Za gospodarje
Maribor, dne 4- avgusta 1937
Slovenija oškodovana od letošnjih vremenskih nesreč za 20 milijonov dinarjev.
Skupna škoda od povodnji tu feote da 19. julija 1831,
Zadnjič smo na kratko oporočni, da je bila letos Slovenija do 19. julija oškodovana od toče tn povodnji za skoro deset milijonov dinarjev. Po prizadetih okrajih zgleda vremenska škoda takole:
toča poplavo
Brežice 100.000
Gornjlgrad 100.820 60000
Kamnik 220.000 50.000
Konjice 438.000 2L000
Kranj 68.700
Krško 381.000 20.000
Ljubljanska okolica Maribor levi breg S^SLSOO 080.000
(občina Pesnica) 1,97X000
Slovenjgradec 1^00.000
Šmarje pri Jelšah 87.000 946.000
Škofja Loka 191.000
e^S&SSO SO24-000 Skoda od toče tn poplav znaša skupno 9,462.350 din.
Usodepotnl 28. julij.
žalibog se je zgoraj navedena statistika povečala za nadaljnih deset milijonov dinarjev v ponedeljek 28. Julija proti večeru, ko se Je razbesnela nevihta z viharjem, nalivom In točo.
Na Štajerskem Je omenjenega dne zadela vremenska nesreča kraje med Framom in Polskavo pod Pohorjem. Nevihta je trajala z viharjem ter točo dobrih 15 minut in je zdrobljeno od toče In poman-drano od viharja vse po poljih, sadonosnl-kih in vinogradih. Uničen je celoten letošnji pridelek in ogromne škode še niti ugotoviti niso mogli. Nalivi so opustošili ter pokvarili ceste in občinske kolovoze, ki so nerabni, dokler jih ne bodo vsaj za silo popravili.
Od omenjenih prizadetih krajev pod Pohorjem se je preselila grozna nevihta pod
Ptuj In okoHoo, kjer m Je «tega! (Nek fet med naüvoxn je padala kot lešniki debela In gosta toča. Toča Je klestila pol sr«. Zbila js vse poljske pridstka: karton, O-žol in ajdo, ki je komaj pognala ti zen*-lje. S sadnega drevja je skleščeno sadje ta nepregledno škodo so tzpeU vinogradi,
Naliv je povzročil todt v ptujnfrw Mestu precej Shoda,
Od Ptuja so umoail vetrovi n ■msidlB nesrečo proti MoSkanJcem Ib VetQd Mo-deljl, kjer Je Shoda žele vedha
S kmeti vred so po PtajBhem patfu tae> do udarjeni čebelarji, ker je toča malodane čiste vzela tako teško pričakovana sg-
rttna poJkk
Ponedeljek SOL fkDJm Je M asolhpnBl den tudi sa husjaushl okraj. Ob pol tastih popoldne m js BtHa po vaša okraja plrjba, spremljana s treskanjem in viharjem. Padala Je kot oreh debela toča, ki Je tekma pol ure zbßa voe poljsko pridelke ter aat-čHa gorice in sadonosniko. Pas toče Je MI širok 3 km in Jo adarH krajo: St- Vid v občini Planina, Bistrica, Leslčna, Dreosho-rebro v občini Pilštanj, Klake, Zeče, deloma Zdole v občini Kozje; Bučkagorca, Bače, Vrenskagorca, Prelasko, Polje, Sedlarjevo v občim Sedlarjevo, Pecelj, Verače, Golobbijek v občtol Podčetrtek.
Veliko bolj nago našteto kraje po Štajerskem je šiba hode uro zadela Sterilne kraje na Kranjskem, kjer Js ponekod ustvarjen obupen položaj.
Najhuje Je opustošeno Dobrepolje na Dolenjskem. Tamkaj je trajalo strašno neurje tri četrt ure in Je padala 20 do 25 dekagramov težka toča. V območja Do-bregapolja Jo uničena poleg poljskih pridelkov So krma na področja vasi: Bom gora, Hočevje, Hrib, Zdenska vas. Cesta, Podstruge, Ponikva, Videm, Podgorica, Zagorica in Mala vas. Deloma Je zbila toča ponekod še v Podpeči, Brukan ji vasi In Podgori.
V dobrepoljskem območju bo znašala celotna škoda pet do šest milijonov dinarjev.
Škara] enako kakor v Dobrepoljah je razsajalo strahovito neurje po Žužemberku. Pri farni cerkvi v Žužemberku je odlomil vihar del cerkvenega stolpa. Strajno opustošena so polja In sadpnosniki ter vinogradi. Ljudje ne pomnijo, da bi bila padala po Žužemberku in okolici toča v velikosti petdesetdinarakih kovancev in je bila nevarna za ljudi In živino.
Dalje je na Kranjskem toča hudo oklestila Poljansko dolino, znaten del Gorenjske in je zavzela tako Širok razmah, da je segla notri v Gorjance na Dolenjskem, kjer so razni kraji precej trpen.
Poleg poljskih, sadonosnih in vtnogiad-nih pridelkov je vihar razruval ter odnesel mnogo streh, toča je pobila opek», nalivi so pa do nerabnosü razdrapali cesta, kolovoze in pota.
Prebivalstvo v tako bodo prizadetih krajih je upravičeno obupano. Kmetje so si komaj nekoliko opomogli od usodnih poplav In sedaj jim grozi na jesen Se lakota.
Državna in banska uprava bosta morali najhujše prizadetim krajem nujno priskočiti na pomoč, da ubogi narod vsaj gladoval ne bo.
Stanje naše trgovino z raznimi državami.
Naš Izvoz v Nemčijo se je letos v primeri z lanskim prvim polletjem povečal za 39%, medtem ko je uvoz narasel za 61%.
Naša trgovina z Avstrijo se Je napram lanskemu letu več nego potrojila, ker se je dvignil izvoz za 53%, izvoz Iz Avstrije pa le za 9%.
Francija je prišla sedaj v statistiki našega izvoza na tretje mesto in jo beležimo takoj za Nemčijo In Avstrijo. Lani je znašal naš uvoz v Francijo 2.3%, letos 10.7%. Uvoz Iz Francije k nam pa se je letos znatno zmanjšal.
Po otvoritvi trgovine z Italijo po sankcijah je prišla ta država glede izvoza od nas na četrto mesto. Lani je znašal naš izvoz v Italijo 2%, letos že 8.9%. Po sankcijah pa se je naš uvoz iz Italije hitro dvignil in je prišla Italija letos med uvoznimi državami zopet na tretje mesto z 10.2% (lani 0.01%).
Dalje je glede našega izvoza Belgija na petem mestu, in sicer s 7.8% (lani 5.8
odstotki). Zaradi znatnega Izvoza rud In kovin se je naš izvoz v Belgijo v zadnjih dveh letih početveril in je letos dosegel vrednost 219.4 milijone din (lani 94.2, predlanskim 48.5), medtem ko je naš uvoz iz Belgije celo nazadoval na 44.4 milijone din (lani 59.3, predlanskim 30.1).
Ceboslovaška je padla letos v naši izvozni trgovini na sedmo mesto s 6.7% (lani 14.6%).
Povečal se je naš izvoz v Anglijo na 202.3 milijona din (lani 112.8), Uvoz iz Anglije se Je zmanjšal na 199.6 milijonov din (lani 228.9).
Ljudski pravnik
Prevcem posestno polovice po pokojnem brata. C, L v G. Umrl Vam je brat, solastnik posestva, in zapustil nezakonskega otroka. V* bi radi prevzeli bratovo polovico in vprašate, ali bo razpisana cenitev, ali si lahko zaračunate pogrebne stroške, ali ima nezakonska mati kako pravico do zapuščine in kdo bp skrbel za nezakonskega otroka. — Ako ni nedoletnih dedičev, ne bo treba cenitve. Nezakonska mati nima nikake pravice do dedščine. Vzdrže-valnino za otroka pa bo lahko zahtevala plačano Iz zapuščine. Tudi Vi Vaše izdatke za bratov pogreb lahko zahtevate izplačane. V kolikor je imel brat druge dolgove, jih bo tudi treba plačati iz zapuščine. Svetujemo Vam, da se v slučaju, ako se priglasite za dedinjo, priglasite le pogojno in z dobroto inventarja. V tem slučaju pa bo treba posestvo preceniti.
Zakon o vodnih pravicah. S. P. pri Sv. K. Ste lastnik njive ob potoku, čigar vodo si je mlinar z žlebovi in drugimi napravami napeljal na svoj mlin. Ko je prišla večja voda, je vse naprave zasula, se prestavila na Vašo stran, Vam odnesla kos njive in spodkopava Vaš most. — Ako je res le radi mlinarjevih naprav v potoku slednji prestopil breg in spremenil strugo ter radi tega trpite škodo, zamorete zahtevati odškodnino od mlinarja po občem drž. zakonu pri okrajnem sodišču In ni potrebno, da Vam razložimo zakon o vodah.
Kako doseči zaščito. J. P. v P. O tem vprašanju ter o pogojih, pod katerimi Vam pritiče zaščita, smo že ponovno pisali. Preglejte stare številke »Ljudskega pravnika«. Ako ste dolg napravili pred 20. aprilom 1932 in ste bili kmet takrat in ste še
sedaj ter dolg ne presega 25.000 Din, plačajte prvi obrok na polovico znižanega dolga. Ako Vam upnik noče priznati zaščite, ter bo morda zoper Vas vodil izvršbo, predlagajte ustavitev Izvršbe. Ako Vam okrajno sodišče ne ugodi, napravite rekurz na okrožno. Ako presega dolg 25.000 Din in do 1. junija nlstv zaprosili sodišča za znižanje, ne morete ničesar več ukreniti, ker ste rok zamudili.
Kazniva dejanja po volilnem zakonu in amnestija. K. A. v M. Pritožujete se, da Vas kazensko sodišče preganja radi prestopka po § 73-n volilnega zakona z dne 10. 9. 1931, ker ste »potegnili« nasprotnika, ki Vas je nagovarjal, naj volite njega ter ste sl dali za šalo obljubiti par sto dinarjev in zimsko suknjo. — Res določa § 73-H gori cit. zakona, da se kaznuje tudi volilec, ki ali sprejme darilo ali pa si ga da obljubiti. Prvi odstavek paragrafa določa, da kdor ali obeta volilcu darilo ali mn ponudi ali obeta mesto v javni ali zasebni službi, da ga zavede, da podpiše kandidatno listo, ali je ne podpiše, ali že dani podpis na njo prekliče, ali da za izvestno kandidatno listo glasuje ali ne glasuje, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju od 30 do 500 Din. Amnestija je bila izdana le za kazniva dejanja, ki se kaznujejo po zakonu o volitvah, v kolikor so bila storjena v času od 6. 2. 1935 do 18. 7. 1935. Amnestija, ki je bila izdana ob novem letu 1937, se ne tiče kaznivih dejanj po volilnem zakonu.
Prlposestvovanjo pravice vlačenja po občinski cesti? R. J. v K. v. Skozi Vaš gozd pelje cesta, ki je bila občinska, pa jo je občina pred par leti uradno opustila, ker ni hotela nositi stroškov popravil, potrebnih radi tega, ker se je cesta poglobila in se je začel Vaš svet plazit in rušit. Po navedeni cesti so številni posestniki vlačili les že preko 30 let in ga vlačijo še sedaj. Vprašate, ali so si pravico vlačenja zamogli priposestvovati, ko je vendar vlačenje po občinskih cestah prepovedano. — Omenjeni posestniki si pravice vlačenja niso mogli priposestvovati, dokler je bil svet občinska cesta. 40 letna priposestvo-valna doba bi začela teči šele, odkar je občina cesto opustila. Svet je gotovo ostal občinska last, vsled česar sami ne boste mogli preprečiti vlačenja. Pač pa zamo-reto nastopiti eventuelno s tožbo zoper tiste, ki nakopavajo Vaš svet ali Vam sicer
z vlačenjem delajo škodo. Prosite občinski odbor, naj vlačenje prepove In naj tudi on nastopi zoper eventuelne nepokomeže.
• Vojaške zadeve
Vojaška godba. J. T. v Zg. P. — K. L v G. v. Svojega sina bi radi spravili k vojaški godbi Pogoji za sprejem v podčastniško godbeno šolo se objavljajo v vojnem Službenem listu navadno julija, pouk pa začne novembra. V splošnem so sledeči: Gojenci morajo biti stari najmanj 14 in največ 16 let, dovršiti morajo štiri razrede osnovne šole in predložiti nravstveno spričevalo. Predvsem jih preskusi kapelnik vojaške godbe, ali imajo odličen posluh, vojaški zdravnik pa, ali so sicer telesno sposobni Ko sb ti pogoji dani, morajo gojenci oskrbeti dovoljenje staršev, da smejo vstopiti v navedeno šolo, nadalje pismeno izjavo staršev, da se zavežejo povrniti vso materijelno škodo, ki bi jo napravil gojenec za časa svojega šolanja, ali ako hi bil odpuščen po točki 1 ali 2 člena 40 uredbe o vojno-godbeni šoli iz šole; nadalje, da bodo nadoknadili državi vse stroške, ki jih je imela z gojencem (radi oskrbe, obleke, šolskih potrebščin itd.), ako bi bil gojenec odpuščen radi slabega obnašanja. šolanje traja šest let in se mora gojenec zavezati, da bo po končanem šolanju služil 12 let pri vojaški godbi
Vojaški zdravnik. P. O, v M. yprašu-jete, kje stanuje v Mariboru vojaški zdravnik, kdaj ima uradne ure, koliko stane zdravniško spričevalo za sprejem v kako podčastniško šolo. — Za sprejem v podčastniško šolo je prošnji priložiti spričevalo kateregakoli (tudi civilnega) zdravnika, ker morate biti pred končnim sprejemom itak še enkrat preiskani od zdravnika dotične šole. V Mariboru ima vsak polk svojega zdravnika, razen tega pa dobite zdravnike v vojaški bolnišnici na Tržaški cesti Za izdajo spričevala ni določene nagrade; giba se med 60 do 100 din, taksa stane 20 din.
Vojno-obrtna šola. P. J. v V. Vprašate, kje se nahaja vojno-obrtna šola tehničnega zavoda in kakih obrti se lahko tam izuči. — Imamo tri take šole, in sicer v Kragujevcu, Kruševcu in Obiličevu. Opozarjamo Vas, da si gojenec ne more obrti svobodno izbirati, marveč se mora učiti tiste, ki jo odredi komisija, Ako se dolo-
— 96 —
čitvl protivi, ga. odslove. Uče se pa sledeče obrti: strojnoključavničarska, elektromon-terska, kovaška, mizarska, livarska, graverska, kolarska, inštrumentarska (godbeni inštrumenti), zidarska, mesarska, kleparska, barvarska, strugarska in modelir-ska (turpnijorezažka).
Vprašanja in odgovori,
Naknadni završni izpit. M. 3. iz T. Vaš sin Je leta 1934 absolviral četrti razred meščanske šole, ni pa napravil završnega izpita. Vprašate, ali bi ga lahko napravil letos in kam se naj obme s prošnjo. — Redni termin za polaganje završnega izpita Je v juniju. Prošnjo je nasloviti kakih 14 dni preje na ravnateljstvo šole, kjer je učenec dovršil četrti razred. Pravilnik o za vršnem limitu, ki je izšel letos marca, določa, da se imajo učenci pravico prijaviti k izpitu tekom dveh let po dovršitvi četrtega razreda Kako je postopati, ako se v tem roku ne javijo, pravilnik ne določa Ker pa vsebuje določilo, da učenec, ki Je bil radi neznanja pri izpitu odbit za leto dni, more po odobrenju ministrstva prosvete polagati izpit še tretjič, smatramo, da ministrstvo lahko dovoli polaganje izpita tndi učencu, ki je zamudil dveletni rok. V prošnji, naslovljeni na ravnateljstvo šole, predlagajte, naj prošnjo predloži ministrstvu, ki naj odobri polaganje izpita vzlic potoku dveh let in to — ker je letošnji junij že zamujen — morda v avgustu (od 24. do 31.), ko se polagajo popravni izpiti, ali junija 1938. Učenca opozarjamo, da so izpiti nekoliko strožji. Polagajo se iz narodnega jezika, nemščine, jugoslovanske zgodovine ter zemljepisa in matematike (računstva in geometrije).
Hmeljarske zadeve.
Poročilo o stanju hmelja v Savinjski dolini in Vojvodini
Savinjska dolina: Zadnji teden je bilo pretežno toplo in sončno vreme, kar je bilo prav ugodno za nadaljnji razvoj hmelj-ske rastline. Cvet naglo prehaja v kobule, ki se hitro razvijajo, tako da bo splošno obiranje pričelo najpozneje 15. avgusta, sem ter tje pa tudi prej. Cenitev pridelka bi bila še prenagljena, vsekakor pa bo pridelek za nad 10% bolj pičel kakor lani Pač pa je rastlina nadalje zdrava in
obeta glede kakovosti v vsakem oziru prvo vrsten pridelek.
Vojvodina: Pri izredno toplem in sončnem vremenu se kobule hitro razvijajo in bo pri takem vremenu pričelo obiranje prej kakor navadno. Pridelek bo glede množine menda zaostajal za lanskim, glede kakovosti pa prav dobro obeta, če le še prav zadnji čas ne pride kaj vmes.
Cene in sejmska poročila
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 31. julija so pripeljali 31 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10-—13 din, slanina 13—14. Kmetje so pripeljali 10 voz sena 32—35, 4 slame 22 do 25, 3 čebule 3—4. Česen 5—7, hren 9, merica novega krompirja 5—6 din. Breskve 8—16, grozdje 8—12, grozdičje 2.50 do 3, hruške 4—8, jabolka 3—7, mareU-ce 12—16, slive 3—4, celi orehi 8, ajda 1.25, ajdovo pšeno 3—4, fižol 1.50—3, ječmen 1.25—1.50, koruza 1—1-50, oves 0.75 do 1.25, proso 1.50, proseno pšeno 3—4, pšenica 1.50—1.75, rž 1.50—1.75, jajca 0.40 do 0.80, mleko 1.50—2, smetana 7.50 do 10, sirovo maslo 20—24, čajno maslo 26 do 28. Na trgu je bilo 6 gosi po 35—40, 190 kokoši 20—25, 1670 piščancev 18—60, 68 rac 14—20, 47 domačih zajcev 4—28.
Mariborski živinski sejm 27. julija. Na mariborski sejm 27. julija je bilo prignanih 16 konj, 10 bikov, 136 volov, 406 krav, 25 telet, skupaj 593 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli kilogram žive teže 4.25 do 5.75 din, poldebeli 3.60—4.90, plemenski 3.40—4.75, biki za klanje 3.25—4.50, klavne krave debele 3.65—4.75, plemenske 3.10 do 3.75, krave za klobasarje 2—3.50, breje 3—3.50, molzne 3.10—3.50, mlada živina 3.50—4.75, teleta 4.50—5 din. — Mesne cene: volovsko I. vrste 10—12 din, IL vrste 8—10, meso krav, bikov in telic 6—12, telečje I. vrste 10—12, H. vrste 8—10 din, sveže svinjsko 10—12 din kilogram.
Svinjski sejm v Mariboru. Na svinjski sejm v Mariboru 30. julija je bilo pripeljanih 192 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 115 do 140 din, 7—9 tednov 110—145, 3—4 mesece 180—195, 5—7 mesecev 250—360, 8 do 10 mesecev 390—500, 1 leto 710—800; 1 kg viže teže 6—7.50 din, 1 kg mrtve teže 9—11 flin. Prodanih je bilo 130 svinj.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si