Iz Maribora. (Sla^nozmagalismo Slo7enci) pri 7olit7ah 7 okrajni zastop, slednja trdnjava nemcuraka je 7 našej oblasti. Dne 2. nov. prodrli smo 7 7elikem posest^u, dne 12. no^em. pa 7 kmetskej skupini. Nemškutarji so zbrali še enkrat vse svoje sile. Letali so okoli in lovili Slo^ence, jim trgali bele listke, na kterih je bilo naših 10 mož zapisanib. Vse zastonj. Zmagali smo! Od 160 7olilce7 prišlo je 131. Slo^enci so imeli 7e8ino po 67, 68 in 69 glaso7, nemškutarji pa 80 ostali 7 manjšini 62—65 glaso7. Zmagali so torej: Robič Franc, Ramnta Danijel, Ladisla7 7itez plem. Tarnawiecki, Ferlino Franc, Fluher Janez, Gert Janez, dr. Janko Sernec, Šikar Franc, Vajksel Anton in Simon Pa7l. Propali so pa etari nemčurji vklub zelenim listkora, na katerih so bila tiskana jih imena: Franc Weingerl (87. Jakob), Janez No^ak (Bobo7a), Jožef Po^oden (Pobreže), Franc Smonik (škoda, menda sam ni vedel, da so ga nemčurji na 87oj listek zapisali), Franc Purgaj (leitersberški nSoter-Francel"), FrancRe8nik (Ho8e), Adam Wie»inger (drugiS propal), n7oter" Miha Wietzl (tudi drugič oatal na cedilu), M. Ursig iz Selnice in Franc Ledinegg (iz Poličje 7esi), obad^a nŠ70grau leitersberškemu Purgaju. Zivili vrli volilci; živili Slo^enci! Skupina velikih trgo7C67 in obrtniko? 7oli tudi 10 zastopniko^. Slo^enci so napra^ili nagodbo ali nkompromi8u z Nemci ter obljubili 7sakega izvoliti, razun Seidla, ako nasprotniki 7olijo g. Bindlehnerja. Nagodba 86 je sprejela. Toda Nemci niso ostali pri danej beaedi in so zbriaali g. Bindlebnerja ter vpisali Seidla. Toda premalo jih je prislo 7olit in prodrli so prej dogo^orjeni zastopniki, ker so Slo^enci pošteno ostali mož beseda! Iz^oljen je bil g. Bindlebner, zraven njega pa ae: Kajetan Pahner, Anton Badl, Jožef Bankalari, Fr. Halbartb, E. Jager, J. Kokošinek, Jul. Pfriemer, Tom. Gotz in Earl Scherbaum star., Seidl je torej drngi6 propal. Slo^enci smo ga skoz dvdjne dveri zabitili iz okrajnega zastopa vun, a skoz st. Lovrenski okenjak v puščavi nam je vendar vplezal. Mariborsko mesto je namre6 izvolilo 9 zastopnikov, 6ijih imena so: dr. Duba6, M. Marko, J. Girstmayer star., dr. Reiser, dr. Scbmiderer, A. Fetz, Jak. Peternel, dr. Lorber in David Hartmann (luteran in rodom Nemec iz Wilrtemberga, tisti, ki je bil pri volitvi v 7elikem posestvu propal), 1 pa trg št. Lovrenski v puačavi in tega izvoljenec je g. Eonrad Seidl, bivši državni poslanec, bivši deželni poslanec, bivši načelnik okrajnega zaetopa, bivai župan v Eamci in bivai itd. itd. Nekateri ljudje so rea strašno žilavi! Vendar premagati jib je mogo6e. Slovenci smo to v zadnjih 3 letib dovolj pokazali. Resna trdna borba za re8nico in pravico je tudi tukaj Slovencem na koriat, 6ast in slavo, prodrla. Hvala in slava blagim moževom, ki so slovenske volilce ob pravem 6asu podučili iz zjedinili. Hvala in slava pa tudi volilnim moževom, ki so razdrli — nemčarski Btrah! Iz Dobrne. Ako kedaj, to 8e gotovo letos lahko v pest smeji veem nevernim Tomažem. Edo neki? No, tisti vremenski prerok, iz kterega ai ljudje radi norčujejo, rekši, da mora vsaj toliko paziti, da v koledar ne postavi ob poletju snega, ob zimi pa toce. Letos nam je naznanil po veliki pratiki, da bode 15. oktobra mlaj, potem dež in sneg. Za sedaj mu svet ne more norcev briti ter očitati laži. Za njegov letošnji izrek bila je hada vojska; prepirala sta se dva letna časa, 6as toplote in zime. V no6i 15.—16. oktobra je trudni svet iz sladkega spanja budila mo6na burja; svetloba bliska, grmljavina, dež, vihar, vse to je tekmovalo za zmago. Potegnil je bladni veter, ostra zima stegnila je svojo mrzlo roko ter konec atorila sovražnema prepiru, sledeee jutro pa je 61oveško oko se žalostjo opazovalo nasledek ponočnega nemira, — zemlja bila je zagrnena v belo, dober pedenj debelo pokrivalo, a drevje praščalo je pod neprieakovano težo mokrega bremena ter spuščalo raz sebe ud za udom, veja lomila se je za vejo. Vsled dolgotrajne toplote in subega vremena žejna zemlja se je sicer nekoliko vpirala zitnskej aili, ki je Bvojo mo6 kazala celi mili dan do ve6ernega mraka spušcaje labke pa precej pogubne bele krogljice. Skozi no6 in aledeči (17.) dan bilo je obla6no, zve6er se je zjasnilo; dne 18. dobili amo mraz (— 3° R.), ki je po goricab povzročil ne malo škode. Prejšnja leta so naši vinogradniki začeli trgati precej zgodaj. Lani pred Terezijinim ni bilo 6asa za to, ker nas je božja roka obdarovala z obilno množino sadja ter je bilo s tem pospravljanjem dovolj opravka, pa tudi vzrok, da je pozneje za mošt naanjkalo potrebne posode. Letos se je ljadem mililo, da bi prijazno aolnce svoje tople žarke ^tiošilo in vrstilo po obranih vinogradib; toraj so grozdje pustili zoriti na zelenej trti. Tiste, ki so pred snegom viusko kapljico spravili 7 7arno posodo, tiste labko (7 nasej fari) prešteješ na prste. Dne 19. imeli smo zopet mraz (— 2°R.) potem lepo jasno, kakor prejanji dan; sneg je skopnel po soln6nib krajih; 7 pondeljek (20.) 0blačno, 7lekel je jug, kteri je prenehal 7 noči ter svojo službo odstopil toplemu dežju, da je izpiral belo odejo do po poludne, dokler je naposled popolnoma izginila. To spremenljivo vreme nagajalo je ljudem ter jih motilo glede trgatve. Nekteri ao brali med sneževanjem, dragi hitro po mrazu, tretji niso vedeli, da li bi čakali ali se lotili posla. Zmrznilo je le manje zielo grozdje: pri 7inu se ne pozna zdatna aprememba. Kar se ti6e kakovosti, to je letoanja kapljica mnogo oku8ueja od lanjake: pivci jo hvalijo, 6eš, da jim se rada 7 glavi zvrti. Eolikoat najbolje ozna6iš se številkami, 6e re6ea, da so tisti, ki so vlani imeli 12 polo7njakov, letos naprešali po 6—7 (z redkimi izjemkami.) Lanjsko 7ino ao 7 račun spravili 7e6iuoma le oni, ki so denar že zdavnaj zapravili za da6o in druge potrebo6e, t. j. dolžniki pri kr6marjih in ostalih kapitalistih. Za letušnji pridelek še slabo povprasujejo; stalno ceno dobiva navadno 0 Martinovem ; za hektoliter ponujajo doaedanji kupci po 7—8 fl. a kr6marji prodajajo liter po 20 kr. — Dne 3. novembra nam je sneg znovi6 pokril že posuaeno zemljo. Ob istem času so naai barantači dobili novega koukurenta v osebi nekega Abrahamovega, sina ki je baje prvi doti6ni naseljenec v krajih Savinjske struge; prišel je izmed ogerskih Slovencev, iz Murake Sobote. Iz Kapele pri Radgoni. Poaejali smo to jesen še precej lebko in ugodnem vremenu, tudi bajdino, tikvi, in koruzinje amo za silo domov spravili, z repoj pa se ae zdaj neki blatijo, bratva pa skoro gol6a ni vredna. Giato malo grozdja je bilo, samo na mestab malo kaj več, pa še to trobico morali smo tako rekoč krasti pred snegom in deževjem. Sladka pa je kapljica, kakor nje že dolgo nismo imeli, ali kaj da kupcev ni. V ob6e se je leto 1879. nasproti lanjakemu prav slabo pokazalo. Sadja celo ni6, silje ima sicer boljso ceno, pa ga je polovico manje, vina pa je komaj tretjina, pa še za to nikdo ne pita, da si je izvratno. Tudi lanjako nema skoro nikake ceue, razve kaj ae ga v krčmi atoči, tam pa6 moramo najzadnejo 6migo po tri gube pla6evati. V tem oziru, mislil sem ai žc ve6krat, je škoda, zakaj ae aradno ostro ne opredeli, koliko da sme krčmar postavim za kos mesa ali za porcijo tega ali onega jela zabtevati; kajti zdaj se pogostem ra6uni enemu drugemu ve6 in prigodi se, 6i zaželia pečeno piš6e, da ae kr6mari6in nkelnar" jezljivo odkvasi: npri nas košta pišče tri ranjake", posebno takrat, kedar ni dobre volje, ali pa, ce ne more pozabiti, ka si ga svoje dni zaradi nerednosti in nemarnosti kregal. Nekdaj bilo je pri nas to vse draga6e, pa 6a8i 86 zdaj nekako hitro in 6udno menjajo. To se vidi na primer tudi iz sledečega. Ko so pred tremi leti na naglo iz šole iztisnoli nSitelja g. Kocmuta, 8 kterim smo bili, razve par liberalnih sršenov, vsi pra7 zado^oljni, so reSeni ,,sršeni" od^iše vriskali in skakali in na nferšidenesov" račun pijančevali, in ko 80 se nazadnje po malem streznili, je noberRišen" od veselja še pre btel dati peto mešo služiti, in glejte! zdaj pa bi ravno taisti pre rad dal na tri pete meše, Iaudamu8 in predgo, ko bi mogoSe bilo g. Kocmuta zopet nazaj dobiti. Tak se časi menjajo! Deklince in dečki so prejšnja leta komaj 6akali, da mine četrtek, da bi zamogli opet 7 šolo iti, zdaj pa njih moramo šiboj siliti, 7sako7rstne izgovore si iztuhtajo, kako bi*mogli doma ostati. Menda bom 7am 7 kratkem obširneje razložil, odkod ta prikazen, zdaj sanio toliko za ,,dobro jutro". Martin Srakoper, želar. Iz celjskega okraja. (S^arjenje.*) Uže dalje 6aaa ae na spodnjem Stajerakem, posebno 7 okraji celjskem, klati neki agent in kmetake ljudi na pristop k za7aro7alnemu društ^u ,,Concordija" 7abi. Denea ee je ekoro cela občina Dramlje 7zdiguila zoper tega sleparja in po zaatopniku tožbo vložila pri konjiškej sodniji. Bog jej pomozi! Kmetje, kateri so se po tem 81o7eku pri ,,Concordiji" za^aro^ati dali, vidijo, da ao zapeljani in pre^arani. J. R. jerekel namreč, da bode od lOOfl. za^aro^ane 87ote samo 10 ali 20 kr. pla8e7ati letne zavaro^alnine, zdaj pa, ko so zavarovani kmetje od ,,Concordije" menjice dobili, je od 100 fl. se nekaj črez 1 fl. plačila. Manje premožni kmetje stokajo, stokajo, a pomagati se ne da. Rabež jim žuga. In kdo je tega kri'7? J. R. in njego7 prijatelj A. bivii piaaS pri od^etnikih 7 Celji (zdaj zakotni ad^okat 7 Šentjurji na j. ž.) sedita ka7drajoča 7 krčmi in prigovarjata kmetom, naj se zavarujejo; zraven pa kujeta tožbe zoper zavaro7ane, katerim nij možno plaSe^ati. Politizirata 7 nemškem jezikn, da kmetje njijno budobno sleparsko postopanje še manje razumejo. Vrhu tega se pa tudi iz njijnib ust aemtertje glase besede kakor: dumme windiscbe bauer. Obadva sta sina slovenske matere, a zdaj sta seveda velika gospoda (!) in ae nemakega jezika poslužujeta. Opomniti je treba, da se je agent J. R. še le kot ob5inski sluga nemški jezik nekoliko lomiti vadil, da ga pa še zdaj niti na pol zmožen nij. Naj jima bode tedaj nemška zemlja bolj rodovitua, ker se jima slo^enski kmet nebče udati! T. B. Iz Celja. Pretečeno soboto Z7e8er si zakurita ko7aška pomo8nika pri tukajšnjem ži^inozdra^niškem ko^aču g. Volo^šeku: Matija Kolar iz Pilštajna pa Anton Senica iz Plaaine, z ogljeru v 87oji spa7nici ter ae podata 7 posteljo. Drugo jutro so nju najali mrtva; zaduaila sta se. Bila sta na poštenem glasu ter vsak še le 17 let star. Bodite 7edno pripra^ljeni 1 — Nek služabnik grofa Draško7i8a 7 Teharjih se je uni dan skuaal obesiti; pa mu je spodletelo. Vr7, ob kteri je 7isel, *) Ponatis iz ,,Slov. Naroda" zarad velike važnosti! Ured. bila je preslaba, ta se jevtrgala; rsirotej" telebi na tla pa 7 brezavednosti obleži, dokler ga zopet zdravnik ne vzbudi. V odbor celjske čitalnice ao 86 7 zadnjem občnem zbora sledeči gospodje izvolili: G. dr. Joaip Sernec ra^natelj ; odborniki gg. dr. Ko8e7ar, K. Hribo7Šek, Kokot, Vinko Krušič, Žičkar, Zupan6i6, Žolgar iu Žuža Ivan. Kat. podpornemu društ^u 7 Celji je pristopil 8ast gosp. Jak. Zupani8, kaplan pri 87. Lo^rencu na Dra7skem polji z 2 gld. ter zraven tega poslal iiročenih mu 20 gld.; po 6. g. P. Donatu, kapucinu, je prejelo društvo za napravo božičnice 5 gold. H^ala dobrotnikom!