, so v prejšnjih dneh skušali poškodovati pripadniki samozvane organizacije ALF. Predstavniki obeh ustanov so obsodili dejanja, »ki so jih zagrešili ljudje, ki ne živijo na območju Gorske skupnosti« in ki so »prizadeli krajevna gradbena podjetja, ki gradijo halo podjetja Fidia-Frar in s tem nudijo možnost dela krajevnim ljudem«.
Upravni svet GS je tudi pohvalil preventivno akcijo sil javne varnosti in obenem poudaril, da ni razlogov, da bi GS preklicala soglasje za namestitev hale v Špetru.
V San Giorgiu di Nogaro
prepovedali
S. GIORGIO Dl NOGARO — Vse kaže, da se v San Giorgiu di Nogaro rešuje problem alg.
Župan Cinti je podpisal odredbo, s katero je prepovedal raztovarjanje in sušenje alg, obenem pa zadolžil karabinjerje in občinske redarje, naj poskrbijo, da bo ukaz spoštovan.
Družba Ecolmare, ki je namerava-
sušenje alg
la pri San Giorgiu organizirati sušilnico, je, kot kaže, ustavila delo. V svoji odredbi župan poudarja, da higienske razmere ne dopuščajo takega obrata, ki bi lahko ogrozil zdravje prebivalcev in okolje, da družba ni prosila za dovoljenje in da ni povsem jasno, od kod so alge.
Kopijo odloka je občina poslala tudi preturi v Palmanovo.
Na piki sta imela industrijca v Centi
Rop jima je spodletel
VIDEM — Tukajšnji leteči oddelek je včeraj ponoči v pravem času prestregel dva zlikovca, ki sta hotela izropati stanovanje 39-letnega industrijca Giorgia Pividorija v Čenti. Gre za Francesca in Bruna Hudorovicha (67 oziroma 20 let), ki sta brez stalnega bivališča. Varnostniki so ju zasačili na vrtu pred Pividorijevo hišo: Bruna so takoj onesposobili njegovega očeta Francesca, ki jih je napadel z železno palico, pa so pred tem s strelom iz pištole lažje ranili v nogo, tako da leži zdaj zastražen v videmski bolnišnici.
Divaško vozlišče še izboljšujejo
DIVAČA — Tudi delavci železniškega v°zlišča Divača (divaški tozdi za tehnič-dejavnost, za promet in za vleko vla-k°v, tozd centralne delavnice Divača ter ?n°ti tozdov SVTK Pivka in Feršped Se-^ana) so počastili Dan železničarjev s Prireditvijo v Divaški jami. Podelili so Posebno priznanje Mari Bernetič, ravna-rsljici OS Bogomir Magajna iz Divače, j® vzorno sodelovanje te šole z železni-.®rji. Podobna zahvala je šla Zavodu za yesticije pri ŽG Ljubljana za prispevek v L Posodabljanju železniškega vozlišča let vači. Čeprav se železničarji zadnja te 9 na tem prometnem odseku, prek ka-v-re9a so lani prepeljali 8.500.000 ton to-liifa *n 5.000.000 potnikov, lahko pohva-vi° s pomembnimi novostmi, pa izboljše-xynje železniških naprav še ni končano, j-^nprej naj bi prenovili nadvoz pri Ro-t '!u, v Sežani pa uredili objekte za oskr-živine. V Divači izboljšujejo tire za oženje dizel lokomotiv (s tem bodo arsjili nevarnost onesnaževanja kraške-^ okolja), potrebujejo pa še delavnico 2® Popravilo vagonov, saj so lani na se-Pski progi z meje zaradi tehničnih po-aPjkljivosti vrnili več kot 7.000 voz.
(J. O.)
Zaskrbljujoč izid mišljenjskega poizvedovanja
Ozdi proti inventivnosti?
”Mini marina44 buri duhove
KOPER — Pred kratkim so v Kopru pričeli graditi "mini marino" s 60 privezi v morju in 20 mesti na kopnem, Marina nastaja ob stavbah koprskega pomorskega društva oziroma ob mestnem kopališču. Precej občanov se je zadnje čase obrnilo na naše dopisništvo z vprašanjem, češ koliko prostora pa nam bodo ti Istrabenzove! (investitorji) z marino vzeli. Porušena ograja kaže, da več kot 8 metrov, kot je bilo sprva dogovorjeno. Janko Kosmina, direktor Istrabenza, pojasnjuje: »Gradimo natanko v skladu s projektom, kar pomeni, da bo marina "vzela" okrog 8 metrov plaže na prostoru, kjer je zdaj zelenica. Linija se lomi proti zahodu, tako da bo v konici (morskem delu) "zmanjkalo" 20 metrov plaže, kot jo ljudje danes vidijo. Treba pa je počakati konec gradnje, saj bo s 60 metri novega pomola, pa tudi s povečanjem prostora pri sedanjem izhodu s kopališča in seveda nasutji prodca in drugih materialov še enkrat več prostora od tega, ki ga zdaj jemljemo. Za delo imamo soglasja KS in Komunalnega servisa.«
D. G.
KOPER — V dvainsedemdeset ozdov z obalno-kraškega območja je zadnji mesec minulega leta prispelo dvainsedemdeset vprašalnikov o stanju ustvarjalne, inventivne dejavnosti v ozdih. Na Medobčinsko gospodarsko zbornico v Kopru, kjer so zbirali odgovore, so dobili 41 vrnjenih vprašalnikov, od tega 18 pravilno izpolnjenih, delno neizpolnjenih 17, neizpolnjenih pa 6. Odzivnost anketiranih je bila letos nedvomno večja kot lani, ko so na 170 vprašalnikov, poslanih osnovnim organizacijam ZSS v DO na Obali in Krasu, dobili le 41 vrnjenih, od tega 20 pravilno izpolnjenih. Seveda pa sama odzivnost anketirancev ne pomeni veliko, če so odgovori zaskrbljujoče žalostni.
Tudi na zadnjo anketo, ki je bila opravljena na pobudo Medobčinske gospodarske zbornice, Kraško-obalne-ga sveta' ZSS, Obalne raziskovalne skupnosti in Občinske raziskovalne skupnosti Sežana, velja, da v ozdih na Obali in Krasu inventivnost ni preveč cenjena in priljubljena dejavnost. Del-
no potrdilo za to je lahko tudi slaba tretjina pravilno in temeljito izpolnjenih vprašalnikov, svojstven dodatek k temu pa so tudi misli, da se bodo "v primeru pojavljanja inovacij povezali z drugimi v svoji panogi", ali pa, da inventivnosti ne posvečajo preveč pozornosti, ker imajo preveč dela z investicijami, in da je inovativno delo stalna vsebina njihovega dela. To pomeni, da v večini ozdov še ne vidijo razlogov, da bi inventivnost dodatni stimulirali, nagrajevali. Le redki na Obali in Krasu so, ki to redno (z relativno skromnimi sredstvi) tudi počnejo, in nič čudnega, da od okrog 36 ali 37 tisoč zaposlenih delavcev le kakih 100 predlaga novosti v obliki izumov, koristnih predlogov, tehničnih izboljšav. Dokler inventivnost ne bo cenjena (pa ne samo z diplomami ali podobnimi priznanji) toliko časa bo šepala in ne bo veljalo, da je znanje bogastvo, denar. Za posameznike in družbo.	DUŠAN GRČA
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/790074
NOVA
POMLADNA
IN
POLETNA MODA ZA ŽENSKE IN MOŠKE
Zaostritev polemike s Centrom za raziskave
Nove pobude naravovarstvenikov proti sinhrotronu pri Bazovici
Ljubljanski študentje na obisku v Trstu
Ekskurzija v znamenju zanimanja za Evropo
Na včerajšnji tiskovni konferenci so naravovarstvene organizacije - Svetovni sklad za varstvo narave WWF, Tržaška skupina za zaščito okolja in Zveza za okolje - predstavile nove pobude proti gradnji sinhrotrona pri Bazovici, njihovemu protestu so se pridružili še Kmečka zveza, gibanje Srednjeevropska omika in Pokrajinsko združenje rejcev.
Junija bodo naravovarstvene organizacije priredile solidarnostni tabor, na katerega bodo povabile italijanske in evropske naravovarstvenike. Tabor bo na prostoru, kjer nameravajo graditi sinhrotron, posvečen pa bo ekolo-gistu Chicu Mendesu. Poleg tega so na včerajšnji tiskovni konferenci prebrali nekatera pisma vodji znane televizijske oddaje »Linea verde« Fazzuo-liju, v katerem ga bazovski živinorejci vabijo, naj v oddajo vključi tudi vprašanje sinhrotrona in prikaže živinorejo v Bazovici. Prav tamkajšnji rejci so prejeli nagrado za najboljši živinorejski obrat v naši deželi.
Predstavniki omenjenih organizacij pa so včeraj opozorili, da bo moral deželni svet razpravljati o ljudski peticiji proti lokaciji sinhrotrona na območju T8. Ob tej priložnosti nameravajo naravovarstveniki prirediti demonstracijo, čeprav še ni znano, kdaj bo deželni svet razpravljal o zadevi in kakšen bo obseg te pobude.
Na včerajšnji tiskovni konferenci pa so predstavniki naravovarstvenih organizacij zaostrili tudi svojo polemiko proti Konzorciju Centra za znanstvene raziskave. Omenili so sporočilo Konzorcija, ki je bilo v obliki oglasa objavljeno v tržaškem Piccolu 16. marca
letos. V sporočilu je rečeno, da Konzorcij in družba Sincrotrone Trieste nista nikoli načrtovala izgradnje svetlobnega pospeševalnika na območju ARI. V resnici pa je prav Konzorcij izdal leta 1982 brošuro, v kateri sta objavljena načrta Centra za znanstvene raziskave, ki predvidevata gradnjo sinhrotrona prav na območju ARI. V pojasnilu k skicama jasno piše, da podrobnostni načrt Centra predvideva gradnjo svetlobnega pospeševalnika. Naravovarstveniki so se zato upravičeno vprašali, zakaj Konzorcij danes zanika ta dokumentirana dejstva.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je seveda odmevala tudi novica o načrtih za izgradnjo velikih stavb na prostoru Centra pri Padričah. WWF in ostale naravovarstvene organizacije odločno nasprotujejo načrtom zaradi njihovega obsega, arhitekture stavbe in tudi zaradi postopka, s katerim je bil načrt
sprejet. Pravilnik Centra za znanstvene raziskave predvideva velike možnosti za gradnjo novih stavb in tudi za širjenje svojega območja. V posebnem členu je jasno zapisano, da se Center dogovarja neposredno z ministrstvom za raziskave, kar dopušča dokaj proste izbire, ki v bistvu niso vezane na pristojnosti krajevnih uprav. To dejstvo skrbi naravovarstvenike, saj se lahko marsikateri načrt uresniči, ne da bi zanj sploh vedeli. V-bistvu je bila tudi napoved za gradnjo novih stavb na območju Centra pravo presenečenje. Znanstveniki pa že danes govorijo o projektu novega stroja, ki bi bil povezan s sinhrotronom in ki bi v dolžino meril kar kilometer. Stalna tehnološka inovacija že sama po sebi zahteva vedno nove in sodobnejše naprave in seveda tudi za to primerne objekte. Razvoj je v tem neizprosen, prostora pa je na Krasu malo.
Jugoslovanske razmere drevi po RAI
»Maršalove sirote« je naslov reportaže o današnji Jugoslaviji, ki jo bo prva mreža RAI predvajala danes ob 23. uri v oddaji Speciale TG1.
Reportaža, ki jo je pripravil odgovorni urednik deželnega TV dnevnika za Furlanijo-Julijsko krajino Fulvio Molinari v sodelovanju s slovenskim novinarjem Danilom Lovrečičem, bo skušala prikazati protislovja in nemire, ki se oglašajo od Prištine do Beograda in Ljubljane. Tako bosta tekli beseda in slika o krizi na Kosovu, kjer se več kot tisoč ljudi mora zagovarjati pred sodniki, in o krizi partijskega plenuma, kjer je najbolj očiten spopad med beograjskimi centralisti in ljubljanskimi ter zagrebškimi avtonomisti. Oddaja pa se bo dotaknila tudi Titove politične dediščine, ki sta jo konec samoupravnega sistema in nova srbska ustava bistveno izmaličila.
Skupina dvajsetih študentov ljubljanske pravne fakultete, smer mednarodno in mednarodno trgovinsko pravo so bili danes na strokovni ekskurziji v Trstu. Najprej so se na Pomorski postaji udeležili dopoldanskega zasedanja kongresa delovne skupnosti evropskih obmejnih dežel. Obisk je imel zanje dvojni pomen: od blizu so doživeli dejavnost ene izmed za prihodnost Evrope zelo zanimivih mednarodnih organizacij, mednarodno obmejno sodelovanje pa so imeli pred kratkim tudi na svojem študijskem programu.
Dopoldne so se študentje pogovarjali še na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju s predsednikom Vitom Svetino in predsednikom odbora za zunanjo trgovino Marinom Košuto ter z nekaj mladimi slovenskimi tržaškimi prav-niki. Tema pogovora je bila dejavnost združenja ter izkušnje, ki jih ima tukajšnje slovensko pa tudi italijansko gospodarstvo z jugoslovansko zunanjetrgovinsko zakonodajo. Popoldne pa so se na sedežu KPI srečali z evropskim poslancem Giorgiom Rossettijem, ki jih je iz prve roke seznanil z delovanjem te evropske inštitucije in z odnosi med Evropskim parlamentom in Jugoslavijo. Ker se je prav včeraj vrnil iz Strassbourga, jih je tudi seznanil z najnovejšimi dogajanji ob sprejemanju resolucije o dogodkih na Kosovu.
Na sliki (foto Križmančič) skupina ljubljanskih študentov prava med srečanjem z evropskim poslancem Rossettijem na sedežu tržaške KPI.
Podrobna navodila deželnega ravnateljstva za zdravstvo in tržaške KZE
Letak z obvestilom deželnega Na Tržaškem bo akdja KZE ravnateljstva za zdravstvo potekala v torek in sredo
V	prihodnjih dneh, ki jih bomo napovedali v tisku ter po radiu in televiziji, se bo na območju občine začelo oralno cepljenje lisic proti steklini s postavitvijo vab s cepinom.
Vaba bo v kroglici iz plastičnega aluminija ter bo vsebovala cepivo. Prekrita bo s plastjo živalske maščobe in ribje moke. Ko bo lisica vabo zaužila, bo postala imuna proti steklini. Vabo bo lisica zavohala.
Utekočinjeno cepivo bo v stiku s sluznico v ustni votlini in v požiralniku zavarovalo lisico pred steklino.
Domačim in ostalim divjim živalim cepivo ni škodljivo.
Zato, da bodo vabo zaužile samo lisice, prosimo, da od dne, ko jih bomo postavili in naslednjih 20 dni pazite na pse in mačke in jim ne dovolite, da se klatijo. Tako bomo preprečili, da ne bodo vab zaužile domače živali namesto lisic.
Zato bomo v tem času posebno pazili, da se na poskusnem območju ne bodo klatili psi in mačke.
Ujete pse in mačke bomo odvedli v pesjak krajevne zdravstvene enote.
Vabe so podobne tablicam čokolade v velikosti 4,4 x 4,4 x 0,8 cm ter imajo vonj po ribah. V PRIMERU, DA JIH NAJDEMO, SE JIH NE SMEMO DOTAKNITI!
Če se jih nehote dotaknemo, si moramo skrbno umiti roke z mnogo vode in z milom ter jih razkužiti. Vaba utegne biti nevarna samo v primeru, da si njen najditelj potem menca oči z rokami, ki si jih je umazal s cepivom, ali pa da si vtakne v nosno votlino prste, pomazane s tem cepivom.
V	takem primeru je potrebno, da se takoj zglasi pri zdravniku ali na oddelku za higieno pri krajevni zdravstveni enoti ali pa pri službi za hitro pomoč v bolnišnici.
Tržaška krajevna zdravstvena enota je včeraj izdala posebno sporočilo za javnost, s katerim obvešča, da bodo 18. in 19. aprila izvedli v tržaški pokrajini široko akcijo za cepljenje lisic proti steklini. Posebne skupine bodo namreč po vsej pokrajini nastavile lisicam posebne vabe s cepivom.
Akcijo bodo izvedli po navodilih načrta za cepljenje, ki ga je izdelalo deželno ravnateljstvo za higieno in zdravstvo, odobril pa Višji svet za zdravstvo. Namen tega načrta je seveda omejiti širjenje stekline na vsem deželnem ozemlju.
Na območju Tržaške krajevne zdravstvene enote bo delovalo trinajst skupin (vsako bosta sestavljali po dve osebi), ki bodo nastavljale lisicam vabe s cepivom. Skupine bodo sestavljali gozdni čuvaji, lovski čuvaji in prostovoljni lovci, ki bodo v kraje, kjer se običajno nahajajo lisice in ki
so ponavadi težko dosegljivi (to se pravi daleč od cest in od stez), nastavili skupno dva tisoč vab. Kraje, kamor bodo namestili vabe, bodo zaznamovali s posebnimi znaki, tako da bo mogoče preverjati, ali so lisice res zaužile cepivo. Na omenjenih krajih pa bodo postavili tudi table, s katerimi bodo opozorili prebivalstvo na akcijo za cepljenje lisic.
Krajevna zdravstvena enota zato priporoča prebivalcem, naj strogo spoštujejo navodila, ki jih je živinozdrav-niška služba Deželnega ravnateljstva za zdravstvo ponatisnila tudi v slovenskem jeziku na letaku (katerega vsebino objavljamo tu zraven), da bi zagotovila uspeh akcije. Oblasti pa še zlasti priporočajo, naj se prebivalci ne dotikajo vab in naj nadzorujejo svoje domače živali, zato da ne bi te po pomoti zaužile nastavljeno hrano in jo na ta način izmaknile lisicam.
Razpis štipendij za strokovno izpopolnitev učiteljev
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje Socialistične republike Slovenije je razpisal osem enoletnih štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. Štipendije so za šolsko leto 1989/90, namenjene pa so učiteljem in profesorjem slovenskih šol.
Namesto ene štipendije je možno prejeti tudi dve polovični za študij na Pedagoški akade-moiji - oddelek v Kopru.
Rok za vložitev prošenj zapade 10. maja letos.
Nadaljnje informacije dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ulica Carducci 8/II, in sicer vsak torek in četrtek od 11. do 12. ure, v sredo in petek pa od 16. do 18. ure.
Tajništvo SSŠ
Razgovor z mladinsko sodnico Manlio Salva
»Sodniki so v primeru male Serene ravnali pravilno«
Primer družine Giubergia in male filipinske posvojenke Serene je povzročil veliko polemik, za mnoge bralce upravičene, za druge pa ne. Da bi nekoliko razjasnili problem, smo zaprosili za razgovor sodnico Manlio Salva, ki službuje na tržaškem sodišču za mladoletnike in se tudi ukvarja s problemi v zvezi s posvojitvami.
Dr. Salva, kaj menite o primeru Giubergia?
Po mojem mnenju so sodniki pravilno ukrepali. Zakonca Giubergia sta poznala vse postopke in pravila za posvojitev, na kar kaže tudi dejstvo, da sta že prej posvojila enega otroka. Kljub temu pa sta skušala prevarati oblasti, oče pa je še trdil, da je Serena njegova prava hči. To pa je v Italiji hud prekršek, saj obstaja zakon št. 184 iz leta 1983, po katerem so taka dejanja strogo prepovedana. Člen 71 istega zakona jasno pravi, da je tisti, ki na nezakonit način posvoji otroka, smatran za osebo, ki ni primerna za posvojitev otroka. Zato nobeno sodišče ne bi male Serene izročilo družini Giubergia, in to še toliko manj, ker je morajo prav sodniki izbrati zakonce, ki lahko zagotovijo posvojencu ustrezno moralno in čustveno vzgojo. Po mojem mnenju pa je ta družina ravnala nemoralno, kajti mislila je samo na lasten egoistični interes, kljub temu, da je poznala zakone, in je na tak način izpostavila deklico. Če bi se bila zakonca poslužila legalnih poti, pa do vseh teh problemov sploh ne bi prišlo, saj bi Sereno posvojili brez kakršnihkoli težav. Povrhu ne smemo pozabiti, da je dekica filipinska dr-
žavljanka, ki je prišla v Italijo po nezakoniti poti, zato sta zakonca Giubergia kriva tudi ilegalne trgovine z mladoletniki. Obstaja možnost, da filipinske oblasti zahtevajo deklico nazaj, kot omogoča mednarodno pravo.
Mislim, da je italijanski tisk vso zadevo prenapihnil in neobjektivno poročal. Prav zaradi neobjektivnosti tiska je prišlo do takega vala protestov proti turinskim sodnikom.
Kakšni so postopki za legalno posvojitev?
Otroka lahko posvojijo tisti zakonci, ki so poročeni vsaj tri leta. Vložiti morajo prošnjo na sodnijo okrožja v katerem živijo, imeti morajo od 18 do 40 let več kot otrok, ki ga želijo posvojiti in morajo dokazati, da so zmožni vzdrževati in vzgajati otroka. O tem odločajo socialni delavci in psihologi, ki sodelujejo s sodiščem. K prošnji morajo priložiti še družinski list in zdravniška spričevala. Nato sodstvo pripravi posebne sezname družin, ki so se izkazale kot najbolj primerne. Na podlagi vsega tega izberejo najustreznejšo družino za posameznega otroka. Pred dokončno posvojitvijo obstaja še neke vrste poskusna doba. V tem času sodnik s pomočjo socialnih delavcev nadzoruje družino in šele nato postane posvojitev dokončna.
V primeru da zakonca želita posvojiti nekega otroka v tujini, pa mora sodnik Izdati posebno listino, v kateri izjavi, da sta zakonca sposobna posvojitve. S to listino lahko gredo v tujino in izberejo otroka. Po vrnitvi v
Italijo morata zakonca dokazati, da nista kršila pravil države, v kateri sta izbrala otroka in da so vse listine legalizirane. Tudi temu sledi enoletna poskusna doba. Povedati je treba, da v primeru mednarodne posvojitve družina lahko svobodno izbere otroka; mi nimamo pravice posegati, saj nimamo nobenega nadzora nad tem. Iz tujine nam pride le uradno dovoljenje za posvojitev. Naši zakoni so v primeru mednarodne posvojitve nekoliko pomanjkljivi, posegamo lahko le v primerih, kakršen je primer zakoncev Giubergia. Zelo smo pozorni na to, da otrok ne bi bil travmatiziran zaradi prehoda od ene kulture na drugo. Preden damo kakršnokoli odobritev, skušamo dognati, ali sta zakonca zmožna uvesti utroka na netravmati-čen način v naš način življenja. Po navadi skušamo prepričati bodoče starše, naj izberejo dojenčka ali zelo majhnega otroka namesto že doraslega, saj tako ni večjih težav v z integracijo. Sicer pa dovoljenja za vstop pubertetnikov ne dajemo.
Ali je v Trstu mnogo prosilcev za posvojitev?
V preteklem letu smo zbrali v našem mestu skupno 268 prošenj. Od teh je bilo prošenj za posvojitve v okviru države 191, od katerih jih je bilo 41 odklonjenih. Prošenj za mednarodno posvojitev pa je bilo 177, med njimi le 7 odklonjenih. V večini primerov so v Trsi prišli otroci iz Brazilije, Indije, Čila, Kolumbije in Haitija, iz Jugoslavije pa samo eden.
ST. SA.
Kulturno društvo France Prešeren vabi drevi na večer plesnih skupin
V	občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu se skoraj vsak teden vrstijo raznovrstne prireditve. Tudi ta konec tedna se nam obeta zelo živahen, saj nas kulturno društvo France Prešeren vabi danes na večer plesnih skupin.
Ob zvokih razburljive glasbe, osvetljeni z raznobarvnimi lučmi, se nam bodo na odru predstavili: skupina L Al iz Izole, ki jo vodi Liljana Santič, skupina Club Diamante iz Turjaka, katero vodita profesionalna učitelja Settomini, Club Electric Feest iz Trsta, skupina plesalcev, ki se nam bo predstavila z 'breakdance' in pa Antonella in Fabio.
Plesalci nas bodo popeljali v svet modernih, latinsko-ameriških in standardnih plesov, povrhu pa nam bodo prikazali razburljivi sinhronizirani akrobatski rok.
Poleg tega večera si bomo lahko kmalu ogledali tudi nastop gojencev plesne šole kulturnega društva France Prešeren. Plesno šolo obiskuje trinajst parov, ki se učijo latinsko-ameriških in standardnih plesov v internacionalnem stilu. V šoli v glavnem poučujejo učitelji Antonella Berini, Katja Komar ter profesionalna učitelja Fulvio in Marisa Settomini. Zadnja dva sta se izkazala tako na državnih kot na evropskih in svetovnih tekmovanjih.
Na tej prireditvi bo imela krstni nastop tudi novoustanovljena skupina, ki se ukvarja z modernim plesom in ki jo vodi Liljana Santič.
Da plesna šola napreduje in da to delo ni kar tja v en dan, dokazuje dejstvo, da so se nekateri pari že uvrstili na raznih tekmovanjih v deželi. Dosežki šole niso opazni samo v osvojenih plesnih korakih, ampak tudi v tem, da se je v skupini ustvarilo prijateljstvo med italijanskimi in slovenskimi otroki. Prav je, da se med sabo spoznavajo, razumejo in da obenem spoznavajo dve povsem različni kulturi.
NADJA ŠVARA
V Verdiju pripravljajo novo opero
V	tržaški operni hiši Verdi so pričeli z vajami za novo opero, in sicer delo Gaetana Donizettija "Linda iz Chamounixa". Opere v Trstu niso uprizorili že več desetletij, saj so jo zadnjič zaigrali in zapeli leta 1949. Ljubitelji opernega petja so torej nestrpni in da bi uprizoritev izpolnila pričakovanja, je vodstvo gledališča angažiralo znano pevko Lucio Alberti. Delo bo režiral Alberto Fassi-ni, dirigent pa bo Gianfranco Mašini. Nova bo tudi scena, ki jo je zarisal Pasguale Grossi. Premiera nove opere bo 26. aprila.
Donizettijevo "Lindo" so uprizorili na Dunaju leta 1841, uspeh je bil izjemen, avtor pa je z njo zaslovel po vsej Evropi. Med drugim so ga imenovali za učitelja dvornega zbora, kar je bila takrat velika čast.
Korak naprej za uveljavljanje naših krajevnih proizvodov
Na Opčinah odprli trgovino Zadružne kraške mlekarne
Izvajala ga bo Deželna agencija za delo
Deželni odbor odobril triletni načrt za aktivno zaposlovanje
(Foto Magajna)
V	Narodni ulici na Opčinah so sinoči uradno odprli trgovino Zadružne kraške mlekarne. Otvoritev novega trgovinskega objekta je bila lepa priložnost za srečanje in prijateljski pogovor uslužbencev in predstavnikov Zadružne kraške mlekarne s številnimi gospodarskimi operaterji, predstavniki' raznih ustanov in organizacij ter seveda tudi s številnimi prijatelji.
Gre za nov, izredno lep in funkcionalen obrat, ki se s svojo bogato ponudbo izdelkov mlekarne, kot številnih drugih specialitet, predvsem bogate izbire vin in drugih pijač, kave itd., pridružuje dosedanjemu mlečnemu baru na Colu.
»Ni to naš zaključni cilj, temveč le ena od etap na poti za še večje uveljavljanje proizvodov naše mlekarne kakor tudi krajevne kmetijske proizvodnje: od vin in mesnih izdelkov do domačega olivnega olja,« je v svojem pozdravnem govoru povedal predsednik Zadružne kraške mlekarne Alojz Križmančič.
V	njegovem spremstvu smo si ogledali novo trgovino, ki ima svoje prostore v poslopju tik postaje openskega tramvaja. V lepo urejenem objektu, ki ga je okusno opremilo podjetje "Časa del frigo" iz Milj, smo lahko občudovali bogato, pa tudi raznovrstno izbiro raznih proizvodov: na posebni mizi je bilo razstavljenih deset vrst sirov, ki jih izdeluje kraška mlekarna, poleg njih še maslo in skuta. V lepih izložbenih hladilnikih smo lahko videli vse, kar si človek poželi: od pršutov, salam in drugih mesnih izdelkov, do raznih drugih specialitet, med temi raznih vrst kave, bombonov ter veliko izbire pijač. Na prvem mestu so tu vina naših vinogradnikov Lupinca,
Posnetek z včerajšnjega odprtja
Štolfe, Škrka; ob njih pa so kupcu na razpolago še druga, na primer briška vina, razne žgane pijače itd.
»Uvedba bencinskih bonov je precej zmanjšala število kupcev v našem mlečnem baru na Colu,« je še povedal predsednik Križmančič. »Bili smo torej pred vprašanjem, kaj storiti. Tako smo se odločili, da odpremo trgovino na močno prometni ulici na Opčinah, ki bo lahko s svojo bogato ponudbo privabila številne kupce ter jim ponudila vse to, kar izdeluje naša mlekarna, pa tudi proizvode, ki so v čast našemu kmetijstvu.«
Otvoritve trgovine so se udeležili številni gostje in povabljenci. Med njimi predsednik in tajnik Kmečke
zveze Alfonz Guštin in Edi Bukavec, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, predsednik Deželne zadružne zveze Enore Casanova, Igino Vascoto za Tržaško trgovinsko zbornico, Mirko Križmančič za Združenje rejcev goveje živine, Marino Pečenik v imenu Kraško-gorske skupnosti, predsednik Kmetijske zadruge Boris Mihalič, predsednik openske hranilnice in posojilnice Pavel Milič, dolinski župan Edvin Švab in še mnogi drugi.
Z današnjim dnem začenja trgovina z rednim obratovanjem. Odprta bo vsak dan razen ob nedeljah in praznikih; kupci pa bodo našli v njej vse, kar lahko nudi dobro založena in moderno opremljena trgovina. (N. L.)
Deželni odbor je včeraj odobril načrt posegov, ki jih bo uresničila Deželna agencija za delo v triletju 1989-91 na področju aktivne politike zaposlovanja. V tekočem letu ima agencija na razpolago 22 milijard lir, namenila pa naj bi jih zadružnim oblikam dela s posebno pozornostjo do tistih družbenih slojev, ki so najbolj penalizirani na področju dela. To so ženske, ljudje nad 29. letom starosti, brezposelni in delavci v dopolnilni blagajni.
Z odobritvijo triletnega načrta je posebno zadovoljen pristojni odbornik Ivano Benvenuti, ki je včeraj poudaril, da se novi model aktivne politike zaposlovanja skladno povezuje z novimi pogoji delovnega tržišča, kjer je čas povsem razveljavil nekoč ustaljene razmere. Novi načrti — je poudaril Benvenuti — opuščajo splošne intervencije in privilegirajo nove akcijske modele s specifično usmerjenostjo. Najpomembnejše novosti triletnega načrta pa so odprava dvojnikov glede državnih in deželnih posegov, okrepitev sredstev v podporo delavcev, ki so v dopolnilni blagajni ali tako imenovanih posebnih brezposelnih, vključitev specifičnega načrta za zaposlovanje brezposelnih, ki so presegli 29. leto starosti (v tem okviru bodo privilegirani ljudje nad 45. letom), delovno vključevanje emarginiranih in okrepitev posegov v korist zadrug, ki slonijo na socialni solidarnosti. Odbornik je nadalje izrazil željo, da bi odobravanje, ki so ga glede teh načrtov izrekle vse družbene sile, bil odločilen pogoj za nove oblike sodelovanja in torej uspešnega dela Deželne agencije za delo.
Dežela sprejela sklep o sklicanju konference o poklicnem izobraževanju
Deželni odbor je odobril ukrep za prireditev konference o poklicnem izobraževanju. Predlagal jo je odbornik Silvano Antonini, ki je obenem izdelal program za trimesečje april-maj-junij.
Deželna konferenca bo morala zbrati prispevke vseh komponent, ki se zavzemajo za razvoj poklicnega izobraževanja in ki se zavedajo njegovega pomena v sedanjem kontekstu gospodarstva in delovnega tržišča. Člani konference bodo morali razpravljati o poklicnem izobraževanju ob ugotovitvi, da je takšno izobraževanje nujno vedno manj povezano s šolo v tradicionalnem pomenu in da se vedno bolj približuje svetu dela, ki je v razvoju. V pretres bodo morali vzeti tudi mnenja strokovnjakov in odgovornih v tem sektorju ter odjemalcev.
Da bi bolje opravil svojo nalogo, se bo odbornik Antonini v teh dneh sestal s predstavniki združenj industrijcev, zastopniki večjih in manjših industrij ter z upravitelji štirih pokrajin, ki sestavljajo Furlanijo-Julijsko krajino. Trimesečni program za poklicno izobraževanje seveda ne sme prezreti najnovejših premikov v industriji, od katerih je odvisna potreba po novih delovnih močeh.
Na osnovi smernic Evropske skupnosti
Novost v Jadranskem zavodu združenega sveta
Nova politika finančne pomoči mladim v kmetijskem sektoiju
Z banko podatkov »Noopolis« dobili informacije o štipendijah v Evropi
Da bi uresničili natančne smernice Evropske skupnosti o izvajanju politike spodbujanja razvoja kmetijstva, je deželni odbor na predlog pristojnega odbornika Turella odobril zakonski osnutek, ki priznava potrebo po točno opredeljeni poklicni kvalifikaciji mladih kmetijskih delavcev. Odlok tako spreminja oziroma dopolnjuje vsebino deželnega zakona št. 19 iz lanskega aprila, ki predpisuje posebne olajšave za vključevanje mladih v kmetijstvo.
V okviru racionalizacije prispevkov za kmetijski sektor je Dežela pred kratkim oblikovala posebno prioritetno lestvico, ki določa subjekte in cilje finančne pomoči primarnemu sektorju. Tako je bila prednost pri njenem dodeljevanju dana tudi mladim kmetijskim podjetnikom, s čimer bi uresničili smernice ES in hkrati zagotovili obstoj kmetijskih podjetij oziroma preprečili, da bi jih zapuščale mlade sile.
Zgoraj omenjeni zakon št. 19/88 pa je v svoji prvotni obliki privilegiral tiste, ki še niso dopolnili 40. leta sta-
rosti, če so le izvajali ali izjavili, da želijo izvajati kmetijsko dejavnost kot glavno vrsto svoje dejavnosti, in če so bili poklicno dovolj usposobljeni. Kot dokaz za tako usposobljenost je veljal vpis v poklicni seznam kmetijskih podjetnikov. Nov zakonski osnutek torej spreminja zahtevano »poklicno sposobnost« v »poklicno kvalifikacijo«. To pa preprosto pomeni, da bodo lahko prejeli predvidene deželne finančne prispevke tisti mladi kmetijci, ki bodo dosegli ustrezno šolsko izobrazbo oziroma univerzitetno diplomo iz gozdarskih ved ali veterine, iz ved o živalski proizvodnji, sli pa tudi diplomo kmetijskega tehničnega zavoda. Poleg teh bodo imeli prednost tudi mladi, ki so opravili vsaj 150 ur tečajev za poklicno usposabljanje, ki jih prireja deželna uprava ali država in jih predvideva Evropska skupnost. Prav te tečaje namerava ustanoviti deželno ravnateljstvo za poklicno usposabljanje in bodo integralni del načrta za kmetijski sektor Furlanije-Julijske krajine.
Jadranski zavod združenega sveta v Devinu je edini center v naši deželi, ki razpolaga z vsemi podatki o univerzitetnih štipendijah v Evropi. To je mogoče, ker je devinski zavod preko računalniškega terminala povezan z banko podatkov Noopolis, ki jo upravlja v sodelovanju z vsedržavnim znanstvenim svetom CNR.
Program Noopolis omogoča devinskemu zavodu, da razpolaga s podrobnimi informacijami o vseh razpisih za štipendije, ki jih izdajajo evropske univerze ter najrazličnejše ustanove in organizacije. Podatke lahko sproti spreminjajo in registrirajo vsako novo informacijo tako, da je zavod vedno na tekočem glede novih ponudb in natečajev. Količina informacij, s katerimi na ta način razpolaga, je res velika, saj računalnik sprejema tisoče podatkov iz najrazličnejših držav sveta. Posebna pozornost je namenjena državam v razvoju, študenti pa bodo lahko izvedeli za vse pogoje, ki jih predvidevajo natečaji za štipendije.
Možnosti, ki jih bo nudil program Noopolis bodo res izjemne. Študenti bodo lahko izvedeli za razpoložljiva mesta na raznih kontinentih in se tako odločili za študij, ali pa za izpopolnjevalne tečaje v državah, ki bi bile drugače nedostopne. V prvi fazi bodo v Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu zbirali podatke iz Evrope, ko bo to steklo, pa bodo pričeli zbirati informacije o štipendijah v Severni Ameriki, seveda pa se ne bodo omejili le na ta dva kontinenta.
Najprej bodo za nove možnosti izvedeli dijaki zavoda, prednost pa bodo imeli tudi bivši učenci, ki danes obiskujejo razne univerze. Že sama diploma devinskega zavoda nudi velike možnosti, saj, bakalavreat odpira pot na približno 800 univerz vsega sveta. Navadna srednješolska diploma tega ne dopušča, ker je marsikje ne priznajo. Ni treba posebej poudarjati, da obiskujejo bivši dijaki devinskega zavoda tudi najznamenitejše svetovne univer-
V pristanišču začeli uvajati ministrske odloke
Potrjena potreba po dostojni ureditvi openskega strelišča
rri v •
Tečaj
za preprečevanje alkoholizma
ze, in to tudi zato, ker prihajajo v to mednarodno šolo nadarjeni učenci a tudi taki, ki izhajajo iz slojev, ki si lahko več privoščijo kot drugi. To velja predvsem za tiste učence, ki pridejo v Devin iz držav, kjer je študij še vedno previlegij, in ne samo "umski".
Mojster Marcosignori drevi v Ricmanjih
Po sinočnjem sijajnem koncertu v Luteranski cerkvi na Trgu Pan-fili bo sloviti italijanski harmonikarski virtuoz, "svetovni oskar za harmoniko", Gervasio Marcosignori nastopil drevi ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih.
Kdor želi res uživati ob izrednem izvajanju tega "poeta na harmoniko", naj ne zamudi priložnosti in naj se udeleži drevišnjega koncerta. Mojster Marcosignori bo v prvem delu igral na tradicionalno harmoniko, v drugem pa na elektronsko. Izvajal bo skladbe Bacha, Galuppija, Liviabelle, Fan-cellija, Fugazze, Verdija, Ger-shwina, ruskih avtorjev, Rossinija in drugih.
V tržaškem pristanišču že uvajajo odloke ministra za trgovsko mornarico Prandinija. Avtonomna ustanova tržaškega pristanišča, Enotna družba pristaniških delavcev, sindikalne organizacije in uporabniki pristanišča so namreč dosegli zadovoljiv dogovor, ki odgovarja zahtevam vseh strank. Sporazum med drugim predvideva tudi ovrednotenje mednarodne vloge tržaškega pristanišča, namen preureditve organizacije dela pa je po eni strani omejiti stroške, po drugi strani pa zaščititi tudi gospodarski in podjetniški pluralizem ter ovrednotiti enotnost operativnega ciklusa, pri katerem sodelujejo vse najrazličnejše komponente, ki delujejo v pristanišču.
Na osnovi ministrskih odlokov dogovor predvideva, katera od omenjenih organizacij bo upravljala posamezne delovne sektorje. Za raztovarjanje in uskladiščevanje konvencionalnega blaga predvidevajo ustanovitev nove družbe med Pristaniško ustanovo in Družbo pristaniških delavcev, katere se bodo eventualno udeležili tudi zasebniki.
Kar zadeva kontejnerski promet še ni padla nobena odločitev, saj se bo o tem lahko razpravljalo le, če bo z novimi investicijami mogoče posodobiti tehnološke naprave, ali če bo pristanišče pridobilo nove stranke. Specializirane terminale bodo upravljale nove zasebne družbe, h katerim bosta lahko Pristopili tudi Pristaniška ustanova ali Družba pristaniščnikov. Po dogovoru se bo le-ta spremenila v podjetje in bo lahko poslovala le s posebnim dovoljenjem EAPT.
Na vabilo predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta Turitta si je včeraj ogledal strelišče pri Opčinah občinski odbornik za javna dela Cernitz, s katerim so bili še načelnik občinskih svetovalcev PSI Perelli in arh. Jagodic. Govorili so o ureditvi spomenika padlim talcem, ne da bi ukinili strelske dejavnosti, o čemer se bodo v prihodnjih dneh posvetovali tudi z borčevskimi organizacijami, strelskimi društvi in z jusarskim odborom.
KD F. Prešeren iz Boljunca
vabi na
VEČER PLESNIH SKUPIN
DANES, 15. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo:
skupina CAl - moderni plesi
klub Diamante - standardni in latinoameriški plesi
klub Electric Feet - sinhronizirani akrobatski rock in break dance
ter par Antonella in Fabio.
Konec marca se je na Visoki šoli za socialno službo odvijala druga faza obveznega tečaja za vse socio-zdrav-stvene delavce, ki se ukvarjajo z alkoholizmom v okviru tržaške Krajevne zdravstvene enote. Tečaj je priredila služba za alkohologijo tržaške KZE v sodelovanju s prof. Hudolinom, ravnateljem Sredozemske šole za socialno psihiatrijo in mednarodnim strokovnjakom za probleme, vezane na odvisnost od alkohola.
V prvem delu tečaja je prof. Hudolin spregovoril o konceptu teritorialne mreže za preprečevanje in zdravljenje alkoholizma. Kadar se v zdravstvu govori o teritorialni mreži, je poudaril Hudolin, je to treba razumeti kot kompleksen sistem poklicnih in prostovoljnih služb, ki so med seboj povezane in kjer gredo informacije v vse smeri. Najbolj jasno je Hudolin ponazoril to trditev s primerom spužve, ki ima eno in isto podobo, neodvisno od katere strani jo gledamo. Tudi če jo prerežemo, ohrani isti videz, to je skupek medseboj tesno povezanih elementov. V tem okviru je govornik poudaril veliko vlogo, ki jo imajo klubi zdravljenih alkoholikov in povezanost med njimi in teritorijem.
Udeleženci tečaja so tudi poglobili razne teorije, ki pojasnjujejo pojav alkoholizma in različne pristope za njegovo omejevanje. Čeprav je med najbolj kompleksnimi, se je zaenkrat še najbolj obnesla "ekološka" teorija, po kateri je pojav alkoholizma v bivstvu vprašanje načina življenja, ki spreminja obnašanje sicer popolnoma normalnih posameznikov.
Kradla sta na odpadu starih avtomobilov
Če so avtomobilski rezervni deli v trgovini predragi, potem si jih lahko priskrbimo, kar na avtomobilskem odpadu. Tako sta verjetno pomislila dva mlada Izolčana, ki so ju miljski karabinjerji presenetili v torek zvečer na avtomobilskem odpadu v Dolini pri Orehu.
27-letni Žarko Remistar in 26-letni Radko Jovič iz Izole verjetno nista imela dovolj denarja, da bi si priskrbela nove rezervne dele za avtomobil, mogoče pa sta nameravala organizirati novo dobičkonosno dejavnost, tako da bi stare avtomobilske dele prodajala za nove. Tako sta se v torek pod večer podala na avtomobilski odpad v Dolino pri Orehu in s starih avtomobilov začela odvijati še uporabljive luči, blatnike in vse, kar je na avtomobilu mogoče nadomestiti. Vendar sta fanta imela smolo, saj je prav takrat privozila mimo patrulja karabinjerjev. Ti so fanta skrbno preiskali in ju aretirali pod obtožbo, da sta kradla v bremenilnih okoliščinah.
Remistar in Jovič sta eno noč presedela v zaporu, naslednji dan pa jima je pretor že sodil po hitrem postopku. Pretor ju je priznal za kriva ter ju obsodil na 30 dni zapora. Ker pa še nista imela opravka z italijansko pravico, ju je spustil na pogojno prostost. Tako sta fanta lahko zapustila Coroneo, karabinjerji pa so ju pospremili do meje.
Srečali so se tudi z bazoviškimi šolarji
Učenci osnovne šole iz Dekanov počastili spomin žrtev Rižarne
V sredo dopoldne je v spremstvu učnega osebja obiskalo tržaško Rižarno štirideset učencev 4. razreda osnovne šole »1. tankovske brigade NOVJ« iz Dekanov pri Kopru. Mlade goste je pričakal novinar Franc Udovič in jim podrobno orisal zgodovino tega zloglasnega kraja, edinega uničevalnega taborišča v Italiji. Pred zaključkom obiska so učenci položili cvetje k spominskemu obeležju in izvedli krajši kulturni program z recitacijami in petjem priložnostnih pesmi. Nato so se odpeljali v Bazovico, kjer so se srečali s šolarji tamkajšnje osnovne šole Primož Trubar, svoj obisk pa so zaključili s počastitvijo spomina bazoviških junakov pri spomeniku na gmajni, (mm)
Danes slavi svoj 80. rojstni dan
JOSIP GORKIČ
bivši dolgoletni ravnatelj Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Ob visokem jubileju mu iskreno čestitajo bivši kolegi in ostali uslužbenci, upravni in nadzorni odbor Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
gledališča
KULTURNI DOM
SSG gostuje s predstavo STRIČEK VANJA A. P. Čehova danes, 15. t. m„ ob 19. uri v Sarajevu.
VERDI
Jutri ob 16. uri (red D) peta predstava Verdijeve opere TRAVIATA. Dirigent Angelo Campori, režija Giulio Chazalet-tes.
V	gledališču Verdi so v teku priprave na zadnjo opero na repertoarju in sicer Donizettijevo LINDA Dl CHAMOUNIX. Dirigent bo Gianfranco Mašini, režiser pa Alberto Fassini. Premiera bo na sporedu v sredo, 26. t. m., ponovitve pa 28. in 30. aprila ter 2., 4., 7., 9., 11. in 13. maja. Opero bo predstavil Riccardo Allorto v ponedeljek, 24. t. m., ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi.
V	ponedeljek, 24. t. m., bo v gledališču Verdi na sporedu koncert FILHARMONIČNEGA ORKESTRA MILANSKE SCALE pod vodstvom Carla Marie Giu-linia s sodelovanjem violončelista Maria BRUNELLA.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red 2. sobota) bo gledališče iz Genove ponovilo Molierovo delo ŠOLA ZA ŽENE z Gastonejem Moschi-nom. Režija Gianfranco De Bosio. V abonmaju odrezek št. 10. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 19. do 23. t. m., bo skupina Centro Teatrale Bresciano predstavila Heinrich von Kleistovo delo DRUŽINA SCHROF-FENSTEIN. Režija Massimo Castri. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	sredo, 26. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert Francesca GUCCINIJA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Popusti za abonente.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes 15. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera G. Bernarda Shawa LA MILI-ARDARIA.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela slikar BOJAN GORENC. .
V	galeriji Cartesius bo od danes, 15. do 27. t. m., razstavljala slikarka Renata De Mattia.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - bo do 6. maja odprta razstava slikarja Carmela ZOTTIJA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je od danes (ob 18. uri) do 6. maja, na ogled razstava AMSTICI za PIRELLO GOETTSCHE.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil INTERNATIONAL CHAMBER MUSIČ ENSEMBLE.
čestitke
Dragi mami in noni PEPKI MUŽINO-VI s Proseka iskreno čestitamo za njen 80. rojstni dan. Vsi njeni, posebno pa vnuki Borut, Paolo in Roberto.
razna obvestila
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, sklicuje REDNI OBČNI ZBOR danes, 15. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: razna poročila in volitve novega odbora.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu - Donizettijeva 3 - bo v ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 gost astrofizik dr. JANEZ ZOREC, Slovenec iz Argentine, ki dela na Inštitutu za astrofiziko v Parizu.
SKD Barkovlje obvešča, da bo v ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 REDNA ODBO-ROVA SEJA.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - Razstava in pokušnja domačega kruha in vina - 22. aprila. SKD Barkovlje sporoča, da bo sprejemalo vzorce belega in črnega vina v ponedeljek in torek, 17. in 18. t. m., od 19. do 21. ure. Kdor se želi udeležiti razstave in nagrajevanja mora oddati 2 steklenici vina za vsak vzorec. Vina bo ocenila komisija.
Odbor za doraščajočo mladino SKGZ in dijaška domova v Trstu in Gorici prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 30. 6. do 14. 7. -za otroke od 6. do 11. leta, na Grmu pri Novem mestu od 1. do 15. 7. - za otroke in mladostnike od 11. do 17. leta ter v Portorožu od 18. do 28. 7. - za mladostnike od 9. do 17. leta. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249, in v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
Zadruga NAŠ KRAS sklicuje redni letni občni zbor in sicer v petek, 28. t. m., ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu, v prvem sklicanju, v drugem pa v nedeljo, 30. t. m., ob 10. uri. Na dnevnem redu je poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, diskusija in odobritev bilance, izvolitev upravnega in nadzornega odbora in razno.
Člane prosimo, da se udeležijo občnega zbora v prvem sklicanju...
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Splendor, r. Et-tore Scola.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Una pallotto-la spuntata, kom., ZDA 1988, r. D. Zuc-ker, i. L. Nielsen, P. Presley.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Una donna in cariera.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 I ragazzi del fiume, □
NAZIONALE II - 16.30, 21.30 La chiesa
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La moglie orientale, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Insepara-bill, r. David Cronenberg, i. Jeremy Irons, Genevieve Bujold, □
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman.
MIGNON - 16.30, 22.15 Sotlo accusa, dram., i. Jodie Poster, Kelly McGillis, □ □
EDEN - 15.30, 22.10 Dinamicl incon-
tri.porn., □□
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Lel, io e lui.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Un pešce di nome Wanda, kom., i. J. Lee Curtis. LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Caruso Pascoski di padre polacco, i. Frances-co Nuti.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Cenerentola, Walt Disney
RADIO - 15.30, 21.30 Marylyn Monroe,
porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Amaterski oder J. Štoka s Proseka-Kontovela
vljudno vabi na ogled igre
PRI LEPEM RAZGLEDU
v izvedbi članov SPD RADIŠE iz Celovca
danes, 15. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
šolske vesti
Poklicni zavod J. Stefan obvešča, da bo v ponedeljek, 17. aprila, na, sedežu šole RODITELJSKI SESTANEK po naslednjem vrstnem redu: ob 16.00 za vse 1. in 2. razrede, ob 17.30 za vse 3., 4. in 5. razrede. Vabljeni vsi starši!
Ravnateljstvo DTTZ Ž. Zois z oddelkom za geometre sporoča, da bodo RODITELJSKI SESTANKI (skupne govorilne ure) v ponedeljek, 17. 4. in torek, 18. 4. po naslednjem razporedu: ponedeljek, 17. 4. na sedežu - Vrdelska cesta 13/2 ob 17.00: 3. a, 4. a, 3. b, 4, c, 5. c; ob 18.30: 5. a, 4. b, 5. b, 3. c; torek, 18. 4. na podružnici - Ul. S. Cilino 16: ob 17.00: 1. a, 2. b, 2. <?, 1. č, 3. geom., 4. geom., 5. geom.; ob 18.30: 2. a, 1. b, 1. c, 2. č, 1. geom., 2. geom.. Vabljeni vsi starši!
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne GOVORILNE URE, ki bodo v šolskih prostorih dne 19. aprila, ob 18. uri za 1. a, 1. b, 3. a, 3. c, 3. klas. licej; ob 19.30 pa 2. a, 2. b, 5. a, 4. b, 5. višja gimnazija; v petek, 21. aprila, ob 18. uri za 1. c, 5. b, 3. b, 4. v. g.; ob 19.30 za 2. c, 4. a, 1. klas. in 2. klas. licej.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 15. aprila 1989
ČESTIRAD
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.51 - Dolžina dneva 13.32 - Luna vzide ob 14.19 in zatone ob 3.09.
Jutri, NEDELJA, 16. aprila 1989
BOŽISLAVA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.27 najnižja -10 cm, ob 7.15 najvišja 9 cm, ob 13.25 najnižja -33 cm, ob 20.20 najvišja 37 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,5 stopinje, zračni tlak 999,8 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Andrea Tomasini, Daniele Coronica, Valentina Salzillo, Martina Pelizzon, Matteo Bellini, Stefano Zug-na, Giovanna Gurian, Davide Prato, Erik Matkovich.
UMRLI SO: 88-letna Narcisa Manto-van, 86-letna Italia Costantini vd. Trani, 88-letni Erneste Nodalz, 83-letni Giuseppe Petrini, 82-letni Pietro Viezzoli, 77-letna Cristina Kovačič, 102-letni Pietro Apollonio, 82-letna Lidia Batich, 57-letni Rodolfo Steiner, 90-letna Maria Novac-hig vd. Cescutti, 70-letni Carlo Pecchiari. OKLICI: varilec Alessandro Tafuro in uradnica Paola Ordinanovich, tehnik Stefano Furlani in bolničarka Elisabetta Mattini, uradnik Pasgualino Izzo in gospodinja Elisabetta Flak, uradnik Massimo Massaroli in uradnica Lorena Poro-pat, trgovski agent Livio Lenuzzi in uradnica Patrizia Ali', obrtnik Vittorio Fracarossi in uradnica Tiziana Dussich, uradnik Andrea Urbani in univerzitetna študentka Sussanna Rigutti, delavec Ful-vio Tomsich Caruso in študentka Anto-nella Ursic, krojač Janko Tomažič in delavka Ada Zacchigna, uradnik Mario Ca-rone in grafičarka Claudia Surz, uradnik Renato Corte in uradnica Angela Toma-sin, univ. raziskovalec Claudio Tavag-nacco in odvetniška pripravnica Aura Fonda, fizioterapevt Sergio Boscarol in bolničarka Daniela Lenardi, uradnik Franco Martinelli in prodajalka Monica Zerovaz, delavec Tiberio Leo in mestna redarka Daniela Fortuna, uradnik Massimo Baroni inuradnica Giuliana Quasi-modo, baletnik Carlos Dante Barreto in baletka Astrid Zigliotto, fizioterapevt Roberto Sinico in bolničarka Antonella Moruzzi, fotograf Fabio De Grandis in učiteljica Michela Sanzin, ork. profesor Paolo Monetti in neodvisna profesionis-tka Marina Calzavara, uradnik Salvatore Parrino in uradnica Giovanna Causabru-no, elektromehanik Giovanni Peretti in prodajalka Eleonora Gallo, geometer Egidio Scherlich in geometer Eleonora Carrano, zdravnik Andrea Bravin in učiteljica Rossella Pupo, mesar Venceslao Delbianco in gospodinja Eriča Cleva.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. aprila 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Obvestilo izletnikom PD
Vse bralce, ki so se prijavili za izleta v deželo Baskov in v Švico prosimo, naj poravnajo zadnji obrok vpisnine, in sicer v ponedeljek, 17. t. m., od 9. ure do 12.30 ali od 14. do 17. ure na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, kjer bodo dobili tudi programe potovanj.
UREDNIŠTVO
razne prireditve
Slovenski kulturni klub vabi danes, 15. t. m., vse člane in prijatelj,e na sedež v Ul. Donizetti 3. Naša gosta bosta Peter Močnik in Marko Kandut, ki nam bosta s pomočjo diapozitivov prikazala njuno potovanje OD MEST VZHODNE OBALE ZDA DO HAVAJEV. Začetek izjemoma ob 19. uri.
MPZ Tabor - Opčine priredi danes, 15. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA LEK iz Ljubljane. Vljudno vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja v sredo, 19. aprila, ob 17. uri PREDAVANJE O BOLNICI FRANJI v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Predvajana bo tudi kaseta, ki jo bo obrazložil Jože Koren. Vabljeni!
izleti
Upokojenci CGIL - SPI občine Dolina priredijo enodnevni izlet v Bassano del Grappa in Castelfranco Veneto dne 22. t. m. Odhod od Domja ob 6.30. Interesenti naj se zglasijo pri organizatorjih Ninu Slavcu, tel. 228248, ter Sergiu Smotlaku, tel. 228909.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko priredi jutri, 16. t. m., geološko ekskurzijo v Goriška brda ter ogled cementarne Anhovo. Zbirališče ob 8. uri pred sodnijo v Trstu oz. ob 9. uri pred hotelom Sabotin v Solkanu. Prevoz z lastnimi vozili. Vabljeni člani in prijatelji.
__________prispevki_______________
V	spomin na moža Češka Šumana daruje žena z otrokoma 100.000 lir za KD I. Grbec in 100.000 lir za Dom J._ Ukmar.
V	spomin na brata Češka Šumana darujejo Mira, Marija in Darinka 50.000 lir za KD I. Grbec in 50.000 lir ža Dom J. Ukmar.
V	spomin na Češka Šumana daruje Lily Šuman 10.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Franca Legišo daruje Ivan Sardoč z družino (Prosek) 30.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na dragega strica Franca Legišo darujeta nečaka Rita in Jordan 50.000 lir za Sklad M. Čuk in 50.000 lir za obnovo bolnice Franje.
Namesto cvetja na grob Franca Legiše daruje Anica Škerlavaj (Opčine) 50.000 lir za obnovo bolnice Franje.
___________mali oglasi_______________
PRODAM motorno kolo honda 125 NSR, junij '87, v odličnem stanju. Tel. 228967.
PRODAM renault 4, letnik 1983, v dobrem stanju, tel. 040/251063.
PRODAM Y 10 fire, letnik 1988, rdeče barve. Tel. 251050.
WINDSURF ali round fun, 3,5 m, jambor fanatic, dve jadri, kompleten, v odličnem stanju prodam za 500.000 lir. Tel. 228352.
PRODAM jadralno desko znamke tornado, regatni razred 2. divizije, dolžina 3.80 m, teža 18 kg, kompletna z jadrom, bumom in jamborjem, vse v dobrem stanju, za 600.000 lir. Tel.040/200426.
SLOVENSKI PAR kupi enodružinsko hišo na Krasu: novo, nedokončano ali potrebno malih popravil. Telefonirati ob uri kosila na št. 751603.
IŠČEM zazidljivo zemljišče v dolinski občini. Tel. 280591 od 19. ure dalje.
PRILETNA ZAKONCA iščeta na Opčinah manjše stanovanje za poletne mesece. Tel. 393624.
IŠČEM v najem stanovanje v Devinu ali okolici. Tel. 422172.
MORO ETTORE - Palkišče 28 (občina Doberdob) - je odprl osmico. Nudi belo in črno vino ter domač prigrizek.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
14. 4. 1989
menjalnica
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1377,600	1370.—
Nemška marka........ 733,100	731.—
Francoski frank..... 216,750	215.—
Holandski florint ... 649,910	647,500
Belgijski frank.....	35,029	34,500
Funt šterling...... 2334,100	2320.—
Irski šterling..... 1957,250	1940.—
Danska krona........	188,640	186.—
Grška drahma........	8,625	8,100
Kanadski dolar...... 1159,400	1130.—
Japonski jen ....... 10,389	10,100
Švicarski frank..... 832,300	830.—
Avstrijski šiling... 104,190	103,700
Norveška krona...... 202,040	200.—
Švedska krona....... 215,740	213,500
Portugalski eskudo .	8,872	8,300
Španska peseta ..... 11,804	11,300
Avstralski dolar.... 1116,500	1060.—
Jugoslov. dinar .... —	0,130
ECU................ 1525,850	—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
Pršut «SAN DANIELE» sušen		nad	12	mesecev
Pršut «PARMA»	sušen	nad	12	mesecev
Pršut «SAURIS»	sušen	nad	12	mesecev
Pršut «NAZIONALE»				
Parma	sušen	nad	9	mesecev
Pršut «MEC»	sušen	nad	7	mesecev
Pršut v kosih				
pleče - kotleti - jetra -	srce - ledvice		- jezik - tace -	
repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334 5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
Tedenski pregovor:
Verjemi, če hočeš, da so se gore prestavile, ampak ne verjemi,
da ljudje lahko spremenijo svoj značaj!
(perzijski)
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 45 leti: od 21. do 24. 4. 1944 je italijansko odporniško gibanje v Furlaniji ustanovilo brigado Garibaldi Friuli iz štirih italijanskih bataljonov - Mazzini, Mameli, Manin in Manara. Kasneje se jim je pridružil še bataljon Tarcento. Brigada je operirala med Čedadom in Gorico in se večkrat bojevala skupaj z bataljoni Briško-beneške-ga odreda.
□	Pred 20 leti: 19. 4. 1969 je bilo na Ljesah ustanovljeno kulturno društvo Rečan.
□	Pred 10 leti: 20. 4. 1979 je bil obnovitveni občni zbor kulturnega društva Jože Rapotec v Prebenegu.
□	Pred 5 leti: 19. 4. 1984 je bilo v Šempolaju ustanovljeno kulturno društvo Vigred.
OSEBNOSTI:
□ 16. 4. 1909 se je v Čempeju rodil beneški duhovnik in etnograf Angel Peter Kracina.
koncerti
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v sredo, 19. 4., ob 20. uri: slavnostni koncert ob 45-letnici Partizanskega pevskega zbora, solisti Sabina Hajdarovič - mezzosopran, Jože Kores - tenor, Tone Lovec in Samo Vremšak - bariton, Borut Lesjak - klavir, pripoveduje Aleš Valič, dir. Ciril Cvetko (Božič, Šivic, Mokranjac, Jež, Adamič, Apih-Pa-hor, Lipar, Simoniti, Berdovič, Mirk, Gobec.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 20. 4., ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solist Dickran Atamian -klavir, dir. Wolf-Dieter Hauschild (Srebotnjak, Ravel, Sibelius; ponovitev 21. 4. ob 20. uri).
Hala Tivoli
V	sredo, 19. 4., ob 20. uri: koncert rock glasbe Night of the guitars. Med nastopajočimi Pino Daniele.
V	petek, 21. 4., ob 20. uri: koncert angleške skupine UB40.
PORDENON
Športna palača
V	četrtek, 20. 4., ob 21. uri: koncert rock glasbe Night of the guitars. Med nastopajočimi Pino Daniele.
PADOVA
Auditorium Pollini
V	četrtek, 20. 4., ob 21. uri: koncert Komornega orkestra Padove in Veneta, solista Heinz Holliger - oboa in Uršula Holliger - harfa, dir. Heinz Holliger (Veress, Lutoslawsky, Schonberg; pon. 21. 4.).
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 15. 4., ob 19. uri: opera Faust (Charlfes Gounod), dir. Vladimir Kobler.
V	torek, 18. 4., ob 19. uri: opera Traviata (Giuseppe Verdi), dir. Igor Švara.
V	sredo, 19. 4., ob 19. uri: baleta Labodje jezero (P. I. Čajkovski), dir. Igor Švara in Don Kihotove sanje (Vivaldi-Biber-Corette-Tele-mann), dir. Marko Gašperšič.
V	četrtek, 20. 4., ob 19. uri: opera Carmen (Georges Bizet), dir. Lovrenc Arnič.
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI nocoj, 15. 4., ob 20. uri: Božanska tragedija (E. Filipčič), rež. Vito Taufer, gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja.
V	MALI DVORANI v nedeljo, 16. 4., ob 19.30: Odpilki (J. M. Ribes), rež. Josephine Ferrari, predstavlja gledališka skupina katedre za francoščino Filozofske fakultete v Ljubljani (pon. 17. 4.).
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 15. 4., ob 19.30: Gospod Puntila in njegjov hlapec Matti (Bertold Brecht), rež. Barbara Hieng (zadnja letošnja ponovitev).
V	sredo, 19. 4., ob 19.30: Zid, jezero, rež. Dušan Jovanovič.
V	četrtek, 20. 4., ob 19.30: Komedija zmešnjav (VVilliam Shakespeare), rež. Zvone Šedlbauer.
V	petek, 21. 4., ob 19.30: Mandragola (Niccold Machiavelli), rež. Georgij Paro, gostuje PDG Nova Gorica.
Mala drama
V	četrtek, 20. 4., ob 20. uri: Večer umetniške besede študentov AGRFT v počastitev 70-letnice ljubljanske univerze.
V	petek, 21. 4., ob 20. uri: V prelomu poldneva (Paul Claudel), rež. Barbara Hieng.
MGL Ljubljana
Nocoj, 15. 4., ob 19.30: Marijino oznanjenje (Paul Claudel), rež. Dušan Mlakar.
V	ponedeljek, 17. 4., ob 19.30: Dama s kamelijami (A. Dumas-Ž. Petan), rež. Žarko Petan.
V	torek, 18. 4., ob 19.30: Nije čovjek ko ne umre, gostuje italijansko gledališče Ivan Zajc z Reke.
V	petek, 21. 4., ob 19.30: premiera predstave Pesnikova žena prihaja (Tone Partljič), rež. Mile Korun.
Mladinsko gledališče
V	torek, 18. 4., ob 19.30: Šeherezade (Ivo Svetina), rež. Tomaž Pandur.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 15. 4., ob 11. in 17. uri: Zgodba o Ferdinandu (Munro Leaf-Milan Dekleva), rež. Laci Cigoj.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU nocoj, 15. 4., ob 20. uri: Mandragola (Niccold Machiavelli), rež. Georgij Paro.
VIDEM
Gledališče Zanon
Nocoj, 15. 4., ob 21. uri: Teatro Contatto - Istinto occidentale, gostuje gled. skupina Fiat Teatro Settimo (ponovitev 16. 4.).
V	četrtek, 20. 4., ob 21. uri: Teatro Contatto - Descrizione di una battaglia (po treh Kafkovih novelah), gostuje gledališka skupina Compagnia di Giorgio Barberio Corsetti (ponovitvi 21. in 22. 4.). Palamostre
V	torek, 18. 4., ob 21. uri: spomladanska gledališka sezona - Le sorelle Materassi (Palazzeschi-Storelli), rež. Maria Antonietta Romano, gostuje gledališka skupina Rosalie Maggio in Annamarie Ackermann (ponovitev 19. 4.).
BENETKE
Gledališče La Penice
V	četrtek, 20. 4., ob 20.30: premiera opere Dido and Aeneas (Henri Purcell-Benjamin Britten) in opere-oratorija Oedipus rex Igor Stravinskij), dir. Emil Tchakarov, rež. Giorgio Marini (ponovitev 23. 4. ob 16. uri).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V VELIKI DVORANI danes, 15. 4., ob 20. uri: slavnostni koncert ob 40-letnici folklorne skupine Tine Rožanc in 15. aprilu, dnevu železničarjev - večer jugoslovanskih plesov in pesmi iz Koroške, Prekmurja, Bele Krajine, Primorske, Slavonije, Splita, Vrlike, Kosova, Vzhodne Srbije in Gorenjske.
PIRAN
Tartinijeva hiša
Danes, 15. 4., ob 10. uri: razprava o življenju in delu Giuseppeja Tartinija, referenta prof. Cveto Budkovič in prof. Severine Zanne-rini, moderatorja Bača Šramel-Justin in Elio Musizza. Po ogledu Tartinijeve hiše bo nastopil Obalni komorni orkester, solistka Si-donija Lebar, dir. Borut Logar.
DORNBERK
Nocoj, 15. 4., ob 20.30: igra skupina Don Juan iz Ljubljane.
HUM
Nocoj, 15. 4., ob 20.30: igra skupina Agropop iz Ljubljane.
BUKOVICA
V	nedeljo, 16. 4., ob 20.30: igra skupina Faraoni iz Izole.
KOBJEGLAVA
V	petek, 21. 4., ob 20.30: igra skupina Don Juan iz Ljubljane.
ŠEMPAS
V	petek, 21. 4„ ob 20.30: igra skupina Faraoni iz Izole.
LJUBLJANA
Cankarjev dom - Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 17. 4., ob 19.30: Po poti brez cvetja (Maja Frelih), rež. Maja Frelih, skupina Xolotl Srednje naravoslovne šole, nato TV dnevnik ali Ostanite še naprej z nami (Žerovc-Virk), rež. Beti Žerovc in Andreja Virk, skupina Vecchia Romagna Srednje šole za družboslovje in splošno kulturo.
V	ponedeljek, 17. 4., ob 21. uri: Kostanjeva krona (Evald Fliser), rež. Mateja Izlakar, krožek Srednje šole za računalništvo.
V	torek, 18. 4., ob 19.30: Bog (Woody Allen), rež. Nataša Goršek, gledališki krožek Srednje ekonomske šole.
V	torek, 18. 4., ob 21. uri: Stari časi (Harold Pinter), rež. Mojca Urankar, skupina Hampti Dampti Srednje naravoslovne šole.
V	sredo, 19. 4., ob 19.30: Srečni dnevi (Claude Andre Puget), rež. Tanja Skok, skupina Inferno Srednje šole za družboslovje in splošno kulturo.
V	sredo, 19. 4., ob 21. uri: Romeo in Julija (Shakespeare), rež. Boštja Tadel, skupina Daša gre v klošter Srednje naravoslovne šole.
V	četrtek, 20. 4., ob 19.30: Kralj Malhus (Ervin Fritz), rež. Saša Benulič, gledališka skupina Srednje šole tiska in papirja .
V	četrtek, 20. 4., ob 21. uri: Podganar! (Meta Bizjan), rež. Tomaž Štrucl, skupina Abraxas Bau CIDM.
V	petek, 21. 4., ob 19.30: Cirkus Živalska farma (Orwell-Kuper), rež. Vera Bizjak, skupina Torek na cesti Srednje pedagoške šole.
V	petek, 21. 4., ob 21. uri: Kronika razsanjane mladosti, rež. Matjaž Pograjc, skupina Jutri gremo v napad al' pa ne Srednje šole za družboslovje in splošno kulturo.
• Na srečanju sodelujejo dijaki ljubljanskih srednjih šol.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 17. 4., ob 20.30: gledališka predstava Slehernik (Hugo Von Hofmannsthal), rež. Marij Uršič, gostovanje SSG (pon. 18. 4.).
V	sredo, 19. 4., ob 18.30: Srečanje s Tonetom Partljičem in predstavitev knjige Kulturne humoreske, prosim. Prireditelj Kulturni dom.
V	četrtek, 20. 4., ob 20.30: v okviru Gorica Kinema 89 - film Treappola di Venere, rež. Robert van Ackeren. Prireditelj Kinoate-Ije.
V	petek, 21. 4., ob 20.30: Proslava ob 25-letnici ustanovitve Športnega združenja Dom.
V	sredo, 26. 4., ob 20.30: koncert pianista Bena Šavra iz Nove Gorice. Prireditelj Glasbena matica - Gorica.
V	četrtek, 27. 4., ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '89 - film Grano rosso (Kitajska), rež. Zhang Yimon. Prireditelj Kinoatelje.
V	petek, 28. 4., ob 20.30: 3. miting za sožitje, mir in razvoj. Prireditelj VZPI-ANPI in SKGZ.
V	nedeljo, 30. 4., ob 9.30: občni zbor zadrug COOP iz Vidma.
• Upravni odbor Kulturnega doma Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali informacije lahko pokličete na telefonsko številko 0481/33288 (Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica).
razstave________________________________________
BENETKE
□	PALAČA FORTUNV: LJnsistenza dello sguardo - italijanska fotografija v letih 1839-1989 (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 2. 7.).
□	CERKEV SV. JERNEJA: Biagio di Giorgio da Trati 1375-1450, kritiška rekonstrukcija življenjskega opusa (vsak dan 10-19, ob ponedeljkih zaprto, do 30. 4.).
VIDEM
□	CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico 3): Tržaški umetniški izrazi (vsak dan 17-19, ob sobotah 10-12 in 17-19, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 18. 4.).
□	GALERIJA IL GIRASOLE (Reber al Castello 1); 12 novejših del Enrica De Cilie (vsak dan 10-12 in 16-19, do 30. 4.).
□	KNJIGARNA EINAUDI (Ul. Vittorio Veneto 49): Bricolages II -razstavlja Tito Maniacco (vsak dan 8.30-12.30 in 15.30-19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 19. 4.).
PALMANOVA
□	DONGIONE DI PORTA UDINE: danes, 15. 4.,'ob 11.30 otvoritev razstave Intergraf Alpe-Adria, razstavljajo umetniki dežele F-JK (vsak dan 17-20, ob nedeljah in praznikih tudi 10-12, do 30. 4.).
PORDENON
□	GALERIJA SAGITTARIA: Na pragu poldneva, razstavlja Plinio Mesciulam (vsak dan 16-19.30, ob praznikih tudi 11-12.30, do 10. 5.).
tu in tam - tu in tam - tu in tam
Umetniška življenjskost v nadvse bogati razstavi
Na trati, zeleni od spomladanske trave, se mi približajo konji s slokimi vratovi, prestrežejo me njihovi rezgeti, prikažejo se mi suhe in izpite koze, neokretni ptiči, težki kot njihovi predniki iz prazgodovine. V globini kamnite ali kovinaste zvezde, stroge in neizprosne kot stari zakoni, s katerimi se bomo morali prej ali slej spoprijeti.
Tak je prvi vtis, ki nam ga ponudi razstava z naslovom Znaki duše - I segni deli' anima v Vili Varda v Brugneri, kakih 15 kilometrov daleč od Pordenona. Z njo avtor Giorgio Celiberti, eden najvidnejših predstavnikov sodobne italijanske likovne umetnosti, praznuje svojo 60-letnico. Po rodu iz Vidma je po daljšem rimskem obdobju in mladostnem vandranju po svetu vrnil v domači kraj, kjer že nekaj časa živi in ustvarja. Svetlih oči, z brado zaraščenega obraza, neobičajne humanosti in prijaznosti se Celiberti navdušuje za nogomet, še posebej navija za domačo ekipo Udinese, noro je zaljubljen v mačke, nadvse življenjski in ploden nam ponuja kar neobičajno število del.
Po parku so raztresene njegove skulpture, v vseh sobanah so razstavljena večja in manjša platna, ob njih še njegovi značilni pečati. V glavnem so dela iz obdobja 1980 do 1989, nekatera segajo tudi v konec 60. let. V temačnih sobah na črnih kovinastih panojih visijo kolaži in umetnine, pri katerih se je poslužil različnih tehnik: Zidovi ječe, Okna, ki se odpirajo, a jih nekaj zunanjega še naprej zapira, Teresinovi spomini, spet zidovi, s praskami, z znaki, z dvema majhnimi srcema, ki se med seboj prepletata. In še Zažgano sporočilo, Teresin, Židovsko pokopališče v Pragi in Spomin na židovsko pokopališče v Pragi. Vsa dela izdajajo neko neobičajno vitalnost, ki je včasih prikrita, drugič spet posiljena. Istočasno nam razstavljena dela pričajo o stalnem popotovanju človeka, o posledicah zgodovinskih katastrof, katerih ostanki se skrivajo v globini vsakega izmed nas.
Pri izhodu srečamo spet konja, tokrat je mrtev in moli noge v zrak. V parku nas preseneti konjenik, nazaj obrnjen sedi v sedlu, skrušen, z zvezanimi rokami in sklonjeno glavo. V bližini vile je avtor postavil velike kamnite ploskve, ob njim manjše, skupaj ustvarjajo strukturo, ki spominja na veliko umetnino, staro, kot je lahko zemlja, ali celo človek. Umetniško delo, ustvarjanje ob njem se je morda za trenutek prekinilo, morda pa se bo nadaljevalo v stalnem iskanju in izražanju neuklonljive volje, v preizkušanju in ustvarjanju, v neustavljivi volji po življenju.	ROBERTO PUSIOL
• Razstava I segni dell anima Giorgia Celibertija v Vili Varda v Brugneri pri Pordenonu je odprta vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.30. Dela bodo na ogled vse do 4. junija.
FS Tine Rožanc praznuje 40 let delovanja
V Sloveniji se približno 300 folklornih skupin ukvarja z ljudskim izročilom, s plesi, pesmimi in običaji, s preučevanjem in prikazovanjem raznolikega bogastva slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov ter narodnosti. V tem krogu zaseda ljubljanska folklorna skupina Tine Rožanc prav gotovo posebno mesto in to iz več razlogov. Skupina praznuje letos 40 let delovanja, kar ni skromen podatek, nastopala je na številnih festivalih in turnejah po Evropi in preko oceana, odlikuje pa jo tudi 40 let doslednega in vztrajnega dela, stalnih izbir, ki so privedle do nastopa, ki bo nocoj ob proslavljanju obletnice v Cankarjevem domu.
Na slavnostnem koncertu bodo plesalci v prvem delu prikazali koroške, prekmurske, belokranjske in primorske plese, torej dober del slovenskega ljudskega izročila, v drugem pa plese iz Slavonije, Splita, Vrlike, s Kosova in z vzhodne Srbije, kar nudi kar bogat izbor plesov in pesmi iz drugih republik. Spored bodo zaključevali gorenjski plesi. Med koreografi se pojavljajo imena, kot so Tončka Marolt, Mirko Ramovš, Ivan Ivančan in Branko Šegovič, torej najvidnejši poznavalci ljudskega 'izročila v Jugoslaviji. Raznolika je tudi glasbena zasedba, saj bodo posamezne plese spremljali tamburaši, »klasični« narodni ansambel in celo godba na pihala, ki bo nudila spremljavo primorski šagri.
Skupina bo v začetku maja verjetno gostovala v Dolini.	(nak)
V četrtek, 20. aprila, ob 18. uri bodo v Cankarjevem domu otvorili fotografsko razstavo Luba Stacha (ČSSR). Fotografije bodo na ogled do 7. 6.
PSDI napoveduje sedaj krizo v Tržiču in Ronkah
Na goriški Občini sinoči izvolili tristrankarski odbor KD-PSI-SSk
Criscijev odbor je zdržal
Z glasovi KD-PSI-PSDI-SSk odobren proračun Pokrajine
Kot je bilo pričakovati po razpletu pogajanj med strankami v zadnjih dneh tik pred sinočnjo sejo občinskega sveta, bomo na Občini v Gorici imeli odslej tristrankarsko koalicijo. Občino bo upravljal odbor v katerem so ob županu Scaranu predstavniki KD, PSI in SSk. Iz njega so izstopili socialdemokrati in republikanci. Rešitev krize v Gorici bo po vsej verjetnosti povzročila nekaj političnih potresov v drugih upravah. Ne na Pokrajini, kjer so sinoči, kot poročamo na drugem mestu odobrili proračun tudi z odločilnim glasom predstavnika PSDI, pač pa v Tržiču in Ronkah, kjer PSDI napoveduje izstop iz občinskih odborov.
Po sporazumu med KD in PSI, da bo slednja stranka dobila drugega odbornika na škodo PSDI (k sporazumu je pristopila tudi SSk), so socialdemokrati in republikanci sklenili, da ne bodo več sodelovali v koaliciji, ker so se čutili zapostavljene. PSDI je izgubila odbornika v Gorici, republikancev niso sprejeli v pokrajinsko ter tržiško in ron-ško občinsko upravo.
Občinski odbor, ki so ga sinoči izvolile tri stranke (skupno razpolagajo s 25 od 40 občinskih svetovalcev, sestavlja ob demokrščanskem županu pet odbornikov KD, 2 socialista in predstavnik SSk. Vse tri stranke so potrdile svoje dosedanje predstavnike, poleg teh pa je PSI imenovala bivšega socialdemokrata Tacchinardija, kar je še dodatno raburilo predstavnike PSDI, KD pa je zaradi izstopa dveh' partnerjev iz večine zasedla prosti mesti z imenovanjem Baresija in Agatija. Posamezni odborniki so prejeli sledeča števila glasov: Obit 24, Culot 25, Fornasir 23, Baresi 24 (vsi KD), Del Ben (PSI) 24, Bratuž (SSk) 27. Kot suplenta sta bila
v odbor izvoljena še Tacchinardi (PSI) in Agati (KD), ki sta prejela po 23 glasov.
Sinočnja seja se je pričela z izjavami načelnikov večinskih strank. Socialisti, ki na prejšnji seji niso glasovali za župana, so izjavili, da ga vsekakor podpirajo, kar je Scarano vzel na znanje in ob podpori vseh petih strank prejšnje večine umaknil svoj odstop. Predstavniki PSDI in PRI so nato predlagali naj bi potrdili tudi dosedanji odbor, na kar pa nista pristali KD in PSI, saj sta se že dogovorili, da bodo socialisti dobili drugega odbornika, tako kot so zahtevali od vsega začetka skoraj štirimesečne krize.
Republikanci in socialdemokrati so tedaj napovedali, da izstopijo iz večine. Dokaj oster je bil predstavnik PSDI Gentile, ki je s težkimi besedami ocenil izbiro PSI, da imenuje v odbor "izdajalca in pribežnika" - kot ga je označil -, ki je pred nekaj meseci zapustil PSDI. Gentile je napovedal, da bodo socialdemokrati že danes sprožili krizo v Tržiču in Ronkah.
Busolini je v imenu KPI ocenil, da je prevladala hegemonija KD-PSI in da so na ta račun žrtvovali dva manjša zaveznika. Dejal je, da je bila celotna kriza ozko strankarska in ne politična, v logiki podeželske politične gospode, kar je žaljivo za volivce, demokratična pravila in inštitucije.
Zadnji posegi pred glasovanjem so sicer bili nekoliko bolj spravljivi, tako iz vrst KD kot PSI, ki puščata odprta vrata morebitni razširitvi večine. Tudi župan je na koncu seje dejal, da si bo prizadeval, da bi kar se da hitro obnovili petstrankarsko koalicijo.
Z glasovi KD, PSI, SSk in PSDI, vzdržal se je predstavnik PRI, proti so volili predstavniki KPI in MSI, predstavnika Zelene liste sta zapustila sejno dvorano in se nista udeležila glasovanja, je goriški pokrajinski svet odobril proračun za leto 1989 ter triletni proračun 1989/91.
V dokaj naelektrenem ozračju, kjer so predstavniki raznih strank odhajali in prihajali z goriškega županstva, da bi svojim strankarskim kolegom poročali, kako se stvari zasukale na goriš-kem občinskem svetu, je k izvolitvi proračuna odločilno prispeval do zadnjega negotov glas socialdemokratskega predstavnika Bressana, ki se je izrekel (povedal je, da je to odločitev sprejel na podlagi predloga stranke, ki jo predstavlja) za proračun, čeprav je v isti sapi napovedal, da bodo predstavniki PSDI zapustili večinske koalicije v občinah Gorica, Tržič in Ronke.
Po uvodnih posegih Saccavinija (PSI), ki se je pri oceni proračuna dotaknil tudi vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, ki naj bi bila deležna zakonske zaščite, ki bi vsestranko zaobjela to problematiko, in Cosme (MSI) je predstavnik KPI Furlan pred-
stavil več resolucij. Ena od teh specifično zadeva vprašanje globalnega zaščitnega zakona za našo skupnost. O tem pa bomo podrobneje poročali v jutrišnji izdaji.
Ob proračunskem glasovanju je Salomoni (KPI) izrekel nasprotovanje svoje skupine, saj proračun ne odraža volje po obnovitvi in stvarnemu reševanju problemov goriške pokrajine. Po Bergaminu (KD) je predstavnik SSk Špacapan podprl proračun, čeprav je ob koncu izrekel zaprepašče-nost nad KD, ki je v mestu razobesila lepak, s katerim nasprotuje izrečenim izjavam, kar zadeva poslovanje v slovenskem jeziku na Pokrajini.
Bressanovi izjavi o dvojnih merilih podpore je ostro nasprotoval predstavnik republikancev Volli, ki je zahteval popolno izničenje nastalega položaja in ponovne pogovore za sestavo pokrajinske večine. Renato Fiorelli (Zelena lista), ki je s kolegom ves čas iz protesta sedel v prostoru namenjenemu občinstvu, je pri glasovalni izjavi poudaril naravnost groteskni položaj in se izrekel za neveljaven glas, »voto nullo«.
Težave zaradi protesta osebja šolskega skrbništva
Na kongresu sindikata UIL o gospodarskih perspektivah
Včeraj je zapadel rok za predložitev prošenj neučnega osebja za sestavo nove lestvice za prihodnje dveletje. Vsi, ki so želeli oddati na Šolskem skrbništvu omenjene prošnje, so v prejšnjih dneh naleteli na gluha ušesa tamkajšnjih uslužbencev. Ti so namreč že v torek, 11. aprila, oklicali svojevrstno "stavko", ki bo trajala vse do 29. aprila: ne sprejemajo prošenj in ne nudijo informacij občinstvu. To je seveda izzvalo negodovanje in proteste yseh, ki so morali zato prošnje poslati Šolskemu skrbništvu s priporočenim pismom.
Osebje Šolskega skrbništva ne bo torej do konca meseca nudilo strankam nobene pisarniške storitve, prav tako ne bo dajalo nikakršne informacije. Čemu stavkajo državni uslužbenci šolskih skrbništev? Kot so napisali na protestni letak, ki so ga včeraj obesili pred vhodom skrbništva, je protestna akcija izraz nezadovoljstva zaradi pomanjkanja formalnega priznanja dodatnih storitev, ki jih uslužbenci že od leta 1980 nudijo, ne da bi za to bili ustrezno plačani. Poleg tega zahtevajo sklenitev nove delovne pogodbe, saj
je stara zapadla že pred poldrugim letom, in sicer 31. decembra 1987. Protestna akcija poteka istočasno po celotnem italijanskem ozemlju. V preteklih dneh so se sindikalni predstavniki zveznih sindikatov skrbništev iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona sestali, da bi se zmenili za skupno protestno akcija. V Gorici so najprej nameravali 'stavkati" od 11. do 18. aprila, včeraj pa so se sporazumno z ostalimi skrbništvi zmenili, da bodo akcijo podaljšali do konca meseca. To bo vsekakor povzročilo nemalo problemov vsem, ki se bodo v naslednjih dneh zaman zglasili v uradih Šolskega skrbništva.
Denar za jazširitev igrišča v Štandrežu
Goriška občinska uprava je v prejšnjih dneh podpisala z denarnim zavodom Credito Sportivo posojilo v višini milijarde in 451 milijonov lir za razširitev in ureditev nogometnega igrišča v Štandrežu.
Pod geslom "Več sindikata, več Evrope" se je včeraj popoldne v Koprivnem pričel pokrajinski kongres sindikalne zveze UIL. Uvodno poročilo je imel pokrajinski tajnik Flavio Snidero.
V	uvodnem delu je Snidero posvetil precejšnjo pozornost vprašanju združevanja evropskih tržišč, med katerimi naj bi po letu 1992 odpravili carinske pregrade. Nov enotni trg je velikega pomena za deželno in goriško gospodarstvo, saj smo v strateškem geografskem prostoru za trgovanje z vzhodom. To pa tudi pomeni, da ne smemo teh evropskih procesov spremljati pasivno, pač pa se je treba pravočasno opremiti, da bomo lahko izkoristili potencial, ki ga bo nudil enotni trg.
V	deželnem merilu, je ugotovil, je Gorica zapostavljena, kot razvidno dokazuje nespoštovanje obvez o uresničitvi tekstilnega pola in centra za informatiko v Gorici. Res je, da si je goriško gospodarstvo kljub vsemu opomoglo, da se pojavljajo nove pobude, kot na primer obnova proizvodnje v bivši toavrni Inteco, da je odstotek izrabe industrijskih naprav lani narasel od 78 na 83%. Po drugi strani pa je še
vedno izredno visok odstotek nezaposlenih (lani povprečno 6.800 v pokrajini), predvsem mladih in žensk. Modernizacija gospodarskih dejavnosti še zaostaja, predvsem v turizmu in trgovini.
Dosego zakonskih instrumentov za pomoč in razvoj goriškega gospodarstva je ocenil kot pozitivno pridobitev, ob tem pa izrekel več pomislekov glede načina izrabe teh sredstev (prosta cona, paket za Trst in Gorico). Ta denar ne sme biti zgolj podpora pač pa orodje za okrepitev proizvodne baze, ki bo morala po letu "92 delovati s svojimi močmi. Kar zadeva vlogo sindikata je Snidero poudaril pojem solidarnosti, pomen enotnosti in družbene angažiranosti, ki se mora prilagajati novim družbenim pogojem.
Kongres se nadaljuje danes ob 8.30. Zaključil ga bo vsedržavni tajnik Silvano Veronese.
V dvorani Cocolin, Verdijev korzo 4, v Gorici se danes zaključi tudi kongres kovinarjev FIM-CISL. Ob 11. uri bo govoril vsedržavni tajnik te zveze Franco Aloia.
Obsojen zaradi pohotnih dejanj
Sodniki v Gorici so včeraj pogojno obsodili na poldrugo leto zapora 22-letnega Domenica Bruna. Mladenič je prejšnjo soboto blizu železniške postaje v Tržiču napadel 22-letno F. F. in jo skušal posiliti. Obtožen je bil pohotnih in opolzkih dejanj ter povzročitve lažjih telesnih poškodb dekletu, ki se je zaradi prejetih udarcev morala zdraviti pet dni. Na procesu, ki je potekal za zaprtimi vrati, je tožilec zahteval obsodbo na leto in 10 mesecev zapora, branilec Donolato pa oprostitev zaradi pomanjkanja prijave oz. obsodbo na najnižjo možno kazen.
V zvezi z letaki, ki so jih delili ob 4. novembru
Oprostili dvanajsterico oporečnikov
Na goriškem sodišču so včeraj oprostili skupino 12 predstavnikov Nenasilnega gibanja, ker niso zagrešili kaznivega dejanja. Obtoženci so odgovarjali zaradi letaka, ki so ga 4., 5. in 6. novembra lani delili v Redipuglii in Gorici. V letaku, ki ga je natisnilo Vsedržavno nenasilno gibanje v Peru-gi, je ob obsodbi vojnih grozot bil namig na oporekanje služenju vojaškega roka in davčno oporekanje vojaškim stroškom. Zaradi tega so trinajst obto-
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Hugo von Hofmannsthal
SLEHERNIK
Režija Mario Uršič
V ponedeljek, 17. aprila, ob 20.30 ABONMA RED A v torek, 18. aprila, ob 20.30 ABONMA RED B v Kulturnem domu v GORICI
Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu.
žencev prijavili, češ da so z letaki spodbujali ljudi h kaznivim dejanjem oz. nespoštovanju zakonov.
Na zatožni klopi sta se znašla pokrajinska svetovalca Zelene liste Renato Fiorelli in Luciano Giorgi ter Al-fonso Brandolin, Rino Kocina, Mauro Pignataro, Rolande Sciurek (vsi iz Kr-mina), Franco Bressan, Ugo Raza (oba iz Gradišča), Pino leusig, Guido Trani, Lidia Devetak (iz Gorice) in V. Emanuele Orlando iz Zagraja. Šest obtožencev je včeraj priznalo, da so delili letake. Luciano Giorgi je v imenu še petih drugih izjavil, da soglaša z vsebino letakov, da pa mora tožilstvo še dokazati njihovo sodelovanje pri razdeljevanju. Lidia Devetak je zanikala sodelovanje pri razdeljevanju letakov, zato so sodniki odredili, da bodo posebej preverili njeno morebitno soodgovornost ter nadaljevali sojenje proti ostalim.
Tožilec dr. Mancuso je za dvanajsterico zahteval obsodbo na šest mesecev zapora. Kolegij branilcev, ki so ga sestavljali odvetniki Battello, Maniacco, Di Maria, Tarlao (vsi iz Gorice), Ca-nestrini iz Rovereta, Chirco iz Bolog-
ne, Rimljan Ramadori, ki je predsednik Vsedržavnega združenja oporečnikov, je izbral napadalno obrambno linijo. Odvetniki so ugotovili, da so povsem enake letake delili po vsej Italiji. Če goriški državni pravdnik meni, da je vsebina kazniva, naj potem prijavi predstavnike nenasilnega gibanja vseh italijanskih mest. Prijavi naj tudi tržaškega škofa Bellomija, goriškega predstojnika nadškofijskega misijonskega urada Baldassija in drugih 2000 duhovnikov in vernikov Tri-veneta, ki so podpisali poziv " Blaženi graditelji miru". V njem je še odločnejši poziv k davčnemu oporekanju. Vsekakor, so dejali odvetniki, sodi vsebina letaka v okvir svobode izražanja mnenj, ki jo jamči 21. člen Ustave.
■ Več goriških protimilitarističnih združenj prireja nocoj ob 17.30 v socialnem centru v Ul. Baiamonti okroglo mizo o zakonskem osnutku o oporekanju zaradi vesti. Sodelovali bodo posl. Luciano Rebulla (KD), podpredsednik parlamentarne komisije za obrambo Isaia Gasparotto (KPI), odv. Giuseppe Ramadori in oporečnika Nicola Cerni-goi in Francesco Marangon.
Koncert flavtistov
Danes ob 17.30 bo v sejni dvorani Espomego Glasbeno srečanje s flavto "89. Na prireditvi, ki sodi v okvir petih glasbenih srečanj 'Tutto Agimus", bo nastopilo osemnajst mladih flavtistov goriške glasbene šole, glasbenega liceja Verdi z Vidma in glasbene šole iz Moruzza. Flavtiste, ki so gojenci profesorja Giorgia Samarja, bo izmenično spremljalo 15 mladih pianistov. Koncert bo popestrila projekcija diapozitivov goriškega fotografa Bumbace na temo flavte. Točke bo povezovala Tulila Filippucci. Vstop na prireditev je prost.
izleti
Sindikat upokojencev in VZPI iz Doberdoba prirejata 24. maja 5-dnevni izlet v Budimpešto, Visoke Tatre, Bratislavo in na Dunaj. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Mili.
razna obvestila
Gospodarska zadruga na Vrhu sklicuje v torek, 18. aprila, ob 20.30 v prostorih kulturno-športnega centra na Vrhu redni občni zbor.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Una pallottola spun-tata«.
VERDI 17.15-22.00 »Rain man«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Superbestia prendimi di forza«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Un mondo a parte«.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Mississippi burning«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.30 »Zmaji za večno«, 22.00 »Anina obsedenost«.
ŠEMPETER 20.00 »Kavarna Astoria«. DESKLE 19.30 »Premlad za smrt«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani - Ul. Carducci 38 - tel. 530268
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale II - Ul. Terenziana 26 - tel. 482787
pogrebi
Danes v Gorici ob 11. uri dr. Stojan Brajša iz bolnišnice sv. Justa v cerkev in na pokopališče v Podgori, ob 13. uri Elvira Di Piaggio vd. Vasca iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče.

Danes je zelo enostavno kupiti avto. Treba se je le obrniti na eno od podružnic goriške hranilnice Cassa di Risparmio di Gorizia ali pa na svojega prodajalca avtomobilov in takoj boste lahko koristili najugodnejši način financiranja.
OJ
Stalni mesečni obrok*
Naj višji znesek: 30.000.000 Odplačilna doba največ 36 mesecev
* odvisno od gibanj na trgu
O
Tak nakup ima še eno prednost:
brezplačno zavarovanje za eno leto;
kasko, proti kraji, ropu, eksploziji in požaru
V sodelovanju z zavarovalnico
CARMCA
assTcurazioni
gHS
mmššMm
PRONTOCASSAUTO
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
Ob predstavitvi fotomonografije Nove Gorice
Izražena potreba po čim tesnejšem sodelovanju med obema Goricama
4
Predsednik Pokrajine Crisci ob predstavitvi knjige
(foto Pavšič)
Tudi predstavitev knjige je lahko priložnost za utrjevanje prijateljstva in sodelovanja med Slovenci in Italijani ter iskanja novih poti skupnega načrtovanja na kulturnem področju. Tako je bilo tudi ob predstavitvi fotomonografije Nove Gorice v italijanskem prevodu, ki jo je v Kulturnem domu pripravil pokrajinski odbor SKGZ.
Knjiga je delo Branka Marušiča, fotografski material pa so prispevali člani Foto-kino zveze iz sosednje občine.
Po pozdravu predsednice Kulturnega doma Nade Sanzin je predsednik Pokrajine Gian Franco Crisci podčrtal pomen takih pobud pri utrjevanju prijateljstva in pri odstranjevanju zasta-
relih miselnosti. Predstavitev italijanskega prevoda knjige o Novi Gorici, je podčrtal predsednik Medobčinskega sveta SZDL Branko Dolenc, pomeni tudi ustvarjati enotni goriški kulturni prostor. Možnost, da tudi Italijani spoznajo stvarnost sosednje občine, njene kulturne in naravne zanimivosti ter njeno zgodovino, je pomemben dejavnik pri premagovanju marsikatere idejne ovire, je naglasil novogoriški župan Andrej Bevčič. Nazadnje je goriški župan Antonio Scarano ugotovil, da je sodelovanje med obema mestoma doseglo že takšno raven, da bi kazalo razmisliti o pripravi monografske knjige obeh Goric.
Podrobno o predstavljeni knjigi sta spregovorila pokrajinski odbornik za kulturo Giovanni Battista Panzera ter predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu Jože Pirjevec.
Prvi je pozdravil zamisel, da so knjigo opremili z italijanskim prevodom in s tem nudili čim večjemu številu ljudi možnost, da se seznanijo s stvarnostjo sosednjega mesta. To zamisel je treba posnemati in s tem nuditi mlajšim generacijam čimveč verodostojnih podatkov o polpretekli zgodovini naših krajev in ljudi.
Prof. Jože Pirjevec je omenil prefinjeno delo pisca knjige Branka Marušiča, ki je v svojem razkrivanju zanimivosti in posebnosti novogoriškega prostora znal vedno zadeti v črno. Pri monografiji pa tudi fotografski material odigrava važno in ilustrativno-do-kumentarno vlogo.
Jutri celovečerni koncert v Števerjanu
Dvajset let nastopov ansambla Lojze Hlede
Ansambel Lojze Hlede s pevsko skupino Števerjan
Števerjanski ansambel narodnozabavne glasbe Lojze Hlede praznuje svojo dvajsetletnico, rekli bi že enaindvajsetletnico nepretrganega delovanja. Skupina, ki je znana širom po Sloveniji, je namreč svoj prvi nastop imela leta 1968. Odtlej so števerjanski glasbeniki in pevci nasto-
Pokrajinski odbor za lov pozoren na zaščito okolja
Pri Pokrajinskem odboru za lov v Gorici so te dni odobrili letošnji proračun, ki predvideva 252 milijonov prihodkov in izdatkov. Predsednik Pokrajine Crisci, ki predseduje tudi odboru za lov, je pri tem ugotovil, da bodo skušali razširiti delovanje tudi na vprašanja zaščite okolja in na vzgojno-informativne dejavnosti v zvezi z naravo. Odbor- si bo zato prizadeval, da bi v šolah pripravil vrsto srečanj o teh problemih. Hkrati bo skušal med lovci uveljavljati novo miselnost, ki naj bi omogočila prehod s sedanje kontrapozicije na dialog in sodelovanje z naravovarstveniki. Na seji so tudi razpravljali o problemu stekline, proti kateri bodo prav v teh dneh začeli izvajati deželni eksperimentalni poseg za cepljenje lisic. Ob tem pa bodo ohranili nagrade za odstrel lisic, ki so najnevarnejše nosilke okužbe. Sklenili so tudi, da bodo veliko pozornost posvečali tako imenovanim naravnim oazam, ki jim bodo dodelili stalnega lovskega čuvaja.
Cez teden dni v Gradišču 24. vinski natečaj Noe
V Gradišču so v teh dneh v polnem teku priprave na letošnjo 24. vinsko razstavo "Gran premio Noe", ki se bo odvijala od prihodnje sobote, 22. aprila, do 1. maja v občinski dvorani v Ul. Bergamas. Tradicionalno prireditev, ki je ena najpomembnejših v naši deželi, prirejajo Avtonomna turistična ustanova za Gradišče-Redipuglio in deželna enoteka "La Serenissima" v sodelovanju z Deželnim vinogradniškim centrom.
Rodil se je novi avtomobil
Ford
Danes, 15., in v nedeljo, 16. aprila, vas pričakujemo, da boste lahko preizkusili avtomobil o katerem vsi govo-
rijo.
Oglejte si novi avtomobil fiesta. Takoj boste razumeli zakaj smo tako navdušeni.
nauseo
URADNA PREDSTAVITEV V
MUZEJU FORD GRATTON
Državna cesta Gorica — Fara (Majnica)
Tel. (0481) 888404
Ob tej priložnosti bo muzej odprt občinstvu




Tudi ti boš rekel, da je najlepši na svetu.
Danes, 15. aprila, ob 16. uri bomo oddali prve nove avtomobile
Pred javnim delom manifestacije, ko bodo odprli pokušnjo izbranih vin za občinstvo, se bo zaključila selekcija vin na letošnjem natečaju Noe. Žirija izvedencev je že zasedala v prejšnjih dneh, da bi izbrala najboljše sorte vin. Selekcijo so letos izjemoma opravili v Vidmu, ker je poslopje enoteke v Gradišču zaprto zaradi preurejanja in obnove prostorov.
Prav ob odprtju razstave in natečaja Noe bodo 22. aprila odprli tudi začasni sedež enoteke v palači Monte di Pieta v Ul. Dante v Gradišču, nedaleč od sedanjega sedeža. Deželna enoteka bo delovala v novih prostorih do začetka prihodnjega leta, ko naj bi po predvidevanjih zaključili obnovo njenega stalnega sedeža.
Kot v prejšnjih letih, bodo k natečaju sprejeli samo zelo kvalitetna vina, ki bodo po ocenah izvedencev v žiriji presegala minimalno število točk. To število je zaenkrat še tajno, vsekakor pa dokaj visoko, tako da bi zagotovili prireditvi resnično visoko kakovost. Tako izbrana vina bodo nato na voljo odjemalcem v eno teki v vsej sezoni 1989/90.
Poleg tega bodo izbrana vina sodelovala tudi na vsedržavnih vinskih razstavah, ki jih prirejajo javne enoteke letos maja v Dozzi pri Bologni (za bela vina) in v Rufini in Chianti pri Firencah (črna vina).
Na razstavi Noe bodo vina razdelili na pet skupin, ki gredo od belih in črnih vin letine 1988 do desertnih vin in več let starih sort vina, Ob pokušnji bodo v dneh razstave v Gradišču priredili tudi razne kulturne in druge manifestacije, s katerimi želijo pritegniti čimvečjo pozornost občinstva.
ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT KMETIJSTVO
pili na nič kolikih prireditvah, samostojnih koncertih, praznikih in tekmovanjih. Svojo uspešnost so potrdili tudi z izdajo številnih kaset in velikih plošč, ob tem so snemali tudi za radio in televizijo.
Kot smo povedali, je bilo nastopov izredno veliko. Poleg tistih v zamejstvu, na Koroškem in v Sloveniji, velja omeniti še turneje v Švici, Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji in po Združenih državah Amerike.
Leta 1987 se je v okviru ansambla ustanovila pevska skupina »Števerjan«, ki nastopa na raznih pevskih revijah, kot so Primorska poje in Ceciljanka.
Da bi primerno počastil okroglo obletnico je ansambel Lojze Hlede pripravil za jutri, 16. aprila, v domačem Sedejevem domu celovečerni koncert, ki se bo pričel ob 18. uri. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi brošuro z reportažami najpomembnejših nastopov ter predstavili novo kaseto z naslovom »Jubilejni pozdrav«. Za veselo razpoloženje na jutrišnji prireditvi pa bo poskrbel humorist Andrej Jelačin, ki ga vsi bolje poznamo z imenom Toni Kari-ola.
Pobude javnega socialnega centra
V javnem večnamenskem socialnem centru so tudi v mesecu aprilu pripravili bogat spored rekreativnih in kulturnih prireditev, od plesnih čajank do obiska opernih predstav, turnirjev v balinanju.
Plesne čajanke bodo na sporedu še 21. in 28 aprila. 27. in 28. aprila je napovedan turnir v balinanju. Od 20. aprila dalje bodo sprejemali prijave za pomladansko sezono simfonične glasbe v Trstu.
Kozmetični salon
DANAJA
Nova Gorica - Gortanova 15 Tel. 003865/23437
top/a depilacija odpravljanje celulita utrjevanje tkiv ionska stimulacija
fiERE qORIZIA
UM tDIU MUSIH I I I I I » IM • A 0 i I A SEJMI AlU J ADI AH
O7
SAJMOVI AIH • J ADI AN AlM MIIS ADtlA MCI ADIIA VASAIOI
XIX. MEDNARODNI SEJEM V GORICI
29. april - 7. maj 1989
TAJNIŠTVO: Tel. 0481/22177-22233 DIREKCIJA: Tel. 0481/520430
Po načrtu arh, Marcelta DVliva in inž, Marjana Cefarina
Živahna dejavnost na gradbišču slovenskega šolskega centra v Gorici
Stavbe bodo vseljive v začetku leta 1990
Leto 1990 bo z zlatimi črkami zapisano v knjigi o zgodovini slovenskega šolstva v Gorici. Prihodnje leto se bodo namreč slovenski dijaki in šolniki vselili v novo šolsko poslopje, ki ga pravkar gradijo v južnem delu mesta v Ulici Puccini. Načrte za slovenski šolski center sta izdelala arhitekt Marcello D'01ivo iz Vidma ter inženir Marjan Cefarin iz Gorice. Ta je tudi vodja del na gradbišču. Za gradnjo šolskega poslopja skrbi Goriška občinska uprava, denar, nekaj nad 500 milijonov lir, so dobili iz državnih skladov.
Takoj ko je bilo zagotovljeno finansiranje je bil izdelan načrt. Marcello D'01ivo je svetovno znano ime. Furlanski arhitekt, ki je v povojnih letih narisal urbanistični načrt takrat nastajajočega Lignana, je kasneje šel v širni svet. Načrtoval je stanovanjske hiše ter večje javne stavbe na vseh kontinentih, risal je urbanistične načrte. Njegove stavbe so v Aziji in v Afriki, v Evropi in v Ameriki. Dobil je laskava priznanja. Gorica bo lahko ponosna, da bo imela stavbo, katere načrt je on naredil. Prav tako bomo lahko ponosni Slovenci, saj bo to brez dvoma naj lepša šolska stavba v Gorici.
V tem centru bo prostor za slovenske višje srednje šole v Gorici. Center sestavljajo tri podobne si dvonadstropne stavbe, v katerih bo dovolj prostora za učilnice, katere prostornino bodo lahko prilagajali večji ali manjši zasedenosti razredov. Sredi teh treh stavb bo tista v kateri bodo telovadnica in avditorij.
Uvodoma smo omenili leto 1990. Na gradbišču so, kot je razvidno iz slik Marka Cubeja, furlanski delavci že veliko naredili. Stavbe so že skoro dograjene. Najprej je bilo mišljeno, da bodo stavbe vseljive še pred koncem leta. Gradbena operativa bo to najbrž tudi uredila, vendar pa ni še znano, če bo_ do takrat na voljo tudi notranja oprema. Če bi bilo vse to urejeno, potem bi se naši dijaki in šolniki tja lahko vselili že takoj po božičnih in novoletnih počitnicah.
Slovenski šolski center gradijo v Ulici Puccini, nasproti stavb italijanskega industrijskega zavoda Galileo Galilei. V tem je več sto dijakov. V njem je tudi sekcija s slovenskim učnim jezikom. Prav je, da si bosta stavbi slovenskih ter italijanskih šol stali ena blizu druge, saj se bodo tako ustvarjala in utrjevala prijateljstva.
Slovenski šolski center stoji na zemlji, kjer so se od srede prejšnjega stoletja tja do prve svetovne vojne učili in usposabljali dijaki slovenske kmetijske šole, ki jo je upravljala Goriško-Gradiščanska dežela. Pouk je bil v stavbi v Ulici Duca d'Aosta, kjer so danes kemični in zdravstveni laboratorij. Na zemljišču za to stavbo pa so takratni slovenski dijaki imeli praktične vaje.
Slovenci smo imeli in imamo v Gorici vrsto šol. Prvo slovensko šolo so naši predniki odprli v Ulici sv. Klare leta 1883. Bil je to slovenski vrtec. Dve leti kasneje so tam odprli slovensko osnovno šolo. Dotlej je bil pouk v osnovnih šolah v nemškem ter italijanskem jeziku. V naslednjih letih se je v slovenskih šolah zbralo toliko učencev, da je bilo zanje zgrajeno posebno poslopje v Ulici Barzellini (danes Ulica Cascino) tam kjer so sedaj zgradili novo večnadstropno stavbo.
Leta 1897 je bil v Križni ulici zgrajen Šolski dom. Za to stavbo je poskrbelo nalašč osnovano društvo Šolski dom. Leta 1904 je bil v Ulici Bertolini (danes Ulica Randac-cio) zgrajen Novi dom. Štiri leta kasneje je bila na vrsti še ena stavba, in sicer Gregorčičev dom v Ulici Vetturini (danes Ulica Fa-vetti), leta 1910 pa v južnem delu mesta še Mali dom. Cirilmetodova družba pa je tik pred prvo vojno v Ulici Catterini zgradila še eno šolsko stavbo.
Za časa fašizma je bil slovenski pouk prepovedan, po drugi vojni se je ta obnovil v gori omenjenih stavbah. Že več let pa imajo slovenski dijaki pouk v stavbi nekdanjega semenišča v Ulici Alviano. Po preselitvi se bodo tja vselili študentje fakultet tržaške univerze.
MARKO WALTRITSCH
v»r
mm

Zbirka Mostovi so slovenska vez Računalniška likovnost z dosežki v svetovni literaturi

Zanimivo in razveseljivo je, da med vsemi slovenskimi založbami, ne glede na gmotne težave, še vedno zelo podjetno posluje prav Pomurska založba v sicer majhni in oddaljeni Murski Soboti. Kljub svojemu obrobnemu položaju se je s svojo že tradicionalno zbirko "Mostovi", za katero je prejela že priznanje UNESCO, še posebej uveljavila na področju mednarodnega povezovanja. Dober sloves in odkri-teljsko vnemo odkriva tudi letošnja zbirka, ki jo je te dni predstavil javnosti v prostorih društva slovenskih pisateljev v Ljubljani njen dolgoletni urednik Jože Hradil. Odločna naravnanost Pomurske založbe iz province v širni svet je gotovo vzpodbudna za živo, slovensko in hkrati svetovno vpeto založništvo na Tržaškem, tembolj ker zbirka "Mostovi" poleg stikov z velikimi narodi še posebej zavzeto neguje stike z manjšimi in majhnimi narodi. Škoda je le to, da ta prevajalska reka poteka samo enosmerno, iz tujih književnosti k nam ne pa tudi iz slovenske v svet, saj k tem tujim literaturam, od koder prevajamo, čeravno so se prav s to pobudo vzajemnega prevajanja - sam sem nekoč v tej akciji sodeloval - tako v stalnem odboru mednarodnega PEN, kot v krogu Švedskega inštituta v Stockholmu, že ukvarjali.
Letos je Pomurska založba v zbirki poslala v okusni opremi in v lični kartonski embalaži - na trg kar šest rednih knjig, temu pa dodala kot posebno izdajo v večjem formatu še publikacijo ob stoletnici rojstva velikega portugalskega pesnika Fernanda Pessoa.
Med letošnjimi knjigami je verjetno v prvi vrsti treba vzeti v roke najnovejši, tudi na svetovnem trgu zelo odmevni roman znanega perujskega pri-satelja Maria Vergasa Llose "Kdo je ubil Palomina Moleta?". Lloso, ki je bil pred leti tudi predsednik mednarodnega PEN in je bil večkrat v Sloveniji, sem dobro poznal. Ne le pri nas, tudi po drugih kongresih in zasedanjih PEN v svetu je Llosa vselej zagovarjal pisateljsko svobodo in hkrati čim večjo odprtost PEN. Kot je bil, recimo, na kongresu v Sydneyu proti francoskemu mešetarjenju glede človekovih in pisateljskih pravic v tedanji Sovjetski zvezi, tako se je strinjal s pobudo, ki sva mu jo dala skupno s Han Suyin, da poizkusimo pripeljati v mednarodni PEN tudi kitajske pisatelje. Doma v Latinski Ameriki se je vselej dosledno boril proti političnemu nasilju in birokraciji oblasti, in ko sva v Parizu govorila - bilo je prav ob prvi objavi te njegove zadnje knjige
»Kdo je ubil Palomina Molera?«, ko so razni glasovi trdili, da namerava Llosa celo kandidirati za predsednika Perujske republike, je Mario to zanikal, ni pa skrival svoje namere, da s to knjigo, ki je pisana skoraj kot kriminalka, še bolj dregne v sršenovo gnezdo politične laži in zločinskih mogočnežev na krmilu države.
Sicer pa poleg te Llosove knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Nina Kovič, vsaj bežno naštejmo še ostale knjige. Katarina Šalamun - Biedrzycka je iz poljščine prevedla roman Wladis-lawa Terleckega »Psi gonjači so že najeti«. Roman azerbejdžanskega avtorja Natiga Rasula - Zadeja je posredno preko ruščine prevedla Marusja Uhernik. V okviru rednih stikov s Portugalsko smo dobili roman Antonia Loba Anunesa, pri čemer je izvirni naslov »Os cus de Judas« prevajalec Janko Moder ponašil »Hudiču v riti«. V jeku bližnjevzhodne krize bo gotovo aktualno branje knjige izraelsko-arab-skega pisatelja Vorama Kaniuka »izpovedi dobrega Arabca«, ki se ne
glede na vsa nasprotja zavzema za sožitje Židov in Palestincev. Naslov hebrejskega izvirnika je bil »Aravi tov«, delo pa je posredno preko izdaje v angleščini prevedla Seta Oblak. Posebno vrednost v letošnji zbirki pa gotovo predstavlja še knjiga Jurija Ritheua »Sanje v megli«, saj gre po zaslugi Janeza Staniča za naš prvi stik z majhnim narodom Čukčev v Sovjetski zvezi, dobrih 13.000 prebivalcev, ki živijo na skoraj nenaseljenih prostranstvih Čikotskega polotoka v severovzhodni Aziji.
In končno: izven redne serije še spominski album avstrijske pisateljice Use Pollack »Fernando Pessoa od A do Z.« Delo je tudi po likovni plati lepa publikacija. Pri tem pa je ob tem mostu s portugalsko književnostjo obetaven tudi stik z nemško govorečo Use Pollack iz Lipnice, Leibnitza, ki si v svojem publicističnem delu in izdajanju literarne revije, kot mi je zatrdila, še posebej želi tudi veliko več odnesti iz kulturnega dogajanja v Sloveniji.
BOGDAN POGAČNIK
V svetu se uveljavljajo najrazličnejše zvrsti umetniškega oblikovanja in tako tudi v našem prostoru, kjer uveljavlja Hmeljak likovno-računalniško govorico
Psi in mačke izpod peresa angleškega veterinarja
Sodoben, svojevrsten in bogato ilustriran vodnik za mnoge ljubitelje domačih živali
Ker z naraščanjem standarda, z vse večjo urbanizacijo in zanimanjem za vse živo raste tudi zanimanje za pse in mačke, bosta dve knjigi, posvečeni tema dvema domačima živalima, več kot dobrodošli. Gre za odlično in bogato opremljeni (s slikovnim gradivom) knjigi, ki ju je napisal angleški veterinar David Taylor in ki na nov, sodoben in nestandarden način pred-stavjata svojevrsten vodnik za ljubitelje domačih živali. Govorita o tem, kako žive psi, kako žive mačke, kako ravnamo z njimi, kako jih spoznavamo in negujemo, hranimo in zdravimo, da bomo imeli veselje z njimi. Obe knjigi je izdala Državna založba Slovenije, ki je poskrbela tudi za originalno slikovno opremo, tako da pomenita obe knjigi resnično obogatitev tovrstne literature.
Vaš pes je prva knjiga, ki jo je s sodelovanjem Petra Scotta napisal David Taylor. Avtor najprej poudarja, kako koristen in uporaben je pes, čeprav psi po številu niso na prvem mes-
tu med našimi prijatelji, pa so zato najpomembnejši. Sicer pa v svoji knjigi pove vse, kar naj bi o psu vedeli ali morali vedeti. Morda se bo skoraj 300 strani obsegajoča knjiga večjega formata, res da opremljena s številnimi barvnimi podobami na vsaki strani, zdela komu celo preobširna. Res pa je, da bo zato v njej vsakdo, ki bo hotel karkoli zvedeti o psih, našel v njej ustrezne odgovore. Najprej bo vsakdo seveda prebral tisto poglavje ali del knjige, ki pse predstavlja. Pasme psov, kjer so psi s podobami in opisom podrobno predstavljeni, pa zavzema le del knjige. Bralec bo na začetku našel poglavje o anatomiji psa, spoznal pa bo, kako naj si psa izbere in za katero pasmo naj se odloči. Če si namreč želi imeti psa pri sebi. In takrat bo s koristjo moral prebrati dvoje, troje poglavij, ki govore o negi mladiča, o hranjenju in učenju psa, o negi odraslega psa, pa sploh o vzreji, razumevanju pasjega življenja. Skrb za zdravje je naslov
Sezona SSG postregla tudi z monodramo
V letošnji abonmajski sezoni Slovenskega stalnega gledališča smo gledali tudi Brochovo monodramo Povest služkinje Zerline, ki jo je za oder adaptiral režiser Žarko Petan, igrala pa je Bogdana Bratuževa
obsežnega razdelka knjige, ki ji sledi na koncu celo zapis o prvi pomoči poškodovanim ali obolelim psom. Že ta površna predstavitev vsebine knjige kaže bralcu, da knjiga resnično zajema vso snov, ki naj jo spozna tisti, ki se za pse zanima. Od spoznavanja porekla psov, mimo anatomije pasjega telesa, pa do pasje psihologije in 'zdravstvene pomoči psom, o vsem tem bo bralec lahko dobil izčrpne odgovore, pa tudi nasvete. Knjiga je namreč pisana praktično. Nič ni teoretiziranja, nič odvečnega besedičenja. Kratka pojasnila, kratke ugotovitve, praktične napotke in nasvete dopolnjujejo barvne slike in nekatere risbe, kar daje vsakomur izčrpno informacijo. In ko si boste ogledali slike posameznih pasem, ko boste prebrali kakšne so telesne in psihične lastnosti posameznih pasem, ko si boste na jasnem, kako spoznati zdravega in primernega kužka, se boste lahko odločili za pravega. Kako ga boste potem vzgajali, negovali, vozili na sprehod, se z njim družili, ga zdravili, pa boste sproti spoznavali iz knjige. Gre torej za koristno in zanimivo knjigo, ki govori o vsem v zvezi s psi.
Vaša mačka je podobna knjiga istega avtorja, le da je posvečena mačkam. Avtor uvodoma razglablja, kakšna je razlika med psi in mačkami. Ne sicer v fiziološkem pogledu, temveč glede tega, kako se obnašajo ene in drugi kot domače živali, kot prijatelji človeka. Mačka se sicer ni pripravljena vživeti v položaj človekove lastnine kot pes, njena individualnost ni prisvojljiva. Je pa odlično naravnana na okoliški svet, pri čemer {reliko daje in malo zahteva. Med psom in njegovimi predniki je nastal globok prepad, med mačkami in njihovimi predniki pa ni tako: mačke so, vsaj nekatere pasme, še vedno blizu svojemu izvoru. In tako naprej. Anatomija mačke, pasme mačk, kako mačko izberemo, kako negujemo mladiče, kako jo hranimo, negujemo, kako jo poskušamo razumeti, kako skrbimo za njeno zdravje, to so posamezna poglavja te zanimive »mačje« knjige. Knjiga ni nič manj obširna kot tista posvečena psom. Nič manj ni bogato ilustrirana, nič manj nima koristnih napotkov. Zato bo vsak prijatelj mačk našel v njej vse tisto, kar naj bi vedel za razumevanje in poznavanje teh hišnih prijateljev. Tudi to je torej priročnik za ljubitelje mačk, kot je prva knjiga priročnik za ljubitelje psov. Prebiranje nasvetov in napotkov se mu bo bogato obrestovalo: razumevajočega lastika bo mačka upoštevala in mu njegovo skrb vračala z Ijubezi-jo in spoštovanjem.
Knjiga o psu in knjiga o mački sta lepi knjigi. Skrbno sta prevedeni v slovenščino (tekst o psu je prevedla Breda ^Lipovšek, tekst o mačkah pa Rapa Šuklje in Vojislava Bole-Hribov-šek), opremljeni več kot razkošno. O poljudno napisanem zanimivem tekstu pa smo povedali dovolj dobrega.
Sl. Ru.
Anton Martin Slomšek v pesmi in besedi
Pri Trajni delovni skupnosti samostojnih kul-turnih delavcev ALEA v Mariboru je pred kratkim izšla kaseta Škof Anton Martin Slomšek v Pesmi in besedi, ki jo je uredil Braco Zavrnik. Slomškove besede na njej po lastnem izboru pripoveduje član Drame SNG Maribor Vlado Novak, Slomškove pesmi pa pod vodstvom Mitje Reichen-oerga (tudi on je avtor izbora) poje Mariborski
oktet.
Slomškove pesmi v besedi in glasbi so izšle pravzaprav simbolno. Najprej v počastitev 130-letnice prenosa sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor, s to obletnico pa se prav letos začenja »Slomškovo triletje«, ki se bo izteklo konec leta 1992, ko se bomo spomnili 130-letnice škofove smrti (24. 9. 1862). Vsa ta tri leta bodo napolnjena s prireditvami, posvečenimi spominu na narodnega buditelja, ustanovitelja najstarejše slovenske založbe, Mohorjeve družbe,
vsestransko slovenskemu narodu posvečujočega se dušnega pastirja Antona Martina Slomška.
Predvsem pa kaseta pripoveduje skozi škofove besede in glasbo o njegovi vsestranski ustvarjalni osebnosti in o njegovi volji ohraniti slovenstvo Slovencem, kar še posebej velja za spodnjo Štajersko, ki bi bila brez Slomška povsem nekaj drugega kot je danes. Lahko bi celo rekli, da je bil škof Slomšek Maistrov predhodnik, ki se je boril za slovenstvo z besedo in vero.
Razstava Furlana Giancarla Caneve
Sosednji furlanski prostor, ki s svojim kulturnozgodovinskim bogastvom že stoletja s svojimi vplivi seva v sosednja geografska področja in se iz njih tudi ves čas oplaja, je pomemben tudi kot likovno središče, saj tu živi in dela cela vrsta likovnih ustvarjalcev različnih generacij, ki s svojim ustvarjanjem pomembno prispevajo k razvoju sodobne likovne umetnosti. Pred kratkim so Goriške galerije pripravile razstavo del videmskega slikarja in grafika mlajše generacije Giancarla Caneve, ki bo v kanalski galeriji Rika Debenjaka na ogled do 22. aprila.
Slikar in grafik Giancarlo Ganeva tudi v slovenskem prostoru ni popolnoma neznan, saj je sodeloval na skupinskih predstavitvah v Zagrebu in v Ljubljani, je pa ta razstava njegova prva samostojna predstavitev v slovenskem prostoru. Ganeva se v italijanski sredini uveljavlja že več kot desetletje in pol in je med svojo generacijo v furlanskem prostoru med tistimi, ki so najbolj prodorni, inventivni in ustvarjalni. To kažejo ne samo številna sodelovanja na mednarodnih skupinskih razstavah v severni Evropi, pač pa tudi priznanja, ki jih zadnje čase Ganeva za svoja likovna dela prejema.
Rahločutno in z vso raziskovalno zagnanostjo, včasih bolj resig-nirano, včasih bolj optimistično, se Ganeva prepušča razmišljanju o nikdar docela odkritih skrivnostih naravnih pojavov, o vesoljski' prostranosti z vsemi znanimi in neznanimi razsežnostmi in zakonitostmi, ki vplivajo na življenje in ga usmerjajo. V svojih likovnih videnjih se ta njegova interpretacija kaže v postmodernističnem likovnem izražanju: z natančnostjo dobrega risarja oživi forme imaginarnih prostorov, kjer se v spletu oblik, piramidastih in kvadratnih elementov, izrisujejo molekularni spoji in celični prepleti. Z bogato domišljijo slikar kreira nešteto drobnih površin, ujetih v osnovno geometrijsko telo, zdaj izraženih z drobnim čr-tkanjem, zdaj z barvnim mavričnim prepletom pikic in lis. Precej svoboden je Ganeva v svojem rokopisu, ki se bolj kot enotnemu slogovnemu izhodišču podreja vsebini, ki jo želi na posameznem grafičnem listu izraziti. Listi kakor »Celica v prostoru«, »Novi svetovi«, »Kozmična eksplozija«, »Obljubljena dežela«, »Proti novim prostorom« so v barvni prostor svetlomodrih, rdečkastih in rjavkastih tonov postavljeni in pripovedno bogato interpretirani lebdeči izseki pravljičnih svetov, ki ne evocirajo z dramatičnostjo in grotesknostjo, pač pa s premišljenim izborom nežnih, svetlih in žametastih temnih barv. So pravljica brez pravljičnih bitij, a s prepletom kovinaste luminoznosti kozmičnih teles, ki s svojo nadča-sovnostjo burijo duha in izzovejo spoštljivo občudovanje.
NELIDA SILIČ-NEMEC
V Furlaniji-Julijski krajini na leto za 5 odstotkov več porabe
Poraba električne energije vsako leto narašča
V	letu 1987 so hidroelektrarne na območju Furlanije-Julijske krajine proizvedle 996 milijonov kilovatnih ur energije, termoelektrarne pa 4.464 kWh, skupno torej 5.460 kWh.
V	istem letu so v goriški pokrajini porabili 767.808.000 kWh, v tržaški 4.352.371.000 kWh, v videmski 1.956.136.000 kWh, v por-denonski pa 1.021.149.000 kWh.
Če podrobneje pogledamo podatke o porabi lahko ugotovimo, da so na Goriškem v gospodinjstvu porabili 115.776.000 kWh, za javno razsvetljavo
14.119.000,	ostalo pa so porabile
gospodarske dejavnosti. Na Tržaškem je bila poraba takole raz-deljena:	v gospodinjstvu
724.008.000	kWh, za javno raz-
svetljavo 73.105.000, večja količina seveda v gospodarstvu. Podobna slika je tudi v dveh drugih pokrajinah. Na Videmskem so v gospodinjstvu	porabili
389.769.000	kWh, za javno razsvetljavo 40.128.000, na Porde-nonskem pa v gospodinjstvu
218.473.000,	za javno razsvetljavo pa 18.858.000.
V	istem letu so v deželo iz Jugoslavije uvozili 1.306 milijonov kWh, izvozili v to državo pa 821 milijonov kWh.
V	Furlaniji-Julijski krajini državna družba ENEL daje električno energijo 482.331 uporabnikom. Sem so všteti tudi tisti uporabniki v nekaterih občinah (npr. v goriški), kjer jim električno
energijo dobavlja domače podjetje, ki seveda energijo kupuje od ENEL.
Tako v naši deželi kot v Italiji in v svetu nasploh potreba po elerični energiji narašča iz leta v leto. V Italiji je to naraščanje petodstotno vsako leto. Podobno je tudi v naši deželi. Zaradi tega je čisto razumljivo, da mora državna družba ENEL priskrbeti to energijo. Še do pred nekaj leti so na veliko gradili termocentrale, še zlasti v obmorskih krajih, nedaleč od pristanišč. V takih ter-mocentralah lahko izmenično uporabljajo petrolej in premog za proizvajanje energije. Pri nas imamo tako termocentralo v Tržiču.
Po nesreči v Vajontu nad Lon-garonom, kjer je prišlo do katastrofalne nesreče, porušil se je namreč jez, veliko ljudi je v takratni nesreči umrlo, so v Italiji opustili nadaljnje izkoriščanje vodnih virov za proizvajanje električne energije. Takrat je bil petrolej zelo poceni. Zaradi tega so gradili termocentrale. Drugod v svetu so že takrat gradili nuklearke, centrale na atomski pogon. Italija je v tem zaostajala. Kar precej so jih zgradili v drugih evropskih državah, v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Sovjetski zvezi. Po nesreči v Černobilu so marsikje atomske centrale zaprli, novih nekateri ne gradijo več. V Italiji je parlament sklenil, da nukleark
ne bodo gradili, že zgrajene pa bodo postopoma opustili.
Električno energijo pa je treba imeti, sicer se bo zavrl vsak gospodarski razvoj. ENEL je že v začetku osemdesetih letih pripravil načrt za gradnjo novih termocen-tral, v katerih bi uporabljali predvsem premog. V vseh krajih, kjer so te bile predvidene, so se ljudje uprli. Podatki kažejo, da bi nove termocentrale prinesle veliko onesnaženja. Prva lokacija v naši deželi je bila predvidena v Miljah. Prebivalstvo se je uprlo. Druga lokacija naj bi bila v Tržiču. Lani so se občani na referendumu izrekli proti gradnji take termocentrale. V deželni vladi pa so pozitivno gledali na tako pobudo ENEL, ne le zaradi tega, ker bi s tem pridobili električno energijo, marveč ker bi v tako novo napravo ENEL investiral nekaj tisoč milijard lir. Za časa gradnje naj bi tam delalo nekaj tisoč ljudi, kasneje pa nekaj sto za redno obratovanje.
ENEL ni opustil načrta, da bi zgradili termocentralo pri Tržiču, pa čeprav o tem sedaj ni veliko govora. To je seveda politično vprašanje.
V zadnjem času je ENEL v naši deželi posodobil obstoječe naprave. Poleg naprav v Karniji bi tu omenili pet malih hidrocentral na namakalnem kanalu De Dot-tori na Tržiškem. Tu pa pridobijo 8 milijonov kWh, kar sicer zadošča le potrebam nekaterih manjših
krajev ob tem kanalu. Zgradili bodo tudi nekaj novih manjših. Seveda bodo pridobili več energije kot prej, vendar so to le kapljice v morju potreb. 300 milijard lir bodo dali za hidrocentra-lo v Amaru 300 milijonov kWh letno), 66 milijard za tisto v An-duinsu 52 milijonov kWh), 210 milijard v Lesis-Arcoli 170 milijonov kWh). 60 milijard v Corde-nonsu (40 milijonov kWh).
V vodstvu ENEL dajejo vso podporo tistim industrijcem, ki obnavljajo lastne električne centrale. Te so običajno v raznih tovarnah, ki so zgrajene ob rekah. Tak je primer centrale ob Soči v Stražicah pri Gorici. Furlanska tovarna Fantoni je na ozemlju FJK zgradila nekaj manjših hidrocentral. Ena takih je na Majni-ci pri Gorici na namakalnem kanalu. Podobne zasebne termocentrale so tudi v nekaterih tovarnah, ki so daleč od rek.
Problem električne energije postaja zelo pereč. Potrebe naraščajo iz leta v leto. Gre predvsem za potrebe gospodarstva, kar kaže na ugoden gospodarski razvoj. Odprto pa ostaja vprašanje kje graditi električne centrale, kakšne morajo biti. Še je mogoče, graditi hidrocentrale vendar se bodo kapacitete teh kmalu izčrpale. Gradnja termocentral pa povzroča skrbi ekološkega značaja. Jasno je, da bo prišlo do ostrih sporov, še večji od tistih, ki smo jim doslej bili priča.
Vedno več pritiskov za združevanje bank
V kratkem naj bi se združili ljudski banki v Vidmu in Čedadu ■ Benetton čvrsto med pomembnimi delničarji Banca del Friuli
V	Italiji je iz dneva v dan močnejša težnja, da bi združili manjša ter srednja bančna podjetja. Večje bančne koncentracije bi uspešneje kljubovale konkurenci, še zlasti tisti, ki bo prišla v Italijo po letu 1992, ko bo v Evropi svobodno gibanje kapitalov.
V	rimski vladi že dalj časa pripravljajo nov bančni zakon, ki bi omogočal take združitve. Ponekod je do njih že prišlo. V več krajih sorodne si banke že leta in leta sodelujejo, saj so članice konzorcijev. Ti članicam nudijo številne usluge, ki bi jih posamezne banke same ne zmogle. Take konzorcije imamo za podeželske posojilnice, za ljudske banke, za mestne hranilnice. Nekateri konzorciji so vsedržavnega, drugi pa deželhega ali meddeželnega značaja. V naši deželi imajo tak konzorcij ljudske banke kot tudi kmečko-obrtne posojilnice.
Pisali smo že, da je v hranilnicah naše dežele govor o možnosti združitve sedanjih treh v Trstu, Gorici in Vidmu (ta ima pristojnost tudi v Pordenonu), pa čeprav je vsem jasno, da obstojajo velike razlike med njimi ter seveda odpori proti združevanju. Videm-čani lažje govorijo o združevanju s Hranilnico v Padovi kot pa s tisto v Trstu oziroma s tisto v Gorici. Goriška hranilnica ima svojo specifičnost. V njem okviru deluje zavod za dajanje dolgoročnih stanovanjskih posojil, ki ga drugi dve hranilnici nimata. Tržaška hranilnica ima polno poslovnih opravkov z mednarodno pomorsko trgovino, Videmsko-
pordenonska pa z domačim poslovanjem in tudi z mednarodno trgovino na kopnem.
V naši deželi že več let deluje tudi Konzorcij ljudskih bank s sedežem v Codroipu. V njem je tudi slovenska Kmečka banka v Gorici, ki sodi med ljudske banke. Ta konzorcij je doslej nudil koristno pomoč vsem ljudskim bankam. Na-predsedniškem mestu so izmenično vsako leto predsedniki vseh včlanjenih kreditnih zavodov. V sedanjem trenutku pa prihaja do zahtev in potreb po združitvi. Če so take zahteve razumljive in tudi uresničljive za furlanske ljudske banke se vprašanje postavlja za slovensko Kmečko banko v Gorici.
Najbolj eklatanten primer je tisti o združitvi ljudskih bank v Vidmu in v Čedadu. O tem je bilo veliko govora že predlanskim in lani, vendar se je takrat zdelo, da je poskus šel po vodi in da je bila pobuda pozabljena.
Sedaj pa je spet veliko govora o tem. Baje so pogovori tik pred zaključkom. O tem naj bi govorili danes na občnem zboru delničarjev Banca popolare v Vidmu, 25. aprila pa na občnem zboru delničarjev Banca popolare v Čedadu. Na dnevnem redu teh občnih zborov sicer nimajo predloga o združitvi, saj morajo odobriti lanske obračune. Ni pa izključeno, da ne bi vodstvi bank v doglednem času sklicali izrednih občnih zborov, na katerih bi se sklepalo o združitvi. Dosedanje težave so najbrž bile v zvezi s tem, kdo bo v bodoči združeni banki prevladal.
V	naši deželi so še druge ljudske banke. Tista v Pordenonu, ki bo še letos odprla fili-alko v Vidmu, se baje pripravlja na združitev z ljudsko banko v Čenti. Na tak način naj bi pordenonska banka vdrla na območje videmske pokrajine, v kraje, ki so nekako povezani z Vidmom in Čedadom. Veliko je govora o združitvi ljudskih in drugih bank, vendar si vsak hoče zagotoviti nekatere pozicije.
To kar velja za ljudske, banke velja tudi za hranilnice. Videmska je že lani odprla podružnico v Trstu, letos bo odprla še eno. Tržaška hranilnica, ki je že prodrla na Videmsko in na Pordenonsko si prizadeva, da bi v Furlaniji odprla še nekatere filialke.
V	teh dneh je precej govora tudi o lastništvu delnic Banca del Friuli. Ta zelo močna banka ima nad 80 podružnic v vsej naši deželi ter tudi v Venetu ter še kje drugje. Pred dvema letoma je znani industrijalec Benetton iz Trevisa kupil 5 odstotkov delnic. S tem si je banka pridobila možnost nadaljne-ga prodiranja v Venelo. V letu dni si je Benetton pridobil 11,6 odstotkov delnic. Postal je najmočnejši delničar, njegov zastopnik je prišel tudi v upravni svet. Pred dnevi so se razširile govorice, da se Benetton namerava umakniti. Ob teh vesteh je vrednost delnic narasla. Tako predsednik Banca del Friuli Paolo Malignani kot zastopniki tovarne Benetton pa so te govorice zanikali.
Sejem HI-FI v Pordenonu
PORDENON — Na sejmišču v Pordenonu bo od 29. aprila do 1. maja 24. sejem radioamaterjev, Hi-Fi in elektronike. 160 podjetnikov bo svoje izdelke razstavljalo na 20.000 kv. metrih pokrite površine. Lani je ta specializirani sejem obiskalo 40.000 ljudi, še zlasti mladih. Prišli so tudi iz Jugoslavije, Avstrije in Nemčije.
V	okviru sejma bodo letos priredili 2. razstavo elektronske tehnologije. Sodelovala bodo najbolj znana italijanska industrijska ter trgovska podjetja.
V	sejemskih dneh bodo priredili tudi nekaj posvetov.
Segafredo-Zanetti prodaja kavo na Portugalskem
Pražarna kave Segafredo-Zanetti sodi med najmočnejše italijanske trgovce s kavo. Zelo številno kiienteio si je pridobila tudi s sponsorizacijo športnih ekip, med temi goriških košarkarjev, svojčas pa tudi svetovnih avtomobilskih prvakov formule 1, med katerimi je bil Alain Prost.
Omenjena tvrdka, ki ima zelo razširjeno prodajno mrežo v vsej severni Italiji, prodira tudi na tuje. Še zlasti dobre poslovne uspehe ima na Portugalskem, kjer imajo že 3 tisoč klien-tov-trgovcev in kjer so v enem letu imeli 14 milijard lir prometa. S tem na portugalski trg prodira tudi italijanski način priprave kave, saj tvrdka Segafredo-Zanetti tudi na tem trgu prodaja na italijanski način praženo kavo. Uspeh je tem večji, ker je cena domačih mešanic za 30 - 40 odstotkov nižja od sort, pripravljenih na italijanski način.
Upoštevajoč zakonske ugodnosti
V furlanski mali industriji nad 1.400 na novo zaposlenih
Deželni zakoni, ki omogočajo industrijskim, obrtnim ter trgovskim podjetjem, da vzamejo v služno mlade ljudi, s tem da podjetja dobijo nekaj regresa od deželne uprave, so zelo koristni, saj je v vsej deželi v komaj treh letih dobilo zaposlitev nekaj deset tisoč mladih ljudi.
Združenje malih industrijcev API v Vidmu ima približno tristo včlanjenih podjetij. V teh so v lanskem letu vzeli v službo, upoštevajoč ugodnosti tega zakona, 1.430 ljudi. To je 36 odstotkov več kot leto prej, dvakrat toliko kot leta 1986.
Skoro polovico teh so zaposlili v strojnih tovarnah. Sledi lesna industrija, v kateri so zaposlili 30 odstotkov
mladih. Če primerjamo delavce in uradnike ugotovimo, da so lani v omenjenih tovarnah zaposlili 1.185 delavcev in 245 uradnikov.
Še več mladih delavcev so zaposlili v obrtnem sektorju.
Ponekod pa delavcev ni najti. Pred nekaj dnevi smo v našem listu poročali, da so obnovili proizvodnjo v tovarni kontejnerjev pod Štandrežem pri Gorici. Novi lastniki nameravajo v nekaj letih zaposliti 150 - 200 ljudi. V sedanji fazi obnove dela v tovarni, ki je bila več časa zaprta, pa se zdi, da niso dobili dovolj delavcev in da je zaradi tega marsikatero delovno mesto še vedno na razpolago.
Stiki SZ in Madžarske z našo deželo
Čedalje več trgovine z Vzhodom
Trgovina z evropskim Vzhodom iz dneva v dan bolj zanima italijanske trgovce in industrijce, še zlasti tiste v Venetu in v Furlaniji. Vedno več je poslovnih stikov, ki prinašajo ugodne rezultate, tudi zaradi tega ker so posli zelo veliki. Ne gre v teh primerih za posle z malimi trgovci, marveč z velikimi kompleksi, ki jim čestokrat botruje državna uprava. Najbolj eklatantni so primeri gradnje kompletnih tovarn v Sovjetski zvezi, v čemer prednjačijo furlanski industrijci, še zlasti Cogolo in 'Danieli.
Tudi industrijci iz Veneta kažejo veliko zanimanje za vse vzhodnoevropske države. Pred kratkim so v Trevisu industrijci imeli posvet z zastopniki reklamne družbe Publitalia (skupina Berlusconi), ki si je zagotovila reklamo na sovjetskem tržišču. Ne gre za reklamo potrošnega blaga, marveč za reklamo industrijske opreme, so povedali na tem posvetu, na kate-
rem so industrijci pokazali veliko zanimanje tudi za tako pomoč pri prodiranju na Vzhod.
Trgovinska zbornica v Vidmu se je aktivno vključila v te mednarodne posle. Navezala je stike tako s sovjetskimi kot z madžarskimi gospodarstveniki. V Vidmu so imeli nekaj posvetov. Madžarom so pomagali v predstavitvi vrste njihovih prodjetij v Milanu in Turinu. Madžari žele čimbolj prodreti na italijanski trg, istočasno pa želijo kupovati italijanske proizvode.
Madžare pa zanimajo tudi skladišča in delavnice na italijanskem ozemlju. V pogovorih z zastopniki Goriške trgovinske zbornice so pokazali precej zanimanja za skladišča-hladilnike tako v goriškem avto-portu kot v pristanišču v Tržiču. Prav tako se zanimajo, da bi nekje v naši deželi imeli na voljo večjo mehanično delavnico za njihove tovornjake, ki jih je čedalje več na naših cestah.
Bolj mimo ozračje v Bocnu
po sprejetju paketa
V začetku maja bodo v Bocnu občinske volitve -Nova in bolj odprta politika predsednika pokrajinske vlade Aloisa Durmvalderja - Benedikt er bolj kot kdaj prej grozi z razkolom v SVP
Marko Waltritsch
BOČEN — Čez nekaj tednov, 7. maja, (volišča bodo odprta samo v nedeljo), bodo prebivalci Bočna šli na volišča, da izberejo 40 občinskih svetovalcev. Gre za dokaj čudne volitve, saj bo ta bocenski občinski svet ostal le do prihodnjega leta, ko bodo občinske volitve v večini občin v Italiji. Na Južnem Tirolskem in na Tridentinskem imajo svojstvene volilne zakone. V marsičem se razlikujejo od tistih, ki veljajo v vseh drugih predelih države.
Medtem ko imajo povsod drugod vsi državljani, ki so dopolnili 18. leto aktivno in pasivno volilno pravico, v teh dveh pokrajinah ni tako. Kandidira in voli lahko le kdor ima v tej deželi najmanj štiri leta stalno bivališče. S tem je mnogim odvzeta volilna pravica. Kot da tega ne bi bilo dovolj, so med pokrajinama Bočen in Trento še dodatne razlike. Vsaka od dveh pokrajin ima lastno zakonodajo. Medtem ko v Trentu upoštevajo kot veljavno vso štiriletno dobo, neglede ali je nekdo ta štiri leta bival v eni ali v drugi pokrajini, so v Bocnu v tem oziru bolj ozki. V štiriletno dobo štejejo le čas prebit v eni občin bocenske pokrajine.
Upoštevajoč ta omejevalni zakon, na zadnjih občinskih volitvah v Bocnu leta 1985 volilna komisija ni potrdila enega od kandidatov republikanske stranke. Ta je sicer imel že štiri leta pravico stalnega bivanja v deželi, bival pa je nekaj časa v Trentu, nekaj pa v Bocnu. Ker so ga leta 1985 izključili iz seznama kandidatov se je mož pritožil. Pristojno sodišče, državni svet, mu je ugodilo. To pa se je zgodilo šele nekaj let kasneje. Na sodišču so ugotovili, da niso bile volitve leta 1985 veljavne, zato ker omenjenemu kandidatu ni bilo dovoljeno v volilno areno, kljub temu da bi si lahko prizadeval za dosego svetovalskega mandata. Zaradi tega je bil lani septembra občinski svet v Bocnu razpuščen. Prišel je komisar, ki je razpisal nove volitve.
Druga zanimivost volilnega zakona v Bocnu pa je v tem, da bo v začetku maja izvoljeni občinski svet deloval le eno leto. V Bocnu namreč menijo, da šele leta 1990 zapade leta 1985 izvoljeni občinski svet. Sedanje volitve le nadomeščajo tiste iz leta 1985. Zaradi tega bodo na pomlad prihodnjega leta redne volitve.
V Bocnu je 105.180 prebivalcev. Iz popisa na ljudskem štetju in iz kasnejših podatkov je mogoče ugotoviti, da jih je 75.532 italijanske narodnosti, 24.437 nemške, 615 ladinske, 2.596 prebivalcev pa pripada drugim narodnostim ali pa se niso hoteli opredeliti. V volilne sezname je vpisanih 83.052 ljudi. Kandidatne liste za letošnje majske volitve so že bile predstavljene. Na volilnici bo trinajst znakov. Sodelovale bodo vse državne stranke: KD, PSI, KPI, PSDI, PRI, PLI, DP, MSI. Seveda bo nastopila nemška stranka SVP. Prisotni bodo zeleni, ki so v Bocnu zelo močni. Nastopili bosta dve stranki upokojencev, ki se med seboj kregata, katera bo dobila manj glasov. Novost na letošnjih volitvah je lista Ladincev, ki se opira tudi na tamkajšnji Fogolar Furlan in na skupino Tridentincev, ki živijo v Bocnu. Vsega skupaj je torej trinajst list.
Kakšni so bili rezultati občinskih volitev leta 1985? Na prvem mestu je bil MSI s 16.271 glasovi (22,6 odstotki). Druga je bila SVP, ki je dobila 14.619 glasov (20,3). Tretja je bila KD s 13.293 glasovi (18,4), na četrtem mestu so bili komunisti s 8.925 glasovi (12,4), na petem pa socialisti s 6.395 glasovi (8,9). Tik za njimi so bili Zeleni s 6.034 glasovi (8,4). Republikanci so dobili 2.282 glasov, socialdemokrati 1.151, Proletarska demokracija 897, liberalci 898, Upokojenci 820, manjše skupine pa 472 glasov.
Lani so bile deželne volitve. V obči-hi Bočen je prišlo do nekaterih premikov. Fašisti so napredovali in utrdili
svoje prvo mesto ter dobili 20.190 glasov (26,70 odstotkov). SVP je s 14.748 glasovi in 19,50 odstotki bila še vedno druga, KD pa s 12.827 glasovi in 17 odstotki tretja. Na četrto mesto (prej so bili šesti) so se povzpeli Zeleni, ki so dobili 8.360 glasov in 11 odstotkov. Socialisti so s 6.786 glasovi in 9 odstotki ostali na petem mestu. Komunisti pa so s četrtega zdrknili na šesto mesto in dobili le 6.025 glasov in 7,90 odstotkov. V Bocnu so na lanskih volitvah glasove dobili še nemška desničarska lista Heimatbund, ki je dobila 691 glasov, republikanci (2.183 glasov), lista upokojencev (704), druga lista upokojencev (452), nemška liberalna stranka (272), italijanska mestna lista (2.124). Liberalcev in socialdemokrat ni bilo, saj so podpirali mestno listo.
Fašisti so se torej na lanskih volitvah utrdili. V nemškem taboru niso imeli uspeha ekstremisti še manj pa liberalci, nekako povezani z avstrijskimi Heiderjevimi svobodnjaki. Večina volilcev se je tudi lani oklenila Siidti-roler Volksparteia, pa čeprav je znotraj te stranke s preferenčnimi glasovi prišlo do odločilnih premikov. Socialisti, ki so imeli velik uspeh na predlanskih parlamentarnih volitvah, so na lanskih občinskih nazadovali in prišli na prejšnje pozicije. Občutno so nazadovali komunisti, tako zaradi krajev-
nih kot vsedržavnih razlogov. Nepričakovan uspeh so imeli zeleni-alterna-tivci, ki so zelo uspešno vodili kampanjo za enakopravnost med Nemci in Italijani. V italijanskem taboru pa ni imela uspeha mestna lista, ki je skušala okrog sebe zbrati italijanske nezadovoljneže, ki so se sicer opredelili za fašiste.
V pripravah na te občinske volitve so se nekateri ogreli za sestavo tako imenovane italijanske rdeče-zelene liste. V njej naj bi bili komunisti, zele-ni-alternativci, liberalci in republikanci. V pripravi te liste so bili zelo angažirani komunisti. Upali so, da bo na ta način manj vidno njihovo nazadovanje, pa čeprav jim marsikdo v Bocnu napoveduje, da bodo ohranili ali celo pridobili glasove, upoštevajoč nov vsedržavni trend KPI po zadnjem kongresu te stranke.
Sporazum med omenjenimi strankami pa ni bil dosežen, ker so se pobudniki pričkali kdo bodo nosilci liste in kakšen bo volilni znak. Zaradi tega bo vsak nastopil samostojno. Tega se najbrž najbolj vesele zeleni-alternativci, ki so prepričani, da bodo pridobili glasove. Njihova stališča o ekologiji so prodrla, dandanes se vsi ogrevajo zanje, vendar pa ljudje raje poslušajo tiste, ki so se kot prvi z njimi ukvarjali.
V nemškem taboru na teh volitvah ni niti liberalcev niti skrajnih konservativcev Heimatbunda Eve Klotz. V Bocnu oboji niso dosegli uspeha. Heimatbund ima pristaše predvsem na kmečkem podeželju. Zaradi tega bo nemške barve branila SVP. Tako komunisti kot zeleni pa imajo v svojih vrstah italijanske ter nemške kandidate.
Novost seveda predstavljajo Ladin-ci, ki so doslej strnjeno volili za SVP, na kateri so imeli svoje kandidate, od katerih so nekateri bili tudi izvoljeni. Volilni zakon namreč točno določa, da morajo biti izvoljeni tudi Ladinci, neglede na kateri listi kandidirajo.
Fašisti si seveda obetajo potrditev lanskega rezultata in povečanje svojega zastopstva v občinskem svetu v Bocnu. Na lanskih deželnih volitvah je v tem mestu njihov prvak Pietro Mitolo dobil največ osebnih preferenčnih glasov, kar 7.345.
Nekateri opazovalci v tem mestu pa so mnenja, da so se po lanskih deželnih volitvah razmere spremenile.
Po mnenju teh opazovalcev so minila leta kontrapozicije med Italijani in Nemci. Minila so leta prizadevanj voditelja SVP Silviusa Magnaga za dosego paketa. Ta je bil dokončno podpisan, sedaj je treba v njem vsebovane norme le izvajati. V nemškem taboru
vsi sicer niso zadovoljni. Ti pa so bili na lanskih volitvah poraženi. Heimatbund Eve Klotz je dosegel le malenkosten rezultat. Kandidati SVP, ki so bili na ekstremističnih pozicijah, so bili sicer izvoljeni, a le z malo glasovi.
Dolgoletni Magnagov nasprotnik Alfons Benedikter in njegovi so bili poraženi, ne le na deželnih volitvah, marveč tudi kasneje na strankinem kongresu, in še enkrat, ko je bilo treba izbrati člane pokrajinske vlade. 70-let-ni Benedikter pa se ni umaknil. Okrog sebe zbira pristaše, najde jih med najbolj zagrizenimi nacionalisti in konservativci v nemškem taboru, tistimi, ki so proti vsaki spravi z Italijani. Že pred kongresom SVP je bilo jasno, da bo na njem poražen. Nekateri so celo napovedovali, da bo že takrat izstopil iz SVP in ustanovil svojo stranko, ki bo na še bolj konservativnih pozicijah ki jih itak že zastopa SVP. V februarju Benedikter svoje zamisli ni uresničil. V zadnjih dneh pa je v Bocnu močno odjeknila vest, da bo Benedikter tokrat svojo zamisel uresničil. V nemškem dnevniku Dolomiten je objavil, kot plačan inserat, obvestilo, da namerava kandidirati na evropskih volitvah s koalicijo manjšinskih in avtonomističnih strank (Sardinska stranka, Union Valdotaine, Slovenska skupnost, Furlansko avtonomistično gibanje itd).
Na tak način naj bi Benedikter razbil dosedanjo enotnost nemškega tabora. Stidtiroler Volkspartei je namreč svojega evropskega poslanca Dalsassa izvolila na tak način, da je na prejšnjih evropskih volitvah nastopila skupno s krščansko demokracijo. Na tak način so si Južnotirolski Nemci zagotovili svojega evropskega poslanca. Res je, da so v SVP mnenja o volilnem sporazumu s KD zelo različna. Nekateri si žele nadaljevati tako sodelovanje in s tem avtomatično zagotoviti evropskega poslanca, drugi pa zagovarjajo koalicijo z manjšinskimi in avtonomističnimi skupinami. Tudi na tak način bi si, ko bi bili strnjeni, zagotovili poslanca, v evropski parlament pa ne bi prišel poslanec izvoljen na Sardiniji. Ce pa bo Benedikter razbil dosedanjo enotnost je vsak pozitivni rezultat sploh dvomljiv.
Vajeti Južnotirolske ljudje stranke je zasedaj obdržal Silvius Magnago, vodstvo deželne vlade je prevzel mladi Alois Durnvvalder, naslednik Magnaga. Durnwalder, ki bo v kratkem prevzel tudi vodstvo stranke, je predstavnik zmernih skupin v SVP, tistih ljudi, ki so si gospodarsko opomogli, še zlasti kmetov, ki žele, da bi se narodnostni boji končali, saj so Nemci vendarle veliko dosegli. Pri tem se velja spomniti na polemike, ki jih je tik pred lanskimi volitvami povzročil članek v uglednem zahodnonemškem tedniku "Der Spiegel", v katerem je avtor ugotavljal, da imajo Nemci na Južnem Tirolskem vse kar si želijo.
V Bocnu sedaj trdijo, da ima Alois Durnwalder več posluha za potrebe celotnega prebivalstva, tudi tistega italijanske narodnosti, ki je v manjšini v pokrajini, v večini pa v Bocnu, v Meranu in še v kakekm drugem mestu.
Vzdušje v Bocnu naj bi bilo torej drugačno od tistega v prejšnjih letih. Prav zaradi tega naj bi že sedanje volitve pokazale, da italijanski volilci niso več tako strnjeni okrog MSI.
Še en razlog naj bi bil za zmanjšanje narodnostne napetosti. V lanskem novembru, nekaj dni pred deželnimi volitvami, je avstrijska policija v Innsbrucku aretirala Karla Aussererja, ki so ga dolžili, da je bil povzročitelj nekaterih bombnih atentatov na Bocen-skem v prejšnjih letih in mesecih. Atentati so bili narejeni proti italijanskim prebivalcem in so takrat povzročili ne le veliko škode, marveč tudi precej hude krvi.
Avstrijska policija je Aussererju, beguncu iz Južne Tirolske, ki se je v Innsbrucku preživljal kot mizar, bil pa tesno povezan z neonacističnimi krogi v Nemčiji, prišla na sled šele takrat, ko je z njo v tej zadevi sodelovala italijanska policija. Takrat je najbrž prvič prišlo do tesnega sodelovanja med italijansko in avstrijsko policijo. V kasnejših tednih - volitve so že bile mimo - je bila razkrita in onemogočena mreža ljudi, ki so delali atentate.
Zaradi tega je sedaj na Južnem Tirolskem relativno mirno. Tam živeči Italijani se ne boje atentatov.
Sicer pa so še nekateri drugi znaki, ki kažejo na odmrznitev odnosov. Enotnost v nemškem taboru, ki je bila trdna in razumljiva v letih, ko se je bilo treba boriti za dosego paketa, se zdaj maje. Nekateri poslovni ljudje nemške narodnosti, industrije!, trgovci in tudi bogati kmetje, si prizadevajo, da bi pri njih pričel izhajati še en dnevnik. Edinemu nemškemu dnevniku Dolomiten očitajo, da je preveč konservativen, da zaprto gleda v svet. Doslej so v opoziciji Dolomitenu, ki izhaja v več deset tisoč izvodih in ima monopol v nemškem svetu, izhajali le nekateri tedniki, vendar so njihovi bralci ostajali v vrstah mladih intelektualcev, še zlasti takih, ki se opredeljujejo za zelene alternativce.
V	italijanskem svetu pa še bolj kot prej ljudje berejo dnevnik Alto Adige, ki zagovarja spravljivo politiko in ki ima vsak dan tudi dve strani napisani v nemščini, nekajkrat na teden pa po eno stran napisano v ladinščini. Se do pred nekaj meseci so v Bocnu prodajali domačo izdajo tridentinskega dnevnika Adige. Spremenili so ga v samostojnega II Mattino delLAlto Adige, vendar se zdi, da mu ni uspelo prodreti med bralce.
V	zadnjih dneh so kronisti zabeležili še en dogodek, ki kaže, da se odnosi med Nemci in Italijani spreminjajo. Predsednik bocenske pokrajinske vlade je prvič po vojni uradno obiskal predsednika pokrajinske vlade v Trentu. To se kaj čudno sliši, pa je vendarle res. Pokrajini sta v eni in isti deželi, v kateri ima deželni svet, sestavljen iz članov obeh pokrajinskih svetov, le dekorativno funkcijo. Zakonodajne pristojnosti imata vsak pokrajinski svet zase. Več kot trideset let so Nemci izvajali politiko "Los von Tri-ent" - Preč od Trenta. Ko sta se v torek, 11. aprila letos, v Trentu srečala predsednika deželnih vlad Luis Durn-vvalder in Mario Malossini, sta si izmenjala darili: dragoceni izvod statuta iz Clesa iz leta 1707 in tri kovance cesarice Marije Terezije. Darili sta iz let, ko je v avstrijskih deželah vladala Marija Terezija in ko sta obe pokrajini bili v istem državnem okviru. Darili sta torej imeli velik pomen.
Velik pomen tega srečanja je bil tudi v tem, da sta se Durnvvalder in Malossini domenila, da bosta imela stalne stike, da bosta pokrajini skupno reševali nekatera odprta vprašanja, še zlasti tista o infrastrukturah, o ekologiji, skupnem urejanju voda itd. Prvi znak novega sodelovanja je tudi v tem, da je bil dosežen sporazum o gradnji nekega predora, ki bo povezal dve nemško govoreči vasici na Tridentinskem z Južno Tirolsko. Doslej so v Trentu temu osporavali.
Še nekaj je prišlo na dan na tem srečanju. Po italijanski zasedbi Tridentinske in Južne Tirolske v letu 1918 so italijanski vojaki v nekaterih cerkvah in županstvih zaplenili marsikateri predmet. To je bil "vojni plen", ki je najprej končal v kakem vojaškem skladišču, kasneje pa bil dan v oskrbo muzeju na gradu Buon Consig-lio v Trentu, kjer'je oddelek, ki spominja na prvo vojno. Teh predmetov je 143. Nekateri nimajo nobene vojaške vrednosti, saj gre za pozlačen kelih, za tirolsko skrinjo in za podobne predmete. Ta "vojni plen" bo Trento vrnil Bocnu. Pa bo mir.
Torkovega obiska v Trentu pa se je udeležil tudi Silvius Magnago. Ta je sicer tam bil v svojstvu šefa SVP, saj je bilo treba skleniti sporazum za vodenje enotne deželne vlade, ki sicer nima, kot smo že omenili, nikakih pristojnosti. Sporazum so podpisali SVP, KD in PSI. Južnotirolci so sicer želeli, da bi v to večino prišli tudi tridentinski avtonomisti, ki nastopajo v tej pokrajini in ki so nekak satelit SVP, saj z njo nastopajo tudi na parlamentarnih volitvah in ji pripomorejo do uspeha. To se ni zgodilo, kajti tako KD kot PSI teh avtonomistov ne marata.
Položaj v Bocnu je torej drugačen od tistega razburkanega v lanskem letu. Nihče seveda ne pričakuje velikih volilnih premikov na majskih občinskih volitvah ali na kasnejših evropskih volitvah. Le Benedikter bi lahko skalil to pomirjajoče vzdušje. Glavno pa je to, da prihaja med Italijani in Nemci do odjuge, da ni več med njimi tako ostrih ločnic. Evropska integracija ni daleč. V Bocnu pravijo, da jo je treba najprej ustvariti doma, sicer bi lahko prišlo do tega, da se bosta Miinchen in Verona direktno pogovarjala, ne da bi upoštevala to kar se dogaja v Bocnu in okolici.
Alois Durnvvalder pred sliko predhodnika Silviusa Magnaga
V anticipiranih tekmah 25. kola italijanske nogometne A lige
Od 8. maja teniško prvenstvo Italije
Danes Lecce-Milan in Fkentina-NanoK
Brez Lendla in Grafove
Zaradi srečanj, ki ju čakata v sredo v okviru evropskih nogometnih pokalov, bosta Napoli in Milan tekmi 25. kola odigrala že danes. Milan bo gostoval pri Lecceju, ki je prav v nedeljo prvič v svoji zgodovini premagal Juventus (2:0) in pri katerem si blagajnik mane roke, saj bo stadion znova prepoln. Za Lecce bi seveda že točka predstavljala lep uspeh v boju pred izpadom. Ta cilj ni nedosegljiv. Gullit in tovariši prav vsega od sebe verjetno ne bodo dali, saj je zanje važnejša tekma proti Realu, s katerim se bodo srečali med" tednom. Verjetni postavi:
LECCE: Terraneo, Miggiano, Baroni, Vanoli, Righetti, Nobile, Moriero, Barbas, Pasculli, Benedetti, Paciocco (12 Negretti, 13 Conte, 14 Garzya, 15 Vincze, 16 Monaco).
MILAN: G. Galli, Tassotti, Mussi, Colombo, Rijkaard, Baresi, Donadoni, Ancelotti, Van Basten, Gullit, Evani (12 Pinato, 13 F. Galli, 14, Costacurta, 15 Mannari, 16 Virdis).
V drugem srečanju se bosta pomerila Fiorentina in Napoli. Slednji bo nastopil tudi z Maradono, ki pa bo odigral le en polčas, saj po poškodbi na desni nogi noče nič tvegati. Verjetni postavi:
FIORENTINA: Pellicano, Bosco, Carobbi, Dunga, Pin, Hysen, Salvato-ri, Cucchi, Borgonovo, Baggio, Pel-legrini (12 Bacchin, 13 Calisti, 14 Mattei, 15 Di Chiara, 16 Pruzzo).
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Franci-ni, Corradini, Alemao, Fusi, Crippa, De Napoli, Careca, Maradona (Romano), Carnevale (12 Di Fusco, 13 Ca-rannante, 14 Bigliardi, 15 Neri, 16 Romano).
Tekmi se bosta pričeli ob 15. uri.
Argentina razočarala
GUAVAOUIL (Ekvador) — V prijateljskem nogometnem srečanju je Argentina po prvem polčasu vodila z 2:0 proti Ekvadorju, v drugem pa je povsem razočarala, tako da je Ekvador izenačil na 2:2.
Ivanov prevzel vodstvo na dirki »Teden Bergama«
CASNIGO — Na 4. etapi kolesarske dirke »Teden Bergama« je zmagal Sovjet Ivan Ivanov, ki je v sprintu prehitel Italijana Santaromito. Iva-novje prevzel tudi vodstvo na skupni lestvici, ki je naslednja:
1.	Ivanov (SZ) 12.0'56"; 2. Kren (ČSSR) po 20"; 3. Tetteruk (SZ) 35"; 4. Koničev (SZ) 47"; 5. Fiala (CSSR) 47"; 6. Bonnet (Fr.) 58"; 7. Pagnin (It.) 1'01".
Danes La Rocca-Laing
VASTO (Chieti) — Italijanski boksar Nino la Rocca se bo drevi pomeril z Angležem Kirklandom Laingom. Srečanje bo veljalo za evropski naslov v vel ter kategoriji, v kateri trenutno ni prvaka, potem ko je Švicar Martelli prestopil v supervelter kategorijo.
RIM — Tudi letošnji seznam udeležencev potrjuje, da je mednarodno teniško prvenstvo Italije, ki bo od 8. do 21. maja v Rimu, spet pridobilo na veljavi. Manjkala bosta sicer absolutna asa Ivan Lendl in Steffi Graf, ki sta bila v zadnjih letih redna gosta igrišč na Foru Italicu, a prisotnih bo vseeno mnogo članov »deseterice« najboljših na svetovni jakostni lestvici.
Med moškimi bodo tako v Rimu nastopili Šved Mats Wilander, številka dva na svetu, in Američan Andre Agassi (št. 5), veterana John Mc Enroe (št. 6) in Jimmy Connors (št. 9), po-vzpenjajoči se Šved Kent Carlsson (št. 7), a tudi Čehoslovak Miroslav Mečir, Francoz Vannick Noah in Argentinec Guillermo Perez Roldan.
Med ženskami je udeležba še bolj kakovostna, saj bodo nastopile Navratilova, Sabatinijeva in Evertova, se pravi druga, tretja in četrta igralka na svetu, poleg njih pa še Maleeva (št. 8)
in vse boljši Kelesijeva (16.) in San-chezova (17.).
Na včerajšnji predstavitvi odprtega prvenstva so poudarili, da je Lendl letos sklenil zmanjšati število svojih uradnih nastopov, a vsi dobro vedo, da ga v Rimu ne bo predvsem zaradi nešportnega obnašanja gledalcev, ki so ga na lanski izvedbi vznejevoljili. Grafova pa je vabilo odklonila, ker se bo raje udeležila turnirjev v Hamburgu in Berlinu. Prireditelji imajo na voljo še pet prostih mest, tako imenovanih »wild card«. Upajo, da bi lahko v zadnjem hipu vskočil Becker, v nasprotnem primeru pa jih bo selektor »azzurrov« Adriano Panatta namenil svojim varovancem, saj ima za zdaj edinoile Gane že vnaprej pravico do nastopa.
V prvem tednu bodo tekmovale ženske, v drugem pa moški.
Panatta je izjavil, da je med moškimi favorit Wilander, (upa pa, da bo zmagal Mc Enroe), med ženskami pa Sabatinijeva.
Turnir za svetovni šahovski pokal
Ljubojevic brani vodstvo
BARCELONA — Štiri kola pred koncem četrtega šahovskega turnirja za svetovni pokal je na prvem mestu še vedno Jugoslovan Ljubojevič. V 13. kolu je Lju-bojevič z belimi figurami remiziral proti Korčnoju, vendar več kot pol točke niso osvojili niti njegova edina tekmeca, Short in Kasparov. Drugi Jugoaslovan na tem turnirju, Predrag Nikolič, pa je prišel do svoje druge zmage.
REZULTATI 13. KOLA: Short - Hub-ner remi (43); Ljubjevič - Korčnoj remi (21); Speelman - Sejrawan remi (8); Be-.Ijavski - Jusupov remi (60); Šalov - Ribli remi (43); Vaganjan - Kasparov remi (43); Nikolič - Iljeskas 1:0 (26); Nogueras -Spasski remi (10). Prost je bil Hjartarson. VRSTNI RED: Ljubojevič 9; Short 8,5; Kasparov 8; Hiibner 7,5; Korčnoj 6,5; Jusupov 6 (1); Nikolič 6, Spasski 6; Šalov 5,5 (1); Sejrawan, Ribli 5,5; Iljeskas 5 (1); Beljavski, Hjartarson, Vaganjan 5; Speelman 4,5 (1); Nogueras 3,5.
Mateji Svet »zlate smuči«
ZAGREB — Mateja Svet je včeraj prejela novo priznanje. Na 22. tradicionalni anketi zagrebških »Sportskih novosti« je bila namreč prepričljivo proglašena za najboljšo jugoslovansko smučarko. Žirija, v kateri so bili smučarski strokovnjaki, trenerji jugoslovanskih reprezentančnih selekcij ter trideset časnikarjev, seveda ni imela težkega dela.
Na drugo mesto se je uvrstil Tomaž Čižman. Sledijo: 3. Veronika Šarec; 4.' Katjuša Pušnik; 5. Matjaž Debelak; 6. Matjaž Zupan; 7.-8. Jovan Radovljica in Gregor Grilc; 9. Primož Kopač; 10. Grega Benedik.
Po številu osvojenih »zlatih smučk« prepričljivo vodi Bojan Križaj, ki jih ima »na zalogi« kar deset. Priznanje Mateji bodo podelili 21. t. m. na svečanosti v Radencih.
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Danes prva tekma play offa
Rally po Smaragdni obali
Cerrato (lancia) daleč pred vsemi
Z današnjim anticipiranim srečanjem prvega kola osmine finala play offa Ari-mo Bologna - Vismara Cantii (po TV2 ob 17.45) se bo pričela končnica italijanskega košarkarskega prvenstva. Ostale tekme 1. kola bodo na vrsti jutri, in sicer: Paini Neapelj - Divarese, Philips Milan -Irge Desio, Šnaidero Caserta - Standa Reggio C. Povratne tekme 1. kola bodo 20. t. m., morebitna tretja srečanja pa 23. t.m. Zmagovalci se bodo uvrstili v četrtfinale, v katerem so si mesto že zagotovili Scavolini, Enichem, Knorr in Benetton, torej ekipe, ki so v regularnem delu prvenstva osvojile prva štiri mesta na lestvici.
Milanski Philips bi moral prvi dve tekmi osmine finala play offa odigrati brez McAdooja. Prizivna komisija je namreč včeraj potrdila njegovo izključitev za dve koli.
Jutri bodo odigrali tudi 1. kolo play outa. Spored je naslednji:
RUMENA SKUPINA: Annabella - Ne-utroroberts, Ipifim - Filodoro, Allibert -Sharp.
ZELENA SKUPINA: Fantoni - Glaxo, Phonola - Marr, Riunite - Kleenex.
Pri videmskem Fantoniju so včeraj potrdili, da so tudi za naslednjo sezono dosegli dogovor s tujcema Kingom in Yo-ungom. Ekipo bo še vedno vodil Giovan-ni Piccin, a športni direktor ostaja Carlo Fabbricatore. Z ekipo je bil očitno zadovoljen tudi sponsor, tako da se bo videmski ligaš še naprej imenoval Fantoni.
Teniški turnir »Istrska riviera«
POREČ — Polfinalisti prvega od štirih turnirjev »Istrske riviere«, na katerih nastopajo profesionalci, so po dva Čehoslo-vaka ter po dva Italijana. V prvem srečanju se bosta namreč pomerila Dosedel in Rossi, v drugem pa Roubiček ter Vantini.
Največje presenečenje je pripravil Čehoslovak Dosedal, ki je v četrtfinalu s 4:6, 6:2, 6:4 premagal prvega nosilca skupine, Avstrijca Schallerja.
PORTO CERVO (Sassari) — Na avtomobilskem rallyju po Smaragdni obali se je prepričljivo uveljavil Italijan Dario Cerrato, ki je osvojil kar 21 posebnih voženj, dvakrat je bil drugi in enkrat tretji.
VRSTNI RED: 1. Cerrato (lancia) 4.48'51"; 2. Tabaton (lancia) po 6'54"; 3. Holzer (lancia) 1T42"; 4. Noberasco (lancia) 13'38"; 5. Arletti (lancia) 15T2"; 6. De Martini (audi) 21'29"; 7. Vicario (lancia) 354T4".
VRSTNI RED ZA EVROPSKO PRVENSTVO: 1. Cerrato (It.) lancia 500 točk; 2. Loubet (Fr.) lancia 400; 3. Tabaton (It.) lancia 375; 4. Holzer (ZRN) lancia 340; 5. Droogmans (Bel.) 300.
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 20-19-17. Dobitnikov je bilo 2.024, prejeli pa bodo po 628.300 lir. Nagradni fond je znašal 1.870.162.000 lir.
Jutri v Bazovici 25. derbi med Zarjo in Bregom
Obračun zmag doslej skoraj izenačen
3. AMATERSKA LIGA
Jutri v Zgoniku proti ekipi San Dona
Krašovci pred težko nalogo
ZARJA - BREG
Bazoviško igrišče bo jutri prizorišče 25. prvenstvenega derbija med zarjani in Brežani. Ekipi sta se doslej srečali 18-krat v okviru prvenstva 2. AL in 6-krat v 3. AL. Prvi derbi so odigrali 10. 12. 67 v Boljuncu. V tej sezoni je namreč Zarja začela nastopati v amaterskih prvenstvih, Brežani pa so začeli igrati v sezoni 65/66. V sezoni 70/71 sta se ekipi srečali kar trikrat. Ob koncu prvenstva 3. AL (skupina O) sta obe končali na prvem mestu s 34 točkami. Odločilno tekmo za prestop v višjo ligo so igrali 16. 5. 71 na igrišču v Ul. Flavia. Zmagali so Brežani z zgovornim 4:0. Gole pa so dali: v 11. minuti avtogol Metlike, v 38. min. je podvojil Zonta, ki je bil nato uspešen še v 60. minuti. Osem minut pred koncem je končni izid postavil Grahonja. Kljub porazu pa je Zarja naslednjo sezono vseeno igrala v 2. AL po odločitvi nogometne zveze.
V 24 derbijih je skupno padlo 41 golov, od katerih je Zarja dosegla 21, Breg pa 20. Osem zmag je pripadlo Zarji, sedemkrat pa so bili uspešni Brežani. Devet derbijev se je končalo brez zmagovalca.
Kot vidimo, je torej stanje dokaj izenačeno. Bo tako tudi jutri? Težko je to napovedati, kljub temu da je Zarja prva na lestvici, Brežani pa predzadnji. Prav v nedeljo je po štirih mesecih Breg ponovno prišel do zmage in s tem potrdil, da ni v krizi in zato pričakujemo privlačen in zanimiv derbi, izid katerega je posebno za zarjane, ki se borijo za napredovanje, izrednega pomena.
BEGLIANO - PRIMOREC
Begliano je prejšnji teden v Dolini pokazal, da trenutno igra dokaj nemotivirano, ker v prvenstvu pač nima nobenih ciljev več. Zato bi se Trebenci brez težav morali dokopati do 11. prvenstvene zmage. Sicer pa nogometaši Primorca ne smejo misliti, da imajo točki že v žepu. Igrati morajo z običajnim slogom, predvsem pa nekoliko bolj zagrizeno kot prejšnjo nedeljo. (B. Rupel)
MLADOST - GAJA
Po več kot mesecu dni počitka se do-berdobska Mladost ponovno vrača na igrišče, da odigra sklepni del prvenstva, ki za Doberdobce vsekakor ni bilo pozitivno. Kraševci bodo pred domačim občinstvom sprejeli padriško Gajo, ki ima še majhno upanje, da se vključi med vodilno skupino. Da bi ta cilj lahko uresničila, pa mora v Doberdobu zmagati, kar ne bo lahko.
SAGRADO-SOVODNJE
Sovodenjcem se ponuja priložnost, da še izboljšajo položaj na lestvici. Sagrado sodi med slabše enajsterice prvenstva in ima kar 8 točk zaostanka za Sovodenjci. Po igri, ki so jo Spangherjevi varovanci prikazali prejšnjo nedeljo, lahko rečemo, da imajo precej možnosti, da se iz Zagra-ja vrnejo najmanj s točko, če že ne z obema.
1.	AMATERSKA LIGA
AZZANESE - PRIMORJE
Proseško Primorje igra ponovno v gosteh in spet proti ekipi, ki se bori za obstanek v ligi. Azzanese ni najbolje začel, saj se je po treh tekmah znašel le s točko v žepu. S serijo treh zaporednih zmag pa si je nekoliko opomogel in končal prvi del prvenstva s 14 točkami. V nadaljevanju pa ni navdušil svojih navijačev, v desetih tekmah je izbojeval le sedem remijev. Zadnjo zmago Azzaneseja smo zabeležili pred štirimi meseci (11. decembra lani), ko je doma s 3:0 premagal šibki Lignano. Omeniti sicer moramo, da je Azzanese doma trd oreh za vsakega nasprotnika. Pred porazom s Porcio (8. januarja), kateremu je še sledil spodrsljaj (1:0) s Cervignanom (19. februarja), kar leto dni ni zgubil na domačih tleh. Ti podatki dokazujejo, da bo naloga Primorja, ki ima za sabo vrsto šestih porazov, izredno težka. Posamezni nogometaši so dobesedno odpovedali, zato je igra moštva res povprečna in navijači so potrti. Verjetno za Prosečane pride v poštev le zmaga, s točko bi si namreč kaj malo pomagali.
2.	AMATERSKA LIGA
JUVENTINA - VILLESSE
Juventina mora jutrišnje razmeroma nezahtevno kolo najbolje izkoristiti pred serijo treh srečanj proti neposrednim kandidatom za napredovanje. Villesse je namreč na sredini lestvice in ne mislimo, da bo igral z nožem med zobmi, saj se ga vprašanje napredovanja ne tiče več. Štandrežci pa morajo na tem srečanju osvojiti obe točki, da bodo lahko v naslednjih tekmah proti Piedimonteju, Pro Romansu in Natisoneju igrali bolj umirjeno kot sami nasprotniki, ki bodo morali štartati le za zmago.
GONARS - KRAS
Težko nalogo bo imel tudi Kras. Drugouvrščeni Gonars še vedno upa na prestop v višjo ligo. Doma seveda pa ne sme več zapravljati točk, saj zdaj zaostaja za dve točki za vodilnim Varmom. Gonars, ki ga je Kras v Repnu prisilil na delitev točk, tokrat odločno juriša na zmago. V
taboru Krasa pa so po nedeljski zmagi z Morsanom bolj optimisti, čeprav se zavedajo, da bo treba za obstanek v ligi osvojiti še marsikatero točko in to tudi v gosteh. Upoštevati je treba, da ima Gonars s 39 zadetki najbolj prodoren napad skupine.
MUGGESANA - VESNA
Križani se bodo v Miljah najbrž pomerili z nemotivirano ekipo, ki nima težav z lestvico. Muggesana je letos solidno začela. V ospredje Se je prebila prav po zmagi v Križu. Takrat se je dokopala do tretjega mesta na lestvici. Po tistem uspehu pa so Miljčani doživeli tri zaporedne poraze in njihov položaj na lestvici se je poslabšal. Z dobro igro in prepričljivimi rezultati v drugem delu prvenstva je Muggesana prišla spet do petega mesta, več pa verjetno ne bo zmogla. To, da je Muggesana letos doživela že tri poraze doma (Santamaria, CGS, Porpetto), daje veliko upanja Križanom. Kljub izključitvam Švaba in Papinija se iz Milj ne smejo vrniti praznih rok. Vodilna dvojica Fi-umicello in Ruda gostuje pri Santamarii oziroma v Ogleju. Vrh lestvice bi se zato lahko v nedeljo precej spremenil. Bo Vesna sama na prvem mestu? (B. R.)
NARAŠČAJNIKI
BREG - OPICINA	0:0
BREG: Castellano, Ota, Majevski, Roc-hetti, Zupin, Azzano, Bandi (Sancin), Im-pelizzari, Buzzi, Menegon, Grilanc.
Tekma ni bila privlačna, a izid je pravičen, saj sta si bili ekipi enakovredni. V prvem polčasu so imeli Brežani rahlo terensko premoč, v drugem pa so gostje potisnili naše v obrambo. Kljub temu pa je Breg brez večjih težav nasprotnike zadrževal. Pohvalo zaslužita predvsem Castellano in Azzano. (Buzzi)
NAJMLJAŠI
PRIMORJE - DOMIO	8:0 (5:0)
STRELCI: Sardoč, Savi in Štolfa 2, Gruden in Kante po en gol.
Kot sam rezultat priča, je bila zaostala tekma za naše lahka ovira. Ekipa Domia res ni pokazala nič in ni nudila skoraj nobenega odpora našim. Število zadetkov bi lahko bilo rekordno, če bi Gruden, Savi, Sardoč, Emili in Kristjan Pahor bili prisebnejši. Vseeno so v prvem polčasu poleg zadetkov naši dvakrat zadeli drog in zapravili vsaj deset priložnosti. V drugem pa so igrali zelo slabo in neorganizirano in zatresli mrežo le z 11-metrovko in dvema osebnima akcijama Savija in Štolfe. Naj omenimo še drog, ki ga je zadel Kante, in veliko število izvrstnih priložnosti, ki pa so jih naši zamudili. (Maxi)
Jutri ob 11.30 bo v 6. povratnem kolu rokometne C lige Kras Trimac gostil ekipo iz San Donaja. V prvi tekmi so krasovci po relativno dobri igri izgubili z 31:28 (16:15). Porazu je takrat botrovala neizkušenost, saj so goli, ki so odločili o zmagi, padli v zadnjih minutah po nekaj res naivnih napakah naših. Sicer ne smemo pozabiti, da igrajo za S. Dona nekateri izkušeni vete-
Že v lanskem decembru se je v sodelovanju s tržaškim šolskim skrbništvom začel turnir v moški odbojki, namenjen nižjim srednjim šolam. Prijavilo se je 12 ekip, med katerimi tudi openski Kosovel. Naši dijaki so v predtekmovanjih premagali vse svoje nasprotnike.
Glavni cilj tekmovanja je popularizacija moške odbojke, ki zlasti na mladinskem področju pri nas precej stagnira, zato je organizator po dokaj zapletenem ključu, tako sestavil nadaljnji razpored tekem, da bodo ekipe čimveč igrale.
V prvi tekmi se je Kosovel pomeril s šolo Fonda Savio in po dobri igri tudi zasluženo zmagal. Srečanje si je ogledal tudi Adriano Pavlica, dolgoletni trener italijanske reprezentance. Najboljše igralce čaka na koncu turnirja
rani, ki so v preteklosti nastopali tudi v prvi ligi. Jutrišnji nasprotniki spadajo torej med močnejše ekipe prvenstva, in kljub temu, da se je po zmagi v Monseliceju v Krasovem taboru povrnil optimizem, se vsi zavedajo, da čaka naše rokometaše naporna tekma.
(Pjotr)
Na sliki: krasovci proti padovske-mu Celliniju
tudi lepa nagrada. Skupina najboljših iz vseh nastopajočih ekip bo namreč poleti gost tržiškega pomorskega kluba Hannibal, ki bo priredil 10-dnevni tečaj jadranja in odbojke. (INKA)
FONDA SAVIO - KOSOVEL 1:2
(15:13, 9:15, 4:15)
KOSOVEL: Andolšek, Ban, Bratoš, Grgič, Milič, Pontari, Radetti.
Igre pod košema Samo za 1. mesto
Zaradi nezadostnega števila igralcev v Borovem moštvu bodo jutri v Nabrežini odigrali samo eno tekmo Jadranovega turnirja »Igre pod košema« za letnike 1980 in mlajši. Ob 15.45 se bosta za prvo mesto pomerila Kon-tovel in Polet, odpade pa tekma Bor -Sokol, ki bi morala biti ob 14.30.
»Kosovelovi« odbojkarji na turnirju
V 28. kolu košarkarske B-2 lige
Poslovilni nastop Bora Elpro z Dolom
Jadran pri Asoli
Osrednja tekma kola
V jutrišnjem 28. kolu bodo Jadranovi košarkarji gostovali pri ekipi Asola, ki ima na lestvici 24 točk. Z zmago bi jadranovci (glede na spored tekem neposrednih tekmecev) tri kola pred koncem regularnega dela prvenstva B-2 lige opravili morda že odločilni korak na poti k uvrstitvi v play-off. Na sliki (foto Križmančič): med nedeljskim domačim nastopom proti padovskemu Virtusu
Zadnji letošnji prvenstveni nastop odbojkaric Bora Elpro proti Dolu je vse prej kot formalnost. Pravzaprav je to osrednja tekma kola. Plave so si že v prejšnjem tednu matematično zagotovile obstanek v ligi, drugouvrščeni Dolo pa si še ni dokončno zagotovil pravice do nastopa na kvalifikacijah za prestop v B ligo in prav to vprašanje (ob direktnem napredovanju Fel-treja in izpadu Fincantierija, Fiume Veneta in Fratteja) je v ligi še edino nerešeno. Če bo namreč Dolov neposredni tekmec Albatros iz Trevisa v Tržiču proti Fincantieriju (kot je pričakovati) zmagal s 3:0 ali tudi s 3:1, si Dolo proti borovkam nikakor ne more privoščiti poraza, sicer bi ga Albatros na končnem vrstnem redu prehitel zaradi boljšega količnika v nizih.
Na dlani je torej, da bo ekipa iz bližine Benetk prišla v Trst trdno namenjena, da osvoji točki, zato bo o tem, ali bo srečanje zanimivo odločala predvsem stopnja motiviranosti pla-vih. To, da ima Dolo na lestvici deset točk več od borovk, tokrat res ne odigrava nobene vloge, prvič ker je razlika v kakovosti med vsemi letošnjimi udeleženkami C-l lige že tako maj-
hna, drugič pa zato, ker so v povratnem delu sezone plave dosegle več točk od drevišnjega nasprotnika (Bor Elpro 12, Dolo pa le 8, potem ko je po prvem delu vodil na skupni lestvici z 22 točkami!). In če smo že pri motivacij, lahko rečemo, da so plave v tem tednu trenirale z nezmanjšanim elanom, kar za danes dobro obeta. V primeru poraza bi plave bržkone na končnem vrstnem redu pristale na devetem mestu (tržaška OMA naj bi namreč v San Giustini proti skromnemu Fratteju predvidoma zmagala), to pa pomeni, da bi bile morale po začetnih propozicijah nastopiti na kvalifikacijah za obstanek, če bi teh kvalifikacij zveza ne bi bila ukinila pred dobrim mesecem dni. Zato se borovke želijo izogniti takšni končni uvrstitvi. Vrh tega bi jim zmaga nemara omogočila osvojitev končnega sedmega mesta z uravnovešeno bilanco zmag in porazov ter pozitivno kar se tiče nizov, tako da bi lahko v tem primeru v bistvu že govorili o presegu začetnih pričakovanj, še zlasti pa tistih po prvem delu sezone, ko je plavim bolj trda predla.
V moški C-l ligi
Tiho slovo 01ympie
Velika večina goriških ljubiteljev odbojke se je do prejšnje sobote že pripravljala na drevišnjo tekmo proti Vivilu, ki naj bi za 01ympio pomenila možnost obstanka v ligi. Razpleti v predzadnjem kolu pa so bili taki, da Goričanom tudi zmaga v zadnjem kolu nič ne pomaga, saj imajo, v primeru, da dohitijo Bassano in San Gi-ustino pri štirinajstih točkah, slabšo razliko v nizih.
Drevišnja tekma bo za goriške odbojkarje le prestižnega značaja, saj morajo z zmago nad slabotnim Vivi-lom pokazati, da niso izgubili tudi ponosa in da se nameravajo dostojno posloviti od lige, v kateri so žal nastopali eno samo sezono.
Kaj reči o tem neuspehu goriške ekipe? Malokdo je pričakoval, da bodo Goričani izpadli iz lige, čeravno so v zadnjih srečanjih pokazali slabo igro in niso zbrali potrebnih točk, da bi ob koncu dosegli šestnajstico. Nihče pa ni pričakoval, da se bo vprašanje napredovanja rešilo že pred koncem in da nemotiviranost Povoletta in Ferroallumina bo odločno pomagala goriškim neposrednim tekmedem.
Na 1. maju moški tretjeligaški derbi, na Opčinah pa...
Slogašice pred zadnjo težko oviro
Sokolovke in Brežanke med sobotnim derbijem v Nabrežini
		domači šport -	domači	Šport			
Bolj kot moški tretjeligaški derbi na 1. maju je v središču pozornosti ljubiteljev odbojke znova Sloga Koimpex, ki bo danes že drugič zapored igrala pred domačim občinstvom in je od naših deželnih ligašev edina ekipa, za katero zdaj. vsak prvenstveni dvoboj terja sproščanje velikih nabojev napetosti, kajti boj za napredovanje v C-l ligo je zelo izenačen in nenapovedljiv.
Na Opčinah bodo Peterlinove igralke gostile ekipo Juniors iz Casarse. Srečanje z ekipo, ki po številu zmag komajda presega število porazov (gre povrhu za mlado šesterko, ki je hkrati tudi novinec v ligi) navidezno ne skriva nobenih pasti, toda vtis se bistveno spremeni, če vemo, da je Juniors v zadnjih dveh kolih najprej kar v gosteh odpravil Kennedy, nato pa doma zadal Vodečemu Cordenonsu šele drugi letošnji poraz.
Skratka, Pordenončanke so ena redkih ekip s srednje-spodnjega doma lestvice, ki jim je uspelo zadati poraz večjemu številu članov »velike peterice« tega prvenstva, če pri tem dodamo še njihova uspeha s prvega dela prvenstva proti Villacherju in Kennedy-ju. Prepričani smo, da bo večja motivi-' ranost slogašic in dosedanja praksa, po kateri slabše uvrščenim šesterkam praviloma niso dovoljevale preseneče-nia, na koncu odločilna. Tudi gladka zmaga prejšnjega kola proti Prati je slogašicam vlila še nekaj več samozavesti, navsezadnje pa jih po tem kolu čaka tak koledarski razpored, po katerem bi lahko sezono sklenile nepremagane. V Casarsi so slogašice zmagale s 3:1.
Prav zato je zelo pomemben tudi izid srečanja v Sovodnjah, kjer bo združena ekipa Agorest gostila drugouvrščeni Villacher. Mladim Tržičan-kam so Agorestove domače zmage proti Kennedyju, Prati in Slogi Koim-pex vlile precej strahu, zato je potrebno, da Goričanke že od vsega začetka pokažejo, da se jim je povrnila želja po uspehih, ki se je v zadnjih kolih po januarsko-februarskih podvigih znova
V Sovodnjah proti Videmčanom
Sočani under 16 za deželni naslov
Zaradi pomanjkanja prostora ponavadi tekem v mladinskih ligah ne napoveudjemo, toda jutrišnje srečanje deželnega moškega prvenstva under 16 med Sočo Če-rimpex in videmskim Volley Bali si nemara zasluži nekaj več pozornosti. V Sovodnjah se bosta namreč pomerili ekipi, ki za razred prekašata vse ostale in izid bo v bistvu odločal o tem, kdo bo letošnji deželni prvak.
V prvem letošnjem spopadu v Vidmu so sočani izgubili s tesnim 3:2, a so nato v vseh ostali tekmah izgubili le še en niz (proti Interju), Videmčani pa dva (Sloga in Ma-niago), tako da jutri slovenskim fantom zadostuje zmaga s kate-rimkolim izidom, saj v preostalih zadnjih dveh kolih proti skromnima tržaškima ekipama Pallavolo Trieste in DLF ne bi smeli imeti nikakih težav, da zmagajo s 3:0.
Srečanje v Sovodnjah se bo pričelo ob 11. uri.
nekoliko polegla. Prvo tekmo v Tržiču je Villacher dobil s 3:0..
Kot rečeno, bo v Trstu tudi povratni derbi med Borom Cunjo Avtoprevo-zom in Meblom Imsa. Srečanje samo po sebi je predvsem prestižnega pomena, saj Tržačani zdaj naskakujejo le platonično četrto mesto, Goričani pa so praktično rešeni. Verjetno pa se ne motimo, če napovemo, da se bo v »balonu« bil ogorčen boj, v katerem se bodo skušali borovci oddolžiti nasprotnikom za poraz iz prvega dela (3:1), združena ekipa pa bo skušala potrditi pravilo, da proti bolje uvrščenim ekipam vedno igra uspešno.
Cetrtoligašev Soče Sobema matematika še ne obsoja, a dejansko je njihova usoda neizbežna. Do konca sezone bi morali vedno zmagati, a bežen pogled koledarja kaže, da je to praktično nemogoče, če vemo, da v zadnjih petih kolih merijo moči s prvim, tretjim in četrtim na lestvici, vse te ekipe pa se konkretno še potegujejo za napredovanje v višjo ligo in si po-
NUOVA PALLAVOLO TRST -
BOR	1:2 (15:10,12:15,9:15)
BOR: Visintin, Rizzo, Livon, Pavlica, Giacomin, Giovannini in Stulle.
Tako kot v preteklosti tudi letos v moškem odbojkarskem prvenstvu under 15 na Tržaškem udeležba ni kaj prida številna. Prijavljeni sta namreč samo dve šesterki, med tednom pa sta odigrali tudi prvo srečanje. Zmagali so zastopniki Bora, ki imajo prav gotovo dober izhodiščni položaj za osvojitev pokrajinskega naslova.
V telovadnici šole Čampi Elisi slovenski odbojkarji s šesterko Nuova Pallavolo niso pričeli najbolje, za nekatere je bil to pravzaprav krstni nastop in trema je preprečila, da bi v začetku prvega niza prikazali boljšo odbojko. Domačini so bili bolj živahni in prisebni ter so povedli z 11:1. Vse je kazalo, da bodo borovci doživeli pravi polom. V nadaljevanju so uredili svoje vrste in izbojevali še 9 točk. V drugem nizu se je Bor otresel začetne treme in povedel celo s 6:0. Igra je bila bolj izenačena in šesterki sta pokazali nekaj dopadljivih akcij. V izenačeni kon-
raza ne morejo privoščiti. Drevi bodo Sočani igrali v Moram proti Intrepidi iz Mariana, ki je druga na lestvici. V Sovodnjah so sočani proti temu nasprotniku iztržili niz.
Brez večje odmevnosti so nastopi naših ženskih četrtoligašev. Sokol In-dules bo v Trstu gostoval pri zadnjeu-vrščenemu Virtusu, ki je že izpadel. Zmaga Nabrežink seveda ni vprašljiva, če bo Tarcento hkrati premagal huminski Al Fungo, bo tudi vprašanje napredovanje dejansko rešeno. Konto-velke so vračajo v dobro formo, zato je pričakovati, da bodo drevi doma premagale Gammalegna, s čimer bi to ekipo, s katero so v Pasianu izgubile po petih nizih, tudi dohitele na sedmem mestu. Breg Agrar bo igral v Pordenonu proti mladim igralkam Promovolleya, ki imajo na lestvici štiri točke več od šesterke iz dolinske občine. Obeta se izenačen boj, v katerem bo verjetno prevladala ekipa, ki bo pokazala več želje do zmage. V Dolini je Promovolley zmagal s 3:2.
čnici so bili borovci nekoliko bolj prisebni. Najboljšo igro so borovci pokazali v tretjem nizu, saj so ob menjavi igrišča vodili 8:1. V nadaljevanju je NPT razliko pirecej omilila, a do presenečenja le ni prišlo.
Povratno srečanje bo v sredo 19. t. m. na stadionu 1. maj. (G. F.)
UNDER 14 ŽENSKE
P. SCUOLA - BOR FRIULEKPORT 2:0
(16:14, 15:3)
BOR FRIULEKPORT: M. in P. Krapež, Giugovaz, Jurkič, Flego, Pernarčič, Vidali in Tersar.
V svojem drugem nastopu so morale borovke priznati premoč bolj izkušenega nasprotnika, ki je pokazal tudi obvladanje večjega števila prvin igre, kot na primer udarec. Kljub temu bi mu lahko plave nudile boljši odpor, če bi igrale le približno tako kot zmorejo. Učinkovite pa so bile samo v drugi polovici prvega niza, ko so nadoknadile zaostanek 13:3 in izenačile pri rezultatu 14:14. Če bi ta niz dobile, bi se mogoče v drugem ugodneje razpletlo.
Danes
SOBOTA, 15. APRILA 1989
ODBOJKA
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Gorici, Drevored 20. septembra: 01ympia - Anchor Fix
ŽENSKA C-l LIGA
20.30	v Trstu, Ul. Suvich: Bor Elpro -Dolo
MOŠKA C-2 LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - Meblo Imsa
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex - Juniors Casarsa; 20.00 v Sovodnjah: Agorest
-	Villacher Bier
MOŠKA D LIGA
17.00	v Moraru, Ul. dello Šport: Intre-pida - Soča Sobema
ŽENSKA D LIGA
20.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Gammalegno; 20.30 v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Sokol Indules: 20.30 v Pordenonu, Tržaški drevored: Promovolley -Breg Agrar
1. MOŠKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, šola Galilei: Prevenire -Sloga Sagor; 20.00 na Opčinah: Sloga B -DLF B
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst
-	Sloga Sagor
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, licej Petrarca: Vivai Busa
-	Bor Friulexport
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
16.30	v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Libertas; 20.00 v Repnu: Kontovel Electronic Shop - Ferroviario: 20.00 v Dolini: Breg Adriatherm - Scoglietto; 20.00 v go-riškem Kulturnem domu: Dom Gometal Simek - Edera
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.30	v Trstu, šola Da Vinci: Fiamma -Polet Furlani; 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Breg
DRŽAVNI KADETI
17.00	v Nabrežini: Jadran Farco - San Benedetto
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Gorici, Kulturni dom: Dom -Ardita
NOGOMET
UNDER 18
15.30	v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Ser-gio - Vesna; 15.30 v Dolini: Breg - Mug-gesana; 16.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Montebello - Primorje
NAJMLAJŠI
16.00	v Como di Rosazzo: Como - Ju-ventina
CICIBANI
16.00	v Trstu, Ul. Felluga 58: San Gio-vanni - Primorje; 15.30 v Doberdobu: Mladost - Ronchi; 15.30 v Gorici, Ul. Bai-amonti: Juventina - Sovodnje
TENIS
GORIŠKO TENIŠKO PRVENSTVO
ob 16.00 v Doberdobu: Mladost B -Val; ob 15.00 na Vrhu: Dom A - Danica B; ob 15.00 v Štandrežu: Naš prapor B -Briški grič
Jutri
NEDELJA, 16. APRILA 1989
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.30	v Asoli: Asola - Jadran
MOŠKA D LIGA
15.00	v Trstu, Ul. Suvich: Bor Radenska - Ormelle
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.00	v Nabrežini: Sokol - ACLI; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona - Barcolana B
MLADINCI
9.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Libertas B
KADETI
9.00	v Trstu, šola Čampi Elisi: Motona-vale - Bor Indules; 11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Sokol
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT -Polet Furlani
DEČKI
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Kontovel Electronic Shop
IGRE POD KOŠEMA
15.45	v Nabrežini: Kontovel - Polet
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Azzanu Decimu: Azzanese -Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Gonarsu: Gonars - Kras; 15.30 v Miljah: Muggesana - Vesna; 15.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Villesse
3.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Doberdobu: Mladost - Gaja;
15.30	v Bazovici: Zarja - Breg; 15.30 v Be-Ijanu: Begliano - Primorec; 15.30 v Zagra-ju: Sagrado - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Dolini: Breg - Don Bosco
NAJMLJAŠI
9.45	v Trstu, Ul. Flavia: Giarizzole -Primorje; 10.30 v Žavljah: Zaule Rabuiese
-	Zarja Adriaimpex; 10.45 v Dolini: Breg -Don Bosco
ZAČETNIKI
8.15	v Trstu, pri Sv. Ivanu: Fani B -Zarja Adriaimpex; 11.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Fulgor - Primorje; 10.30 v Doberdobu: Mladost Tratt. al Lago - Romana
ODBOJKA
1.	MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Volley Club TS
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Dolini: Breg - Le Volpi A
UNDER 16 MOŠKI
10.30	v Maniagu: Volley Bali Maniago
-	Sloga; 11.00 v Sovodnjah; Soča Čerim-pex - Volley Bali Videm
UNDER 15 ŽENSKE
10.00	v Miljah, Ul. D'Annunzio: Zaule Rabuiese - Breg
TENIS
GORIŠKO TENIŠKO PRVENSTVO
ob 9.00 na Vrhu: Danica A - SPDG; ob
9.00	v Doberdobu: Mladost A - Naš prapor A; ob 9.00 v Štandrežu: Dom B - Uni-fax
ROKOMET
11.30‘ v Zgoniku: Kras Trimac - San Dona
obvestila
JAMARSKI ODSEK SPDT obvešča, da bo priredil jamarski tečaj. Interesenti, ki so že dopolnili 18. leto starosti, lahko dobijo vse informacije po tel. št. 810053 ob delavnikih med
13.45	in 14.00.
SK DEVIN
vabi na 3. POHOD MEMORIAL MIRKO ŠKABAR, ki bo v jutri, 16. t. m., od Pra-porta do Repna. Odhod udeležencev od
8.30	do 10. ure.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG vabi simpatizerje, udeležence tekmovanj in izletov na zakusko, ki bo danes, 15. aprila ob 19. uri v Hribenci v Borštu.
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi vse člane in prujatelje na pohod »Memorial Mirko Škabar«, ki bo jutri, 16. t.m. Zbirališče v Praprotu ob 9. uri.
ZSŠDI
obvešča, da bo prvi trening v okviru ženskega medšolskega nogometnega turnirja v ponedeljek, 17. t.m., ob 17. uri v Bazovici, in sicer za dedkleta, ki obiskujejo srednje šole »S. Kosovel« na Opčinah, »Ciril in Metod« pri Sv. Ivanu ter »Dl. Cankar« pri Sv. Jakobu.
SPDT
vabi svoje člane in simpatizerje, da se udedležijo »Memoriala Mirka Škabarja«, ki bo jutri, 16. t.m., ob 9. uri v Praprotu.
Moško prvenstvo under 15 na Tržaškem
Borovcem prva tekma
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240 000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) .72.000 lir. Finančni in Jegalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
15. aprila 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch

Član italijanska zveze časopisnih založnikov REG
Pokopali mornarje sovjetske podmornice
V Murmansku so pokopali mornarje, ki so umrli v požaru, ki se je 7. aprila vnel na sovjetski podmornici tipa »mike«. Ladja na jedrski pogon je plula ob norveški obali	(Telefoto AP)
Karl Blecha se moral najbrž zagovarjati pred sodiščem
Nekdanji avstrijski minister obtožen zlorabljanja položaja
DUNAJ — Spričo novih obtožb, ki so se pojavile na njegov račun v zvezi z afero s potopitvijo trgovske ladje Lucona, je nekdanji avstrijski notranji minister Karl Blecha danes odstopil z mesta namestnika predsednika socialistične stranke (SPOE) in odložil svoj poslanski mandat. Obenem je Blecha izrazil prepričanje o tem, da mu bo uspelo dokazati neosnovanost sedanjih obtožb.
Karl Blecha je pred tremi meseci odstopil z mesta notranjega ministra, ker je nad njim obvisel sum, da je zlorabil svoj položaj, zato da bi zavrl preiskavo proti Udu Prokschu, svojemu dobremu znancu in osrednji osebi v aferi Lucona. Sum o Blechovi zlorabi položaja pa se je utrdil pred dnevi ob pričevanju načelnika avstrijskega oddelka Interpola Roberta Kocka pred posebnim parlamentarnim odborom, ki preiskuje zaplete v zvezi z afero Lucona. Kock je namreč povedal, da
mu je Blecha novembra 1984 osebno ukazal, naj začasno ustavi preiskavo proti Udu Prokschu. Kockovo verzijo je potrdil tudi nekdanji Blechov tajnik Andreas Rudas, ki je obenem povedal, da je Blecha izrazil željo, naj Rudas pismeni dokument o tem shrani doma. Po začetku parlamentarne preiskave v zvezi z afero Lucona naj bi Rudas dokument vrnil, vendar pa tega dokumenta sedaj ni mogoče najti.
Po teh pričevanjih je položaj Karla Bleche, ki je vedno trdil, da ni nikoli in z ničemer oviral preiskave proti Udu Prokschu, "težaven" tudi po mnenju socialističnih predstavnikov preiskovalnega parlamentarnega odbora. Karl Blecha bo z ozirom na najnovejše obtožbe pred odborom pričal čez nekaj dni. V kolikor ne bo mogel ovreči obtožb in utemeljiti svojega ravnanja izpred štirih let, mu po splošni oceni grozi sodni pregon zaradi oviranja preiskave in zlorabe položaja.
Karl Blecha
Ne sme v šolo ker so starši v zaporu
■ VERONA Nasilje nad otroki ima tisočero obrazov in ni vselej nujno, da malček utrpi telesne poškodbe zato, da postane celotna zadeva otipljiva. Daniele Darra je obiskoval zasebno osnovno šolo »Aleardo Aleardi« v Veroni. Prejšnji dan je policija aretirala njegove starše zaradi suma, da prekupčujeta z mamili. Zaradi tega je ravnatelj šole, Adolfo Nalin, fantka izključil za nedoločen čas.
Dogodek je logično izzval številne reakcije, za katere je upati, da bodo naletele na pravi odziv. Predstavnik vsedržavnega združenja didaktičnih ravnateljstev Zedda je ostro obsodil Nalinovo odločitev in poudaril, da bo v mejah svojih pristojnosti takopj ukrepal. »Ta ukrep je dokaz, da je glavna skrb zasebnih šol čim bolj napolniti svoje blagajne na podlagi selekcije klientov, ohraniti dvomljiv ugled in šele nato vzgajati otroke,« je izjavil. Prav tako ostra je bila reakcija sindikata šolnikov, ki poudarja, da otrok v nobenem primeru ne bi smel biti tarča najrazličnejših diskriminacij. Če do tega pride na šolskem področju, pa je še toliko huje, saj nikakor ne sovpada z najosnovnejšimi pedagoškimi načeli.
Za zgodbo malega Danieleja pa je zvedelo tudi osebje sinjega telefona, organizacije, ki pomaga otrokom v stiski. Za njenega ustanovitelja Ernesta Caffo je dogodek popolnoma nesprejemljiv tudi s psihološkega vidika, saj je mali Daniele hkrati izgubil starše in šolo oziroma sošolce, ki so edina trdna opora zunaj družinskega življenja. V šolskih in sindikalnih krogih vlada sedaj veliko pričakovanje, kako bo na razne protestne note in pozive odgovoril najvišji pristojni forum, ministrstvo za šolstvo.
V Matamovosu so odkrili že 14 trupel voditelja satanske sekte pa še iščejo
Sara Villareal Alderte (Telefoto AP)
CIUDAD MEXICO Po srhljivem odkritju v mestu Matamoros na meji med Mehiko in. ZDA so preiskovalci prišli na sled še nekaterim občasnim udeležencem satanskih obredov. Preiskave pa so pokazale tudi, da so poleg opuščene kmetije člani zločinske sekte uporabljali še štiri druge prostore, ki so jim pravili templji. Eden od temljev se nahaja prav nasproti sedeža ameriškega konzulata v samem središču _Matamorosa.
Člani zločinske sekte, ki so že v zaporu, so povedali, da so v zadnjih tednih kruto umorili 14 ljudi. Policija je
doslej našla 13 trupel, med temi so tudi ostanki nekega desetletnega fanta. Preiskovalci pa ne izključujejo, da je bilo žrtev, tudi otrok, veliko več. Še vedno pa vztrajno iščejo »duhovnega« vodjo sekte Adolfa De Jesusa, ki so mu pravili boter in njegovo prijatelji-•co Saro Villareal Alderte, ki je menda bila um celotne srhljivke. Dekle je staro šele 24 let, je univerzitetna študentka in izhaja iz razmeroma bogate družine. Tudi De Jesus ni nikoli imel finančnih problemov in odkar je dobil ameriško državljanstvo je živel v razkošnem stanovanju v Miamiju. Tudi tukaj je policija našla ostanke človeških trupel in živali, s katerimi so kuhali čudežno čorbo. Sekto sta s Saro ustanovila potem, ko se je De Jesus začel ukvarjati s trgovino z mamili. Svoje »služabnike« je prepričal, da jih policija ne bo našla, če bodo od časa do časa žrtvovali satanu kakega človeka. Nekatere je tudi prepričal, da bodo neobčutljivi na strele iz policijskih pištol.
Mehiška policija je skrajno skopa z vestmi, kljub vsemu pa se je izvedelo, da je med žrtvami tudi neki policist, ki je najprej prestopil na De Jesusovo stran in se nato skesal. »Botrica« Sara Alderte ga je dala umoriti, ker ji menda ni hotel odplačati 600 kilogramov heroina, ki ga je prodal v ZDA. Da je bilo početje sekte resnično nepojmljivo, izvedenci menijo, da so satanski obredi z mučenjem trajali že kakih devet mesecev, pa priča tudi truplo nekega mladoletnika; po običaju Inkov so mu mučitelji iztrgali srce, ko je bil fant še živ, in ga skuhali. Aretirani člani sekte, doslej jih je v zaporu devet, pa so tudi priznali, da so med obredi uživali velike doze mamila, prav tako so drogo vsilili vsem žrtvam.
Osumljeni člani satanske sekte so sami izkopali trupla žrtev (Telefoto AP)
Slabo vreme z močnim vetrom ovira pomorski promet z otoki
RIM Močno sneženje v višjih legah bo morda podaljšalo letošnjo smučarsko sezono v skoraj vseh zimskošportnih središčih Doline Aosta. Na večini smučišč je namreč zapadlo več kot meter novega snega. Toda padavine so povzročile tudi nekaj težav. Promet v višjih legah je bil mogoč le z uporabo verig, precej težav pa je imelo tudi 26 tujih smučarjev, ki so zaradi snega ostali odrezani od sveta v zavetišču Vittorio Emanuele II. na Gran Paradisu na višini preko 2700 m. V dolino so jih prepeljali s pomočjo helikopterja.
Zanimivo je, da je snežilo tudi na Sardiniji. Sneg je sicer pobelil le najvišje točke, temperature pa so se spustile na zimsko- raven. V nižjih legah je močno deževalo in za zdaj še ne kaže, da bi padavine v kratkem prenehale.
Slabo vreme je povzročilo precej težav tudi mornarjem. Zaradi močnega vetra so ribiči ostali v sardinijskih pristaniščih, neka turška ladja pa je celo nasedla.
Izredno močan veter in razburkano morje pa sta močno ovirala pomorski promet z Eolskimi otoki. Trajekti so se le s težavo prebijali skozi visoke valove in zato imeli tudi precejšnje zamude.
Leta 2000 bo imela Kitajska Že 1,3 milijarde prebivalcev
PEKING Prebivalstvo Kitajske je včeraj uradno preseglo število milijardo in sto milijonov in kot piše kitajsko časopisje, predstavlja hitro naraščanje števila prebivalstva glavno oviro za gospodarski razvoj države. Računajo, da bo konec tisočletja Kitajska imela že 1,3 milijarde prebivalcev.
Časopisi tudi skrajno kritično pišejo o državni politiki kontrole rojstev, ki ni dala tistih rezultatov, ki so jih pričakovali. Če ima ta politika vsaj nekaj uspeha v
mestih, pa na podeželju le redko kdo upošteva državno priporočilo, naj bi kitajske družine imele le enega otroka.
Po statističnih podatkih se je lani na Kitajskem rodilo 15,4 milijona otrok, le pri nekaj več kot polovici pa je šlo za prvorojenčke. Zaradi hitrega naraščanja števila prebivalcev se je letni pridelek žita na prebivalca zmanjšal s 400 kg v letu 1984 na 365 kg v letu 1988, družbeni bruto proizvod pa je bil lani nekaj nižji od 400.000 lir.
Protizakonito prekupčevanje z avtomobili korenito zamajala ugled zimbabvejske vlade
NAIROBI — Prebivalci zimbabvejskega glavnega mesta Harareja so razgrabili kopije poročila treh sodnikov o aferi Willowgate, v katero je očitno vpletena vrsta vladnih ministrov in drugih visokih uslužbencev. Neposredno preden je predsednik tričlanske sodniške komisije sodnik Wilson Sandura izročil poročilo predsedniku Robertu Mugabeju je odstopil še tretji minister, 64-letni Mamice Nyagumbo, eden od ustanoviteljev vladajoče zimbavejske afriške narodne zveze (ŽANU) in dolgoletni Mugabejev sodelavec, ki je bil na čelu ministrstva za politične zadeve.
Nyagumbo je na drugem ali tretjem mestu zimbabvejske politične hierarhične lestvice, pred njim pa sta zaradi obtožb na rovaš nezakonitega prekupčevanja z avtomobili in zlorabe položaja odstopila obrambni minister Enos Nkala in Frederick Shava, ki je bil ravno tako minister za politične zadeve, vendar v širšem kabinetu, medtem ko je bil Nyagumbo minister v ožjem predsednikovem kabinetu. V poročilu trojne komisije sta omenjena še minister za izobraževanje Džingai Mu-tumbuka in minister za industrijo Callistus Ndlovu, ki doslej še nista odstopila.
Sprva je trojica sodnikov sumila, da sta v prekupčevanje z avtomobili vpletena tudi zunanji minister Nat-han Shamiyarira in poveljnik vojske general Tapfuma-noyi Mujuro, ki so ju kasneje oprostili. Po trditvah iz poročila je bil menda v prekupčevanju najbolj aktiven bivši minister za izobraževanje Frederick Shava, ki je pri teh nečednih poslih zaslužil okrog 70.000 ameriških dolarjev na leto. Očitno je, da so ministri in drugi visoki
funkcionarji mimo vrste kupovali avtomobile (največ osebne in tudi tovornjake) v državni družbi Willowale motors, ki je največje zimbabvejsko podjetje za sestavljanje avtomobilov. Avtomobile so kupovali po zajamčenih cenah in jih nato preprodajali po trikrat do petkrat višjih cenah, pri čemer je dobiček pri preprodanem mercedesu znašal vsaj 60.000 dolarjev.
Očitno je, da predsednik Mugabe ni samo dovolil preiskave, ki so jo izvedli trije sodniki, marveč so imeli v ozadju vso predsednikovo podporo. Drugače si je komaj mogoče razlagati, da so nemoteno in relativno hitro opravili prvi del preiskav. Urednika bulawayskega časopisa »Chronicle« Geoffreya Nyarota, ki je prvi začel pisati o aferi, so namreč kmalu premestili iz provincij-ske prestolnice v glavno mesto, kjer so ga utišali v ministrstvu za informacije. Mugabe se je za nepristransko ih obsežno preiskavo najbrž odločil zato, ker je afera resno omajala zaupanje prebivalstva v zimbabvejsko politično oligarhijo in ko je postalo jasno, da se Mugabe mora znebiti »grešnih« ministrov, če hoče rešiti svojo kožo in če hoče ohraniti čist obraz pred domačo javnostjo.
V Harareju pričakujejo, da bo predsednik Mugabe ob deveti obletnici zimbabvejske neodvisnosti v torek objavil obsežne spremembe v vladi. Napolniti bo treba izpraznjene ministrske položaje in ni izključeno, da bo v vladi prišlo do obsežnejših kadrovskih sprememb. S tem pa pretresov na domačem političnem prizorišču gotovo še ne bo konec, kajti sodniška komisija se bo lotila preiskave o prekupčevanju z avtomobili še v dveh drugih podjetjih, v Leylandu in W. Dahmerju. (AP)
V Stockholmu se danes s tekmo ZDA-Švedska začenja svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki se bo zaključilo 1. maja. Z neposrednimi prenosi mu bo sledila predvsem koprska televizija. V skupini A tekmujejo raprezentance Švedske, SZ, Kanade, Poljske, ČSSR, Finske, ZRN in ZDA. Favoriti so dosedanji svetovni prvaki Švedi, olimpijski prvaki - ekipa SZ in Kanadčani.
sobota 20.30 Italia 1 Sugarland Express (dram.) nedelja 20.55 RAI 3 II dittatore (kom.) nedelja in ponedeljek 20.30 RAI 1 Don Camillo (kom.) ponedeljek 20.30 Canale 5
Una cascata di diamanti (krim.) torek 20.30 RAI 2 II campione (dram.) sreda 20.05 RTV-Lj 1 Inocencia (dram.) sreda 20.30 Odeon Missing (dram.) četrtek 20.30 Rete 4 II console onorario (dram.) četrtek 22.05 RTV-Lj 1 V žrelu življenja (kom.) četrtek 22.30 RAI 3 II ragazzo selvaggio (dram.) petek 22.05 RTV-Lj 1 Moški iz Mallorce (krim.)
glasba
sobota 11.10 RAI 3
Poklon Enniu Morriconeju sobota 0.15 TMC Koncert skupine A-Ha ponedeljek 22.35 RTV-Lj 1 Ashkenazy igra Schumanna četrtek 22.10 TMC
Koncert: Spandau Ballet četrtek 23.10 RAI 1
Schumann z dir. Bernsteinom petek 23.00 RAI 1
Nočni rock: Francesco De Gregori
šport__________________________
sobota 22.35 RAI 2 Boks: La Rocca-Laing nedelja 15.20 TMC in 18.00 RAI 2 Kolesarstvo: Liegi-Bastogne nedelja 21.30 TMC in 22.10 TV-Kp Motociklizem: VN ZDA ponedeljek 20.30 TV-Kp
Košarka: Warriors-Mavericks sreda 20.25 RAI 1
Nogomet: evropski pokali petek 16.35 RAI 2 Avtomobilizem: VN San Marina
ali___________________
nedelja 14.55 RTV-Lj 1 40 let FS Tine Rožanc

ITALIJANSKE TV MREŽE
lliillillllllll!
Ul ii llil

1

RAI 1________________________
8.30	Tečaj francoskega jezika 9.00 Dok.: Francoske dežele
9.30	Nadaljevanka: II commisario Moulin della polizia giudiziaria
11.00	Gospodinjsko-družinski tednik: II mercato del sabato
11.55 Vreme in dnevnik
12.30	Medicinska rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik
14.00	Znanstvena rubrika: Prizma 14.45 Šport: atletika, avtomobilizem in
odbojka - play off
16.30	Aktualno: Iz Parlamenta
17.00	Otroški variete: II sabato dello zecchino
18.00	Dnevnik - kratke vesti 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Variete: Buona fortuna 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Europa Europa (vodita E. Gardini in F. Frizzi)
23.00	Dnevnik - nocoj
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Film: Una donna nel lago (krim., ZDA 1947, r-i. Robert Montgo-mery, i. Audfey Totter)
| RAI 2_____________________________
8.00	Aktualno: Week end
9.00	Dok.: L autunno del Generale 9.30 Aktualno: Evropski dnevi
10.15	Medicinska rubrika: Trentatre 10.25 Filmska matineja: Mr. Moto co-
glie Toccasione (krim., ZDA 1938, r. N. Poster, i. Peter Lorre)
11.30	Nan.: Maggiordomo per signora 11.55 Inf. oddaja: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Šport, vreme in loterija
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - O priseljencih
15.00	Turistična oddaja: Viaggiando
16.00	Dokumentarec: A... come bue -La nascita delFalfabeto
16.30	Športna rubrika: Rotosport, vmes atletika, košarka
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Floroskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Lerede (dram., Fr. 1972, r. Philippe Labro, i. Jean-Paul Bel-mondo, Carla Gravina)
22.20 Dnevnik - nocoj
22.35	Boks: La Rocca-Laing
23.35	Aktualno: Rosa & Chic 0.25 Šport, vmes vaterpolo
| RAI 3____________________________
10.40 Koncert pianista Alda Ciccolini-ja (Franz Schubert)
11.10 Glasbena oddaja: Poklon Enniu Morriconeju
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Italijanske dežele
15.00	Šport: jahanje (iz Cervie), 16.00 tenis - mednarodni ženski turnir
17.30	Variete: Videobox
17.55	Variete: Dancemania '88 (ured. Carlo de' Siena)
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualno: Specialmente sul Tre
20.30	Tednik o pustolovščinah in zanimivostih: Alla ricerca delFArca (vodi Mino Damato)
23.55	Filmske novosti
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Video fragmenti: Black and blue 0.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
Evropa zapira predčasno ekranska vrata
Variete Europa Europa se bo kljub uspehu, ki ga doživlja pri gledalcih, zaključil predčasno. Predvidenih je bilo dvanajst oddaj, dejansko pa bo ta sobotna večerna oddaja zadrževala gledalce pred malimi ekrani le do 6. maja, torej za dve soboti manj. Razlogi so izključno finančnega značaja: vsaka oddaja stane 630 milijonov,^ kar pravzaprav niti ni preveč, a deset oddaj je že izpraznilo mošnjo. UredniKa se tolažita z uspehom, ki je presegel pričakovanje.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.30	Nanizanka: Una fami-glia americana
9.30	Šport: Golf
10.30	Kvizi: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Variete: Ciao prima-vera
17.30	Nanizanka: Laverne & Shirley
18.00	Kvizi: O.K. II prezzo e giustol, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	Variete: Odiens
22.35	Nanizanka: Cover Up
23.35	Šport: boks
0.35 Nanizanki: Baretta,
1.30	Mannix
RETE 4______________
7.45	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Switch
9.45	Film:	S.O.S. Yoxk
(dram., ZRN 1959, r. Georg Tressier, i. Florst Buchholz, Elke Sommer)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Dokumentarec: Planeta Big Bang
15.30	Film: II diario di una cameriera (dram., Fr. 1963, r. Luis Bunuel, i. Jeanne Moreau, Mic-hel Piccoli)
17.30	Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 18.30 General Hospital
19.30	Aktualni oddaji: Sette giorni nel mondo,
20.00	Dentro la notizia
20.30	Film: Tempeste sul Congo (pust., ZDA 1953, r. Flenry Hatha-way, i. Robert Mit-chum, Susan Hay-ward)
22.25	Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
22.55	Iz parlamenta
23.40	Deželni tednik
23.50	Film: Lui e mio (kom., ZDA 1982, r. James Burrows, i. Ryan O'-Neal, John Hurt)
1.40	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Musiča e!
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	Film: Sugarland Ex-
press (dram., ZDA 1974, r. Števen Spiel-
berg, i. Goldie Hawn, Ben Johnson)
22.35	Šport: Superstars of vvrestling
23.20	Film: L'uomo che fug-gi dal futuro (fant., ZDA 1971, r. G. Lucas, i. Robert Duwall Do-nald Pleasance)
1.05	Nanizanka: Star Trek
ODEON_______________
8.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 9.00 Marcia nunziale
9.30	Nan.: Good times
10.15	Aktualno: II Leonardo
10.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Rubrika: Forza Italia
15.30	Film: La gemma Indiana (pust., ZDA 1985, r. Marvin Chomsky, i. Robert Conrad)
17.30	Sugar (2. del), vmes risanke in nanizanka Unoditroppo?
19.00	Filmske novosti
19.30	Aktualno: Ouestitalia
20.00	Vesti in Top motori
20.30	Film: La cameriera se-duce i villeggianti (kom., It. 1980, r. Ar-mando Grimldi, i. Anna Maria Rizzoli, Carlo Giuffre)
23.30	Vesti in Top motori
24.00	TV Film: Lyndon B. Johnson - i primi anni (dram., ZDA, r. P.Wer-ner, i. Randy Quaid)
TMC «______________
7.30	Vesti: Evening News
11.00	Risanke
13.00	Dnevnik - danes
13.10	Rubrika: Šport Show
17.30	Dok.: Galileo
18.30	Rubrika o turizmu
19.00	Nanizanka: Autostop peril cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Doringo! (vestern, ZDA 1965, r. Sam Peckinpah, i. T. Tryon, J. Cooper)
23.30	Nogomet: Liverpool-Nottingham
0.15 Koncert skupine A-Ha
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanka: Barriere
12.00	Glas. rubrika
12.30	Rubrika o motorjih
13.00	Dnevnik
13.25	Rubrike: Ouick, Šport club, Zdravstvo danes
15.00	Rugby: Rugby Crup PN-Eurospar Udine
17.00	Musič box
18.00	Nad.: Časa Cecilia
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Aktualno: Ekonomija in politika
20.30	Film: Fernanda (kom., It. 1987, r. Ricky Tog-nazzi, i. Margarita Lozano, Cecilia Dazzi)
22.00	Komedija: La časa nova (Carlo Goldoni, r. Luigi Sguarzina, i. Omero Antonutti)
0.15 Dnevnik, nato dražba
1.00	Vesti
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
SLOVENSKE MREŽE ■
RTV Ljubljana 1
8.10	Matineja: Radovedni Taček -Jež, Lonček kuhaj - Ocvrti lignji, Vprašanja iz TV klobuka
9.30	Pogledi: Slikarji nadrealisti
10.45	Nadaljevanka: Sozvezdje bele murve (5. del)
10.45	Ljudski plesi na Ovseti v Mežiški dolini (pon.)
13.50	Rock nagrada 88 v ZRN - Tigra
14.20	Ciklus Chaplinovih filmov: nad. Neznani Chaplin - Skriti zakladi (3. del), nato film Parada Charli-eja Chaplina - Burleske
16.30	Dnevnik
16.45	Otroški spored: ZBIS - Nana mala opica (J. Ribičič)
17.00	Košarka - DP (prenos)
18.30	Dokumentarec: Naš edini svet -Velike in majhne ribe (1. del)
19.05	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik, vreme, Naš utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.30	Nadaljevanka: Prevare (2. del)
21.20	Križ kraž
22.55	Dnevnik
23.05	Film: Dvojnica (krim., 1985 ZRN, r. Use Hofman, i. H. Lauterbach)
RTV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Sottocanestro
14.10	Boks: posnetki srečanja OPI -Kamel Bou Ali-Manuel Billalba
15.50	SP v hokeju na ledu: SZ-ZDA
18.20	Športna rubrika: Play off
18.50	Dnevnik
19.30	Športna oddaja: Juke box
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy show
20.30	Mednarodni nogomet
22.15	TVD Novice
22.30	Tednik: Sportime Magazine
22.45	Hokej: SZ-ZDA (posnetki)
23.45	Atletika: ženski maraton za svetovni pokal (povzetki)
RTV Ljubljana 2
12.25	Jugoslavija, dober dan
12.55	Predstava za otroke
13.55	Nogomet: Napredak-Dinamo
15.50	SP v hokeju: SZ-ZDA
19.30	Dnevnik
20.00	40 let FS Tine Rožanc
20.40	Film: Zaklad Sierra Madre (ZDA, r. John Huston)
• RADIO - RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Primorska poje: Moški zbor Grion iz Tržiča; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas od Rezije; 14.30 Glasbeni listi; 14.45 Filmi na ekranih; 15.00 Razmislek; 15.45 Pisma iz Prage; 16.30 Problemi sodobne družbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Umetniški večer; 18.30 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Jezikovni pogovori; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama;
11.05	Sobotna matineja; 12.10 Čestitke;
13.00	Danes do 13.00; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkurček;
15.15	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Franca Puharja;
20.00	Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski skladatelji zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Lestvica popevk primorskih ansamblov: Dajmo naši;
18.35	Glasbena starinarnica; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.50 Razglednica; 8.00 Casual; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; ,11.00 Narečna oddaja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Športni pregled; 15.45 Glasba za prijeten konec tedna; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasba, glasba, glasba; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih;
20.00	Sobota zvečer.
I
FILMI NA MALEM EKRANU
ŠPORTNI PORTRET
Freddie Spencer
Pred letom dni se je zaradi težav, ki jih je imel s tendinitisom na roki, že odločil, da ne bo več sedel na motor. Zatem se je 28-letni Freddie Spencer, zmagovalec treh svetovnih naslovov, po razgovorih z Agos-tinijem premislil, kot se z vrhunskimi športniki vse pogosteje dogaja.
Lanski odhod Spencerja ni bil nenaden. Za sabo je imel tri težka leta, v katerih ni manjkalo nezgod, bolezni, čudnih odpovedi raznih nastopov. Na koncu je kot odrešenje sprejel odločitev, da zapusti svet dveh koles. K temu je botroval tudi odhod trikratnega svetovnega prvaka Lawsona k Hondi. Agostini se je znašel v težavah in se je obrnil prav na Spencerja, ki pa se na dosedanjih dveh dirkah letošnje sezone ni izkazal. Na Japonskem je bil skromen štirinajsti, v Avstraliji pa je padel. Spencer očitno ni v formi, kar je tudi razumljivo, saj je pred novo sezono opravil le nekaj poskusov. Vprašanje je tudi, kako se bo po tako dolgi odsotnosti znašel.
V letu 1985, torej v zadnji sezoni, ko je resnično tekmoval, mu je bil edini pravi tekmec Lawson. Sedaj je precej drugače, poleg Lawsona so tu še Gardner, Rainey, Schwantz, več je tudi uradnih štiricilin-dričnih motorjev. Očitno pa je doslej najmlajši svetovni prvak v razredu do 500 ccm (tedaj ni dopolnil niti 22 let) na vse to računal, tako da bo na tretji dirki nove sezone, jutri v Laguni Seči, morda le prišlo do njegovega preporoda.
UNA DONNA NEL LAGO — A Woman In the Lake — Ženska v jezeru, ZDA 1946.
V soboto, 15. aprila, ob 0.20, na RAI 1.
Filmska detektivka. Ameriški igralec Robert Montgomery je v tem filmu, ki je ostal zapisan v zgodovini filma zaradi posebnega snemalno-režiserskega postopka, nastopil kot protagonist in z njim tudi debitiral kot režiser. Montgomery je namreč posnel to značilno detektivko iz 40. let po povesti Raymonda Chan-dlerja z res svojevrstno tehniko. Zgodbo je od začetka do konca prikazal iz »subjektivnega« zornega kota, tako da se filmska kamera (in zato kader) vseskozi krije s pogledom protagonista. Chandlerjev junak, detektiv Philip Marlowe (sam Montgomery) prikazuje vso zagonetno dogodivščino v prvi osebi, kot jo pač sam vidi, zato ga gledalec nikoli ne vidi na posnetku, razen v prizoru, ko se protagonist opazuje v ogledalu. Odlični so vizualni učinki Paula C. Vogla.
K	A
VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja:_______________
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1		RAI 2	RAI 3
8.30 Dok. oddaja: Kvarkov svet 9.00 Rubrika: Canigatti & C.
10.00	Kmetijska oddaja: Zelena linija (l.del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15 Kmetijska oddaja: Zelena linija (2.del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto-TV Radiocorriere
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito)
14.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
17.20	Športne vesti
18.10 Športne vesti: 90. minuta
18.35 Domenica in... (zaključek)
19.50 Vreme in dnevnik
20.30	Film: Don Camillo (kom., ZDA 1983, r. Terence Hill, i. Terence Hill, Colin Blakely, 1. del)
22.00	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 0.35 Motociklizem: VN ZDA, 250 in 500 ccm (povzetki)
8.00	Aktualno: Week end
8.30 Variete: Patatrac, vmes risanka Tom & Jerry in nanizanka Alf
10.35	Film: Citta cinese (krim., ZDA 1939, r. W. Nigh, i. Boris Karloff, Marjorie Reynolds)
11.45 Rubrika: Video week end
12.25	Informativna oddaja: Automia
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete: Piccoli e grandi fans
15.30	Glasbena oddaja: Videomusic
16.15 Športne vesti: 45. minuta
16.25	Film: La dama e il cowboy (vestern, ZDA 1938, r. H.C. Potter, i. Gary Cooper, Merle Oberon)
18.00	Kolesarstvo: Liegi-Bastogne-Lie-gi (iz Liegija)
18.50 It. nogometno prvenstvo A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Kviz: Conto su di te!
22.05 Dnevnik - nocoj
22.20	Dokumentarna oddaja: Mixer
23.30	Rubrika: Protestantizem
24.00	Inf. oddaja: Leteči zmaj
1.00	Glasbena oddaja: Bluesin 88
9.00 Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno 9.50 Dnevnik - nedelja
11.25 Atletika: SP v maratonu, moški (iz Milana)
14.00	Deželne vesti
14.10 Zabavna oddaja: Walter Chiari -Storia di un altro italiano (3. del)
15.15	Variete: Va' pensiero (vodita An-drea Barbato in Oliviero Beha, sodelujeta Emanuela Giordano in Piero Chiambretti)
18.00	Jahanje: nagrada za loterijo iz Agnana, finale
18.35 Športna rubrika: Domenica gol (ured. Tito Stagno)
19.00	Dnevnik
19.45 Deželne vesti
20.00	Film: II monello (kom., ZDA 1921, r. Charles Chaplin, i. Char-lie Chaplin, Jackie Coogan)
20.55	Film: II dittatore (kom., ZDA 1940, r. Charles Chaplin, i. Char-lie Chaplin, Paulette Goddard)
22.55	Rubrika: Filmske novosti
23.00	Dnevnik - zadnje vesti
23.15	Deželne športne vesti
Obletnica folklorne skupine Tine Rožanc
Folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane je praznovala svojo 40. obletnico delovanja z večerom ljudskih plesov, pesmi in običajev v Cankarjevem domu. Ljubljanska televizija je prvi del programa -plese iz raznih slovenskih pokrajin - prenašala neposredno sinoči po drugi mreži, posnetek drugega dela sporeda - plese raznih jugoslovanskih narodov in narodnosti - pa si bomo lahko ogledali danes popoldne ob 14.55 na prvi mreži.
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5_____________
8.45	Nabožna oddaja
9.30	Aktualno: Block notes
10.30	Nanizanka: Laverne e Shirley
11.00	Aktualno: II girasole,
11.30	Le 7 bellezze
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Film: In due e un'altra cosa (kom., ZDA 1960, r. Blake Edwards, i. Bing Crosby)
16.30	Nanizanke: Laverne e Shirley, 17.00 Fox,
18.00	Love Boat
19.00	Kviza: La ruota della fortuna, 19.45 Tra moglie e marito album
20.30	Film: Agente 007 - Si vive solo due volte (krim., VB 1967, r. Le-wis Gilbert, i. Sean Connery, Akiko Wa-kabayashi)
22.45	Nanizanka: Top secret
23.45	Aktualnosti: Italija sprašuje
0.30 Šport: golf
1.30	Nanizanke: Baretta,
2.25	Mannix
RETE 4_______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarci
10.30	Nan.: Mississippi
11.30	Rubrika iz parlamenta
12.15	Nan.: Longstreet, 13.15 Arabesgue
14.15	Filmske novosti: Ciak
15.00	Nan.: Kate & Allie
15.30	Film: II sole nel cuore (kom., ZDA 1957, r. H. Levin, i. Pat Boone, Shirley Jones)
17.30	Nanizanka: L'ora di Hitchcoock
18.30	Film: Non voglio per-derti (dram., ZDA 1950, r. Mitchell Leisen, i. Barbara Stanwyck)
20.30	Film: Diana la corti-giana (pust., ZDA 1955, r. David Miller, i. Lana Turner)
22.35	Film: Baltimore Bullet (kom., ZDA 1980, r. E. Robert Miller, i. James Coburn, Omar Sharif) 0.35 Nanizanki: Vegas, 1.35 Missione impossibile
ITALIA 1____________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nanizanka: Boomer cane intelligente
11.00	Dok. oddaja: Jonathan
12.00	Nessundorma
12.50	Šport: Grand Prix
14.00	TV film: Llndimenti-cabile Heidi (fant., ZDA 1968, r. D. Mann, i. Jean Simmons)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Risanke: Animated classic, 19.00 Siamo fatti cosi, 19.30 Gli amici cercafamiglia,
19.45	Benjamin, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Emilio
22.20	Nessundorma
23.05	Film: Un incurabile ro-mantico (kom., ZDA 1983, r. M. Brickman, i. Dudley Moore)
.55 Nanizanka: Star Trek
ODEON_______________
8.15	Nanizanka: Arthur re dei britanni
9.00	Filmske novosti
9.15	Nanizanka: THE Cat
9.45	Filmske novosti
10.00	Dražba
13.00	Rubrika: Ouestitalia
13.30	Nadaljevanka: La storia di Maria
15.30	Film: Kidnapped - Ra-pita (dram., ZDA, r. Howard Avedis, i. Lance Le Gault, Barbara Crampton)'
17.30	Otroški variete: Sugar
19.30	Glasbena oddaja: Caf-fe Italia
20.30	Film: L uomo del con-fine (krim., ZDA 1980, r. Jerrold Freedman, i. Charles Bronson, Bruno Kyrby)
22.45	Film: Scuola di marina (kom., Izr.-ZDA 1985, r. Dan Wolman, i. Vftach Katsur, Zachi Noy)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC_________________
10.00	Aktualno: Megawatt
10.15	Risanke
11.25	Atletika: moški maraton (iz Milana)
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Aktualno: A tutt oggi
13.00	Atletika: moški maraton (iz Milana)
14.00	Film: La maschera del sole (pust., ZDA 1976, r. Sam 0'Steen, i. Victor Buono, Don Stroud)
15.20	Kolesarstvo: Liegi-Bastogne-Liegi (iz Lie-gija)
17.15	Dokum. o naravi
18.00	Nan.:IpredatorideH'i-dolo d oro, 19.00 Au-tostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Motociklizem: VN ZDA, 250 in 500 ccm (iz Lagune Seče)
23.30	Dok.: Sinji planet 0.30 Motociklizem: VN
ZDA (iz Lagune Seče)
TELEFRIULI__________
10.30	Nanizanka: Barriere
11.00	Glas. oddaja: Voglia di mušica
11.30	Nanizanka: Mio figlio Dominic
12.00	Kmetijska oddaja: Zelena dežela
12.30	Dok.: Velike razstave
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Žabavna oddaja: Bui-nesere Friul
16.30	Nanizanka: La guerra di TomGrattan
17.00	Glas. odd.: Sei corde
18.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
19.00	Športne vesti
20.30	Film: IT carabiniere a cavallo (kom., It. 1961, r. Carlo Lizzani, i. Nino Manfredi)
22.30	Nan.: Dick Turpin
23.00	Športne vesti 0.30 Dražba
1.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
• SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1______________
9.15	Video strani
9.25	Otroška matineja: Živ Žav
10.10	Nadaljevanki: Safari (8. del),
10.40	Nadajevanka: Prevare (J. Micljael, 2. del, pon.)
11.30	Ansambli: Preporod iz Ptuja
12.00	O kmetijstvu: Ljudje in zemlja
13.00	Film: Zaklad Sierra Madre (pust., ZDA 1948, r. John Huston, i. Humphrey Bogart, Walter Huston)
14.55	40 let folklorne skupine Tine Rožanc (posnetki iz CD, 2. del)
15.45	Dokumentarec: Milijonsko mesto v morju - Otok ptic
16.30	Dnevnik
16.45	Serija Chaplinovih filmov: Večni potepuh (r. Harry Hurwitz) in Mladi Charlie Chaplin (VB, r. Baz Taylor, 1. del)
18.40	Risanka, Mernik, Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.55	Zrcalo tedna
20.20	Drama: Svila, škarje (Irena Vr-kljan, r. Eduard Galič)
21.45	Zdravo, vmes Poročila
23.15	Video strani
RTV Koper____________________
11.00	Šport spektakel
13.30	TVD Novice
13.40	Nedeljska rubrika: Noi la dome-nica, vmes (15.00) Kolesarstvo -Liegi-Bastogne-Liegi (neposredni prenos), (17.15) SP v hokeju ZDA-Švedska (iz Stockholma)
20.20	Športna rubrika: A tutto campo -reportaže in komentarji iz studia
22.00	TVD Novice
22.10	Motociklizem: VN ZDA (prenos iz Lagune Seče)
RTV Ljubljana 2_____________
10.00	Danes za jutri in film Golobar-jev najdenček (Kit.)
13.00	Športno popoldne
15.00	Odbojka: Paloma-Mladost >
15.50	Hokej: ZDA-Švedska
19.00	Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik
20.05	Dokumentarec: Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta
21.30	Včeraj, danes, jutri
21.45	Nogomet: Vardar-Partizan, nato Športni pregled
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu;
9.45	Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Miki (napisal Pavle Zidar); 11.00 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Pisna pričevanja slovenskih umetnikov: Pisma slovenskega izobraženca (Matija Čop); 14.55-19.00 Nedeljski popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati, komentarji in intervjuji, zanimivosti, prenosi s kulturnih prireditev; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska tedna; 18.00 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov;
19.00	Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15,	12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Naj lepših sedem;
10.35	Družinsko vesolje; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 11.30 Super-pass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo, 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.33 Made in JU;
18.00	Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
ZAKLAD SIERRA MADRE — The Treasure ol the Sierra Madre, ZDA 1948.
V nedeljo, 16. aprila, ob 13. url, na RTV-LJ 1.
Pustolovski Ulm. Trije ameriški pustolovci (med temi Humphrey Bogart) se pridružijo staremu iskalcu zlata Walterju Hustonu in z njim odkrijejo na mehiški planoti Sierra Madre veliko količino zlata. Trije moški se večkrat znajdejo v stiski, saj jim je tudi narava precej sovražna. Zaslepljeni od blišča bogastva ne prisluhnejo modremu filozofiranju starega iskalca, prepustijo se lakomnosti in - v sugestivnem sklepnem metaforičnem prizoru - vse izgubijo. Režiser John Huston je v pravem pustolovskem duhu ekraniziral znani Travnov roman in s tem nazorno razvil svojo značilno poanto o človekovem brezumju in slepi sli po oblasti, ki ga nujno privedeta do poraza in izgube vsega. Odlično nastopata Bogart in režiserjev oče Walter Huston, ki je za vlogo dobil oskarja.
FILM TEDNA 1
Chaplinov večer
IL MONELLO — The Kid — Pobalin, ZDA 1921
Režija in scenarij: Charles Chaplin Cl Fotografija: Rollie Totheroh □ Igrajo: Charlie Chaplin, Jackie Coogan, Edna Purviance IL DITTATORE — The Great Dictator — Veliki diktator, ZDA 1940
Režija, scenarij in glasba: Charles Chaplin □ Fotografija: Rollie Totheroh in Karl Striiss □ Scenografija: J. Russell Spencer □ Igrajo: Charles Chaplin, Paulette Goddard, Jack Oackie, Reginald Gardiner V nedeljo, 16. 4., ob 20.00 in 20.55, na RAI 3.
Kulturna mreža RAI ponuja Charlotovim fan-som in ljubiteljem nemega komičnega filma dva res »klasična« naslova.
Pobalin je Chaplinov prvi dolgometražni film, v katerem revni steklar Charlot sprejme pod svoje varstvo zapuščenega otroka (Jackie Coogan). Iznajdljivi fantič razbija s svojo fračo okna sosedom in tako preskrbi novemu očetu kliente.
Veliki diktator pa predstavlja razburljivo, surrealistično razsipno, a v bistvu zelo realistično satiro na račun nacistične Nemčije. Film je Chaplin realiziral z nemalo težavami leta 1940 (!). Nesmrtni komik s hitlerjevskimi brki (na sliki) pooseblja z nevzdržno ironijo hkrati diktatorja Hynkela, ki sanjari, da bo zagospodaril celemu svetu, in njegovega dvojnika, ubogega židovskega brivca, na katerega se znese ves antisemitski državni aparat.
RAI 3 se s tem improviziranim, a res dognanim »dvojnim sporedom«, ki nam pokaže tako lirično kot družbeno-angažirano podobo malega velikana Charlota, posrečeno vključuje v proslavljanje ob 100-letnici Chaplinovega rojstva (zanimivi so v tem okviru oddaja Juha in lešniki na RAI 1 in pregledi na ljubljanski televiziji).
Z'	N
VIDEO NOTES
Oddaja:____:_______!___:_______
Postaja: -_____________:___——
■ ITALIJANSKE TV MREŽE
7.15 Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Sedem dni v parlamentu
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Risanke nato mlad. oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Don Camillo (2. in zadnji del)
22.00	Aktualno: Linea diretta
22.30	Dnevnik in filmske novosti 22.45 Rubrika: Cinema!
23.30	Aktualno: Effetto notte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Cameriere per signora (kom., ZDA 1940, r. Maurice Cammage, i. Fernandel)
10.30	Inf. oddaja: Sorgente di vita 10.55 Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Izobr. odd.: Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, vreme in Diogenes
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro, vmes šport
17.00	Dnevnik in Spaziolibero 17.25 Znanstvena rubrika: La ruota
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Moonlighting
19130 Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: Llspettore Derrick
21.35	Aktualna oddaja: La macchina della verita
22.35	Dnevnik in International DOC
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Znanstvena rubrika: La ruota 0.55 Film: Asilo di Polizia (kom., It.
1986, r. Filippo Ottoni)
RAI 3_______________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Lo zibaldone del lunedi (vodi Pietro Formentini)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Otroško vesolje - Odkrivanje otroških iger (6. del)
15.30	Tenis: Mednarodni ženski turnir, finale (iz Palerma)
16.15	It. nogometno prvenstvo B lige
16.40 Dokumentarna oddaja: Potovanje po Italiji - D'Annunzio v Lombardiji
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravlja Folco Ouilici)
18.15	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.45	Aktualnosti: lo confesso
22.20 Dnevnik - nocoj
22.30	Šport: Ponedeljkov proces
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
STAJE
Blob: pregled vsega naj- včerajšnjega dne
Na RAI 3 se danes, ob 20. uri, začenja nov ciklus »vsakdanjih« oddaj z naslovom Blob. Di tutto di piu. Naslov se navezuje na ameriški znanstvenofantastični film iz 50. let in tako s kančkom ironije namiguje na nekakšno »nenormalnost«, posebnost. Večerne varieteje na RAI 3 sta si zamislila Enrico Ghezzi (na sliki) in Marco Giusti. Blob bo polurna dnevna lepljenka vsega najboljšega in najslabšega, kar se je dan prej zgodilo na malih ekranih.
■ ZASEBNE TV PO
CANALE 5____________
8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nanizanka: La časa nellaprateria
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.25 Aktualnosti: Radio Londra
20.30	Film: Agente 007 - Una cascata di diamanti (krim., VB 1971, r. Guy Hamilton, i. Sean Con-nery, Jill St, John)
22.55 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanki: Baretta, 1.35Mannix
RETE 4______________
7.30	Nanizanki: Lou Grant,
8.30	Switch
9.30	Film: Le motorizzate (kom., It. 1963, r. Marino Girolami, i. Toto, Walter Chiari, Rai-mondo Vianello)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei
pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspet-tando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.30	Nanizanki: General Hospital, 19.301 Jefferson
20.00	Aktualno: Dentro la notizia
20.30	Film: Storia cinese (dram., ZDA 1962, r. Lee McCarey, i. Wil-liam Holden, Clifton Webb)
23.00	Film: L'eredita Ferra-monti (dram., It. 1976, r. Mauro Bolognini, i. Anthony Ouinn, Do-minigue Sanda)
1.20 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00 Risanka: Milly 20.30 Film: Toto terzo uomo (kom., It. 1951, r. Mario Mattoli, i. Toto, Diana Dei, Carlo Campanini) 22.20 Nanizanka: I-taliani 22.50 Variete: Dibattito 23.10 Rock opolnoči: Anita Baker
0.10 Rubrika: Premiere 0.20 Nanizanke: Troppo forte, 0.50 Giudice di notte, 1.20 Kung-fu
ODEON_______________
8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nan.: Good times
10.00	Fiori d'arancio
10.15	Nanizanka: Arthur re dei britanni
10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina
16.30	Sugar (2. del), vmes nanizanka Uno di troppo
19.00	Fiori d arancio
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Torino nera (dram., It. 1972, r. Carlo Lizzani, i. Bud Spencer, Andrea Balestri)
22.45. Film: La preda (dram., It. 1974, r. Domenico Paolella, i. Renzo Montagnani, Zeudy Araya)
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasbena oddaja: Clip clip
15.00	Nanizanka: I misteri di Nancy Drew
16.00	Film: Il milionario (kom., 1978, r. Don Weis, i. Robert Quarry, Martin Balsam)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Aktualno: Turizem
22.45	Vesti: TMC nocoj
23.00	Športne vesti
TELEFRIULI_________
11.30	Nanizanki: La guerra di Tom Grattan, 12.00 Barriere
12.30	Kronike o motorjih
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Dick Turpin
14.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
21.30	Košarka: A-2 liga
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30' Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Da ne bi bolelo, 11.15 Oči kritike
11.45	Film: Štirje mušketirji (dram., ZDA 1974, r. Richard Lester, i. Michael York)
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Utrip, Zrcalo tedna, Oči kritike, Da ne bi bolelo (pon.)
17.45	Dokumentarna oddaja
18.05	Video strani
18.10	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Ogenj
18.35	Nadaljevanka: Sozvezdje bele murve (6. del)
19.05	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV Drama: Pet nas je (R. Ket-tner-R.Engel)
21.40	Oddaja o aktualnih dogodkih: Osmi dan
22.20	Dnevnik
22.35	Glasbeni večer: Virtuoz Ashke-nazy igra Schumanna
23.25	Video strani
RTV Koper______________.
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.10	Motociklizem: VN ZDA (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka: The Mod Sguad
17.00	Film
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Settegiorni
20.30	Košarka NBA Today: Golden State Warriors-Dallas Mavericks
22.15	TVD Novice
22.30	Tednik: Sportime magazine
22.45	Kolesarstvo: Liegi-Bastogne-Lie-gi (pon.)
23.45	Nočni boks
RTV Ljubljana 2
17.40	Dokumentarec o Afriki
18.15	Svet športa
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Po sledeh napredka
21.05	Videogodba
21.50	Svet na zaslonu
22.30	Dokumentarni večer
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, vmes (12.00) Delovni profili, (12.40) Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarstvo;
14.10	Goriški razgledi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (42. del); 15.15 Kupu-jem-prodajam z Vesno, Mladi in dermatolog, Svetujemo vam; 17.00 Mi in glasba: simofnični orkester RTV Ljubljana; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambel Jožeta Privška; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Za mlade radovedneže;
14.20	Iz glasbenih revij; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Primorska poje; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7;
10.35	Družina; 11.00 Dnevi na radiu;
11.30	Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show bu-siness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z- odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž; nato Nočna glasba.

FILMI NA MALEM EKRANU
OSEBNOST TEDNA
Liza & Lilly
Nameravali smo govoriti o Lizi Minelli, subretki, plesalki, predvsem pa pevki, ki pravkar nastopa po vsej Evropi s Sammy-jem Davisom in Frankom Sinatro. Po velikem uspehu v Milanu so napovedali, da bo slavna trojica nastopala celo na moskovskem Rdečem trgu, kjer ji bo za kuliso sam Kremelj. Skratka - vsestranski uspeh in to seveda ne samo umetniški.
Presenetila pa nas je druga, drobcena vest, katere protagonistka ni briljantna Liza, temveč njena psička Lilly, prisrčna terierka, na katero je Liza tako navezana, da se ne odpove njeni družbi niti za en dan. Zato jo je tuai pretihotapila na Švedsko. V hotelu pa so psičko zapazili in jo neusmiljeno prijavili oblastem.
Liza je reagirala zelo odločno in zagrozila, da bo odpadel nastop v Stockholmu, če ne bodo dovolili živalici, da prespi z njo v hotelski sobi. Zdelo se je, da bodo oblasti popustile, saj so nekako le pristale na nezaželeno Lillyno prisotnost pod pogojem, da ne zapusti sobe. Nekaj pa se je očitno zataknilo: po prespani noči so se carinski funkcionarji spet pojavili in odpeljali psičko na letališče, odkoder je sama samcata morala odleteti v Pariz.
Predstavnik 'oblasti je razložil, da so švedski predpisi glede prihoda živali v državo zelo strogi zaradi nevarnosti stekline, globe pa računajo na osnovi dohodkov lastnika. V tem primeru bo kar obilna...
AGENTE 007 - UNA CASCATA Dl DIAMANTI — Diamonds are forever — Diamanti so večni, VB 1971.
V ponedeljek, 17. aprila, ob 20.30, na Canale 5.
Vohunski film. Producenta Harry Saltzman in Albert Broccoli sta za to pustolovščino agenta 007 angažirala istega režiserja (Guy Hamilton), scenarista (Richard Maibaum), pevko naslovnega motiva (Shirley Bassey) in seveda istega protagonista (Sean Čonnery) kot za najznamenitejši Bondov film Goldfinger. Connery-Bond je še vedno »junak« vratolomnih podvigov in najdrznejših (tudi ljubezenskih) avantur, vendar pri tem ne skriva svojih 40 let. Inteligentnemu šarmu in akrobatskim veščinam svojega junaka je dodal primerno dozo ironije in humorja, tako da njegovi »nemogoči« podvigi sproščajo v gledalcih občudovanje in veliko zabave. Tokrat se Bond spoprime z mednarodno organizacijo, ki hoče z ogromnim satelitom onesposobiti jedrsko orožje vseh velesil.
\
VIDEO NOTES
Oddaja: ......._____
Postaja:_______________
primorski
dnevnik
■ ITALIJANSKE TV MREŽE
RA1 1__________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug...
16.00	Risanke, nato mlad. oddaja Big! 17.35 Aktualno: Spaziolibero
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.20	Variete: Sulla cresta delkonda
22.20	Aktualno: Linea diretta 22.50 Dnevnik
23.00	Aktualnosti: Verso 1'Europa
23.30	Aktualno: Effetto notte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. odd.: Otroški laboratorij
RAI 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Ognuno per se (pust., It. 1968, r. Giorgio Capitani, i. Van Heflin, Gilbert Roland)
10.45	Risanka: Donkey Kong
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj ruščine
11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Aktualnosti: II piacere di abitare
18.00	Rubrika: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Moonlighting
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: II campione (dram., ZDA 1979, r. Franco Zeffirelli, i. Jon Voight, Faye Dunaway)
22.30	Dnevnik in International DOC
23.30	Dnevnik in filmske novosti
24.00	Film: Ouartetto Basileus (dram., It. 1982, r. Fabio Carpi, i. Hector Alterio, Omero Antonutti)
RAI 3_________________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Človek in okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Block notes, 15.00 Ambientevivo
15.30	Šport: kolesarstvo, 16.00 bezbol, 16.30 rokomet
17.00	Videobox
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.15 Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby (pripravlja Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Rubrika: Blob. Di tutto di piu
20.20	Aktualno: II martedi di Paolo Hendel
20.25 Variete: La tv delle ragazze
21.20	Film: Dodiči lo chiamano papa (kom., ZDA 1950, r. Walter Lang, i. Clifton Webb, Myrna Lby)
22.55	Dnevnik - večerne vesti
23.00	Ekološka rubrika: Greenpeace -La nave delParcobaleno
23.55	Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Dok. oddaja: Pred 20 leti
TV primer učinkovite ženske avtoironije
Na male ekrane se vračajo razposajene junakinje varieteja La tv delle ragazze. Okvir dogajanja bo tokrat dvonastropna Barbiejina hiša, prav tako kot v prejšnjem nizu pa ne bo manjkalo zabavnih rubrik. Siusy Blady (na sliki) bo, denimo, spet presenetljivo vdirala v piivacy raznih osebnosti, tokrat jih bo intervjuvala kar v kopalnici. Niz je seveda zamišljen kot ironično obravnavanje ženske stvarnosti, prva od osmih oddfaj pa bo na sporedu nocoj, ob 20.25, na RAI 3.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5_____________
8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nanizanka: La časa nella prateria
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.25 Radio Londra
20.30	TV film: II vizio di vi-vere (dram., It. 1989, r. Dino Risi, i. Carol Alt, Andrea Occhipinti)
21.45 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.45 Rubrika: Premiere 0.55 Nanizanki: Baretta, 1.50Mannix
RETE 4_____________
7.30	Nanizanki: Lou Grant,
8.30	Switch
9.30	Film: Gli eroi sono stanchi (dram., Fr. 1955, r. Yves Ciampi, i. YvesMontand)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Nan.: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson
20.00 Dentro la notizia
20.30	Film: Il marchio di sangue (vestern, ZDA 1950, r. Rudolf Mate, i. Alan Ladd, Tom Tully)
22.20 Film: I cavalieri dalle lunghe ombre (vestern, ZDA 1980, r. W. Hill, i. David Carradi-ne, Keith Carradine) 0.15 Nanizanki: Vegas, 1.15 Missione impossibile
ITALIA 1___________
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D Artagnan
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3 C
21.30	Variete: Candid Ca-mera Show
22.30 Nanizanka: I-taliani 23.00 Variete: Dibattito 23.20 Nan.: Crime Story 0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanke: Troppo forte, 1.00 Giudice di notte, 1.30 Kung-fu
ODEON_______________
8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nan.: Good times
10.00	Filmske novosti
10.15	Nanizanka: Arthur re dei britanni
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina
16.30	Sugar (2. del), vmes nan. Uno di troppo
19.30	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Ricomincio da tre (kom., It. 1981, r. Massimo Troisi, i. Massimo Troisi, Lello Arena)
22.45	Film: Perche non fac-ciamo Pamore? (kom., It. 1981, r. M. Lucidi, i. Barbara Bouchet)
TMC__________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45 Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I misteri di Nancy Drew
16.00	Film: Il tesoro dei Se-guoia (dram., ZDA 1952, r. Felix Feist, i. Kirk Douglas, Eve Miller)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News 20.30 Film: Charlie Chan e
la maledizione della Regina Drago (krim., ZDA 1981, r. Clive Donner, i. Peter Ustinov, Angie Dickinson)
22.15	Aktualno: A come Eros 22.45 Vesti: TMC nocoj
23.00	Motorji in šport
TELEFRIULI__________
11.30	Nan.: Barriere
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Dokumentarec
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Dick Turpin
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti
23.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4______________
SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1________________
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Otrok in šola - V šolo radi hodimo (4. odd.), 10.35 Naravoslovje - Naredimo terarij
10.50	Tečaj angleščine
11.15	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik Šolska TV, Otrok in šola, Naredimo terarij, Tečaj angleščine (pon.)
17.55	Špored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Rižota s školjkami
18.00	Mladinska oddaja: Periskop -Gasilci
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Naslednica (VB, r. Don Sharp, i. Jenny Segarove, Stephen Collins)
21.05	Aktualno: Dinar
21.50	Dnevnik
22.00	Ropot
22.45	Košarka (posnetki iz Splita)
0.05 Video strani
RTV Koper___________________
12.20	SP v hokeju: Kanada-ZDA, vmes TVD Novice
14.45	Dokumentarec: Čampo base
15.15	Športna oddaja: Juke box
15.45	Dnevnik
15.55	SP v hokeju: SZ-Finska
18.20	Nanizanka: The Mod Sguad
18.50	Dnevnik
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy Show
20.30	It. prvenstvo v odbojki
22.00	TVD Novice
22.15	Rubrika: Mon-gol-fiera
22.45	Nočni boks
23.30	SP v hokeju: SZ-Finska (pon.)
RTV Ljubljana 2_______________
15.50	SP v hokeju: SZ-Finska
19.00	Naša pesem (16. oddaja)
19.30	Dnevnik in loto
20.05	Žarišče
20.35	Večer indijske TV: dva dokumentarca, ljudska glasba in klasični plesi, TV drama - Šatulja z nakitom
■ RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Poezija pred opero; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, (12.00) Ko študent na .rajžo gre, (12.40) Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (43. del); 15.15 Hit parade: Pot do glasbe;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Gost v studiu (Janez Povše); 18.40 Glasbeni listi;
19.00	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Znanje za jutri; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Radijska igra;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika in kulturni servis;
8.00	Radio Lj; 13.00 Danes na valu Radiu Koper: od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno; 18.00 Primorska poje; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik;
6.05	Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop;
7.40	Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družina;
11.00	Pismo iz; 11.15 Knjižne novosti;
11.30	Turizem; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke; 14.00 O avtomobilizmu;
15.00	Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Glasba; 16.33 Superpass; 17.00 Bub-bling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
a
FILMI NA MALEM EKRANU
V ŽARIŠČU
Rod in njegov rock
Rock pevec Rod Stewart (na sliki s svojo ženo Robin na levi in ženo Jamesa Honey-mana-Scotta, kitarista skupine Pretenders, na desni) je v preteklih dneh zaključil burno turnejo po Južni Ameriki. Nastopal je v Čilu, Braziliji, Argentini, Kolumbiji in Venezueli, zadnji in najbolj »divji« pa so bili nastopi v Mehiki, ne samo zaradi uspeha, ki ga je doživel, temveč in predvsem zaradi ranjencev na koncertih.
Prve neprijetnosti so organizatorji zabeležili že v Monterreyu, v severni Mehiki. Na koncertu je bilo ranjenih in »potolčenih« kar 450 oseb, a zdi se, da je bil glavni krivec sam Rod, ki je prispel na kraj koncerta z enourno zamudo.
Še nekoliko bolj napeto je bilo vzdušje v Oueretaru, 220 kilometrov daleč od glavnega mesta Ciudad de Mexico. Ob prvem koncertu so zabeležili preko 300 ranjencev, nekaj stotin oseb pa so oblasti aretirale zaradi neredov, pri katerih je bil svetlolasi Rod povsem nedolžen. Oblasti so zagrozile, da drugega koncerta ne bodo dovolile, organizatorjem pa je uspelo, da so jih pregovorili. Ranjencev je bilo res precej manj, 75 oseb, aretirancev pa baje več. Zdi se, da je bila nadvse visoka tudi uporaba alkohola in mamil.
V Oueretaru je britanski pevec nastopil na stadionu Corrigidora. Stadion so zgradili leta 1986 ob nogometnem svetovnem prvenstvu za 80 tisoč oseb. Za Stewartov koncert je bil stadion očitno pretesen, saj se je zbralo preko 90 tisoč fansov. »Izločen-ci« so skušali preplezati ograjo. Posegla je policija s solzilcem, gledalci pa so segli po kamnih. Neredov je bilo na mah konec, ko se je na odru pojavil pevec. Na drugem večeru je policija posegla, ko se je občinstvo vsulo na igrišče, da bi lahko bilo bliže odru in svojemu ljubljencu.
I CAVALIERI DALLE LUNGHE OMBRE — The Long Riders — Dolgi konjeniki, ZDA 1980.
V torek, 18. aprila, ob 22.20, na Rete 4.
Vestern. Ameriški režiser Walter Hill je ob splošni krizi vesterna in ob nenehnih poskusih posodobitve tega žanra opravil izviren poskus, ki uspešno združuje nostalgike s sodobnim duhom. Za temo je izbral že preizkušeno in proslavljeno »epopejo« o gestah razbojniških družin James-Younger. Toda uprizoril jo je z res domiselno igralsko zasedbo: like resničnih bratov James. Youn-ger, Miller in Ford je predstavil emblematično, s pravimi brati-igralci Keach, Quaid, Guest in Carradine. Tako je posebno učinkovito poudaril krvno-rodno osnovo teh družinskih tolp. Hill prikazuje tragično verigo ubojev in krivic, ki so se godile brez izjeme na obeh straneh, na strani zakona in razbojnikov, z neprikrito simpatijo do »razbojnika« Jessea Jamesa.
A	A
VIDEO NOTES
Oddaja:__:_____________
Postaja:_______________
(TALIJ ANSKE TV MREŽE
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Informativni oddaji: Odprta šola,
15.30	Novecento
16.00	Risanke: Cartoon Clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in dnevnik
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.25	Nogomet: evropski pokali - drugi polfinale
22.15	Aktualno: Linea diretta
22.45	Dnevnik in filmske novosti
23.00	Dok.: Itala - Raid Peking-Pariz
23.30	Košarka: polčas tekme prvenstva 0.15 Dnevnik - zadnje vesti
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Le ragazze di S. Frediano (kom., It. 1955, r. Valerio Zurlini)
10.30	Nanizanka: L'impareggiabile giudice Franklyn
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Izobr. odd.: Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nanizanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
17.00	Dnevnik, nato Spaziolibero
17.25	Dok. oddaja: Lepa Italija
17.45	Aktualno: L'ago della bilancia
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Moonlighting
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Ciclone sulla Giamaica (pust., ZDA 1965, r. A. Macken-drick, i. Anthony Quinn)
22.20	Dnevnik in International DOC
23.15,	Dnevnik, nato Uomini e affari
0.25 Film: Imputazione di omicidio per uno študente (dram., It. 1971, r. M. Bolognini, i. M. Ranieri)
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Passaggi - Leningrajske podobe
15.00	Šport: odbojka, četrfinale za play off, 15.30 kolesarstvo, dirka po Apuliji, 16.00 posnetki prvenstva v ameriškem footbalu
16.30	Tenis: mednarodni ženski turnir (iz Montecarla)
18.45	Športna oddaja: Derby (pripravlja Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Film: II ladro di Bagdad (pust., ZDA 1940, r. Ludwig Berger, Tim Whelan, Michale Powell, i. Sabu, John Justin, Juna Duprez)
22.15	Dnevnik - večerne vesti
22.20	Aktualno: Fluff (vodi Andrea Barbato)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
Sreda za navdušence evropskega nogometa
Državne tv mreže nam spet obetajo sredo v znamenju nogometa. Nocoj so na vrsti povratna polfinalna srečanja za evropske pokale. Tekme bodo predvidoma prenašale vse tri državne tv mreže, točne urnike pa bodo baje sporočili šele v zadnjih dneh. Največ časa bo tekmam posvetila RAI 1 (ob 20.25). Za Pokal prvakov se bosta srečala Milan in Real Madrid, za Pokal pokalnih zmagovalcev Sampdoria in Malines, za Pokal UEFA pa Bayern Miinchen in Napoli.
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5
S
LU
GO
8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nanizanka: La časa nellaprateria
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.25 Aktualnosti: II gatto (vodi Giuliano Ferrara)
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanki: Baretta, 1.35Mannix
RETE 4
7.40	Nanizanke: Lou Grant, 8.40 Switch
9.40	Film: Vento di prima-vera (kom., It. 1958, r. Arthur M. Rabenalt, i. Sabine Bethman, Lau-retta Masiero)
11.30	Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45
17.45 18.35
20.00
20.30
22.35
1.05
Nanizanka: California Nad.: Febbre d'amore Nanizanki: General Hospital, 19.301 Jefferson
Dentro la notizia Film: Gli occhi della notte (krim., ZDA 1967, r. Terence Young, i. Audrey Hepburn, Alan Arkin)
Rebecca, la prima moglie (dram., ZDA 1940, r. A. Hitchcock, i. Laurence Olivier, Joan Fontaine) Nanizanki; Vegas, 2.05 Missione impossibile
ITALIA 1
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L’uomo dai sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea,-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Tele vision
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Nanizanke: Chiara e gli altri, 21.30 I Robinson, 22.00 Denise, 22.30 I-taliani
23.00	Variete: Dibattito!
23.20 Aktualno: Fish-Eye 23.50 Rubrika: Premiere
24.00	Nan.: Troppo forte, 0.30 Giudice di notte, 1.00 Kung-fu
ODEON
8.00 Nadaljevanki: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale
9.30 Nanizanki: Good limes, 10.15 Arthur re deibritanni
10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15 Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina
16.30	Sugar... (2. del), vmes risanke in nanizanka Thomas & Senior
19.00	Fiori d'arancio
19.30	Znanstvena rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Scomparso -Missing (dram., ZDA 1982, r. Constantin Costa Gavras, i. Jack Lemmon, Sissy Spaček)
23.00	Film: Le monache di SanfArcangelo (dram., It. 1973, r. Do-menico Paolella, i. Or-nella Muti, Anne Hey-wood)
TMC
12.45 Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip .
15.00	Tenis: polfinale ženskega turnirj a (iz Montecarla)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Le piccanti av-venture di Robin Hood (kom., ZDA 1984, r. Ray Austin, i. George Segal, Morgan Fairchild)
22.15	Dok. oddaja: Galileo
22.50 Aktualno: TMC nocoj
23.10 Športne vesti
TELEFRIULI
13.30	Rubrika o kolesarstvu
14.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
22.30	Nadaljevanka: Quer pasticciaccio brutto de viaMerulana
23.30	Glas. odd.: Sei corde 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELE 4
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
• SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Osmi dan, 10.50 Svet na zaslonu
11.30	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Osmi dan, Svet na zaslonu
18.05	Video strani
18.10	Otroška oddaja: Pedenjžep - Narodne z Zlatkom in Milanom
18.30	Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Nana, mala opica (J. Ribičič, 3. del), gledališka predstava Jurček (Pavel Goba, SNG Maribor, 2. del)
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film tedna: Inocencia (dram., Braz. 1983, r. Walter Lima jr., i. Edson Celulari, Fernanda Tor-res, Sandro Salvieti)
22.00	Dnevnik
22.10	Pregled aktualnih dogodkov: Svet poroča
23.10	Video strani
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
14.10	It. prvenstvo v odbojki
15.00	Tenis: Turnir Ladies Cup (iz Montecarla)
16.30	Nogomet: tekma za enega od evropskih pokalov
18.10	Tenis: Turnir Ladies Cup
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy Show
20.30	SP v hokeju: Finska-Švedska
22.45	TVD Novice
22.55	Nogomet: tekma za enega od evropskih pokalov
RTV Ljubljana 2_____________
17.00	Poskusni satelitski prenosi
18.30	Iz studia Maribor
19.00	Dokumentarna oddaja: Večni mir - Turčija
19.30	Dnevnik
20.05	Aktualna oddaja: Žarišče
20.35	Športna sreda: nogomet Milan-Real; hokej Finska-Svedska
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.10	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega’ repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije; 12.40 Primorska poje; 13^20 Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (44. del); 15.15 Neopravičena ura; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kratke, izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha (pon.);
18.20	Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje;
8.30	Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača^ glasba;
13.00	Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim;
14.40	Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz;
18.30	Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Z našimi interpreti: klarinetist Igor Karlin; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Odlomki iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica;
8.00	Popijmo kavo; 8.25 Pesem tedna;
8.35	Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem;
10.40	Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne,- 15.45 Koncert;
16.00	Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom;
21.00	Ostali Trst, nato Nočni spored.
FILMI NA MALEM EKRANU
PLOŠČA TEDNA
Sank Rock
DOBRO IN ZLO
Ko se na odru v Kobljeglavi prikaže skupina Šank Rock, v dvorani vse nori in razgraja. Trdi kitarski zvoki se odbijajo od sten in dvorano zajame pravo hardrockovsko vzdušje.
Fantje iz Velenja sestavljajo eno najnovejših in najperspektivnejših skupin v Sloveniji. Sam kralj slovenskega rocka, »stari« Benč jih je ocenil kot eno najboljših skupin v Jugoslaviji. Dobro in zlo je njihov novi album, ki bo nedvomno doživel uspeh, saj so vse pesmi agresivne in se že močno približujejo glasbeni zvrsti, ki znova prihaja v modo - heavy metalu.
Z glasbene plati bi lahko rekli, da so pesmi brezhibne, teksti pa imajo nekaj vsebinskih po-manjkjivosti in ne odražajo tistega, kar bi fantje želeli povedati z glasbo. Srečujemo se torej s skupino, ki izredno dobri glasbi pristavlja šibke tekste in s tem izgublja del svoje prave moči. Vsekakor ima plavolasi Matjaž Jelen zelo privlačen in hkrati močan glas,' kot nalašč za to zvrst. Zelo dobro igra Aleš Uranjek, tako na albumu kot v živo. Svoje delo je dobro opravil tudi basist Cveto Polak, medtem ko izstopa kitarist in klaviaturist Davor Klarič, čeprav kitara velikokrat prekrije sicer dobre klaviature. Šank Rock bo poleti skupaj s popularnim beograjskim glasbenikom Bajago nastopil v vseh večjih mestih Slovenije. Obeta se nam torej izredno poletje v znamenju rocka s tujimi in domačimi zvezdniki.
Pesmi v albumu so: Hitro drugam, Ljubi me, Dobro in zlo, Tvoje oči, Nič se ne boj, Gremo vsi, Magična moč, Metulj, Ne dam se, Ni mi mar.
IL LADRO Dl BAGDAD — The Thief of Bagdad — Tat iz Bagdada, VB 1940.
V sredo, 19. aprila, ob 20.30, na RAI 3.
Pustolovski film. Ljubitelji eksotičnih pustolovščin na velikem ekranu gotovo poznajo ta biserček fantastičnega filma. Britanski režiserji Ludwig Berger, Michael Powell in Tim Whelan so zgradili svojo barvito in z vsakršnimi triki, presenečenji in posebnimi učinki nabito pravljico po klasičnem vzorcu Tisoč in ene noči. Častihlepni veliki vezir Jafar ukaže zapreti zakonitega bagdadskega sultana Ahmeda, zato da lahko sam prevzame njegovo mesto. Mladi sultan sreča v celici tatiča Abuja, ki mu pomaga zbežati iz zapora. Oba na skrivaj odideta v Basoro. Tu Ahmed spozna sultanovo hčer, se v njo strastno zaljubi in jo »ugrabi«. Toda zlobni Jafar, ki ima posebne čudodelne sposobnosti, mu še dlje streže po življenju. Tat iz Bagdada je čudovita pravljica za vse okuse in starosti.
r	^
VIDEO NOTES
Oddaja:_____-.-—-------
Postaja:____________E—
Ura:__________________
v_______________________y
ITALIJANSKE TV MREŽE
j RAI 1____________________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanske kronike
16.00	Risanke, nato mlad. oddaja Big!
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noc-cioline
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Kviz: Lascia o raddoppia
22.30	Aktualno: Linea diretta
23.00	Dnevnik
23.10	Koncert: orkester Wiener Phil-harmoniker dirigira Leonard Bernstein (R. Schumann - Simfonija št. 1 v B-duru)
23.50	Aktualno: Effetto notte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Teodora (dram., It. 1954, r. R. Freda)
10.30	Nanizanka: Llmpareggiabile giudice Franklyn
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Dok.: Zapiski iz naselja Masai
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-
giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, vreme in Diogenes
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Nan.: II brivido delllmprevisto
17.30	Rubrika: II medico in diretta
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Moonlighting
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: La rivolta degli impic-cati (2. del)
21.50	Variete: Videocomic
22.15	Dnevnik in International DOC
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Aktualno: L'ago della bilancia 0.20 Film: Un complicato intrigo... (dram., It. 1985, r. L. Wertmiiller)
RAI 3_________________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
12.00	Dokumentarec: La foresta sotto-marina (1. in 2. del)
13.00	Izobraževalna oddaja: Conoscere - II nome antico di Prato (3. in 4. del)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Telestoria
15.30	Šport: kolesarska dirka po Apuliji
16.00	Tenis: Mednarodni ženski turnir (iz Montecarla)
18.45	Športna oddaja: Derby (pripravlja Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Blob. Di tutto di pid
20.30	Aktualno: Samarcanda, ob koncu večerni dnevnik
22.30	Film: II ragazzo selvaggio (dram., Fr. 1969, r. Francois Truf-faut, i. Jean-Pierre Cargol, Fran-coise Selgner)
23.55	Rubrika: Filmske novosti
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Po dveh koncertih, posvečenih Mozartovemu glasbenemu geniju, se nam dunajski Wiener Philharmoniker predstavljajo z interpretacijo Simfonije št. 1 v B-duru Roberta Schumanna. Orkester vodi ameriški dirigent Leonard Bernstein (na sliki), ki se je v svetu resne glasbe uveljavil tudi kot pianist in skladatelj. Med njegovimi deli lahko omenimo naslove, kot so West Side Story, Mass, Candide, Wonderful Town. Koncert bo na sporedu ob 23.10 na RAI 1.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-' miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nanizanka: La časa nella prateria
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Radio Londra
20.30	Kviz:TeleMike
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanki: Baretta,
1.40	Mannix
RETE 4_______________
7.50	Nanizanki: Lou Grant, 8.50Switch
9.50	Film: Uomini ombra (pust., It. 1955, r. F. De Robertis, i. Edouard Ciannelli, Giorgio Al-bertazzi)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Nan.: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson
20.00	Dentro la notizia
20.30	Film: Il console onora-rio (dram., VB 1983, r. John MacKenzie, i. Richard Gere, Michael Caine)
22.35	Rubrika: Ciak
23.20	Film: Il diritto di ama-re (dram., Fr.-It. 1972, r. Erič Le Hung, i. Omar Sharif, Florinda Bol-kan)
1.15	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Flarcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D Artagnan
20.30	Film: Animal house (kom., ZDA 1978, r. John Landis, i. John Belushi, Tim Mathe-son)
22.20	Nanizanka: I-taliani
23.00	Variete: Dibattito!
23.20	Dok. oddaja: Jonathan 0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanke: Troppo
forte, 1.00 Giudice di notte, 1.30 Kung-fu
ODEON________________
8.00	Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.00	Fioridarancio
10.15	Nanizanka: Arthur re dei britanni
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar (2. del), vmes nan. Thomas & Senior
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Bevond 2000
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Bocca da fuoco (pust., VB 1979, r. Michael VVinner, i. Sophia Loren, James Coburn)
22.45	Film: Scuola di pazzi kom., ZDA 1983, r. Ra-al Zielinski, i. Peter Keleghan)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC__________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Tenis: finale zenskega turnirja (iz Montecarla)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Al di la della ra-
gione (krim., ZDA 1982, r. Telly Savalas, i. Telly Savalas, Diana Muldaur)
22.10	Koncert skupine Spandau Ballet
23.05	Aktualno: TMC nocoj
23.20	Dokumendarec: Planeta mare
23.50	Športna oddaja
TELEFRIUU__________
12.00	Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Trentatre
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Dick Turpin
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Ouick, 19.35 Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Voglia di volare
21.30	Dokumentarec: Islam
22.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
23.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
24.00	Rubrika: Sprint
1.00	Dnevnik, nato dražba
2.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4_____________
i
?!
II
II
SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________
10.10	Mozaik. Šolska TV: Kiparske tehnike - Konstrukcija in montaža, 10.40 Arhitektura slovenskih pokrajin - Dimnica (4. odd.),
11.05	Po sledeh napredka
11.35	Videostrani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Šolska TV, kiparske tehnike, Arhitektura slovenskih pokrajin, Po sledeh napredka
18.10	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Ljudski plesi Dravinjskih goric, 18.45 Otroci glasbe
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Kajnov nasmeh (r. Marcel Moussy, 3. del)
21.05	Tednik
21.55	Dnevnik
22.05	Retrospektiva jug. filma: V žrelu življenja (kom., Jug. 1984, r. Rajko Grlič, i. Gorica Popovič, Bogdan Diklič, Miodrag Krivokapič)
23.35	Video strani
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	SP v hokeju: Finska-Švedska
15.00	Tenis: Turnir Ladies Cup (finale, prenos iz Montecarla), vmes Dnevnik
18.50	Dnevnik
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy Show
20.30	Mednarodni nogomet
22.15	Dnevnik
22.30	Rubrika: Sportime magazine
22.45	Rubrika o mednarodnem nogometu: Mon-gol-fiera
23.15	Nočni boks
RTV Ljubljana 2_______________
17.00	Poskusni satelitski prenosi
18.00	Beograjski TV program
19.00	Dokumentarec: Čas, ki živi - Po kurirskih poteh
19.30	Dnevnik
20.05	Aktualna oddaja: Žarišče
20.35	Operni zbori
20.55	Alpe-Jadran
21.25	Oči kritike
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Misel dneva, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 Primorska poje;
13.20	Glasba po željah, Nediški zvon;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (45. del); 15.15 Domača delavnica;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja: In exilium, dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 18.25 Glasba; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost;
11.30	Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Big band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ansambel Atija Sossa; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Gremo v manufakturo; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne;
15.45	Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Zaključek.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
V ŽRELU ŽIVLJENJA — U raljama života, Jug. 1984.
V četrtek, 20. aprila, ob 22.05, na RTV-Lj 1.
Humoristični film. V okviru retrospektive jugoslovanskega filma nam ljubljanska tv ponuja ta teden film Rajka Grliča, režiserja srednje generacije, ki je diplomiral na slovitem praškem FAMU. Film, ki predstavlja prelomnico v njegovem opusu, je melodrama, v kateri je nekdanjo ostrino zamenjal humor. V filmu pripoveduje Grlič dve vzporedni zgodbi, oziroma zgodbo v zgodbi. Njegova junakinja je režiserka, ki pripravlja nadaljevanko o preprostem dekletu Stefici. Obe ženski, tako intelektualko kot protagonistko njene nadaljevanke, muči isti problem - ljubezen. Med igralci se pojavljajo najbolj znana igralska imena, kot so Bata Živojinovič, Rade Šerbedžija, Miodrag Krivokapič in Radko Polič, v vlogi ženskih junakinj pa nastopata Gorica Popovič in Vitomira Lončar.
I

L;
I
ZANIMIVOST
Se in spet Viljem Tell
Po Rossinijevi glasbeni interpretaciji, po Schillerjevi dramski postavitvi in po Pasti-novi filmski obdelavi iz leta 1948 bo zgodba o Viljemu Tellu v kratkem spet zaživela na velikem ekranu. Tako je izjavil Gian Paolo Cresci, upravni delegat družbe SA-CIS, ob predstavitvi video kasete, ki jo je RAI lani posnela v milanski Scali. (Na sliki je Chris Merritt, ki je tedaj nastopal v vlogi Arnolda.) Kaseta (dirigent je Riccardo Muti) naj bi ponovila uspeh Mozartovega Don Juana, s tem pa naj bi se tudi nadaljeval bogat operni niz, ki predvideva produkcijo 20 oper v roku 5 let.
Ob seriji opernih kaset je na dlani navdušenje za legendarnega švicarskega junaka, ki se je pred 700 leti boril za svoje zatirano ljudstvo. Za napovedani film že izbirajo režiserja: zdi se, da se bodo odločali med Zeffirellijem in Leonejem. Producentsko vlogo naj bi si. prevzele RAI, švicarska in nemška televizija ob sodelovanju z drugimi tv ustanovami. Marco Blazer, urednik italijanske tv v Švici je še napovedal, da bo slovesna proslavljanja 700-letni-ce junaških dejanj Viljema Tella otvorila prav Rossinijeva opera pod uglednim vodstvom Riccarda Mutija.
Morda je začetni neuspeh že usoda velikih del, ki presegajo svoj čas. Tako se je zgodilo tudi z Rossinijevim Viljemom Tellom, ki je ob svoji praizvedbi, 3. avgusta 1829, dobesedno razočaral pariško občinstvo. V njej namreč ni bilo več spoznati značilnega Rossinijevega duha, s katerim so prežeta njegova mlajša dela. 37-letnega Rossinija pa so pohvalili mnogi kritiki in celo glasbeniki, njegovi sodobniki kot Bellini, Donizetti in Berlioz.
VIDEO NOTES
Oddaja: Postaja: Ura: _


I I ^l_IUAAIMOr\[Z
I v
IVI M l_ /L L-
RAI 1	RAI 2		RAI 3
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Dok. oddaja: Leteči zmaj
16.00	Risanka, nato mlad. oddaja Big!
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noo cioline
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Splash, una sirena a Manhattan (fant., ZDA 1984, r. Ron Howard, i. Tom Hanks, Daryl Hannah)
22.20	Aktualno: Linea diretta
22.50	Dnevnik
23.00	Nočni rock: F. De Gregori
23.30	Aktualno: Effetto notte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. odd.: Otroški laboratorij
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Tu mi hai salvato la vita (dram., Fr. 1950, r. Sacha Guitry)
10.30	Nanizanka: LTmpareggiabile • giudice Franklyn
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaja angleščine in francoščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, vreme in Diogenes
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
16.30	Dnevnik - kratke vesti
16.35	Avtomobilizem: VN San Marina
17.05	Nan.: II brivido delLimprevisto
17.30	Rubrika o zdravju in estetiki
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Moonlighting
19.30	Horoskop, vreme, (jnevnik, šport
20.30	Variete: Serata d'onore
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Dnevnik - posebnosti dnevnika
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Film: Fuga nelllncubo (fant., ZDA 1983, r. Joseph Ruben, i. Dennis Quald, Max Von Sydow)
12.00	Izobraževalna oddaja: Vabilo v gledališče - Don Pietro Caruso, Notte di neve
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Aladinova svetilka
15.30	Kolesarstvo: Dirka po Apuliji
16.00	SP v jahanju (iz Milana)
17.05	Glasbena oddaja: Black and blue
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.15	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Aktualnosti: Duello (sodelujeta Gianni De Michelis in Franco Marini)
22.15	Film: Mani sporche sulla citta (krim., ZDA 1974, r. Peter Hyams, i. Elliott Gould, Robert Blake)
23.00	Dnevnik - večerne vesti
23.05	Mani sporche sulla citta (2. del)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Francesco De Gregori in njegov zadnji LP
Kot smo že v prejšnji tv prilogi napovedali, bo nocojšnji Nočni rock v celoti posvečen italijanskemu kantavtorju Francescu De Gregoriju (na sliki). Monografska oddaja (ob 23. uri na RAI 1) bo na sporedu le nekaj dni po izidu njegove zadnje plošče, Miramare 19-4-89, v kateri se kantavtorjeva pozornost osredotoča predvsem na aktualne družbene probleme. Poleg prispevka o pripravah na izid plošče bo De Gregori predstavil tudi nekatere pesmi z novega LP.
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE5______________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nanizanka: La časa nellaprateria
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Radio Londra
20.30	Variete: II principe az-zurro
22.35	Aktualnosti: Forum
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.45 Rubrika: Premiere 0.55 Nanizanki: Baretta, 1.50Mannix
RETE 4__________
7.45	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Switch
9.45	Filim.Diecimila donne alla deriva (krim., ZRN 1958, r. VVolfgang Gluck, i. Gerlinde Locker)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d amore
18.30	Nanizanki: General Hospital, 19.301 Jefferson
20.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
20.30	Film: Una sguillo per Tispettore Klute (krim., ZDA 1971, r. Alan J. Pakula, i. Jane Fonda, Donald Suther-land)
22.45	Film: I 7 senza gloria (vojni, VB 1968, r. An-dre De Toth, i. Michael Caine, Nigel Da-vemport)
1.05	Nanizanki: Vegas, 2.05 Missione impossibile
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Vai avanti tu che mi vien da ridere (kom., It. 1982, r. Gior-
gio Capitani, i. Lino Banfi, Agostina Belli)
22.20	Nanizanka: I-taliani
22.50	Variete: Dibattito!
23.10	Šport: Grand Prix 0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanke: Troppo forte, 1.00 Giudice di notte, 1.30 Kung-fu
ODEON________________
8.00	Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.00	Filmske novosti
10.15	Nanizanka: Arthur re
dei britanni
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.45	Nan.: Good times
12.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar... (2. del), vmes nan. Thomas & Senior
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: I due crociati (kom., It. 1969, r. Giuseppe Orlandini, i. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia)
22.30	Športna rubrika
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I misteri di Nancy Drew
16.00	Film: Amanti latini (kom., ZDA 1953, r. Mervyn Le Roy, i. Lana Turner, Ricardo Montalban)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: L'uomo dinamite
(vestem, ZDA 1971, r. Andrew McLablen, i. James Stewart, George Kennedy)
22.20	Nogometne vesti
23.05	Vesti: TMC nocoj
23.20	Nogometne vesti
TELEFRIULI__________
13.30	Nan.: Dick Turpin
15.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kmetijska rubrika: Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Voglia di volare (2. del)
22.30	Rubrika: Motor news
23.00	Tednik: Tigi 7
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Rubrika: Il salotto di
Franca
1.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4_____________
• SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Tednik, 11.00 Alpe-Jad-ran
11.30	Nadaljevanka: Kajnov nasmeh (3. del, pon.)
12.25	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Tednik, Alpe-Jadran
17.35	Glasbena oddaja
18.05	Video strani
18.15	Spored za otroke in mlade: lutkovni niz Zverinice iz Rezije -Mravlji in muren
18.30	Nad.: Safari (9. del)
19.00	Risanka
19.10	TV Okno, Naše akcije
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokumentarec: Podvodna odkritja - Bojne ladje (6. del)
20.50	Nanizanka: Detektiva iz Miamija (16. del)
21.50	Dnevnik
22.05	Film: Moški iz Mallorce (krim., Šve. 1984, r. Bo VViderberg, i. S. Wollter, T. von Brbmssen)
23.45	Video strani
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
14.10	Mednarodni nogomet (pon.)
15.55	SP v hokeju: SZ-ČSSR
18.20	Nanizanka: The Mod Sguad
18.50	Dnevnik
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy Show
20.30	Nogomet: tekma iz argentinskega prvenstva
22.15	Dnevnik
22.30	Rubrika: Sottocanestro
23.15	Nočni boks
RTV Ljubljana 2________________
15.50	SP v hokeju: SZ-ČSSR
19.00	Ansambli: Prerod iz Ptuja
19.30	Dnevnik
20.00	TV abonma: Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije (dir. Wolf-Dieter Haus-child, pianist Dicker Atamian; Srebotnjak, Ravel, Sibelius)
22.00	En avtor en film
22.20	Poskusni satelitski prenosi
• RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 8.40 Glasbeni listi, Beležka;
10.00	Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Slovensko povojno pesništvo; 12.40 Z letošnje revije Primorska poje; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Halo, kdo tam?; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (Homer, 46. del);
15.15	Pogovori z Jožijem; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi;
19.20	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Vodomet melodij;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Art Van Damme 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in kulturni servis;
8.00	Radio Lj ; 13.00 Mladi val; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Primorska poje; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7;
10.35	Družina; 11.00 Notranja politika;
11.30	Turizem; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Iz kulturnega sveta; 17.00 Bubbling; 17.33 Show Business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
19.00	Spomini; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val.
FILMI NA MALEM EKRANU
UNA SOUILLO PER LTSPETTORE KLUTE — Klute, ZDA 1971.
V petek, 21. aprila, ob 20.30, na Rete 4.
Filmska detektivka. Kruto ironični igralec Donald Sutherland pooseblja s svojim značilnim jeklenim šarmom bivšega policaja Johna Klutea, ki je po sili razmer postal zasebni detektiv. Industrijec Gable mu naroči, naj odkrije, kam je izginil njegov sodelavec Tom. Klute ugotovi, da je bil ta baje spolni obsedenec in da je pošiljal pisma z opolzko vsebino prostitutki Bree Daniels. Med policajem in dekletom se v hipu rodi zapletena ljubezenska zgodba. Medtem nekdo umori dve Breeini prijateljici, ki bi morale posredovati dragocene informacije o izginulem Tomu. Tudi sama Bree je v smrtni nevarnosti. V vlogi vročekrvne in hkrati nežne prostitutke nastopa Jane Fonda, ki je za svojo interpretacijo prejela Oskarja, povsem upravičeno, kajti vsa izpovednost Pakulovega filma sloni prav na uglašenem nastopu obeh protagonistov.
MODA TA HIP
Novo odkrivanje Boccherinija
Strokovnjaki se sedaj spoprijemajo s »primerom Boccherini«, kot so se pred leti z Vivaldijem. Skladatelja imata v resnici marsikaj skupnega: prvi je bil violončelist in drugi violinist, oba sta se torej ukvarjala z godali, oba sta bila virtuoza, oba sta bila nadvse plodna skladatelja instrumentalne glasbe, oba sta bila začetnika novih zvrsti, tako nekako kot genija s Severa - Bach in Mozart, oba sta postala žrtvi nerazumeva-, nja in ravnodušnosti. Vivaldija so začeli ponovno odkrivati v prvi polovici tega stoletja, Boccherinija pa v 60. letih.
Pred nekaj dnevi so, denimo, izdali prvi del njegovih 500 ali še več skladb, prav pred kratkim je izšla zbrika vseh njegovih koncertov za violončelo v interpretaciji Davida Geringasa ob spremljavi komornega orkestra iz Padove pod vodstvom Bruna Giuranne. Izšla je tudi knjiga Luigija della Croceja z naslovom Božanski Boccherini -življenje, delo in pisma. Pravzaprav je glasbena založba Zanibon sprožila pravo biografsko in glasbeno raziskavo, nekakšno arheološko izkopavanje, ki je privedlo do zbirke popolnega Boccherinijevega opusa s kritiškimi oznakami.
Boccherini je bil prav gotovo žrtev časa, v katerem je živel, istočasno pa tudi žrtev zavistnega sodobnika Giuseppeja Puppa, ki mu je očital »nemoškost«. Po 180 leti se je tako začela Boccherinijeva renesansa, ki bo skušala odpraviti stare netočnosti in dvome o avtorstvu, zapolniti kronološke praznine in pomanjkljivosti, da bo slika velikega skladatelja čim popolnejša.
A	K
VIDEO NOTES
Oddaja:	_____________
Postaja: _____________
Tokratni Rock opolnoči (v ponedeljek, 17. t. m., ob 23.10 na Italia 1) je posvečen temnopolti pevki, ki so jo mnogi že primerjali velikim ameriškim pevkam, kot so Sarah Vaughan, Billie Holiday, Mahalia Jackson, Ella Fitzgerald, Aretha Franklin. Prav tako kot fe, je tudi Anita Baker globoko in strastno vezana na svojo glasbeno ustvarjalnost, ki jo doživlja kot poslanstvo. In če drži trditev, da veliki umetniki, ki zarežejo vidno sled v zgodovino svojega časa, ponavadi prehodijo najdaljšo in najtežavnejšo umetniško pot, bo Anita Baker gotovo med njimi.
Rodila se je v Toledu (Ohio), odraščala je v Detroitu, kjer je delala kot natakarica v restavraciji, ob nedeljah in praznikih pa je pela v cerkvi. Svojo ljubezen do glasbe je v mladih letih odkrivala ob poslušanju materinih plošč bluesa, jazza in gospela. Po svojem prvem LP Chapter 8 leta T980 je počasi in vztrajno nadaljevala svojo glasbeno pot in se odločno predstavila svetu leta 1986 z albumom Rapture. Lani je izšla se njena tretja LP plošča, Giving You The Best That I Got, ki uspešno kraljuje na top lestvicah.
Anita Baker je sicer zelo drobne postave, na odru pa uspe doseči neverjetno veličino. Baje je ena najglobljih pevk pop-soul glasbe po Arethi Franklin. Njena najlepša lastnost je ta, da vsaki od svojih pesmi posveti dušo in srce, prav tako, kot se za veliko temnopolto pevko spodobi. Svojega življenja ne razdvaja v dve različni vlogi, »uradno« in zasebno, kar je v umetniških krogih precej običajno. Morda doživlja gotov uspeh prav zato, ker se vsakič predstavlja le kot - Anita...
Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Glasba: Boris Devetak
Foto: Križmančič, RTV, AGI in AP
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.