Posamezna Številka 1 Din.
Poštnina v gotovini.
Štev. 257.	V Ljubijjani, v torek 4. decembra 1923.
Leto L
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemsi pondeijke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12 —, inozemstvo Din 22‘—
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Uubljana". UPravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Francija
in Jugoslavija.
Od našega stalnega pariškega dopisnika.
ap. Pariz, 2. decembra.
OdBEna politična osebnost mi je izjavila sledeče:
»Nedavno je trdil neki beograjski Ust, da potuje neki francoski novinar (g. Charles Rivet), zastopnik velikega dl uglednega pariškega večernega lista, na stroške Bolgarske ter da je nekako obvezan, pisati v svojem listu proti kraljevini SHS oziroma za dotično sosedno država Hkrati je nastala v nemških listih besna gonja proti Franciji. Dolžilo se je Francijo, češ da sistematično zanemarja junaško zaveznico, da ig krati ugled ter da išče vsako priložnost, delati v sosedni državi (Bolgarski) razpoloženje proti Srbiji. Treba je res precejšnje količine zlonamernosti, ako se usodi kdorkoli sejati med ta dva naroda mržnjo in zavist. Med naroda, ki sta igrala za časa svetovne vojne z vsem svojim imetjem in z vsemi duševnimi vrlinami obupno va - banque -igro in ki sta svoji domovini, dve veliki pogorišči, brania skupno proti skupnemu sovražniku.
Intimnost te zveze med francoskim Ih jugoslovanskim narodom je vse do danes živa in ju veže s skupnimi ideali in s skupnim trpljenjem. Oba naroda imata čim največ interesa na tem, da se vprašanje reparacij pravično reši. Za druge države je to vprašanje morda zgolj finančni problem, toda za Francijo, Belgijo in Jugoslavijo je naravnost živ-Ijenskega pomena, da se Nemčija zopet dvigne ter spomni na svoje obveznosti. Mnogi so poskušali skonstruirati z veliko vnemo in hudobnimi cilji nekako nasprotstvo med Francijo in Malo antanto. Skoro do nasičenosti novinskoga ozračja se je povdarjalo, da je Francija Povsem izolirana, da stoje vsi njeni zavezniki jezni ob strani ter da jo smatrajo kot edinega nepridiprava med nahodi, ki ne omogoča resničnega miru.
Naši prijatelji — predvsem Južni Slovani — se smejijo takemu besedičenju, ker vedo, da si svoji Francija le minimum pravice, da je imela toliko potrpežljivosti kakor skoro noben drug zmagovalec, ki je moral toliko trpeti. Nemčija ima nepregledne pomožne vire. Niti en sam kamen njenih tvornic ni bil porušen. Devalvacija valute jo je razbremenila slehernega notranjega dolga. Celih devet let so delovali njeni industrijalci s polno paro. V vojni in pozneje po sklepu miru so si delili mastne dobička Davkov niso plačevali in tudi drugače niso dali državi ničesar od svojih ogromnih imovin. Ako se odpovemo našim zahtevam, postanejo dejanski vladarji v Evropi. Ali smo se zato borili ter žrtvovali kri in imetje naših ljudstev?
Onega dne, ko bo nemški narod uvidel, da so njegovi in cele Evrope sovražniki ravno oni, ki so po zgubljeni vojaški odločitvi hoteli dobiti svojo zmago na račun vsega sveta, se bo tudi repa-racijsko vprašanje temeljito in hitro rešilo. Francija je napravila praktični začetek : prisilila je porahrske magnate, da so morali pričeti z obratovanjem. V Interesu vseh zaveznikov bomo kora-kah po tej začrtani poti. Težave so še sicer velikanske: zdi se pai, da so malenkostne v primeri z onimi, ki smo jih že premagali. Evropi hočemo vrniti mir: ono stanje, za katerega smo se borili vsi. Glede dosege tega cilja pa smo si na jasnem, da-bo jugoslovanski narod, kakor 1. 1914, tudi danes stal ob naši strani.«
RadikaEi za pomoč oškodovancem po povodnji v Sloveniji
Beograd, 3. decembra. (B) Klub slovenske narodne radikalne stranke v Beogradu je interveniral na merodajnem mestu za nujno pomoč zaradi poplav v Sloveniji.
Pregled podatkov srednješolskih in strokovnih učiteljev.
Beograd, 3. decembra. (Z) Ministrstvo prosvete je ukrenilo, da se morajo pri razvrstitvi učiteljev srednjih in strokovnih šol po novem uradniškem zakonu prcohodno pregledati njihovi podatki, ki sc nahajajo v statističnem ] odseku ministrstva presvete.	1
Narodna skupščina,
VBadna podpora oškodovancem po popiavak v Sloveniji. - gfraljev odkod v Pariz. — interpelacija o rudarski stavki v Sloveniji. Demagoško „delovanje“ opozicije.
Beograd, 3. decembra. (Z) Pred skupščinsko sejo so imeli načelniki skupin seja na kateri se je sporazumno sklenilo, da se interpelacija g. dr. Še-cerova o odpravi sekvestra nad imovino grofa Čekonjiča vzame z dnevnega reda in da na dnevni red v sredo.
Beograd, 3. decembra. (Z) Danes ob pol 11. uri dopol. je otvori! predsednik skupščine g. Ljuba Jovanovič sejo narodne skupščine. Zapisnik se je prečital in sprejel brez opombe. Zemljo-radniški poslanec g. Dimitrijevič protestira, ker niso bile interpelacije, ki so na dnevnem redu, razdeljene narodnim poslancem tri dni prej, kakor to zahteva poslovnik. Predsednik g. Ljuba Jovanovič protestira v svojem odgovoru proti temu, da se poslanci javljajo na tak način za besedo, in zahteva, da se postopa v bodoče po določenem redu.
Nato naznanja, da je zapisnik sprejet, ter priobči nato sledeči ukaz Nj. Vel. kralja: »Mi Aleksander I., Po milosti božji in volji naroda kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, smo sklenili na osnovi čl. 95 ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker bomo preživeli neJiaj časa izven naše domovine: da Nas v izvrševanju Naše ustavne kraljevske oblasti od dne odhoda pa do povratka v našo domovino zastopa v mejah ustave Naš ministrski svet. Ministrski predsednik naj izvrši ta ukaz. Beograd dne 3. decembra 1923. Aleksander 7.« Nato slede podpisi vseh ministrov.
Zatem se čita predlog ministra pravde o izprememhi zakona o izplačilu vojne odškodnine, za katero zahteva nujnost, ki jo skupščina tudi sprejme. Nadalje predlog o razmejitvi nekih občin, ter se nato odkaže pristojnemu odboru.
Priobči se predlog poslancev gg. Sušnika in tovarišev (SLS) o nujni pomoči poplavljencem v Sloveniji in v ostalih krajih, za kateri predlog se isto-tako zahteva nujnost. Predsednik narodne skupščine odredi odmor* da bi se vlada natančneje seznanila s tem predlogom. Po odmoru izjavi v imenu vlade minister g. Uzunovič, da je vladi znan ta slučaj in da je voljna dati najnujnejšo pomoč, kjer je to potrebno, odklanja pa nujnost iz formalnih razlogov. Predsednik da nujnost na glasovanje ter izjavi po izvršenem glasovanju, da je nujnost odklonjena; nato zopet odredi odmor, med katerim so imeli načelniki skupin sestanek, na katerem se je dosegel sporazum o odložitvi interpelacij na sredo in o odložitvi volitev odbora za brodarski sindikat ter uredbe 0 n^Z)'rsi-itYi uradnikov. Nato prečita g. Miša Trifunovič vladni predlog za podporo Poplavljencem. Vlada je pripravljena, da stori vse potrebno čim prej, in zahteva, da se izvoli v to svrho odbor. V svojem govoru pravi da vlada odreka predlogu poslanca Sušnika nujnost, ker nujni predlog ni bil konkretno utemeljen in ker se je predložil v demagoški obliki, vendar pa je pripravljena, da priskoči povsod čimprej na
pomoč, kjerkoli je potrebno. Nato se priobči interpelacija poslanca Kremžarja v stvari rudarske stavke v Sloveniji.
Končno se preide na odgovor ministra g. Vujičiča na vprašanje zemljoradnika g. Jovanoviča glede srezkega načelnika v Starem Majdanu. Pri tej priliki je nastal ponovno krik. Ko se je povrnil mir, so se čitale sporazumno liste za izvolitev odbora brodarskega sindikata in uredba za razvrstitev uradnikov. Seja se je nato ob 1. uri 15 minut zaključila, prihodnja pa določila za sredo ob 9. uri dopoldne. Njen dnevni red bo izvolitev odbora za proučevanje predloga gg. Sušnika ter tov. in današnje interpelacije.
HJ. ¥@3. krši! v Parim
Beograd, 3. decembra. (Z) Tiskovni oddelek ministrstva zunanjih del priobčuje: Vsled naknadne potrebe za zdravljenje zob po specijalistu, ki je že prej zdravil Nj. Vel. kralja, je Nj. Vel. kralj Aleksander odpotoval danes zjutraj v Pariz za nekaj dni. Radi tega se je moral g. Spalajković, ki je prišel v- Beograd službeno za več dni, vrniti v Pariz.
Beograd, 3. decembra. (Z) Ker se je vlada odločila, da sprejme v teku meseca decembra tri nujne zakone, in sicer zakon o oboroževanju, o brodarskem društvu in o odložitvi izplačila dolgov fondu sekvestrov, proračun ne bo mogel biti pravočasno sprejet. Ministri izjavljajo, da bodo predlagali dvanajstine. Minister financ se pripravlja, da napade opozicijo, ker ni dopustila, da bi se proračun hitro sprejel.
Beograd, 3. decembra. (Z) Včeraj je predsednik skupščine g. Ljuba Jovanovič dolgo konferiral s predsednikom vlade g. Pašičem o delu v skupščini, nato pa je posetil ministra zunanjih del g. dr. N i n č i č a.
§s	odbora.
Beograd, 3. decembra. (B) Na današnji seji finančnega odbora ob 4. uri popoldne se je nadaljevalo pretresanje proračuna ministrstva socijalne politike. Najprej je dobil besedo klerikalec Vesenjak, ki je kritikoval poedine točke tega proračuna. Izjavil je, da bo glasoval proti. Potem so govorili še muslimanski, klerikalni in demokratski poslanci, ki so tudi kriti-kovali poedine točke proračuna in celokupno delo ministrstva socijalne politike. Potem je dobil besedo minister socijalne politike dr. Dušan P e 1 e š, ki je odgovarjal na opazke predgovornikov. Nato se je začelo glasovanje. Glasovalo je 29 poslancev, in sicer 18 za in 11 proti. Na ta način je sprejet proračun socijalne politike. Seja je bila zaključena ob 7.30, prihodnja pa je določena za jutri ob 9. uri z dnevnim redom: Pretresanje proračuna ministrstva pravde.
Izpremembe uredbe o razvrstitvi
uradnikov.
Vlada sprejela predlagane izpremembe. — Za izboljšanje položaja upoko
jencev.
Beograd, 3. decembra. (Z) Na podlagi poročila ministra pravde g. Periča je vlada z malimi izjemami sprejela izpremembe v uredbi o razvrstitvi uradnikov, katere so zahtevale posamezne uradniške organizacije. Istočasno je vlada sklenila, da bo upoštevala opozoritve upokojencev in upokojenk, tako da se bodo njihovi dodatki povišali za 100%. Da bi dosegla efektivno zboljšanje uradniškega položaja, bo vlada izdelala nov pravilnik za pobijanje draginje, ker sedanji ni prinesel pričakovanih rezultatov. Izdelava tega pravilnika se je poverila
ministru pravde. Ker niso bile predložene vladi vse zahteve uradnikov, proučava sedaj glavni uradniški savez gradivo, ki so mu ga naknadno poslale posamezne organizacije ter iih bo v kratkem izročil vladi.
Zakonski predlog o srednjih šolah.
Beograd, 3. decembra. (Z) Danes ob 9. uri dopoldne je sprejel minister prosvete g. Trifunovič delegate profesorskega udruženja in se razgo-varjal z njimi o zakonskem predlogu o srednjih šolah.
Načrt nemškega pooblastilnega
zakona.
Berlin, 3. decembra. (K) Načrt pooblastilnega zakona, ki ga je v državnem zboru predložil državni minister notranjih del, ima sledeče besedilo: § 1. Državna vlada se pooblašča, da ukrene mere, ki jih z ozirom na stisko prebivalstva in države smatra za potrebne in nujne. Postopati proti predpisom državne ustave, je nedopustno.
Izdane naredbe se morajo nemudoma naznaniti državnemu zboru in državnemu svetu. Razveljaviti se morajo, ako to zahteva državni zbor v dveh glasovanjih v presledku najmanj enega tedna. § 2. Ta zakon stopi v veljavo z dnem razglasitve, izgubi pa veljavo dne 15. februarja 1924.
fzhQljiag’&fe ž@E@igiišBt©ga parica.
Beograd, 3. decembra. (Z) Ministrski svet je imel predsinočnjim sejo, na kateri je pretresal vprašanje o izboljšanju železniškega parka in o po-sojevanju iz fonda sekvestriranih imovin. Vlada je sklenila, da se iz domačih tovarn, nato pa iz češkoslovaških, avstrijskih in madžarskih, naroči potrebno število lokomotiv in vagonov. Ti se bodo odplačevali do polovice z gotovino, do polovice pa z boni. Radi te nabave se ne bo nalagalo narodu ni-kakega novega bremena, marveč se bo to naročilo krilo iz rednih dohodkov in iz prebitka prometnega ministrstva. Kar se tiče posojil iz fonda sekvestriranih imovin, se morajo ta posojila vrniti, in sicer v več obrokih, pri čemer se bo zelo oziralo na gospodarsko sla-bejše.
Beograd, 3. decembra. (Z) Generalna direkcija državnih železnic je ukrenila, da se vsi vagoni, ki jih je posodilo Društvo za posojevanje vagonov na Dunaju, takoj vrnejo temu društvu.
IlTsTE že CLAN ' JUGOSLÜVEN-SKE MATICE?
Vprašani® nsmških reparacij.
Beograd, 3. decembra. (Z) Po vesteh iz Pariza je poslala naša vlada po reparacijski komisiji Nemčiji energično noto, v kateri zahteva izročitev gradiva na račun vojne odškodnine in izjavlja, da bo v nasprotnem slučaju izvršila sankcije, do katerih je upravičena po mirovni pogodbi
Senzacionalen umor v Parizu.
Pariz, 2. decembra. (Havas.) Veliko senzacijo je vzbudila v pariških krogih vest, da je nenadoma izginil ISletni sin znanega rojalističnega poslanca in voditelja lista »Action Fran-eaise« Leona Daudet. Pogrešanega mladeniča so našli mrtvega. Nekateri zatrjujejo, da je bil mladenič pristaš anarhistične struje in da je radi konfliktov z očetom izvršil samomor. V včerajšnji »Action Francaise« pa je oče izjavil, da je bil sin umorjen. Tudi razkritja, ki jih je izvršila policija, potrjujejo njegovo naziranje.
Pariz, 3. decembra. (Havas.) »Petit Parisien« objavlja razgovor z anarhistom Fidalom, katerega je bil Filip Daudet pred svojo smrtjo obiskal. Fidal je izrazil prepričanje, da je ISletnega Filipa Daudeta odvrnil od izvršitve strašnega hudodelstva. Glasom
navedbe »Matina« je Fidal na vprašanje izjavil, da se je v razgovoru s Filipom, kateri razgovor je bil političnega značaja, imenovalo ime Leona Daudeta. Fidal je mnenja, da je Filip izvršil samomor, ko se je zavedel svojega zločinskega naklepa. V krogih lista Action Francaise« se zatrjuje, da je bil Filip zaprt in da se je vršil nanj pritisk, s čimer bi se tudi dalo razlagati pismo na njegovo mater in njegovo dejanje v obupu. »Journal« objavlja intervijev z nekim rojalistom, v katerem ta povdarja, da je krogla, ki je usmrtila Filipa, vdrla v glavo od leve strani in izstopila na desnem sencu kljub temu, da Filip ni bil levičnik. »Echo de Paris« javlja, da bo Leon Daudet danes vložil ovadbo proti neznanim storilcem radi odvedbe mladoletnega sina in umora.
Podpora novinarskim vdovam in sirotam.
Beograd, 3. decembra. (B) Danes popoldne je administrativni odbor na prošnjo beograjskega novinarskega udruženja odobril 10.000 dinarjev kot pomoč za fond vdov in sirot novinarjev. Potem je odobril odbor kot podporo za božič stenografom 28.000 dinarjev.
Samomor nemškega princa.
Line, 3. decembra. (K) Princ Aleksander Schaumburg-Lippe, rojen leta 1902 v Welsu, se je včeraj usmrtil. Našli so ga ustreljenega v gozdu. Kakor se govori, je storil to dejanje v duševni zmedenosti
Zmage radikal m? v ^lišu
Beograd, 3. decembra. (Z) Vče>-raj so se vršile v Nišu občinske volitve. Za načelnika je izvoljen kandidat g. Filip Mitrovič.
ig Clršk©,
Atene, 3. decembra. (Z) Glasom zanesljivih vesti se bodo opozicijonalne stranke vzdržale volitev.
Nameravan atentat na grškega kralja.
Beograd, 3. decembra. (Z) Glasom vesti iz Aten je dobila vlada zaupno poročilo, da pripravljajo anarhisti atentat na kralja Jurija. Oblastva so ukrenila vse mere opreznosti.
Hf©F@ med madžarskimi parlamentarci
Budimpešta, 3. decembra. (K) Dogodki v tajni seji narodne skupščine so povzročili v soboto celo vrsto afer. Ministrski predsednik grof Bethlen je, kakor poročajo listi, zahteval zadoščenje od poslanca Štefana Rakovskega, ki je v tej seji sprožil razgovor o svoje-časni aferi ministrskega predsednika z vpokojenim nadporočnikom Pavlom Pronayjem. Istotako sta poslala svoje Priče poslancu Štefanu Rakovskemu domobranski minister grof Csaky in državni sekretar baron Jurij Pronay, Id sta bila v omenjeni zadevi sekundanta ministrskega predsednika.
B o n n, 3. decembra. (W) Na zahtevo zasedbenih oblasti so se morale danes sneti zastave separatistov z mestne hiše. Tudi v Beneiu, Königswinterju itd., so odstranili separatiste iz mestnih hiš in sneli njih zastave.
Bruse 1 j, 3. decembra. (Agence Havas) Ministrski predsednik Theunis je dobil poročilo, v katerem se ugotavlja, da so industrijalci in trgovci zasedenega ozemlja ter belgijske oblasti podpisali sporazum. Delo se je zopet pričelo in nodietniki izpolnjujejo svoie I obveznost
Miiilardfta gollufila pri avstr, narodni banki.
Dunaj, 3. decembra. V zadevi goljufije z milijardnim čekom v avstrijski Narodni banki, ki jo je pred nekaj dnevi izvršil neznani storilec na skrajno rafiniran način, se je ugotovilo, da sta izvršila goljufijo dozdevni trgovec Anton Wagner in neki igralec na klavir, kateri je bil že zaradi neke goljufije r,s čekom kaznovan. Oba sta pobegnila in ju zasledujejo. V zvezi z njima je bii aretiran brezposelni privatni uradnik Gustav Rabatsch, ki je po daljšem zaslišanju priznal, da je dobil od obeh 300 milijonov kron denarja za molčanje. (Omenjeni trgovec je vložil pred dobrim tednom v dunajski Union-banki 2,200.000 avstrijskih kron na tekoči račun. Nekaj dni kasneje je dvignil del svoje imovine in sicer je zahteval mč-sto gotovine ček na Narodno banko v znesku 1,000.000 kron. Ta ček je ponaredil na eno milijardo kron ter je potem poslal nekega hotelskega uslužbenca v Narodno banko po denar. Narodna banka je denar izplačala, nakar je goljuf izginil. Goljufiji so prišli na sled šele 30. novembra ob priliki prenosa izplačanega zneska na izmišljeni konto. Op. uredn.)
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 3. decembra. (Uradno) Po-največ oblačna deloma deževno, temperatura nekaj nad 0.
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Danes bomo tiči«. Red C.
Opera: »Psoglavci«. Red E.
Kino Matica: »Dama fn pustolov«.
Kino Tivoli: »Knez gora«. — II. dei.
Kino Ideal: »Matija Sandorf«. II. del.
Kino LjublJ. dvor: »Kako ljubi mati«.
V Celju:
Mestno gledališče: »Prinček«. Red B.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden:	lekarna Prochazka na
Jurčičevem trgu in Ustar na Sv. Petra cesti.
Zmede in nezadovoljstvo v SIS.
Proslava 1 decembra v Ljubljani.
Slovenska ljudska stranka izgleda oa zunaj popolnoma edina. Zdi se, da pri vseh njenih pristaših vlada samo eno mišljenje, to je tisto, ki se razodeva vsak dan v »Slovencu« in »Domoljubu«. Ta dva se trudita, na vse mogoče nai-čina, da dokažeta širši javnosti, da v stranki sploh ne more biti govora o kaki notranji razdvojenosti. In zakaj bi naj bila potrebna »opozicija«? Ali mar Korošec in Brejc in Remec in vsi drugi gospodje, kakor se že zovejo, ki vodijo to stranko, niso najboljši in najumnejši voditelji in pri starih in mladih vseskoz priljubljene osebe? Človek bi mislil. V resnici pa uživajo malo simpatij. Gospoda Remca n. pr. nihče ne mara, mnogi ga pa naravnost mrze. Na zadnjem občnem zboru zaupnikov se je proti njemu pojavil resen odpor. Le radi njegove čisto posebne nature se je posrečilo doseči, da je še vedno ostal v vodstvu kot strankin podpredsednik. SLS, zdi se, taka kakor je, brez Remca sploh izhajati ne mioire. Zato ga vplivna klika v stranki drži, čeprav ga radi njegovega značaja velik del stranke, zlasti mlajši politični delavci, težko prenašajo in odpor proti njemu v stranki narašča. On je, pravijo, zli duh stranke, čigar pogubonosni vpliv se kaže ne samo v političnem razvoju stranke, am-pak zlasti še v zadružni organizaciji.
Dr. Korošcu očitajo gotovi ljudje v stranki, da ni dovolj samostojen v svoji ulogi kot šef stranke in da je njegova krivda, da se je stranka v teku petih let popolnoma oddvojila od Krekovega programa. Krek je bil skozi in skozi pro-gramatičen mož, državnik jasno začrtanih smeri. Dr. Korošec pa se lovi med raznimi ekstremi in je tipičen predstavnih oportunističnega politikai, ki ima mesto programa in načel samo eno idejo vodnico v svojem delovanju, namreč za vsako ceno ostati na vrhu. Osebne ambicije so pri tem možu tako močne, da je pripravljen zanje žrtvovati vse: stranko, čast in njeno poštenje in tudi državo, kolikor država pri klerikalcih Sploh pride v poštev.
Mnogi pošteni elementi v stranki, kakor se zdi, z nejevoljo gledajo na breznačelnost strankinega šefa, ki je imela za posledico to, da je faktični gospodar čez politične smernice SLS v državni politiki g. Prepeluh — nekdanji socijalist. Pravijo, če bo šlo tako naprej^ In se v stranki sami nič ne ukrene zoper to, bo pri prihodnjih volitvah g. Prepeluh ustvaril opozicijo v SLS, in tedaj bodo gg. Remec, Korošec in Brejc debelo gledali. Saj je g. Prepeluh dal nekaterim gospodom že zdavnaj razumeti, da mu je iz srca žal, da ni «Avtonomist« pri zadnjih volitvah postavil svoje lastne kandidatne liste. Pravijo, da bi bil pet mandatov izlahka odnesel.
Da se vpliv g. Prepeluha in njegovega »Avtonomista«, po zaslugi sedanje kratkovidne politike strankinega vodstva, vedno bolj širi, vzbuja resne skrbi pri tistih pristaših SLS, ki jim je bodočnost stranke na srcu. Zlasti sedaj, ko je »Avtonomist« odkrito zavozil v Radičeve vode, pri čemur mu je oficijelna SLS na tihem hrabro pomagala. Pokazalo se je, da Prepeluh pač ve, kaj dela, da pa dr. Korošec tega ne ve vselej. Ravno tako kakor je pri Marko-
vem protokolu Radič vedel, kako stališče je treba zavzeti, Brejc in Smodej pa sta bila v največji zadregi, kaj naj zahtevata v smislu svojega avtonomističnega programa.
Avtonomistični program SLS, na katerega je dr. Korošec prisegal na zadnjem zboru zaupnikov SLS, in trdil, da z njim stranka ali zmaga ali pa pogine, obeta prinesti še veliko skrbi sedanjim klerikalnim voditeljem, o katerih se jim danes niti ne sanja ne. Ta program je danes po sodbi mnogih v stranki še vedno neopredeljena politična fraza, v kateri čita vsakdo to, kar sam hoče.
Pravijo, da je bil pred kratkim dr. Korošec povabljen, da predava v kat. akad. starešinstvu in se o tem izjasni. Dr. Korošec se je povabilu sicer odzval, ali na napovedani sestanek ni prišel, češ, da je vsled odpotovanja v Varšavo po nujnih poslih zadržan. Pri tem sestanku, ki se je vseeno vršil, je prišlo do prav pikrih objasnitev med oficijelnim! zastopniki stranke in njihovimi nasprotniki. Ti so trdili, da so inteligenti " lajiki krivi, če ni v stranki vse tako, kot ! bi moralo biti. Inteligentni lajiki da se ne udeležujejo dosti prosvetnega dela med narodom, da bi lahko več storili in da lajiški naraščaj nosi odgovornost za tq, ako mase strankinih volilcev niso dovolj poučene o važnih dnevnih vprašanjih in obstoja nevarnost, da nepoučeno ljudstvo podleže pogubnim vplivom, katerih oficijelna stranka ne more vselej preprečiti. Vse da je danes odvisno od dobre volje tiste duhovščine, katera hoče še politično delovati. Menda dr. Brejca je na tem zborovanju neki doktor pikro zavrnil, da je danes nepre-možnemu mlademu inteligentu težko hoditi okrog na predavanja in agitacijska potovanja, ker to stane mnogo denarja, in da bi zato bila tem večja dolžnost tistih, ki so se v stranki obogatili tako, da imajo po 300 In več dinarjev dohodkov na dan od svojega premoženja, da se ti pokažejo večkrat med narod, ne pa da nastopajo samo na redkih manifestacijskih zborovanjih v Unionski dvorani, delo pa prepuščajo drugim.
Dejstvo je, da se je na zadnjem starešinskem zborovanju oficijelna stranka ostro napadala in da se nezadovoljnost z današnjimi razmerami v stranki med zavednimi pristaši SLS v mestu in na deželi močno širi. Včasih je bila Unionska kavarna in klet tisti kraj v Ljubljani, kjer so se shajale klerikalne korifeje, da so obravnavali med seboj v prijateljskem razgovoru vse aktualne zadeve In pletli po potrebi lepe in nelepe intrige. Danes Ima menda Ljubljana novo zbirališče nezadovoljnih elementov SLS. Pravijo, da se je precejšen del klerikalnih malkontentov preselil k nekemu »kaplanu«, kjer se tudi toči dobra kapljica. Prostori v Unionu da imajo vedno manj klerikalnih političnih debaterjev. Vse mine in tudi slava nekdanjega »unionskega omizja« zahaja. Mi beležimo kot nepristranki opazovalci te pojave v klerikalni stranki, za katerimi še ne vemo, kaj se skriva. Za narodno stvar je gotovo vse eno, pa naj klerikalci pripravljajo svoje »revolucije« v Unionu ali pa »Za vodo«.
Spectator.
Cerkvena proslava.
Petletnico našega ujedinjenja je praznovala Ljubljana zelo dostojno in slovesno. Prenehalo je delo v obratih in delavnicah, zaprle so se trgovine in mesto si je nadelo praznično lice. V stolnici je opravil v spomin obletnice ob 10. uri škof dr. Jeglič službo božjo, katere so se udeležili zastopnik pokrajinske vlade in nam. velikega župana dvorni svetnik Kremenšek. zastopnik dravske divizijske oblasti general Stojanovič, gen. konzul češkoslovaške republike dr. Otokar Beneš, francoski konzul Pavel de Flache, avstrijski konzul dr. Kohlruss, ital. delegat De Co-melli in honorarni belgijski konzul Milan Dular in pa številni zastopniki raznih oblasti in uradov. Oddelek dravske divizijske godbe je zaigral na koru himno »Bože pravde«. Pred cerkvijo pa se je vršila velika vojaška parada. V pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišiča pa je opravil službo božjo prota Dimitrije Jankovič. Tudi tu so bile zastopane razne vojaške in civilne oblasti.
Na univerzi.
Na univerzi je priredila akademska omladina manifestacijsko skupščino ob 11. uri dopoldne v zbornici. Zbralo se je veliko število slušateljev vseh fakultet. Akademski pevski zbor je zapel pesem »Iz bratskog zagrljaja«. Zborovanje je otvoril v imenu akademskih kulturnih društev predsednik akademske podružnice Jugoslovenske Matice cand. phil. Baš. Pozdravil je navzoče profesorje. dr. Dolenca, Dr. Ellerja, Skumo-viča, dr. Bilimoviča in dr. Ozvalda ter svoje stanovske tovariše. Povdarjal je pomen obletnice ujedinjenja, to je zgodovinski dogodek, ko se slovenski narod in z njim akademska mladina spominja onih junakov, ki so z delom in besedo širili med narodom jugosloven-sko idejo.
Nato je govoril slavnostni govor cand. phil. Fr. Vatovec, ki je podal v izbranem in navdušenem govoru idejno tvarino za praktično udejstvovanje na-cijonalnega prebujenja in ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Sloven tv. Poudarjal je uvodoma, da znači manifest regenta Aleksandra na srbski narod z dne 29. junija 1914 prelom s preteklostjo in znak za osvobojenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvemu revolucijonarnemu pokretu Ludevita Posavčana, ki je budil jugoslovenski narod od Soče do Timo-ka, je sledila koncentracija stoletij. Turško gospodarstvo je vihtelo kruti bič nad jugoslovansko' rajo in neusmiljeno razsajalo med nami. Moč volje In ideje pa je razbila in zlomila z velikimi žrtvami vse ovire ujedinjenja in osvobojenja. In zmagala je narodova volja in vera v lepšo svobodno bodočnost. In izoblikovala se je jugoslovanska duša iz bistro-vidnosti in možatega dela naših blagovestnikov Obradoviča, revolucijonar-stva Markoviča, znanosti Strossmajer-ja in ustanavljajoče delavnosti Krekove. Preko duševne dedščine teh velikih mož iti samo mrvico, bi tvorilo za nas novo, hujše gorje. Univerza ima pri tem veliko in važno nalogo. Ona mora biti sveto ognjišče, ob' katerem naj se ogreva bratovsko srce in ljubav sloge in edinstva. To je misel Strossmajeria,
Iz prosvetnega življenja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
DRAMA.
Začetek ob 8. url zvečer.
3.	decembra, ponedeljek: »Osma žena«.
Red F.
4.	decembra, torek: »Danes bomo tiči«.
Red C.
5.	decembra, sreda: zaprto.
6.	decembra, četrtek: »Smrt majke Jugo-
viča«, Red A.
7.	decembra, petek: »Kar hočete«. Red D.
8.	decembra, sobota: »Danes bomo tiči«. Izven.
9.	decembra, nedelja: ob 3. uri popoludne
»Kar hočete«; ljudska^ predstava; ob 8. uri zvečer »Osma žena«. Izven.
10.	decembra, ponedeljek; »Osma žena«. Red B.
OPERA.
Začetek ob pol 8. url zvečer.
3.	decembra, ponedeljek: zaprto.
4.	decembra, torek; »Psoglavci«. Red E.
5.	decembra, sreda: zaprto.
6.	decembra, četrtek: ob 4. uri popoludne:
»Janko in Metka«; mladinska predstava.
decembra, petek: »Gosposvetski sen«. Red B.
8.	decembra, sobota; »Mignon«; ljudska
Predstava.
9.	decembra, nedelja: »Gosposvetski sen«.
Izven.
10. decembra, ponedeljek: zaprto.
. ~ Medinska predstava v oi gledališču. V četrtek, dne 6. decem 4. uri popoludne se vrši v operi ml: predstava in sicer se poje opera »Ja Metka«. Vstopnice za to predstavo oiya-io od ,d.a,1?s naprej pri dnevni liški blagajni. Predstava se vrši ob nihi ljudskih cenah.
— Koncert na korist Dečjoga in finskega doma kraljice Marije. V IJ se vrši v pondeljek, dne 10. t. m. ob zvečer v dvorani Filharmonične koncert, katerega priredita operni dr. A, Rigo in kons, prof. Janko I spored je skrbno izbran iz slovens svetovne literature. Vstopnice od uaprel v Matični knjigarni.
LJUBLJANSKA DRAMA.
Pripombe k predporočilu o premijeri mladinske igre Fr. Milčinskega »Mogočni prstan«. — Z ozirom na dobljene informacije ter s posebnimi oziri na režiserja g. Danila, kateremu nočem in ne morem jemati pravice do obrambe, ugotavljam glede uprizoritve igre »Mogočni prstan« sledeče. Stvar je bila naštudirana v ca. šlirinajstih dneh in se režiserju ni povsem Pustila svoboda, ki jo ima do gotove meje Pravico zahtevati. Iz nastalih nesoglasij se je rodila predstava, ki je kazala neenotnost in nedostatke, o katerih se je deloma že poročalo. Ker se namerava igra za bo-doče_ predstave temeljito pripraviti in popraviti, si zazdaj o delu ter o podrobnostih premijere pridržujem končno sodbo in sledi poročilo tedaj, ko se bo obljubljeno zgodilo. — Utiša pa, ki sem ga dobil o premijeri, v bistvu ne morem izpreminjati kljub temu, da »Mogočni prstan« ni v prvi vrsti literarna mladinska igra, temveč dobro in prijetno nadomestilo v občutni vrzeli domačih del te stroke. Amalgam, obstoječ iz dnevnega žurnalističnega gledanja življenja — na škodo bajne snovi, ki s tem ni pridobila, in narodne fabule, kateri se je oblekel plašč sodobnega časa. Zlasti velja to za tri škrate. Namen pravljice je, da zaziblje, zapelje človeka v neko brezčasno občutje. Kadar upliva drugače, ni več pravljica, temveč igra ali simboli-ziran čas. Ali Martin Krpan ali Peterčkove Poslednje sanje. »Mogočni prstan« se je zakotalil vmes in iz teh razlogov je bil utis premijere poleg že prvič navedenega tudi — nejasen.
—I.
—• Ljudska visoka šola v Ljubljani. V
nedeljo dne 2. decembra se ie vršila v zbornični dvorani na univerzi peta prhe-ditev Ljudske visoke šole. Predavala je gdč. A- S tebi) e va o aktualni temi: Zaščita zanemarjene mladine. Predavateljica je orisala temne strani našega socijainega reda in dokazaja da je iskati največje zlo naše dobe v izčrpanosti etičnih sil in v pomanjkanju socijainega čuta za dolžnosti, ki bi jih moral vsakdo vršiti po svojih močeh v interesu celokupne družbe. Zlasti beda ter ž njo združeno pomanjkanje stanovanj z vsemi nevarnostmi in kvarnimi posledicami za etični razvol in telesno
rast, to je dvoje usodepolnih činiteljev, ob katerih raste bedni naraščaj našega naroda — naša sodobna zanemarjena mladina. K temu je še prišteti pomanjkljivost naše mladinske zakonodaje in sodnijskega postopanja proti zanemarjeni mladini, ki se pregreši, večkrat nezavestno, proti obstoječemu pravnemu redu. Mesto skrbne vzgoje, ki naj navaja mlade ljudi k dobremu, se uvaja pri nas kazen, katera nikakor ne odgovarja zahtevkom po pravem izboljšanju mladih zločincev. Kot vzor, ki bi se v tem oziru dal uresničiti v gotovem obsegu tudi pri nas, je gdč. Štebijeva orisala ameriški sistem mladinskih sodišč, mladinskega skrbstva in prizadevanja za vzgojo zanemarjene in izprijene mladine. Obširno in nazorno je poročala o otroških naselbinah In praVih poboljševalnicah v Ameriki. Končno je predavateljica povdar-jala nujno potrebo primerne ureditve in spopolnitve naših mladinskih ustanov (po-boljševainic, mladinskih domov ter splošnih vzgajališč). Po prisrčno podanem izčrpnem predavanju se je razvila debata. V tej se je naglašala dalekosežnost pogubnih posledic alkoholizma, revščina naše dobe na pravih življenskih silah in osvetlila pogubnost brezobzirnega strankarstva za naše javno življenje, ker se javnost niti v najnujnejših življenskih zadevah ne more zediniti. S strani oseb, ki se udejstvujejo že dolgo na karitativnem polju, se je povdar-jala potreba skupnega dela na poprišču vzgoje in varstva zanemarjene mladine, če jo hočemo rešiti narodu pred nadaljnjim propadanjem. Udeleženci so odobravali nadstrankarsko stališče Ljudske Visoke šole, ki s svojim neumornim in požrtvovalnim delom pod spretnim vodstvom g. vse-učiliškega profesorja dr. K. Ozvalda utira pot složnemu sodelovanju vseh slojev pri reševanju vprašanj, ki so se dosedaj bodisi prezirala, bodisi presojala le z vidikov ozkosrčne strankarske politike in kojih re-štev tvori, predpogoj sanaciji sedanjih obupnih socijalnih razmer in zdravemu razvoju naroda.
i...mili....
Obnovite naročnino za „jutranje Novosti“.
ki jo je izrekel 1. 1874 ob priliki otvoritve zagrebške univerze. Iz mozaično-sti in sinteze raznih kulturnih elementov vzklije na našem ozemlju samonikla jugoslovenska kultura, ki naj spaja brate, Na nas je, da izvršujemo, kar je povedal menih iz Hopova, da živimo po nauku djakovskega biskupa in nadaljujemo, kjer je končal dr. Krek. Dosegli smo narodno in kulturno osvobojenje in ujedinjenje in vsem nasprotnikom ob mejah, ki preže kot šakali in volkovi, kličemo: Mi vstajamo in vas je strah!
Slovanska akademska mladina čuti globoko dolžnost, da se pokloni spominu borcev, ki so padli na Kajmakčalanu, Sokolu, Veterniku, Kozjeku in Rovovski kosk ki so umirali po avstrijskih gradovih in laških taboriščih. Naše nade so položene v naročje slovanske politike in tudi od ruskih step nam doni himna slovanske bodočnosti. Položiti moramo zakletvo soboriteljstva in zvestobe tudi njim, ki so onstran Karavank in Triglava, ki sp naši in naj so Karavanke še tako visoke in naj se spenja Triglav v še tolike višine. Onstran granic nam doni klic: »Ali svobodno živeti, ali slavno umreti.« Zanašati se moramo le nase in sinovi vseh, kj so se kot levi borili in umirali za osvobojenje in ujedinjenje, bodo prevalili tudi Karavanke in bo tudi na goriškem gradu za-vihrala jugosl. trobojnica. Trije so principi troimenega naroda, ki naj ga vodijo po dr. Krekovem zatrdilu v bodočnost, in ti so: »En narod, en vladar, ena država od Beljaka do Soluna in mnogo, mnogo svobode.«
Ob zaključku je bila prebrana in sprejeta resolucija: Akademska omladina ljubljanske univerze, zbrana dne 1. decembra 1923 na skupščini v proslavo ujedinjenja SHS, pozdravlja Njegovo Vel. kralja Aleksandra in kraljico Marijo ter Nj. Vel. prestolonaslednika Petra ter apelira na kraljevsko vlado, da dela vedno in povsod z vsemi močmi Ha tem, da se osvobodijo še neodrešeni bratje in da se dovrši še nepopolno ujedinjenje v bratskem objemu vseh Jugo-slovenov v veliki svobodni Jugoslaviji. To resolucijo je izročila deputacija akademikov na pokrajinski upravi za Slovenijo, da se odpošlje v Beograd.
Zbrani pevski zbor je pod izkušenim vodstvom jurista Odona Planinška zapel pred otvoritvijo shoda znano pesem »Iz bratskog zagrljaja«, po zaključitvi pa državno himno in podal na ta način prireditvi še slovesnejšo obliko.
:	Dva milijarderja, ki kradeta. Na
Lyonskem kolodvoru v Parizu so aretirali dva Nemca iz Cölna, ki sta kradla. V njih posesti so naš'; 2 trilijona in 48 milijard, seveda v nemških markah.
: Honorarni konzul fašistov ske legije, ta visokodoneči naslov je z navdušenjem sprejel španski kralj Alfonz XIII. povodom svojega obiska v Italiji. Pri paradi v Napolju, kamor se bo v kratkem podal, bo oblekel črno srajco. Da se mu ijubi
: Direktni kabel med Frandjo in Ameriko, dolg 13.000 kilometrov, ie bi! položen pred nekaj dnevi. 25. avgusta «o ga začeli polagati v Forrockawayu in sedaj so ga zvezali v Le Mavru s podzemskim Lablom, ki vodi v Pariz. Z njim bo mjgože brzojaviti naravnost 600 besed na minuto iz Pariza v Ameriko.
: Nova alpska železnica. Prejšnji teden se je. otvorila nova alpska železniška proga. ki vodi iz Švice v Italijo preko Cento-valli.
: Poruhrski delavci so potom svojih zastopnikov izjavili francosko-belgijskim okupacijskim oblastem, da hočejo spet začeti z delom pod nadzorstvom franku-belgijskih. inženjerjev, da omogočijo obstoj svojim rodbinam in varujejo svoje delavske pravice.
: Italijanski parlament ie sklican na 9. decembra. Splošno se meni, da bo izjavil zaupnico Mussoliniju in s tem podaljšal dobo njegovega vladanja.
Ez boEJI@w§šk@ Husi!©.
Boljševlške finance.
Poročilo sovjetskega finančnega komisarja na zadnjem zboru sovjetov je zelo slabo učinkovalo. Finančno stanje je brezupno. Industrija nazaduje, ker ne more prenašati previsokih davkov. Delavstvo se upira obdavčenju zaslužka radi težavnega preživljanja. Sovjetska vlada je zvišala davčni kontingent za leto 1923 za 50% v primeri z 1922 (600 milijonov zlatih rubljev mesto 400 milijonov). Glavno breme nosijo kmetovalci, ki so prisiljeni prodajati konje in krave, da morejo plačati davke. Finančni komisar je skušal opravičiti visoko obdavčenje z visokimi izdatki za sovjetsko armado. Na tem zborovanju so tudi naglašali, da potrebuje Komintern (odbor komunistične internacijonale) vedno več denarja v svrho propagande svetovne revolucije. V avgustu in septembru je porabil Komintern 40% vseh izdatkov sovjetske vlade. Kakor vse kaže, gre ves dobiček od izvoza žita v to svrho, za notranjost pa se tiskajo novi bankovci. Sovjetski rubelj 5e vedno Pada, obenem z nazadovanjem rublja pa raste tudi draginja v Rusiji.
Delavci in komunisti.
Ogorčenje delavstva proti komunistom vedno narašča. V glavnem mestu Sibirije, Omsku, so zaklenili delavci železniških delavnic poslopje, v katerem je imel sejo komunistični odbor, ter so nato poslopje zapalili. Ko so se skušali člani komunističnega odbora rešiti iz goreče stavbe skozi okna, so jih delavci postrelili. Na ta način je bilo ubitih 22 komunistov. Radi tega napada na komunistični odbor je bilo sedaj v Omsku aretiranih preko -ano delavcev.
Zahvala vdove
Stritarjeve.
Rada bi izrekla svojo srčno zahvalo vsem, ki so v življenju in ob smrti mojemu nepozabnemu možu stali na strani tako z dejansko pomočjo kot s tolažilnimi besedami, a roka mi je oslabela in ne zmore več tolikega dela. Iskrem moja zahvala pa gre ne samo posameznikom, ampak vsemu dobremu slovenskemu narodu. Zahvala za to, da je izpolnil mojemu možu zadnjo vročo željo s tem, da je mogel uživati v miru, sreči in zadovoljnosti zadnje dni svojega življenja v svoji ljubljeni domovini. Zahvala vsem neštevilnim prijateljem in častilcem, predvsem od njega tako ljubljeni prestolici Ljubljani, za vse neprecenljive dobrote, ki so mu bile izkazane v življenju in ob smrti. Zahvala njegovim častilcem in prijateljem v Rogaški Slatini, ki so mu sladili življenje in mu stali na strani, ko je na veke zatisnil oči.
Srčna iskrena zahvala vsakemu posamezniku in vsem!
Terezija Stritar.
, Radikaiski Glasnik“.
Zbor NStS
v Spodnji Šiški.
V petek, dne 30. novembra t 1. $e je vršil občni zbor NRS za Sp. Šiško v prostorih »Reininghausa«. Zbor je nadvse pričakovanje dobro uspel. Množica od 3 dc 400 ljudi je dokazala javno na zboru, da Je velik del Sp- Šiške radikalne misli ter da je prepričana, da je edino NRS zmožna, da pomaga delavcu, kmetu in uradniku in zboljšati položaj vseh stanov.
Na zboru je bilo tudi par socijalistov in klerikalcev, ki so imeli namen, da na provokaterski način motijo zborovanje; po izčrpnem razlaganju nekaterih govornikov pa so se umaknili, uvidevši, da so na krivi poti in priznali so, da je NRS ona, ki je vstanu, mnogo več pomagati kakor druge stranke.
Zbor je otvoril g. inspektor Žemlja, predsednik pripravljalnega odbora, s pozdravnim govorom ter je razložil cilj in namen sklicanega zbora.
Po kratki debati se je držalo mnoge lepih in razložnih govorov, izmed katerih so bili nabolj zanimivi govor gosp. Pavla Dečmana, ki je zboru natančno razložil socijalni položaj slovenskih železničarjev ter kdo da je kriv krivic, katere se jim gode. Govor gosp. Branka V u k ma-n o v i ć a , ki je v kratkih potezah opisal postanek, razvoj in ideje NRS ter vse dobrote, s katerimi je ona koristila našemu ujedinjenemu narodu. Nadalje govor gosp. Novaka o splošnem vplivu radikalnega pokreta med delavnimi masami.
Pažnje vreden je bil govor gosp. dr. Nike Ž u p a n i č a, min. n. r„ v katerem je pokazal razliko med NRS in ostalimi strankami v Sloveniji, ki imajo za edini cilj kroglice in ne blagostanje in zadovoljnost naroda. Razložil je natančno uradniško pragmatike, njen vpliv na splošno poboljšanje uradniškega položaja, potem delo NRS za zboljšanje naše valute, s katero se edino doseže tudi zboljšanje gmotnega položaja vseh uslužbencev.
Po zgoraj navedenih govorih je sledila volitev pododbora NRS za Sp. Šiško, pri kateri se je posebno pazilo na to, da pridejo v poštev zastopniki vseh stanov.
Izvoljen je sledeči pododbor:	pred-
sednik g. dr. Niko Ž u p a n i č, minister n. r.; I. podpredsednik g. ing. Franjo Fine; II. podpredsednik g. Jože Novak, delovodja; I. tajnik g. ing. Šapi j a; II. tajnik g. N. Slavina, vozovni nadziratelj; blagajnik g. Leopold Bernik, žel. asistent; I. odbornik g. Franjo Žemlja, inšpektor; II. odbornik g. Anton Kovačič, delovodja; revizorja g. Pavel Dečman, kontrolni strojevodja, in g. N. Tomc, poštni uslužbenec.
Zbor je odposlal dve brzojavki: Njeg. Veličanstvu kralju Aleksandru in predsedniku vlade, g. Nikoli Pašiču.
Velikanski uspeh M1RS
v Prekmurju.
Dolnja Lendava 2. decembra. Danes se je vršil v Dolnji Lendavi srezki shod NRS ob ogromni udeležbi tukajšnjega naroda. Prisotnih je bilo nad 4000 pristašev, ki so z velikim navdušenjem pozdravili tja dospelega ministra n, r. dr. Nika Zupaniča. Med stalnim viharnim odobravanjem zbranega ljudstva so govorili dr. Zupanič, Vendel Sabo, posestnik v Radmozancih, Josip Kiroly, predsednik SRO, Josip Benko, veletrgovec in predsednik SRO iz Murske Sobote, Ljudevit Halas, glavni urednik »Istine« iz Dolnje Lendave. Ta velikanski shod nam jasno dokazuje, da se je narod otresel političnih demagogov in je vstopil v resno državnotvorno politiko pod okriljem NRS, zavedajoč se, da je to edina stranka, ki brez ozira na vero in narodnost branj interese vseh lojalnih državljanov, ki delujejo za dobrobit naše narodne države. Prod zaključkom zborovanja se je sprejela resolucija, da se prekmurskemu prebivalstvu tudi na dalje ostavi v najem zemlja in to v tisti površini, katero so do sedaj uživali.
Vidi se, da je NRS prešla v Prekmurju v široke mase naroda, ter je NRS s tem zopet doprinesla dokaz, da je resnično narodna in državna stranka. Ta uspeh v Prekmurju je najboljši odgovor na vse obupne napade nasprotnih strank.
Podpirajmo
bedna dljaitvof
PfiSTO© fl©t©ifSB
— Današnji številki so priložene položnice. Prosimo one ceni. naročnike, katerim je potekla naročnina, da nemudoma obnove naročnino, ako želijo prejemati Ust redno in brez prestanka.
— Z dvora. Svečana številka »Vojnega lista« prinaša ukaz, s katerim se knez Arzen in princ Pavle postavljata za častna adjutanta Nj. Vel. kralja, princ Pavle pa Obenem povišuje za konjeniškega kapitana U. ki.
— Odlikovanje učiteljev. Na predlog prosvetnega ministra je Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval o priliki proslave narodnega praznika ujedinjenja vse one uči-telje-narodne poslance, ki doslej še niso imeli nobenega odlikovanja,
— Osebne vesti. Za knjigovodjo I. razreda pri rudarski upravi v Senjskem Rudniku je bil imenovan računski revident 9. činovnega razreda g. Dragotin B r z i n, za davčnega oficijala v Prelogu je imenovan Josip Fišer, pod pogojem, da napravi v določenem roku potrebni izpit. Finančno ministrstvo je sprejelo ostavko, ki jo je podal na državno službo pisarniški asistent Alojzij Šmuc v Ljubljani.
— Iz poštne službe, Janko Dekle-V a, poštar 6. razreda pri poštnem uradu v Subotici, je odpuščen iz državne službe. Iz državne službe le tudi odpuščen Vekoslav Jelenc, poštni uradnik VIL razreda pri poštnem uradu Subotica 2.
— Dobroveljske slavnosti v Novem Sada. V Novem Sadu se je vršilo 1. decembra slavnostno blagosiovljenje zastave dobro-voljcev, kateri je kumoval Nj. Vel. kralj Aleksander po svojem zastopniku generalu Hadžiču. Po cerkvenih obredih so se obhoda po mestu udeležile poleg dobroveljske tudi vse druge nacijonalne in kulturne organizacije. Na glavnem trgu je pozdravil dobrovoljce župan dr Žarko Stefanovič in v kratkem nagovoru razjasnil zasluge dobrovoljcev za ujedinjenje troime-nega naroda. Za njim je povzel besedo predsednik organizacije dobrovoljcev in končno je pozdravil zbrano množico general Hadžič v imenu kralja. Dopoldne se je vršilo tudi predavanje o dobrovoljcih, kjer je govoril dr. Maletin. Popoldne pa se je vršilo veliko slavnostno zborovanje dobrovoljcev v hotelu »Svoboda«, kjer so govorniki razpravljali o raznih vprašanjih, ki se tičejo dobrovoljcev. Za tem se je razvila domača zabava, ki je bila dobro obiskana.
— Občni zbor ljubljanske kmetijske podružnice se vrši daues v torek dne 4. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg 3, L nadstropje.
— Knjige Družbe sv. Mohorja so dospele v Ljubljano. Vsak član naj pošlje ponje k pristojnemu župnijskemu poverjeništvu.
— Povečane dijaške štipendije. Prosvetno ministrstvo je odločilo, da poveča dijaške štipendije od mesečnih 600 Din na 800 Din. Poleg tega bodo dobivali štipendisti vsako četrtletje po 400 Din izredne podpore v svrho nauave učil in knjig.
— Podaljšanje legitimacij za znižano vožnjo na državnih železnicah in brodovlh za leto 1924. Direkcijska objava državnih železnic v Zagrebu št. 3355 z dne 24. okt. t. 1. glede podaljšanja legitimacij za znižano vožnjo na državnih železnicah in brodovlh za leto 1924 se glasi: Zaradi podaljšanja legitimacij za znižano vožnjo, ki jih le izdala direkcija državnih železnic v Zagrebu aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem, upokojenim častnikom in njih družinskim članom za 1. 1924, morajo vse državne oblasti, ustanove in uradi civilnega reda predložiti direkciji državnih železnic v Zagrebu (odseku za izdajo voznih listov) v času od 15. decembra 1923 pa do 15. januarja 1924 legitimacije svojih aktivnih uslužbencev in njih družinskih članov, in sicer z izkazom, v katerem morajo biti zapisani imetniki legitimacij v abecednem redu, pri vsakem pa številka legitimacije. Pri otrocih mora biti zapisana tudi starost to opravilo, t. j. ali hodijo v šolo ali so doma Itd. Otroci moškega spola imajo pravico do legitimacije do izpolnjenega 16. leta ,če so na visokih šolah, pa do 25. leta. Otroci ženskega spola imajo pravico do legitimacij, dokler se ne omože, oboji pa le s tem pogojem, da žive skupaj s starši ta da nimajo nobenega posebnega zaslužka, kar morajo oblasti na osebno odgovornost uradnega načelnika v izkazu potrditi. Upokojeni častniki in državni uslužbenci morajo svoje legitimacije ter legitimacije družinskih članov zastran podaljšanja izročiti svojim pristojnim likvidaturam, ki jih bodo z izkazi, ki smo jih gori omenili, v isti dobi predložili ravnateljstvu. Za podaljšanje legitimacije je treba plačati 1 dinar pristojbin, ki se mora poslati direkciji v gotovini « izkazom vred.
— Pošiljke v kartonih. Slamnikarska in klobučarska podjetja so se na ministrstvo pritožila, da smatrajo nekatere pošte kartone, v katerih razpošiljajo ta podjetja svoje izdelke, za ločenke, češ, da našteva točka 1/4 člena 38 prvega dela pravilnika med paketi, kateri se morajo odpravljati kakor ločenke, tudi papirnate škatle v lesenem okviru. Tej pritožbi Je ministrstvo ugodilo ter z odlokom št. 69.536 z dne 5. novembra 1923 odredilo, da se taki kartoni ne smatrajo za ločenke, ker nimajo take oblike, da bi se ne dali z drugimi pošiljkami vred naložiti in ker so dovolj trdni, tako da ni treba ž njimi nič oprezneje ravnati kakor z drugimi paketi. To velja pa seveda samo za take kartone, ki ne presegajo na nobeno stran mere, ki jo določa člen 27, točka IV. istega pravilnika.
Za ločenke se smatrajo brez izjeme vsi Paketi, ki tehtajo manj ko 10 kg in so daljši od 1 m ta širši od 50 cm.
— Nadaljna omejitev priseljevanja v Zedinjene države. Kakor poročajo iz Wa-shingtona, bo v kratkem predložen kongresu nov zakonski predlog o priseljevanju tujcev v Zedinjene države. Po tem osnutku bi se smel« priseljevati letno le Po 2% izseljencev (doslej je bilo 3%) in za podlago bi se vzelo število priseljencev iz tata 1890 in ne iz leta 1900 kot ie bilo to doslej.
7 n P1*1’® ljubljanskemu prebivalstvu.
• ai s ,di deževni dnevi so povzročili splošno in veliko poplavo na Barju, ki je PJtaadeJala že Itak revnim Barjanom obilo ei -n, nr> potiskih pridelkih, živini in po-sropjin. Prebivalstvo Barja ta danes oro-. Pano najpotrebnejših živil jn kurjave, kar le toliko občutneje ker je medsebojno občevanje In dovoz skoraj Izključen in le mogoč poioi.i čolnov. Mestna občina ljubljanska je za prvo potrebo preskrbela Barjane g najpotrebnejšim, kar bo pa zadostovalo «»ouU za dva dni. Potem pa bodo Barjanl
izročeni velikemu pomanjkanju. Mestna občina ljubljanska apelira zato na plemenita srca ljubljanskega prebivalstva, ki je v enakih prilikah vedno rado potrebne podpiralo, da tudi sedaj priskoči na pomoč. Vsak dar ie dobrodošel. Mestni magistrat bo dal po mestnih organih pobirati od hiše do hiše s posebnimi nabiralnimi polami, v katere naj se darovi v naturi ali denarju vpisujejo. Poleg tega bo mestna blagajna sprejemala darove v denarju.
— Zdravniška pragmatika pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Prejeli smo sledeče:	Zdravniško pragmatiko
za zdravnike okrožnih uradov za zavarovanje delavcev izdeluje Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Za osnovo služi načrt, ki so ga izdelali zagrebški zdravniki, in uradniška pragmatika, ki je od ministrstva že potrjena. V dobi od 1. do 15. decembra t. 1. namerava Osrednji urad predložiti svoj načrt zdravniški konferenci, na kateri bodo zastopani zdravniki vseh okrožnih uradov. Odbor zveze biagajničnih zdravnikov za Slovenijo je izvolil za to konferenco dva delegata in sicer dr. Ivana Zajca v Ljubljani iP (jr. Vinka Hudelista v Brežicah. Odbor ZBZ je tudi določil smernice, ki jih morata delegata v Ljubljani zastopati na konferenci; najvažnejša je zahteva, da se morajo okrožni zdravniki zaščititi napram sistemlziranju zdravnikov-uradnikov na sedežih okrožnih zdravnikov.
— Novi zakon o taksah in pristojbinah izide v kratkem v celoti v »Uradnem listu« pokrajinske uprave za Slovenijo. Opozarjamo nato interesente.
— Prodajalcem vžigalic. Vsi prodajalci vžigalic se opozarjajo na naredbo Uprave državnih, monopolov z dne 27. junija t L, po kateri se smejo tuje vžigalice prodajati samo še do 31, decembra t. 1. Pri komur bi se. po tem dnevu našle vžigalice, ki so narejene v kaki drugi državi, bo obtožen tihotapstva in se mu bodo vžigalice odvzele brez vsake odškodnine.
— Razbojniški napad na vlak. V nedeljo okoli 8. ure zjutraj so napadli razbojniki na odprtem polju osebni vlak, ki je bil namenjen v Oostivar Progo so zastavili s kamenjem tako. da se je vlak moral ustaviti, nakar je planilo 20 kačakov, oblečenih v arnavtsko obleko, v vlak in oropalo vse. potnike. Vzeli so jim gotovino, ure, verižice, prstane in druge dragocenosti, povorili so slabo srbsko, Ko so svoj rop izvršili, so pobegnili proti Sar-planini. Vlak je takoj nato nadaljeval svojo pot ter so bile orožniške postaje o dogodku takoj obveščene. Močni oddelki orožništva so se podali na zasledovanje. Izgleda, da so storilci iz bližnje okolice, vsled česar se preiskava vrši v tel smeri. Na oropanem vlaku so se nahajali večinoma trgovci, ki so se vračali domov, kačakom pa je to moralo biti znano.
— Vipm v skladišču »Balkan«. Neznan vlomilec je polomil železni okvir na oknu pisarne oddelka družbe »Zora« in vlomil v pisarno. Lotil se je blagajne bržkotne s ponarejenimi ključi in drugim navadnim vlomilskim orodjem, vendar pa se mu ni posrečilo, da bi jo vlomil. Odšel je prazen in je odnesel le nekaj blanko čekov Trgovske banke.
— Drzen rop v dravskih gozdovih. Posestnik in župan v Majšpergu, Ivan Tur-kuš, se je peljal pred nekaj dnevi s, kolesom po sredi dravskih gozdov med Ptujem in Majšpergom. V gozdu sta ga pričakala na nekem ovinku dva nepoznata, siabo oblečena roparja. Oba sta bila oborožena in je imel eden odprt žepni nož, drugi pa. dolg kol. Ker se jima Turkuš nikamor ni. mogel umakniti in ni imel nobene stvari pri. sebi, da bi se branil, je stopil na njun poziv: »Denar ali smrt!« s kolesa in jima. je dal denarnico, v kateri je imel 3000 Din. Roparja sta vzela denar, denarnico pa sta mu pustila in pobegnila v gozd.
— Ponarejene koieke razpečava neka družba po Hrvatski in Slavoniji. Zasledujejo jih že deli časa, toda do sedaj so se znali ponarejalci še vedno odtegniti,
-- V Polzeli je bilo ukradeno ’ Ivanu Handžiču kolo, vredno 1750 Din.
— Dragocen prstan, zlat, obložen z dijamanti, vreden 30.000 Din, je ukradla svoji gospodinji v Ljutomeru neka J. K. Ukradla je tudi par čevljev in več perila ter neznano kam pobegnila.
7~ Pobegnil je iz zaporov okr. sodišča
Vrhniki nevaren vlomilec, 37 letni Fr. ihurn. Oblečen je y žametasto obleko, je P001* PO obrazu in govori samo nemški.
— Nesreče pri delu, V tovarni »We-sten« v veiju si je zmečkal desno nogo ko-v.?skL,p°”ik Jože Okorn, delavka Marija Blazuta pa se je težko obrezala po desni nogi. — Delavcu Vukmaniču pri Stavbni družbi d. d, v Ljubljani je padla na glavo opeka m ga nevarno poškodovala na temenu. — Na krožni žagi Penca v Mokronogu se je težko obrezal po desni roki žagar Anton Bakše. — Tesar Josip Kočevar pri Francetu Kočevar v Sp. Smarjeti se je težko poškodoval na levem plečetu.
—	V tovarni »Kovina« v Mariboru se je obrezal na brusilnem stroju delavec Cer-noj Kuzma po desni roki. — Vsekal se je v levo roko pri sekanju drv delavec Josip Giiebe, pri gozdarskem uradu v Soteski. -1 Na žagi Tomasini naši. se je žagar Ludvik Pušnik tako težko obrezal po levi roki, da so ga. morali oddati v mariborsko bolnico.
—	Pri gozdarskem uradu barona Borna v Tržiču je padel Peter Golia tako nesrečno, da se je nevarno poškodoval na vratu. — Luka Debevc je padel v Polhovem gradcu s kupa desk in se težko poškodoval na hrbtu. — V papirnici v Vevčah se je udaril pri prekladanju desk delavec Anton Dragar na želodec in so ga morali prepeljati v bolnico.
— Novomeške novosti. Povodenj. Krka je vsled deževja zadnjih dni in vsled obilice skopnelega snega silno narastla. Svojo brzino je postoterila ter zalila bližnje vrtove do 1 m visoko. Njena sila pa še vedno narašča. — Praznik narodnega ujedinjenja proslavi »Sokol* dne 1. decembra ob 20. uri v Narodnem domu z »Akademijo«, ki se je v nedeljo popoldne ponovila. — Se j e m. V torek 4. decembra bo tu Miklavžev semenj, zadnji v tekočem letu. — Miklavžev večer priredi ženska podr. CMD na predvečer Miklavževega godu, v sredo 5. decembra ob 18. url v Narodnem domu, Miklavž bo obdaroval le malčke, ker so se pri odraslih dogajale v zadnjih letih velike nerednosti.— Tatvina. Predrzni tatovi so udrli ponoči skozi ubito okno v tukajšnjo kolodvorsko restavracijo in odnesli več klobas, sardin, kruha in čokolade. — Čuden mrlič, 42-letni dvakratni posestnik France Potočarje na potu iz svoje domačije na Muha-beriu na svojem drugem posestvu v Bučni
vasi nenadoma umrl. Hoteč v vinograd, je zdrav zajahal konja, pa mu je postalo naenkrat slabo, šel je v hišo ter legel na posteljo. Prosil je navzoče, naj molijo, in tudi sam je glasno obujal kes in pri tem umolknil. Zadela ga je kap. Mrtvo truplo nesrečnega moža, ki je zapustil 5 nedoraslih otrok od 1 leta do 14 let, je bilo še drugi dan toplo in mehko. Ljudje ga že niso mislili pokopati, ko je slednjič le otrpnil.
— Celjske novosti. Narodni in državni praznik v Celju se je proslavil s slovesno službo božjo ob pol 9. uri zjutraj v farni cerkvi. Prisostvovali so zahvalnici zastopniki vojaških in civiinih oblasti ter vojaštvo in mnogo raznega občinstva. Slovesno zahvalnico je ob asistenci opravil farni upravitelj g. Jurak. V pravoslavni kapeli v vojašnici kralja Petra se je vršila pravoslavna služba božja, ob 10. url pa v evangeljski cerkvi. Organizacija jugoslovenskih nacijonalistov je v veliki dvorani Narr Inega doma, ki je bila zelo okusno dekorirana, priredila ob 11. uri dopoldne ob navzočnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblasti ter narodnih društev in strank oficijelno proslavo z nagovori ter sodelovanjem Celjskega pevskega društva. Dvorana je bila nabito polna občinstva. Kralju Aleksandru se je s proslave poslala udanostna brzojavka. Zvečer se je istotako vršila v gornjih prostorih Narodnega doma slavnost v proslavo ujedinjenja z raznovrstnim sporedom. Po cerkvenem opravilu v farni cerkvi je g. vladni svetnik dr. Žužek na okrajnem glavarstvu sprejemal čestitke. Mesto se je odelo v zastave. Trgovine so bile zaprte, delo je v vseh obratih skoro popolnoma počivalo. — Telefon v našem mestu še vedno ne funkci-jonira. čas bi že bil, da bi se pokvarjene žice zopet spravile v red. Popravilo traia vsekakor že predolgo. — Ža četrto porotno zasedanje sta naknadno razpisana še dva slučaja in sicer Anton Suntajs radi poneverbe, kot zadnji slučaj pa se bo vršila razprava proti Ed. Griin-waldu in tovarišem radi zlorabe uradne oblasti. — Andrejev sejem, kateri se je v Celju vršil v petek, dne 30. novembra, je bil slabše obiskan, kakor so ponavadi obiskani sejmi v Celju. Vzrok temu je bilo najbrž deževno vreme prejšnjih dni in povodnji. Temu primerno slaba je bila tudi kupčija. — Sokolske plesne vaje se vrše ob nedeljah in praznikih odslej že ob 5. url popoldne, ne več ob s. url zvečer, — Mestno gledališče. Danes, v torek 4. t. m., se vrši v mestnem gledal, predstava »Prinček« za abonem. B.
— Mariborske novosti. Praznik narodnega ujedinjenja se je praznoval v Mariboru kakor doslej vsako leto dostojno in lepo. Številne zastave, ki so plapolale na državnih in zasebnih poslopjih, so pričale o pomenu dneva. Zastopniki oblasti in uradov ter častniški zbor, kakor tudi mnogobrojno občinstvo, so se zbrali v stolni cerkvi, kjer je služil škof dr. Karlin pontifikalno mašo, ki se je končala z državno himno. Proslava ujedinjenja se je vršila tudi v evangeliski cerkvi, kjer je tudi župnik Baron govoril o pomenu državnega praznika. V Narodnem domu je priredilo ob 11, uri Sokolstvo manifestacijsko zbo- i rovanje, ki ga je otvoril starosta dr. Boštjančič, nato je povzel besedo prof. dr. Makso Kovačič, ki je imel lepo zasnovan slavnostni govor. Šolska mladina je praznovala posebno proslavo z glasbenimi prireditvami v Götzovi dvorani. Pevske, kakor tudi glasbene točke so uspele prav za. dovoljivo. V Narodnem gledališču se je uprizorila zvečer Ogrizovičeva »Hasan Aginica«. Istočasno je bil koncert glasbenega in pevskega društva »Drava«, ki ga je posetilo številno občinstvo in se naslajalo na pestrem sporedu, ki ga ie nudilo to društvo. — 12. redna seja občinskega sveta se nadaljuje 7. t. m. ob 8. uri zvečer, — V pisarni vojaške komande v Dravski vojašnici se vrši 5. t. m. ob 11. uri dopoldne javna licitacija barake »Dunaj«. Podrobni pogoji so razvidni v omenjeni pisarni. — O stanju nalezljivih bolezni v mestnem okolišu je izdal fizikat za čas od 25. novembra do 1. decembra nastopno poročilo: šen: prejšnji 3, novi 0, ostanem 3; Škrlatica: prejšnji 3, novi 3, ozdravljen 1, umrla 2, ostanejo 3; davlca: prejšnji 4, ostanejo 4; trahom: prejšnji 1, ostane I; norice: nova 2, ostaneta 2. — V nedeljo 9. t. m. ob 9, uri dopoldne se vrši v restavracijskih prostorih hotela »Halbwiedl« ustanovni zadružni zbor kovaške obrtne zadruge v Mariboru. — Cvetlična razstava Džamonjevega vrtnarskega podjetja »Vrt«, ki je bila prirejena v prid otroške bolnice, je imela lep uspeh in povečala fond za zgradbo te bolnice za 2500 dinarjev. — V sredo 5. t. m. ob 8. uri zvečer priredi mariborski Sokol Miklavžev večer v mariborskem Narodnem domu.
— Velika nesreča v Velikem Bečke-reku. V Velikem Bečkereku se je zgodila v pondeljek velika nesreča. Ob pol 5. uri zjutraj so se užgale v mestu vse električne svetiljke, vsled česar je nastala zelo močna svetloba, ki je zbudila prebivalce. Nekateri so hoted ugasniti luč in odstraniti žice. od katerih bi se mogle hiše zanaliti; toda kdorkoli ie pristopil k električnemu zaviraču, je dobil strašen električen udarec. Tako je v hišah nastala veTka zmešnjava. Takoj nato so luči ugasnile, v mestu pa je nastal na več krajih požar. Policija je stvar preiskala ter ugotovila, da ie vzrok te nesreče to, da je nekdo spojil žico, ki razsvetljuje ulice in ima 1200 voltov, z žico, ki služi za razsvetljevanje stanovanj ta ima 120 voltov. V tem času so izgubile življenje 3 osebe.
— Varujte se žeparjev! Med vožnjo iz Zagreba v Ljubljano je bila ukradena Ivanu Strnadu iz notranjega žepa suknjiča beležila knjiga z vsebino 230 Din in Identitetno knjigo češkoslovaškega konzulata v Beogradu.
— Tvornica potnih listov v Dalmaciji.
Državna policija v Splitu je že pred dvema mesecema prišla na sled tajni družbi, ki je izdelovala proti nagradam do 30 tisoč dinarjev potne liste za Ameriko. Vendar je bil ves trud policije do zadnjih dni zaman. Pred par dnevi se je pa policiji posrečilo, da je nekega ponarejevalca zasačila v Preki, dva pa je vjela italijanska varnostna oblast v Zadru.
— Mož s tremi ženami. Železniški kretničar Gjorgje Radič se Je zadnje dni pod nekim laži-imenom poročil z Dobrilo Radič, ki je bila do svoje poroke nastavljena pri finančnem ministrstvu kot uradnica. Toda že po preteku par tednov je novoporočena žena spoznala, da je bil mož že oženjen ta da njegova prva žena še živi. Tožila ga je pri sodišču v Beogradu. Med razpravo le pa sodnija ugotovila, da je bil Radič prej ne samo enkrat, ampak celo že dvakrat oženjen. Tako je bEo IDobrila ža tretia. Sodišče aa le zamrla
— Naznanilo t Žepni koledar za leto 1924, ki smo ga založili »slepi« ob priliki tretje obletnice našega društva in je prvi, katerega smo mi sami izdali in založili, ter je njegov čisti dobiček namenjen glavnici za zgradbo »Doma slepih«, je izšel. Koledar je elegantno v P1atno vezan in nosi napis: Mi slepi. Odlikuje se od drugih koledarjev s tem, da obsega dnevnik celega leta za vsakdanje belježke, koledar v latinici in cirilici, pravila »Podpornega društva slepih«, dalje »Vzgoja slepe dece v zavodih za slepe«, »S čim naj javnost pomaga oslepelim vojakom« in »Kako naj bo urejen zavod za slepe«, dalje »Izobraževanje oslepelega vojaka« in »Dodatek«. Končno obsega še zvezek čistega papirja, ki služi kot zapisnik, vozni red železnic v naši kraljevini in oglase raznih tvrdk, katere p. n. javnosti najtopleje priporočamo. — Koledar se dobi v založniški pisarni »Podpornega društva slepih« v Ljubljani, Wolfova ulica 12, In stane 20 Din. Trgovci navaden popust!
— Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem ustanovil podjetje za nak’adanje, prekladanje in razkladanje železniških vozov. Izvršujem vsa v to stroko spadajoča deta z lastnimi delavskimi močmi in preskrbujem tudi za prevoz potrebne vozove s priprego. Priporoča se za naročila Vid Čepin, Vidovdanska cesta 16, gostilna »Meze«.
— Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp. je izdatno znižala dosedanje cene v vseh detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike.
Movosfl iz Primorske.
— Fašist! še delujejo. V Krkavcih v Istri so nedavno karablnerji odgnali do meje dekana in bivšega poslanca g. Škrbca. Na ta način so pač na najenostavnejši način. vsaj v svojih očeh. rešili njegovo prošnjo za italijansko državljanstvo. Z dekanom Škrbcem je pomjanska občina, ki je popolnoma slovenska, izgubila svojega predzadnjega slovenskega duhovnika. Zda] je samo še župnik v Pomjanu Slovenec, druge so Italijani že nadomestili. Krkav-čani so z g. dekanom Škrbcem izgubili svojega dolgoletnega duhovnika in učite-lia. Dekan Škrbec je namreč do začetka vojske učil tudi v šoli. Njegov izgon bo posebno hudo zađe tudi ves zapadni del koprskega okraja, ki ga je volil za svojega poslanca in kateremu ie bil dekan Škrbec najboljši svetovalec v težkih časih.
— Občinski svet v Hrenovicah razpuščen. Rimski uradni list prinaša kraljev odlok, da ie razpuščen občinski svet v Hrenovicah.
Prmnl vestnik.
— Predavanje v »Pravniku«. V sredo na dan 5. decembra t. 1. predava na sestanku društva »Pravnika« g. univ prof. dr. Karel Hinterlechner:	»Geologija in upra-
va«. Predavanje se vrši ob pol 5. uri popoldne v pravosodni palači št. 79. I. nadstropje. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Kolegijalni lečer društva »Pravnika« v sredo 5 t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Z v e z d a«. Gg. člani se vabijo, da se sestanka mnogobrojno udeleže.
Sokolski ¥esf^lic.
— Sokolsko društvo Ljubljana II priredi v soboto dne 8. decembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer v vebki dvorani Narodnega doma telovadno akademijo, pri kateri nastopijo vsi društveni oddelki. Po telovadnem nastopu zabavni večer s plesom.
—• Sokolsko društvo Pragersko naznanja vsem bratskim društvom žalostno vest, da ie preminul dne 2. decembra t. 1. velezaslužni brat in podstarosta Lambert G e r b i č, poštni upravnik na Pragerskem, po dolgi mučni bolezni. Pogreb se vrši dne 5. t. m. ob 14. uri iz mariborske bolnice na pobreško pokopališče. — Sokol Pragersko.
Bz «IrMštverissa livlfema.
— Predavanje o priliki ujedinjenja v društvu »Soča«. Praznik ujedinjenja je proslavila »Soča« v soboto dne 1. t. m. kar z dvemi predavanji. Najprvo nam je očrtal g. Majcen zgodovino ujedinjenja od svojega začetka, t. j. od ustanovitve Jugoslovenskega odbora pod predsedstvom dr. Trumbida v inozemstvu za časa vojne, preko brezplodnega pogajanja slednjega z Narodnim večem na eni ter srbsko vlado na drugi strani, do žalostnega ženevskega pakta, ki nas je pred evropskim svetom ožigosa' kot narod, ki se je za svojo svobodo premalo pripravil... Izvajanje g- govornika ta z nekaterimi glosami objasnil dr. Marušič v vznešenih, jedrnatih besedah, poudarjajoč, da ie spas in bodočnost našega naroda v — nesebičnem, požrtvovalnem delu vsakega posameznika — za skupnost. Slavnostno razpoloženje je h koncu dvignil;, primerna deklamacija in ubrani glasovi soškega kvarteta z izbornimi točkami ki so žele vsesplošno priznanje in frenetično odobravanje. »Soča« je praznik ujedinjenja praznovala dostojno, zvesta svojemu vzvišenemu, narodno-kul-turnemu načelu.
Dopisi.
— Marenberg. Praznik ujedinjenja se je letos praznoval bolj slovesno kot druga leta. Na predvečer je bil trg razsvetljen in drugi dan v zastavah. Ob 9. uri se ie vršila služba božja, kateri so prisostvovali zastopniki vseh uradov. Trgovine so bile zaprte. Bolj mirni Nemci so razsvetili svoje hiše. Samo še nekateri se ne morejo sprijazniti z mislijo, da so jugosiovenskl državljani, zato tudi ob vsaki priliki bojkotirajo državne in narodne praznike. Upamo pa, da bodo tudi ti sprevideli, da je ves njihov odpor zastonj, in bodo sledili drugim Najbolj žalostno pri vsem tem je, da uradi' kot sodišče, davčni urad; pošta itd niso na predvečer razsvetili svojih poslopij. Tudi zastave niso visele raz mnoga poslopja državnih uradov. S tako malomar-nostjo se daje jako slab zgled prebivalstvu zlasti tukaj ob meji. Ce državni uradi, ki so prvi poklicani, ne praznujejo državnih praznikov, kako se more to zahtevati od ostalega prebivalstva, zlasti od Nemcev. Taki nedostatki bi lahko izostali, ker po petih letih ujedinjenja bi lahko že vsak urad imel zastavo in tudi par kron za sveče bi se gotovo našlo v blagajni vsakega urada.
Spor! in turlstika.
— Kranjskogorska podružnica S. P. D,
sklicuje na nedeljo dne 9. decembra 1923 ob 13. uri v hotelu »Razor« v Kranjski gori svoj redni občni zbor z nastopnim sporedom: 1. Poročilo odbora: a) načenika, b) tajnika, c) blagajnika. 2. Poročilo preglednikov računov 3. Volitve načelnika ta od-stopivših odbornikov. 4. Slučajnosti.
Izpred sodišče.
RAZPRAVA PROTI PASKUEVIĆU IN THIERRYJU.
Četrti dan.
Za razpravo proti Paskijeviču in Thier-ryju vlada v zagrebških krogih vedno več-ie zanimanje. V četrtek je prišel k razpravi tudi psihijater dr. Mihajlo Lapinski, profesor na medicinski fakulteti v Zagrebu. Predsednik senata je začel s zaslišavanjem Paskijeviča, nato je pa začel z raznimi vprašanji Thieiryjev zagovornik dr. Farkaš. Na ta vprašanja Paskijevič prav kratko odgovarja, če pride na protis’ovja, odgovarja kratko, da nič ne ve, na podrobna izpraševanja pravi, da se ne spominja natančno. Dr. Farkaš protestira proti Paski-jevičevemu odgovarjanju. Na poziv predsednika začne Paskijevič odgovarjati v dajših odgovorih in pravi, da se nista s Thierryiem dogovorila glede umora, ampak sta slučajno oba kmalu ustrelila vsak svojo žrtev. Za dr Farkašem je začel izpraševati Paskijevičev zagovornik dr. Pavlovič, nato je sledil odmor. Nato ga ie začel zaslišavati njegov zagovornik Stožir. Na vprašanje, zakaj je pobegnil iz Zagreba, odgovarja, di je pobegnil zato, ker ni hotel svojemu očetu delati sramote s tem, da bi še nađa'je vedno hodil na policijo. Z ozirom na nadaljne njegove izpovedbe o bivanju na Reki in njegovem priznanju na reški kvesturi povzame besedo dr. Stožir ta predlaga za drug dan ogled na licu mesta, čemur je sodni senat ugodil.
Peti dan. — Na mestu zločina.
Kakor je sodni senat v četrtek sklenil, se je vršil v petek ogled na mestu zločina. Ker se je bilo bati velikega navala radovednežev, je zagrebška policija prostor zaprla. Ogleda se je udeležilo 90 do 100 ljudi. Obtožence so pripeljali tja z avtomobilom. Paskijevič je natančno, kakor v razpravni dvorani, tako tudi tukaj govoril, kako je izvršil umor Ko je nato tudi policija povedala svoje mnenje, kako si po raznih sledovih predstavlja zločin, se je sodišče Zopet z avtomobili odpeljalo v Zagreb. Senatni predsednik je izjavil novinarjem, d» bo trajala razprava še kakih 14 dni.
Celjska porota.
Celje, 3. dec.
Pred okrožnim sodiščem se je danes ob 8. uri zjutraj pod predsedstvom dvornega svetnika g. dr. Kotnika pričelo četrto porotno zasedanje. Prvi se je zagovarjal radi uboja Josip Megla. Obtožen Je bil, da je dne 8. avgusta t. 1. v Lopati pri Kozjem v sovražnem namenu udaril Franceta Plevnika z nekim topim orodjem po glavi ter ga poškodoval tako, da je Plevnik vsled dobljenih poškodb umrl. Porotniki so vprašanje o krivdi potrdili, na kar je bil obtoženec obsojen na 3 leta težke ječe.
Kot drugi se je zagovarjal avstrijski državljan Friderik Glöckl radi hudodelstva tatvine. Obtožen je bil, da ie v poletnih mesecih ukradel pri trgovcih Zupancu in Gajšku v Loki pri Žusmu manufakturnega blaga v skupni vrednosti 58.000 K. Porotniki so krivdo potrdili, na kar ie sodni dvor obsodil obtoženca na 2 leti težke ječe in na izgon iz naše kraljevine po prestani kazni.
Borzna poročna.
Beograd, 3. decembra. (Z) Devize:	Dunaj 0.1249—0.1251, Bukarešta
44.25—44.75, Ženeva 1545—1547.50, London 384.25—384.75, Milan 383.25—383.75, New York 88.15—88.25, Pariz 476—478, Prag? 257.50—258.50, Sofija 66—68. — Valute: Bolgarski levi, povpraševanje, 65, romunski leji 42—43.50, francoski franki 475—477.
Zagreb, 3. decembra. (Z) Devize: 0.1250—0.1260, Budimpešta 0.46—0.47, Bukarešta 44—46, Italija izplačilo 383.50—385, Italija ček 383—384, London izplačilo 385— 387, London ček 384.50—385.50, New York ček 88—88.75, Pariz 475—480, Praga 258.50 do 259.50, Švica ! 552.50—1557.50, Švica ček 1550—1554. — Valute: Dolarji 87— 87.50, madžarske krone 0—0.30, napoleon-dori 315—325, romunski leji 40—0, italijanske lire 380—0.
Curlh, 3. decembra. New York 573.25, London 24.93, Pariz 31.05, Milan 24.87, Praga 16.70. Budimpešta 0.0302, Bukarešta 2.85, Beograd 6.475, Sofija 4.40, Dunaj 0.0081. avstr, krone 0.0081,
J3 ta g a, 3. decembra. Dunaj 4.61. Berlin 6.65, Rim 150.25, avstr, krone 4.64, italijanske lire 149.75, Budimpešta 17.325, Pariz 187.25, London 150.875. New York 34.60, Cunh 605.75. Beograd 39.25.
Dunaj, 3. decembra. Devize: Beograd 800—804, Berlin 13.70—14.30, Budimpešta 3.68—3.78, Bukarešta 355—357, London 308.500—309.500, Milan 3084—3096, New York 70.935—71.185, Pariz 3822—3838, Praga 2060—2070, Sofija 548—552, Curih 12.385—12.435. Valute: Dolarji 70.560— 70.960, bolgarski levi 526—534, nemške marke 11.70—12.30, angleški funti 306.700 —308.300, francoski franki 37.75—38.05, italijanske lire 3050—3070, jugoslovenski dinarji 799—805, romunski leji 346—350, švicarski franki 12.270—12.350, češkoslovaške krone 2037—2053, madžarske krone
Milan 181.545,000.000, Praga 121.695,000.000, P;.riz 225.435,000.000, London 18.154.500 milijonov, New York 4,189.500,000.000, Curih 728.175,000.000, Beograd 47.082,000.000.

KINO TIVOLI
mt
j „Knez gora"!
j v slavni vlogi Harry Plel j II. del.
• ■•MaiMMI «M
Gospodarstvo.
©Jačani® dinarima
Zdi se, da se je dinar stalno učvrstil. Kljub delovanju gotovih špekulantov se dinar zasuče raje nekoliko navzgor, kakor pa navzdol. V inozemstvu vlada po dinarju precejšnje povpraševanje radi zelo živahnega izvoza iz naše države, kar povzroča naraščajočo tendenco. Pa tudi sicer ceni sedaj inozemstvo naš dinar vse drugače, kakor ga je cenilo še pred pol letom. To je v prvi vrsti zasluga finančnega ministra dr. Stojadinovida, odnosno njegove doslednosti in neomajnosti v izvajanju začrtane finančne politike.
Tudi prebivalstvo samo ceni dinar -više, kakor pa ga je še nedavno. Morda bo že ta moment sam uplival na ljudsko psiho v tem smislu, da se zopet obudi in ojači smisel za štedenje. Sedaj se vsepovsod še vedno mnogo preveč zapravlja, mesto da bi se denar zbiral v močne produktivne kapitale. Zato kupna moč dinarja v državi tudi ne raste tako, kakor bi morala. Štedljivost in štedenje pa bosta prinesli dinarju izdatno večjo kupno moč, ki bo obratno zopet vplivala v dobrem smislu na štedljivost.
Deloma je torej dinar tudi v notranjosti že pridobil na svoji kupni moči. Zad-nj.i mesec so cene raznim vrstam blaga malce nazadovale. Seveda je to v precejšnji meri vpliv pomanjkanja razpoložljive gotovine. Konzumenti pa se pri na-
kupovanju precej obotavljajo, ker pričakujejo še nadaljnega nazadovanja cen. Brez dvoma bi se pri nas poznalo že letos oja-čenje dinarja v vsakem gospodarstvu, če bi se več delalo in manj politiziralo.
INDUSTRIJA. '
X Novo industrijsko podjetje v naši državi. V Novem Sadu se je osnovalo novo industrijsko podjetje »Ikarus«. Podjetje bo izdelovalo aeroplane, avtomobile in stroje. Zopet zelo razveseljiv korak napredka in gospodarske osamosvojitve v našem gospodarstvu. Novemu podjetju želimo kar največ uspehov.
X »Tekstilana«, tovarna volnenega blaga d. d. v Kočevju (Slovenija) se je ustanovila v nedeljo, dne 25. m. m. v Kočevju, Novo delniško društvo je prevzelo tovarno manufakture, ki jo je imela dose-daj komanditna družba Tekstilana v Kočevju, ter bo obstoječo tovarno še znatno razširilo. Pri družbi je udeležen tudi češkoslovaški kapital in znaša vplačana glavnica 6 milijonov dinarjev. V prvi upravni svet so bili izvoljeni sledeči gospodje: A. Kaj-fež. industrijec v Kočevju, Jan Kern, solastnik tvrdke En. Kerna sinovi, Jihlava, Avgust Praprotnik, Rihard Skubec, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani, Jos. Rothi, trgovec in predsednik mestne hranilnice v Kočevju, A. Kajfež jun., Kočevje, dalje gg. Adolf Hirsch, generalni direktor tekstilnih podjetij firm Kern, Josip Morgenstern in baron V. Ca-vallar, prokurist iste firme. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg: R. Gulič, direktor, in J. Ilc, prokurist, oba pri Merkantilni banki v
Kočevju, ter A. Skubec kot substitut. — Z ustanovitvijo delniške družbe se je povečala kapaciteta tovarne za štirikratno. Ima 3 selfaktorje po 480 vreten, 24 statev in kompletno pralnico volne ter barVilnico in apretum Parni stroj ima 200 HP. Tovarna bo izdelala letno 100.000 metrov blaga ob osemurnem delavniku. Uporablja se samo čista volna iz južnih krajev naše domovine, katero so poprej izvažali in predelovali v madžarskih in drugih tovarnah. Tovarna izdeluje modno blago, lodne in blago za vojaštvo in uniforme. Zaposlenih bo preko 120 delavcev.
DAVKI. - CARINE.
X Izterjevanje davkov v Ljubljani. Na
željo gremija trgovcev v Ljubljani se je trgovska in obrtniška zbornica obrnila glede izterjanja davkov na finančno delegacijo v Ljubljani in dobila te dni od delegacije sledeči odgovor: Čast mi je naslov obvestiti, da je tukajšnji davčni urad opozoril že skoro vse davkoplačevalce na njihove zaostanke. Z vročenjem opomlnjevalnlh poštnih položnic, od katerih bo plačevati izvršilne pristojbine, bo pa pričel z 10. decembrom t. 1., ker je ministrstvo financ izdalo strog nalog, vse dospele davke še v tekočem letu iztirjati. Edina možnost za davkoplačevalce je torej ta, da pravočasno prosijo za sistiranje eksekucije in obroke. Rešujoč te prošnje bo delegacija po možnosti uvaževala tudi sedanjo denarno krizo; ne more pa pri tem iti tako daleč, da bi se nič ne ozirala tudi na nič manj težki položaj države same, od katere se
vedno več zahteva. Zbornica mi bo torej uvaževanje utemeljenih prošenj le olajšala, ako opozori svoje interesente, da naj se oglasijo le v slučaju resnične potrebe.
RAZNO.
X Aviatična razstava v Pragi. Češkoslovaški Aeroklub priredi v dneh od 31. maja do 9. junija 1924 v Pragi v Industrijski palači na razstavišču pod protektoratom gospoda prezidenta Masaryka III. mednarodno letalsko razstavo. Krasen uspeh dosedanjih letalskih razstav v Pragi opravičuje nado, da bo celokupna letalska in sorodna, domača in tujezemska industrija uporabila to priložnost k uspešnemu raz-razširjanju dobrega glasu svojih izdelkov in si tako zagotovi pozicijo v naravnem središču Evrope, katerega pomen je tem večji, ker je središče mnogobrojnih mednarodnih letalskih prog. Zanimanje za razstavo, katero prireja čsl Aeroklub z izdatno podporo vlade, je že danes veliko in cela vrsta domačih in tujezemskih tvrdk je obljubila svojo udeležbo. Vse informacije radevolje daje československv Aeroklub Praha II y ČSR.
DOBAVE.
X Dobava mlevskih Izdelkov. Pri ravnateljstvu kr. moške kaznilnice v Mariboru se bo vršila dne 20. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave mlevskih izdelkov za 1. 1924.
X Dobava barv In drugega materiala za konservlranie železnih In lesenih konstrukcij. Pri odelenju za mornarico v Zemunu
se bo vršila dne . 18. decembra 1923 o‘er* talna licitacija glede dobave barv in drugega materiala za konserviranje železnih in lesenih konstrukcij.
X Dobava plinovega oija. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 20. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 400 ton plinovega olja.
X Dobava smolnatih bakelj^ Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici st bo vršila dne 20. decembra t. 1. tretja ofertalna licitacija glede dobave 3800 smoina» tih bakelj.
Predmetni ogiasi z natančnejšimi pek datki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpa-’ gled.
Glavni urednik: Ivan Podržaj.
Odgovorni urednik: Miha Gaberšek.
Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani ^
J“”
Pisalni stroji, poMščine iti
Mehanična džina (poprauljalnica)
immm
Šelenburgova ul. 6|i.
„ L. Baraga. .
.	_.V
3ul. Zeyer:
Oompačl in Homurasalsi.
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
Mladenič, ki je bil Gompačija pripeljal, se mu fe zopet približal in mu rekel: »Vidite, kako je lepa! Pojdiva skupaj k njej na obisk.«
Gompači je potegnil orožje, oči so se mu divje zasvetile, njegov smrtno bledi obraz, s tisto globoko krvavo brazgotino, je bil tako grozen, da se je prestrašeni mladenič spustil v beg. Gompači je Stopil v hišo. Pri vhodu ga je pozdravila ženska, ki se je klanjala do tal, in mu odvzela orožje, kajti v Josivari ni dovoljen vstop z orožjem — nekatere izmed svečenic razkošja tako sovražijo svoje življenje, da bi se usmrtile pri prvi priložnosti. Gompači je torej izročil orožje in hitel po ozkih stopnicah navzgor, odprl vrata in stal pred bledo, objokano Komurasaki. Bronasta svetiljka je gorela na visokem podstavku, pri oknu iz belega papirja je stala preprosta vaza z venečo javorovo mladiko, na strani je visela majhna kletka z metuljem, ki ga je usmrtila jesen. Ležal je na velem
cvetu. Bilo je tiho in žalostno v sobi; v zraku je plaval nežen, slaboten vonj kakor spomin na pomlad. Deklica je bila v temni obleki in neštete dolge igle iz želvovine so tvorile okrog njene glave nekaj žarkom glorije podobnega — znak kurtizane! Gompači je besnel, ko je to videl; ni našel besede, toda njegove oči se niso mogle ločiti od teh igel. Deklica je vzdihnila in, ko ga je videla tako nemega stati pred seboj, upirajočega svoje oči na njeno glavo, si je segla v lase, našla tam cvet neke jesenske rastline in ga podala Gom-pačiju.
»Glej,« je rekla; »slutila sem, da prideš danes! Opoldne, ko je solnce svetilo na moje okno, je preletela naglo senca ptiča okoli okna. Znamenje, da pride gost! In samo en gost je na širokem svetu, ki ga čakam! To si ti. Utrgala sem torej tole cvetlico, da se okrasim za tebe.«
Gompači je molčal.
»Preden sem te prvič videla v hiši onih razbojnikov,« je nadaljevala in iz oči ji je blestela sanjava jasnost, »mi je dala lastovična senca na oknu znamenje, da pride gost. Okrasila sem si takrat nehote svoje lase z nageljni — ali se še spominjaš?«
Gompači je divjal v svojem srcu. Kako je to govorila! Kot da se ni ničesar zgodilo, kot da ji
ne tvorijo te igle zarjo sramote okoli glave! Zgrabil jo je za obe roki in jo potegnil, da je padla na koleni, na belo rogožo iz ličja.
»Nezvesta!« je strastno zakričal.
Gledala ga je odspodaj navzgor, najprej z začudenjem, potem pa z ganljivim usmevom, polnim bolestnega odrekanja.
»Tebe ni bilo,« je šepetala.
Rdečica ga je oblila, o, kako ji je mogel očitati nezvestobo on, ki jo je odslovil, ki jo je bil izdal, zapustil. Sram ga je bilo pred samim seboj.
»Toda ljubim te, bolj kot kdaj poprej, ljubim te!« je vzkliknil in jo vlekel k sebi.
Njen ljubki obraz se je obrnil kakor orošeni hruškov cvet k njemu in rekla je:
»Daleč sem bila od tebe, in nisem mislila na nobenega drugega kot nate. Čakala sem, Gompači! Ah, kako sem ihtela k zvezdam, kako sem prosila luno, da bi se izpremenila v zrcalo, v katerem bi te videla, kje se mudiš!«
»In vendar,« ji je bridko očital, »si padla v brezno sramote! Kje sem te našel? V močvirju razuzdanosti!«
Deklica je molčala, od ganotja in žalosti ni mogla izpregovoriti, a ni zardela.
(Dalje prihodnjič.)
Prepričajte se sami,. Itako ugodni so za no sitL Vzemite pa pred vsem v obzir, da je Ber$ott-guml potplat cenejši kot usnjeni ter pomenia ncsitev istjih za Vas velik prihranek. Zahtevajte pa od VaSega čevljarja strokovno pritrditev gumi potplatov z .vporabo priloženega Berson-cementa.
BBS
BBB
mm oglasi
Cena oslsso^ do 20 besed Din 5’—; vsaka nadallna beseda 25 para,tj z davščino vred.

agilen, 27 let star s K 200.000 premoženja želi znanja v svrho ženitbe s trgovko. Ponudbe na upravo lista pod »Agilen I.«
liji
Stara 37 let Išče znanja s solidnim gospodom. Ponudbe pod »Šivilja« na upravo lista.
Pili!
za Slovenijo, ki je dobro uveden pri trgovcih z vinom, gostilničarjih in kavarnarjih se išče. Stalno nameščenje, fiksna plača, provizija in dnevnice. Pismene ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo na naslov: Hrvatska središnja vinara d. d, u Zagrebu.
Biiii poaiiii
prvovrstnega, za fino delo, iz Ljubljane ali bližnje okolice in vajenca sprejme takoj Josip Rojina, Ljubljana.
!a gotovo tudi najkoristnejši je, že kupiš za svoje stanovanje aparat Toplodar, ker ti greje stanovanje, hrani denar in kurivo. Ima jih v zalogi Jugo-metalija, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 ali R. Nipiž in drug, Maribor.
P S
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
Pftbatitia 2 hiš0> dnevni Pr0' r&nSMJO met 10.000 K, industrijsko mesto, 300.000 Din.
moderna, centrum Mari-ällÖU bora, 7 sob pri kupu prostih.
!i;i. prosto stanovanje, tri IlllU) orale parka sposobno za industrijo.
Psststn £ riu.-:
velik inventar pri Mariboru ter posestva od 3 do 176 oralov; tudi gozdna posestva.
Brapna üs
stva meblovana.
Rnetilnn mesarijo, trgovino UuullUIUi proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
v Ljubljani se odda solidnemu gospodu. Naslov v upr. lista.
pridna, za ženske jope in vsakovrstne pletenine išče primerne službe, če mogoče takoj. Naslov v upravi lista.
iz boljše hiše za steklarsko ob^ se sprejme pri tvrdki Alojz'j Pauschin, Ljubljana, Wolfova ulica 6.
Pül!
Kupujem po najvišjih cenah stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Pridem tudi na dom. Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29.
se sprejmejo na hrano opoldne in zvečer. Poljanska cesta 8/1.
Večja korporacija išče gospodinjo, ki bi bila pripravljena v svojih prostorih dajati približno 30 članom stalno hrano (kosilo in večerjo). Živila se preskrbijo od korporacije same. Tozadevne ponudbe je »dresirati do 1. decembra na:	Ljubljana,
poštni predal 101. _____________
pristno ljutomersko in haložko lastnega pridelka letnikov 1921, 1922 in 1923 vedno v zalogi v kleti vinogradnikov V. Baebler in drug, v Ptuju. Razpošilja se od 300 litrov naprej. _______
Na Vašo željo Vam prav radi potrjujemo, da ste po našem naročilu izvršili in montirali v našem podjetju 2 Toplodarja in sicer enega v stavnici na lončeno peč, drugega pa v strojni dvorani na železno peč. Oba funkcionirata zelo dobro, ter se tudi na kurivu znatno pozna. Pripravljeni smo kakemu even-tuelnemu Vašemu interesentu, če želite tudi pokazati, kako da funkcionira. Mariborska tiskarna, d. d. Maribor. Naroča se: Jugometalija, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 ali R. Nipič in drug, Maribor.
lija
išže dela na dom. — Naslov v upravi lista.
„SLOVAN“
letniki 1907, 1908, 1909 1910, 1911, 1912,1913,1915,1916 in 1917 se dobijo v
ZVEZNI KNJIGARNI
Ljubljana, Marijin trg 8.
Ceaa broširanem izvodu 64‘-.
Novo!	Novo!
Darilo za sv. Miklavža! Štampilje za našo deco
se dobijo v 5 različnih garniturah:
1. a) Vojaki; 2. h) Vojaki; 3. Narodne noše; 4. Športniki; 5. Telovadci.
Ceu za 1 garnituro la SO'—
A. Černe, graveur, Ljubljana.
(V nedeljski številki je tena pomotoma oznašena z Din 20'—J
Ivan Zahotnik
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 49. Tei. 379 mestni tesarski mojster Tei. 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. L d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.

tttftffftra
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari.
Besedilo zložil Tone Gaspari.
Krasno umetniško in literarno delo
za mladino
izide koncem novembra 11-v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne
iw	v Ljubljani.
Tj Cena po Din 25‘—, v luksusni izdaji jr
'A	po Din 30*—.	fcV
Poštnina posebej po Din 1'—odnosno za luksusno izdajo po Din T50'—, za inozemstvo dvojna poštnina.
Naročila sprejema
Zvezna knjigarna,
Ljubljana, Marijin trg 8.
Parfume
toaletna milo
v okusnih škatljicah kot pripravno Miklavževo in božično darilo, priporoča
Pitanja jtioli“
Pod Mo It. 1.
v uu vi »grauüi


Ljubljani ob vogalu Kolodvorske in Pražakove ulice je v kleti predvidena
večja restavracija in vinska klet
z obširnimi pritiklinami se oddajo o najem.
Da bi cela naprava kar najbolje odgovarjala praktičnim potrebam je omenjena družba pripravljena ozirati se po možnosti že pri zgradbeni izvršitvi na željo onega, ki bi pozneje vodil gostilničarski obrat Vsled tega se vabijo
resni refflektantš,
da se čimpreje obrnejo na »Ljubljanski dvor« d. z o. z. v Ljubljani, poslovodstvo pri gradbenem oddelku južne železnice.

Zvezna tiskarna in knjigarna
Wolfova ul. 1 V Ljubljani	Marijin trg 8
v w
v w
Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čllne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah.


Moderna knjigoveznica.
S	f obdarite najprimerneje svoje drage s pri-
9 ffimO L IBBvBOv&Cl! znano najboljšimi izdelki tvrdke
j Drago Schwab, Ljubljana, ovomursj.
9 Oglejte si največjo zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, zimnikov, kožuhov,
„	,,	_j—-wew ,-______—s—,---------------------..„Juhov, B
raglanov, ulstrov, dežnih plaščev, usnjenih suknjičev itd. Lastni izdelki! Najnižje cenel Q Prvovrstno angleško in češko sukno v nadrobni prodaji v poljubnih množicah I	^
«»»J
1
Perilo — Modni in športni predmeti!
Zimske suknje
B priporoča po ugodnih cenah oblačilna industrija I
A. kune, Ljubljana,
Gosposka ulica 7.	'J
Izdala la tiska »Zvezna tiskarna In koksarna« v Ljubllanl