dolenjka, d.d.
NOVO MESTO
SUPER CENE ZA MARTINOVO gosi (UVOZ)	699,00	SIT/kg
race (UVOZ)	599,00	SIT/kg
kokoši (Perutnina Ptuj)	399,00	SIT/kg
pečena šunka VP (E-MIZ)	1.499,00 SIT/kg
hamburška slanina VP (E-MIZ) 1.399,00 SIT/kg Priporočamo se za nakup!
ISSN 0416-2242
9770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI UST
OSEMINDVAJSETIC NAGRAJENO RAZISKOVANJ
Poklic, ki daje smisel življenju
V 28 letih blizu 1600 Krkinih nagrad - Tudi razsikovalni dnevi
NOVO MESTO - Prejšnji četrtek so na slovesnosti v Kulturnem centru Janeza TVdine v Novem mestu že osemindvajsetič podelil Krkine nagrade; prejelo jih je 41 študentov dodiplomskega in podiplomskega študija - od tega je 6 doktorskih in 7 magistrskih del - in 9 dijakov novomeških srednjih šol. TH Krkine nagrade so šle na tuje.
PRIZNANJA OBČINE SEVNICA
SEVNICA - Tukajšnji občinski svet je sklenil, da bodo letošnja občinska priznanja prejeli: Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica (grb občine); Stane Kokove iz Rovišč pri Studencu, Franc Ernesti iz Sevnice in Manica Polanc iz Dolenjega Bo-štanja (priznanja Dušana Kvedra Tomaža); Peter Gorenc iz Tržišča, Anica Groznik iz Šentjanža, Marjan Kurnik in Silverij Osovnikar, oba iz Sevnice, Martin Nov-šak z Loga, Klub malega nogometa Mizarstvo Krošelj iz Sevnice, PGD Primož in Alojz Udovč iz Boštanja (medalje Dušana Kvedra Tomaža).
Nagrade sta izročila predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič in prof. dr. Miha Japelj, dolgoletni predsednik sklada Krkinih nagrad, ki sta nagrajence in goste tudi nagovorila, slavnostni govornik na podelitvi pa je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik. V 28 letih so študentom in srednješolcem, ki so izdelali 1118 raziskovalnih na-
• Akademik prof. dr. Bernik pa je v svojem govoru med drugim dejal: “Šele ko se mlad človek s premislekom odloči za poklic raziskovalca oz. znanstvenika, spozna vse njegove razsežnosti. Ne samo dolžnosti, tudi privlačnost raziskovanja, sugestivne in neubranljive, se odpirajo z vsakim novim posegom v problematiko stroke. Na koncu enega postopka se začenja že drugi in tako gre naprej, dokler je ambicija raziskovalca živa in ustvarjalna. Raziskovalec je poklic, v katerem je mogoče najti za vse življenje pravo zadovoljstvo in resničen smisel.”
<ip>
um
d. o. o.
Dolenjska borznoposredniška družbo čžlavnl trg 10 3000 Novo mesto
sprejema
• naročila za prodajo ali nakup vrednostnih papirjev
(TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM) v prostorih na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi) in na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d.
Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710,371-82-21

U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Odkupujemo delnice pooblaščenih investicijskih družb (PID-ov) BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), n 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, n 068/460-730
log, podelili že 1597 Krkinih nagrad. Že osmo leto zapored podelitev Krkinih nagrad spremlja tudi mednarodni znanstveni simpozij “Krkini raziskovalni dnevi”.
“Že več kot 28 let v Krki spodbujamo mlade generacije k raziskovalni dejavnosti in jih tako neposredno pritegujemo v delov-
ni proces,” je v svojem nagovoru povedal Miloš Kovačič. “Seveda je to intelektualno zahtevno področje, zato tudi privilegirano za nadarjene posameznike. Če rečemo talent, najprej pomislimo na umetniško nadarjene ljudi, znanosti in raziskovanju zavezani ljudje pa so nemara še redkejši in jih je treba v Sloveniji še posebej spodbujati, jih odkrivati in tudi nagrajevati. Prav njim so vsako leto namenjene Krkine nagrade.” A. B.
4%
S
KRKINE NAGRADE - Med letošnjimi Krkinimi nagrajenci je tudi Novomeščan Hrvoje Petkovič.(v sredini), ki je nagrado dobil za doktorsko disertacijo.' Nagrade sta izročila predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič (levo) in dolgoletni predsednik sklada Krkinih nagrad prof. dr. Miha Japelj. (Foto: A. B.)
RAVNATELJI PROTI INTERPELACIJI
Ureditveni načrt za črno gradnjo v Zalogu
Korak k legalizaciji največje črne gradnje
NOVO MESTO - Novomeški svetniki so na oktobrski seji sprejeli program priprave ureditvenega načrta za “turistič-no-rekreacijski sklop Ostanek v Zalogu”. Gre za največjo črno gradnjo v novomeški občini in daleč naokoli. Črnograditelj Ostanek je imel pravnomočno odločbo, po kateri bi moral objekt 37 krat 30 metrov, ki je zrasel na mestu nekdanjega mlina ob izlivu Temenice v Krko, odstraniti. Njegovo pritožbo na odločbo inšpektorja je ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo.
Program priprave ureditvenega načrta so zdaj svetniki sprejeli, kljub temu da jih je predsednik sveta v razpravi seznanil s pismom prejšnjega lastnika Rasa Sitarja iz Ljubljane, ki je pojasnil, da je Ostanek kupil samo stavbišče, se pravi podrtijo starega mlina, vsa ostala zemlja, okoli 2.400 m2, pa je še vedno njegova, se pravi Sitarjeva, kajti Ostanek mu kljub podpisani pogodbi ni izplačal kupnine zanjo, o čemer bo v kratkem razprava na sodišču.
Sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora Miloš Dular in svetniki sicer trdijo, da priprava ureditvenega načrta še ne pomeni legalizacije te že kakšnih milijon mark vredne črne gradnje, nesporno pa je to odločen korak k temu cilju. Za legalizacijo se zavzemajo tudi vaščani bližnjega Zaloga ter krajevni skupnosti Prečna in Straža.
A. B.
Berite danes
stran 3:
4 • Števec na ustavnem sodišču
stran 4:
•Za reveže dobra tudi ožja cesta?
stran 6:
•Livar postavljen pred dejstvo
stran 8:
•Je Orfa tehnologija samo pravljica?
stran 10:
•	O koreninah slovenske državnosti
stran 11:
•	Policistu za nesrečo leto in pol zapora
stran 23:
•Grbeževa domačija, lesena priča časa
stran 24:
•Nas zbudil in zbral ob hudem času
DAN REFORMACIJE
VELIKE LAŠČE - V petek, 30. oktobra, zvečer so na Trubarjevi domačiji na Rašici proslavili dan reformacije 31. oktober. Svečanost so pripravili KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč, domača občina in “Puštab”, d.o.o. Hkrati so v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji odprli razstavo del že pokojnega domačega slikarja-samouka Jožeta Zidarja, ki je znan tudi po tem, daje narisal prvi predlog za občinski grb, ki pa uradno ni bil nikoli sprejet.
Paič
Vabi na brezplačni zimski pregled! Krška vas TT 0608/59-059 Novo mesto "S 068/321-423
Gaber opozarja na gospodarnost
Z obiska ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra v sevniški občini
BLANCA, BOŠTANJ - Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je na povabilo sevniške občine in občinskega odbor LDS najprej obiskal hlanško osnovno šolo, zatem pa se je v boštanjski šoli pogovarjal še z ravnatelji osnovnih šol sevniške občine. Na Blanci sta ravnateljica šole Ana Mešiček ter sevniški župan Jože Peternel seznanila ministra z nevzdržno prostorsko stisko in načrtovano dozidavo šole s telovadnico.
VULO MESTO V ZLATI KNJIGI MESTA LANGENHAGEN - Parl-jstvo med spodnjesaškim mestom Langenhagen in Novim mestom je v Petletnem obdobju sodelovanja preraslo v prijateljstvo, ki je lahko zgled Epskega povezovanja in sodelovanja med mesti. Slednje je rodilo bogate jdove na številnih področjih. V sklopu praznovanj desetletnice purtner-jega sodelovanja so delegacijo Novega mesta nemški gostitelji z vsemi ,9vtnii sprejeli 30. oktobra letos v langenhagenski mestni hiši, kjer so se JPan Franci Koncilija, Ivo Longar in Jože Zavec, predsednik slovenskega Itštva Krka v Hannovru, vpisali v zlato knjigo mesta Langenhagen. “Part-fA/w; je način medsebojnega spoznavanja v različnostih in sodelovanja Področjih, ki združujejo in povezujejo ljudi drugačnega zgodovinskega oja in različnih kultur, "je na sprejemu - udeležil se ga je tudi naš vele-fflanik Alfonz Naberžnik - poudarila županja mesta Langenhagen Wal-pttd Kruckeberg. V kulturnem programu pa je pihalni kvintet Glasbene iz Novega mesta pod vodstvom Zdravka Hribarja navdušil številne pov-pljence. Na sliki: Ivo Longar (v sredini) v družbi z Jiirgenom Kanzlerjem j1 'Pesmim direktorjem dr. Klavsom Rosenzweigom obuja spomine na pive ■rake sodelovanja mest. (Foto: B. Avbar)
Nr
.	Peternel je zaprosil za podporo
prizadevanjem občine, da bi naložbo na Blanci pričeli že prihodnje leto in končali še v letu 2000, in ne leto pozneje, kot predvideva ministrstvo. Minister je obljubil, da bo ministrstvo vsekakor zraven pri naložbi na Blanci leta 2000, prihodnje leto pa se bodo zmenili kako in kaj. Na Blanci in v Boštanju je opozoril na kar najbolj stvarno načrtovanje naložb, da ne bi zaradi tega po nepotrebnem zmanjkalo denarja tam, kjer bi ga najbolj potrebovali. Povedal je, da so mu te dni predstavniki OECD med obiskom v Sloveniji posebej poudarili, daje dosledno potrebno upoštevati tudi stroške.
• Glede interpelacije zoper ministra Gabra so ravnatelji na pogovoru v Boštanju, ki ga je vodila Berta Logar, ravnateljica krmelj-ske šole, izrazili ministru popolni) podporo, saj so prepričani, da gre pobudnikom le za uvedbo verouka v šole, kar pa nima nič skupnega z laično šolo, kakršno poznajo v večini držav po svetu.
m VREM El
Po dežju v sredini tednu • bodo naslednji dnevi pretežno jasni z jutranjo meg- I lo po dolinah.
Zato bodo tudi pri nas v oddelkih s pod 15 učenci uvedene kombinacije.
Ravnateljica sevniške osnovne šole Savo Kladnik Ana Pipan je opozorila, da je prostorska stiska na šoli z 998 učenci vse težje obvladljiva, toda da rešitev za to in ustvarjanje primernih razmer za
9-letno šolo ni v dozidavah šole, ki jih je bilo že preveč, temveč v gradnji nove šole na novi lokaciji. Da sevniški učitelji dobro delajo, je Pipanova ponazorila s primerom, da je njihov bivši učenec najboljši na mednarodni gimnaziji.
P. PERC
10-LETNICA SLS BELA KRAJINA
METLIKA - V prostorih Vinske kleti Metlika bo v nedeljo, 8. novembra, ol) 10. uri počasitev 10-letnice Slovenske ljudske stranke za Belo krajino. Kot gosta bosta sodelovala ministra Ciril Smrkolj in Anton Bergauer, na slavnostni seji pa se bodo predstavili tudi županski kandidati SLS Andrej Fabjan, Slavko Dragovan in Ivan Bukovec.
GABER ŠE NA VRHU - Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber se je po pogovorih s sevniškimi šolniki udeležil še konvencije sevniške LDS na Vrhu pri Boštanju. Že v boštanjski osnovni šoli se mu je ravnatelj Drago Alič zahvalil za pomoč pri dograditvi šole in telovadnice. Na Vrhu v gostišču Dolinšek mu je predsednik sveta KS Boštanj Jože Železnik izročil zbornik Boštanja, birt Martin pa mu je za popotnico in čvrsto držo izročil domači višnjevec. (Foto: P. Perc)
I
SLS IN DEŽURNI KRIVCI
“Osvetlitev ” neke gonje
Slovenske brazde, glasilo SLS, tudi pod novim uredniškim vodstvom dr. Berte Jereb ostajajo zveste svoji nesamokritičnosti. V zadnji številki so pod naslovom “Poskus osvetlitve zadnjih napadov na SLS” v nepodpisanem, torej redakcijskem prispevku zapisale, da se je na predsednika stranke usula dobro pripravljena in koordinirana medijska gonja, ki želi zlomiti ali vsaj oslabiti Marjana Podobnika, zato mu “sistematično jemlje kredibilnost kot neverodostojnega politika, predvsem pa sega je zaposlilo z ukvarjanjem s samim seboj in se mu jemlje energijo, da bi nadaljeval z aktivnim sopredsednikovanjem, ” kot je zapisano dobesedno.
Tako torej, naš predsednik ni nič kriv, nič odgovoren za napake in zlorabe v stranki, dežurni krivci so, ve se kdo. Novinarje in njihove napade po mnenju Brazd prikrito usmerja in podpira ena od struj LDS, medtem ko si o vlogi predsednika države in obveščevalne službe uredništvo še ni čisto na jasnem, namiguje pa na zaroto.
V resnici pa se je Marjan Podobnik proti sebi zarotil sam, s tem da se je do sedanje politične moči dokopal na dvomljiv, populističen in demagoški način. Njegova nadpoštenost, temelječa na krščanskem etosu, s katero se je tako vneto samo-reklamiral, se je po virmanskih aferah izkazala za golo hipokrizijo. V svojem pohodu na vrh je izsilil neustavno mesto podpredsednika vlade, se obdal s kabinetom in svetovalci, se dal izvoliti za predsednika vsemogočne koordinacijske, preiskovalne in kadrovske komisije ter začel postavljati svoje ljudi po tastovem načelu negativne kadrovske selekcije: “...ni važno, da je pismen, važno je, da je naš“. To je bil začetek nečesa, kar se ne more dobro končati ne zanj ne za Slovenijo.
MARJAN LEGAN
ŠOLA. KI NAS JE DRAGO STALA
Položaj brezposelnih
Je brezposelnim zdaj težje kot pred 24. oktobrom, ko je v Sloveniji začel veljati novi zakon o brezposelnosti? Natančen po-
gled v zakon razkrije med podrobnostmi npr. denarne zneske, ki jih nova zakonska določila priznavajo posameznim skupi-
nam, čakajočim na zavodu za zaposlovanje. V očeh brezposelnega državljana je novi zakon mogoče videti kot ponesrečen poskus države, da bi breme brezposelnosti prevalila s sebe na pleča ljudi brez službe. Zakonski poudarek je res v tem, da se država želi rešiti nekaj skrbi, ko nalaga brezposelnim, da ne smejo čakati križemrok na delo, ampak da si morajo tudi ali predvsem sami priskrbeti delo. Z drugimi besedami: zakon zagovarja aktivno politiko zaposlovanja. Pri tem želi najbrž
vnesti nekaj več reda pri zaposlovanju brezposelnih, kar pa v ideve zaplet
sedanjih razmerah lahko zadeve zaplete. Zakon namreč nalaga brezposelnemu, da ob Večji samoiniciativnosti ostane tesno povezan z zavodom za zaposlovanje, tako da bi ga ta lahko sproti obveščal o možnih službah. Taka stalna pripravljenost na morebitne klice borze dela bo ukinila marsikatero delo na črno, vendar je vprašanje, kaj ima od tega na črno zaposleni državljan. Mnenja o tem in o drugem v zvezi s položajem brezposelnih niza tudi tokratna anketa.
NATAŠA NOVINA ekonomska tehnica iz Dolenjskih Toplic: “Problem brezposelnosti najbolj tare mlade, ki ne dobijo že prve službe, in starejše delavce brez ustreznme izobrazbe. Ze pripravništvo je težko dobiti, kaj šele redno zaposlitev! Resnično brezposelnim pravic ne bi smeli zmanjševati, pač pa bi morali odvzeti podporo vsem tistim, ki ob tem delajo na
ANTON GEMPELJ, delavec iz Kota pri Semiču: “Bil sem v Beltu, in ko je propadel, sem ostal brez dela. Na zavodu za zaposlovanje mi niso našli dela. Ker nimam nikakršnega nadomestila, je razumljivo, da delam na črno. Nisem edini. Še sreča, da znam veliko del, drugače bi bil revež. Mislim, da brezposelnim ne bi smeli zmanjševati pravic, morali bi jim bolj zavzeto iskati delo.”
MARTIN HLEBEC, strojni tehnik in kmet iz Gribelj: “Za nekatere je pravic res preveč, saj kot brezposelni izkoristijo vse ugodnosti, poleg tega pa še delajo na črno. Je že tako, da ljudje iščejo luknje v zakonih. Zato je prav, da poostrijo nadzor, da bi imeli pravice zares le tisti, ki so do njih upravičeni. Tistim, ki odklonijo delo, pa bi jih morali povsem ukiniti.”
LJUBA TURK-ŠEGA, inž. agronomije iz Kočevja: “Zavest ljudi o deluje zelo majhna. Preveč je takšnih, ki želijo službo in dobro plačo, a so za to pripravljeni vložiti malo dela in znanja. Prepričana sem, da kdor želi delati, najde delo za primerno plačilo.
. Če ne gre drugače, je zato potrebno tudi z zakonom ljudi na neki način prisiliti, da bodo začeli drugače razmišljati."
VIKTOR KUŽNIK, strojni tehnik iz Ribnice: “Prijavljen sem na uradu za delo, kjer samo še čakam na upokojitev. Zakonske novosti me zato ne bodo doletele, mislim pa, da se številnim brezposelnim ne obeta nič dobrega. Ne pričakujem, da se bo delo na črho kaj dosti zmanjšalo. Noben zakon tega ne more rešiti. Težava je namreč, da se odpira premalo novih delovnih mest.”
MARIJA RADEJ, gospodinja z Blance: “Deset let sem že doma (prej sem bila zaposlena v sevniški Jutranjki) in sem se za to odločila zaradi družine oziroma otrok. Pomagam možu, ki je prevzel obrt po očetu. Sem proti kratenju pravic delavcev in tudi zoper zmanjšanje pravic brezposelnih oseb, saj so te že tako dovolj prizadete.”
JANEZ KOVAČIČ, upokojenec z Mirne: “Sem za zmerne rešitve pri reševanju problematike brezposlenih, kajti zavedati bi se morali, da brezposelni in tudi njihovi svojci preživljajo travme, že zavoljo samega dejstva, daje marsikdo celo ne meji eksistence, ker je brezposeln. Največkrat ne po svoji krivdi, zato bi bilo še toliko bolj boleče, če bi bili ti ljudje za to še kaznovani.”
JOŽE ROŠTOHAR, poslovodja bencinske črpalke v Brestanici: “V sedanjem tržnem sistemu je prehiter tempo, zato se ljudje ne morejo prilagajati. V tej luči je treba gledati tudi brezposelnost. Vlada se premalo ubada s tem, kako bi zagotovila boljši standard. Novi zakon ni naklonjen tistim, ki komaj čakajo, da bi bili na borzi dela.”
DARKO BOGOLIN, prodajalec iz Brežic: “Zakon mora biti tak, da bi tisti, ki so prijavljani kot neza-poselni na zavodu za zaposlovanje, bili prisiljeni iskati delo, ne pa samo čakati, da jim delo kdo ponudi. Čakanje je sicer najlažje. Brezposelnostjo velika. Ali bo kdo dobil delo ali ne, je odvisno tudi od človekove zainteresiranosti. Če je volja, se da dobiti delo.”
Za Suho krajino spet voda iz Globočca
Pristojni v torek spet dovolili obratovanje - Dolgoročna rešitev je voda iz globin
NOVO MESTO - V torek opoldne sta predstavnik ministrstva za okolje in prostor Franc Šala in republiški zdravstveni inšpektor Andrej Knaus dovolila, da se vodni vir Globočec v Suhi krajini spet vključi v obratovanje. Vzorci vode iz tega vira, ki je bil zaradi izlitja nafte v Ortneku onesnažen, so bili v zadnji dneh neoporečni, kljub temu pa bodo še naprej redno opravljali natančne analize vode in bodo vir, če bodo zaznali prisotnost naftnih derivatov, spet zaprli.
Vendar prebivalci Suhe krajine, Žužemberk, kije sedaj priključen
ki se z vodo oskrbujejo iz Glo bočca, še ne bodo takoj dobili te vode, kajti nekaj dni bo trajalo, da bodo vodo v vodovodnem sistemu
Malo ljudi, veliko dolgov
Blokirani žiro računi
KOČEVJE - Po podatkih kočevske agencije za plačilni promet je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta na njihovem območju v povprečju blokiranih 134 pravnih oseb. Med njimi je bilo, tako kot sicer ugotavljajo že nekaj let, največ majhnih zasebnih družb z enim zaposlenim ali brez njih, ki skupno zaposlujejo le 11,8 odstotka od 1.491 zaposlenih v vseh podjetjih z blokiranimi žiro računi v občinah Kočevje, Ribnica in Loški Potok.
Zasebne pravne osebe so tvorile kar dobrih 86 odstotkov vseh blokiranih pravnih oseb. V njih je bilo v povprečju zaposlenih le 176 delavcev, vendar pa so bile pri povprečnem mesečnem znesku blokacij, ki je v prvih devetih mesecih letos znašal milijardo 569 milijonov, udeležene z dobrimi 94 odstotki.
Več kot leto dni je imelo neprestano blokiran račun povprečno 92 družb, kar je skoraj 69 odstotkov vseh družb z blokiranim računom. Med njimi je bilo v povprečju 48 družb, ki so bile blokirane že več kot tri leta, in med temi 14, ki imajo neprestano blokiran račun že več kot pet let. Stečajni postopki so bili v obravnavanem obdobju uvedeni nad likvidacijskimi dolžniki Riko FRS, d.o.o., Riko Robotika, d.o.o., in Riko Pin, d.o.o., (vsi trije februarja) zaključeni pa nad Riko Pin-om, kjer je bil stečajni potopek uveden in zaključen obenem, Beton in kamen, d.o.o., (aprila) in Ricomag, d.o.o., (julija). V avgustu je bil uveden postopek prisilne poravnave nad dolžnikom Lip Jelka, d.o.o., iz Drage.
M. L.-S.
na drug zasilen vir, zamenjali. Šele potem bodo na podlagi ponovnih vzorcev in mnenja strokovnjakov preklicali obvestilo, da voda ni pitna.
Do izlitja še vedno neznane količine nafte (ocene segajo od 800 do 1.800 litrov in več) iz skladišča naftnih derivatov pri Ortneku je prišlo 13. oktobra. Novomeška Komunala je bila o tem obveščena 14. oktobra. Že od prej je znano in s poskusi dokazano, daje potok Tržiščica, kamor se je izlila nafta, po podzemnih poteh povezan z zajetjem Globočec, kamor voda priteče v približno 68 urah, pa tudi s Tomin-škovim izvirom na Dvoru, kamor priteče v 52 urah. Tominškov izvir je bil možen vir pitne vode za Novo mesto, vendar so se pred leti ne srečo odločili za zajetje Jezero v Družinski vasi. Še vedno pa je Tominškov izvir strateško pomemben vodni vir.
Skladišče naftnih derivatov v Ortneku je bilo nekdaj last JLA,
Nagrade in priznanja brežiške občine
Slavnostna seja
BREŽICE - Na slavnostni seji občinskega sveta Brežice 27. oktobra v viteški dvorani brežiškega gradu so med drugim podelili oktobrske nagrade občine Brežice za leto 1998 in priznanja občine Brežice za letošnje leto. Oktobrske nagrade so prejeli Drago Lo-pert, Anton Zorko in Mihael Škrlec, priznanja pa Splošna bolnišnica Brežice, učenci in mentorji OŠ Velika Dolina in glasbena skupina Demolition Group. Slavnostni govornik na seji, ki je bila posvečena brežiškemu občinskemu prazniku, je bil župan Jože Avšič, ki je orisal zgodovinsko ozadje občinskega praznika ter aktualne pridobitve in nekatere razvojne možnosti občine in pokrajine Posavja. Navzoče sta pozdravila med drugimi Jože Peternel in Danilo Siter, župana sevniške in krške občine.
v
Crmošnjice spet oživljajo
Dom Lipa, v katerem se vsak teden zvrsti po 50 otrok, prinesel življenje na obrobje Kočevskega Roga
ČRMOŠNJICE - Pred skoraj natanko enim letom so začeli prihajati v dom Lipa v Crmošnjice prvi otroci, da bi bolje spoznali Belo kra jino, njene značilnosti in lepote Center šolskih in obšolskih dejav nosti je namreč dom preuredil iz gostinskega lokala, da pa mu je to
ZAHVALA - Semiški župan Janko Bukovec ob otvoritvi dograjenega doma Lipa v Črmošnjicah ni skrival zadovoljstva, ker je Center šolskih in obšolskih dejavnosti znal v vas na obrobju občine vdihniti novo življenje. Za to seje zahvalil Janku Hamlerju, Niku Zibretu ter pedagoški vodji Malči Klemen (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.)
sedaj je last ministrstva za obrambo, uporablja pa ga ministrstvo za ekonomske odnose, kije del dalo v najem oz. upravljanje firmi S-Trade, ki je zakrivila izliv nafte v potok Tržiščico. V tem skladišču skladiščijo kar 25 milijonov litrov naftnih derivatov, sistem pa je zastarel in neustrezen, saj so nekateri njegovi deli še iz leta 1953.
Skratka - nafta iz Ortneka je onesnažila vodni vir Globočec, ki z vodo oskrbuje 6.000 ljudi v Suhi krajini v občinah Novo mesto, Ivančna Gorica in Kočevje. Samo v novomeški občini je na ta vir vezanih več kot 3.500 ljudi. Nafta je na srečo potrebovala daljši čas, da se je pojavila v Globočcu kot voda. Tako so Globočec kot vodni vir izklopili 22. oktobra in preprečili onesnaženje celotnega vodovodnega sistema Žužemberk, kjer je 45 km cevovodov, da o priključkih sploh ne govorimo.
Novomeška Komunala je z vgradnjo črpalk v 10 let opuščenem zajetju v Žužemberku zagotovila sanitarno vodo, za pitno vodo pa so namestili cisterne v Žužemberku, na Dvoru in v Kotih in jo tja vozijo iz sistema Dolenjske Toplice. V vodohran Globočec pa so vodo vozili gasilci iz novomeške in ivanške občine, skupaj je stalno pripravljenih 1' gasilskih avtocistern, ki vsak dan pripeljejo 250 do 300 kubikov vode, v črpališču Žužemberk pa je načrpajo 600 do 700 kubikov. Konec oktobra so objavili, da je voda iz tega zajetja primerna tudi za pripravo hrane in pitje, vendar jo je treba prej najmanj 20 minut prekuhavati.
POGNALI STROJE ZA CELULOZO
KRŠKO - Po krajši zaustavitvi spet obratujejo stroji za proizvodnjo celuloze v ICEC Videm Krško. Ob zaustavitvi so opravili nekatera remontna dela, tako da je obrat zdaj pripravljen za obratovanje s polno zmogljivostjo. Zaloge celuloze so znižali na običajno potrebno količino. Proizvodnje celuloze letos ne bodo več ustavili, kot načrtujejo. Za včeraj so napovedali krajšo ustavitev prvega stroja za proizvodnjo papirja, PS 1. Enake posege kot na tem, bodo opravili tudi še na dveh papirnih strojih, PS 2 in PS 3, zato naj bi še danes stala tudi ta dva. Z deli, ki jih bodo opravili in ki dosegajo vrednost milijon mark, bodo izboljšali kakovost, kot so sporočili iz ICEC Videm Krško.
• Stroški, ki jih je povzročilo onesnaženje Globočca, so ogromni, Samo za dovoz vode bo treba od; šteti 40 milijonov tolarjev. To naj bi plačalo ministrstva za okolje i® prostor. Ko je bilo v vzorcih vode iz Globočca še nekaj sledi naftnih derivatov, so s poskusi ugotovili, da bi tako onesnaženo vodo lahko čistili z aktivnim ogljem v prahu, vendar bi stroški znašali 100 tolarjev na kubik vode, vodo pa prodajajo po 84 tolarjev kubik.
Podzemske poti, po katerih je nafta iz Ortneka pritekla v Glo; bočeč, se gotovo niso očistile in kaj lahko se zgodi, da bo Globočec spet treba zapreti. Pozimi ne b‘ bilo moč vodo voziti s cisternami: torej bi morali napeljati nov« cevi
in vodo v vodohran črpati iz sistema Stična. To bi stalo blizu 70 mili'
jonov tolarjev. Vgradnja varnostnih naprav za stalne meritve pri' sotnosti škodljivih snovi v zajetju Globočec bi stala 50 do 70 mili' jonov tolarjev. Edina prava dol; goroč.na rešitev pa bi bili nov) globinski viri pitne vode. To pa h> na ivanški strani stalo okoli 250 milijonov tolarjev, na novomeški pa okoli 220 milijonov tolarjev.
Ko bo mimo tako imenovano intervencijsko obdobje, bodo ns ministrstvu za okolje in prostor imenovali komisijo, ki bo dolg0' ročno reševala to problematiko, A. BARTEU
dobro uspelo, pričajo pohvale ' otrok, ko ga zapuščajo po enotedenskem bivanju, ki je za marsikoga prva šola za življenje.
V enem letu se je v domu zvrstilo že okrog 1.500 tretješolcev in četrtošolcev iz vse Slovenije, vendar je v tem času dom tudi precej spremenil podobo. Pretekli petek, na zaključku praznovanj ob semiškem občinskem prazniku, so namreč slovesno odprli prizidek k domu. Na 200 kv. metrih so pridobili garderobo, naravoslovno učilnico, veliko spalnico ter zimski vrt s številnimi rastlinami in živalmi, v parku pred hišo pa še letno učilnico. Tudi okolico doma so temeljito preuredili: naredili so novo športno igrišče, devet zaposlenih v domu pa je poskrbelo za strelišče za lokostrelstvo. Po besedah pedagoške vodje Malči Klemen nameravajo po vasi urediti poti za vožnjo s kolesom, pri domu zgraditi kolesarski poligon pa plavalni bazen in plezalno steno.
Tudi sicer se dom kar dobro vključuje v življenje kraja, kar je bilo opazno na petkovi slovesnosti, na kateri se je v kulturnem programu predstavila črmošnjiška mladež ter ženski pevski zbor iz Semiča. Sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Matjaž Vrčko je poudaril, kako pomembno je, daje dom kraju vdihnil življenje. Niko Žibret pa je pristavil, da je vesel vsake pridobitve, če pa je v odročnih krajih, še toliko bolj.	M B .j
NATO PRIDE KMALU - Že prihodnji teden bodo prve enote zveze Nal° prišle na Dolenjsko in v Posavje. Najprej, že 8. novembra, bodo prišli po^' cisti, ki bodo skupaj z našimi poskrbeli za pravilno označenje cest, medter" ko bodo ostale vojaške enote po zraku z letali hercules C-130, z vlaki in P° cestah prišle k nam med 11. in 17. novembrom. O poteku vaje in zemljišči/i kjer se bodo med vajo gibali Natovi in naši vojaki, bodo civilno prebiva'' stvo obveščali s plakati, sprotna obvestila pa bodo posredovali tudi P° lokalnih radijskih postajah in preko pokrajinske televizije Novo mesto. D"' lenjske in posavske novinarje, ki bodo neposredno poročali o Natovi vaf so piloti slovenske vojske popeljali nad območjem vaje z novim letalo"1 slovenske vojske pilatus PC-6 (več o natu na 19. strani). (Foto: I. Vidnu"'
TEMELJNI KAMEN - Črnomaljska osnovna šola Loka bo dobila , prizidek. Za gradnjo so pretekli teden na črnomaljski občinski upravi p°" '
pisali pogodbo z gradbenim podjetjem Begrad, potem pa sta ravnatelj'^	!?
Danica Pucelj in črnomaljski župan Andrej Fabjan slovesno položila J j' C
meljni kamen. Investicija je ocenjena na približno 170 milijonov tolarji' * Velikega pomena bo predvsem zalo, ker izobraževalno delo na šoli zdaj pt,,e	J
ka v sedmih različnih oblikah in na štirih lokacijah, med drugim tudi "f I S[ več kot deset kilometrov odddaljenih podružničnih šolah v Adlešičih Gribljah, kamor dnevno vozijo učence. (Foto: T. Jakše)
Novomeška kronika
URE - Eden od županskih kandidatov obljublja, da bo, če bo izvoljen za župana, ukinil uradne dneve na občini, češ da uiora biti občinska uprava vedno na voljo občanom. Če človek dandanašnji ob uradnih dnevih Pritiska na občinske kljuke, ima nemalokdaj občutek, da so uradne dneve že ukinili - da jih 'udi ob ponedeljkih, sredah in Petkih ni več. Ali pa imajo v teh dneh nekateri uradniki celodnevno malico...
TELEFONI - Na sejah občinskega sveta je kot v kakšnem vesoljskem komandnem centru. Eni napeto strmijo v zrak, drugi s' z roko podpirajo trudno gla-v°, tretji se z zaprtimi očmi Poglabljajo v materijo ali idejo, odvisno od svetovnega nazora. Veliko pa jih ima nekaj skupnega - mobilni telefon. In to ne enega, ampak vsak svojega! In kako jim zvonijo! Ko zazvoni, ysaj trije kot rokohitri kavboji s'egnejo roko po njem. Človek Se ne more znebiti nelepe misli, da ti mobitelomani naročajo ^ojim ženam, ljubicam, prijateljem in sovražnikom, naj jih za božjo voljo kličejo na dan seje °d štirih popoldne naprej. Naj se
sliši!
nadlegovanje - Pa telefoni niso samo za to, da novomeškim svetnikom zvonijo na sejah. To je tudi naprava, preko katere razni akviziterji nadlegujejo nič hudega sluteče ljudi. Zlasti se tega načina poslužujejo y tistih stanovanjskih blokih, kjer imajo na vhodu zaprta vhodna vrata in ne morejo naivnost do stanovanja. In kaj vse bi radi: od odgovorov na razna 'Uiketna vprašanja, po telefonu Prodajajo knjige, ponujajo rent-na zavarovanja, sprašujejo, katere televizijske reklame so vam Uajbolj všeč, vam povedo, da ste srečni izžrebanec in da so pripravljeni pri vas doma predstavi posteljnino, na kateri se tako dobro spi, da se sploh nočete več buditi. Pravo telefonsko nasilje.
SPOJINE - Priljubljena tele-v'zijska voditeljica Eva Longyka Je vodila slovesnost ob podelitvi (krkinih nagrad. Jezikovno vešči m spretni voditeljici, ki suvereno y°di kviz lingo, v katerem sode-‘Ujoči ugibajo besede, pa se je Pri posameznih Krkinih nagrajencih večkrat zapletlo, ko je morala prebrati imena dolgih in Spletenih kemijskih spojin in snovi. Nekajkrat se je rešila s šarmantnim nasmehom, enkrat Pu je kar nagrajenca prosila, naj Uamesto nje pove tisto grozno
Ena gospa je rekla: Nove blitve, stari voli.
(Suhokranjski drobiž
potopisno predavaje - Ob 10-letnici izhajanja Ci*sopisa Fužina bo v petek, 6. novembra, ob 18. uri v kulturnem r0mu na Dvoru krajša slovesnost m otvoritev razstave o več kot desetletnem delu dvorskih kul-brnikov. Po uvodnem delu bo Janovo potopisno predavanje z "'»pozitivi in glasbo “Življenje je J1”. Svoja doživetja na popoto-vanju po Indiji nam bodo predivih Ksenija in Maša Tratnik ter Eyril Vimont.
, Znani kandidati za
5-ElPANA - V volilno bitko za Janški stol v novi žužemberški .bčini se bodo potegovali štirje Jandidati. Dosedanji predsednik Žužemberk Franc Škufca :EDS), Janko Skube (SLS), Jože Japež (SKD) in Franc Jarc . JZLSD) se bodo prvič skupno 'Pedsiavili na okrogli mizi, ki bo Pptekala ob petkih, prva pa bo že ” Petek, 6. novembra ob 19. uri
v
gostilni Krnc v Hinjah. Z njimi i K bo pogovarjal in vodil razgovor I k, fk° Pueclj, sicer kandidat 1 ,;adstrankarske in neodvisne j!s'e za Suho krajino. V kul-jbrnem delu se bo predstavil pev-| zbor Prima iz Hinj.
I * obvestila so zunaj -
i |'ab občinske CZ je po dobrem ednu dni končno obvestil občane I J*območju Suhe krajine o stanju j >°de v vodovodu, ki ima zajetje v f Jžemberku. Po mnenju Zavoda a zdravstveno varstvo je to vodo jjrebno prekuhavati vsaj 20 | Jut, medtem ko je voda v ci-| ernah pitna.
S. M.
I Z NAŠIH OBČI M

ZAPLET Z ZARAČUNAVANJEM VODE
v
Števec na ustavnem sodišču
Zaradi tega, ker plačuje porabljeno vodo po števcu in ne po blokovskem ključu, seje Cvetka Luzar znašla na sodišču - Kaj bo reklo ustavno sodišče?
NOVO MESTO - Poleti smo pisali o težavah petih stanovalk v bloku na Ragovski, ki so si dale v stanovanja vgraditi števce za vodo, da bi plačevale dejansko porabo vode, pa jim drugi stanovalci bloka to preprečujejo, češ da morajo plačevati skupno porabljeno vodo, razdeljeno “po glavi”. Ta primer v Novem mestu ni osamljen. S takimi težavami se spopada tudi družina Cvetke Luzar iz bloka v Smrečnikovi ul. 34. Zaradi tega, ker plačuje porabljeno vodo po števcu, seje znašla celo na sodišču. Tožita jo tako Komunala kot upravnik bloka, firma Terca.
“Števec za vodo sem dala montirati leta 1992 in od takrat plačujemo porabo vode po števcu in še kubik zraven na mesec za skupno porabo, tako kot za luč na stopnišču,” je povedala Lužarjeva. Od nje pa vseskozi zahtevajo, da plačuje “po ključu”, se pravi skupno porabljeno vodo, deljeno s številom stanovalcev. Pri Lužarjevih po števcu konstantno porabijo okoli 9 kubikov vode na mesec, plačajo pa jih 10. “Po ključu” pa pride za plačilo po 5 kubikov vode na mesec na stanovalca. “Sprva smo bili 5-članska družina, se pravi, da bi morala plačevati po 25 kubikov vode na mesec. Čeprav sedaj v stanovanju živimo samo trije, kajti dve hčerki živita drugje, bi morala še vedno plačevati ’po ključu’ vodo za 5 ljudi, ker sta hčerki stalno prijavljeni na tem naslovu.” Toliko, 25 kubikov na mesec, Terca kot “vodni” upravitelj bloka (za kurjavo skrbi drug upravitelj, Zarja) Lužarjevi tudi zaračunava. In tako se je od 1992 nabralo za blizu 70 tisočakov razlike. Toliko manj je Lužarjevi znesla vodarina po števcu oz. to-
liko več bi morala plačati “po ključu”.
“Precej vode steče po nepotrebnem, ljudje nič ne varčujejo pa tudi iz pokvarjenih pip curlja. Poleg tega so števci za vodo zato, da plačuješ dejansko porabo. Če imamo v stanovanju števec za elektriko, ga imamo menda lahko tudi za vodo. Pravijo, da so vodovodne cevi v bloku dotrajane in da puščajo. Moje ne puščajo. Konec koncev pa niti ne gre za ta denar, vendar se mi neumno zdi, da bi plačevala vodo za druge,” pravi Lužarjeva in zagotavlja, da bo pri tem vztrajala, čeprav je stvar zelo neprijetna, saj je bila zaradi tega primera že štirikrat na sodišču, nazadnje prejšnji torek, pa zadeva še ni končana. Ko se je za pomoč in posredovanje obrnila na župana, ji je odgovoril, da bo
O turistični ponudbi Novega mesta
Danes javna tribuna Društva Novo mesto
NOVO MESTO - Društvo Novo mesto prireja javno tribuno na temo “Turistična ponudba Novega mesta”. Tribuna bo danes, 5. novembra, ob 18. uri v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu (vhod s poti Na Loko). Vlogo Novega mesta v projektu Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine bo osvetlil vodja tega projekta mag. Marko Koščak; sodelovala bo še Lidija Mavretič, ki skrbi za marketing tega projekta. Mateja Udovč, vodja prodaje v Zdravilišču Dolenjske Toplice pa bo predstavila možnosti oblikovanja tržne ponudbe Novega mesta. Razprava naj bi nakazala, kako v Novem mestu zasijovati sodobno in učinkovito turistično ponudbo.
Na koncu bo vodstvo društva predstavilo svojo listo kandidatov za lokalne volitve in .prizadevanja Društva Novo mesto v zvezi s tem.
V
Županski kandidati
Rok za vložitev kandidatur za županske kandidate na bližnjih lokalnih volitvah se je iztekel. Objavljamo imena županskih kandidatov (po abecednem vrstnem redu priimkov), ki se za to mesto potegujejo na območju nekdanje občine Novo mesto, in stranke, ki jih podpirajo.
V	občini Novo mesto so kandidati: Miloš Dular (SDS). Andrej Filip (Naprej, Slovenija), Franc Koncilija (neodvisni kandidat), Janez Murn (neodvisni kandidat), dr. Anton Starc (LD$, SLS, DeSUS in podpora ZLSD), Alojz Turk (SKD). v
V	občini Žužemberk so kandidati: Franc Jarc (ZLSD), Jože Papež (SKD), Janko Skube (SLS), Franc Škufca (LDS).
V	občini Dolenjske Toplice so kandidati: Rafael Kužnik (SNS), Alojz Puhan (LDS), Jože Tomlje (neodvisni kandidat), Robert Vinšek (SDS, SKD), Franc Vovk (SLS).
V	občini Mirna Peč so kandidati: Antonija Hočevar (ZLSD), Slavko Jarc (SLS), Zvone Lah (SDS).
V	občini Škocjan sta kandidata: Franc Kocjan (SLS), Janez Povšič (neodvisni kandidat).
V	občini Šentjernej so kandidati: Franc Hudoklin (SLS, LDS, ZLSD), Albert Pavlič (SDŠ), Srečo Plevnik (Naprej, Slovenija).
OBISK ANE JENKO - V Knjižnici Franceta Prešerna v Šentjerneju, ki je vzajemna enota Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, Občine Šentjernej in tamkajšnjega KUD, je bila med jesenskimi počitnicami otvoritev razstave o pticah. Pobudo za postavitev razstave je dala Ana Jenko, upokojena profesorica iz Ljubjane, sama velika ljubiteljica in poznavalka narave in živali, ki je sodelovala na otvoritvi. Z učenci se je v knjižnici pogovarjala o značilnostih in navadah naših ptic in skupaj so izdelali velik miselni vzorec. Knjižnici je podarila novo knjigo Ptiči Slovenije in Evrope. Razstavo o Pticah si lahko v šentjernejski knjižnici ogledate v mesecu novembru, učenci pa lahko ob njej tudi rešujejo nagradno uganko meseca z naslovom Kateri ptič je to? (Foto: Marijan Hočevar, tekst: Mira Grahek)
tožbo izgubila. Najavila se je za pogovor pri varuha človekovih pravic, ko je bil nazadnje v Novem mestu, vendar do njega ni prišla. Za rešitev svojega primera je dala pobudo tudi na ustavno sodišče.
A. BARTELJ
PONOVITEV RECITALA PAVČKOVIH PESMI
ŠENTJERNEJ - V Knjižnici Franceta Prešerna v Šentjerneju bodo v ponedeljek, 9. novembra, ob 12. uri ponovili recital Pavčkovih pesmi, ki so ga učenci OŠ Šentjernej pod vodstvom bibliotekarke Mire Grahek pripravili v počastitev pesnikove 70-letnice.
ZA PRIJATELJE
NOVO MESTO - Pevec Andrej Šifrer bo danes, 5. novembra, ob 19.30 predstavil svoj novi album Za prijatelje na koncertu v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. Vstopnina je 1.500 tolarjev.
TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA
NOVO MESTO - Prvi poizvedovalni sestanek interesentov za tečaj krojenja in šivanja bo v torek, 10. novembra, ob 17. uri v osnovni šoli Grm. Vabljeni!
NAJLEPŠA ROŽA
NOVO MESTO - Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane bo danes, 5. novembra, gostovalo v Domu kulture, kjer bo ob štirih popoldne uprizorilo predstavo Kristine Brenkove Najlepša roža, primerno za otroke. Vstopnina je 600 tolarjev.
PREDVOLILNI STUDIO D
Regionalna radijska postaja Dolenjske in Bele krajine Studio D bo že prihodnji teden od ponedeljka, 9. novembra pa do petka 20. novembra v desetih dolenjskih in belokranjskih občinah: Mirni Peči, Dolenjskih Toplicah, Škocjanu, Žužemberku, Semiču, Trebnjem, Črnomlju, Metliki, Novem mestu in Šentjerneju pripravila javna soočenja vseh kandidatov za župane v posamezni občini. Soočenja bodo potekala na kraju samem, torej v posameznih občinah, Studio D pa jih bo tudi prenašal v svojem programu vsak dan ob 16. uri. K sodelovanju vabijo vse občane in poslušalce, da z vprašanji preizkusijo bodoče župane. Več informacij o soočenjih boste zasledili v programu Studia D.
Studio D
TRŽNICA - Podoba novomeške tržnice se v desetletjih, morda celo stoletjih, ni kaj dosti spremenila.
Nova tržnica na starem mestu
Novo mesto naj bi končno dobilo primerno tržnico
NOVO MESTO - Tržnica je sestavni del vsakega pravega mesta. Tržnica dopolnjuje in bogati mestno ponudbo, daje mestu svojevrstno mikavnost in barvitost in ga, navsezadnje, povezuje z njegovo preteklostjo, ki marsikje sega stoletja nazaj. V Novem mestu že. Seveda pa to ne pomeni, da mora biti tržnica taka kot pred desetletji in stoletji. Novomeška pa, žal, je.
Novomeška tržnica je, milo rečeno, neprimerna za današnji čas. To so že večkrat povedali tudi inšpektorji in le temu, da mižijo na obe očesi, se meščani lahko zahvalijo, da imajo ob ponedeljkih in petkih na Florjanovem trgu še vedno semanji dan po stari šegi. In to samo zato, ker na občini že dolgo obljubljajo, da bodo to stvar rešili.
Pred časom je novomeški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora res naročil študijo o možnih lokacijah za mestno tržnico, ki jo je naredila firma Spina. Kot možne lokacije so določili; sedanjo na Florjanovem trgu, na Glo-bevnikovem vrtu, v Jerebovi ulici, na Loki in Novem trgu; poleg teh pa še na mestnem obrobju; v okviru BTC v Bršlinu, na Drski, v Kandiji ter v Žabji vasi pri bodočem centru KZ Krka. Kot najprimernejšo lokacijo so določili Florjanov trg, kjer je tržnica že desetletja. Poleg trž-
nice na tem mestu pa naj bi uredili še eno na mestnem obrobju, in to pri BTC ali v Žabji vasi.
Na podlagi tega in glede na zahteve svetnikov, Društva urbanistov, Društva Novo mesto in še koga so se na sekretariatu odločili za razpis javnega anonimnega urbanistično arhitekturnega natečaja za novomeško tržnico. Seveda pa tak natečaj ni poceni. Ta, na primer, bo stal 5,5 milijona tolarjev, od tega bo šlo 3,4 milijona tolarjev za nagrade najboljšim izbranim rešitvam, 1,6 milijona pa bodo znesli materialni stroški.
“Na prvi naslednji seji občinskega sveta naj bi svetniki potrdili potrebne organe za izvedbo tega natečaja, in če bo vse po sreči, bodo do poletja meščani dobili v razpravo več variant ureditve tržnice,” pravi Dular. Leta 2000 pa bi novo tržnico lahko začeli graditi.
V prvi vrsti bo morala nova tržnica zagotavljati take sanitarno tehnične razmere, kot jih zahtevajo današnji predpisi, urejene prostore za prodajo in hrambo izdelkov, primeren dostop, tudi dodatne parkirne prostore. Z ureditvijo današnjemu času primerne novomeške tržnice naj bi mestnemu jedru dodali nekaj sveže krvi in tudi s tem preprečili njegovo nadaljnje izumiranje.
A. BARTELJ
Obnova Zdravilišča Strunjan
Krka Zdravilišča obnavlja svojo enoto v Strunjanu - Investicija, vredna 12 milijonov mark - Od obnove sob do novega zunanjega bazena in prostorov za zdravstvo
V začetku novembra so v Zdravilišču Strunjan, eni od štirih enot Krke Zdravilišč, stekla velika obnovitvena dela, ki bodo trajala do sredine marca prihodnjega leta. Po končani obnovi bo to zdravilišče na slovenski obali dobilo nov videz in bo eno najlepših in najsodobnejših zdravilišč pri nas. Kako obsežna je ta obnova, pove investicijska vrednost: ta znaša kar 12 milijonov mark.
Hotel v strunjanskem zdravilišču so zgradili leta 1980, bazen je iz leta 1975, bungalovi so pa še starejši. Strunjan je v okviru Krke Zdravilišč od leta 1984; njegova zmogljivost je 300 ležišč, zaposlenih pa ima 105 ljudi. Strunjan je uveljavljeno zdravilišče za zdravljenje bolezni dihal in revmatičnih obolenj ter za rehabilitacijo po poškodbah gibalnega aparata in po operativnih posegih na tem aparatu.
“Za obnovo našega zdravilišča v Strunjanu si prizadevamo že dalj časa,” je povedal Vlado Petrovič, direktor Krke Zdravilišč. Zdravilišče Strunjan leži na najlepšem
delu slovenske obale, v krajinskem parku, zato je bil postopek za pridobivanje potrebnih dovoljenj za obnovitvena dela še toliko bolj občutljiv in zamuden. Z obnovitvijo bodo strunjansko zdravilišče arhitekturno in tehnološko posodobili ter povečali ponudbo zdravstvenih, gostinskih in hotelskih storitev. Obnovljene bodo vse sobe, z dograditvijo 3. hotelskega nadstropja pa se bo število ležišč povečalo za 60, tako da bo po novem s pomožnimi na voljo kar 400 ležišč. Poleg sob bodo povsem prenovili hotelsko recepcijo, kuhinjo in restavracijo, obnovili notranji bazen, na novo
pa zgradili zunanji bazen, masažne bazene ter prostore za zdravstvo. Seveda obnova zajema tudi ureditev okolice. Posebej poudar-
• Obnova in prenova Zdravilišča Strunjan bo stala 12 milijonov mark. Investitorje družba Krka Zdravilišča, ki bo pol tega zneska plačala z lastnim denarjem, za polovico pa je najela dolgoročno bančno posojilo. Družba Krka Zdravilišča si tako velik in zahteven poseg lahko privošči, saj vsa leta posluje z dobičkom, zdravilišča Dolenjske in Šmarješke Toplice ter Strunjan pa so ves čas najbolj zasedena zdravilišča v Sloveniji, povprečno več kot 80-odstotno.
jajo, da bo po novem čiščenje bazenskih voda visoko kakovostno in za okolje neobremenjujoče.
A. B.
MM* IZ N A Š I H OBČIN
MM*
PREDVOLILNI UTRIP
Vsi županski kandidati
12 belokranjskih kandidatov za župane, od tega polovica v metliški občini
ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Od sredine preteklega tedna, ko je bil zadnji rok za vložitev kandidatur za župane in člane občinskih svetov, je konec ugibanj, kdo se bo v treh belokranjskih občinah potegoval za župane in svetnike. V črnomaljski občini je SLS predlagala dosedanjega župana Andreja Fabjana, volilci s podpisi tajnika občine Jožeta Grdišo, LDS akademskega kiparja Jožefa Vrščaja ter SDS vodjo proizvodnje v Ekiju Pavla Zajca.
V	metliški občini je kandidat SLS inž. agronomije Slavko Dra-govan, skupina volilcev je s podpisi predlagala gostinskega tehnika Andreja Kočevarja, LDS gradbenega tehnika Antona Kočevarja, ZLSD pa sedanjega župana Branka Matkoviča. Skupni kandidat SKD in SDS je dipl. inž. rastlinske proizvodnje Jože Nemanič, Naprej Slovenija - NPS pa je kandidirala študenta Petra Seliča.
V	semiški občini se bosta pote-
govala za župansko mesto sedanji župan Janko Bukovec, ki sta ga predlagala SLS in SKD, ter višji upravni delavec Stanko Vidmar, sicer kandidat SNS in ZLSD. Slednjega so v sredo pretekli teden predstavili tudi na srečanju članov SNS iz Bele krajine, ki je bilo na Smuku.	M. B.-J.
“ZUR Z MARTINOM KRPANOM”
METLIKA - Združena lista socialnih demokratov Metlika vabi na gledališko predstavo kulturnega hrama Moste iz Ljubljane “Žur z Martinom Krpanom”, ki bo v petek, 6. novembra, ob 18. uri v tukajšnjem kulturnem domu. Vstopnine ne bo. Po predstavi bo kandidat za metliškega župana Branko Matkovič predstavil svoj volilni program in kandidate ZLSD za občinske svetnike.
V Metliki in Semiču devetletki
METLIKA, SEMIČ - Posebna komisija pri ministrstvu za šolstvo in šport je pred tednom dni sprejela sklep o izbiri šol, ki se bodo v šolskem letu 1999/2000 vključile v postopno uvajanje programa devetletne osnovne šole. Od 68 šol, ki so kandidirale, je bilo izbranih 46, med njimi iz Bele krajine metliška in semička šola.
Metliška osnovna šola bo začela s postopnim uvajanjem z bodočim 7. razredom. Kot je povedal ravnatelj Jože Mozetič, je to za šolo priznanje in zaupanje njihovemu delu, a hkrati velika obveznost do otrok in njihovih staršev. “V šoli smo se na devetletko pripravljali že nekaj časa in bomo z veliko vnemo nadaljevali s pripravami in izpolnjevanjem nalog, ki so pred nami do začetka novega šolskega leta. Prepričan sem, da bomo imeli pri tem podporo pri starših in občini,” je ob novici dejal Mozetič.
Semiška šola je prijavila program za 1. in 7. razred. Z ministrstva jim sicer niso sporočili, za kateri program so izbrani, ver-, jetno pa bodo pričeli postopno devetletko s L razredom, saj za 7. razred nimajo vseh pogojev, a tudi starši niso najbolj navdušeni. “Počaščeni smo, da smo bili izbrani, k čemur je gotovo prispeval tudi sloves šole v Sloveniji. Čeprav se bomo na devetletko sami temeljito pripravili, pričakujemo strokovno, a tudi materialno pomoč, ki je pozneje najbrž ne bi bili deležni. Nadejamo se tudi, da bomo imeli pri spremembi normativov veliko bolj proste roke. Učitelji pa bodo lahko veliko bolj dokazovali svojo sposobnost in samoiniciativnost kot doslej, ko je bilo vse ta-
ko togo,” je prepričana ravnatel-iške šole
jica semiške šole Silva Jančan.
M. B.-J.
Pomoč na domu odslej z doplačilom
Ker sta se delavki, ki sta pomagali Metličanom na domu preko javnih del, redno zaposlili, bodo ljudje storitve plačevali - Ura velja 1.210 tolarjev, so pa tudi velike olajšave
METLIKA - Center za socialno delo Metlika od leta 1992 preko javnih del opravlja tudi pomoč ljudem na domu, ki zajema tri sklope: gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in vzdrževanju socialnih stikov. Vendar so na centru že nekaj časa ugotavljali, daje ta program dozorel za prehod v trajno obliko dela, torej s stalno zaposlenimi delavkami.
Redno zaposlene je predvidel tudi zakon o socialnem varstvu, letos pa je ta pogoj postavil še Zavod za zaposlovanje. S tem so se strinjali tudi na metliškem Centru za socialno delo, saj bi tako lahko razširili ponudbo storitev. Se pomembnejše pa je, da bi se s tem izognili neprestanim menja-
vam delavk, ki pomagajo na domu. “Med uporabniki in izvajalci se spletejo močne čustvene vezi. Mnogokrat ljudem, potrebnim pomoči, prav storitve izvajalk pomenijo edino vez z zunanjim svetom. Zamenjave izvajalk so zato marsikdaj zelo boleče in jih ne priporočamo,” je povedala direk-
SPOMIN OSTAJA - Pred dnevom spomina na mrtve je bilo v Beli krajini več komemoracij. Že v sredo, 28. oktobra, pa je bila na Gornjih Lazah spominska slovesnost, na kateri so se spomnili prve belokranjske čete, ki je bila ustanovljena prav na ta dan leta 1941 - v spomin na ta dogodek semiška občina praznuje tudi svoj praznik - padla pa je na Gornjih Lazah le nekaj dni pozneje, v noči z 2. na 3. november. Na slovesnosti, na kateri so v kulturnem programu sodelovali semiški šolarji in ženski pevski zbor iz Semiča, je semiški župan Janko Bukovec poudaril, da je Bela krajina plačala za svobodo veliko ceno, a ni nikoli dočakala vsaj delnega vračila izgubljenega. (Foto: M. B.-J.)
torica metliškega Centra za socialno delo Nada Krašovec. Ker pa preko javnih del ni bila mogoča celovita zaščita pravic izvajalk, katerih delo je odgovorno in vse prej kot lahko, so imeli v Metliki še razlog več, da so 1. oktobra redno zaposlili obe laični delavki. Ena od njih je preko javnih del pomagala ljudem na domu pet let, druga dve leti, obe pa sta se lani dodatno usposabljali in si pridobili verifikacijo za opravljanje dela.
V začetku tega meseca pa je pri pomoči na domu v metliški občini začela veljati še ena novost. Medtem ko so bile storitve zastonj, dokler je šlo za javna dela, so jih uporabniki sedaj po zakonu dolžni plačevati, v Metliki pa jim jih bodo začeli zaračunavati od 1. novembra naprej. Cena ene ure pomoči na domuje 1.210 tolarjev, ker pa ima vsak uporabnik pravico zaprositi za olajšave, bodo v resnici plačevali le 15 do 50 odst. te cene! Kot je povedala Krašov-čeva, se je zaradi plačevanja le eden od uporabnikov odpovedal pomoči, medtem ko delavki trenutno pomagata 26 občanom iz Metlike in okoliških vasi. Vse večje pa je med ljudmi povpraševanje po dostavi kosila na dom, ki ga delavki prihašata bodisi iz osnovne šole, hotela ali doma počitka.
M. BEZEK-JAKŠE
ODPRTJE LAPIDAR1JA
METLIKA - V Belokranjskem muzeju v Metliki so postavili še eno stalno razstavo. V četrtek, 5. novembra, bo ob 17. uri državni sekretar za kulturo Republike Slovenije Silvester Gaberšček v pritličnem arkadnem hodniku metliškega gradu odprl lapidarij. V kulturnem programu bo nastopil tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj pod vodstvom Silvestra Mihelčiča mlajšega.
Za reveže dobra tudi ožja cesta?
Obkolpsko cesto med demografsko ogroženimi vasmi od Vinice do Starega trga asfaltirajo že celo desetletje - Svetniki proti spremembi projektov in ožanju ceste
METLIŠKO
MARTINOVANJE
METLIKA - Metliška podružnica Društva vinogradnikov Bele krajina pripravlja na martinovo, v sredo, 11. novembra, ob 17. uri v hotelu Bela krajina tradicionalno družabno srečanje s pokušnjo letošnjih vin. Vinogradniki bodo prinesli svoj vinski pridelek, ki ga bodo lahko poskusili vsi ljubitelji dobre kapljice.
ČRNOMELJ - Regionalno cesto od Vinice proti Staremu trgu asfaltirajo že celo desetletje, težko pa je reči, kdaj bo dokončno urejena. Cesta je zlasti pomembna za prebivalce demografsko ogroženih vasi ob slovensko-hrvaški meji, saj bi, če bi bila asfaltirana, gotovo zadržala odseljevanje, morda pa bi se začeli ljudje celo vračati v te oddaljene vasi.
LOVCI ZA POSOČJE
ČRNOMELJ - Tudi belokranjski lovci so se odzvali na akcijo, s katero zbirajo denar za prizadete lovce v Posočju, ki jim je potres podrl streho nad glavo. Doslej je bilo zbranih 500 tisoč tolarjev, načrtujejo pa, da jih bodo zbrali 700 tisoč, saj naj bi vsak lovec prispeval tisočaka, v Beli krajini pa je v desetih lovskih družinah skoraj 700 članov. Lovske družine bodo zbirale denar, dokler ga ne bodo prispevali vsi lovci.
Doslej so postopno asfaltirali pet odsekov v skupni dolžini 12 kilometrov, na asfaltiranje pa čaka še slabih 8 kilometrov ceste. S črnomaljske občinske uprave že vrsto let prepričujejo ministrstvo za promet in zveze, naj pospeši rekonstrukcijo ceste. Najprej naj bi bil na vrsti 4 kilometre dolgi odsek od Sinjega Vrha do Špeharjev, za katerega so že dobra tri leta izdelani projekti. V njih sta predvidena dva vozna pasova, široka
po dva metra in pol, ter meter široki bankini na vsaki strani
cestišča.
Zato so bili nedavno v Črnomlju toliko bolj začudeni, ko so, sicer neuradno, izvedeli, da namerava ministrstvo za promet in zveze naročiti preprojektiranje te ceste, ki naj bi imela le en vozni pas, širok tri metre in pol, ter izogibališča. Na občinski upravi pravijo, da so tako široke nekatere občinske javne poti, na katerih
Z dobrodelnostjo do aparatur
je zares malo prometa. Obkolpska cesta od Vinice do Starega trgaje državna, načrtovalci pa bi morali upoštevati tudi, da cesta poteka ob Kolpi, kije zlasti poleti za turiste zelo privlačna.
V Črnomlju domnevajo, da na ministrstvu za promet in zveze razmišljajo o gradnji ožje ceste zaradi manjših stroškov. Na občinski upravi so poskušali izračunati, kakšen bi bil v resnici prihranek, vendar bi natančen izračun lahko dobili le, če bi bila izdelana investicijsko-tehnič-na dokumentacija za obe širini cest. Ne glede na morebitni prihranek so se tudi občinski svetniki na zadnji seji zavzeli za 5 metrov široko cesto. Ne nazadnje tudi zato, ker je črnomaljski izvršni svet že pred več kot štirimi leti soglašal, da za pol metra zožijo cesto. Tokrat pa so svetniki sklenili, da nadaljnjega zoževanja ne dovolijo več.
ZAHVALE ZA LEPO OKOLJE
METLIKA - Svet mestne skupnosti Metlika v teh dneh izroča krajanom lične zahvale za njihova prizadevanja za lepši videz hiš in s tem tudi kraja. V mestni skupnosti niso razpisali tekmovanja za najlepše urejene domove, ker niso hoteli vzeti volje tistim, ki ne bi bili med prvimi, pač pa so se hoteli zahvaliti vsem, ki jim ni vseeno, kakšno je njihovo mesto. Razveseljivo pa je, da je tistih, ki vzorno skrbijo za urejenost mesta, več, kot so v mestni skupnosti sprva pričakovali.
M. B.-J.
• Slovenija je postala zakotna balkanska krčma prepirljivcev. (Panorama)
V semiški zdravstveni postaji nujno potrebujejo EKG, želijo pa si tudi pulzni oksimeter in defibrilator - Na Martinovo soboto dobrodelna prireditev za semiško zdravstvo
SEMIČ - V začetku leta so zagnani Semičani pripravili ob 90. rojstnem dnevu ljudskega pevca in godca Tončka Pluta prireditev, katere izkupiček je šel za nakup medicinskih aparatov V novomeški bolnici. Čeprav so v bolnici akcijo sprejeli z odobravanjem, sta direktor dr. Tone Starc in dr. Peter Kapš predlagala, da bi takšno prireditev pripravili tudi za semiško zdravstveno postajo.
Semičani dobro vedo, da so Dr. Marija Plut, ki z dr. Igorjem kljub prizadevanjem vodstva čr- Bostičem dela na semiški zdrav-nomaljskega zdravstvenega doma, stveni postaji, je porodila, da bi v okviru katerega je njihova zdrav-_
stvena postaja, denarne možnosti za nakup aparatur omejene. “Od začetka leta je zorela zamisel, da bi z dobrodelno prireditvijo pomagali naši zdravstveni postaji. Tako smo se kulturniki in člani semiške podružnice društva vinogradnikov Bele krajine odločili, da pripravimo na Martinovo soboto dobrodelno kulturno-zabav-no prireditev “Okrog srca vince brca”. Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarjem, poleg vstopnine pa računamo še na denar donatorjev, katerih odziv je bil doslej dober,” je povedal Tone Plut, sin godca Tončka in znani soorganizator številnih prireditev.
Tone Plut
nujno potrebovali kar nekaj aparatur, najbolj pa nov EKG.'
“Za EKG bi potrebovali 700 tisočakov, če pa bo dobrodelnikom uspelo zbrati več denarja, bi ga namenili za nakup pulznega oksimetra za določanje vsebnosti kisika v krvi. Prav bi prišel pri nujnih stanjih v pljučnih obolenjih, kot so poslabšanje bronhialne astme in druga poslabšanja pljučnih obolenj. Zanj bi morali odšteti 170 tisoč tolarjev,” je pojasnila dr. Plutova. Povedala je, da je že skoraj pobožna želja tako zdravnikov kot okrog 4.000 semi-ških pacientov tudi defibrilator, zelo dobrodošel aparat pri nenadnem srčnem zastoju. “Zavedamo se, da je to drag inštrument, saj velja 1,4 milijona tolarjev, vendar želja, da bi ga dobili vsaj v nekaj letih, ostaja,” je dejala dr. Plutova, Tone Plut pa je pristavil, da se bodo organizatorji potrudili, da bodo uresničili želje, ki se zdijo zdravnikom skoraj neuresničljive.
M. BEZEK-JAKŠE
KONČNO VODA! - Vasi na adlešiškem koncu so se, ko bi morali graditi vodovod, v preteklosti vedno izogibali, zato ne čudi, da ljudje šele zadnje čase dobivajo pitno vodo po ceveh. Konec preteklega tedna je črnomaljski župan Andrej Fabjan skupaj s krajani slavnostno natočil vodo iz pipe sredi Fučkovcev, kjer se konča dobrih 1.500 dolg vodovod, ki poteka od Dolenjcev skozi Jankoviče. Z gradnjo vodovoda so pričeli lani, a zgolj s prispevkom občine in krajanov. Letos je pri naložbi, vredni več kot 20 milijonov tolarjev, pomagalo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Vodo je dobilo 26 domačij, prav v udlešiški krajevni skupnosti pa je še ena pomembna naložba, in sicer navezava vodovoda od Bednja preko Plešivice do Dolenjcev. S tem bodo kraji, v katere je tokrat pritekla voda, dobili kvalitetnejšo vodo iz Doblič. Sedaj jo namreč črpajo iz Kolpe, (foto: M. B.-J.)
Sprehod po Metliki
IZBIRA - Nekdaj je veljalo, da so Črnomaljci in Semičani hodili po nakupih v metliške trgovine, ker so imele večjo izbiro. Dokaz, da se, kar se izbire tiče, Metličani še do danes niso izneverili, so skorajšnje lokalne volitve. V semiški občini pride na enega županskega kandidata 2.000 občanov, v črnomaljski občini celo skoraj 4.000 prebivalcev, medtem ko je v metliški občini en županski kandidat na borih 1.400 občanov. Metličani bodo namreč lahko izbirali med toliko kandidati kot Črnomaljci in Semičani skupaj. Demokracijo so torej znali zajeti s polno žlico.
GROZDJE - Metličani naj se nikar ne čudijo, če bo semiški župan Janko Bukovec kmalu začel kampanjo za gradnjo vinske kleti v Semiču. S tem prav goto-vo ne želi škoditi metliški kmetijski zadrugi, ki ima edina v Beli krajini takšno klet. Razlog za Bukovčevo navijanje za gradnjo semiške kleti tiči povsem drugje: ko je letošnjo jesen peljal iz svojega vinograda v metliško klet polno prikolico grozdja, se mu je pokvaril traktor v romskem naselju na Sovinku, ki ga ljudje bolje poznajo kot Štiri Roke. Pred-no je županu uspelo priklicati pomoč, so Romi že dodobra okusili, kako sladkoje bilo letos semiško grozdje. Ce bodo torej Semičani imeli vinsko klet, pot od semiških vinogradov gotovo ne bo vodila mimo romskega naselja.
Črnomaljski drobir
VODA - Tisti, ki so konec preteklega tedna prvi natočili kozarce z vodo iz novega vodovoda v Fučkovcih, so se bolje znašli kot možje, ki so spomladi natakali vodo iz pipe pri otvoritvi vodovoda na Osojniku v semiški občini-Semičani so se morali kar precej potruditi, da so z veliko muko spravili po grlu vodo. V Fučkovcih pa so se na vodo - po vzoru imena vasi - prav pofučkali, kot rečejo Belokranjci požvižgava-nju. Vodo so urno zlili iz kozarcev in si hitro natočili žlahtno kapljico, ki je ni manjkalo.
DOKONČANJE - Spomenik v spomin na viniško republiko sredi Vinice je skoraj dvajset let čakal, da ga dokončajo. Konec preteklega tedna je le dočakal dokončanje. Seveda je vse skupaj precej dišalo po lokalnih volitvah, saj je avtor in dokončevalec spomenika kipar Jožef Vrščaj, sicer kandidat za črnomaljskega župana. Res pa je, da si nekateri želijo, da bi bile volitve vsako leto, saj bi se potem politiki pogosteje spomnili nanje.
ZBIRANJE VZORCEV MLADIH VIN
ČRNOMELJ - V okviru martinovanja bodo tudi letos v Črnomlju ocenjevali mlada vina: Vzorce bodo pobirali v kleti
restavracije Grad v petek, 6v. no-
vembra, od 12. ure naprej. Člani Društva vinogradnikov Črnomelj in Bela krajina bodo za vzorec, ki ga bodo dali v oceno, plačali 1.500 tolarjev, nečlani pa dva tisočaka.
Semiške tropine
PRAVOPIS - V leksikonu Slovenska krajevna imena Cankarjeve založbe je na 140. strani zapisano ime vasi Krvavčji Vrh-Obe besedi se začneta z veliko začetnico, kar pa ne velja za
4
Krvavčji vrh 1
....... 1
napisa na tablah na obeh straneh vasi. Res so v semiški občini v zadnjih letih na novo namestili ah zamenjali kar nekaj obcestnih tabel. Za tabli na Krvavčjeni Vrhu pa se ni zmenil nihče. P*1 samo malo poznavanja pravopisa in črne barve bi potrebovali ih mali “v” bi se spremenil v ve-likega.
PRIREDITEV - Zagnani ih neutrudni organizatorji semiške dobrodelne prireditve “OkroU srca vince brca” se lahko pohvali' jo, da je ena od treh prireditev že razprodana, čeprav še nimajo v prodaji vstopnic in tudi plalatov se niso razobesili. A kljub temu se je za prireditev zanimalo že za polno dvorano ljudi. Morda ne h1 bilo napak, če bi Semičani pri'
pravili tudi kakšen tečaj o tenu
Ki
kako na prireditve privabiti čin1 več ljudi. Marsikateri Črnomaljec in Metličan bi sc imel kaj naučit1.
Drobne iz Kočevja
I ŠE TRIJE KANDIDATI-Na ^olitvah pred štirimi leti se je za županski stolček v Kočevju potegovalo 8 kandidatov, za bližnje nove volitve pa so zaenkrat uradno znani le štirje. Vendar pa to ne pomeni, daje prvi prezkus županske funkcije v novem sistemu Morebitne lokalne samouprave, še pred štirimi leti zainteresirane, da stopijo na čelo kočevske občine, prestrašil. Zaenkrat (sicer še neuradno) so se menda našli še bije pogumni: Peter Klun, ki naj ki bil na listi DS, Jože Hobič iz SLS in Samo Žilevski kot neod-visen kandidat.
PRENOVA DZS - Po preno-vitvi Trgoprometove samopostrežne trgovine v Kidričevi ulici, Prvega nadstropja Name, Železnine in manjših sprememb v še nekaterih kočevskih trgovinah in trgovinicah so pred nedavnim začeli prenavljati tudi stavbo DZS na Ljubljanski cesti. Drzni znanilci sprememb, ki so zato svojo v Kočevju vsem bolj znano trgovino pod imenom Knjigarna, Preselili v stavbo ob Gasilskem domu na Roški cesti, se v Kočevju niso izkazali kot “znanilci spre-ntemb’’. Zato pa vsi še toliko bolj Pričakujejo, da sc bodo s spremembami prenove prepotrebne trgovine pokazali za toliko bolj “drzne”!
Ribniški zobotrebci
TABLE ŽE NA STREHI -Ena zadnjih iz pisanega niza raznovrstnih reklamnih in drugih tabel, ki sp nameščene na nišah vzdolž Šeškove ulice, je hila tabla nove trgovine Lori. Prejšnji najemnik prostorov bivšega fotografskega studia Moharje svojo tablo odstranil, Zato podjetnik iz Kočevja, ki se Je odločil za odprtje še ene trgo-Vine v Ribnici, s postavitvijo table ni imel težav. Vendar pa °b skoraj samih trgovinicah in gostilnah v centru Ribnice za table počasi že primanjkuje Prostora, saj že sedaj table druga duigo zakrivajo, tako da svojega namena pravzaprav ne dosegajo več. So pa proste še strehe, čeprav tudi te ne več Vse!? Trgovina Casscci v novi stavbi ob Obrtni zbornici je namreč svojo več kot kvadratni meter veliko reklamno tablo Postavila na streho in si tako kot prva v Ribnici izborila, da je tjeno ime opaziti že skoraj ob samem vstopu v Ribnico.
ZADREGA - Razstava izdelkov varovancev ribniškega VDC in centra Dolfke Boštjančič z Iga v Galeriji Toni v Ribici je bila zaradi navzočnosti varovancev in njihovih družin °b otvoritvi izredno dobro obiskana. Splošni prijetni vtis in siceršnjo dobro pripravljenost fazstave je skalila le neizkuše-nost z organizacijo razstav. Z teprijetno tišino ob nenapovedanem zaključku prijetnega kulturnega programa je povzela zadrego pri vseh navzočih, v še večjo zadrego pa je spravila direktorja Centra Dolfke Boštjančič Dušana Parazaj-dp, ki je Za to, da bo predstavil Center, zvedel šele, ko je natančneje prebral zapisano v vabilu na razstavo.
Krpanova kobila:
“Nekateri kritizirajo, da je bila Svilna zaščita ob zadnjih popla-Vflh premalo učinkovita in z njo tl,di občinska uprava, ki ni odrekla, kam mora voda teči in do katere višine lahko narašča.”
Dobrepoljski krompirčki
UREJENA DOMAČIJA - Luknja akcija “Urejena domačija bo zaključena 21. novembra, bodo razglašene najlepše Jkrnačije in podeljena priznanja, .•rokovna komisija je v glavnem opravila delo, občani pa bodo •kidali svoj glas, ko si bodo ogledali fotografije domačij, ki bodo izstavljene od 8. do 15. novem-dfa v sejni sobi občine.
drugič poplavljeni -
Postori dobrepoljskega Društva Upokojencev so bili letos že dru-k‘č poplavljeni, nazadnje je bilo v djih 25 cm vode. Zato velja med upokojenci prepričanje, da sc se Vlc prostore ne splača več vlagati, '•Mpak se je bolje zavzemati za Oadnjo novega doma.
Da BO MANJ BOLELO -^Paratura v zobni ambulanti je Ostarela. Da bo zdravljenje zob pijetnejše in manj boleče, je po-,r®bno kupiti novo, kar bo vclja-0 okoli 45.000 DEM, to pa je dUi boleča točka zamisli.
MM I Z NAŠIH OBČIN
MM
Preko 100 požarov, a nobene sirene!
Kočevski gasilci so samo v prvem polletju letošnjega leta posredovali že več kot 100-krat - V zadnjih štirih letih pridobili za preko 50 milijonov tolarjev opreme
KOČEVJE - Ob izteku meseca požarne varnosti, natančneje v sredo, 28. oktobra, je vodstvo Gasilske zveze Kočevje na tiskovni konferenci predstavilo delo kočevskih gasilskih organizacij. Poleg organizacije.in aktivnosti društev v letošnjem letu so predstavili tudi vse pomembnejše pridobitve v zadnjih štirih letih.
Gasilska zveza Kočevje združuje 15 prostovoljnih gasilskih društev, med katerimi je najstarejše PGD Kočevje, ki letos praznuje 120-letnico, in najmlajše 100 let mlajše PGD Klinja vas. Skupno imajo 1022 članov in med temi 476 članov operativnih enot. Zaradi požarov in drugih dogodkov letno opravijo 70 do 90 intervencij, vendar je bilo letošnje leto za kočevske gasilce rekordno. Samo v prvih šestih mesecih so posredovali ze več kot 100-krat. Razlog za to so bili, kot je povedal poveljnik kočevske GZ Jože Mihor, “stalni požari na sipinah rudniškega jezera”.
V	letošnjem letu so prvič, odkar obstaja GZ, izbrali gasilke, ki imajo od marca letos tudi svoj odbor in predstavnico v GZ. 148 članov njihovih društev je uspešno opravilo usposabljanje za pridobitev naziva gasilec, več kot 30 gasilcev operativcev pa je v izobraževalnem centru MORS na Igu opravilo tečaj specialnosti. Vsako leto v okviru dopolnilnega strokovnega usposabljanja izvedejo občinsko gasilsko tekmovanje, na katerem sodeluje do 28 gasilskih desetin, 6 društev pa je letos prišlo tudi na državno tekmovanje.
V	pretežni meri z denarjem iz občinskega proračuna, deloma pa tudi s pomočjo ministrstva za obrambo preko uprave RS za
USTANOVLJENA SE PETA STRANKA
LOŠKI POTOK - Pred dobrim tednom je bila v Loškem Potoku ustanovljena LDS, katero so že dolgo napovedovali, a so tokrat priprave potekale v dokajšnji tajnosti. Po podatkih ustanoviteljev so podprli kandidaturo sedanjega župana in za občinski svet predlagali štiri svoje člane. Sicer pa je sedanji župan že pred ustanovitvijo LDS iskal podporo pri vseh štirih strankah, in kolikor je znano, podporo tudi dobil.
V
Zupani le moški
Med kandidati ni žensk
DOBREPOLJE - Kandidati za župana so Anton Jakopič, rojen 1951, ekonomski tehnik in dosedanji župan, stranka SLS; Alojzij Palčar, 1962, elektromehanik, zaposlen na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, LDS; Igor Ahačev-čič, 1962, dipl inženir agronomije, komercialist, predlagata pa ga stranki.SDS in SKD. Za občinske svetnike so predlagale kandidate štiri stranke (SKD, SDS, SLS in LDS), vsaka po 12 kandidatov.
VELIKE LAŠČE - Kandidati za župana so: Milan Tekavec, r. 1940, kmetovalec, dosedanji župan, SLS; Anton Zakrajšek, 1959, dipl. strojni inženir, predlagala sta ga stranki SKD in SDS; Alojzij Žužek, 1948, trgovec in samostojni podjetnik, predlagali sta ga ZLSD in LDS. Za občinske svetnike je bilo oddanih 7 kandidatnih list, in sicer SLS, SKD in SDS, vsaka po 12 kandidatov; DS (Demokratska stranka) in LDS, vsaka po enega kandidata; ZLSD 9 kandidatov in Lista napredka in neodvisnih občanov 11 kandidatov.
OSILNICA - Kandidat za župana je sedanji župan Anton Kovač, 1947, višji gostinski delavec, kandidirali pa sta ga stranki SLS in SKD. Za občinske svetnike sta predlagali SKD in SLS po 7 kandidatov, Naprej Slovenija dva kandidata in SDS 4 kandidate. Poleg tega so z območja štirih vaških odborov predlagali še po 3 kandidate za vaške odbore.
KOSTEL - Kandidat za župana je Valentin Južnič, gradbeni tehnik, cestni inšpektor za dolenjsko regijo, je neodvisni kandidat. Za občinske svetnike so predlagale stranke SLS, SKD in SDS po 7 kandidatov, ZLSD in LDS po pet kandidatov, štirje kandidati pa so neodvisni (so zbrali podpise).
J. P.
zaščito in reševanje so v zadnjih štirih letih nabavili nova orodna gasilska vozila za PGD Mahovnik, Dolga vas in Šalka vas, gasilsko avtocisterno za PGD Kočevje ter motorne črpalke za PGD Stara Cerkev, Livold, Morava in Klinja vas. Vrednost teh investicij znaša skoraj 44 milijonov tolarjev, vendar pa je celoten znesek, kot je povedal Mihor, še večji, saj sta denar za nabavo orodnega vozila
za PGD Vas-Fara zagotovila ministrstvo za obrambo in KS Kostel. Večja investicija v znesku okoli 5 milijonov tolarjev je bila tudi ureditev UKV radijske zveze v sistem Žare in pogojev za tiho alarmiranje s pozivniki. Denar sta prispevala ministrstvo za obrambo in kočevska občina, ki ima, kot so poudarili na tiskovni konferenci, za gasilce veliko posluha. Zato pa tudi, kot je dejal Mihor, kljub že preko 100 požarom letos v Kočevju ni bilo slišati sirene, ki bi pozivala gasilce, vse požare pa so tudi uspešno pogasili.
M. LESKOVŠEK-SVETE
GASILCI O SVOJEM DELU -Predsednik Gasilske zveze Kočevje Anton Fajfar, poveljnik Jože Mihor (na posnetku), tajnik Milan Simičič in podpredsednik Bojan Kocjan so ob mesecu požarne varnosti predstavili delo kočevskih gasilcev. (Foto: M. L.-S.)
S prodajo izdelkov do izletov
Odprli prodajno razstavo izdelkov varovancev dveh centrov
RIBNICA - V petek zvečer so v Galeriji Toni v Ribnici odprli razstavo izdelkov varovancev Varstveno-delovnega centra iz Ribnice in Centra Dolfke Boštjančič, Draga-Ig pri Ljubljani. Prodajno razstavo je odprl ribniški župan Jože Tanko, delo obeh centrov pa sta predstavila direk-
TRETJA VRTINA SPET NEUSPEŠNA
TRAVA - O dveh neuspešnih vrtinah na območju Starega in Novega Kota smo že pisali. Hidrocolsulting iz Dragomera, kije predlagal omenjene projekte, predlaga vrtanje še vsaj ene vrtine do globine 300 m. Ta vrtina naj bi po predvidevanjih dajala vsaj 8 1 vode, kar bi bilo iz ekonomskega vidika sprejemljivo. Tudi tu so vrtanje ustavili na globini 200 m, ker so zadeli na plasti, kjer vode ne more biti. Kdo to financira, se sicer ve, ne ve pa se, koliko to poigravanje stane. Domačini menijo, da poznajo še nekaj lokacij, kjer voda gotovo je, a bodo morale te ideje verjetno počakati na boljše čase. Sicer pa pravijo Travljanci, da se je voda v njihovem lokalnem vodovodu po vgraditvi električnega sistema razkuževanja močno izboljšala.
A. K.
KANDIDAT SAMO JANEZ NOVAK
LOŠKI POTOK - Po uradnih podatkih občinske volilne komisije je edini kandidat za bodočega župana sedanji župan Janez Novak. Ža svetnike vseh treh volilnih enot pa je 20 kandidatov. Največ kandidatov je predlagala SDS, sledita LDS in
ZL, nato SLS in SKD.
A. K.
Razstava o Ljubiču
Več kot samo učitelj
DOBREPOLJE - Ob otvoritvi prizidka šole na Vidmu so odprli tudi razstavo o življenju in delu učitelja Toneta Ljubiča, ki je posvečena 90-letnici njegovega rojstva, pripravila pa jo je domača etnologinja Anka Novak.
Tone Ljubič je bil rojen leta 1908 v Trstu. Učitelj je bil v Radečah pri Zidanem Mostu, v Zagradcu pri Žužemberku, od leta 1932 do 1942 pa v šoli na Vidmu v Dobrepolju. Pred drugo svetovno vojno je začel objavljati članke z narodopisno vsebino v reviji Naš rod. Izdal je knjigi: Ljudske pripovedke iz Dobrepolj in Ljudska umetnost v Dobrepoljah. Slednja je bogato opremljena tudi z Ljubičevimi risbami. V Ljubi-čevi zapuščini pa je ostalo še neobjavljeno gradivo.
Med vojno so ga Italijani zaprli. Kasneje je delal po raznih krajih v Sloveniji, bil tudi ravnatelj šole in pedagoški svetovalec. Umrl je leta 1992 v Srednjih Bitnjah pri Kranju.
J. P.
torica ribniškega Centra za socialno delo Majda Vrh in direktor Centra Dolfke Boštjančič Dušan Parazajda.
V Ribnici že vrsto let deluje Društvo za pomoč duševno prizadetim, ki si prizadeva za kvalitetnejše življenje duševno prizadetih članov in njihovih družin. Že okoli leta 1970 so začeli iskati primerne prostore za delavnico pod posebnimi pogoji, kot seje ob ustanovitvi imenoval Varstveno-delovni center. Našli sojih šele po skoraj 20 letih v izpraznjenih prostorih bivših Samoupravnih interesnih skupnosti.
Sprva je center sprejel 7 varovancev in je deloval kot enota osnovne šole s prilagojenim programom, po ukinitvi šole leta 1992 pa je prešel pod Center za socialno delo. Od leta 1994 imajo svoj kombi, ki jim gaje podarilo Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim Slovenije, tako da lahko sami poskrbijo za prevoze varovancev, med katerimi jih je od skupno 21, kolikor jih v centru danes, 9 tudi iz kočevske občine. Lani so se preselili v nove prostore, vendar pa ti, kot je ob otvoritvi razstave, ki bo odprta do 13. novembra, poudarila Vrhova, za center niso tajna rešitev. Zato si skupaj z občino prizadevajo, da bi prišli na prednostno listo za gradnjo doma starejših občanov, v katerem bi bili tudi prostori za njihov center in enota za celodnevno varstvo odraslih duševno prizadetih. Prav slednje pa je še vedno le njihova velika želja.
M. L.-S.
PRODAJNA RAZSTAVA - Izkupiček od prodaje izdelkov, med katerimi so številni primerni za drobna novoletna darila, bo namenjen bogatitvi vsakdanjika varovancev obeh centrov. Za dobro počutje duševno in telesno prizadetih oseb je namreč, kot je poudarila Vrhova (na posnetku), poleg dela, s katerim jim omogočajo ohranjanje njihovih prostalih zmožnosti, zelo pomembno tudi razvedrilo. (Foto: M. L.-S.)
V LAŠČAH O DROGAH
VELIKE LAŠČE - Pisateljica Marinka Fritz-Kunc, kije napisala že več zelo uspešnih knjig, je pred kratkim staršem in učencem 8. razreda predavala o drogah in boju proti njim. Šola v Laščah sodi v slovensko mrežo zdravih oziroma eko šol, saj v šoli učitelji in učenci ne kadijo in ne pijejo pa tudi primera jemanja mamil še niso zabeležili. Zelo pomembno je preventivno delo.
PET MILIJONOV ŠKODE
VELIKE LAŠČE - Ob zadnjem neurju je nastalo na območje občine Velike Lašče za okoli 5 milijonov tolarjev škode. Najbolj pa sta bili prizadeti Mišja in Želimeljska dolina.
KDAJ KAPELA POD KRENOM?
KOČEVJE - Leta 1990 je bila v Kočevju pri takratnem izvršnem svetu ustanovljena komisija za ureditev množičnih grobišč po vojni pobitih domobrancev in drugih pod Krenom v Kočevskem Rogu. Predlagali so, da bi občinska komisija prerasla v vladno komisijo, ki bi imela večje pristojnosti in bi skrbela za ureditev vseh tovrstnih grobišč po Sloveniji. Tako je bila ustanovljena tako imenovana Blažičeva komisija, a pozneje zaradi zamenjave vlade in nekaterih razhajanj ni veliko naredila. Pred leti je bila dana možnost, da se uredi spominsko območje pod Krenom, tudi denar zanj je bil zagotovljen, vendar se iz tehničnih razlogov tam okolica ni kaj dosti spremenila. Na mednarodnem razpisu je bil celo izbran najboljši projekt, vendar ni dobil soglasja umetnostne komisije pri ljubljanski nadškofiji.
NOVA KANALIZACIJA
PODPRESKA - Vas Podpreska se razteza na obeh straneh regionalne ceste in ima ob vse večjem prometu veliko problemov. Že pred nekaj leti so preuredili kanalizacijo v približno polovici naselja. Vgrajene cevi so bile premajhnega premera in je vsako večje deževje ogrožalo nekatere hiše. Letošnje neurje je spodbudilo Republiško upravo za ceste, da so konec oktobra uredili kanalizacijo še v preostalem delu naselja. Ponekod širijo tudi vozni pas, gradijo nove mulde, po eni strani ceste pa celo pločnik za pešce, kar bo nedvomno velika pridobitev za vas.
POSLEDICE NEURJA POSPEŠENO ODPRAVLJAJO
TRAVA, LOŠKI POTOK - Že tako komaj prevozna cesta od naselja Trava do mejnega prehoda Pod-planina je bila v nedavnih neurjih močno poškodovana. Te dni je podobna pravemu gradbišču. Težki stroji odstranjujejo nanose ali nasi-pavajo odnesene brežine in poglabljajo odvodne kanale. Obenem bodo razširili kar nekaj izredno ostrih ovinkov. Plazovit teren utrjujejo z ogromnimi skalami in betonom in hkrati nasipavajo vozni del ceste. Seveda pa gre le za sanacijo, ki je ta trenutek možna. Država bo morala ta del ceste temeljito preurediti. Tako bi mejni prehod pridobil na veljavi, ljudje, ki še vztrajajo v teh krajih, pa bi bili rešeni marsikatere nevšečnosti.
A. K.
ASFALTIRANA CESTA V PADOVO - Ob koncu tedna je Valentin Južnič, kandidat za župana v novi občini Kostel, uradno opdrl 1.200 metrov asfaltirane ceste od priključka na magistralno cesto Kočevje-Petrina do idilične vasice Padovo. Denar za obnovo nekdanjega kolovoza je zagotovila občina Kočevje in je prispevek za povojno zaostalost tega kraja. Zaradi razgibanega terena (višinske razlike) se je cena del - izvajalec je bilo Cestno podjetje Novo mesto - nekoliko zvišala. Cesto je v prisotnosti skoraj vseh krajnov blagoslovil dekan Ivan Potrebuješ iz Fare. (Foto: M. Glavonjič)
V	SOBOTO NAGRADE
NAJLEPŠIM
KOSTEL - V Grajskem hramu v Kostelu bodo v soboto, 7. oktobra, ob 13. uri podelili nagrade in priznanja za najbolj urejene kostelske domačije, poslovne prostore in vikende ter njihovo okolico. To bo zaključek letošnje vseslovenske akcije “Moja dežela lepa, urejena in čista”, ki so jo v Kostelu podnaslovih s “Kostel-ci, pometimo pred svojim pragom!”, organizira pa jo Turistično športno društvo Kostel že četrto leto zapored. V letošnji akciji je sodelovalo 35 udeležencev, kar je največ doslej.
V	kulturnem programu te zaključne prireditve bo sodeloval Mešani pevski zbor Turističnega društva in Društva upokojencev Zalog, ki ga vodi Tone Curl, po rodu Kostelec.
Razglasili dva kulturna spomenika
Spomenika postala cerkev sv. Lenarta v Krvavi Peči in cerkev na Veliki Slevici
VELIKE LAŠČE - Na zadnji seji občinskega sveta Velike Lašče so uskladili občinski proračun, sprejeli pa so tudi osnutek odlokov o razglasitvi podružnične cerkve sv. Lenarta v Krvavi Peči za kulturni in zgodovinski spomenik.
To velja tudi za pokopališče in bližnjo okolico, s čimer bo preprečeno nadaljnje približevanje vikendov zavarovanemu območju. Podobno velja tudi za podružnično cerkev Marije, kraljice angelov, na Veliki Slevici in lipe okoli
cerkve. Pri tej cerkvi so letos prenovili ostrešje in streho.
Župan je poročal, da je za ta mandat zaključeno delo na delitveni bilanci z občino Ljubljana Vič in da bo to nalogo nadaljevalo bodoče občinsko vodstvo. Sedan-
ja pogajanja niso bila uspešna, ker so novonastale občine prepričane, da so upravičene do več denarja in dobrin, kot jim jih je občina Ljubl-jana-Vič pripravljena dati.
Jože Sivec je zaprosil, da ga razrešijo članstva v občinski volilni komisiji, ker namerava kandidirati. Njegovi želji so ustregli in na njegovo mesto imenovali Alojza Žužka.	j. PRIMC
mn
IZ M A S I H OBČIM
¥MŠ
Livar postavljen pred dejstvo
IMP Livar, d.d., mora na odločbo ministrstva za okolje in prostor izdelati celovit sanacijski program - Do konca decembra - Ivančani zahtevajo čisto okolje ■ Zdaj v prisilni poravnavi
IVANČNA GORICA - Ministrstvo za okolje in prostor RS je na predlog republiškega inšpektorata izdalo družbi IMP Livar, d.d., iz Ivančne Gorice odločbo o odreditvi priprave in izvedbe sanacijskega programa za odpravo virov prekomernega obremenjevanja okolja iz kupolne in elektroin-dukcijske peči iz linije za antikorozijsko zaščito odlitkov. Razvidno je bilo namreč, da so emisijske vrednosti iz več virov emisij snovi v zrak, vode in v tla prekoračene, pa tudi deponija livarskih peskov na lokaciji Suhi most, Polževo ni strežno urejena in nima potrebnih upravnih dovoljenj.
njevanja okolja iz obratov IMP, zato smo prepričani, da po sanaciji ne bo več ogroženo zdravje tukajšnji!} pre-
PR1HODNJE LETO V NOVO VIŠNJEGORSKO ŠOLO - Dela izgradnje nove OŠ Višnja Gora, ki je ena večjih'investicij ivanške obline na področju šolstva, potekajo naprej. Stavba je pod streho, do konca leta naj bi se končala gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, prihodnje leto bo na vrsti opremljanje, in kot pravi župan Jernej Lampret, naj bi L septembra 1999 višnjegorski osnovnošolci že sedeli v klopeh nove šole. To si skupaj z učitelji močno želijo, saj zdaj delajo v nemogočih prostorskih razmerah. Upajmo, da se ne bo zataknilo pri denarju. Celotna investicija je vredna 461 milijonov tolarjev, k čemur naj bi država primaknila 170 milijonov. Do sedaj pa je prišlo le 72 milijonov, tako da se morajo na občini znajti kako drugače. Letos je iz občinskega proračuna za šolo namenjenih 134 milijonov ter 225 milijonov, ki so jih začasno prenesli iz kmetijstva. Država jih je namreč namenila za kmetijstvo kot odškodnino za kmetijska zemljišča ob gradnji avtoceste Višnja Gora-Bič. (Foto: L. Murn)
Rok izdelave celotnega sanacijskega programa je bil 31. oktober. Ivanški ekologi, združeni v RDEG (Regijsko društvo ekološkega gibanja), so zadovoljni, da so njihove dolgoletne zahteve po čistem okolju
in zdravem življenju le vzeli zares. “Kolektiv IMP Livar sije doslej sicer prizadeval za zmanjšanje emisij, vendar pri tem žal ni bil dovolj uspešen. Sanacijski program bo zajel celotno problematiko čezmernega obreme-
KVIZ MLADIH IN TEKMOVANJE GASILCEV
SEVNICA - V okviru meseca požarne varnosti prireja PGD Sevnica, drevi, 5. novembra že tradicionalni kviz za vse osnovne šole v občini, tokrat z naslovom Zavarujmo naravo pred ognjem. V petek, ob 15. uri bo pri sevniškem Stillesu tekmovanje industrijskih gasilskih enot, v soboto, ob 15. uri pa bo pred sevniškim gasilskim domom še društveno tekmovanje in srečanje.
• Sicer pa je IMP Livar od 15. septembra v prisilni poravnavi. S Srdom, IMP Tovarno armatur in italijanskim partnerjem so se dlje časa pogovarjali o dokapitalizaciji. Podjetje naj bi dokapitalizirali za sedem milijonov nemških mark. Zaradi neuspešnih pogajanj so se uprava in delničarji odločili, da je zaradi previsoke izgube najboljša rešitev za podjetje prisilna poravnava. Sicer poslovanje podjetja poteka nemoteno in tudi ob koncu leta naj bi dosegli pozitiven rezultat.
POHVALA RDEG - Med ivanške ekologe rad prihaja Karel Lipič, glavni tajnik Slovenskega ekološkega gibanja, ki pravi, da je RDEG Ivančna Gorica eno najaktivnejših tovrstnih društev v Sloveniji.
bivalcev,” so povedali ekologi s predsednikom RDEG Francem Hegler-jem na zadnji seji.
Okoljska inšpekcija je ukrepala v skladu z veljavno zakonodajo. Vodja investicij v Livarju Alojz Kozan je povedal, da bodo sanacijski program naredili do konca decembra. Zdaj se trudijo z izvajanjem posnetka stanja, na osnovi teh ugotovitev pa bo izračunana velikost obremenitve okolja in s tem tudi vrstni red poteka sanacije. Ta bo namreč velik finančni zalogaj, za katerega se še ne ve, ali bo kaj primaknila tudi država.
L. MURN
Deponija Globoko za dve stoletji
Bo naložba v deponijo komunalnih odpadkov Globoko terjala manj, kot predvideva investicijski program (273 milijonov tolarjev)? - Količina odpadkov se naglo povečuje
SALONA VTOLINE V GASILSKIH GARAŽAH - PGD Sevnica je stare garaže v gasilskem domu za okrog 4 milijonov tolarjev preuredilo v lične poslovne prostore. Krški Avtoline (na posnetku njegovemu direktorju Božu Abramu izroča ključe gospodar PGD Martin Žnidaršič, na desni) je PGD po besedah njegovega predsednika Antona Korena zbral kot najboljšega ponudnika. Avotline ima tod zdaj salon vozil škoda, obljublja še prodajo rezervnih delov, gasilci pa so dobili vir, od koder bo v blagajno kanil marsikateri prepotrebni tolar. (Foto: P. P.)
TREBNJE - Na tromeji krajevnih skupnosti Mirna, Račje selo in Trebnje, v Globokem je trebanjska občina že leta 1996 pričela graditi novo deponijo komunalnih odpadkov. Celotna dolina Globoko v velikosti približno 40 hektarov je rezervirana za deponijo za obdobje približno 200 let. Kljub temu da so zaradi obilice padavin in razmočenega terena jesenska dela na deponiji zelo okrnjena, direktor trebanjske Komunale inž. Pavel Jarc predvideva, da bo izvajalcu uspelo dela pravočasno zaključiti.
1NDE SEVNICA IMA PROSTORE V KOPITARNI - Invalidske delavnice (INDE) Sevnica je ob ustanovitvi leta 1990zaposloval 15 delavcev invalidov. V okviru IN DE-ja je začel delovati tudi varstveno-delovni center, ki je imel 17 varovancev. Lani so pričeli zagate invalidov reševati v Jutranjki, Kopitarni in Taninu. Območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici je financirala poslovni načrt za nastanek združenega podjetja INDE, d.o.o.. Prostore tega (zaposluje že 101 delavca) je v Kopitarni odprla državna sekretarka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, mag. Zdenka Kovač. (Foto: P. P.)
Gradnjo je trebanjska občina zaupala Vodnogospodarskemu podjetju iz Novega mesta kot najugodnejšemu ponudniku na javnem natečaju. Doslej so v Globokem zgradili 1300 metrov ceste, v izgradnji je še odstavni pas s priključkom na cesto Brezovica-Hudeje. Napeljali so vodovod s sanitarno in požarno vodo ter elektriko in postavili transformator. Na deponiji so izvedli vsa zemeljska dela, zgradili objekte za mehanizacijo, nadalje bazene za izcedne in meteorne vode, plato za sekundarne surovine idr. Na deponijskem telesu opravljajo tesnjenje z mineralnim tesnilom in glino, na to pa bodo položili posebno folijo in geotekstil ter drenažo.
Po investicijskem programu je znašala predračunska vrednost predvidenih del po projektu dobrih 273 milijonov tolarjev. Doslej so podpisali pogodb za izvedbo in za nakupe zemljišč v skup-
nem znesku 211 milijonov tolarjev, plačanih pa je že 170 milijonov tolarjev. Čeprav se je poja-
vilo nekaj nepredvidenih del, pa ocenjujejo, da vrednost del vendarle ne bo dosegla stroškov, ki so bili predvideni z investicijskim programom. Denar zagotavljajo s taksami, 87 milijonov tolarjev prispeva ministrstvo za okolje in prostor, trebanjska občina pa je pri ekološkem skladu najela za 27 milijonov tolarjev posojila.
P. PERC
Enosmerni promet v središču mesta!?
V TRZISCU BI RAJE ANGLEŠČINO KOT
NEMŠČINO
Idejna rešitev prometa v novem delu Sevnice
SEVNICA - Na občinskem oddelku za okolje in prostor so se odločili za celovito rešitev prometne ureditve v novemu delu mesta Sevnica, predvsem okrog HTC, kjer je zaradi povečanja, zlasti mirujočega prometa vse.več zagat. Poleg povečanih prometnih površin je poglavitna novost enosmerni promet mimo hotela Ajdovec, za HTC-jem, mimo avtobusne in železniške postaje. Promet tovornih vozil bi potekal po Savski cesti razen za vozila za dostavo. Idejno rešitev prometne ureditve v centru mesta je pri-
TRŽIŠČE - Na osnovni šoli Tržišče je po besedah ravnateljice Brede Rman vse večji pritisk staršev, da bi nemščino kot prvi tuji jezik zamenjali z angleščino. Minister, dr. Gaber je med nedavnim obiskom v sevniški občini in pogovorom z ravnatelji vprašal, ali so sposobni v Tržišču ponuditi angleščino kot fakultativni predmet, in na to dobil pritrdilni odgovor. Ravnatelj šentjanške osnovne šole Franc Bastardi je povedal, da se je tudi on soočil s podobnim pojavom, kot je “interpelacija”, a se je k sreči zadeva izpred let umirila. Gaber je povedal, da so se odločili, da sistemsko umaknejo
dosedanje dajanje soglasij lokalnih elie. “Imeli ste
Odprte so mu duri pomembnih mož
Kandidat LDS za župana Andrej Štricelj vidi razvoj sevniške občine tudi v poznanstvih na ministrstvih - 64 kandidatov za občinski svet in svete vseh krajevnih skupnosti
VRH PRI BOŠTANJU - “Moja prva poteza po izvolitvi bo, da bom sklical predsednike strank, ki bodo zastopane v občinskem svetu, da sestavimo koalicijo, ki bo delovala v dobro občine in njenih prebivalcev in bo znala preseči strankarske interese,” je povedal kandidat LDS za sevniškega župana Andrej Štricelj na konvenciji, ko je vpričo predsednika sveta Liberalne demokracije Slovenije dr. Slavka Gabra v kratkem predstavil svoj program pred bližnjimi lokalnimi volitvami in kandidate LDS za člane občinskega sveta.
Kljub temu da se je Andrej Štri-	nov vojne za Slovenijo. Kri je
rarhiji vladne stranke LDS povzpel v svet LDS, je uspešno lobiral. V občino je posredno “pripeljal” vsaj 26 milijonov tolarjev za vodo-
pravilo podjetje Kanja, d.o.o., Leskovca pri Krškem.
Občinski svet je na zadnji seji sprejel sklep o javni razgrnitvi prometne ureditve v centru mesta Sevnica - novi del, in sicer bo trajala 21 dni, od 5. novembra dalje. Ogled idejne rešitve je možen vsak delavnik na sedežu KS Sevnica med 12. in 13. uro ter na občini v sobi 201 od 10. do 11. ure. Možno je tudi poslati pisne pripombe v občinski oddelek za okolje in prostor.
P. P.
skupnosti za ravnatelje, srečo, da tudi pri vas ni prišlo do drobitve občine na milijon občin,” je karikiral minister Gaber.
ŠKERL PREDSEDNIK MLADIH LIBERALNIH DEMOKRATOV
SEVNICA - Predsednik občinskega odbora LDS Sevnica Andrej Štricelj je sporočil, da imajo v Sevnici po novem tudi Mlade liberalne demokrate. Njihov predsednik je Damir Škerl.
vode in čistilno napravo. Gospo-> Stri
celj, 43-letni rojen Sevničan, pojavil, čeprav bolj malo znan, kot kandidat LDS na zadnjih državnozborskih volitvah, je zbral blizu 20 odstotkov glasov. Po končani Višji upravni šoli v Ljubljani se je najprej zaposlil na Inštitutu za prenosno tehniko v Ljubljani, nato pa se je vrnil v Sevnico; tu je zaposlen v lekarni kot organizator avtomatske obdelave podatkov. Postal je podpredsednik nadzornega odbora Plinovoda Sevnica in podpredsednik sveta krajevne skupnosti Sevnica. Je dejaven v različnih športnih dejavnostih in je član združenja vetera-
daroval že 40-krat.Ker seje v hie-
darstveniki cenijo Štricljevo vztrajnost in dobre zveze, saj jim je odprl vrata do pomembnih mož v Ljubljani. Zatorej odkrito prizna, da za župana kandidira kot Sevničan, ki mu vladna stranka LDS zagotavlja finančno podporo pri načrtovanih projektih v občini.
LDS ima na listah za občinski svet in svete krajevnih skupnosti kar 64 kandidatov v vseh krajevnih skupnostih. Računajo, da bodo v 25-članskem občinskem svetu dobili 6 do 7 članov (zdaj imajo 3: Albina Ješelnika, Marjana Zidariča in Janeza Valanta - vsi ponovno kandidirajo), zanimivo pa je, da kandidira tudi (dosedanji svetnik SLS Stane Kokove.
Andrej Štricelj
P. PERC
SPOMLADI DO ASFALTA
DOL - Investitor rekonstrukcije 1300 m regionalne ceste med Gomilo in Dolom, Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) je 9. septembra podpisala pogodbo z novomeškim cestnim podjetjem o naložbi, vredni 58,5 milijona tolarjev. Dela morajo Novo-meščani končati do spomladi 1999, dotlej pa bo promet tekel po makadamu, kjer bi cestarji morali pogosteje zasuti luknje, ker se vse več prometa seli po daljši asfaltni “obvoznici” čez Brezovico in mimo Račjega sela.
KAMERA ODKRIVA - Sevniški župan Jože Peternel je bil ob obisku ministra za šolstvo dr. Slavka Gabra na blanški osnovni šoli zelo dobre volje. Takole se je sam ponudil, da bo on postregel s pijačo goste, kajti, ker ne bo znova kandidiral, se mora naučiti še česa drugega, da bo lažje preživel brez županovanja... (Foto: P. P.)
Rrjavljeve iskrice]
LE ŽUPAN - Volilna kampa; nja pred bližajočimi lokalnimi volitvami se je uradno pričela tudi v ivanški občini in nekatere stranke so svoje kandidate za župana in svetnike že javno predstavile ali pa vsaj “obesile” na razne panoje - njihove fotografije, se razume. Med kandidati za župana je tudi sedanji župan Jernej Lampret (SDS), za katerega mnogi pravijo, da nima prave konkurence. Ne glede na to pa je zanimivo, da se menda noben sedanji svetnik iz te stranke znova ne pojavlja na kandidatni listi za to mesto. Ali se jim ta politična funcija ne zdi več zanimiva ali pa samo ne več v tej stranki. Predvsem o slednjem bi veljalo razmisliti.
ZELENO - Ekološki problem je eden večjih v ivanški občini, saj zanj skrbi kar nekaj večjih onesnaževalcev. Prav njim gre dostikrat na živce aktivnost tamkajšnjega ekološkega društva, ki jih kar naprej dreza in opominja n3 celovito sanacijo. Nihče pa ne more reči, da tudi občini ni do čistega zraka, zemlje, vode. V kulturnem domu, ki so ga pred kratkim delno prenovili, so izbrali nove stole, in to zelene barve. Naj se torej že v dvorani vidi, da sfflO za ekologijo. Ali pa gre le za naključje?
Trebanjske iveri
PAMLET - “Zamislite si bedno stanje te občine brez obrtnikov in podjetnikov. Vse davščine poberejo od nas. V občinskem svetu se niso nikoli zavedali pomembnosti podjetnikov obrtnikov. Za razvoj obrtništva za leto 1998 je občina namenila'J proračunu samo 10.000 DEM.” 2 vsebino letaka v takšnem popU" lističnem slogu je prvak trebanjske SDS Alojzij Kastelic skušal izvabiti naklonjenost stanovskil1 kolegov za njegove ambicije, da bi sedel na stolček trebanjskega župana. Zlasti zaradi nadaljeva; nja spisa so se številni podjetnik1 razjarjeni obrnili na Območna obrtno zbornico v Trebnjem in na naš naslov, čejr kaj pa zdaj to ceneno agitiranje in samorekla-miranje pomenita? Kdo je ta imaginarni “obrtniški odbor”, k1 hkrati s priloženo sličico župan; skega kandidata SDS prosjac' med nami s položnicami za pd' spevke za volilno kampanjo deset, trideset ali 60 jurjev? Še čudno, da je sestavljalec pamfleta napisal, da gre v tem primera za tolarje, kajti on je, po uvodnem delu spisa sodeč, že v Evropi.
STARA MAMA - Ko je potencialni volilec zvedel, kdo vse kandidira na letošnjih lokalnih volitvah za svetnike, nam je zaupal1; da je prepričan, kako zlahka W številne “posekala” njihova star* mama. A kaj, ko pa ima dost1 pametnejšega dela, kot pa zganjati politiko...
KRESLIN V ŠENTRUPERTU
ŠENTRUPERT - Tlikajšitf turistično društvo pripravlja jutri, 6. novembra, ob sed mil1 zvečer v kulturnem doin" koncert Vlada Kreslina-Vstopnina je tisoč tolarjev.
Sevniški paberki
NI PODPOŠTENJAK - P'1 LDS kandidira za svetnika tud1 sedanji direktor Kopitarne M»f! jan Kurnik, ki je poudaril, naj b' župan ne bil povprečnež. Že ko* jyj bivši predsednik sevniškega izvn" k nega sveta je Kurnik spoznal' kako je marsikdo hotel biti “neuvrščen”, da pa je njih kandida “zelo močan v svoji poštenosti, P* ne v smislu gospoda Podpošt6' njaka, in ima zelo pomembn0 podporo v vodstvu LDS”.
SKAKALNICA - Minister Z< šolstvo in šport dr. Slavko Gab6 je Boštanjčanom pojasnil, da lajj' ko računajo na pomoč pri gradnji smučarske skakalnice, k" bodo potrebovali plastiko. Gabe je izrazil prepričanje, da bo skakalnica omogočila sevniški obe1 ni, da bo skočila dlje. “Nažaga' nemu” Gabru so bili všeč duh‘( viti verzi kolegice sevniškega Avdia. Nade Černič - CvetanovsK1’ ki jih je spesnila za Kmečki gla( f ta pa jo je zanje tudi nagrad1! Sevniški cldeseovci so prepričan1: da za poskusi “žaganja” stoj ^ poskus Cerkve, da bi v laično šo” C pripeljala verouk, in da bo Jad 1 ševim bojevnikom ter krščanaf jem spodletela ineterpelacija.
Krške novice
VESELO IN DELO - Damjan Lah, eden od že kar znanih ljudi v Krškem, je vse bolj prepričan, da so prebivalci krške občine že s>Ii veseljačenja, ki jim ga ponuja oblast. “Hočejo delati, potem pa s' bodo že sami naredili veselice,” syetuje. Ali te besede namenja •odi županu Siterju, ni povedal. Dejstvo pa je, da Siter igra na org-bee, in tudi, da dober orgličar, ki nu gre igranje dobro od ust, lah-
naredi pravcato majhno ve-sobeo. K temu obče znanemu dej-ftvu nekateri iz Krškega dodajalo. da njihov župan bolj ceni ljudsko veselje kot na primer zasedanja lokalnega ljudskega parlamenta - občinskega sveta in da Ja zato raje in pogosteje med Veselečim se ljudstvom kot na sejah sveta.
RENTA, ANTIRENTA - Domačini v krški občini vedo, kaj je v zvezi s krško jedrsko elektrarno renta in kaj antirenta. Renta je to, da si mesto Krško z odškodnino,
jo nuklearka plačuje krški občini, financira svoje različne mestne potrebe. Antirenta je, da ba Senovem, ki ni daleč od atomske elektrarne in mesta Krško, Pogosto nimajo elektrike niti za to. da bi do konca skuhali čaj.
KRŠKO - VALILNICA PODJETNIŠTVA - Številni danes Uspešni ljubljanski in drugi podjetniki so začeli svoje poslovne P°ti v Krškem. Tu so si nagrabili Kapital in jo pobrisali v državno Prestolnico, ki ima borzo, boljše ■apleraje in druge hrame poseb-n’h radosti ter ostale civilizacijske Pridobitve in ki je tudi drugače bekako bolj svetovljanska kot mestu tukaj ob spodnji Savi. Pa J4! ob takih prebegih kdo še reče, da Krško ni valilnica idej in podjetništva! Žal od tega svojega Poslanstva nima veliko.
Novo v Brežicah
i dvajset v štiri - Volitve
So tako rekoč tu in trpežna ušesa jmčanov so znova polna najraz-"čticjših obljub tistih, ki upajo, da “odo bazini svinčniki na listkih ?ašli in obkrožili ravno njihovo stevilko. Takole na oko so vsi programi, ki jih kandidati za župana ?*' svetnike te dni predstavljajo JUdstvu, kar prikupni, da ne rečemo mikavni, saj zajemajo za-|es čisto vse pereče zadeve, ki bi |m občani radi videli čimprej ure-lene. Da, celo romsko vprašanje m več takšen bavbav, kot se je ^elo. Toda čeprav bodo vsi ti, ki obljubljajo, če bodo izvoljeni, Padali le štiri leta, ima najbolj Prav neki zelo izkušen kandidat *a župana, ki je pred dnevi dejal, °a bi za uresničitev vseh teh po d^ri ljudstva sestavljenih programov potrebovali dvajset, in ne sbri leta.
-Najpomembnejše je
. RaVO MESTO - Ker se zadnje case vse vrti okoli volitev, še tale m^tka. Zadnje dni sta se za javil0 Predstavitev programa in kandidatov za svetniška mesta odlo-'b dve stranki oziroma listi. V ta j 'anten sta sklicali konferenco za "vinarje, ki pa sta zbudili zelo J Iglično zanimanje. Ene je ob-,s*sl samo en novinar, druge pa Jafpet. Naj za tiste, ki želijo ana-lZ|rati zadevo, navedemo še poklek, da so prvi sklicali konfe-enco v svoji sejni sobi, drugi pa *nani brežiški restavraciji.
KAKO DO ZDRAVNIKA?
. RREŽICE - Nekateri zdravni-
ku brežiškem območju nima-
, v telefonskem imeniku svojih y>načih telefonskih številk, rkšni zdravniki, če nimajo tele-?nu! In še huje, kakšni zdravni-če imajo telefon, pa ga skriva-vPfedpacienti, zaradi katerih so "ttvzaprav zdravniki.
TRI OBIJUBE IN TISTO POTEM
b()BOVA - Različni kandi-j|h v teh dneh pred volitvami , Nabijajo volilcem na desetine ,, , brot, ki jih bodo prav gotovo ■f ^Pekli", če bodo izvoljeni. Tiste-N ki želi dobiti naklonjenost 'fbovčanov, si ni treba posebej J^iti glave, kaj obljubiti. Dobovci zeres nujno potrebujejo . 'tvzaprav le tri stvari oziroma ■ e in eno. Obljubiti jim je treba gradnjo kanalizacije in želez-ii, ,.kega nadvoza ter zaprtje ob-'f ftske deponije komunalnih od-JjPfcov. Glasovi ob volitvah bi “P. ampak če obljube ne bi bile J'°lnjene, se ne ve, kako bi vo-c' ukrepali po volit\>uh.
MU
12 NAŠIH O S C I N
Povabilo k sodelovanju, potem drugo delo
LDS v Krškem predstavila svojega kandidata za župana krške občine
“Najprej bom svojega največjega tekmeca povabil k sodelovanju. Proučil bom finančno stanje in s sodelavci nemudoma začel pripravljati strategijo razvoja. Optimiziral bom tudi delo občinske uprave,” je na nedavni tiskovni konferenci strankinega občinskega odbora med drugim napovedal Peter Ži-gante, kandidat Liberalne demokracije Slovenije v Krškem za župana krške občine.
Omenjeno razvojno zamisel, kot jo omenja, bi uresničil z načrtom, ki bi ustavil rasi brezposelnosti in dal predvsem delo mladim, pri čemer bi pot do zaposlitev odpiral tudi z izobraževalnimi programi. Občina po njegovem potrebuje socialni, stanovanjski in štipendijski sklad; s stanovanjskim bi sofinanciral različne vrste stanovanj in spodbujal samograditeljstvo. Pri tem bi v družbeno odločanje vključil tudi mlade in zato podpiral delovanje mladinskega centra. Razvil bi ko-
Peter Žigante
munalno infrastrukturo in dosegel, da bi bi bil nosilec komunalne dejavnosti učinkovit pri oskrbi z vodo, ustreznem odlaganju odpadkov in čiščenju odpadnih vod. Razvijal bi podjetništvo in obrt in zato okrepil sklad za razvoj malega gospodarstva; pomembno mesto bi namenil kmetijstvu, ki bi ga povezoval s turizmom.
Žigante bi okrepil položaj krajevnih skupnosti in podpiral tesnejše medobčinsko sodelovanje. Med naložbami potrebuje krška občina po njegovem take, s katerimi bi povezali in strokovno usposobili tukašnja podjetja za prevzem večjih projektov. Žigante bi postavil občinski proračun, ki bi bil naravnan razvojno.	p
mšš
Bodoča slikarja preskočila letnika
Lions Club International Krško pomaga slabovidnim in naglušnim osebam, štipendira pa tudi nadarjena slikarja, brata dvojčka - Decembra bo avkcija slik v Krškem
KRŠKO - Lions Club International Krško je v treh letih delovanja v Posavju postoril že marsikaj dobrega za slepe in slabovidne ter za gluhe in naglušne. Poleg dobrih del za tako ali drugače prizadete Posavce pa krasi delovanje krških Lionsov, razumnikov različnih profilov, ki svojo dejavnost financirajo predvsem iz svojega žepa, brez kakšnih bogatih botrov, tudi za skrb za nadarjeno mladino. Lani so zbrali precej denarja s plesom, letos, 2. decembra, ob 19. uri pa bodo v avli krškega kulturnega doma pripravili avkcijo več kot 20 slik priznanih akademskih slikarjev in samorastnikov. Tema je odprta.
Že lani so podelili štipendijo smer restavratorstvo. Enojajčna
nadarjenima dvojčkoma, Simonu in Urošu Arnšku iz Starega Grada pri Vidmu, ko sta se šolala na 2. letniku Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Obetavnima mladeničema pa so prejšnji četrtek podelili še štipendijo za L letnik Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Za likovno umetnost očitno nad-povrečno nadarjena Simon in Uroš sta namreč “preskočila” dva letnika zahtevne ljubljanske srednje šole in pristala na akademiji -
SREČANJE S ZOISOVIMI ŠTIPENDISTI
ČATEŽ - V tukajšnjih Termah je na srečanju Zoisovih štipendistov iz Posavja, državna sekretarka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Zdenka Kovač poudarila prizadevanja države pri podpori nadarjenim, ki “se mora kazati ne samo v obliki štipendiranja, ampak mora biti prisotna vse od vrtca dalje.” Anton Koren, direktor sevni-ške območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje (prisoten je bil tudi njegov direktor Jože Glazer) pa je v pozdravnem nagovoru omenil pomen nadarjenosti mladih za njihov osebni razvoj in razvoj kraja ter odgovornost okolja, da se vanj vračajo perspektivni strokovnjaki. Na srečanju so bili polej»štipendi-stov in njihovih staršev tudi vidni gospodarstveniki, člani Rotary kluba ter poslanca Jože Avšič in Branko Janc.
dvojčka Simon (rojen 15. septem-
KULTURNI VEČER V PODBOČJU - Ob zaključku 6-letnega šolanja solo-petja pod vodstvom prof. Marjetke Podgoršek Horžen na glasbeni šoli v Brežicah sta Monika Ogorevc iz Brežic (sopran) in Aleksandra Barič iz Dobrave pri Podbočju (mezzosopran) ob klavirski spremljavi Ele Verstovšek, kontrabasista Jureta Lopatica in citrarke Nine Mandžuke v kulturnem domu v Podbočju pripravili kulturni večer. Prireditev sodi v sklop praznovanja 750-letnice prve omembe sv. Križa. Dekleti sta imeli prvi koncert, ki je bil tudi javni izpit, konec septembra na mokriškem gradu. (Foto: T. G.)
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC V KRŠKEM
KRŠKO - Krško bo v torek, 10. novembra, obiskal varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, ki se bo z občani pogovarjal v prostorih občine v Krškem. Obisk je namenjen predvsem pogovoru s tistimi, ki bi radi opozorili na probleme v zvezi s kršenjem človekovih pravic in nepravilnim odnosom državnih ali. občinskih organov do posameznika. Za pogovor v Krškem se občani predhodno dogovorijo po brezplačnem telefonu 080 15 30, in to najpozneje do jutri, 6. novembra.
Zakaj v šolo zmeraj v Ljubljano?!
Z novo Poklicno in srednjo ekonomsko šolo Brežice korak dlje k šolskemu središču - Ravnatelj M. Šoško: “Želimo si višjo strokovno šolo za področje trgovine” - Športna dvorana
BREŽICE - Novo Poklicno in srednjo ekonomsko šolo Brežice štejejo tukaj za pomembno pridobitev in za korak dlje k uresničitvi zamis-ii, da bi mesto utrdilo vlogo šolskega središča v Posavju. Srednjo šolo kot pridobitev je poudaril med drugimi župan Jože Avšič v govoru na nedavni slavnostni seji občinskega sveta Brežice.
Ob slavnostnem odpiranju šole, o katerem smo kratko poročali prejšnjič, so številni navzoči najprej prisluhnili besedam Martina Soška, ravnatelja šole, ki je orisal nastajanje in pomen nove ustanove. “Čeprav tale prostor še ni postal arhitekturna celota, manjka namreč še telovadnica, pomeni izredno pridobitev ne le za dijake, ampak tudi za mesto Brežice, občino in celotno Posavje. Nove srednje šolese danes ne odpirajo ravno vsak dan,” je med drugim povedal ravnatelj in dodal, da z tem odprtjem še_ ni konec vseh šolskih načrtov. “Želimo si še višjo strokovno šolo za področje trgovine, kajti bližnje milijonsko mesto Zagreb narekuje nadaljnji razvoj trgovinske dejavnosti v našem obmejnem mestu.” Naj povemo,
da je za izpolnitev teh želja pravzaprav že vse pripravljeno, saj novo šolo krasi velika “univerzitetna” predavalnica, ki lahko sprejme do 90 študentov in ki ima na razpolago najsodobnejše elektronske pripomočke.
Preden je ravnatelj Šoško prepustil besedo drugim, se je za novo pridobitev zahvalil ministrstvu za šolstvo in šport dr. Slavku Gabru, občini Brežice, krškemu Savaprojektu, Gradbenemu podjetju Posavje Sevnica in drugim.
Slavnostni govornik minister dr. Slavko Gaber, ki je opravičil odsotnost predsednika države Milana Kučana, je dejal, da z otvoritvijo šole zaključujejo res veliko delo. “Moram reči, da podpiram vašo idejo o nustanovitvi višje šole. Zakaj bi se mladi, zna-
IIRA TA ŠTIPENDISTA LIONSOV - Predsednik Lions Cluba Krško Vinko Jureša je v gostišču Pri treh lučkah na Sremiču slovesno podpisal pogodbe o štipendiji za šolsko leto 1998199 z dvojčkoma Simonom in Urošem Arenškom, študentoma L letnika ljubljanske likovne akademije. (Foto: P. P.)
PODOBNIK V KOSTANJEVICI
KOSTANJEVICA - V soboto, 7. novembra, ob 18. uri bo v kostanje-viškem kulturnem domu Slovenska ljudska stranka pripravila predstavitev svojih kandidatov za župana in za občinske svetnike. Organizatorji prireditve, na kateri bosta nastopila Anika Horvat, zbor aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci in še kdo, obljubljajo tudi prihod predsednika državnega zbora Janeza Podobnika in ministra za promet in zveze Antona Bergauerja.
ŠTIRJE NOVI UČBENIKI
LJUBLJANA - Visoka policijska varnostna šola nadaljuje s svojo bogato založniško dejavnostjo. Sredi oktobra so namreč na knjižnih policah našli mesto kar štirje novi učbeniki: .za italijanski in angleški jezik, knjiga Modeliranje informacijskih sistemov in Uvod v kriminologijo. Prav slednji bo gotovo pritegnil pozornost ne le študentov, pač pa tudi širše strokovne in laične javnosti, saj vsebuje temeljna spoznanja s področja kriminološke teorije o kriminaliteti in storilcih kaznivih dajanj.
bra 1978,7 minut pred bratom) in Urošem sta tako sorodni duši, da sta družno ustvarila že 4 slike. Med njima ni kakšne ljubosumnosti, še prosti čas najraje preživljata ob računalniških igricah pozno v noč. Rada se spominjata likovnega pedagoga iz 8. razreda Igorja Pasqualeja, iz Srednje šole za oblikovanje pa profesorja Janeza Močnika. V 1. letniku ju je naučil viziranja diplomirani industrijski oblikovalec Peter Ogrin. Krškemu slikarju samorastniku Pavletu Predaniču sta odnesla pokazat nekaj olj, on pa ju je predvsem seznanil z vpenjanjem platna.
Simon in Uroš še laže ustvarjata, kadar poslušata klasiko, predvsem Mozarta, pa tudi Bethov-nove simfonije. V 2. letniku Srednje tehnične šole v Krškem jima je ljubezen do glasbe vcepil Jurij Avsenak iz znane glasbene družine. Veliko slik bratov Arnškov odslikava religiozno tematiko. Na akademiji sta slikala tudi akte. Pričela sta s svinčnikom, iglo in tušem, med vzorniki omenjata van Dyka, Diirerja, Rembrandta, rada upodabljata naravo, mnogo bliže pa jima je renesansa kot modernizem.
P. PERC
KRŠKI PAR V DESETERICI
KRŠKO - Vesna Vučajnk in Jerneja Šauta, plesalki PPK Lukec iz Krškega, sta se udeležili svetovnega prvenstva v stepu, ki je bilo 24. in 25. oktobra v Nemčiji. Med 1.000 plesalci iz 20 držav sta v tekmovanju parov zasedli 10. mesto, Vesna pa je kot solistka dosegla 23. mesto.
KAVARNIŠKI VEČER
BREŽICE - Društvo študentov Brežice je 29. oktobra zvečer v Kavarni pripravilo dogodek, ki ga je zapolnilo s koncertom, recitacijo in razstavo. Namen teh kavarniških večerov je predstaviti različne ustvarjalce, ki so mogoče še neznani, in jim ponuditi pot naprej. Tako so se tokrat predstavili Rihard Zadravec, študent 3. letnika akademije v Gradcu, s harmniko, Urška Košenina in Josipa Fink, dijakinji 4. letnika Gimnazije Brežice, z recitali, in Tanja Radej s slikami. V prihodnje načrtujejo še več takih nastopov in bodo veseli, če se jim bodo pridružili ustvarjalci.
B. H.
nja željni ljudje morali vedno voziti le v Ljubljano. Naj bo tudi to
• Celotna naložba je vredna dobrih 606 milijonov tolarjev, v kar pa ni všteta cena zemljišča, ki gaje prispevala občina. Glavnino denarja je zagotovilo ministrstvo za šolstvo in šport. V šoli je 3.800 kv. metrov koristnih površin, nekaj pa jih je mogoče še pridobiti na podstrešju. Solo trenutno obiskuje 821 dijakov. Veliko informacij o novi ustanovi prinaša bilten, ki so ga prejeli obiskovalci ob otvoritvi.
neke vrste prispevek k decentralizaciji države,” je rekel dr. Gaber.
Brežiški župan Jože Avšič je ob otvoritvi dejal, da so na novo šolo lahko vsi upravičeno ponosni. “Upam, da se bo kmalu našel denar še za športno dvorano,” je poudaril Avšič.	| ^
Čudno s cesto in enako čudno s smetmi
Vsakdanje težave ljudi
SENOVO - Mnoge vsakdanje težave tukajšnjih domačinov so si podobne in med take probleme spadajo ceste. Če ljudje ob Poti na Armes s strahom čakajo nalive, ki jim praviloma razkopavajo peščeno cesto, se podobno dogaja tudi ljudem na drugi strani senovske kotline, ki tudi stanujejo v strmini in nimajo asfalta na cesti do hiše. Natančneje, gre za križe in težave prebivalcev na Cesti bratov Zorko 42 na Senovem, to je bolj pri strani Senovega in v hribu.
Po besedah Karoline in Ludvika Gabriča, ki sta tudi doma na tem naslovu, cesta ob hiši z domala vsakim nalivom postane težko prevozna za običajne osebne avtomobile. Nevsakdanje lastnosti omenjene ceste potrjuje tudi pričevanje drugih ljudi, ki so v “normalnih” razmerah na tej cesti z avtomobilom obtičali pod vrhom klanca, ker se je vozilo pri običajnem načinu vožnje zakopalo v gramoz in obtičalo.
Gre za cestni odsek, ki je dolg približno 100 metrov in strm. Kot pravita Gabričeva, bi to cesto že asfaltirali, če bi bilo
Karolina in Ludvik Gabrič
jasno, ali je občinska, vaška, zasebna ali last koga drugega. Nejasnosti glede tega pa odmikajo čas, ko bo cesto prekril asfalt.
Vprašanje, čigava skrb je kaj, se poraja še ob enem problemu, ki ga omenjata Gabričeva, rekoč: “Pri nas ni odvoza smeti. Menda ne more v našo bližino pripeljati smetarski tovornjak, ker je baje slaba cesta. Kam naj damo smeti? Če povemo, da jih zdaj sami vozimo v vrečkah v Krško, se najbrž sliši kar neverjetno. Ob vsem tem se nam le zdi čudno, kako da ne more pripeljati tovornjak, ko pa mnogi podobni kamioni vozijo!”
L. M.
PREDELAVA ODPADKOV
Je Orfa tehnologija samo pravljica?
Predelava odpadkov v zaprtem prostoru brez izpustov v zrak ali vodo ■ Končni rezultat so surovine za najrazličnejšo uporabo - V Sloveniji je težava že v tem, da nihče noče sekundarnih surovin
POSOJILA ZA NOVA DELOVNA MESTA
NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto opozarja podjetnike in obrtnike začetnike, da je bil 23. oktobra v Uradnem listu objavljen javni razpis Sklada RS za razvoj malega gospodarstva. Razpis ponuja kredite za odpiranje novih delovnih mest pri podjetnikih in obrtnikih, ki začenjajo dejavnost v letu 1998. V poštev pridejo vsi, ki so se (se bodo) samozaposlili ali zaposlili najmanj enega delavca. Po obrestni meri TOM+3,5 odst. lahko kandidirajo mogoče za posojilo do polovico predračunske vrednosti naložbe, toda največ do 5 milijonov tolarjev. Odplačilna doba posojila je lahko 1 do 4 leta vključno z največ 12-mesečnim moratorijem.
OTOČEC - Kako bo razvito gospodarstvo rešilo problem odpadkov? Zahodna Evropa se je odločila za sežiganje in pri tem ji vestno sledi tudi Slovenija, kije v konceptu ravnanja z odpadki predvidela najmanj tri regionalne naprave za sežiganje. S tem, ko trpamo na obstoječa odlagališče vse odpadke po vrsti, celo tiste, ki so bili že ločeni (papir, steklo), delamo dvojno škodo naravi - s smetiščem samim in s tem, ko mečemo stran koristne surovine, ki jih potem marsikdaj uvažamo.
Zeleni Slovenije menijo, da tudi sežiganje ni prava rešitev, ker nas bo obremenilo z visokimi stroški prevoza in vmesnega sortiranja odpadkov. “Sežigamo tudi
koristne odpadke in jih spuščamo skozi dimnik, poleg tega pa pri sežiganju še vedno ostane tretjina odpadkov,” menijo Zeleni. Občinski odbor (za Novo mesto in
TUDI REVOZOVCI BODO “LASTNINILI” HOLDING IMV
NOVO MESTO - Vsi, ki so bili zaposleni v družbi Revoz med 1. septembrom 1990 in 21. decembrom 1992, bodo lahko na osnovi izračuna razlike za premalo izplačane plače v skladu z vladno uredbo sodelovali pri lastninjenju družbe Holding IMV. Slovenska razvojna družba je namreč ponudila upravičencem do interne razdelitve in notranjega odkupa 60-odstoni delež v Holdingu IMV Novo mesto. Po posredovanju sindikata Revoz je lastninjenje postalo zanimivo tudi za delavce Revoza, saj bodo lahko deleže kupili s potrdili za morebitne premalo izplačane plače. Trenutno v sindikatu zbirajo soglasja, na osnovi katerih bo Revoz predal podatke za izračun izplačanih plač.
ORFA TEHNOLOGIJA PONUJA NOVE MOŽNOSTI - Ali je Orfa tehnologija lahko tudi rešitev za slovenske odpadke? Ce bi se posamezna območja prepričala, da zgodba o ekološko neoporečni predelavi odpadkov ni le pravljica, in če bodo sposobna spoznanja, da tako zamišljena tehnologija ne more biti predraga, ostaja tu še eno pomembnejših vprašanj: kako bo z uporabo pridobljenih sekundarnih surovin na našem trgu ? Postavitev takega orfa centra bi prinesla tudi možnost za razvoj novih proizvodnih podjetij. Toda predstavniki komunalnih podjetij, ki so poslušali predstavitev nove tehnologije (na sliki), so opozorili, da pri nas ločenega zbiranja odpadkov ni, ker nihče tako zbranih surovin noče odkupiti. Smisel vse zgodbe pa je ravno v tem, da se vse končne surovine učinkovito porabijo. (Foto: B. D. G.)
Izvozniki komaj čakajo na Evropo
Število državnih uradnikov, javna poraba in proračun v porastu - Malo za razvoj, veliko za plače in stroške • Osrednji problem je inflacija - Razvoj na plečih izvoznikov
TREBNJE - Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je nedavno ocenil, da večina podjetij, ki že deluje na tujih, predvsem na zahodnoevropskih trgih, ne bo imela težav. V tem se mu pridružujejo skoraj vsi izvozniki, ki komaj čakajo “to Evropo”, saj računajo, da bo trg končno prisilil k varčevanju tudi državo.
Država dobro ve, da mora zmanjšati javno porabo, proračun, poskrbeti za učinkovitejšo porabo in omejiti zaposlovanje, a se tega ne loti. Na prvi pogled, če primerjamo javnofinančne odhodke z bruto domačim proizvodom, Slovenija ni med najbolj potratnimi državami. S 46 odst. je v zgornji polovici lestvice in je primerljiva z Avstrijo ali Madžarsko, toda vprašanje je, za kaj država troši ta denar. Razlika je namreč, ali ga nalaga v razvoj ali zgolj porablja za plače in tekoče stroške.
V Sloveniji se po mnenju mag. Čuka dogaja ravno to. Veliko denarja se porablja za socialne programe in le malo za naložbe. Od
leta 1994 se je število državnih uradnikov v naši državi povečalo od 20.000 na 28.700. Lani je državni proračun narastel skoraj za 14 odstotkov, letos “samo” za 8, medtem ko država za prihodnje leto obljublja 4-odstotno povečanje proračuna.
Slovensko gospodarstvo bremeni tudi stalna realna rast bruto plač, s katerimi se je država odločila za blaginjo, ne da bi pred tem povečala produktivnost. Rast plač se je v zadnjih letih nekoliko umirila, a se plače na letni ravni realno še vedno povečajo za 3 odstotke. Istočasno je dodana vrednost v Sloveniji kar nekajkrat nižja, kot je v povprečju v državah Evropske unije.
KAKO KAZE NA BORZI?
Dolgočasje popestrili pidi
Zdolgočaseno borzno trgovanje na A in B trgu je v preteklem tednu popestrilo dogajanje na trgu OTC. Uvrstitev delnic prvega sklada NFD je prišla v pravem času. Imetniki delnic so čakali dovolj dolgo, zato ni bilo v ospredju vprašanje cene. Knjigovodska vrednost 1.700 tolarjev omogoča sicer višjo tržno ceno, vendar le ob uravnovešenem povpraševanju in ponudbi. Najugodnejši tečaj se je oblikoval pri 800 SIT, medtem ko so izjemni pritiski prodaj znižali tečaj celo na 600 SIT, v tem tednu pa se je tečaj spet zvišal nad 670 SIT. Ni dvoma, da je to delnica, ki bo zabeležila znaten promet tudi v prihodnje.
S tedenskim zamikom smo bili v ponedeljek priča trgovanju z delnicami Triglav Steber I. S povprečnim tečajem nad 715 SIT so dosegle solidno ceno. Z ostalimi delnicami je bilo trgovanja malo. Vse kaže, da so za investitorje bolj odbijajoče neugodne tržne razmere kot pa visoke cene.
To potrjujejo tudi minimalni pro-meti s še pred kratkim najbolj prometnimi delnicami Leka in Krke. Tečaj prvih se giblje okoli 37.000, drugih pa okoli 25.000 SIT. Zelo malo se je tržilo s Petrolom, tečaj njegovih delnic se sega nekaj nad 27.000 SIT, nekoliko večjo tržnost pa dosegata Istrabenz pri tečaju 2.900 in Luku Koper pri tečaju 2.800 SIT. Daleč najnižjo ceno beležita delnici BTC in SKB banke, čeprav se z njima trži tudi na londonski borzi.
Na borzni trg imajo posreden ali neposreden vpliv vsa dogajanja v domačem in mednarodnem okolju, kjer trenutne razmere niso najbolj rožnate. Kljub temu da se razmere na tujih borzah že popravljajo, pri nas še ni čutiti optimizma. Osnovna ocena, da so tečaji večine delnic izjemno nizki, še vedno velja.
LJUDMILA BAJEC, Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tei (068) 371-8221, 371-8228
Podjetja redno med težavami naštevajo tudi tečaj tolarja nasproti marki ali dolarju. Od leta 1993 do 1997 so se cene na drobno povečale za 62 odst., tečaj marke za 35 in dolarja za 41 odstotkov. Samo v lanskem letu so cene na drobno poskočile za 9,1 odst., cene pri proizvajalcih za 6,1, medtem ko je tečaj marke pora-stel za 2,4 odst. Tisto, kar znižuje poslovni rezultat izvoznikom, je torej v resnici inflacija. V deželah EU je letna inflacija povprečno 1,3-odst., v Sloveniji pa 7,6-odst.
Slovenija v zadnjih letih tega problema ni znala rešiti, tako da so še naprej v veliko boljšem položaju uvozniki, saj država preobrazbo in razvoj gradi na plečih uvoznikov. Mimogrede: izvozno najbolj usmerjena regija je ravno Dolenjska, ki ima za povrh tudi velik, kar 78-odstotni delež predelovalnih med vsemi gospodarskimi dejavnostmi. Za primerjavo: v Sloveniji je povprečno teh dejavnosti le tretjina, bogatejša območja pa so znana predvsem po tem, da se ukvarjajo s trgovino in uvozom.	b. D. G.
----------------------------
Vil A LIS V KOLNU - Na mednarodnem sejmu pisarniškega pohištva in opreme Orgatec v Kolnu se je med 1000 razstavljala iz celega sveta predstavilo s svojim programom ergonomsko energijskih delovnih stolov tudi podjetje Vitalis iz Novega mesta, in sicer na zelo inovativnem razstavnem prostoru, ki je privabil številne obiskovalce in kupce. Slovenija je imela tri razstavljale, poleg Vitalisa sta razstavljala še Primat iz Maribora in Ergoles iz Ljubljane.
Dolenjske Toplice) te stranke je zato s pomočjo Fakultete za gradbeništvo in strojništvo iz Maribora pripravil predstavitev nove orfa tehnologije za predelavo vseh gospodinjskih odpadkov vključno z blatom čistilnih naprav v koristne surovine, ki jih je mogoče uporabiti neposredno ali pa za nove izdelke.
Tehnologijo predelave odpadkov v zaprtem prostoru brez vplivov na okolje je razvilo in preizkusilo švicarsko podjetje Orfa Engineering. Za Orfo so odpadki surovina, za ponazoritev te trditve pa njihovi strokovnjaki navajajo, da je v vsaki toni gospodinjskih odpadkov 200 litrov kurilnega olja. V podjetju so proučevali sestavo odpadkov, zdaj, ko pripravljajo projekt za predelavo odpadkov po tej tehnologiji za Maribor, so zbrali že tudi nekaj podatkov za Slovenijo.
Kot so povedali Švicarji, se minerali lahko takoj uporabijo pri gradnji cest ali izdelavi gradbenih elementov, barve kovine se talijo, trda plastika se uporablja za nove izdelke, organska vlakna za gradbene elemente, iverne plošče in delno za kompost. Granulate lahko uporabimo v kmetijstvu za posipavanje hlevov in za vsrkavanje razlitih olj ali goriv, med izdelki pa so tudi goriva in sredstva za podžiganje.
NOVA POGODBA ZA ICEC VIDEM?
KRŠKO - Investicijska in poštna banka Praga, sedanja lastnica podjetja ICEC Videm, se je sredi oktobra začela pogovarjati z ministrstvom za gospodarske dejavnosti o morebitnih spremembah pogodbe, ki je zavezovala prvotnega češkega kupca in zdaj zavezuje tudi to banko. Pogodba vsebuje med drugim tudi zahteve o številu zaposlenih in minimalni proizvodnji. Kot je povedal direktor ICEC Videm Oldrich Kettner, je zdaj čas, da se pogodba spremeni ter bolj poudari reševanje ekoloških vprašanj in program posodabljanja tovarne v Krškem.
Snovalci te tehnologije zagotavljajo, da postopek teče v podpritisku, zato v zrak ali vodo ne oddaja nobenih snovi, deluje pa tudi na osnovi lastne energije. Tovarna lahko deluje 6 dni v treh izmenah ali pa samo po nekaj ur, obratovanje pa vzdržujejo električarji in mehaniki. Tehnologija je predvidena za najmanj 50.000 prebivalcev, lahko predela 5 do 50 ton odpadkov na uro. Predelava odpadkov je zasnovana tako, da so končni materiali neposredno namenjeni trženju.
Orfa tehnologija zveni kot pravljica, vsekakor pa kot idealna rešitev in tehnologija prihodnosti. Toda če je zadeva res taka, zakaj je ne uporabljajo že po vsej Švici in sploh po Evropi? Predstavniki švicarskega podjetja in profesor Premzl iz mariborske fakultete za gradbeništvo in strojništvo trdijo, da so temu krive sežigalnice. Evropa jih je zgradila na osnovi količin odpadkov v preteklosti, ker pa so se te zdaj zmanjšale, so obstoječe sežigalne naprave neizkoriščene in nobeni vladi na kraj pameti ne pade, da bi opustila velike naložbe in se lotila nečesa novega.Švicarji pravijo, da bi bilo za vlaganja v tehnologijo in objekt potrebnih 42 milijonov švicarskih frankov, medtem ko izgradnja sodobne deponije in njeno vzdrževanje v 25 letih po njihovi oceni stane 71 milijonov švicarskih frankov. Pilotsko napravo v Švici so zdaj kupili Čehi, 2 projekta so prodali v južno Španijo, rusko podjetje kupuje tehnologijo za trženje v Rusiji in Ukrajini, za lastne potrebe pa sta jo odkupili tudi japonski družbi Hitachi in Kavvasaki. Slednja je pridobila tudi licenco za prodajo tehnologije na Japonskem.
B. DUŠIČ GORNIK
Odpadki v surovine
Kako poteka predelava odpadkov po orfa tehnologiji? Bistvo postopka je, da pomešane odpadke razstavijo na organske odpadke, vodo, anorganske odpadke in kovine. Odpadke pripelje tovorno vozilo v stavbo in jih raztovori v zaprtem prostoru. Najprej ročno sortirajo odpadke, ki gredo neposredno v predelavo, in izločijo tudi gradbene odpadke, Preostale odpadke najprej drobijo na delce s premerom največ 1 cm, nakar s pomočjo magnetnih sil ločijo kovinske delce. Na mehanskem pnevmatskem situ dobljeno maso presejejo in drobnejši delci gredo naprej v postopek. Papir in plastiko odsesajo in po zraku odvedejo v stroj, ki jih razdrobi v kosmiče. Večje dele, ki se ne dajo odsesati, ponovno drobijo. Vse težke minerale in barvne kovine, ki imajo premer, večji od 1 cm, usmerijo v drobilec, kjer jih s kladivci zmanjšajo, nakar gredo spet na sita. Po prvem delu procesa ni več prahu, dobijo raztresene materiale, granulate. Te pošljejo v sušilno napravo, kjer se izloči običajna 30-odstotna vlaga, nakar sledi sterilizacija pri 150° in odvajanje vlage. Topel zrak skupaj z zračnimi tokovi iz faze drobljenja, ki še vsebujejo smrad in vlago, skupaj speljejo po cevovodu v biofilter. Tu se po v svetu že preverjeni metodi izločita smrad in vlaga. Kondenzirano vodo uporabijo spet za vlaženje biofiltra. Vlažni odpadki, ki smrdijo in so higiensko oporečni, potujejo v napravo za ioniziranje, kjer se, podobno kot pri obdelavi pitne vode obdelajo z mešanico zraka in ozona. Tu se izločijo tudi maščobne kisline in proteini (snovi, ki povzročajo smrad), material pa gre nato spet v napravo, ki z magnetno silo izloči kovinske dele, in spet na sito - seje se do premera 1 mm. Na koncu še s pomočjo elek-trostatike ločijo folijo od ostalih odpadkov. Pomešane težje materiale s pomočjo vrtinčastih filtrov in mehanične sile ločijo na minerale in težje plastične mase. Posamezne
sortirane surovine končajo v ločenih silosih in so končen
izdelek orfa tehnologije.
lOO-ODSTOTNO POLNI
V prvih devetih mesecih so imela slovenska naravna zdravilišča za poldrugi odstotek več prenočitev kot v enakem času lani. Vseh 15 zdravilišč je zabeležilo 1.645.000 prenočitev gostov, med katerimi je bila dobra polovica domačih. Povprečna zasedenost zdravilišč je bila 71-odst., v Šmarjeških Toplicah pa so imeli celo 100-odstotno zasedenost. Z več kot 80-odst. zasedenostjo se lahko pohvalijo še Dolenjske Toplice, Portorož, Topolšica, Lendava in Strunjan.
“JAGODA" PRODAJA JAGODE - Letos spomladi so v Tronu izdelal1 nekaj kioskov, kakršnega vidimo tudi na fotografiji. Z njimi opozarjajo /*4 svoj pridelek in pospešujejo prodajo svežih jagod na domačem trgu. ' j kioski smo vzbudili zanimanje tudi pri kupcih, s katerimi doslej nismo im#1 stikov, "je nedavno povedal direktor in lastnik Trona inž. Peter Jankovič. * takim prodajnim mestom so se predstavili na Slovenski sadjarski razstav1 in zdaj še na sejmu Narava - Zdravje, ob posebnih prodajnih akcijah pa ga postavijo tudi v’ večje trgovine z živili. “Na domačem trgu se da še mat' sikaj narediti, saj veliko ljudi sploh ne ve, da se jagode dobijo tako poznO jeseni. Precej bi k boljši prodaji lahko pripomogli tudi trgovci, ” meni Jari' kovič. (Foto: B. D. G.)
Pridelava jagod več kot projekt
Še veliko možnosti za pridelavo in prodajo • Krški Tron od pomladi 1997 za trikrat povečal pridelavo - Že blizu neprekinjeni ponudbi sadežev od začetka maja do konca novembra
BREŽICE - Po statističnih podatkih je v Sloveniji 80 do 90 ha jagodovih nasadov, ker pa statistika vključuje tudi že izrojene nasade, gre bolj verjeti oceni, da naša država premore 50 do 60 ha nasadov, kjer se pridelujejo jagode za t rg. Inž. Peter Jankovič iz krškega podjetja I ron meni, da si s pridelavo jagod za trg pomaga preživeti od 300 do 400 pridelovalcev. Na podlagi lastnih izkušenj trdi, da pridelava in prodaja jagod zunaj običajne sezone ponujata široke možnosti manjšim in večjim pridelovalcem, še posebej zdaj, ko so že napeljane prve tržne poti in je uveljavljena prva domača blagovna znamka.
Zunajsezonska pridelava jagod neprekinjeno oskrbo trga od za-
tako ni več le projekt podjetja Tron, ampak postaja kmetijska dejavnost, ki mnogo obeta. Tron želi v naslednjih letih uveljaviti in razširiti pridelavo jagod v Posavju in v višinskih območjih. Na osnovi dosedanjih stikov s kupci so v podjetju prepričani, da bo prodaja doma in na tujem - seveda ob trdem delu na tem področju -uspešno stekla. Resni ponudnik na tujih trgih je lahko le tisti, kdor zmore ponuditi najmanj 150 do 200 ton jagod na leto, poleg tega pa mora zagotavljati redno in
četka maja do novembra. Ravno to je eden osrednjih ciljev Trona.
V letu in pol je podjetje, ki se ukvarja z založništvom, trgovino in proizvodnjo, skoraj za trikrat povečalo pridelavo jagod. To jesen imajo v Vrbini pri Brežicah s sadikami zasajenih 30 ha, od tega je 8 ha pokritih in namenjenih jesenskemu obiranju. Na Rogli, na dobrih 1000 metrih nadmorske višine, imajo še 6 ha jagod. V Brežicah so obirali od 11. maja do 14. junija, na Rogli od 16. junija do 10. septembra in od 24. sep-
tembra spet v Brežicah. S tak° začrtano pridelavo se že bližaj0 neprekinjeni oskrbi trga.
V letošnjem letu so glede na lan' povečali izvoz kar za 63 odst. N?' jveč jagod je končalo pri avstrijski0 potrošnikih, delno pa so prodaja*1 tudi na Madžarsko in v Italij0: Širitev pridelave in večji pridelk* podjetju odpirajo možnosti tudi i’*1 trgih, kjer doslej ni prodajalo.
Devetim zaposlenim v podjetj** se je letos pridružilo še 17 ljudi.v času obiranja pa še 314 sezonski!* delavcev. Med njimi je bilo 18' obiralcev iz Moldavije in 127 d Slovenije. Pri iskanju sezonski** delavcev (potrebujejo jih za po|' drugi mesec, nekatere tudi dalj) sodelujejo z Zavodom za zaposj0' vanje, vendar računajo, da tudiv prihodnje brez tujeev ne bo šl°: saj bodo v letu 1999 potreboval* 500 do 600 obiraleev. Že spomU*' di naj bi odprli tudi nekaj nov*" rednih delovnih mest. B, D. M
KONEC IZGUB V KZ ČRNOMELJ
Zadruga čez dve leti na ničli
Tako je predvidela nova direktorica črnomaljske Kmetijske zadruge Polonca Bahor
ČRNOMELJ - Pred štirimi meseci je vodja hranilno-kreditne službe v črnomaljski Kmetijski zadrugi Polonca Bahor postala v. d. direktorice zadruge. Konec oktobra pa jo je upravni odbor zadruge imenoval za direktorico za naslednja štiri leta. Ze kot v. d. je Bahorjeva pripravila sanacijski program, s katerim so se prijavili na razpis sklada za regionalni razvoj.
SAD ST. 9
KRŠKO - V septembrski številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki je izšla z zamudo, objavlja mag. Tanja Strniša članek o stroških naprave trajnih nasadov, inž. Danilo Belšak in inž. Peter Zadravec o možnostih sorte el-star na trgu, mag. Zlatka Gut-ntan-Kobal o izbiri sadnih sort za prihodnost, mag. Anton Vodovnik o letošnji vinski letini, inž. Jurij Mamilovič o novostih iz Val di Nona, posebej pa opozarjamo na prispevek prof. dr. Slavice Šikovec z naslovom “Slovenskemu vinogradniku je ministrstvo izstavilo račun za svojo napako pri uvozu velikih količin vina v letu 1998”.
KMETOVALEC ŠT. 11
SLOVENJ GRADEC - Novembrska številka revije kmetijske svetovalne službe Slovenija je spet polna poljudno napisanih aktualnih kmetijskih strokovnih člankov o siliranju koruze v vreče, o paši kokoši, ležalnih boksih za molznice, biomasi in njeni uporabi, sodobnih pečeh za kurjenje z drvmi, ogrevanju stanovanj, vilah na gumb, izletu metliških vinogradnikov na Gradiščanskem idr.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek je novomeška tržnica precej samevala. Rože so se namreč umaknile s prodajnih miz, a kljub temu ponudba kmetic ni bila nič manj pestra kot običajno. Radič je bil po 300 tolarjev kilogram, redkev, koleraba m korenje 200, kisla repa 200, česen 400 tolarjev kilogram, celi Orehi 500 tolarjev kilogram, jabolka 80, na zaboj pa 60 tolarjev kilogram, viljamovke 130, grozdje 200, kostanj 250, cvetača 300, jaj-ca 25 tolarjev, liter in pol jabolčnega kisa 200 tolarjev, merica motovilca 200, suhe jabolke in hruške 800 tolarjev, sveže zelje lOO tolarjev, hren 600, sadjevec "HO tolarjev liter, šopek petršilja 5b tolarjev, med 800 in 900 tolarjev kozarec, propolis 300, liter mleka pa je bil 100 tolarjev.
V zadrugi so proučili razmere in predvideli, kje so še skrite rezerve. Največ so jih videlivvečji produktivnosti v klavnici ter zmanjševanju zaposlenih, zlasti pri režiji v upravi, seveda ob hkratni posodobitvi računalniške opreme. Prav tem področjem so dali največji poudarek v programu. “Potem bomo lahko začeli s sanacijo, pri kateri sta obljubili pomoč vodstvi črnomaljske in semiške občine, a tudi gospod Vrisk, predsednik Zadružne zveze
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Naštejte vsaj pet Fiat - ovih vozil! (Nagrada potovalna torba.); Kaj pomeni beseda “misterij? (Nagrada štirimesečna naročnina na revijo Misterij.) Odgovore je treba do sobote, 7. novembra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajena sta bila 18. oktobra Evgen Simonišek iz Hoijula in Barbi Repinc z Bleda.
Slovenije. Predvideli smo, da bo v naslednjih dveh letih naš poslovni rezultat na ničli. Izguba se namreč vleče že nekaj let. Sicer pa je ne le v interesu 112 zaposlenih, ampak tudi 197 članov z njihovimi družinami in številnih kooperantov, da naša zadruga ostane še naprej,” je povedala Bahorjeva.
V zadrugi nameravajo prodati hleve, ki jih ne uporabljajo več in so jih že dali v najem. Z izkupičkom bi uredili zadružni oskrbni center poleg sedanje trgovine Agrooskrbe na Belokranjski cesti. V novem centru bi bilo na voljo vse od živil do kmetijskega repro-materiala in strojev. Sedaj ima
Polonca Bahor
DAN ODPRTIH VRATPINUSA - Ob zaključku letne sezone so v drevesnici Pinus v Kočevju v petek pripravili že tradicionalni dan odprtih vrat. Ugodnost nakupa z 10 odstotnim popustom so dopolnili s ponudbo sveže pripravljenega soka iz starih sort jabolk, ki so jih prešali na domači preši Janeza Levstika iz Ribnice (na posnetku). Tema letošnjega dneva odprtih vrat so bile stare sorte sadja, zato so pripravili tudi manjšo razstavo, v popoldanskih urah pa so predstavili tudi knjižico “Stare sorte sadja ", ki je nastala v študijskem krožku društva podeželske mladine Mislinjske doline. (M. L.-S., foto: M. G.)
kmetijski nasveti
IZKRCANJU V SURČINU
Proti nam leti koruzni hrošč
Po zadnjih podatkih, ki jih je kmetijsko ministrstvo posredo-valo tudi udeležencem nedavnega evropskega kmetijskega kongresa v Ljubljani, ima Slovenija 231.000 ha njiv in travnikov (še ‘eta 1961 jih je bilo 295.000 ha), od tega pa jih zavzame koruza zrnje 49.000 ha in silažna koruza 45.000, torej več kot dve petini vse površine. Ta številka samo še potrjuje pomen koruze, ki je že Pred leti postala naša daleč najpomembnejša poljščina, zato je Potrebno biti še posebej pozoren, če ji preti kaka nevarnost.
K sreči koruza nima dosti bolezni in škodljivcev, več let zapored Pa jo je mogoče sejati v monokulturi, kar s stališča kolobarja ni Najboljša rešitev, ob tako velikem strukturnem deležu pa za Marsikaterega poljedelca nujnost, vsaj začasna. V tem primeru I® nevarnost poveča, saj klice ali škodljivci ob prepozno pospravljeni ali celo nepospravljeni koruznici ostanejo na njivi in okužijo novo setev.
. Lahko pa se zgodi, da bo te lagodnosti v doglednem času konec, koruzni vešči in koruzni sovki se bo namreč tudi na naših poljih Prej ali slej pridružil še koruzni hrošč (Diabrotica virgifera vir-Kifera Le conte), ki velja v Ameriki za najhujšega koruznega 'kodljivca in ki je že na pohodu proti nam. Leta 1992 so ga namreč Mik rili v bližini beograjskega letališča Surčin, kamor je verjetno Prispel z letalsko pošiljko koruze oz. krme. Po izkrcanju se je od Mm začel širiti s povprečno potovalno hitrostjo od 20 do 30 km n:» leto in se do sedaj razširil že po vsej Vojvodini ter jo ubral tudi °l> Savi in Dravi navzgor proti njunima izviroma.
Čez nekaj let bo koruzni hrošč v Sloveniji in dr. Jože Maček že opozarja, da ga ne bi smeli pričakati križemrok. Potrebno je organizirati opazovanje ter strokovno seznanjanje z nevarnostjo in ločini boja proti njej. Za zdaj je na"Voljo le srbska strokovna lite-Mtura, natančneje: knjiga “Pojava, štetnost i suzbijanje kuku-tiizne zlatice” akademika dr. Dušana Čampraga z novosadske Agronomske fakultete.
Inž. M. L.
KMETJE IN EVROPSKA ZVEZA
Finsko opozorilo
našim pogajalcem
Finska je bila vključena v Evropsko zvezo s 1. januarjem 1995: “Silvestrovo 1994je bilo zame najbolj črna noč doslej. Referendum o priključitvi je resda uspel, toda večina kmetov je glasovala proti in tudi danes bi bilo tako. Nedvomno je bil vstop v EU za kmetijstvo izredno slab, del krivde za tako slabe razmere pa lahko pripišem tudi našim pogajalcem, ki so bili očitno premalo borbeni, de! pa sebi, ker nismo bili aktivni. Tako se finski kmetje šele sedaj resno združujemo in učimo, kako moramo delati. Ker se je cena mleka po vstopu v EU zmanjšala za 40 odst., sem poslabšanje lastnega položaja kot pridelovalka mleka vsaj delno ublažila tako, da sem nekaznovano povečala pridelavo (čeprav dodatnih kvot še ni mogoče kupiti). ” MAKELA SISKO finska kmetica in podpredsednica mednarodne organizacije žensk (IFAP)
namreč zadruga v črnomaljski in semiški občini 20 trgovin in bifejev, ki pa z izkupičkom komaj krijejo poslovanje.
Nova direktorica se dobro zaveda, da so doslej premalo naredili pri promociji blagovne znamke belokranjskih mesnin, ki so poleg puranje farme na Krasincu ostale še edine od zadružne proizvodnje. Sedaj prodajajo meso in mesne izdelke po Dolenjskem in v Posavju, želijo pa tudi na druge konce Slovenije. “V klavnici imamo še proste zmogljivosti, v predelavi pa so že precej zasedene, a bi lahko uvedli drugo izmeno. Mesne izdelke kar dobro prodajamo in zavedamo se, da bi jih morali narediti še več, seveda pa ponuditi kupcem tudi nove izdelke. Vse to bo zahtevalo korenite spremembe v klavnici in predelovalnici mesa, ki sta tudi najbolj obremenjeni z amortizacijo in obrestmi, saj sta bili narejeni s posojili. Na spremembe pa so zaposleni v zadrugi pripravljeni, saj se zavedajo, da tako kot doslej ne ob šlo več,” je prepričana Bahorjeva.
M. BEZEK-JAKŠE
PRVI REZULTATI KMETIJSKE REFORME
RIBNICA - V štiriletnem obdobju je občinsko vodstvo v Ribnici posebno pozornost namenilo razvoju podeželja. Najbolj so zadovoljni, da se pri njih že izvaja državna reforma kmetijske politike. Program celostnega razvoja podeželja - vanj je vključeno območje od Zadolja do Izbira pri Sodražici - bo omogočil nujno potrebne strukturne spremembe. Kmetijsko ministrstvo bo s 35 milijoni tolarjev sofinaciralo projekt po poteh kulturne in naravne dediščine enajstih občin zahodne Dolenjske, Notranjske in Primorske, čigar središče naj bi bilo v Ribnici.
M. G.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Vinske droži
Vinske droži imenujemo usedlino, ki nastane po končanem alkoholnem vrenju in vino ločimo od nje ob prvem pretoku. Droži sestavljajo kvasovke (žive in mrtve) in delci grozdja. Uporabnost droži je zelo velika pri belih vinih, pri rdečih samo izjemoma. Niso pa vse droži belih vin uporabne. Če nam ni uspelo belega mošta pred alkoholnim vrenjem razsluziti, s takimi drožmi nimamo kaj početi. Najbolje je, da vino prvič čimprej pretočimo, posebno če je bilo grozdje nagnito. Droži so boljše, če mam je uspelo mošt dobro razsluziti, toda z majhno količino žvepla. Ostanki žvepla v drožeh so nevarni, posebno če je vino vrelo v cisterni. Kvasovke potrebujejo majhno količino zraka tako med alkoholnim vrenjem kot tudi po končanem delu, ko uživajo prod vinom zasluženi počitek. V lesenem sodu se zato boljše počutijo, saj sod diha in kvasovke dobijo svoj delež zraka.
Lepo se sliši, da pomenijo zdrave droži “dobro mater svojemu otroku”, mlademu vinu. Otrok je bolj odporen in se lepo razvija, dokler pije materino mleko. Tudi mlado vino je zaščiteno pred kvarjenjem, dokler je na drožeh, seveda v sodu. Sod pa mora biti zvrhano poln, sicer bi veliko zraka v nedo-točenem sodu izničilo prednosti zorenja vina na drožeh.
S prvim pretokom vina se ne mudi, če je vino v dotočenem sodu. Vsekakor pa ne smemo odlašati z njim, če imamo vino v cisterni. V več kmečkih zida-
nicah je ostalo lansko vino, ki se je lahko preveč postaralo in ta vinska napaka pride še bolj do izraza ob svežem novem vinu. V zdravih drožeh je veliko mladostnega (reduktivnega) potenciala, ki lahko lanskemu utrujenemu vinu vrne mladostni značaj. Takšno osveževanje starikavega, preveč prezračenega vina poteka bolje v sodu, toda tudi v cisterni. Dovolj je že 5 1 droži na hektoliter, še bolje, če jih imamo več, tudi do 20/hl. Da bi droži čimveč dale od sebe, jih je potrebno vsak dan mešati, da potujejo po vinu, znižujejo prosti acetaldehid, oddajajo arome in pomlajujejo vino. Ni se treba bati, da se bo vino skalilo. Droži so znane kot čistilo tudi, zato se usedejo na dno v nekaj dneh, ko smo jih nehali mešati.
Ta postopek pomlajevanja vina velja samo za suha vina. Vina z ostankom sladkorja bi začela po dodatku droži ponovno vreti. Lahko se tvega, če želimo polsuho vino spremeniti v suho, posebno če ni povišanih hlapnih kislin. Ne svetujem, da bi uporabili droži vina, ki ima hlapnih kislin več kot 0,7 g/l. Med takim zdravljenjem ostarelega vina z drožmi, ga priporočam tudi dnevno pokušati, predvsem zaradi pojava žveplo-vodika. Če se pojavi vonj po gnilih jajcih, svetujem zračni pretok. Če vse normalno poteka, je postopek končan v štirinajstih dneh; počakamo, da se droži lepo sesedejo, zažvepla-mo z 1 del 5 % žveplaste kisline hektoliter vina in po nekaj dneh opravimo petok.
dr. JULIJ NEMANIČ
Mikrosporija, bolezen ljudi in živali
Okužba z nevarno boleznijo najbolj razširjena v Trebnjem, zato tam prvo predavanje
V naših krajih se zadnja leta vse pogosteje pojavlja glivično obolenje imenovano mikrosporija. Za to boleznijo obolevajo nekatere domače živali, najpogosteje psi in mačke, pa tudi ljudje.
■ Bolezen je avtohtona v Španiji in Grčiji, razširjena pa je v vseh sredozemskih deželah. Od tam so je prenesli in jo lahko še prenašajo ljudje in živali s potovanji tudi v naše kraje. Bolezen prizadene predvsem kožo, dlačne in tudi
NAMERNO UNIČENJE KMETIJSKIH PODJETIJ?!
LJUBLJANA - V Združenju agroživilstva pri Gospodarski zbornici Slovenije so vse bolj prepričani, da je v Sloveniji po spremembi političnega sistema očitna težpja po namernem uničei\ju kmetijskih podjetij, ki zdaj zaposlujejo še 6.500 (judi ♦n ustvarjajo več kot tretjino vse slovenske tržne kmetijske pridelave. Kot dokaz navaja politiko sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter zahtevo po plačevanju (pre)viso-kih najemnin za zemljišča, ki sojih taista podjetja v preteklosti usposobila za intenzivno pridelavo oz. dokupila. Zaradi po nepotrebnem povečanih stroškov pridelave in reje grozi več kmetijskim podjetjem propad, v bližnji prihodnosti pa se bo po nekaterih napovedih skupno število zaposlenih zmanjšalo za 2.000 ljudi.
lasne mešičke. Infekcija se hitro širi v urbanih središčih, saj so tu stiki med živalmi pa tudi med ljudmi in živalmi pogostejši. Bolezenske klice oziroma spore, kot jih pri tem obolenju imenujemo, ostanejo kužne v primernem okolju tudi do 1 leto. Bolezen je relativno težko zdraviti tako pri ljudeh kakor tudi pri živalih, še posebno, če z zdravljenjem ne začnemo v začetni fazi obolenja.
Proti nevarnosti se najlažje borimo, če jo poznamo. Zato smo se skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo Novo mesto odločili, da pripravimo skupno predavanje o bolezni. Ker je bila okužba najbolj razširjena v Trebnjem, bo tam
prvo predavanje, in sicer 11. 11. 1998 ob 16. uri v prostorih Krajevne skupnosti Trebnje. Veterinarski zavod Slovenije in Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto vabita vse krajane Trebnjega in okolice, ki jih tema zanima, da se udeležijo brezplačnega predavanja.
mag. OTMAR COLARIČ, dr.
vet. med
specialit za epizootiologijo •
• Vsak politik bi moral imeti vsaj eno kravo. Zato, ker jo je treba nafutrat, pomolst, poštrklat zjutraj in zvečer, v petek in svetek. (Ivan Zidar, direktor SCT)
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Uporabna mehka deževnica
Deževnica je mehka voda, kar pomeni, da vsebuje le malo ali nič kalcijevih in magnezijevih spojin, ki določajo trdoto vode. Najprimernejše površine za zbiranje deževnice so strehe, vendar deževnica z njih pobira vso nesnago in je neprečiščena le pogojno uporabna. Kakovost vode je odvisna od vrste strešine. Popolnoma neprimerna streha za zbiranje vode je iz azbestno cementne kritine, ker se s •staranjem izloča azbest. To je snov, ki je rakotvorna.
Brez nevarnosti za zdravje lahko uporabljamo deževnico pri večini gospodinjskih opravil. Za nekatera opravila je celo primernejša od pitne vode. Uporabna je za splakovanje sanitarij, pranje perila, zalivanje zelenja ipd. Pri pranju perila z deževnico bomo dosegli enako dober rezultat pranja z uporabo manj pralnega sredstva, kar pomeni manjši strošek in tudi manjše onesnaževanje okolja. Ker deževnica nima karbona-
tov, zato pri pranju perila ne potrebujemo mehčala.
Čeprav deževnica zaradi svoje sestave ne more nadomestiti pitne vode, ima v razvitem svetu vedno več pristašev, predvsem tam, kjer so že spoznali nujnost varčevanja s pitno vodo. Tudi v našem okolju občasno prihaja do pomanjkanja pitne vode, zato bi bilo prav, če bi na ogroženih področjih vgrajevali, predvsem pri novogradnjah, oba sistema oskrbe z vodo, primarnega in sekundarnega za deževnico.
Za zalivanje zelenja je deževnica najboljša, zato na vrtu zbiramo deževnico v sod, ki ga postavimo na severno stran hiše. Vanj speljemo deževnico neposredno iz odtočne cevi, ki ima v ta namen posebno loputo, prek katere doteka deževnica. Nečistočo v vodi ustavlja grobo fil-trirno sito v žlebu. Tisti, ki imajo na dvorišču zapuščene vodnjake, jih tudi lahko usposobijo za zbiranje deževnice, seveda če bodo z njo le zalivali vrt.
RAZSTAVA
FOTOGRAFIJ
GLOBOKO - V tukajšnjem prosvetnem domu bodo danes, 5. novembra, ob petih popoldne odprli stalno razstavo fotografij krajinskih in drugih motivov.
Haiku pola
Stoparjeve in Devidejeve trivrstičnice v treh jezikih
SEVNICA - Sevniški likovnik in literat Rudi Stopar je naredil zanimiv korak k temu, da haiku poezijo, kateri je zvest že vrsto let in jo poskuša uveljaviti tudi pri nas, pošlje med bralce ne v običajni knjižici pesmi, ampak na bolj izviren način. Odločil se je za samozaložniški natis pesniškega lista, preganjenega na nekoliko zamotan način, s katerim dosega zanimiv učinek, da ima bralec pri razgrinjanju lista občutek, kot da pesmi nekako odkriva oziroma se mu razkrivajo iz zagibov. Izdajo je imenoval Haiku pola papirja, in ker jo je oštevilčil, pričakujemo, da bodo pesniške pole bolj ali manj redno še izhajale.
Prva številka prinaša devet Sto-parjevih haikujev, zbranih pod skupnim naslovom Moj srčni veter - poletje, in dvanajst haikujev hrvaškega pesnika Vladimira Devideja iz Zagreba, univerzitetnega profesorja v pokoju in rednega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, poznanega kot izvrstnega poznavalca japonske književnosti in zavzetega ustvarjalca haikujev. Stoparjeve in Devidejeve trivrstičnice so natisnjene v izvirniku in v dveh prevodih, v hrvaščino oziroma slovenščino ter v angleščino, za kar sta poskrbela Darja Mesojedec in Earthline Leskovec. Haiku pola papirja namreč namenjena tudi bralcem zunaj naših
Porumeneli listi čakajo
Franc Zupančič z 247 stranmi obsežnim tipkopisom svoje pokojne žene Marije - Morda kdaj knjiga?
0 koreninah slovenske državnosti
Pri Dolenjski založbi so izdali najnovejšo knjigo uglednega publicista Bogdana Osolnika -Poznavanje zgodovinske poti do državnosti krepi samozavedanje
NOVO MESTO - Bolj primeren datum, kot je bil četrtek, 29. oktobra, bi težko našli za predstavitev knjige O koreninah slovenske državnosti - Trnova pot mojega rodu Bogdana Osolnika, znanega političnega delavca in publicista, saj je bil prav na ta dan storjen eden od pomembnih korakov, ki smo ga Slovenci naredili na svoji dolgi poti k lastni državnosti; 29. oktobra 1918 je bila namreč ustanovljena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na ta dan je v spomin na ustanovitev Novomeške čete novomeška občina vrsto let praznovala svoj občinski praznik, narodnoosvobodilno gibanje pa je bilo prav tako eden od velikih korakov k slovenski državnosti. K temu dodajmo še eno pomembno letošnjo obletnico, 150-letnico nastanka programa Zedinjene Slovenije.
Knjiga govori, kot pove njen [_______^
dvojni naslov, o koreninah slovenske državnosti skozi zorni kot generacije, rojene po prvi svetovni vojni, vendar ne gre za pričevanj-sko delo, kakršni sta prejšnji Osolnikovi knjigi, Z ljubeznijo skozi surovi čas in Med svetom in domovino, zasnovani na osebnih življenjskih izkušnjah in spominih. Najnovejša knjiga je na svoji osnovni ravni tematskega značaja, se pa pri sicer nadosebni obravnavi razvoja slovenske državnosti skozi čas mestoma pre-
Dr. Janko Pleterski, Bogdan Osolnik in Jadranka Matič Zupančič na predstavili v Knjižnici Mirana Jar-
pleta z osebnimi pričevanji in opombami. Glavnina knjige, skoraj polovica, je posvečena zgodo-
vini Slovencev v obdobju fašistične in nacistične okupacije, ki je za avtorja čas, v katerem so bili v boju za narodno osvoboditev narejeni izjemno pomembni koraki k slovenski državnosti. Seveda pa ga zgodovinski premislek o povezanosti vsega dogajanja vodi tudi k prikazu dediščine prejšnjih stoletij in k novejšemu dogajanju po drugi svetovni vojni do osamosvojitve kot končnemu dejanju uresničitve slovenske državnosti. Avtor je poudaril, da mu je bilo pri pisanju osnovno vodilo iskanje resnice in upoštevanje koristi slovenskega naroda, ki morajo biti nad vsemi strankarskimi in ideološkimi interesi. V tem duhu je sklenil svojo pripoved z razmišljanji o položaju Slovencev pred vstopom v novo tisočletje. Dr. Pleterski pa je med drugim opozoril na izredno jasen jezik in lep slog Osolnikovega pisanja, ki pričata o avtorjevem intelektualnem obvladovanju tematike.
Osolnikova knjiga je lep prispevek k slovenskemu samozavedanju in k obikovanju trdne, nacionalno utemeljene slovenske zgodovinske zavesti, ki jo in jo bomo še kako potrebovali.
MILAN MARKELJ
SLOVENSKI OKTET VŠMARJETI - Drugi v vrsti Šmarjeških glasbenih j večerov je v jesensko precej hladno župnijsko cerkev sv. Marjete pritegni ] veliko obiskovalcev, čemur pa se ni čuditi, saj je bil na sporedu koncert | znamenitega Slovenskega okteta, ki že vse od leta 1951 goji slovensko ljud- I sko in umetno pesem ter jo v žlahtni izvedbi posreduje ljubiteljem petje j doma in po svetu. V zdajšnji zasedbi pod umetniškim vodstvom Antone j Nanuta je v Smarjeti odpel zahtevnejše skladbe tujih in domačih avtorjev, I štiri sodobne priredbe ljudskih pesmi in nekaj uspešnic iz železnega prO' j grama Slovenskega okteta, kot sta Mojcej in Ribniška, ter z njimi požel največ aplavza. Koncert je povezovala Mojca Hočevar. (Foto: M. Markelj)
Papirji, ki so bili denar
Razstava starih bankovcev iz numizmatične zbirke Posavskega muzeja v brežiški Dolenjski banki
VROČA KNJIŽNA NOVOST- V založbi Slon časnikov Delo in Slovenske novice sledijo aktualnemu ' dogajanju in skušajo bralstvu ponuditi knjige s kar najbolj aktualno tematiko. Taka je knjiga Clinton in Monica, ki je izšla te dni in jo je napisal Mitja Meršol, dolgoletni Delov dopisnik iz ZDA. Meršol je Clintona, ko je bil ta še predsedniški kandidat, večkrat srečal. Avtor je v petek, 30. oktobra, vročo knjižno novost podpisoval tudi v knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu. Na sliki je skupaj s Ferdom Lovšinom iz založbe Slon in Janezom Brulcem. (Foto: MiM)
BREŽICE - V prostorih brežiške podružnice Dolenjske banke je od prejšnjega četrtka, 29. oktobra, pa do srede decembra na ogled zanimiva razstava Nekoč je bil denar, na kateri so razstavljeni stari bankovci iz bogate numizmatične zbirke Posavskega muzeja. Razstavo je pripravila kustodinja Vlasta Dejak, z njo pa javnosti razgrinja tisto bogastvo numizmatične zbirke, ki doslej ni bilo dostopno, je pa vsekakor del naše kulturne dediščine. Bankovci namreč niso le plačilno sredstvo, ampak tudi zgodovinski, politični in gospodarski dokument čas^, pisave in jezika, včasih tudi umetniške vrednosti, kot je poudarila avtorica razstave v svojem nagovoru ob otvoritvi.
Na ogled so bankovci, ki so bili v veljavi na ozemlju nekdanje Jugoslavije od časa avstroogrske monarhije do osamosvojitve Slo-
RAZSTAVA IN KONCERT
NOVO MESTO - V razstavnih prostorih knjižnice frančiškanskega samostana bodo danes, 5. novembra, ob 18.30 v počastitev župnijskega praznika sv. Lenarta odprli razstavo Cerkev v slovenskem pejsažu slikarja Jureta Godca iz Celja. V kulturnem programu bo nastopil oktet Adoramus iz Novega mesta. V soboto, 7. novembra, pa bo ob sedmih po večerni maši koncert, na katerem bodo nastopili: organista Milan Brudar in Matej Bruger, violinistka prof. Helena Zalaznik, mezzosopranistka Mojca Saje in baritonist Aleš Makovec. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa bodo šli za obnovo orgel.
SLIKE PRI DULETU
SMOLENJA VAS - V Okrepčevalnici Dule so pripravili razstavo slik koroške slikarke Mojce Kovač. Umetnica je postavila na ogled in na prodaj 14 olj in en akril z motivi cvetnih tihožitij in krajin. Ker je bila razstava deležna precejšnje pozornosti domačinov, bo Igor Gorše iz Okrepčevalnice Dule pripravil še kakšno. (J. B.)
ŽELEZNIKOVA
RAZSTAVA
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V prostorih zdravilišča bodo jutri, 6. novembra, ob osmih zvečer odprli likovno razstavo Tbmaža Železnika iz Ljubljane. V kulturnem programu bo nastopila tamburaška skupina KUD Dobreč iz Draga-tuša.
venije, med njimi tudi partizanski, okupacijski in kvizlinški denar. Partizanski denar, obveznice posojila svobode, priznanice, lirski boni in partizanska potrdila so edinstven pojav v Evropi med drugo svetovno vojno, saj je bil Denarni zavod Slovenije edina svobodna emisijska banka, ki je delovala v Evropi na okupiranem ozemlju.
USTVARJALNE URICE - Tisti otroci, od predšolskih do osmošolcev, h[ so jim pri srcu ustvarjalne igrice, so si minulo sredo in četrtek popestru1 počitnice z obiskom Dolenjskega muzeja, kjer so pod vodst\’om muzejske j pedagoginje Ivane Tanko ter ob pomoči Urške Janežič in Alojzije Sušnik • oblikovali slike, izdelovali figure in svečnike iz barvitega listja, buč, divjih | kostanjev in drugega, kar ponuja jesen. Za konec so si na muzejskem vrtu za posladek še spekli nekaj pravega kostanja. Ustvarjalnih uric v Dolenj' | skem muzeju se je udeležilo blizu 80 otrok. Na sliki: zadnja skupina pred r, svojimi izdelki. (Foto: M. Markelj)
Stare ceste kažejo smer novim
Na odseku bodoče avtoceste Višnja Gora-Bič odkrili rimsko cesto - Že prej novodobna cesta, veliko keramike, novcev, orodja ■ Ob koncu izkopavanj prikaz najdb v Ivančni Gorici
IVANČNA GORICA - Ivanška občina ima znano arheološko najdišče Vir nad Stično, kije eno od velikih središč železnodobne skupnosti na Dolenjskem. THje odkriti miljniki so pričali, da je tod potekala pomembna rimska cesta. Prav to pa so pred dobrim tednom dni odkrili arheologi Narodnega muzeja iz Ljubljane pod vodstvom Draga Svojska, vodje muzejskega arheološkega oddelka, ki že poletja raziskujejo lokacijo na trasi bodoče avtoceste Višnja Gora-Bič v okolici ivanške bencinske postaje.
Nad ostanki rimske ceste, ki so jih odkrili na ivanški strani, so navdušeni, saj je to edini odsek te ceste pri nas, ki bo dokumentiran. “Tu kopljemo šele mesec dni. Lokacija do zdaj ni bila točno znana. Mislili so, da je šla glavna rimska cesta bolj severno, toda g. Svojšak teren dobro pozna, povezal je najdbe miljnikov in našli smo jo. V redu je, ker je bila na vrhu naplavina iz kraškega izvira, na dnu naplavine pa smo našli rimske novce, tako da o dataciji ne gre dvomiti,” je razlagala dr. arheologije Janka Istenič, kustosinja za rimsko dobo v Narodnem muzeju v Ljubljani. Verjetno je bila to glavna cesta iz Emone (Ljubljane) do Siscie (Siska). Ždaj hitijo s sondiranjem, saj jih
lovi čas ne le zaradi bližajoče se zime, ampak tudi zaradi gradnje avtoceste. Vsaj do marca prihodnje leto morajo izkopavanja zaključiti.
Že nekaj mesecev potekajo izkopavanja tudi na drugi strani bencinskega servisa, proti Mrzlemu Polju. Pod vodstvom arheologa Tomaža Nabergoja so odkrli novodobno cesto, ki je šla iz Stične proti Krki. Med najdbami je veliko keramike, novcev, orodja in orožja. Vzdolž ceste proti Novemu mestu so odkrili tudi ostanke rimskih grobov. Jedro delovne ekipe (štirje arheologi) prihaja iz Narodnega muzeja, 13 je tehnikov in pomočnikov, ter okrog 45 kopačev predvsem iz bližnjih krajev. Kot je povedal Drago
S FLA VTO IN HARFO - Novomeški glasbeni festival se je s programom komornih koncertov očitno dobro prijel, saj je bil tudi sedmi festivalski koncert dobro obiskan. Potekal je v Evangelijski cerkvi v Novem mestu ny dan reformacije in na dan varčevanja, 3 L oktobra, zvečer (zato ob generalni pokroviteljici Mestni občini še Dolenjska bunka). Nastopili sta flavtistka Karolina Šantl Zupan in harfistka Pavla Uršič Kunej in tako navdušili številne poslušalce, da sta morali zaigrati še eno skladbo. (Foto: MiM)
ODKRILI RIMSKO CESTO - Ar \ heologi so veseli odkritja rimske j ceste. Pokrita je bila z naplavin0’ pod njo pa so našli rimske novef j Sedaj hitijo z odkopavanji. (Fot°- j L. M.)
Svojšak, želijo spomladi ob za' | ključku izkopavanj svoje delo i" j najdbe javno prikazati tudi na I mačem terenu, v Ivančni Gorici’ J L. MURN
KAMNIŠKI
KOLEDNIKI
NOVO MESTO - Poznani i" priljubljeni trio Kamniški kole8' niki bo jutri, 6. novembra, ob °s' mih zvečer nastopil v Klubu Vid8’ v ponedeljek, 10. novembra, pa sodeloval na Rudijevem kultih' nem večeru, ki se bo začel ob ^’ uri v Gostilni Na hribu in bov znamenju martinovanja.
PREDAVANJE IN OKROGLA MIZA
NOVO MESTO - V veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca bjj danes, 5. novembra, oh šest1" zvečer potopisno predavanje z d1 apozitivi. Predaval bo Dani8 Klobučar. Jutri, 6. novembra, bo ob šestih zvečer potekala okf.°’ gla miza na temo regije in škofij8'
mali, oddaljeni dolenjski vasici lepšalo in lajšalo trdo življenje.
“Poglejte, tu imam njen rokopis. Sorodnici gaje dala kasneje pretipkati, da je bolj čitljiv. Kar zanimiva zgodba je. Opisuje, kako je bilo včasih na kmetih, na primer tu pri nas v Hmeljčiču, kako smo kaj skupaj delali, kakšne običaje smo imeli in podobno,” je povedal Zupančič. Marijina pisava je lepa, odločna in čitljiva, sicer pa že to, da si je kot kmečka gospodinja želela in upala pisati in da si je za to ob vsem delu na kmetih tudi vzela čas, pove marsikaj. Vaščani pravijo, je bila vešča pisanja, saj je pripravljala govore ob pogrebih in podobnih priložnostih. “Rada je brala in pisala, predvsem ob večerih ali nedeljah, ko ni bilo dela,” se spominja mož. Marijino pisanje so dali pregledati nekemu patru v stiškem samostanu, “od takrat pa leži v omari. Morda pa bi bilo vendarle zanimivo izdati knjigo o starih časih na kmetih,” razmišlja Franc Zupančič.
L. MURN
HMELJČIČ PRI MIRNI PEČI - Franc Zupančič rad brska po omarah v svoji stari hiši za stvarmi, ki ga spominjajo na nedavno umrlo 84 - letno ženo Marijo. Tako sta mu pod roke prišli zajetni mapi papirjev, popisanih z ženino pisavo. Že pred mnogo leti je napisala roman z naslovom Jordan, v katerem opisuje življenjsko usodo kmečke rodbine Jordan. Pisanje ji je kot kmečki gospodinji v
Franc Zupančič
TRETJA RAZSTAVA BIENALA
LJUBLJANA - V novem krilu Narodne galerije bodo danes, 5. novembra, ob šestih zvečer odprli razstavo lesorezov na temo apokalipse slovitega nemškega slikarja in grafika Albrechta Diirerja. Razstava spada v sklop razstav 5. bienala slovenske grafike Otočec - Novo mesto, odprl pa jo bo prof. dr. Konrad Oberhuber.
finali
Bo meja varnost še slabšala?
Vse več kaznivih dejanj, katerih storilci so migranti, nasilna tudi romska populacija - Po novem zakonu bi moralo biti ob izpit že 230 voznikov
KRŠKO - Na upravi za notranje zadeve Krško v letošnjih devetih mesecih beležijo porast vseh dejanj: kar za 102 odstotka seje povečalo število kaznivih dejanj, kar je največje povečanje v Sloveniji, izstopa pa število krvnih in spolnih deliktov ter v zadnjem času število ropov; prijeli so za petino več ilegalcev, promet na južni meji se tako kot zadnjih sedem let še povečuje, več je bilo kršitev javnega reda in miru, povečalo pa seje tudi število prometnih nesreč, čeprav so bile posledice blažje.
dežurni poročajo
RAZBIJAL KOZARCE - 31. oktobra zvečer so policisti do strez-titve pridržali vinjenega 35-letnega M. M. iz okolice Novega mesta, ker Je v gostinskem lokalu v Šmarjeti razbijal kozarce in steklenice. Ker opozorila policistov ni upošteval, so ga pridržali.
ZAVEDNI SLOVENEC? - Med «>• in 28. oktobrom je nekdo ukradel 6 državnih zastav, ki so bile zaradi občinskega praznika v Semiču razobešene na drogovih javne razsvetljave. Neznanec je s tem podjetje Komunalo iz Črnomlja oškodoval za 12 tisočakov.
GLEDAL BO TELEVIZIJO -"led 24. in 30. oktobrom je nekdo v Gačah nad Črmošnjicami vlomil v Počitniško hišico in ukradel televizija, videorekorder in adapter sate-otske antene. Lastnika L. M. iz Novega mesta je tako oškodoval za HO tisočakov.
OROŽJE JE UKRADEL - Ko-aec oktobra je policistom iz Krškega Prišlo na uho, da J. B. iz Straže pri Raki poseduje strelno orožje, zato so se še istega dne pogovorili z njim, občan pa jim je izročil lovsko puško domače izdelave. Povedal je še, da J° je pred nekaj dnevi ukradel občanu iz Rovišča. Policisti bodo 2°per oba ustrezno ukrepali.
POŠKODOVAL TERMINALE ' V noči na 31. oktober je nekdo v Podjetju Danfoss compressors, d.d., v Črnomlju poškodoval tri registracijske terminale delovnega časa ln s tem omenjeno podjetje oškodo-val za okoli 300 tisoč tolarjev.
natočil in odpeual - 27.
oktobra zvečer se je nekdo pripeljal ta bencinski servis v Kočevju, si tatočil gorivo in odpeljal. V rezervoarju je bilo prostora za 5.841 to-larjev goriva.
POŠKODOVAL PRSTE
STRAŽA - V torek, 27. oktobra, Se je v tovarni Novoles PC Drobno Pohištvo poškodoval 21-letni T. V. iz Nnalčje vasi. Delal je na kombinirat, kjer je hotel obdelati vezano Pjoščo, pri tem pa mu je rezilo kom-ttnirke hudo poškodovalo prste na ‘evi roki.
Kljub temu so v Posavju, kot je na nedavni novinarski konferenci dejal vršilec dolžnosti načelnika
Miha Molan
UNZ Krško Miha Molan, občani živeli dokaj varno oziroma tako varno, kot na drugih območjih, kljub temu da število nekaterih hujših kaznivih dejanj narašča. V prihodnje lahko pričakujemo še več kaznivih dejanj, povezanih z mejo, oziroma tistih, katerih izvrševalci so migranti, zadnje čase pa je občutno večja tudi agresivnost Romov. Spomnimo naj le na
ROP NA OTOCCU
OTOČEC - 26. oktobra okoli 23. ure je 27-letni D. P. iz Zagreba parkiral kombi Peugeot boxer na makadamskem parkirišču pod bungalovom hotela Garni na Otočcu. Ko je avto zaklepal, sta ga napadla dva neznanca. Najprej sta ga udarila po zatilju, nato pa ga je eden še brcnil v glavo. Zagrebčan je zaradi močnih udarcev izgubil zavest, ko pa se je zbudil, je ugotovil, da sta mu neznanca odpeljala kombi. V njem je imel oškodovanec še dva fotoaparata in dokumente.
STRELJAL OKOLI HIŠE
B1RČNA VAS - 28. oktobra nekaj po 12. uri so policisti do iz-treznitve pridržali vinjenega 45-let-nega J. P. iz Rakovnika pri Birčni vasi, ker je na dvorišču pred stanovanjsko hišo streljal in grozil ženi, dajo bo ubil. Policisti so mu zasegli samokres in 49 nabojev.
Družinskega nasilja vse več
Država se prerada spreneveda, zakoni pa so pogosto neučinkoviti in pisani na kožo storilcem
NOVO MESTO - O nasilju se ljudje dokaj zlahka pogovarjamo, ko pa govorimo o nasilju nad ženskami in otroki, se pogosto potegnemo vase na primer s frazami, da se ne moremo ukvarjati še s tem, saj imamo svojih težav dovolj. Zato se je Društvo življenje brez nasilja iz Novega mesta odločilo, da pripravi okroglo mizo prav na to temo.
Ena od udeleženk okrogle mize Tinca Kuhelj je lepo povedala, kakšna bi morala biti družina, da bi vzgojila iz otrok srečne ljudi: vsekakor s prijaznimi, odprtimi in zaupljivimi odnosi, kjer ne bi gospodovala televizija. A danes družina ni več tisto, kar je nekoč ntorda bila, zato zahteva problem družine ih družinskega nasilja drugačno obravnavo kot nekoč. Otroke moramo učiti, da si pridobijo samozavest ne glede na to, v kakšni družini so odraščali, in da njihov jaz ne sme in ne more biti odvisen od drugih.
Udeleženci razprave so se dotaknili tudi zgrešenega mnenja, da je za nasilje v družini kriv Predvsem alkohol. Alkoholizem, ki je bolezen, je predvsem zelo dobrodošel izgovor za neukrc-Panje. In kljub nekakšnemu sicer tahlemu odporu do “vmešavanja Ljubljane” v novomeške “zadeve” so bili razpravljalci okrogle mize na koncu mnenja, da je le-
to v tem primeru ne samo zaželeno, temveč tudi nujno, saj se lahko drug od drugega veliko naučimo.
Da je družinskega nasilja vse več, moramo krivdo iskati tudi v današnjih razmerah. Veliko vlogo namreč igra država, ki se vse prerada spreneveda. Zakoni, ki so bili napisani že zdavnaj, so neučinkoviti in kot taki bolj pisani po meri storilcev, žrtve pa so še vedno nezaščitene in prepuščene same sebi. Uidi centri za socialno delo so premalo ozaveščeni, zato žrtve, ki so večinoma ženske in otroci, z njihovim delom velikokrat niso zadovoljne.
Ob tem pa je pomembno tudi razmerje med vladnimi in nevladnimi ustanovami. Te bi se sicer morale dopolnjevati, a v nevladnih organizacijah imajo pogosto prav nasproten občutek, čeprav so prav nevladne organizacije korektor tistega, kar počne vlada, in jih ta pravzaprav potrebuje. Kolikšen pomen imajo prve, pove tudi podatek, da Evropska unija ob procesu vključevanja novih članic v poročilu zahteva tudi ločena mnenja nevladnih organizacij. A žal je tako, da se morajo nevladne organizacije poleg svojega poslanstva boriti za osnovna sredstva za delovanje, da se lahko prostovolci na primer vsaj izobražujejo.	T. G.
nedavni rop Romov, o katerem smo pisali prejšnji teden.
UNZ Krško je tudi edina uprava v Sloveniji, ki je v devetih mesecih zabeležila naraščanje števila prometnih nesreč. Sicer gre le za 3 odstotke (število smrtnih žrtev je ostalo enako - 8),
• Od 1. maja je v Posavju že 270 kandidatov za odvzem vozniškega dovoljenja: 14 voznikov je povzročilo prometno nesrečo in je napihalo več kot 1,1 promila, 99 voznikov je prekoračilo mejo 1,5 promila, 114 voznikov pa je odklonilo preizkus alkoholiziranosti. Največ, kar 4,04 promila alkohola, je v Sevnici napihal voznik kolesa z motorjem. Seveda bodo morali te voznike najprej obravnavati pri sodniku za prekrške. Če bi zakon veljal celo letošnje leto, bi številka kandidatov za odvzem vozniške presegla število 850.
zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se je po uveljavitvi novega zakona o varnosti cestnega prometa, po 1. maju, število nesreč povečalo za 7 odstotkov, ceste pa so v tem obdobju zahtevale 5 življenj (lani v enakem obdobju 4). Sicer pa je bilo lansko obdobje, kar se tiče prometne varnosti, v Posavju zelo ugodno. Za tretjino se je zmanjšalo število poškodovanih; ker so se lani v zadnjih dveh mesecih razmere na cestah drastično poslabšale, bodo policisti v Posavju v tem času še bolj poostrili nadzor v prometu.
Čeprav se je število kaznivih dejanj v Posavju povečalo kar za
IZSILILA PREDNOST
METLIKA - V petek, 30. oktobra, ob 14.10 je 23-letna Mojca Gerkšič iz Semiča vozila osebni avto po lokalni cesti iz Metlike proti križišču z glavno cesto. Kljub prometnemu znaku Stop je zapeljala v križišče, takrat pa je po glavni cesti iz smeri Novega mesta pripeljala voznica osebnega avta Jadranka Strojak iz Straže, ki se je umikala, vendar sta se vozili vseeno oplazili. Po opla-ženju je Jadranko zaneslo v obcestni jarek. Voznica se je hudo poškodovala, njen sopotnik pa lažje.
102 odstotka, kar je največji porast v Sloveniji, je uspelo policistom in kriminalistom raziskati več kot 70 odstotkov vseh. Razlog za takšno povečanje je v spremenjenem evidentiranju kaznivih dejanj, bistveno se je povečalo število kaznivih dejanj ponarejanja listin, katerih storilci so tujci, in uradno pregonljivih tatvin, lahkih telesnih poškodb, goljufij in vlomov. Če te vzroke izločimo, lahko ugotovimo, da gre kljub vsemu za dejansko povečanje uradno preganljivih kaznivih dejanj za več kot tretjino. T GAZVODA.
ENA OVADBA ZARADI PROSTITUCIJE
KRŠKO - Kriminalisti UNZ Krško so letos podali eno ovadbo zaradi prostitucije. Šlo je za tujo državljanko iz vzhodne Evrope, ki je svoje usluge ponujala v krški občini. Čeprav so policisti in kriminalisti zadnje čase poostrili nadzor nad temi kršitvami, novih ni bilo odkritih. Morda tudi zato ne, ker je v posamezno kršitev vpletenih malo oseb, ki imajo od prostitucije vse koristi.
LAVRIČ PREDSEDNIK GASILCEV
KOČEVJE - Oktober, mesec požarne varnosti, so člani prostovoljnega gasilskega društva Kočevje delovno in svečano obeležili. Pod vodstvom poveljnika Alojza Tomšiča so v začetku meseca pripravili vajo, sledila je svečanost ob 120-letnici, minuli petek pa so na rednem letnem občnem zboru ocenili svoje delo za minulo obdobje. Ugotovili so, da so bili zelo uspešni, saj so sodelovali na 37 intervencijah, tudi izven svojega okoliša. Občni zbor je bil tudi priložnost za volitve. Za predsednika društva so izvolili Jožeta Lavriča, podpredsednik je Marjan Grabrijan, poveljnik Alojz Tomšič, predsednik nadzornega odbora pa Jože Vidervol.
V. D.
ROPI SE MNOŽIJO
KRŠKO - Glede na povečano število ropov na območju UNZ Krško v zadnjem času policisti naprošajo občane, da o vseh primerih pojavov neznanih in nasilnih oseb obveščajo na telefon 113, in sicer takoj po ropu, saj lahko policija nujne ukrepe izvaja po pravočasnem obvestilu, pri izsleditvi storilca pa so vsekakor pomembni podatki o osebnem opisu storilcev, morebitno prevozno sredstvo in smer pobega.
po dolenjski deželi
•	Prazniki so za nami in kljub številnim opozorilom o previdnosti pri parkiranju vozil pri pokopališčih moramo spet poročati o kar treh tatvinah. Dan pred prvim novembrom je nekdo v Seid-lovi ulici v Novem mestu pri pokopališču vlomil v osebni avto in ukradel usnjeno žensko torbico, v kateri je imela J. M. iz Novega mesta dokumente in denarnico.
•	Tatiči niso aktivni le ponoči, kar dopoldne se je nekdo lotil avta pred pokopališčem v Dobličah. Težkega dela ni imel, saj je bil avto odklenjen, tat pa je odnesel moško usnjeno torbico z dokumenti in čeki. Nepremišljena je bila tudi Z. H. iz Soteske, ki se je 1. novembra zvečer odpravila na pokopališče, avto pa pustila odklenjen. Tat je bil vesel bogatega plena, saj je odnesel GSM telefon, tri zlate prstane, denar, ključe in dokumente. Neprevidna občanka je bila s tem oškodovana za okoli 150 tisoč tolarjev.
•	Prvega novembra so se številni odpravili po pokopališčih uživat v soju sveč in vonju cvetja, nekateri pa so šli raje v diskoteko, na primer 23-letni S. D. Ta se je v diskoteki Atlantis v Novem mestu s kozarcem spravil nad 26-letnega J. S. in ga hudo poškodoval. Razgreteža policisti niso takoj prijeli, a zaradi pobega ne bo mogel uiti zagovoru pred sodnikom.
POZABLJENA OBLJUBA
KOSTEL, OSILNICA - Že pred devetimi leti je takratni minister za notranje zadeve Igor Bavčar obljubljal ljudem ob Kolpi in Čab-ranki, da ne bo nobenih zapletov ob prehodu meje in da bodo dvolastniki in drugi upravičenci dobili posebne dovolilnice za maloobmejni promet. Zdaj na neuradnih prehodih meje dežurajo hrvaški policisti in opozarjajo vse, ki se jih poslužujejo, da po dograditvi ob-kolpske ceste od Osilnice do Pod-planine ne bodo več smeli uporabljati sedanjih prehodov in da bodo morali potovati le po Sloveniji, saj nimajo maloobmejnih dovolilnic. Naša država menda že ima take dovolilnice za prehod mej z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, s Hrvaško pa še ne.
P-c
40.000 vozil, starejših od 12 let, pogostje na tehnični pregled
Kako šteti leta
Novi zakon o varnosti cestnega prometa med drugim določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila, starejša od 12 let, tehnično pregledana vsakih 6 mesecev. Obveza velja za vsa motorna in priklopna vozila razen za motokultiva-torje, delovne stroje, počitniške priklopnike in lahke priklopnike. Ta določba nima predpisanega predhodnega roka, zato je začela veljati 1. maja.
In kako se šteje starost vozil? Za vozila, ki so bila prvič registrirana v Sloveniji ali na območju takratne SFRJ v istem letu, kot so bila izdelana, se starost vozila šteje od datuma prve registracije. Če vozilo prvič ni bilo registrirano v istem letu kot je bilo izdelano, se starost vozila šteje po koledarskih letih, in sicer tako, da se kot datum izdelave vozila upošteva zadnji dan v letu, v katerem je bilo vozilo izdelano. Šestmesečni rok, v katerem mora biti opravljen tehnični pregled vozila, starejšega od 12 let, se za vozila, ki so že bila na tehničnem pregledu po 1. maju letos, šteje od dneva opravljanja tega pregleda. Če pa je bil tehnični pregled opravljen pred 1. majem, se šestmesečni rok, v katerem mora biti opravljen ta tehnični pregled, šteje od 1. maja letos, torej od dneva uveljavitve zakona.
Vozil, ki so starejša od 12 let in v zadnjih šestih mesecih niso bila tehnično pregledana, je v Sloveniji približno 40.000. Da v pooblaščenih podjetjih za opravljanje tehničnih pregledov ne bi bilo gneče, je policija predlagala, da ta podjetja po potrebi prilagodijo delovni čas. Policisti bodo do 1. decembra letos voznike takšnih vozil le opozarjali oziroma jih napotili na tehnični pregled, represivno pa bodo ukrepali le zoper voznike, katerih vozila ne bodo tehnično brezhibna.
VLOMIL V SOLO
ŽUŽEMBERK - V noči na 31. oktober je nekdo vlomil v osnovno šolo v Žužemberku in iz učilnice ukradel CD player, dvojni kasetofon, dva daljinska uprav-ljalca, dve zgoščenki in dva zvočnika. Šolo je “olajšal” za 250 tisoč tolarjev.
Policistu za nesrečo leto in pol zapora
Iztoku Verbančiču, kije pred več kot tremi leti do smrti zbil 21-letno Liljano Deržič, je sodišče prisodilo leto in
pol zapora - Imel je najmanj 1,79 promila alkohola v krvi
KRŠKO - 8. junija leta 1995, nekaj čez deseto zvečer, seje 21-letna Liljana Deržič s kolesom vračala iz službe domov. Na cesti od Župelev-ca proti Brežicam jo je pri Bukošku v ovinku zbil voznik yuga 30-letni Iztok Verbančič, kije pripeljal nasproti in po njeni strani sekal ovinek. Povzročitelj nesreče je bil policist, takrat zaposlen na meji v Dobovi, test alkoholiziranosti pa je pokazal, daje imel v krvi najmanj 1,79 promila alkohola, medtem ko naj bi imel v urinu celo 2,5 promila. Nesreča je po več kot treh letih le dobila sodni epilog.
Obtoženi Verbančič, ki je imel navi pa je izvedenec prometne
v času nesreče neveljavno vozniško dovoljenje, se tako kot prvič tudi prejšnji četrtek ni hotel zagovarjati, je pa še v preiskavi povedal, da mu je na cesto skočil maček, zaradi katerega je zavil v levo. Ko je šel v gostilno, da bi prijavil nesrečo, je spil še en rum. Sam je ocenil, da je v ovinek pripeljal pri 60 do 70 km/h, na prejšnji obrav-
O VINE K, KI JE USODNO ZAZNAMOVAL DRUŽINO DERŽIČ - V ovinku pri gostilni Beli konjiček pri Bukošku naj bi se vinjeni policist izogibal mačku in zbil kolesarko.
stroke ocenil, da je Verbančič v kritični odsek pripeljal z več kot 100 km/h. Tokrat je bil zaslišan nov izvedenec prometne stroke, ki je ocenil, da Verbančič omejitve hitrosti ni prekoračil. Po starem zakonu je namreč veljala določba, da je hitrost izven naselja omejena na 80 km/h. “V tem kritičnem odseku je bil na cesti označen ovinek in normalno je, da mora voznik prilagoditi hitrost krivini,” je menil izvedenec. Do nesreče torej ni prišlo zaradi zanašanja, je pa zato edini zaključek, da je šel po levi, ker je tako sam hotel, saj je želel zmanjšati krivino.
Okrožni državni tožilec je dejal, da je Verbančiču dokazana povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, vzrok za to pa gre iskati v vožnji pod vplivom alkohola in vožnji po nasprotnem pasu. Liljana je v trku zadobila raztrganine vranice, jeter in pljuč ter številne zlome kosti, zaradi česar je doživela travmatski in hemoragični šok, zato je štiri ure po nesreči umrla.
“Alkoholiziranost pri povzročitelju je bila tako visoka, da je bil
absolutno nesposoben za vožnjo ne glede na to, ali je po nesreči še spil rum ali ne. Sicer ni pomembno, da je Verbančič policist, vendar se kar samo postavlja vprašanje, ali bi si upal tako kršiti predpise, če ne bi bil policist,” je dejal tožilec.
Obtoženčev zagovornik je ob .žalostnem in tragičnem dogodku,
• Tričlanski senat je Iztoka Verbančiča obsodil na leto in pol zaporne kazni, plačati pa bo moral tudi stroške kazenskega postopka in 80 tisočakov povprečnine. Kot oteževalno okoliščino je upoštevalo dejstvo, daje policist, saj bi se moral v interesu javnosti prav zato vzorno in odgovorno obnašati. Senat ni sledil predlogu tožilstva, naj mu izreče stranski ukrep odvzem vozniškega izpita, saj sodišče nima podatkov, da bi bil Verbančič ponavljajoč kršitelj. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo tudi olajševalne okoliščine, pri tem pa ne gre pozabiti, da je za takšno kaznivo dejanje zagroženo do 8 let zapora, tako da je izrečena kazen v spodnji polovici. Sodba še ni pravnomočna.
v katerem je izgubilo življenje mlado dekle, ki je le teden dni pred nesrečo dopolnilo 21 let, poudaril, da njegov klient ne beži pred odgovornostjo, kot mu to očitajo nekateri mediji. “Dejstvo, daje policist, še ne pomeni, da ga je treba zato pribiti na križ in ga
posmehljivo gledati. Vsakemu se lahko zgodi napaka in Verbančič jo je naredil. Z nesrečo je ožigosan za vse življenje in jo bo ves čas nosil na vesti ne glede na izrečeno
LIIJA NI NA STARŠA JOŽE IN ROZALIJA - Razočarana sta, ker se je zadeva na sodišču vlekla toliko časa. Sicer pa sta za dejstvo, da je za smrt njune hčerke kriv policist, izvedela šele potem, ko sta najela odvetnika. Policist se na sodišču ni hotel zagovarjati, do Liljaninih staršev pa ni pokazal nobenega obžalovanja. (Foto: T. G.)
kazen. Zaradi tega je bil tudi prestavljen v druge kraje, živeti je moral začeti znova, beži sam pred sabo in očitno je, da bo moral zaradi psihičnih posledic iskati pomoč psihiatra,” je rekel Verbančičev zagovornik in predlagal milo kazen tudi zato, ker ima obtoženi nosečo izvenzakonsko družico.	T- GAZVODA
v
TPV-ju vrh, Žužemberku prva zmaga
Nepričakovani izidi v moški pni odbojkarski ligi - Sorazmerno uspešen nastop Dolenjcev • Odbojkarice TPV-ja neporažene na vrhu prvenstvene lestvice - V soboto z Mariborčankami
SEVNIČANI ZMAGALI
SEVNICA - V prvem kolu druge slovenske šahovske lige je Milan Majcen iz Sevnice s 5:1 premagal Beltrans iz Gornje Radgone. (J. B.)
ŽUŽEMBERK, NOVO MESTO - Odbojkarice novomeškega TPV-ja so minuli teden dvakrat zmagale: na vnaprej odigrani tekmi 8. kola so doma premagale Špecerijo Bled, v soboto pa v Ljubljani še nekdaj zanje neugodni Krim in so pred sobotno tekmo z državnimi prvakinjami na vrhu prvenstvene lestvice. Žužemberčanom v Šoštanju ni kazalo najbolje, a so se le izvlekli in premagali neposrednega tekmeca za obstanek v ligi, medtem ko je Novomeščanom uspelo iztržiti niz tudi v Kanalu.
Prišel je čas, da novomeške odbojkarice končno premagajo manjvrednostni občutek, ki jim na večini dosedanjih tekem z bdbojkaricami mariborskega Infonda Meltala
JANA DOBIVA NASLEDNICE - Ena najboljših slovenskih odbojkaric Novomeščanka Jana Vernig (na sliki med udarcem na četrtkovi tekmi z Blejkami) dobiva naslednice tudi v svojem domačem klubu TPV Po njenih stopinjah stopata Anastazija Muhič in Snažana Rajak. (Foto: I. V)
(nekdanji Branik) zvezal roke in jih ohromil, ko so bile že na pragu zmage. Mariborčanke, ki so po štirih kolih še brez izgubljenega niza, so si za cilj zadale osvojiti dvojno krono - osvojiti prvo mesto na državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju. Novomeški trener Bojan Vernig je letos sestavil najmočnejše moštvo do sedaj. Ob obeh tujkah ima na igrišču sedaj že izkušeno domačo trojko Jano Vernig, Rebeko Koncilija in Alenko Kotnik, stalno mesto v prvi postavi pa si je upravičeno izborila nadarjena petnajstletna Snežana Rajak, ki pa jo lahko precej enakovredno zamenja njena vrstnica Anastazija Muhič.
Mariborčanke so po odhodu nekaterih ključnih igralk nekoliko šibkejše, kot so bile lani, zato se v soboto ob 17.30 v novomeški športni dvorani obeta vrhunska predstava dveh izenačenih moštev, izid tekme pa bo v veliki meri odgovoril tudi na vprašanje, ali so Novomeščanke letos sposobne enakovredno boriti se za enega izmed naslovov.
Žužemberčani so prvi del naloge v boju za obstanek v družbi najboljših z zmago v Šoštanju že opravili. Če bodo na tekmah s Topolšico uspešni tudi Novomeščani, bosta o
Po sramotnem porazu Krka v krizi
Po porazu v pokalu Krka ne blesti niti na prvenstvenih tekmah - Kljub temu niza zmage - Sinoči z Rimljani in v soboto s Savinjskimi Hopsi - Magnet za gledalce
NOVO MESTO - Po pomembni zmagi v pokalu Radivoja Korača v Izraelu je košarkarsko moštvo novomeške Krke prišlo v očitno krizo, saj po sramotnem porazu v četrtfinalu domačega pokalnega tekmovanja novomeški košarkarji tudi na naslednjih prvenstvenih tekmah proti povprečnim tekmecem niso naredili najboljšega vtisa.
Razlika med štirimi veliki klubi, ki imajo edini še dovolj denarja, da predvsem s kupljenimi košarkarji sestavijo močna moštva, ki se lahko enakovredno kosajo tudi s tekmeci na mednarodni sceni, in ostalimi slovenskimi košarkarskimi klubi se vsako leto veča. Union Olimpija, Krka, Savinjski Hopsi in Pivovarna Laško bodo tako kot lani o uvrstitvi od prvega do četrtega mesta odločali med seboj, saj po desetih kolih letošnjega prvenstva ne kaže, da bi se jim kdo lahko kolikor toliko enakovredno zoperstavil vsaj na domačem igrišču. Prav zato je poraz Krke na četrtfinalnem turnirju slovenskega pokala proti moštvu ZM Lumar Maribor, ki so ga Novomeščani nekaj dni pred tem z lahkoto premagali, tako močno odjeknil v slovenski košarkarski javnosti.
V slogu tekme v Sežani so Novomeščani igrali tudi prejšnjo sredo, ko so se v športni dvorani Marof pomerili s poprečnim Kraškim zidarjem. Po hitrem vodstvu z 20:10 je
trener Ljubojevič vodjo igre Simona Petrova zamenjal s Samom Grumom, ki pa moštva ni znal razigrati kot njegov predhodnik, in gostje so se Novomeščanom približali na 4 točke razlike, ki sojo domačini proti koncu polčasa le s težavo zvečali na 9 točk. Ko so krkaši pet minut pred koncem že vodili s 15 točkami, je kazalo, daje vsega konec, vendar so se Sežanci še enkrat dvignili in pol minute pred koncem je bil izid 87:82. Le tri sekunde pred koncem so gostje z nešportno osebno napako zaustavili Nakiča, ki je z dvema prostima metoma in še košem iz igre sekundo pred koncem zagotovil spodobneišo razliko.
Tudi v Škofji Loki so Krkini nasprotniki vodili le na začetku (13:8), nato pa je na sceno stopil Nakič, kije v prvem polčasu dosegel 19 točk; ko pa je v 23. minuti dobil peto osebno napako, so domačini dobili krila, vendar je bila kakovostna razlika le prevelika. Novomeščani so povedli za 9 točk in prednost ohranili do konca.
Po obdobju lažjih tekem Krko ta teden čakata dve težki preizkušnji. Ce bi sinoči na tekmi pokala Radivoja Korača ugnali rimsko Pompeo, proti kateri so v prvem delu visoko izgubili, bi si tako rekoč že zagotovili napredovanje, v soboto pa jih na domačem igrišču čaka še prva letošnja tekma z moštvi velike četverice na domačih tleh. Upajmo, da bo tekma s Savinjksimi Hopsi tribune novomeške športne dvorane napolnila do ztadnjega kotička in da bodo gledalci po tekmi dvorano zapustili zadovoljni z zmago in dobro igro domačih ljubljencev.
I. V.
Kočevci bodo smučali doma
Podjetje Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje bo letos v Dolgi vasi pognalo dve žičnici
KOČEVJE - V bližajoči se zimi bodo ljubitelji smučanja z ribniško-kočevskega območja lahko smučali na obnovljenem smučišču v Dolgi vasi pri Kočevju. Za zagon vlečnic na sicer dotrajanem smučišču so poskrbeli v podjetju Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Odločilen zasuk pri oživitvi pred leti zelo obiskanega smučišča tik ob magi-
Mirica Dimitrijevič
stralni cesti Kočevje-Pctrina je prinesla sprememba zakonodaje, po kateri naj bi (bo) lahko občina od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS dobila zemljišče, namenjeno za športno dejavnost. Podjetju MKG ga bo oddala v dolgoročen najem, smučarski klub kot lastnik vseh naprav pa ga bo prenesel v upravljanje oziroma v last novemu gospodarju.
“Obstoječe vlečnice in druge naprave niso obratovale več let in so za letošnjo sezono neuporabne. Zaradi tega bomo kmalu namestili vlečnico za otroke in daljšo vlečnico za starejše smučarje ter kupili teptalec snega. Ureditev smučišča bomo prihodnje leto prenesli v dolgoročni, petletni plan. Ob vznožju bo zraslo igrišče za tenis in male športe ter druga infrastruktura za šport-no-rekerativne dejavnosti,” je povedala Miriea Dimitrijevič, vodja gostinstva in turizma v MKG Kočevje. Seveda tako zahteven načrt ureditve smučišča z okolico, terja skupna vlaganja tako občine kot države in podjet-
M. GLAVONJIČ
obstanku odločala dolenjska derbija, tisti, ki ga bosta moštvi Žužemberka in Krke igrali v Novem mestu, pa bo po dolgem času napolnil novomeško šoortno dvorano z ljubitelji moške odbojke. Žužemberčanom tokrat ni veliko manjkalo, da bi na izjemno pomebnem srečanju ostali praznih rok, saj so v prvih dveh nizih zbrali skupno le 6 točk, v nadaljevanju pa so si opomogli in v dramatičnem petem nizu le zmagali.
Odbojkarji Krke so se izkazali še enkrat, po osvojenem nizu na tekmi z državnimi prvaki so tokrat povsem zasluženo osvojili niz tudi proti ne še dolgo tega najboljšemu slovenskemu moštvu Salonit Anhovo. Tokrat jim do niza ni pomagal domači trener, ki bi poslal na igrišče igralce s klopi, ampak so si ga Novomeščani priborili proti najboljši postavi, ki jo ima ob odsotnosti Sama Miklavca kanalski trener na razpolago.
Tako Žužemberčani, ki se bodo v soboto, 7. novembra, doma pomerili z vodilnim Kamnikom, kot tudi Novomeščani, ki se bodo poskušali dostojno upreti murskosoboškemu Pomgradu, v petem kolu nimajo kaj prida možnosti za zmago, uspeh pa bi bil že osvojeni niz.
I. V.
PO ŠTIRIH PORAZIH SNEŽNIK LE ZMAGAL
KOČEVJE - Po štirih zaporednih porazih se je kočevskim košarkarskim drugoligašem v Medvodah le nasmehnila sreča. Proti Protonu so košarkarji Snežnika pokazali eno boljših iger in zasluženo osvojili pomembne točke. V prvem polčasu sta se ekipi menjavali v vodstvu, Kočevci pa so z bolj zbrano igro v zadnjih sekundah priigrali pet točk prednosti. V nadaljevanju seje razlika povečevala. Končni izid - Proton Medvode : Snežnik 69:86 (34:39). (M.G.)
PRVI JE TORNADO
RIBNICA - V zadnjem krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu so igrali takole: Elin Kot : Divji jezdeci 6:4, Biba Market : Spectrum trade 2:4, Grafit: Agaton 3:0, Sodražica : Tornado 5:4. Prvo mesto so s 36 točkami osvojili igralci Tornada, ki so zmagali tudi v zimski ligi, druga je bila Sodražica (32 točk), tretji Spectrum trade (29), četrti Grafit (28) itd. Najboljši strelec prvenstva je bil Aleš Pirman (Turjak). (M.G.)

DVOBOJ - Simon Petrov (levo med dvobojem z Markom Mugošo) je na začetku srečanja med Krko in Kraškim zidarjem novomeško moštvo s preudarnim vodenjem popeljal do visokega vodstva, ki pa so ga brez njega z brezglavim tekanjem po igrišču v nadaljevanju prvega polčasa njegovi tovariši hitro zapravili, a na koncu so Novomeščani kljub temu brez težav premagali bistveno slabše nasprotnike. (Foto: I. V.)
ODPRLI STRELIŠČE - Strelci brežiškega Krima so v petek, 30. oktobra, s skromno slovesnostjo proslavili odprtje novega osemmestnega strelišča za streljanje z zračnim orožjem, ki so si ga pod vodstvom predsednika Ernesta Sečna in ob pomoči brežiške občine uredili v nekdanjem skladišču premoga nekdanjega doma JLA. S puško, s kakršno je streljal v svojih mladih letih, je prvi strel sprožil eden izmed veteranov, ki so v pionirskih letih brežiškega streljanja branili klubske barve. (Foto: I. V)
KOŠARKA
Liga Kolinska, 9. kolo - KRKA : KRAŠKI ZIDAR 91:82 (44:35); KRKA: Jevtovič3 (1:2), Samar 2, Petrov 15 (7:8), Smodiš 18 (3:3), Grum 2, Meluš 7 (3:5), Nakič 42 (7:8), Ščekič 2; KRAŠKI ZIDAR: Budin 17, Krajcar 11, Čovič 18. Prosti meti: Krka 21:26, Kraški zidar 19:23; tri točke: Krka 7:16 (Nakič 6, Smodiš), Kraški zidar 6:18, osebne napake: Krka 24, Kraški zidar 22.
10. kolo - LOKA KAVA : KRKA 77:85 (34:40); KRKA: Jevtovič 17 (2:5), Samar 2, Petrov 14 (9:10), Smodiš 21 (5:5), Grum 3, Nakič 19 (2:2), Ščekič 9 (2:2); LOKA KAVA: Ivanovič 24. Prosti meti: Loka kava 5:9, Krka 20:24; tri točke: Loka kava 6:13, Krka 7:17 (Nakič 3, Jevtovič, Petrov, Grum, Ščekič); osebne napake: Loka kava 23, Krka 16.
Lestvica -1. Union Olimpija 20,2. Pivovarna Laško 19,3. Krka 18,4. Savinjski Hopsi 17,5. Triglav 14,6. Loka kava 14, 7. Pošta Maribor Branik 14, 8. Slovan 13, 9. Kraški zidar 13,10. Helios 13,11. Postojna 13,12. ZM Maribor Lumar 12. V soboto, 7. novembra, se bo ob 20. uri Krka doma pomerila s Savinjskimi Hopsi.
1. B SKL, 5. kolo - KRŠKO : ZAGORJE 59:62 (26:39); KRŠKO: Mesič 10, Puntar 11, Božič 6, Zaturoski 8, Rozman 14, Boh 8, Hočevar 2. Lestvica - 1. Rogla Atras 10, 2. Zagorje 10,3. Kemoplast 8...-8. Krško 7 itd. V naslednjem kolu bo Krško igralo v gosteh z Novo Gorico.
ODBOJKA
L DOL, ženske, 4. kolo - KRIM : TPV NOVO MESTO 0:3 (-1, -4, -12); ostali izidi: Kemiplas Koper : Marsel Ptuj 2:3, -13), ZM Ljutomer : HIT Nova Gorica 0:3, In-fond Meltal : Šentvid 3:0. Vnaprej odigrana tekma 8. kola -TPV NOVO MESTO : ŠPECERIJA BLED 3:0 (4, 9, 12). Lestvica: 1. TPV Novo mesto 8, 2. HIT Nova Gorica 8, 3. Infond Meltal 6,4. Marsel Ptuj 4,5. Ke-
miplas Koper 2, 6. ZM Ljutomer 2, 7. Špecerija Bled 2, 8. Šentvid 2, 9. Krim 0. V naslednjem kolu bo TPV v soboto, 7. novembra, ob 17.30 igral doma z mariborskim Infondom Meltalom.
1.	DOL, moški, 4. kolo - Salonit Anhovo : Krka Novo mesto 3:1 (9, -9, 9, 8); Šoštanj Topolšica : Žužemberk 2:3 (6, 1, -10, -13, -14); Ostali Izidi - Stavbar IGM : Fužinar 3:0, Pomgrad: Elvo Bled 2:3, Titan Kamnik: Olimipja 3:1, Lestvica - 1. Titan Kamnik 8, 2. Stavbar IGM 6,3. Salonit Anhovo 6, 4. Fužinar 6, 5. Pomgrad 4, 6. Olimpija 4,7. ELVO Bled 4,8. Žužemberk 2, 9. Šoštanj Topolšica 0,10. Krka Novo mesto 0. V 5. kolu bo Krka v soboto, 7. novembra, ob 15. uri igrala doma s Pomgradom in Žužemberk prav tako doma z vodilnim Titanom Kamnikom.
2.	DOL, moški, 4. kolo - IGM
Hoče : Kočevje 3:1. LESTVICA:
1.	Brezovica 8... 10. Kočevje 0. V
5.	kolu bo Kočevje igralo doma z Granitom.
3.	DOL, zahod, ženske, 4. kolo -
Radio Morje : TPV Novo mesto II 3:0, Brestanica: Partizan Škofja Loka 2:3, Kočevje : Piran 3:1; LESTVICA: l.Asics Kamnik 8...
6.	Kočevje 4,10. Brestanica 0,11. TPV Novo mesto 0. V petem kolu bo TPV Novo mesto II igral doma z Bohinjem, Brestanica v gosteh z Bledom II in Kočevje prav tako v gosteh s Kemiplasom Koprom III.
3. DOL, zahod, moški, 4. kolo -
Žurbi Team Kamnik : Pneuma center Mokronog 3:1; LESTVICA: 1. Elvo Bled 6, 2. Pneuma center Mokronog 6. V petem kolu bodo Mokronožani igrali doma z Logatcem.
NOGOMET
2.	SNL, 12. kolo - Elan : Drava 0:3 (0:1); LESTVICA: 1. Dravograd 30,2. Pohorje 28,3. Tabor Sežana 23, 4. Drava 20, 5. Zagorje 20, 6. Elan 18,7. Šentjur 17,8. Aluminij 16 itd. V 13. kolu bo Elan igral v gosteh z Železničarjem.
PREMAGALI BI PRVOLIGAŠA
RIBNICA - Zadnja športna prireditev v počastitev občinskega praznika Ribnice je bil rokometni turnir, na katerem so prvo mesto osvojili zdesetkani igralci Andorja iz Kozine. Igralci Ribnice so zamudili priložnost za osvojitev velikega pokala, saj so proti oslabljenemu prvoligašu v odločilnih trenutkih zapravili tri izjemne priložnosti. Andorje v končnici povedelz 18:16, Ribničani pa bi lahko v zadnjem napadu dosegeli izenačujoči zadetek, a so bili prepočasni. Zelo razburljiva je bila tudi tekma za 3. mesto, na kateri so po maratonskem streljanju sedemmetrovk zmagali igralci Grče. Izidi: Ribnica : Grča Kočevje 26:22 (13:12); Andor: Grosuplje 23:10 (10:6); tekma za 3. mesto - Grča : Grosuplje 31:30 (21:21, 12:11); tekma za 1. mesto - Ribnica : Andor 17:18 (9:10). (M.G.)
KOČEVCI JEZNI NA SODNIKA
KOČEVJE - Kočevski odbojkarji so v četrtem kolu drugoligaškega tekmovanja igrali v gosteh s Hočami. Pokazali so dobro igro le v drugem nizu, ki so ga tudi dobili, v nadaljevanju pa so povsem odpovedali in tako domačinom omogočili dokaj gladko zmago. Kočevci so bili nezbrani pri sprejemu žoge, kar so gostitelji pridno kaznovali in nabirali točke. Kočevci so imeli pripombe na sojenje, saj naj bi jih moža v belem oškodovala prav v odločilnih trenutkih, ko je bil izid najbolj tesen. (M.G.)
GRIP TEKMUJE
NOVO MESTO - Mladi tekmovalci teniškega društva Grip iz No- ' vega mesta so se množično udeležili ; mednarodnega turnirja za pokal j
Alpe Adria v Žalcu. V kategoriji do j
10. leta so Gašper Beg, Domen Gačnik in Miha Novosel uspešno prestali kvalifikacije, a so v nadaljevanju turnirja izpadli že v prvem kolu, medtem ko je se je Matej Mojstrovič prebil do drugega kola. kjer je kljub dobri igri moral priznati premoč prvemu nosilcu, Hrvatu j
rič v četrtfinalu ugnal Rusa Tadeva I Stoljara in osvojil četrto mesto. Med | dečki do 15. leta se je Marijan Tomazin prebil do četrtfinala, Si- i mon Selak pa do polfinala.
BALINARJI SODČKA V DRUGI LIGI
KOČEVJE - Ekipi balinarskega , kluba Sodček iz Kočevja je uspel j veliki met, saj so v tretjem krogu kvalifikacij z uvrstitev v 2. ligo v Rogaški Slatini z 8:8 iztržili točko-Tako bodo s tremi zmagami >n neodločenim izidom v naslednji sezoni tudi predstavniki Dolenjske tekmovali v zahodni skupini druge balinarske lige. Igralci Sodčka bodo morali v višji ligi pokazati veliko vec kot letos, zato bodo s pripravami pred novo sezono začeli že januarja. Izide bo krojila tudi klubska blagajna, ki je bila do sedaj večkrat prazna kot polna. (M.G.)
Ivanu Zovku. V kategoriji do 12; leta je v drugem kolu izpadel Matej Pejanovič, medtem ko je Rok Gab"
(H KRKKZDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
• TENIŠKA SOBOTA - V soboto, 7. novembra, bodo v teniškem centru Otočec pripravili prijateljsko srečanje članov teniškega centra, za katerega se lahko prijavite do jutri, petka, 6. novembra, do 18. ure, ko bo ob 18. žrebanje parov. Udeležence bodo razvrstili v kategorije dame in gospodje do 40. leta in dume in gospodje nad 40. letom. Nastopijo lahko le člani TC Otočec. Pri-
javnina znaša 1.500 tolarjev, v kar je vračunan tudi topli obrok. Prijave zbirajo po telefonu 068 75 458.
• ZLATA PLAKETA TC OTOČEC - Teniški center Otočec je na gostinsko - turističnem zboru od Gospodarske zbornice Slovenije - združenja za gostinstvo in turizem prejel priznanje in zlato plaketo za kakovostno in uspešno športno-turistično ponudbo.
STO LET LEONA ŠTUKLJA
V	•
Cez teden dni bo Novo mesto vzkliknilo Ave, triumphator!
Novomeščani se pripravljajo na proslavo stoletnice rojstva največjega someščana
NOVO MESTO - Novomeščani bodo s svojim županom tako kot leta 1924 po njegovem zmagoslavnem prihodu z olimpijskih iger v Parizu Leona Štuklja pozdravili na njegov 100. rojstni dan ob 18.30 na novomeškem Glavnem trgu, ko mu bo župan Franci Koncilija kot pred 64 leti tedanji župan dr. Režek.vzkliknil Ave, triumphator!
Slavljenec bo v Novo mesto pripotoval v sredo proti večeru, pred tem pa bo na Bledu odprl simpozij Olimpijskega komiteja Slovenije “Šport, zdravje, starost”. Med potjo v Novo mesto se bo ustavil še v Ljubljani, kjer ga bo sprejela županja Vika Potočnik. Četrtek bo za Leona Štuklja verjetno najbolj naporen rojstni dan v življenju. Zajtrkoval bo skupaj s povabljenimi bivšimi in sedanjimi športnimi in telovadnimi zvezniki, ki se bodo ob 10. uri predstavili več kot 100 akreditiranim novinarjem.
Ob 11. uri bodo v Dolenjskem muzeju odprli razstavo o Leonu Štuklju, ki jo je pripravil Zdenko Picelj, razstavljena ba bo tako rekoč celotna zapuščina Leona Štuklja: od medalj in priznanj do njegovega telovadnega orodja in seveda številnih fotografij iz njegovih tekmovalnih časov pa tudi iz sedanjega časa. O razstavi bo jzšel tudi katalog.
Na rejstnodnevno kosilo v gradu Otočec je Leon Štukelj povabil goste, s katerimi seje srečal in jih povabil k sebi že v Atlanti. Kosilu bodo na Otočcu sledile protokolarne obveznosti, med katerimi bo prejel darila Mednarodnega olimpijskega komiteja, mednarodne in slovenske gimnastične zveze, občine Novo mesto in denar, ki so ga zbrali rota-
rijanci. Leon Štukelj je bil v Rotary klub Maribor sprejet že leta 1936, kmalu po prihodu z olimpijskih iger v Berlinu. Zbrani denar bo v imenu svojih kolegov predal direktorju novomeškega Šolskega centra, namenjen pa bo za opremo nove športne dvorane, ki bo nosila njegovo ime.
Po krajšem počitku bo Leon Štukelj skupaj s predsednikom mednarodnega olimpijskega komiteja Juanom Antoniom Samaranchem na novinarski konferenci na Otočcu sprejel novinarje, po sprejemu pa se bo proslava njegovega rojstnega dne začela zares.
Tako, kot so velikega šampiona Leona Štuklja leta 1924 po vrnitvi z olimpijskih iger v Parizu Novomeščani s takratnim županom dr. Režkom sprejeli na Glavnem trgu, se bo zgodilo tudi na najegov stoti rojstni dan. Režiser prireditev ob Štukljevi stoletnici, Novomeščan Matjaž Berger, si je sprejem na Glavnem trgu zamislil ko “remake” sprejema iz leta 1924.
Dr. Režek je takrat pozdravil Štuklja z rimskim vzklikom Ave, triumphator, Pozdravljen, zmagovalec! S temi besedami bo tokrat Štuklja ob 18.30 pozdravil zdajšnji novomeški župan Franci Koncilija. Prav njegovi vztrajnosti se imamo zahvaliti, daje bo osrednja prireditev ob njegovem jubileju v Novem mestu, in ne v Ljubljani ali Mariboru, kjer Štukelj sedaj živi in kjer je prebil večji del svojega življenja.
Idejo za dogovor o novomeški proslavi je županu Konciliji dal novomeški fotograf Marko Klinc, župan pa je 3. februarja lani z Leonom Štukljem podpisal dogovor, v katerem je Leon Štukelj soglašal in župana pooblaščal, da skupaj z odborom, na čelu katerega naj bi bil župan Franci Koncilija, pripravi
osrednjo proslavo ob Štukljevi stoletnici v Novem mestu. To se je tudi zgodilo, čeprav se je kasneje na čelo organizacijskega odbora zavihtel Ljubljančan Tomo Levovnik, na čelo častnega odbora pa dr. Janez Drnovšek, medtem ko so novomeškemu županu milostno dodelili podpredsedništvo častnega odbora. Podpredsednika organizacijskega odbora sta Štukljev osebni spremljevalec Tomaž Zajc in novomeška občinska tajnica, prizadevna Martina Vrhovnik, poslovna sekretarka odbora pa je najuspešnejša slovenska telovadka, Novomeščanka Jasna Dokl Osolnik.
Sprejem Štuklja na Glavnem trgu bo za Novomeščane glavni dogodek ob proslavi njegove stoletnice, saj bo za osrednjo prireditev v novi športni dvorani Šolskega centra v Šmihelu na voljo le okoli 300 vstopnic, kajti okoli tisoč mest v dvorani bo namenjeno povabljencem iz vsega sveta.
Organizatorji, med katerimi je tudi precej Novomeščanov, ki se noč in dan trudijo, da bi se z brezhibno organizacijo izkazali pred Slovenijo in svetom, niso pozabili na someščane, kijih bo precej tudi med povabljenci. Ko bo neposredno pred prireditvijo znano, kdo ob povabljenih bo tudi dejansko prišel na proslavo, bodo preostale vstopnice brezplačno razdelili Novomeščanom. Kako bodo le-ti prišli do njih, bodo pravočasno obveščeni po lokalnih medijih.
Osrednja prireditev v novi športni dvorani v Šmihelu se bo začela ob 20. uri. Režiser Matjaž Berger in scenografinja Anastazija Koršič sta pripravila slovesnost, ki je žanrsko vezana na športno biografijo Leona Štuklja, na gimnastično in olimpijsko zgodovino ter na antropološke
Leon Štukelj
in civilizacijske vzgibe telovadbe, estetskega telesa ter sinhronije duha in telesa. Nastopilo bo 10 telovadcev, 10 baletnikov, 5 igralcev in 100 violinistk.
Velja omeniti tudi nekaj svetovno znanih športnikov, ki seveda vsi ne bodo prišli v Novo mesto, nekateri pa se bodo zagotovo odzvali vabilu:
Nadia Comaneci, Bad Conner, Dong Qua Lee, Bob Beamon, Kip Keino, Irina Szevinska, Mohamed Ali, Brigita Bukovec, Miro Cerar in večina slovenskih športnikov olimpijcev ter nosilcev medalj z največjih tekmovanj.
IGOR VIDMAR
Na kocki obstoj novomeške odbojke
Odbojkarsko moštvo novomeške Krke v prvi ligi igra s samimi Novomeščani, ki se jim bo po vojski pridružil Mirnopečan - Babnik trener in igralec - Delajo tudi s pionirji
NOVO MESTO - Novomeški odbojkarski klub je pred osmimi leti sodil med osem najboljših klubov v Jugoslaviji, letos poleti pa je le malo manjkalo, da bi kluba sploh ne bilo več. Letos poleti, ko bi se novomeški odbojkarji morali začeti pripravljati na novo prvenstveno sezono, je njihov klub ostal brez trenerja, predsednika in denarja.
zastavljenih visokih ciljev nikoli niso dosegli, medtem ko so nadarjeni mladi igralci nekaj časa sedeli na klopi, potem pa odbojko hitro obe-
Dolgoletni predsednik kluba in nekdanji predsednik odbojkarske zveze Jugoslavije Janko Goleš se je moral sprijazniti z vse manjšo pripravljenostjo pokroviteljev, da bi izdatneje podprli kolektivni šport, v katerem je Novo mesto doseglo največje uspehe, zato je od kluba dvignil roke in odstopil z mesta predsednika. Člansko moštvo je zapustil tudi domači trener Bojan Jaklič, ki že tri leta ni dobil ne honorarja za vodenje vadbe in tekem ne potnih stroškov. Kljub temu so se fantje že avgusta zbrali na stadionu, kjer so redno vadili, vse dokler niso odprli prenovljene novomeške športne dvorane.
Glavna pokroviteljica novomeškega odbojkarskega kluba tovarna zdravil Krka je zadnji trenutek pristala, da odbojkarjem pomaga s 400.000 tolarji, ki sojih fantje namenili za obvezne stroške nastopa v prvi ligi. Po štirih kolih je v klubski
blagajni ostala le še četrtina tega denarja. Kako bo naprej, ne vedo.
Kapetan moštva Uroš Babnik je bil kot najbolj izkušen igralec primoran prevzeti tudi vlogo trenerja; namesto obeh tujcev Aleksandra Šcmetovsain llmarja Balodisasose moštvu priključili nekateri mladinci, tako da so le začeli ligaške boje, kjer pa si ne obetajo drugega kot boj za obstanek, v katerem so poleg Novomeščanov v igri še Žužember-čani in Šoštanjčani. Krka je edino slovensko prvoligaško moštvo, v katerem nastopajo izključno domači igralci. Zaradi služenja vojaškega roka se bo edini Nenovome-ščan v moštvu, Mirnopečan Krevs, kolegom pridružil le na nekaterih domačih tekmah.
Trener in kapetan moštva Uroš Babnik meni, da je slabo stanje novomeške odbojke v mnogočem posledica stalnega kupovanja tujih igralcev, s katerimi pa sicer realno
*	'7
KOLIKO ČASA ŠE - Koliko časa bomo v novomeški športni dvorani lahko gledali moške odbojkarske tekme? Od osamosvojitve Slovenije sta iz novomeške športne dvorane izginila moški rokomet in ženska košarka; ženska gimnastika ‘n ženski rokomet le še životarita, na robu pa je tudi moška odbojka. Bo fun-iom uspelo preživeti? (Foto: I. Vidmar)
Uroš Babnik
sili na klin. Ves čas od odhoda nekdanjega trenerja prof. Vladimira Jankoviča se je z mladimi delalo malo in slabo, tako da sta trenutno v moštvu dve generaciji med katerima je šest let razlike, za mlajšim delom ekipe, ki ga predstavljajo Mikša, Šmalc in Tičar, pa spet zija velika praznina.
Prof. Janez Mohorčič in Gregor Žunič zdaj vodita skupini pionirjev, a ti še ne bodo kmalu sposobni igrati v prvem moštvu. Babnik meni, da je le malo možnosti, da bi Krka ostala v prvoligaški druščini, v drugi ligi pa bi se isto moštvo lahko brez težav uvrstilo na sam vrh. Uspešno nastopanje z domačim moštvom v drugi ligi in boljše delo z mladimi bi v nekaj letih novomeški odbojki vrnilo nekdanji ugled. V klubu upajo, da jim bodo tokrat v drugačni vlogi priskočili na pomoč tudi nekdanji odbojkarji, ki jim ni vseeno za obstoj njihovega športa v domačem mestu. Poleg Krke sta jim letos pomagali še podjetji: Avtocomerce s prevozi in Trata, ki jim je kupila žoge; drese imajo stare, ostale stroške pa krijejo iz lastnega žepa, česar so že na-
Vajeni'	L VIDMAR
KRANJC IN KRUNO
BREŽICE - Na turnirju v streljanju z zračno pištolo za pokal občine Brežice, ki ga je domače strelsko društvo pripravilo po otvoritvi novega strelišča v nekdanjem domu JLA, je zmagal član Olimpije Robert Kranjc s 572 krogi, drugi je bil Robert Ferenčak s 551 krogi in tretji Vlado Sabadoš (oba Kruno Brežice) s 545 krogi, četrti pa je bil nejboljši član sevniškega Heroja Maroka Ivan Tomše, ki je nastreljal 538 krogov. V ekipnem vrstnem redu je s 1632 krogi Kruno Brežice premagal Heroja Maroka iz Sevnice s 1588 krogi.
POSAVSKE TELOVADKE ZA ŠTUKLJEV ROJSTNI DAN
KRŠKO - Gimnastično društva Rain Krško bo v petek, 6. novembra, ob 17. uri pripravil posavskegi ženski gimnastični troboj med telovadkami telovadnega društva Sokol iz Brežic, gimnastičnega društva Sevnica in krškega Raina v kategoriji deklice B-programa Gimnastične zveze Slovenije. Prireditev bo v telovadnici osnovne šole Jurija Dalmatina v Krškem, posvečena pa bo stotemu rojstnemu dnevu olimpio-nika Leona Štuklja.
PO LEVSTIKOVI POTI
NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 14. novembra, pripravil pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Odhod avtobusa z novomeške avtobusne postaje bo ob 6. uri. Cena izleta je 900 tolarjev, udeleženci pa sami na začetku pohoda plačajo še 500 tolarjev startnine, za kar dobijo priponko, čaj in svinčnik. Hoje je za pet do šest ur. Dodatna pojasnila dajeta in prijave sprejemata vsak dan popoldne in zvečer Marica Praznik (telefon 22 948) in Rezka Moretti (323 862).
NA ŠMARNO GORO
NOVO MESTO - Mladinski odsek planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 14. novembra, pripravil planinski izlet na 669 m visoko Šmarno goro, priljubljeno izletniško točko Ljubljančanov. Odhod avtobusa z novomeške avtobusne postaje bo ob 8. uri. Prijave sprejemajo in dodatna pojasnila dajejo Igor Sladič (324 530), Izidor Mervar (323 784) in Mateja Grahek (341 720).
ZA MLADE PLANINCE
LOŠKI POTOK - Mladinski odsek Planinskega društva Loški Potok obvešča mlade, da je vsak drugi petek krožek, ki je namenjen izobraževanju in pioznavanju gorništva. Zaželjeni so vsi osnovnošolci. Krožki bodo (ali so že) v brunarici pri Malnih.
RADIO MAX
88,9 M H z 87,6 MHZ
DOLENJSKI LIST
KOŠARKA DSI
NOVO MESTO - Košarkarski turnir v sklopu novomeških delavskih športnih iger, ki je bil predviden za 12. november, je zaradi prireditve ob 100-letnici rojstva Leona Štuklja prestavljen na četrtek, 19. novembra, ob 16. uri. Prijave sprejema novomeška agencija za šport do 13. novembra, pojasnila pa daje Miran Jerman po telefonu 322 267.
DOBRO PLEZAJO
Člani posavskega alpinističnega kluba so zadnje čase dosegli nekaj dobrih izidov na tekmovanjih v športnem plezanju. Nejc Pozvek je kot član slovenske plezalne reprezentance za mlajše kategorije nastopil v Raveni, kjer je v disciplini težavnost zsedel peto mesto, v plezanju izjemno težkih smeri je bil osmi, medtem ko je v hitrostnem plezanju izpadel v četrtfinalu. Na tekmi v Ljubljani je prav tako kot član državne reprezentance zaradi večje napake v disciplini težavnost osvojil šele deseto mesto. Uspešno tekmujejo tudi cicibana Nejc Rostohar in Matic Trebušak ter mlajši deček Robi Majetič.
KRŠKA PLAVALNA JESEN
KRŠKO - Na mednarodnem plavalnem mitingu za 3. pokal Miha-novič v Tuheljskih Toplicah je krški Celulozar med 17 klubi osvojil sedmo mesto, Sara Hojski pa je bila v svoji kategoriji B (do 10. leta) proglašena za najboljšo plavalko. Sara je zmagala na 50 m delfin (37,51), na 50 m prosto je bila tretja in na 100 m mešano peta. V a-finalih sta nastopili še Nina Andri-jaševič in Nika Jevnik, medtem ko je mešana štafeta 4X100 m (Nina Andrijaševič, Blaž Šalamon, Sara Hojski, Matej Fiirst) osvojila tretje mesto.
NAJBOLJE PIONIRJI, NAJSLABŠE PRVOLIGAŠI
LESKOVEC - V drugem kolu tekmovanja v državnih strelskih ligah so bili med leskovškimi strelci še najuspešnejši pionirji, ki so v ljubljani med 24 slovenskimi ekipami zmagali, mlajši mladinci so bili tretji. Najslabše so merili člani, ki nastopajo v prvi ligi, saj so na drugem turnirju v Kranju med 12 ekipami zasedli šele 11. mesto. Leskovška članska ekipa, ki tekmuje v tretji ligi, je v Ljubljani premagala tamkajšnji Telekom. (J. A.)
V SEMIČU LESKOVEC
SEMIČ - Na strelskem tekmovanju v počastitev semiškega občinskega praznika je med posamezniki s 580 krogi zmagal Gorazd Zofič nad Boštjanom Arhom (oba Leskovec), ki je nastreljal 576 krogov, tretji pa je bil strelec domače Iskre Tadej Burazer s 567 krogi. Ekipni vrstni red: 1. Leskovec 1708,2. Iskra Semič 1695,3. Kočevje 1567. (J. A.)
KEGLJAŠKE NOVICE
Kegljači krškega Sremiča so v četrtem kolu tekmovanja v 3. ligi -vzhod prvič zmagali. S 7:1 so premagali zadnjeuvrščeno Lokomotivo. Brežičani so s 3:5 izgubili v Mariboru s tamkajšnjim MTT. V petem kolu bo Sremič igral v gosteh s Petrolom, Brežice pa se bodo doma pomerile s Krotanom.
DRAGO ULAGA ŠTUKLJEV VRSTNIK - Radio Slovenija je prejšnji teden praznoval 70 let obstoja, skoraj tako dolgo pa je z njim sodeloval tudi starosta slovenskih radijskih reporterjev prof. Drago Ulaga, čigar članke z nasveti o zdravem in športnem življenju lahko vsak ponedeljek berete v časniku Delo. Prof. Drago Ulaga je le osem let mlajši od Leona Štuklja in bo eden izmed njegovih osebnih povabljencev na proslavi stotega rojstnega dne. Glede na podobno življenjsko filozofijo in življenjske navade oba čaka še precej let življenja. Ob radijskem jubileju se je v studiu 14 s prof. Dragom Ulago pogovarjal Dare Milič.
Odgovori, popravki in mnenja • Odgovori, popravki in mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Cesta Pecelj ■ Zdole asfaltirana
Dol. list št. 43, 15. oktobra
Kazen za napredovanje
Dol. list št. 43, 29. oktobra
delu kluba, zlasti pri pridobivanju finančnih sredstev izven občine. Ne
Želel sem pomagati kmetu Ivanu Andrejčiču, ki kmetuje na pogorju Lisce, njegovih težav z močnim sosedom Jožetom Imperlom pa vrsto let niso sposobni razrešiti ne sevni-ška sodnija ne poravnalni sveti, še najmanj pa občina. Žal ima ta kmet večino svojih travnikov še na območju vodovodnega zajetja sevni-škega vodovoda, tako da mora krmo dovažati od drugod. Težava so predvsem poti in cesta, osnovna dobrina hribovskega kmeta, ki lahko povzroči hude nesreče.
Kmet Andrejčič trdi, da vse težave izvirajo od prihoda Jožeta Imper-la, ki je z novim gospodarskim poslopjem sosedu Andrejčiču zazidal takrat najkrajšo pot do njegove kmetije. Pred leti sem se udeležil ogleda članov sevniškega poravnalnega sveta pod vodstvom dr. Jurija Pesjaka. Žal kljub naporom članov ni bilo rešitve. Presenečen sem bil, ko sem slišal, da so cesto do Imper-la asfaltirali, še bolj, ko sem na ogledu videl, da poteka trasa po Andrejčičevih parcelah. Za nameček ima sevniška KS še novega tajnika, ki ne pozna razmer. Le-ta je ob ogledu kazal neko staro soglasje, za katerega Andrejčič trdi, da se ne nanaša na to, novo cesto, temveč na drugo.
Hud je očitek iz Imperlovega pisma, da naj bi njegov sosed Andrejčič “odtujil iz njegovega gozda ogromno lesa” in mu grozi z novimi ukrepi. Andrejčič spet zatrjuje^ da Im-perl ne loči med mejniki. Žalostno je, da celo sevniška krajevna skupnost gradi po tujem svetu in ne razčisti niti lastništva. Sedaj bo, razumljivo, še težje pomiriti sprte stranke. Morda pa je le prišel čas, da bi imeli spodobno cesto tam pod Lisco vsi, ne le asfalt prejšnja županja Mijočeva (do vikenda), sedaj še Imperl, ostali, kot npr. Andrejčič, pa še slabe poti ne. Zlata bi bil vreden strpen mož, ki bi ga priznali obe strani, premagali stara nasprotja in celo malomarnosti starih zemljemerskih kart, kajti zaradi oddaljenosti od centra malokdo ni skušal preveriti stvari na terenu. Vsi bi lahko živeli zadovoljneje.
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56
gre za nikakršno favoriziranje rokometnega kluba na račun ostalih športov, temveč za priznanje nespornega dejstva, da je rokometnemu klubu uspelo to, kar ni še nobenemu športnemu kolektivu iz Treb-nejga. V treh letih od uvrstitve v 1. državno ligo se je iz anonimnosti povzpel na 3. mesto v minuli tekmovalni sezoni L A državne lige, se uvrstil v evropski pokal mest, kjer je požel izredne simpatije in pohvale v prvem srečanju z ekipo iz Nizozemske, na prvenstvu premagal državnega prvaka RK Celje Pivovarna Laško, trenutno zaseda 2. mesto z istim številom točk kot državni prvak in je še edini klub brez poraza; njegovo tekmo 2. kola evropskega pokala mest z ekipo SG Flensburg iz Nemčije pa bo direktno prenašala satelitska televizijska postaja DSF 7.11. ob 15. uri. V treh sezonah tekmovanja v prvi ligi smo organizirali tudi dva direktna TV prenosa prvenstvenih tekem in en prenos meddržavne tekme ženskih reprezentanc Rusije in Slovenije, kar pomeni izjemno promocijo kraja in občine. V klubu trenira 200 igralcev v vseh kategorijah, tekme spremlja polna dvorana gledalcev, ki prihajajo celo iz Trbovelj in Litije. Če torej občina Trebnje favorizira naš klub, s čimer se sicer ne strinjamo, potem ima za to vse argumente, saj je RK Trebnje poleg občinskega pihalnega orkestra in Galerije likovnih samorastnikov največji pro-motor Trebnjega in občine.
Podpiramo prizadevanje ostalih športnih kolektivov, da jim občina nameni primerna sredstva za delo, ne moremo pa sprejeti, da se s takšnim kritizerstvom napadajo uspehi kluba, ki so lahko v ponos vsem občanom. Predsednika Kegljaškega kluba g. Jožeta Venclja pa prijazno vabimo, da si ogleda kakšno tekmo in nas obišče na sestanku uprave, kjer bomo ob vsem nam Dolenjcem ljubem kozarčku premleli skupne probleme.
DUŠAN KECMAN Ljubljana
Kakovost Hrasta
Dol. list št. 43, 29. oktobra
V Dolenjskem listu ste objavili na
1.	strani prispevek z naslovom “Kakovost Hrasta”, v katerem ste navedli: “Obrtna zadruga Hrast iz Novega mesta je kot prva zadruga v Sloveniji prejela mednarodni certifikat kakovosti ISO 9002”. Z navedenim podatkom se ne strinjamo, ker ima Obrtna zadruga Unitehna, z.o.o., Baragov trg 6, 8210 Trebnje, certifikat ISO 9002 že od 2. avgusta 1996, vendar ne trdimo, da smo ga pridobili prvi med obrtnimi zadrugami.
Povedati moramo, da smo pridobili tudi certifikat EAQF, kar pomeni, da je naša zadruga OZ Unitehna, z.o.o. “A” dobavitelj za avtomobilsko industrijo (Revoz), za kar pa si upamo trditi, da smo edina zadruga, ki je do sedaj pridobila navedeni certifikat v Sloveniji. KAREL REBERNIK, inž. str.
direktor Unitehne
Vdihniti
staremu ponos zgodovinskosti
Dol. list št. 43, 29. oktobra
Oglašam se vam kot pravni zastopnik in član uprave RK Trebnje kot odmev na prispevek o Kegljaškem klubu Trebnje.
Rokometni klub se pridružuje čestitkam kegljavkam za njihov lep uspeh. Vsi člani kluba se veselimo uspehov športnikov naše občine, saj menimo, daje vsak uspeh prispevek k promociji kraja in občine ter izboljševanju kvalitete življenja ter predvsem vzgoji najmlajših. Nobenemu klubu ne zavidamo njegovih uspehov niti pridobljenih finančnih sredstev, saj so nam dobro znane težave pri njihovem zbiranju. Vsekakor pa nas motijo, kot navaja članek, “ostre kritike na račun občine in župana zaradi favoriziranja rokometnega kluba ter občutno premajhnega posluha občine za kegljanje, badminton in druge športe”. V imenu uprave in članov ter svojem osebnem imenu lahko izrečem le zahva-
lo županu občine Trebnje g. Alojzu Metelku za izjemen angažma pri
Čeprav izzveni članek z gornjim naslovom predvsem kot pohvala in zahvala načrtovalcem in izvajalcem prenavljanja novomeške gimnazije ter kot reklama za podjetje Struktura, ki so, upajmo, kvalitetno opravili svoje delo, je potrebno izreči nekaj misli ob tej prenovi.
Res je stavba “prenovljena in polepšana”. Tako je koristen novi “vhod skozi osrednjo sprejemnico šole” v garderobe; vitrine na hodnikih, za kar so izkoristili celo niše na hodnikih, skozi katere so včasih kurili peči v učilnicah, zlasti pa je veliko vredna ureditev dotlej neizkoriščenega podstrešja. Novo veliko okno nad glavnim stopniščem razkošno osvetljuje osrednjo notranjost šole, ki je bila po izgradnji atrija in strehe nad notranjim dvoriščem preveč temačna. Skozi podobno stekleno okno je iz nove knjižnice čudovit razgled na Novo mesto.
Na račun nekdanje šolske kuhinje, ki ni ustrezala higienskim zahtevam in je v stavbi ni več, so bili “prerazporejeni in povečani prostori za hišnika”, v avli (atriju) pa je “na novo urejena delilnica vnaprej pripravljenih malic”.
Kot piše novinarka, je bilo pri obnavljanju šole “potrebno vzpostaviti bistveno več usklajevanja in koordinacije med projektanti in izvajalci”. Žal ni bilo podobnega sodelovanja med projektanti in učitelji, ki bodo v teh prostorih delali. Zato seje kljub “različnim tehničnim posegom, ki so prinesli gimnaziji nemalo pridobitev” moglo zgoditi, da, vsaj v prostorih, namenjenih fiziki, ni “boljših možnosti za delo”, ampak so deloma celo slabše, kot so bile.
Zadoščalo bi, da bi projektanti ugotovili, kaj je že v fizikalnih pre-davalnicah-laboratorijih, in povprašali učitelje, s čim niso zadovoljni in kaj še potrebujejo. Nato pa bi načrte uredili tako, da bi dobre reči ostale ali bile ponovno tako urejene.
Ker za javnost podrobnosti niso zanimive, naj le naštejem, česa v fizikalnih laboratorijih ni več, je pa bilo pred prenovo.
Ni več dobre zatemnitve. Nameščeni roloji prepuščajo svetlobo, s čimer onemogočajo poskuse iz optike in deloma elektrike pa celo po nepotrebnem zaradi izbrane barve segrevajo učilnice.
Zahteva po dobri zatemnitvi z notranjimi preklopnimi polkni, kot jih je imela fizikalnica pred preurejanjem, je bila postavljena, ko je za to bil še čas. Žal brez uspeha.
Na mizi za eksperimentiranje, ki je prekratka, ni več trofaznega toka, navadnih vtičnic pa je premalo. Na delovnih mizah učencev, ki so preozke, je premalo vtičnic, obstoječe pa niso dobro postavljene. Delovne mize bi morale - v električnem pogledu - biti porazdeljene v tri skupine, od katerih bi vsaka zaradi ekonomičnosti bila napajana s po eno fazo trofaznega toka. Razpored stikal v razdelilni omarici bi moral že na pogled odražati razpored delovnih miz. Vsaka delovna miza bi morala imeti delovno ploščo, katere rob sega čez ogrodje. To je potrebno, da bi mogli nekatere priprave s prižemami trdneje postaviti na mizo. Med eksperimentalno mizo učitelja in prvo vrsto delovnih miz bi moral biti večji presledek zaradi varnosti učencev, če se pri eksperimentiranju kaj ponesreči (npr. razleti steklenica z vrelo vodo, ki jo polije učitelj z mrzlo vodo, da pokaže vrenje pri nizkem tlaku, in podobno) pa tudi za prevažanje vozičkov s priborom in aparati.
Še bi lahko naštevali, pa je najbrž brez pomena, ker je prepozno za kakršnokoli spremembo.
Da je bilo odvrženo veliko uporabnega pohištva (omar), ni treba posebej omenjati, prav tako najbrž ne dejstva, da se pri preseljevanju lahko tudi marsikaj izgubi.
DUŠAN MODIC profesor fizike
poznamo pesmi Tiha noč, ampak Sveta noč. Te pesmi, ki sicer spada med najbolj priljubljene božične pesmi, pa se ni naučil v šoli, saj je bilo njeno javno predvajanje prepovedano.
2.	Med drugim mi očita, da moralnost izvajam samo od katoliškega Boga. Imam diplomo Teološke fakultete, poznam sodobno teološko misel in želim, da bi tudi g. Železnik prebral koncilsko Izjavo o verski svobodi, Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve in Pastoralno konstitucijo o Cerkvi v sodobnem svetu, potem bi morda spremenil svoj konstrukt o Cerkvi. V njih je taka miselna širina, da mi še na pamet ne pride, da bi “moralnost izvajal le od katoliškega Boga”. Bog muslimanov, Judov, hinduistov... je tudi moj Bog in sprejemam vse pozitivne vrednote, ki so zrasle tudi v drugih kulturnih okoljih in verstvih. Ko oznanjam katoliški nauk ga prikazujem ljudem kot moj predlog. Odločitev za ali proti je stvar osebne svobode posameznika.
3.	Tudi sam sem slišal, da so državne šole v Združenih državah slabe. Nekaj čisto drugega so konfesionalne šole. Zato starši svoje otroke vpisujejo prav v verske šole. Če je g. Železnik primerjal svoje znanje z učenci iz državnih šol, potem je morda res prišel do povedane ugotovitve. Sam si želim, da bi tudi naša šola postala tako prijetna kot je za otroke avstralska, kjer otroci jokajo tisti dan, ko ni pouka, in bi naši študentje prinesli v svet drugačno podobo o Sloveniji, kot je današnja. Vsakega Slovenca mora namreč zaboleti ugotovitev, da smo za Evropo med vsemi državami najmanj zaželeni. Kdo je kriv za to?
4.	Prevečkrat sem že stal ob grobu, bil blizu človeški bolečini, živim z mladimi in dokaj dobro poznam njihove bivanjske stiske, zato se mi zdi resnično zloben očitek, da sem tudi sam kriv za smrt tistih, ki so se zanjo sami odločili. Dejstvo je, da so bili skoraj vsi veri odtujeni in kot taki niso iskali stikov z menoj. Vzroke za njihovo smrt je treba iskati drugje.
5.	Še enkrat o očitkih o “duhovnikih prešuštnikih”. Predobro poznam take očitke, ki so v glavnem izviti iz trte in so zrasli v tistih logih, ki so dobro poznani vsem tistim, ki so sovražno razpoloženi do Katoliške cerkve in so mojstri njihovega fabriciranja. Nekaj je tudi takih duhovnikov, ki so se morda spozabili na tem občutljivem področju. V čem je bistvo problema? Tudi sam poznam ljudi v različnih poklicih, ki so napravili nemajhne delikte. Še na pamet pa mi ne pride, da bi zaradi posameznikov rekel: profesorji zvodniki, direktorji prešuštniki, filmski igralci mamilaši, poslanci
nem papirju so opravili svoje poslanstvo na najboljši možen način.
Bralcu veliko pomeni zapis o domačem kraju, njegovi zgodovini in ne nazadnje literarno snovanje v njegovi sredini. Takšna beseda mu je blizu, ji bolj zaupa in jo lažje sprejme v svoj svet, ker v njej odkriva svoj log, svoj jaz in svojo pesem kot dediščino zase in za prihodnost.
Sedanja revija Rast je tiskana na lepem papirju in še lepše prisluhne našemu času, našim krajem in ljudem; le poti do njih ne najde. Škoda, da tako zanimiva in vsebinsko bogata revija ne pride do žuljavih dlani in ne do tistih, ki živijo daleč od doma.
Revija izhaja redno in je v vsakem pogledu dobra naslednica Dolenjskih razgledov. In ne nazadnje, namenjena je ljudem. Prav zato bi bilo lepo, da bi vsaj enkrat na leto obiskala vse naročnike Dolenjskega lista. Dolenjski razgledi so v skromni obleki zmogli pot do njih in so jim v vsakdanje življenje prinašali drobce domače ustvarjalnosti kot darilo.
Cankar je že pred mnogimi leti začutil isto težo in nemoč besede, ki želi, a ne more v srca ljudi. Naš Primož Trubar je ob pomoči sodov začrtal besedi pot, daje prispela do cilja. Dolenjski razgledi so v varstvu Dolenjskega lista prihajali v našo vas in celo v Ameriko, Avstralijo... Samo takšni so vredni spomina in razmisleka ob sedanji nemoči, ki pod parolo “revščine” človeku jemlje njegovo “krizantemo”.
IVAN ŠKOFLJANEC Ljubljana
00Z Trebnje nima nič z
“obrtniškim odborom*
TREBNJE - Številni obrtniki oz. podjetniki v trebanjski občini smo se spraševali, kdo stoji za “obrtniškim odborom”, podpisanim na letaku, kakršne smo prejeli na domove te dni. Na tem se predstavlja (tudi s fotogafijo) Alojzij Kastelic, kandidat za župana občine Trebnje na listi trebanjske SDS. Kastelic naj bi bil, kot se razglaša, “naš skupni up za drugačen odnos do ustvarjalnih in uspešnih ljudi...” Območna obrtna zbornica ni strankarska, ampak stanovska organizacija, zato ne podpiramo nobene politične stranke, torej niti ob bližnjih lokalnih volitvah ne! Ne zdi se nam kulturno niti pošteno, da bi tisti, kdorkoli že se je skril za nam neznanim “obrtniškim odborom”, pridobival politične točke, za nameček pa še zbiral denarne prispevke za letošnjo kampanjo SDS po 10.000, 30.000 in 60.000 tolarjev. Svojim 550 članom sporočamo, da nimamo nič skupnega s tem letakom in priloženimi položnicami “za kamp.” (verjetno kampanjo!?), in upamo, da se nam bo opravičil tisti, ki je s tem povzročil obilo razburjenja in slabe volje.
Za Območno obrtno zbornico Trebnje predsednik JOŽE ŠTEPEC

Škofovsko pastirsko pismo
Dol. list št. 43, 29. oktobra
Ne vem, kaj je krivo pri pisanju Alfreda Železnika, ali miselna oz-
kost ali njegov konstrukt o Cerkvi, ki pa z resničnostjo nima kaj opraviti. To velja tudi za njegovo interpretiranje škofovskega pisma. To se nadaljuje v vsaki njegovi polemiki. Zato čisto na kratko.
L Škofje ne zahtevajo verouka v šole. Želijo, da bi se poučeval izbirni predmet o verstvih s poudarkom na krščanstvu, kateremu pripada največ ljudi in je zaznamovalo našo literaturo, umetnost, zgodovino, kulturo, po evropskih standardih. Gre se za pridobitev splošnega znanja, da se ne bi dogajalo to, kar je zapisal g. Železnik, daje v Ameriki za polnočnico prepeval Tiho noč v slovenščini. Smešno! Slovenci ne
pretepači. Perverzno jih je uporabljati z namenom, da hočeš z njimi sogovornika osramotiti. To pa je že lahko zloba. Pri Trstenjaku sem študiral tudi psihologijo, zato mi človekova duševna notranjost in tudi njegovi nameni niso neznanka.
Ker gre škofom v pastirskem pismu tudi zato, da bi bila Slovenija bolj humana dežela in manj vulgarna, sem se še tokrat spustil v polemiko z g. Železnikom in bi jo seveda najrajši končal.
JOŽE PACEK Čatež ob Savi
Bili so DR
Dol. list št. 43, 29. oktobra
Kadar prebiram revijo Rast, se spomnim Dolenjskih razgledov. Zato ob tridesetletnici ne morem mimo resnice, da je z njimi bila beseda živa, ker je našla bralca doma in med našimi izseljenci. Na skrom-
POSLANEC ŽNIDARŠIČ MED ROJAKI - V ponedeljek, 26. oktobra, so se zbrali v kulturnem domu na Bučki krajani Bučke, Gornjih Radulj, Zaboršta, Zajčjega Vrha, Močvirja, Strita in Dul, da bi dobili podrobnejše informacije o pokojninski reformi, spremembah v zdravstvenem varstvu in predlogih zakona za dopolnitev Zakona o žrtvah nasilja ter Zakona za poplačilo vojne odškodnine. Medse se povabili rojaka, poslanca DZ RS dr. Franca Žnidaršiča, ki je na duhovit način razložil resna vprašanja, zato je bilo vzdušje sproščeno. Dr. Žnidaršič je povedal, da je DeSUS skupaj z 10 poslanci vložil zakon, da ne bi več jemali varstvenega dodatka in socialne pomoči tistim žrtvam vojnega nasilja, ki dobivajo rento po zakonu, in še nekatere druge predloge. (Gregor Kaplan)
DAEWO V ŽABJI VASI -Vpetek je Daemobil, ki je poslovna enota Poant avta s Ptuja, v Žabji vasi odprl nov prodajni salon za avtomobile Daetvo-Na voljo so vsi modeli te avtomobilske znamke, največ zanimanja pa je že na otvoritvi požel najmanjši Matiz. Za nekatere modele je moč dobiti leasing brez pologa, kredit do pet let in celo odplačilo starih kreditov, za konec leta pa na Ptuju pripravljajo nagradno žrebanje kar treh Matizov za vse, ki bodo pri njih kupili avtomobil. (Foto: Majda Luzar, EPS)
DOLENJSKI LIST TUDI V SIBIRIJI - Delavci Kovinotehne MKI Novo mesto v Tjumnu v Ruski federaciji z inštalacijami elektrike, vodovodu ia centralne opremljajo veliko novo poslovno stavbo tamkajšnje naftne družbe-V Ruski federaciji delajo preko celjske Kovinotehne. Več tisoč kilometrov od doma komaj čakajo na informacije od doma in ko dobijo pošiljko časnikov, se sobe spremenijo v čitalnice. Posebej veliko je zanimanje za Dolenjski list z novicami iz domačih krajev, četudi pridejo do njih po mesecu ali dveh. (Foto: V. Dragoš)
ČAS NEUSMILJENO TEČE
Dvorski muzej - iluzija ali stvarnost?
Čas je, da se krajani kot tudi vsi pristojni v občini in dolenjski regiji pogovorimo o tem, kaj hočemo
Dvor pri Žužemberku je dandanes srednje veliko naselje, ki ga nekateri poznajo morda po veliki ribogojnici, drugi po tem, daje tu križišče cest, ki vodijo v Kočevje, Novo mesto in Ljubljano; nekateri vedo, da je v tem kraju v 19. stoletju delovala tudi pomembna že-lezolivarna. Na to nas opozarjajo obcestne table in ostanek plavža, največji tehnični spomenik na Dolenjskem.
Ideja, da bi v kraju uredili muzej dvorskega železolivarstva, je stara že več kot dvajset let. Pokojni režiser, igralec, predvsem pa Izredno razgledan Matjan Marinc je že ob koncu 70-ih let ponudil svojo zasebno zbirko železarskih Predmetov, ki jih je večinoma nabral po Dvoru in okolici, novomeškemu muzeju z namenom, da se na Dvoru odpre oddelek, ki bi Prezentiral tukajšnje železoli-varstvo. V letu 1984 bi skorajda Prišlo do realizacije te ideje, saj je bila odkupljena hiša za muzej, pri različnih podjetjih pa so bila že naprošena sredstva za adaptacijo 'n ureditev prostorov. Akcijo je vodil tedanji ravnatelj Dolenjskega muzeja Franci Šali ob podpori predsednika novomeške občinske skupščine Uroša Dularja ter nekaterih domačinov in navdušencev od drugod. Žal zamisel ni bila realizirana. Zelo medel, skoraj odklonilen odnos so °b tem pokazali prav vodilni predstavniki takratne žužemberške : krajevne skupnosti, pod katero je j Dvor takrat sodil, svoje je prispevalo tudi mnenje nekaterih Pio-nirjevih inženirjev, ki so menili, da bi adaptacija odkupljene hiše stala več kot novogradnja.
, Po odhodu F. Šalija je skušal idejo uresničiti novi direktor muzeja g. Božič. Glede na to, da je območje železolivarne spomeniško zaščiten kompleks, je dal Proučiti tudi nekatere lokacije ob Plavžu. Strokovnjaki so biii soglasni, da bi bila za postavitev muzeja idealna pravzaprav “stara jončarija”, daljša tovarniška stavba, ki stoji v bližini plavža, med cesto Dvor-Kočevje, reko Krko in ribogojnico. Vendar tedanje vodstvo podjetja Novoles, ki je bilo lastnik in uporabnik zgradb stare železolivarne, o odstopitvi lonča-rije za potrebe muzeja ni hotelo mti slišati.
Marjan Marinc je leta 1990 umrl. V oporoki je zapisal, da daruje vse predmete dvorske železolivarne tisti ustanovi (muzej ali občina), ki bo uredila muzej na Dvoru in nikjer drugje, kot je Pripisal. Člani Kulturnega društva Dvor smo nato v letu 1994 le dosegli sporazum z vodstvom podjetja Novoles. V zapisniku, na katerega se je podpisal tudi sedanji I direktor Novolesa g. Novina, je Opisan sklep, da podjetje odsto-Pa za potrebe muzeja stavbo ob Plavžu (ki sicer ni lončarija, je pa Prav tako na idealni lokaciji in ima obsežna parkirišča).
V letu 1996 smo praznovali 200-letnico železolivarstva. V pritrditev smo nekateri krajani in ljubitelji Dvora vložili ogromno dela. Nigslovesnosti so govorili
Milan Lampe
S smrtjo Milana Lampeta iz Laz pri Predgradu, ki se je rodil p30. leta v Kočevju, se je povečala vrzel med rojaki, ki so bili r°jeni v tem mestu. Navzlic mladosti je občutil brezobzirno Uničevanje slovenskega življa v dobi okupatorja. Po končani drugi svetovni vojni se je vključil y Politično in družbeno življenje, udeležil se je mladinskih akcij v času povojne graditve in vložil tenogo napora za obnovo porušenega mesta in okolice. Bil je ?ktiven tudi kot predsednik kra-levne skupnosti Poljanska doli-| da s sedežem v Predgradu, po-I tem ko se je preselil na to območje. Po značaju je bil izredno ljubezniv, tovariški in zato splošno priljubljen in cenjen. To je Pokazal tudi pogreb na kočev-šltent pokopališču.
,, Pokojnik je bil pred upoko-1'tvijo zaposlen v trgovskem podjetju Trgopromet Kočevje. Ob slovesu sta njegove delovne in druge zasluge orisala predstav-i hica KS Šalka vas ga. Klunova in kočevski župan Janko Veber.
V. DRAGOŠ
najodličnejši predstavniki stroke, gospodarstva in politike, z ministrom za kulturo g. Dularjem na čelu. Izdali smo slavnostno številko krajevnega glasila Fužina s prispevki priznanih strokovnjakov, zloženko o Dvoru in njegovi železolivarni, izdali poštni žig, spominke, razglednice. Postavili smo označevalne table, predvsem pa smo v poslovni stavbi Novolesa uredili Marinčevo muzejsko zbirko, ki jo je kraju darovala Marinčeva dedinja ga. Mara Šin-dič. Ob tem smo si organizatorji in zagovorniki muzeja pridobili znanstva in simpatije mnogih pomembnih strokovnjakov pa tudi politikov in gospodarstvenikov. K prireditvi so veliko prispevali npr. višji svetnik narodnega muzeja v Ljubljani dr. Matija Žargi, župan novomeške občine Franci Koncilija, sekretar za kulturo Robert Judež, vodstvo podjetja Novoles, Dolenjski muzej in drugi.
Žal so se že jeseni istega leta nad usodo muzeja začeli zgrinjati črni oblaki, saj je podjetje Novoles odpovedalo gostoljubje muzejski zbirki. Prostore smo morali izprazniti in predmete spakirati v zaboje ter jih shraniti. Leta 1997, ob otvoritvi Bradačeve spominske plošče na Jami, je župan g. Koncilija v govoru sicer poudaril, da med prvenstvene naloge sodi tudi
pridobitev lončarije za ureditev dvorskega železarskega muzeja. V dnevnem časopisju je bilo zaslediti, da tudi Dolenjski muzej razmišlja o prostorih v lončariji, saj naj bi tam razstavili poleg Marinčeve zbirke tudi tiste železolivarske predmete, ki jih hranijo v Dolenjskem muzeju. Vendar so razni podjetniški in politični interesi pa tudi zavest, da bo Dvor v bodoče v žužemberški občini, preprečili, da bi občina Novo mesto vsled Novolesovih dolgov samo prepisala zemljišča in stavbe na desni strani ceste v svoje lastništvo in kompleks namenila kulturno turistični dejavnosti. Še več: direktor Novolesa je snedel tudi dano in zapisano obljubo, da lahko Dvorjani uredimomuzej v stavbi poleg lončarije. V letu 1997 je podjetje Novoles opustilo proizvodnjo na Dvoru, tako da so sedaj prostori prazni ali pa služijo za priložnostna skladišča raznim podjetjem.
Letos spomladi je svet KS Dvor poslal občini Novo mesto in podjetju Novoles zahtevo, da se zadeva uredi. Člani sveta predlagajo, da se cel kompleks ob desni strani ceste Dvor-Kočevje, ki zajema plavž, že omenjeno stavbo, ki bi jo Novoles odstopil za muzej, in lončarijo ter parkirišča in parkovne površine med stavbami, nameni za kulturno turistično dejav-
nost. V lončariji bi uredili muzej in dvorano za kulturne prireditve, v sosednji stavbi pa gostinski obrat, npr. ribjo restavracijo (ob ribogojnici) in morda še kaj. Zamisel so pisno podprla mnoga podjetja, društva in ustanove, npr. Krka Ždravilišča, Center za obšolske dejavnosti, Srednješolski center Novo mesto, Društvo inženirjev in tehnikov Novo mesto ter preko 600 obiskovalcev razstave o dvorski livarni, ki je bila spomladi na strojni šoli v Novem mestu. Odziva na poslano zahtevo žal ni bilo. Čas teče, zato se mnogi sprašujemo, ali je dvorski muzej iluzija ali realnost. Ali bomo še kar naprej eni zidali (v bližnji prihodnosti bo npr. izšla knjiga dr. Matije Žargija o dvorskem žele-zolivarstvu), drugi pa vse zgrajeno podirali? Kdo bo presekal gordijski vozel? 20 let je vendarle dovolj dolga doba, da se sprejmejo odločitve. Čas je, da se tako krajani kot vsi pristojni v občini in regiji pošteno pogovorimo o tem, kaj hočemo - zaradi Marjana Marinca in njegove zbirke, zaradi vseh, ki želimo udejaniti njegovo idejo, zaradi vseh, ki si želijo bogato kulturno dediščino dvorskih li-varjev-videti razstavljeno tam, kjer je nastajala, zaradi prepoznavnosti in turističnega razvoja Dvora in okolice.	FRANC MOŽE
Dvor
V RAZMISLEK ODGOVORNIM
Kettejev drevored in črna gradnja
Koliko časa bo oblast še tako prizanesljiva in dobrohotna do samovolje v prostoru?
Kakšen kilometer in pol prelepega kostanjevega drevoreda se vije skozi Novo mesto. Bila je to nekoč glavna novomeška vpadnica. Brez dvoma je bilo pred nekaj desetletji prelepo pripeljati se v Novo mesto v kočiji ter med vrstama cvetočih kostanjev ugledati prelepo mesto s smaragdno Krko v nedrju. Danes je drevored na-
menjen mirnejšemu sprehodu, celo piknik si lahko privoščimo na vrhu mesta, na Marofu, s klopi pod drevjem pa, če že drugega ne, lahko občudujemo mesto pod Kapiteljem.
Ž Marofa je Novo mesto prelepo, zdi se mi, da se lahko s tem pogledom na mesto enakovredno kosa le pogled nanj s hriba nad Ragovim logom, mesto je tam res kot na dlani, žal pa meščani ta grič dosti redkeje obiščejo, pa tudi klopi tam gor ni.
Kettejev drevored ime seveda nosi po velikem literatu Dragotinu Ketteju, kije svoje novomeško zatočišče poiskal prav pod temi kostanji, v skromni hiški, danes Kettejev drevored 5, v mestu, kjer je tako kot Prešeren nekaj desetletij prej tudi on našel svojo neuslišano ljubezen. Kettejeva Primčeva Julija je bila novomeška mladenka Angela Smolova.
Starejši del Kettejevega drevoreda, ki se vije ob Rozmanovi cesti je bil zasajen leta 1830, le kakšna tri leta prej, preden je Prešeren v Ljubljani spoznal svojo muzo Julijo, drugi in pretežni del drevoreda, ki se vije čez Marof, pa so zasadili po letu 1891, torej le nekaj let prej, preden je Kette prišel v Novo mesto v gimnazijo, kjer je opravil maturo in spoznal Ange-
lo.	Z malo romantičnega navdiha bi torej rekli, da je to drevje moralo nekaj imeti s tema poetoma in njunima nesrečnima ljubeznima ter čudovito poezijo, ki je vzbrstela iz bolečine neuslišane ljubezni. Če je sklep pravilen, bi veljalo zasaditi še kakšen drevored, mor-
da dobimo novega Ketteja.
Kakor koli že, medtem, ko je dobršen del drevoreda danes obnovljen, pa najstarejši del še živi ali bolje povedano životari, kajti obenj, res povsem neposredno obenj, so pred nekaj leti postavili trgovski center. Gotovo drevju to ni ljubo. Pred leti so se takemu početju načrtovalcev upirali novomeški gimnazijci, ki so znali prisluhniti trpljenju kostanjev, toda le kdo od neobčutljivih oblastne-žev bi njim prisluhnil. Očitno je, da nihče. Bajta stoji, kjer pač stoji. Kot bi jo gradil kralj z Betajnove. Pod kostanji pa se, kot bi bolečine še ne bilo dovolj, šopirijo grdi nadstreški gostilničarjev. Toda to je lahko že povsem druga zgodba, kjer bi bilo moč dokazali nesve-tovljanstvo teh ljudi.
Že arhitekt Marjan Mušič je pred desetletji izrazil skrb za ohranitev pogledov na mesto z Marofa. Seveda je logično tudi obratno, torej skrb za ohranitev pogledov nanj. Dejal je, da “morebitnih novih gradenj ob sprehajalni cesti na noben način ne bi smeli postavljati na njeno spodnjo stran, kot se je to zgodilo na drastično nemogoč način na poti na desnem bregu Krke ob mostu proti Smoletovi hosti. Tam so predvojni občinski odbori dovolili gradnjo vil, zlasti pa nemogočo stavbo tovarne na spodnji, obvodni strani ceste, s katere je edinsten pogled na mesto, in katerega bi katero koli drugo mesto v svetu z vso ljubosumnostjo čuvalo.” Da, še danes bi potrebovali tako senzibilne in učene ljudi na ustez-nih položajih, kot je bil Marjan Mušič, morda tudi več glasnih gimnazijcev bi mesto potrebovalo in več moči bi jim moralo podariti, kajti prepričan sem, da njih misli ne bi dovolile graditi hiš ob Kettejevem drevoredu.
Nad naseljem Mestne njive se je torej zgodilo prav to, česar seje Marjan Mušič bal, očitno ne vnemar. Nekdo seje namreč spomnil zgraditi si hiško ob drevoredu, si zagotoviti lep pogled na staro mesto, na Ragov log in Krko, a hkrati uničiti veduto na Kettejev drevored. Gotovo ni potrebno biti preveč občutljiv, da to gradnjo človek občuti kot nesporen tujek
v tem prostoru. Sicer se je gradnja že davno ustavila, in le ugibamo lahko, kaj je bil temu vzrok. Pa to niti ni važno. Odgovoriti bi bilo potrebno predvsem na vprašanje, kateri nebistri um je dovolil tu graditi in zakaj nihče ni pravočasno ukrepal.
Če je stavba črna gradnja, kar bi po logiki stvari v urbanizmu morala biti, potem lahko pričakujemo, da seji kaj hudega najbrž ne bo zgodilo. Vsaj dokler bo naša oblast tako zelo dobrohotna do samovolje v prostoru, in to bo verjetno še nekaj časa. Zatem pa se bo, enkrat pač že, začelo tudi to spreminjati, toda za marsikaj bo morda že prepozno.
Dotlej lahko le upamo, da je tudi komu od tistih, ki posedujejo nekaj potrebne moči in volje, da se Kettejev drevored ohrani ne le po številu dreves temveč tudi skozi pomen, ki ga nosi za mesto kot njegov simbol, njegov funkcionalni člen in seveda kot estetska kvaliteta v odnosu do obdajajočega ga prostora. Vse to pa je že nekaj, zaradi česar se velja zbuditi iz prijetnega spanca, ki, če predolgo traja, lahko pripelje direktno v morečo budnost. Včasih je za prebujenje potrebno malo žgečkati po podplatih, pa tudi vedro hladne vode bojda pomaga. Naj ga že vendar kdo zlije na odgovorne!
TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto
Andrej Cetinski - Lev
Več kot tisoč prijateljev, tovarišev, soborcev in domačinov se je v sredo, 28. oktobra, poslovilo od velikega prijatelja, iskrenega tovariša Andreja Cetinskega - Leva, skromnega moža, očeta in deda, nosilca partizanske spomenice, narodnega heroja, generalmajorja v pokoju.
Rodil seje 30. novembra 1921 v Banjaloki, vasici nad kolpsko dolino, ki jo je do zadnjega nosil v srcu in kjer je srčno prijateljeval s svojimi rojaki kostelske in kolp-ske doline. Razen poslednjih dveh let sta s soprogo Pepco vse pomladi in poletja preživela v skrom-nen>vikendu, ki sta ga zgradila na pogorišču njegove domačije. Huda bolezen mu je poslednji dve leti onemogočila bivanje v domačem kraju.
Že jeseni 1941 je še ne 20-letni mladenič aktivno sodeloval v OF. Skoraj vsa štiri leta je bil zares neustrašni junak partizan vedno v rvih bojnih vrstah, tudi potem, o je bil komandant brigade in operativne skupine brigad. O Levu bi z lahkoto napisali knjigo.
Sodeloval je v odločilnih borbah, po nepopolnih podatkih kar v 107 bojih na Dolenjskem, Štajerskem in Koroškem.
Lev je najbolj zaslužen pobudnik, daje bila ob 55-letnici vstaje na Kočevskem napisana skromna knjižica. Kako human in vsestranski človek je bil, se je kazalo tudi v njegovem odnosu do duhovnikov, ki so sodelovali z osvobodilno fronto. Vse življenje je bil zoper vsake desničarske in levičarske skrajnosti. Bilje priljubljen in Spoštovan, globoko čuteč in dostopen. Bil je velik, velik človek, ki je znal čutiti z revežem in mu pomagati. Ob njegovi smrti se je sožalno pismo Pepci Cetinski naslovil tudi predsednik republike Milan Kučan: “Drug za drugim odhajajo ljudje, ki sem jih zelo spoštoval, ker so im eh zelo jasna merila o pravično urejenem svetu, o svetu brez krivic, o svetu, prijaznem vsem ljudem, in ki so uresničitvi teh meril in idealov posvetili vse življenje.”
ZDRAVKO TROHA
Janezu Slapniku v slovo
V ponedeljek, 2. novembra, se je pestra družba sosedov, prijateljev, znancev, sodelavcev in tovarišev poslovila od Janeza Slapnika iz Jedinščice 50 v Gotni vasi. Smrt, ki je za vse nas, predvsem pa za ljudi njegovega kova, neizogibno dejstvo, ga je dosegla nerazumno zgodaj, v 53. letu starosti.
Janez Slapnik se je rodil v napredni družini mami Rozaliji in očetu Ivanu, prvoborcu NOB, kasneje oficirju JLA na odgovornih dolžnostih, po upokojitvi začetniku organiziranja TO na Dolenjskem in Sloveniji. Prežet z idejami nove družbe, je zgodaj pričel politično in delovno kariero. Po predsednikovanju v občinski organizaciji ZSMS Novo mesto je postal namestnik sekretarja in kasneje, v tistem času najmlajši sekretar občinskega komiteja ZKS. Pri opravljanju pomembnih funkcij se je s problematiko tedanje družbe spopadel z vso zavzetostjo mladega človeka z globoko vero v uveljavljanje očetovih in svojih idealov. Bil je delavna osebnost, človek pokončne drže, z jasnimi cilji in visokimi moralnimi kvalitetami.
Svojo življenjsko in delovno pot je nadaljeval v IMV na delovnem mestu poslovnega sekretarja, naslednjih deset let pa kot direktor Tiskarne Novo mesto. Napori in stresi, ki jih je preživljal pri izpeljavi zahtevnega projekta prenove
OB PARTIZANSKIH GROBOVIH - Društvo za urejanje in oskrbovanje partizanskih grobišč v roških gozdovih je tudi letos drugič organiziralo ureditev spomenikov in grobov ob nekdanjih partizanskih bolnišnicah. Dan je bil kot naročen, suh, sončen. Grobove smo očistili, okrasili s cvetjem in prižgali sveče. Kot vedno smo se z enominutnim molkom poklonili njihovemu spominu z obljubo, da njihove velike žrtve ne bomo nikoli pozabili. (Milena Ivanetič)
tiskarne so načeli njegovo zdravje in moral je na zahtevno operacijo srca, ki jo je uspešno prestal. Leta 1990 je v želji, da si zagotovi mirnejšo prihodnost, odprl lastno grafično podjetje.
Ob dogodkih zadnjih let, s ciničnim razkrojem vrednot in ciljev, v katere je iskreno verjel, s posledicami razpadajočega jugoslovanskega gospodarstva, ki je prizadel tudi njegovo dejavnost, in z vsem ostalim, kar smo doživljali, je ponovno začelo pešati njegovo zdravje. Težko je doživljal spoznanje, daje skupnost jugoslovanskih narodov, ki jo je imel rad, postala nevzdržna, da je JLA postala agresor njegovemu narodu, da je med narodi bivše jugoslovanske skupnosti začela divjati grozovita vojna. Človek besede, odločnosti in pokončnosti pa je tudi težko prenašal spoznanje, da so nekateri njegovi sodelavci v bitki za cilje in idealne nekdanje družbe to počeli s figo v žepu in da so mnogi od njih v novih preoblekah prednjačili v rušenju vsega, tudi pozitivnega iz prejšnjega obdobja.
Navada je ob taki priložnosti zapisati, da je po njegovi smrti ostala velika praznina. Ta je res velika: za njegovo ženo Vero, za sina Janija in za njegovo mamo, ki je z njim pokopala svojega drugega in zadnjega sina. Velika pa je tudi za njegove prijatelje, sodelavce in tovariše, ki smo ga poznali in z njim sodelovali.
Njegova smrt pa je posameznikom lahko tudi olajšanje, saj so ga včasu preoblikovanja naše družbe želeli zatajiti in pozabiti. Janez se na to novodobno gospodo, povzpetnike in karieriste ni oziral, ostal je zvest svojim načelom in idealom.
Janezu Slapniku za vse, kar je bil, in za vse kar, nam je dal, iskrena hvala.
UROŠ DULAR
Izidor Mole - slikarski
lirik dolenjske pokrajine
Odšel je drugi izmed treh povojnih novomeških slikarskih mušketirjev
V ponedeljek popoldne, 2. novembra, so na pokopališču v Brezovici pri Ljubljani pokopali akademskega slikarja Izidorja Moleta. Za vedno je pri 72 letih odložil paleto in čopiče, potem ko je zadnjih 24 let trpel hude posledice nesreče, ko ga je pijani šofer z avtomobilom blizu doma težko poškodoval, saj kot invalid ni mogel več ustvarjati s tistim poletom in umetniškim žarom, ki ga je tako izrazito preveval vse življenje.
Dolenjsko je Izidor Mole prvič srečal leta 1947, ko je profesor Jakac s študenti obiskal Novo mesto. V jeseni 1951 je Mole začel učiti risanje in ročna dela na novomeškem učiteljišču, v jeseni 1952 pa je postal profesor risanja na gimnaziji še Bogdan Borčič. Mlada umetnika sta kmalu postala dobra prijatelja zli let starejšim slikarjem Lamutom. Februarja 1953 so vsi trije pripravili skupno razstavo v novomeški Križatiji. V najsrečnejšem obdobju svoje ustvarjalnosti nam je Mole zapustil dragoceno dediščino kot skromen, a občutljiv umetnik, slikarski lirik dolenjske pokrajine. V Novem mestu je živel med leti 1951 in 1954 ter v tem času zapustil vrsto motivov na podobah, grafikah in lesorezih, ki so ohranili utrip tistega časa. S svojevrstno mehkobo in toplino je zajemal iz razgibane pokrajine in njenih zanimivosti, v
Avtoportret, olje, platno, 1950
katere je vnašal svoje čustveno razpoloženje slikarja-poeta.
Izdidor Mole se je žal prekmalu ves predal restavratorstvu umetnin doma in po južnih krajih tedanje zvezne države. Kot nadarjen slikar bi ustvaril še veliko več, toda težko življenje in skrb za preživetje družine sta ga silila v restavriranje umetnin, pri čemer je dosegel mojstrsko znanje in opravil veliko zaslužnih del. Bilje obsojen na samoto, v kateri je nenehno iskal ter ustvarjal. Umetnost je bila zanj iskanje nepojasnjene lepote, s katero je hotel prodreti do skladja med človekom in naravo, kot sem bil zapisal ob njegovi retrospektivni razstavi maja 1991 v Dolenjskem muzeju.
TONE GOŠN1K
Meta Malus Lunin koledar -Lunine bukve 1999
Lunin koledar - po novem Lunine bukve je letos spremenil svojo podobo. Je vsebinsko bogatejši in obsežnejši. Poleg že ustaljenih podatkov o hujšanju, najprimernejšem času za setev ali sajenje rastlin, parjenje živali, koline, sekanje lesa itn., neprimernem času za kirurške posege in o začetku zdravljenja ter nasvetov, kdaj je najugodnejši čas za določena opravila, vam letos Lunine bukve ponujajo še več astroloških zapisov, kitajski in keltski horoskop, zdravljenje z barvami in še marsikaj zanimivega. Avtorica pa odkriva tudi druge Lunine skrivnosti.
Lunine bukve lahko letos kupite tudi na vseh večjih časopisnih prodajnih mestih po ceni 861 SIT (5 % prometni dvek je že vštet v ceni).
Če pa boste koledar naročili neposredno pri izdajatelju - Kmečkemu glasu, vas bo stal 693 SIT (v ceno ni všteta poštnina). V kolikor pa boste postali stalni naročnik (najmanj 2 leti), boste zanj odšteli le 588 SIT (v ceni ni všteta poštnina). Koledarje bomo pošiljali po povzetju.
Naročila sprejemamo do razprodaje edicije na naslov: ČZD Kmečki glas, Železna c. 14, 1000 Ljubljana ali 24 ur na dan po telefonu (061) 13 77 542. (Če bo vključen avtomatski odzivnik, vas prosimo, da po njem sporočite tudi, če želite postati stalni naročnik.)
^3*
LUNINE
BUKVE
*s»a!3
NAROČILNICA
Podpisani (ime in priimek):
Naslov: Pošta: _
□
Datum:
Želim postati stalni naročnik Luninih bukev (označite s križcem)
______________________Podpis:_________
Novi simbol
s
nove storitve
El £. P. S« - elektronsko pismo
Elektronska poštna storitev
in slmniK' aaaa
Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej:
•	izdelavo,
•	izpis.
•	kuvertiranje,
•	dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil.
<7 POŠTA SLOVENIJE
http:.'/www.posta.si
e-nuil: info^posta.si
[ DOLENJSKI UST]
KOVINARSKA - PROCESNA OPREMA, d.o.o, v stečaju	St	12/95
KOVINARSKA - EKOLOGIJA, d.o.o, v stečaju	St 13/95
KOVINARSKA - GRADBENA OPREMA, d.o.o., v stečaju	St	14/95
KOVINARSKA - INTELEKTUALNE STORITVE, d.o.o, v stečaju St 17/95 KOVINARSKA - CONSULTING, d.o.o, v stečaju	St 18/95
KOVINARSKA, tov. ind. opreme, p.o, v stečaju	St	20/95
vsi CKŽ 137, 8270 Krško
v skladu s sklepi stečajnih senatov St 12/95, St 13/95, St 14/95, St 17/95, St 18/95 in St 20/95 z dne 14.2.1997
RAZPISUJEJO PRODAJO naslednjih sredstev: računalnik 286 in deli rač. opreme, monitorji, tipkovnice, ohišja računski strojčki pisalni stroji pisalne mize in stolie
vgradne omare z možnostjo uporabe v dveh višinah risalne deske Cene so zelo ugodne.
Interesenti se lahko zglasijo pri nas vsak dan med 8. in 15. uro,
kjer je možen ogled in takojšen nakup.	. .
'	Stečajni upravitelj:
Zdravko Morela, dipl. oec.
M & MM, d.o.o., CEGELNICA 33 Novo mesto
objavlja prosti delovni mesti:
1.	skladiščnik
2.	operater na CNC stroju
Pogoji:
Pod 1 in 2: V. stopnja strok, izobrazbe - strojni tehnik, 5 let delovnih izkušenj pri enakem ali podobnem delut obvezno znanje angleškega jezika in računalništva
ali:
Pod 1: V. stopnja strokovne izobrazbe - poslovodja, 5 let delovnih izkušenj kot trgovec tehnične smeri, obvezno znanje računalništva in materialnega knjigovodstva.
Delovno razmerje bomo sklenili z izbranim kandidatom za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Dokazilo o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naš naslov. Ponudbe bomo pregledali in se o izbiri odločili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
meja, kmetijsko^ podjetje’'
Šentjur,ad
VABI K SODELOVANJU
novega sodelavca za prodajo jajc, jabolk, testenin in drugega trgovskega blaga na območju Dolenjske.
K sodelovanju vabimo kandidate, ki imajo:
•	ustrezno strokovno izobrazbo
•	bogate in dolgoletne izkušnje na področju prodaje živilskega blaga na terenu
Podjetje nudi novemu sodelavcu:
-	stimulativno nagrajevanje in
-	prevozno sredstvo za dostavo blaga
Z novimi sodelavci bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom ali sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju, če ima status samostojnega podjetnika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev podjetje sprejema 10 dni po objavi na naslov:
Meja Šentjur, d.d, c. Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur
r Mercator
v akciji
od 29.10. do 12.11.'98
Zanesljiva. Varna. Ki prisluhne.
SLOVENICA
Zn vas smo na Trgu svobode 9 v Sevnici odprli novo poslovalnico.
Prijazno vas vabimo, da nas obiščete!
Telefon in telefaks: 0608 S2 942

-V - !
cEzj
in se 27posebej označenih izdelkov!
Ponudba velja do prodaje zalog! Cen© V SIT!
$
I i JT
http://www. mercator. sl
• *a1
ŽABJA VAS, NOVO MESTO Tel.: 068/341-670, fax: 341-671
OB NAKUPU ŠE PAKET PRESENEČENJA
NOVO MESTO
LEGANZA
vrhunski avto
za zahtevne voznike,
že od 3,339.999 SIT • posebni popust •
Pomembno je vedeti, da vas v salonih DAEMOBIL-a uvrstijo v veliko nagradno žrebanje za 3 avtomobile MATIZ. Žrebanje bo ob koncu leta na Ptuju.
Povprašajte!
Centralno zaklepanje, električni pomik stekel, servo volan, zračne blazine, klimatska naprava in radiokasetofon so le del bogate opreme!
EKSKLUZIVNO: LIZING BREZ POLOGA ZA MODEL LEGANZA
Ugodni nakupni pogoji. Finančna rešitev za vsakogar. Kredit z obrestno mero že od TOM + 2,5%. Kredit in lizing do 5 let. Odplačilo vaših starih kreditov.
Staro za novo. Darilo, popusti...
Uspešen in dinamičen kolektiv podjetja HYPO LEASING, hčerinskega podjetja Hypo-Alpe-Adria-Bank AG iz Celovca
vabi k sodelovanju
strokovnega sodelavca/predstavnika za področje Dolenjske s sedežem v Novem mestu
Od Vas pričakujemo:
•	visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri
•	zaželjene izkušnje iz področja financiranja
•	aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
•	znanje Windows / Word / Excel
•	tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
Za delovno mesto nudimo prijetno delovno okolje, stimulativni osebni dohodek, dodatno usposabljanje doma in v tujini ter možnost osebnega razvoja in napredovanja.
Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom, z možnostjo redne zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov:
HYPO-LEASING, d.o.o., Ljubljana Dunajska 103,1000 Ljubljana (z oznako: za razpis)
Dodatne informacije na tel.:
061/165-33-80 (ga. Mojca Jeršin)
HYPO
(f.....:■■■—......-....—...
frizerski
salon
Sabina Zakšek, s.p.
Marjana Kozine 3 Novo mesto *
(razen ponedeljka)
od 15. do 19. ure,
od 8. do 13. ure.
*
Naročila po
‘E* 068/373-461
Audi
Prednost je v tehniki
Audi A3	Audi A4	Audi A6
OMEJENA KOLIČINA TESTNIH VOZIL PO UGODNIH CENAH!
Vabljeni na preizkusne vožnje!
Vaš pooblaščeni trgovec in serviser:
Avtohiša Berus
Novo mesto
Tel.: 068/342-360, 325-098
<3000
Audi
Avtohiša Berus
NOVO MESTO
Podbevškova 1, Novo mesto Tel.: 068/342-360
} NAGRADNA IGRA LUPO!
1.	nagrado (5-odst. popust pri nakupu novega vozila WV v AVTOHIŠI BERUS) prejme:
Nejc Šinkovec, Glavni trg 14, Novo mesto
2.	nagrado (avtoradio BLAUPUNKT ARC 3251) prejme:
Anton Pate, Gor. Kamence 10, Novo mesto
3.	nagrado (51 olja ARAL) prejme:
Jože Gosenar, Blatnik 6, Črnomelj
|
4.	nagrado (4 i hiadiine tekočine) prejme:
Dejan Bogdanov, Cesarjeva 54, Novo mesto
5.	nagrado (čiščenje vozila) prejme:
Nina Progar, Smrečnikova 10, Novo mesto
6.	nagrado (optika koles) prejme:
Radomir Ivanovič, Ragovska 6, Novo mesto
ADRIA MOBIL, d.o.o.
NOVO MESTO, Belokranjska 4
K SODELOVANJU VABIMO
sodelavce, ki so se s kakovostnim delom pripravljeni vestno in odgovorno vključiti v proizvodni proces izdelave počitniških prikolic in avtodomov.
Pričakujemo prijave
kvalificiranih delavcev lesarske in kovinarske stroke in delavcev za priučitev v proizvodnji mobilnih enot ADRIA.
Kandidatom za zaposlitev nudimo:
•	zaposlitev za določen čas z možnostjo spremembe v nedoločen čas,
•	enoizmensko delo v dopoldanskem času,
•	stimulativno nagrajevanje v soodvisnosti od lastne uspešnosti.
Kandidate vabimo, da pisne prijave z dokazili o izobrazbi in izkušnjah pošljejo v 8 dneh v kadrovsko službo podjetja na naslov: ADRIA MOBIL, d.o.o.. Belokranjska 4, 8000 Novo mesto, z oznako: objava. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. št. 068/323-202.
RADIO MAX
88,9 Mhz
RADIO
U MIV 0 X
107.9 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
n o
Novi trg, Novo mesto
V 322-765
vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit...
Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri
nUTTNERTRAINNGL <Lo-0_
iz Novega mesta!
KOVINOTEHNA
10% ELEKTROMATERIAL
akcijski popust |
•Sp«? ' \
5 Jr

%
■V.

od 5.11. do 14.11 eMOTEIIA
tel. 068/371-84-47
^ MERKUR
TRGOVSKI CENTER
Novo mesto - Bršljin
Kočevarjeva 7
ZdkctJ ?
Zakaj je danes dan drugačen od dni, ki jih za marsikoga več ni?
Rumeno sonce so prekrili temni oblaki, iz katerih tiho dež prši.
Ptič na drevesu več ne žgoli, veselega petja slišati ni.
Njegov pogled je drugačen, njegov pogled je mračen.
Zakaj?
Zakaj povsod smrt kosi in za seboj briše vse sledi?
Zakaj so vojne in se ubija ljudi, zakaj so vojne in se preliva kri?
Tišina, mir, svoboda, sreča naj vrnejo se med ljudi, da srečo, radost bi užili vsi.
A spet sta tu vprašanji: kdaj in zakaj, saj vsi želimo si, da vrnili bi se za vse ljudi dnevi, kot so nekdaj bili.
ALENKA MOŽE IN TANJA MURN, 7.C Novinarski krožek OŠ Žužemberk
SREČANJE S PESNIKOM
V ponedeljek, 28. septembra, smo se učenci naše šole, ki se potegujemo za Cankarjevo priznanje, odpravili v novomeško Knjižnico Mirana Jarca na srečanje s Tonetom Pavčkom, enim naših največjih sodobnih pesnikov, ki je dan zatem praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. Ob pogovoru, ki ga je vodila ga. Slavka Kristan, smo spoznali njegove najpomembnejše zbirke pesmi, ki jih je napisal tako za odrasle kot tudi za otroke, in pri tem izvedeli še marsikatero zanimivost iz njegovega življenja. Navdušil nas je s svojim odnosom do mladih.
JASNA PAVLIN OŠ Brusnice
RUMENA RUTICA - Otroci priprave na šolo iz vrtca Nadihojca it Dobove so se cel september navajali na pravilno in varno hojo po cesti. Ugotavljali so tudi, kakšen pomen ima pri vsem rumena rutica. Večkrat so se po napornem sprehodu sprostili še na vrtievem igrišču. (Marija Stajnko, WE Najdi-hojca, Dobova)
SREČANJE Z GASILCI- V mesecu požarne varnosti so se otroci d šentjernejskega vrtca Čebelico srečali z gasilci, ki so jim prijazno in z veliko dobre volje razkazati gasilni dom in vso gasilsko opremo-Navdušenost med otroki in radovedna vprašanja so dokazala, do podmladka za to društvo še zlep° ne bo zmanjkalo. (Foto: Videm)
RDEČA KAPICA - Mame otrok male šole so ob mednarodnem dne-, vu otrok vsem otrokom vrtca in 0*
pravljico. Verjetno ne bo potreba0 čakati do naslednjega takega tednih temveč bo nova pravljica nastala " v mesecu decembru. (Novinarski i° ■ foto krožek OŠ Krmelj)
Krmelj podarile pravljico Rde*0 kapica. Otroci in starši so bi'1 "navdušeni nad odlično zaigran°
KOSTANJEV PIKNIK NA RAGOVEM - V glasbenem vrtcu Ringa raja se trudimo, da se otroci v njem dobro počutijo, kar se kaže pri njihovem vsakodnevnem vključevanju v glasbene in druge dejavnosti. Izkoristimo vse možnosti za popestritev bivanja v njem. Ker je narava jeseni zelo lepa, se večkrat sprehodimo v bližnji gozd Rugov log, kjer se igramo in uživamo ob hoji po odpadlem listju. Nabiramo plodove in iz njih izdelujemo figurice, instrumente, nizamo ogrlice in lepimo listje. Vsako leto organiziramo kostanjev piknik, katerega se udeleži veliko staršev z otroki. Tako je bilo tudi minuli četrtek, ko smo se ponovno zbrali na pikniku. Očetje so tudi tokrat pridno pekli kostanj, mamice in babice pa so mize obložile z dobrotami iz domače kuhinje. (Tanja Rauch)
OKTOBER, MESEC POŽARNE VARNOSTI- V torek, 21. oktobra, smo šli v gasilski dom. Gospod Ludvik nam je pokazal nekaj gasilskih stvari. Občudovali smo gasilski kombi. Gospod nam je pokazal gasilske obleke, škornje, črpalke, pokale. Potem smo šli v dovrano, kjer imajo slike od začetka delovanja do zdaj. Na kocu smo se peljali z gasilskim kombijem, pa ne vsi naenkrat. (Mateja Iskra, 4. r. Podružnična šola Ajdovec)
RECITAL PA VČKOVIH PESMI - V Knjižnici Franceta Prešerna v Šentjerneju so ob letošnjem tednu otroka pripravili recital pesmi Toneta Pavčka. Učenci tamkajšnje osnovne šole Tadej, Beni, Blaž, Jan, Urška, Katja in Vanja so pod vodstvom bibliotekarke Mire Grahek izmed mnogih Pavčkovih pesmi izbrali nekaj takih za majhne in nekaj za večje otroke pa tudi za velike, v katerih se še kdaj oglasi deček ali deklica. Povezali so jih v celoto z naslovom Otrok gre za soncem. Tako so z recita/dbi, ki so ga zaradi prostorske stiske izvedli kar na hodniku pred knjižnico, počastili pesnikovo 70 - letnico. (Foto: M. Hočevar)
V “CEPETA VČKU" JOŽE KUMER - Dolenjski slikar, kipar in ilustrator Jože Kumer je v četrtek, L oktobra, obiskal Cepetavčke v mimopeškem vrtcu. Malim radovednežem je govoril o umetniškem ustvarjanju, še posebej o svojih ilustracijah otroških knjig. Otroci so potem z njim ustvarjali v različnih tehnikah po svoji domišljiji. Vse stvaritve malčkov, sredinčkov in malošolarčkov so bile na ogled na razstavi od 6. do 16. oktobra v prostorih Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Postavili so jo v počastitev tedna otroka. To prijetno druženje je bilo za slikarja in mirnopeške Cepetavčke plodno in prijetno doživetje. (Marija Mikec, vrtec Cepetavček iz Mirne Peči)
fD O P 0 ^ iv fi u€
POT OD SEMIČA DO ANKARANA
2. septembra ob 5. uri se je 9 učencev zbralo pred šolo in se napotilo na peš pot "Od Semiča do Ankarana”. Po izjavi učencev je bila pot naporna. Hodili so kar štiri dni in se večkrat ustavili, se najedli in odpočili. Prvi dan so prišli do Soteske, kjer so se hitro okopali v hladni Krki in postavili šotore ter zaspa-
li.	Podobno se jim je godilo tudi naslednje štiri, dni. Vendar vsi niso končali poti. Že drugi dan je eden od učencev odnehal, ker si je poškodoval nogo. In končno so četrti dan zagledali morje. Utaborili so se v kampu, odšli po nakupih, v igralnico, se kopat, pa tudi zabaviščnega parka niso grešili. Kmalu je prišla sobota in z njo vrnitev domov. Odšli so na železnico, kjer so dobili zastonj vozovnice in se vrnili domov. Kljub naporu so učenci povedali, da jim je bila pot zanimiva in da se bodo še kdaj udeležili podobnih pohodov.
VANJA GRUDEN Novinarski krožek OŠ Belokranjskega odreda, Semič
TEKMOVANJE V ATLETIKI
Tekmovanje v atletiki je septembra potekalo v Novem mestu. Na tekmovanje je bilo prijavljenih 25 šol. Peljali smo se z avtobusom. Vsi smo imeli veliko tremo. Najprej smo poiskali prostor, kamor smo odložili nahrbtnike, nato pa smo odšli gledat igrišče. Ni minilo deset minut, ko je napovedovalec po zvočniku rekel, da naj se vsi umaknejo z igrišča, ker se bo začelo tekmovanje. Začelo se je s tekom na 60 m. Tekli so v šestih skupinah. Nato je sledil tek na 300 m, v tem času pa so se začele discipline skok v višino, skok v daljino, suvanje krogle in met žogice. Na koncu sta bili dve disciplini: tek na 1000 m in štafeta. Na štafeti so se deklice odlično odrezale, bile so četrte. Nazadnje smo bili vsi zadovoljni z našimi rezultati.
IVA KLADOŠEK, 7. b OŠ 14. divizije, Senovo
VESELI TOBOGAN V BRUSNICAH
V torek, 20. oktobra, seje popoldne začelo javno radijsko snemanje Veselega tobogana v Brusnicah. Prireditev je potekala v KD Gabrje, udeležilo pa se je je skoraj vse Podgorje. Nastopajoči so navdušili s petjem, recitacijami, instrumentalnimi točkami. Seveda je bila prej avdicija, na kateri so izbrali najbolj izvirne točke. Prireditev sta vodila Alenka Vidrih in Matjaž Romih. Pri nastopu so sodelovali razni tehniki in celo orkester. Gost je bil Dare Valič, eden največjih slovenskih igralcev, kije interpretiral pesm naše mlade pesnice iz 7. r. Jasne Pavlin. Predstavili so tudi otroški musical, besedno igro in tekmovanje v najboljših točkah. Zmagali so člani ansambla Mačkoni in Simon Nosan s pesmico Mali potepuh in si prislužili potovanje v Benetke. Prvič je bila predstavljena himna Veseli tobogan. Oddajo smo spremljali po Radiu Slovenija in priznam vam, daje bilo vse enkratno.
JASNA PAVLIN, 7.r.
OŠ Brusnice
Naša sporočila
•	Ubogajte starše! Ne tepite se! Imejmo se radi. Bodite prijazni do drugih. (Zikret)
•	Veselje v družini pomeni največ na svetu. Jeza je sama sebi hudič. Jeza podira, veselje pa gradi. (Miha)
•	Ne pretepaj mlajših. V družini se imejte radi. Bodimo strpni do starejših. (Nejc)
•	Prosim, poslušajte tudi moja pojasnila. (Ines)
•	Ne tepite mlajših od nas! Ne mečite hrane po tleh! Bodite bolj vzorni. (Danijela)
•	Bodimo prijazni drug z drugim! Bodimo strpni! Bodimo prijatelji med seboj! (Nastja)
•	Osrečujmo ljudi! Veselimo se vsake malenkosti. Bodimo srečni drug z drugim! (Andrej)
•	Spoštujmo drug drugega! Imejte nas radi, čeprav smo vsi drugačni! Ne vpijte na nas! (Simona)
•	So otroci naše največje bogastvo? Mislite na otroke 24 ur na dan. Mamila, pretepanje, STOP! (Aleksandra)
•	Spoštujte drugačne! Imejte nas radi še naprej! Pomagajte sošolcem! Bodite prijazni z vsemi! (Urška)
•	Bodimo vsi skupaj srečni! Bodimo prijatelji. (Anamarija)
Misli petošolcev zapisal NEJC KIC, 5.b OŠ Bršljin, Novo mesto
KOSTANJEV PIKNIK
PGD Otočec je v soboto, 17. oktobra, popoldne organiziralo kostanjev piknik za vse krajane. Vabilo so prejela vsa gospodinjstva. Na igrišču za gasilskim domom se je zbralo kar nekaj krajanov. S seboj so prinesli kostanj in mošt ter dobro voljo. Ob peki kostanja smo se med seboj pogovarjali in poslušali glasbo. Med nami je bil tudi harmonikar Lojze, kije prav pošteno raztegnil svoj meh. Zapeli smo in zaplesali. Na pikniku je vsak od udeležencev poskusil srečo, saj je bil organiziran bogat srečelov. Vsaka srečka je bila polna. Zabavali smo se dolgo v noč. Kostanjev piknik je bil organiziran z namenom, da se krajani družimo in prijetno zabavamo. Upam, da se bo piknika v prihodnjem letu udeležilo še več krajanov. Ne bo jim žal.
HELENA MURGELJ Otočec
POČTINICE, KJE STE?
Med počitnicami imel sem se lepo, v šoli pa ni več tako.
Na morju sem zelo užival in ledeni čaj popival.
Dopusta je res konec, v razred kliče šolski zvonec.
Knjige, zvezke, torbo v šolo sem vzel, si sonca, plaže zaželel.
Sedim v klopi, držim svinčnik v roki in se učim z drugimi otroki.
Žoge, igrače zdaj na stran, učenje, dober dan!
PRIMOŽ MURN, 5. b OS Bršljin, Novo mesto
Zabavno in poučno je bilo s pesnikom Tonetom Partljičem
Sredi oktobra smo v šoli izvedeli, da nas bo obiskal pisatelj Tone Partljič. Točno tako seje tudi zgodilo. Pisatelja sem poznal že predtem, saj sem med počitnicami prebral njegovo knjigo Dupleška mornarica, ki mi je bila zelo všeč. Partljič me je s svojim nastopom še dodatno navdušil, saj nas je znal spraviti v smeh. Zdel se mi je prijeten in prijazen človek, iz njega kar kipita energija in humor. Ni pa nas samo nasmejal, temveč nam tudi povedal nekaj življenjskih zgodb, ki kažejo, da življenje ni vedno pošteno. Kljub temu se moramo potruditi, da premagamo vse ovire, in kot je rekel pisatelj, nam lahko pri tem pomaga ravno humor. Razložil nam je tudi ozadje nekaterih njegovih zgodb, tako da zdaj nanje gledam drugače. Pisatelju smo zastavljali razna vprašanja. Iz odgovorov smo videli, da spoštuje svoje starše, obožuje vnukinjo in uživa v svojem delu. Na prireditvi smo mu predstavili šolsko glasilo Preproste besede. Med prispevki je bil tudi moj, ki sem ga z veseljem napisal o pisateljevi knjigi. Prireditev mi je bila zelo všeč, zato upam, da bo še kakšna podobna.
TOMAŽ BARTOLJ, 7.r.
Novinarski krožek OŠ dr.
Pavla Lunačka, Šentrupert
Vinogradništvo v Beli krajini
Pobočja, ki obdajajo Belo krajino, spadajo med vinorodne okoliše.
POUČNO NA DOLENJSKEM
Kljub dežju in hladu smo v torek, 20. vinotoka, učenci 6., 7. in 8. r. krenili na Dolenjsko. V starodavni Stični smo spoznali življenje belih menihov, ki jih je le še 11, videli njihove slike, stare pripomočke za različne obrti in občudovali samostansko baziliko s svežimi ikebanami. Na Rašici nam je kustos opisal življenje očeta slovenske književnosti Primoža Trubarja. Najbolj smo uživali na Muljavi, kjer je sošolec v vlogi Krjavlja, Jurčičevega posebneža iz Desetega brata, “presekal” hudoča na dva kosa.
PETRA KUŽNER, 6,r.
OŠ Koprivnica
ŠPORTNI DAN
V	četrtek, 22. oktobra, smo na naši šoli izvedli jesenski športni dan. Najprej je bil na vrsti kros. Najboljši tekači so prejeli diplome, vsi pa smo jim veselo zaploskali. Po teku smo dečki igrali nogomet, deklice pa so se pomerile v igranju odbojke. Tudi pri teh tekmah smo dali vse od sebe. Lepo je bilo gledati, ko so žoge zatresle mrežo. Kasneje je bila na vrsti tekma z učitelji. Najprej je proti njim zaigrala zmagovalna ekipa učencev. Delavci šole so bili boljši. Nato smo zbrali šolske prvake in se znova pomerili. Tokrat smo zmagali učenci. Učenci nižje stopnje so po krosu odšli na krajši pohod proti Drehovcu. Pred koncem športnega dne smo se vsi sladkali s pečenim kostanjem.
JERNEJ IUAŽ
Novinarski krožek OŠ Bizeljsko
OBISK KMETIJSKE ŠOLE
V	četrtek smo imeli naravoslovni dan. Z avtobusom smo sc odpeljali v Novo mesto na ogled kmetijske šole. Vodička nas je odpeljala v eno izmed učilnic in nam povedala vse o zgodovini šole. Izvedeli smo, da je bila ustanovljena leta 1886. Takrat seje imenovala Živinorejska in sadjarska šola, danes pa Srednja kmetijska šola in se nahaja pod Trško Goro. Ogledali smo si poljedelsko razstavo, gospodinjsko učilnico, sušilnico sadja in razstavo gob ter male živali. Šola ima zaposlene delavce. Šolsko posestvo obsega 178 ha zemlje. Zemljo obdelujejo z modernimi stroji, ki smo si jih ogledali. V hlevu imajo 50 krav, 100 glav mladega goveda in 34 konj. Učenci se poleg strokovnih predmetov učijo tudi ročnih del in si lahko pridobijo različne poklice.
NEJC POVŠE, 5.a OŠ Mirna Peč
Največja in najpomembnejša so Plešivica, Tanča Gora, Doblička Gora, Maverlen, Stražnji Vrh, Rodine, Ručetna gora, Semiška gora, Gradnik, Lokvica, Drašiči, Radoviča. Pri nas uspevajo skoraj vse sorte: rizling, kerner, pinot, chardonnay, kraljevina, modra frankinja, game. Najbolj priznani vini našega okoliša sta metliška črnina in belokranjsko belo. Metliška črnina je mešanica črnih, belokranjsko belo pa belih sort. V zadnjem času se uveljavljajo tudi sortna vina. Proces izdelave vina poteka nekako takole: najprej je potrebno grozdje potrgati, nato zmleti in ločiti od pecljev. Dobljeno maso sprešamo, da dobimo mošt, ki ga shranimo v lesene ali pločevinaste sode. Grozdni sladkor se v določenem času spremeni v alkohol. Tako za martinovo že pijemo mlado vino. Glede na kvaliteto vina, kijih Slovenci pridelamo, je kultura pitja na zelo nizki ravni. Pitje vina v zmernih količinah koristi organizmu, v nasprotnem primeru pa je zdravju zelo škodljivo in velikokrat je vinjenost glavni vzrok prometnih nesreč. Zato - pijmo ga pametno!
VALENTINA STRUGAR Novinarski krožek OŠ Mirana Jarca Črnomelj
ŠPORTNI DAN
Bil je petek. Pa ne čisto navaden petek. Zjutraj si nismo oprtali na ramena šolskih torbic. V šolo smo vzeli le športno opremo, kajti imeli smo športni dan. Ob 8. uri smo se učenci 5. in 6. razredov zbrali pred telovadnico. Počakali smo učitelje. Dobili smo navodila. Dekleta 6. razredov smo začele z igro. Igrale smo rokomet, dekleta 5. razredov pa igro boj med dvema ognjema. Dečki 5. in 6. razredov so začeli z nogometom. Po nekaj igrah smo imeli malico. Zatem smo v telovadnici odigrali še nekaj iger. Potem smo odšli na igrišče v Dovško. Sledil je najtežji del športnega dneva: tekli smo kros. Proga je bila dolga in kar zahtevna. Veliko deklet nas jc na cilj priteklo z zadnjimi močmi. Na koncu je sledila podelitev priznanj. Zmagovalci so bili zelo srečni. Upamo, da bodo našo šolo dobro zastopali na nadaljnjih tekmovanjih.
TADEJA KODRIČ IN MATEJA BOGOVIČ, 6.a OŠ 14. divizije Senovo
TRGATEV
V soboto sem bila na trgatvi pri sorodnikih v Straži. Trgačev je bilo deset. Tudi sama sem trgala grozdje. Imela sem svoje vedro in škarje. Trgala sem zelo hitro, zato je bilo vedno hitro polno. Grozdne jagode, ki so padale na tla, sem pobrala. Brento je nosil stric Aleš. Grozdje so /mleli, iz njega pa je pritekel mošt. Poskusila sem ga in ugotovila, da je zelo sladek. Ko smo s trgatvijo končali, smo dobili obilna in dobro malico. Čisto na koncu smo pekli kostanj. Na trgatvi je bilo veselo, saj so odrasli tudi zavriskali in zapeli.
LEA UDOVČ, 3. r.
OŠ Šmihel, Novo mesto
INFOS 98
Informacijska vrata v novo tisočletje
Minuli petek so v Cankarjevem 'lomu v Ljubljani zaprli Infos 98, n<ijvečjo vsakoletno sejemsko-®obraževalno prireditev s podaja računalništva in infomatike Pd nas. V slovenski hram kulture k pet dni vabila vse tiste, ki se z ^formacijsko in tehnologijo ukvarjajo poklicno ali ljubiteljsko ali pa jih vsemogoči svet računalnikov in informacij zanima le kot sodoben način zabave. Letošnji Infos je potrdil, da se vse bolj Preusmerja predvsem v izobraževanje in da je vse manj namenjen ! sejemskemu razkazovanju, zato {ndi ne čudi novica, ki je prišla zadnje dneve prireditve, da na-I 'nerava podjetje Infos v sodelovanju s Celjskim sejmom že prihodnje leto pripraviti zgolj sejemsko prireditev računalništva in informatike ter tako ustreči vsem tistim, ki jih Infos v tem pogledu več ne zadovoljuje.
I Cankarjev dom je bil namreč tudi letos kot že kar nekaj let Premajhen za vse razstavljalce, ^to so prostorsko stisko poškilili reševati z začasnim šotorim paviljonom pred vhodom, tako se je tu in v treh etažah Cankarjevega doma zgnetlo več ?°t 130 razstavljalcev, ki so ^evilnim obiskovalcem pokazali kako blizu je dežela na sončni strani Alp svetovnemu dogaja-j nju. Obiskovalci so imeli prilož-j Uost videti in tudi poskusiti mar-s* *kaj od tistega, kar je v svetu novega, pa naj gre za prenosne računalnike, ki vse od notesnikov do malih dlančnikov (palm-jopov) p0 moči in zmogljivosti t°vijo klasične namizne osebne računalnike, ali pa za tiskalnike, I ki se ob vse nižjih cenah v barvnem tisku že približuje fotografski kakovosti. Marsikdo si je Poželjivo ogledoval ploščate 7aslone na tekoče kristale, ki so Sjcer še predragi za povprečen slovenski žep, videti pa je, da nezadržno prihajajo na trg in da n°do kot očem in zdravju pri-
jaznejši (zaslon ne utripa in ne seva) izrinili klasične monitorje. Prav pestra in vse bolj dostopna je tudi ponudba digitalnih fotografskih in video ka-
UKAŽEUNOST- Fantič sicer komaj seže do miške in tipkovnice, a njegova ukaželjnost je očitno dovolj velika, da se je lotil pregledovanja programa za mlade vedeže. Nekaj jih je tudi v slovenščini.
mer, najrazličnejših medijev za shranjevanje podatkov in druge periferne strojne opreme. Uporabnost novih naprav so obiskovalci lahko preskusili denimo s pridobitvijo nove osebne izkaznice. Na Epsonovi stojnici so zastonj fotografirali z digitalnim fotoaparatom in z barvnim tiskalnikom natisnili fotografije, na stojnici ministrstva za notranje zadeve pa so uredili vse ostalo za novo osebno izkaznico.
Slovenski windows 98
Na področju programske opreme se pojavlja vse več kakovost-nih domačih programov. Od vrhunskih dosežkov domačih programerjev omenimo program škofjeloškega podjetja Termo, zmagovalca na letošnjem World Opnu 98. V programski ponudbi pa je tudi precej poslovenjenih tujih programov. Nedvomno so bili največjega zanimanja deležni sloven-
ski windows 98. Novi Microsoftov operacijski sistem so začeli v svetu prodajati pred nekaj meseci in je v kratkem času z 10 milijoni prodanih kopij že prekosil sicer zelo uspešen začetek prodaje windowsov 95. Vsekakor je zanimivo, da je bila prodaja angleških windowsov 98 z možnostjo brezplačne nadgradnje v slovenske pri nas prav tako zelo uspešna, saj je bilo v Sloveniji prodano več kot polovico vseh windowsov 98 na območju vzhodne Evrope. Slovenski win-dows 98 prihajajo med uporabnike pod geslom “Boljši za delo in boljši za igro”, ponujajo pa večjo vpetost v svetovno omrežje, hitrejše nalaganje in zapiranje programov, izpopolnjeno prepoznavanje najrazličnejših dodatkov, vrsto novih “čarovnikov”, ki uporabniku olajšujejo delo z operacijskim sistemom in njegovo vzdrževanje itd.
Najzanimivejše novosti v strojni in programski opremi so tudi
letos nagradili s priznanji Najboljši na Infosu, kijih podeljuje revija Monitor. Letošnji dobitniki so: Toshibin notesnik Por-tege 7010, barvni tiskalnik Lex-mark Optra Color 1200N, arhitekturni program Graphisoft ArchiCAD 6.0 in interaktivni atlas Slovenije Mladinske knjige in podjetja Globalvision. Velja omeniti še nekaj finalistov, ki so pritegnili precej pozornosti: novi Applov osebni računalnik iMac, sistem za računalniško upodabljanje in arhiviranje dokumentov IMIS -Imaging slovenskega podjetja SRC Computers, optični čitalnik Umax PovverLook 3000 in Epsonov brizgalni tiskalnik Sty-lus Color 740.
Žeja po znanju
Za poslovneže je bila prijetna in koristna novost poslovno stičišče, kjer so iskalci programske opreme ali računalniških
PRIVLAČNA "JABOLČNA” NOVOST - Znamenito računalniško podjetje Apple (Jabolko) je letos poslalo na trgzhnimiv nov osebni računalnik iMac, ki bo gotovo pritegnil kupce, saj gre za tehnološko zmogljiv in oblikovno dopadljiv izdelek.
storitev po želji lahko našli pravega partnerja med vrhunskimi domačimi in tujimi strokovnjaki ter ponudniki. Omrežnim deskarjem in tistim, ki se na svetovnem spletu še ne znajdejo, je bilo na voljo stičišče intranet z dostopom do interneta, kjer so manj izkušenim pomagali mladi računalničarji. Bogat program je nudila tako imenovana šolska linija Infosa s prikazom različnih metod, oblik dela in prijemov poučevanja in učenja ob računalniku pri posameznih predmetih, dela z didaktično programsko opremo v raču-nalnicah, ekspertnih sistemov v izobraževanju itd.
Za sejemskim vrvežem je ves čas potekal intenzivni seminarski del Infosa. Številnih seminarjev domačih in tujih strokovnjakov seje udeležilo preko 800 seminaristov, ki so prisluhnili novostim na področju poslovne informatike, elektronskega poslovanja, razvoja in uporabe sodobnih komunikacijskih tehnologij, računalniške grafike, podatkovnih zbirk in njihove uporabe, uporabe interneta in intraneta ter izobrževa-nja. In če za konec zapišemo še, da je na Infosu potekalo več okroglih miz in javnih predavanj za najširšo javnost ter daje dogajanje obarvala tudi kultura z razstavo unikatnih računalniških grafik, ki jih po programu Bogdana Sobana ustvarja računalnik sam, ter stvaritev skulpture Modulator 1, ki jo je posebej za Infos 98 naredil akademski kipar Marko Kovačič, potem je menda jasno, da je bila prireditev zares zanimiva in pestra. Po svoje pa je Infos 98 tudi potrdil, da slovenski prehod v informacijsko družbo, brez katerega si ne moremo predstavljati združevanja z Evropo, kar uspešno poteka.
MILAN MARKELJ
£red vajo zveze nato pri nas
Nato kot vojaška in politična organizacija
Severnoatlantska vojaška zveza mTO (North Atlantic Treaty Or-| 'frtisalion) je leta 1949 skupaj z združenimi državami Amerike in j jUuido ustanovilo deset evropskih j T^av. V času hladne vojne je bil 'a,o odgovor na vse močnejše tež-9* Sovjetske zveze po razširitvi ,0cialističnega imperija proti zaho-j.1* Evrope in je do porušenja ber-,^kega zidu, ki na nek način sim-0tično predstavlja konec hladne 1'°ine, odigral zelo pomembno vlo-5°. saj je kot močna protiutež | V(‘iaški moči varšavskega pakta Odstavljal pomemben dejavnik pri ‘9Sotavljanju miru v Evropi in Posledično po celem svetu.
Nato je zveza, ki temelji na Političnem in vojaškem sodelo-anju med neodvisnimi državami 9 na 51. členu ustanovne listine Aganizacije združenih narodov, ranice Nata so se zavezale, da se °do posvetovale vedno, kadar bo Ogrožena ozemeljska celovitost, Politična ureditev in varnost kate-ekoli članice zveze. Oborožen I ppad na katerokoli članico pak-a Nato velja za napad na vse. j »loga Nata je dvojna: politična .avojaška. Po politični plati vodi-a Nato predstavniki vlad posajenih članic; glede na pomemb-ll )t vprašanj, o katerih razprav-j %> in odločajo, so to lahko pred-! arniki vlad ali pa zunanji in “"fanibni ministri. Vodstvo Nata * Evropo je v Bruslju, vojaško | fjVeljstvo Nata SHAPE pa v 60 p1 oddaljenem Monsu. Podobno | tudi z vodenjem zveze. Po jpitični plati je na čelu Nata ge-;'eralni sekretar, ki vedno prihaja Jene od evropskih članic. Zdaj je | p mestu generalnega sekretarja | Panec Javier Solana. Vrhovni | 0ycIjnik Nata je vedno ameriški i cmeral. Prvi vrhovni poveljnik je I 1 Znameniti general Dwight D.
Eisenhovver, sedanji poveljnik pa je general Wesley K. Clark. Zanimivo je, da Nato nima svojih lastnih vojaških enot ne oborožitve. V okviru Nata neposredno sodelujejo vojaške enote armad posameznih držav članic s svojo oborožitvijo, skupno je le poveljevanje. Seveda mora biti opremljenost in organiziranost armad članic Nata popolnoma usklajeno.
Današnja vloga in partnerstvo za mir
S koncem hladne vojne se je vloga Nata močno spremenila. Njen strateški pomen ni več ohranjanje ravnotežja med dvema političnima blokoma. Svojo novo vlogo je Nato našel v skrbi za mir v Evropi in Sredozemlju in temu postopoma prilagaja tudi svojo organiziranost. Poleg treh novih članic, ki bodo uradno vključene prihodnje leto, je najpomembnejši dogodek ustanovitev Partnerstva za mir. Predhodnik Partnerstva za mir je bil leta 1991 ustanovljeni Severnoatlantski svet za sodelovanje, političnoposvetovalni organ, v katerega so bile vključene tudi bivše članice Varšavskega pakta. Leta 1994 so predstavili program Partnerstva za mir, ki razvija oblike vojaškega sodelovanja med Natom in drugimi evropskimi državami, med katerimi so tudi skoraj vse nekdanje socialistične države in njihove naslednice vključno z Rusijo. Od držav, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije, sta v Partnerstvo za mir vključeni Slovenija in Makedonija. Poleg nekdanjih socialističnih so v Partnerstvu za mir med 27 članicami tudi Švica, Avstrija in Finska. Razlogi, zaradi katerih so posamezne države pristopile k Partnerstvu za mir in na-
čini sodelovanja, so zelo različni.
Zveza Nato je hitro dobila potrditev, daje njen obstoj še vedno potreben in njena vloga koristna in pomembna. Vojna v Bosni in Hercegovini je ogrozila mir tudi na širšem območju južne Evrope in prvo vojaško posredovanje Nata z enotami IFOR in SFOR, v katerih je med številnimi država-
• Ustanovne članice Nata so Združene države Amerike, Belgija, Kanada, Danska, Francija; Islandija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska in Velika Britanija. Leta 1952 sta se Natu pridružili Grčija in llirčga, leta 1955 Nemčija in 1982 Španija. Uradna jezika v Natu sta angleški in francoski, v primeru vojne oziroma v primeru vojaškega posredovanja pa je poveljevalni jezik le angleški, saj Francija v Natu deluje le po politični plati.
mi, članicami Nata in Partnerstva za mir, sodelovala tudi Slovenija, je obrodilo bogate sadove, saj se do tedaj kljub številnim poskusom ustavitve vojne s pomočjo dialoga in mirovnih enot OZN ni nič premaknilo.
Članstvo Slovenije
Vse odločitve v Natu temeljijo na konsenzu, ki ga članice sprejmejo na osnovi pogovorov in posvetovanja vseh članic. To je pri svojih prizadevanjih za sprejem v Nato občutila tudi Slovenija, saj ji kljub naklonjenosti večine članic zaradi pomislekov posameznic ni uspelo priti v krog držav, ki jih bo Nato v prihodnjem letu sprejel medse. Kot je dejal ob obisku županov in novinarjev iz občin, kjer bo potekala letošnja vaja Nata v
Sloveniji, na evropskem poveljstvu Nata vodja oddelka za sprejem novih članic Richard P. Kirby, bi morala Slovenija o koristnosti njenega članstva prepričati vseh 16 članic, v prihodnosti pa bo teh članic 19. Kot pogoje za članstvo v Natu sicer navajajo stopnjo demokracije, gospodarsko razvitost, politično stabilnost, spoštovanje človekovih pravic, izdelanost obrambnega sistema in podobno, v bistvu pa o tem, ali bo katera izmed kandidatk dejansko povabljena v Natovo druščino, odloča predvsem njen pomen in vloga v sistemu evropske in svetovne varnosti' Za Nato je bil izjemno pomemben sprejem nekdanjih članic Varšavskega pakta: Češke, Poljske in Madžarske. Čeprav Romunija po gospodarski razvitosti, stopnji demokracije in spoštovanju človekovih pravic ter nekaterih drugih kriterijih ni niti
približno primerljiva s Slovenijo, je imela za vstop v Nato vsaj toliko možnosti. Članstvo Romunije bi imelo velik strateški pomen, saj bi Nato s tem sklenil obroč držav, ki mejijo na nekdanjo Sovjetsko zvezo, in srednjeevropske članice neposredno povezal z Grčijo in Turčijo. Pri izboru novih članic v tem krogu širitve je dokončno odločilo barantanje med Združenimi državami Amerike in Rusijo, ki je precej obubožana, a vseeno vojaško še vedno izjemno močna, morala delno popustiti. Osebno mnenje Richarda Kirbyjaje, daje prišla Slovenija presenetljivo blizu članstva v Natu in da danes ni prav nič bližje, kot je bila. V nasprotju s sistem vključevanja novih članic v Evropsko unijo, kamor se kandidatke same prijavijo in so sprejete, ko izpolnijo vse kriterije za sprejem, zveza Nato nove članice povabi. IGOR VIDMAR
MODNI KOTIČEK
Napake pri ličenju
Z uporabo številnih raznolikih kozmetičnih izdelkov, ki jih danes ženske kupujejo v specializiranih prodajalnah, pogosto prihaja do neslutenih napak. Le-te škodijo zdravju kože, predvsem pa našemu videzu. Česa ne smete:
L uporabiti tekoči puder neprimerne barve: vedno izberite puder vaše barve polti oziroma za odtenek svetlejšega, nikoli temnejšega;
2.	uporabiti preveč tekočega pudra: če to storite, bo vaš obraz videti kot maska;
3.	uporabiti senčila v barvah, ki so preveč podobna barvi vaših oči: nasprotja so tisto, kar privlači; modre oči naličite v rjavi, violični ali škarlatni barvi; zelene naličite rdečkasto z rjavimi toni; temnim očem pa pristajajo vse barve;
4.	prilagoditi barvo ličil barvi obleke, ki jo imate na sebi: na primer svetlomodro senčilo s svetlomodro obleko;
5.	preveč spremeniti obliko obrvi: to lahko preveč spremeni poteze vašega obraza, naj obrvi sledijo obliki očesnega loka;
6.	nanašati puder z gobico:
puder je bolje nanašati s prstnimi blazinicami, saj čutite koliko pudra nanesete;
7.	pretiravati z uporabo črtala za ustnice: obroba ne sme preveč izstopati od barve rdečila za ustnice;
8.	občrtati majhne oči na notranjem robu: to bo vaše oči le še pomanjšalo;
9.	po določeni starosti uporabljati temne barve: po petdesetem letu začnite uporabljati svetlejše tone. Pretirano naličen obraz ne skriva let, temveč poudari, da koža ni več mlada in sveža;
10.	nanašati rdečilo za lica v “krpah ”: sicer preveč poudari profil in pomanjkljivosti v obliki obraza.
JERCA LEGAN
NATO NA JADRANU - Natove vojaške sile so uspešno posredovale v vojni v Bosni. Na sliki: Natov helikopter na letalonosilki na Jadranu pred poletom na opazovalno nalogo nad Bosno.
Igramo se
Igramo se ata in mamo, igramo se biti ministri, igramo se biti filistri, igramo se cucaramo, kdo nosi, se zvito igramo, sovražiti, morda ljubiti, hinavčiti, morda ubiti, in druge še igrice mnoge, kot da smo pohlepne stonoge hitimo, za škodo grizljamo, dokler se ne vzpnemo na ramo in trudne nas odložijo, s pozabo nas še poškropijo.
Takrat odložimo igrače, kot da strupene so kače.
JANEZ KOLENC
B&s&da
Beseda človeška me bega, prehrupna ni vedro, ki bi držalo vodo skrivnosti, ki teče iz skal.
Samo tišina
zvezda in neba
lahko posluša nemost gora
in skal in drevja
in tudi kdaj mene,
ko znam kot kamen moliti
in se znam kot žito razdati
ali vijolica,
trava, drevo...
Takrat odpre se nebo in zemljo poljublja, iz mene pa vzleta postovka, lebdeča in veže kot pesem duha in telo.
JANEZ KOLENf;
•	Kdor odloča o šoli, odloča o deželi. (Pregovor)
•	Demokracija je bila videti pred leti, ko je bila še daleč, veliko lepša, kot je dandanes. (Nova revija)
•	Najlepše od potovanja doživljaš doma, deloma prej, deloma pozneje. (Graff)
•	Za religijo je samo sveto resnično, za filozofijo samo resnično sveto. (Feuerbach)

• gffluoBiraoB^osftD • ©OSOs<® • gDoodBsB • ^©[popGgii® • g^onOoijDD^osGD • ©OSOscg • G0@[pfl@f
PRIČEVANJE
Spomini Ladislava Klinca
Ladislav Klinc z Gorenjega Polja pri Dolenjskih Toplicah ima za sabo že 91 let. Njegov spomin pa je še zelo živ; natančno se spominja mnogih ljudi in dogodkov iz svojega življenja. Čeprav je bil med 2. svetovno vojno izvoljen tudi za odposlanca kočevskega zbora, na kar je še posebej ponosen, je ostal vse do danes skromen človek, ves čas pa velik domoljub.
Rodil se je 22. junija 1907 leta na Gorenjem Polju pri Dolenjskih Toplicah materi Mariji in očetu Antonu. Doma so imeli kmetijo in gostilno. Ladislavov oče se je izučil trgovske obrti. Na Dvoru je imel svojo trgovino, ki pa jo je moral zaradi propada tamkajšnje livarne leta 1892 zapreti, zato je odšel v Ameriko. Na začetku je poprijel za vsako delo, hodil je v večerne šole in se zaposlil v tovarni klobukov. “Bil je zelo dober delavec, ker pa je videl, da tam Slovenci niso povezani, je ustanovil več organizacij, med njimi tudi še danes delujoče združenje Napredne Slovenke, ustanovil je prvi slovenski list Ameriška domovina in tudi prvo slovensko tiskarno v Clevelandu,” pove Ladislav. Pozneje je bil v mestni službi javni notar.
Po 11 letih se je vrnil domov, kjer ga je čakala žena. Njegov brat, ki je bil gospodar posestva, se je pri gradnji mostu na Dolenjem Polju hudo prehladil in zaradi tega kasneje umrl. Da posestvo ne bi prišlo v druge roke, so njegovega očeta pregovorili, da se je poročil z bratovo vdovo. “Ko je imel na Dvoru še trgovino, je delavcem vseeno dajal živež, čeprav mu niso imeli s čim plačati, na koncu je bil zelo zadolžen in prvi denar, ki ga je zaslužil v Ameriki, je poslal bratu Ignacu, daje grosistu poplačal dolg. Le-ta pa je rad povedal, da s tako poštenim trgovcem še ni posloval,” pove Ladislav.
razred je obiskoval v Črnomlju pri stricu. “Potem, ko sem se privadil drugim ljudem, sem šolo nadaljeval v Novem mestu. Učili so nas patri na Grmu, po končani 1. svetovni vojni pa se je začela ljudska šola za fante v nekdanji stari gimnaziji pri samostanu,” pove Ladislav.
Od leta 1912 do 1932 je bil Ladislavov oče župan občine Gorenje Polje, potem so to občino priključili k občini Dolenjske Toplice. Kasneje je bil njegov oče tudi poslanec v jugoslovanskem parlamentu. “Za volitve so iskali ugledne ljudi, kandidata za poslanca sta bila Niko Županič iz Bele krajine in moj oče. Zupanič se je še ’hecal’, da če bi ženske volile, bi bil prav gotovo izvoljen Klinc. Pa se je uštel, čeprav ženske še niso imele volilne pravice, je bil za poslanca izvoljen moj oče,” pove Ladislav. To je bilo okrog leta 1932, potem so bile splošne volitve in takrat so nastopile stranke, Klinčev oče pa ni več kandidiral, saj je bil že v letih.
ki se je hotel vmešavati v streljanje, vendar mu Ladislav tega ni dovolil, zato gaje ta s tempirnim ključem udaril po glavi. Ko je bilo manevra konec, je bil proglašen za najboljšega topničarja, oficir, ki ga je udaril, pa se mu je pred zborom prav ponižno opravičil in prosil, naj mu ne zameri.
Agrarna reforma razlastila fevdalce
Za volitve iskali ugledne ljudi
Ko je prišel iz Amerike, je ženi pomagal voditi gostilno. Trem otrokom iz prvega zakona sta se pridružila še dva, najprej Ladislavova sestra Marija in potem še on. Ladislav pove, da bi se kot majhen fantič kmalu utopil v luži. “Na kmetih so tedaj imeli pri vsaki hiši eno ali dve luži in jaz sem z bičem tolkel žabe, pestunja Pepca pa se je nekam zagledala in ko so jo starši povprašali po meni, me že ni bilo več nikjer, samo še malo srajčkeje bilo videti iz vode,” pove Klinc. Solo je obiskoval v Soteski, vendar pravi, da mu zanjo ni bilo kaj dosti mar, bolj ga je vleklo h konjem in k delu na kmetiji. Tretji
Najboljši topničar
Po končani šoli leta 1924 je bil 18-letni Ladislav eno leto v Avstriji, da si je pridobil znanje iz kmetijstva in gozdarstva na enem od veleposestev, naučil pa se je tudi jezika. Potem seje vrnil domov na kmetijo. “Takrat seje ustanavljal pododbor Zveze kmečkih fantov in deklet Novo mesto; združevali smo društva Bele krajine in Dolenjske,” pove Ladislav, ki je v tej organizaciji deloval od vsega začetka. Bil je tudi privržen član Sokola, tako kot njegov oče, ki je ustanovil Sokola tudi v Clevelandu, tam pa je spoznal tudi bodočo ženo Milico Globevnik. “Klerikalci so strašno napadali očeta, ker ni pristopil k njim. Nekoč je nekdo vprašal župnika, zakaj so tako proti tej hiši, saj so vendar verni, pa je ta odgovoril: “Ni niaš!” Oče namreč ni hotel pristopiti k nobeni stranki,” pove Ladislav.
V vojsko je šel leta 1928. Služil jo je kot topničar v Beli Crkvi v Banatu. “Komandant diviziona nas je drugi dan, ko smo prišli, pogledal in pokazal name. Potem je bil zbor. Splichalov Pavle, sin kavarnarja iz Novega mesta, je predlagal, da se postaviva tako, da bova v isti enoti, vendar so mene razvrstili drugam, pravzaprav me je na to mesto določil komandant diviziona že zjutraj,” pove Ladislav. Že prvi dan je prišel na položaj administrativnega narednika. Na manevru je bil določen za strelca, poleg njega je bil oficir,
Ladislav je že kot mladenič kupoval goloseke in jih pogozdoval. “Kolesa si še nisem kupil, imel pa sem že 2,5 hektara gozda,” pove. Imel je veliko veselje do gozdarstva in do konjev. Bil je zelo aktiven v Društvu kmečkih fantov in deklet. Spominja se tudi dogodkov v zvezi z agrarno reformo. “Prijatelj iz Ljubljane, kije bil na Zvezi kmečkih fantov in deklet, me je povabil v Dolenjske Toplice na sestanek z agrarnimi interesenti. Šel sem, sredi klanca nad hišo pa je stal grajski vrtnar iz Soteske in opazoval, kdo bo šel na tisti sestanek. Auersperg je mislil, da sem sestanek za razlastitev organiziral jaz, zato je odpustil delavce iz žage in jim rekel, naj gredo po zaslužek h Klincu na Gorenje Polje,” se spominja Ladislav. O tem dogodku so brzojavno obvestili predsednika ministrskega sveta Uzunoviča v Beogradu, ta pa je v Sotesko poslal dr. Sokoloviča in dr. Bračiča iz Ljubljane, ki sta zaslišala odpuščene delavce. Auersperg jih je potem vzel nazaj na delo. “Govorili pa so, da je graščak zagrozil, da bo zaradi agrarne reforme izstradal celo dolino,” pove Ladislav.
Takrat je bilo organiziranih tudi več sestankov po občinah. Zastopnik fevdalcev je bil odvetnik dr. Lukman iz Ljubljane, ki je Klincu rekel, daje od njega odvisno, ali se bo reforma izvedla ali ne. Ker se ni dal pregovoriti, so plačanci fevdalcev prišli k njemu, da bi ga podkupili. Prosili-so ga, naj se ne zavzema več za agrarno reformo, in mu ponujali 30.000 takratnih dinarjev. “Pri tej stvari nimam nič in tudi denarja ne sprejmem, če bi se za to reč prizadeval, fevdalci ne bi imeli toliko denarja, da bi me podkupili,” jim je odvrnil, čeprav je bil že ponujeni znesek zelo velik. Takrat so bile pri njih kmetije po 18. do 22.000 dinarjev, v Šmarjeti pa so kmetijo s hišo, gospodarskim poslopjem in zemljo, ki je preživela 15 glav živine, prodali za 27.000 dinarjev.
Potem je prišla zaščita kmetov. Čeprav so bili dolžni, jih ni smel nihče terjati, drugače bi bilo vse
Ladislav Klinc
prodano. “Kdor je bil dolžan do 500 dinarjev, je moral znesek takoj vrniti, za ostalo pa jih niso smeli terjati in so nekateri še do danes ostali dolžni,” pove Ladislav. Gozdov niso delili kmetom, ustanovljena je bila začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov. “Sedaj pa nihče več ne ve, daje bil včasih fevdalni red, vsi so postali analfabeti.”
Jugoslovanska vojska je razpadla
V letih pred vojno je imela vojska zelo pogosto orožne vaje. “Nekaj dni pred začetkom vojne se je že vedelo, da bo Hitler napadel Jugoslavijo, vendar je bil v vojski strašen nered,” pove Ladislav. Njihova enota je bila poslana v Staro Cerkev pri Kočevju kot rezerva. Ko pa so prišli do Grčaric, jim je polkovnik generalštaba rekel, naj gredo naprej, kakor vedo in znajo. Še preden so prišli do Stare Cerkve, v bližino Sodražice, so se oficirji spravili v gostilno, za vojake pa se niso brigali. Tam so čakali, kaj bo, in videli vojake, ki so se vračali iz drugih enot: jugoslovanska vojska je razpadla. Ladislav je fantom predlagal, naj telefonsko centralo, dva vozova municije in top spravijo v Rogu, saj jim bo to morda še prav prišlo. Kasneje so telefonsko centralo imeli partizani, kje je ostal top in municija, pa Ladislav ne ve. “V Stari Cerkvi so hoteli orožje od nas odkupiti Kočevarji, pa sem vojakom svetoval, naj jim ga ne prodajo. Kočevarji so bili namreč o napadu zelo dobro obveščeni, pred vojno so jih Nemci tudi vojaško izobraževali. Mlade so prišle usposabljat posebne mladinske voditeljice,” pove Ladislav.
Ko se je začela vojna, je bilo v Dolenjskih Toplicah nekaj partijcev, ki so bili prepričani, da je sedaj prišel njihov čas, in so hoteli udariti tudi po Klincu. Z Brezove Rebri so k njemu poslali po prvo živino v vasi, kasneje pa jim je dal še vozove, konje, živino in
OTROCI Z DOWNOVIM SINDROMOM
Ko se staršem najprej podre svet
Stavek “Najpomembneje je, da je otrok zdrav" morda zveni kot fraza. A le do tedaj, dokler staršem ne priveka na svet otrok. Ko spoznajo, da je z njim zares vse v redu, je sreča neizmerna. Kakšni pa so občutki roditeljev, ko jim povedo, da z njihovim otrokom ni vse tako, kot bi moralo biti, največkrat nikoli ne zvemo.
Na srečo se tabu o otrocih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju vse bolj razblinja. Če so nekdaj starši takšne otroke skrivali, s čimer so jim le še bolj škodovali, jih danes vključijo v normalno življenje, v katerem so deležni velike pozornosti. A to starši navadno ugotovijo šele pozneje. Prvo spoznanje o tem, da je njihov otrok drugačen, ki pride že v porodnišnici, pa je šokantno. Tudi Marija Starešinič s Preloke pravi, da se ji je pred dobrimi štirimi leti, ko je rodila Miho, najprej podrl svet. “Tudi zato, ker so mi zdravniki ob vesti, da imam otroka z Downovim sindromom, prikazali vse tako črno. Pozneje so me nekoliko potolažili, da bo pri njegovi vzgoji pač potrebno veliko vztrajnosti in potrpežljivosti. Vedela pa sem, da bom otroku najbolj pomagala, če se bom čim
prej pobrala, se sprijaznila z njegovo mongoloidnostjo in če bomo skupaj iz vsega skupaj potegnili tisto, kar bo za otroka najboljše,” pripoveduje Starešiničeva.
Miha ima pravzaprav veliko srečo. Rodil se je razgledanim staršem. Mama je takoj po njegovem rojstvu prebrala vse, kar ji je o Downovem sindromu prišlo pod roko. A ne le to, želela je osvestiti tudi sovaščane in s tem, ko je malega Miho v vozičku prevažala po vasi, ljudje pa so ugotavljali, da ni drugačen od ostalih otrok, je zagotovo dosegla namen. In ko jo je pri sedmih mesecih že poklical “mama”, je vedela, daje izdatno poplačan ves trud. Sreča Mihca je tudi v tem, da živijo na domačiji kar štiri generacije in fantek je ljubljenček prav vseh, še posebej 86-letne prababice. Veliko se z njim ukvarjata dedek in babica pa oče Jože, ki je pred tremi leti postal tudi predsednik Društva za pomoč duševno prizadetim Bele krajine. Osemletna sestrica Ana pa ga je naučila že ničkoliko pesmic. Poleg tega imajo Starešiničevi manjšo kmetijo, ki je za Miho pravi raj, saj ima neizmerno rad živali. A s tem srečnih naključij za Mihca še ni konec.
Lansko jesen je namreč pričel obiskovati otroški vrtec v bližnji Vinici. Mama se spominja, da to zanj ni bil nikakršen šok. Nasprotno, zelo rad je šel med otroke, seveda pa so ga tudi v vrtcu prisrčno sprejeli.
Takrat je bil v viniškem vrtcu tudi že Izidor Katkič, ki ima prav tako Downov sindrom. Ker pa sta bila dva takšna otroka le prevelika obremenitev za vzgojiteljice, so
v začetku letošnjega leta poslali prošnjo na črnomaljsko občino, da jim odobri zaposlitev pomočnice vzgojiteljice preko javnih del. Tako od aprila pomaga tudi Marija Jaušovec. “Miho smo sprejeli v vrtec kot vsakega drugega otroka, dobro pa smo se zavedali, da bomo morali z njim dodatno delati. Na srečo ima naš vrtec prednost pred mnogimi drugimi, saj je manj otrok, kot je normativ, tako
SREČA V VRTCU - Miha Starešinič (sedi na traktorčku) je srečen z ostalimi otroki v vrtcu, ki - po vzoru vzgojiteljic - ne delajo nikakršnih razlik. (Foto: M. B.-J.)
živež, kolikor je mogel, zato so ga pustili pri miru. Ladislav Klinc je bil med vojno v nadzornem odboru Kmetijske družbe Slovenije v Ljubljani, Italijani so mu dali dovoljenje, daje lahko hodil v Ljubljano, tako se je lahko udeleževal tudi sestankov s člani OF, pridružil se jim je že leta 1941.
Za napake kriva komanda
8. septembra 1943 so Nemci že prevzemali komando od Italijanov, partizani pa na to še niso bili povsem pripravljeni. Spominja se, kako so ga partizani poklicali v restavracijo v Dolenjske Toplice, kjer je bil komisar Jurčkovega bataljona, ki je dejal, da je treba ustanoviti Soteško četo, ki bo obvarovala Auerspergov grad v Soteski, da ga ne bi oropali. Soteška četa je bila potem tista, kije ustavljala Italijane in jih razoroževale, ko so se umikali proti domu. Sele potem je Sotesko zasedla redna partizanska vojska. Novoustanovljena Levstikova brigada, h kateri se je pripojila Soteška četa, je šla naprej proti Žužemberku, kjer je bilo zelo veliko belogardistov, ki so se pred njimi umaknili. K Ladislavu je prišel trgovec Hotko in ga prosil naj gre z njim k dekanu Gnidovcu, ker je ves iz sebe, kaj bo z njim, da ga potolažita. “Zanima me, ali je kasneje tudi dekan kaj interveniral in naredil zanj, preden so njega in njegove hčerke ubili belogardisti,” se sprašuje Ladislav.
Soteška četa se je tako pripojila k Levstikovi brigadi. Stari borci 14. divizije so zahtevali, da se formira artilerija, in tako je nastal artilerijski divizion 14. divizije. Ladislav Klinc je ostal v patizanih, na Babnem Polju pa je bil izmed štirih predlaganih kandidatov poleg jurista iz Ribnice izvoljen za zbor odposlancev v Kočevju. “Šele prišel je, pa je že izvoljen” je rekel dr. Brilej, komisar divizije. Ladislava so poznali mnogi borci že od prej, ker je delal pri kmečki mladini. “Kočevski zbor odposlancev je bil res nekaj pose-benega, nanj so prišli odposlanci iz cele Slovenije, vse pa je bilo opravljeno v tajnosti, zato je tudi uspel,” pove Ladislav.
Spominja se tudi, kako so partizani praznovali praznik Notranjske: bili so veselo razpoloženi, to pa so izkoristili Nemci in nepotrebne žrtve so bile tu. “Če je bilo kdaj kaj narobe, je bila kriva komanda, vojska mora biti vedno v pripravljenosti,” je prepričan Ladislav. Po kočevskem zboru je Klinc odšel v bolnišnico v Dolenjske Toplice zaradi poškodbe hrbtenice. Konec vojne je dočakal na zdravljenju. “Vrh je vedel, kaj sem in kaj delam, navadni ljudje pa ne, zato sem preživel. Večina nas iz Društva kmečkih fantov in deklet
Miha Starešinič z vzgojiteljico Ano Ružič
da se jim lahko temeljiteje posvetimo. Poleg tega imamo le dve skupini: v eni so otroci do treh let starosti, v drugi pa od treh do sedmih let. Tako je Miha v skupini s starejšimi otroci, kar je zanj še posebej dobro, saj so mu za zgled in se od njih nezavedno uči. Lahko rečem, daje srečen z otroki in oni z njim,” je zadovoljna Miličeva vzgojiteljica Ana Ružič. Mihi so v vrtcu pripravili tudi posebne kotičke z medvedki, kockami, inštrumenti, ki jih ima še posebej rad, sicer pa ga nikoli ne ločujejo od ostalih otrok.
Ružičeva z zadovoljstvom pove, da je črnomaljski občinski svet pred kratkim podaljšal zaposlitev Jaušovčeve preko javnih del. A kljub temu si ne more kaj, da ne
je med vojno odšla v partizane, pove.
Po vojni je bil Ladislav predsednik kmetijske zadruge Gorenje Polje, ki je imela tudi trgovino, mesarijo in kovačijo. Zadrugaje bila zelo uspešna, prav to pa je šlo nekaterim v nos, odločili so se zadrugo likvidirati, njenega predsednika pa kaznovati. “Zato so* Ljubljani zaprosili za revizorja, češ da je predsednik tako velik lopov, da mu novomeški revizor ne ho kos,” pripoveduje Ladislav To mu je povedal sam revizor tovariš Brvar in se mu opravičil, ke* je z njim tako ostro postopal. Iz' kazalo se je namreč, da je zadruga zelo lepo urejena. Kljub tefl? so zadrugo priključili k toplišk* zadrugi.
Ladislav je po vojni delal' številnih odborih, vendar karietf ni naredil, karieristi so se namr^ pridružili partiji, on pa je osta1 zvest svojim načelom; ostal je skromen, delaven, pošten in pred-
vsem zvest slovenski zemlji. .
JOŽICA dornr
PRAVNA
SVETOVALNICA
Svetuje dipl. iur.
Marta Jelačin
_>
Vrstni red reševanja sodnih zadev
Po 159. členu sodnega reda velja pravilo, da se na sodiščih obravnavajo zadeve po vrstnem redu dospelosti, prednostno pa nujne zadeve. Personalni sveti so na nekaterih sodiščih sprejeli sklepe, na podlagi katerih je mogoče odločiti o prednostnem reševanju zadev, ki po zakonu niso prednostne. Ker je trajanje postopkov eden od najpomembnejših elementov sodnega varstva, je treba opozoriti, da posamezniku zagotavlja to pravico usta-
, ki govori o nepristranskem
sojenju brez nepotrebnega odlašanja. V hitrejše reševanje posameznih zadev imata pravico poseči predstojnik sodišča ali ministrstvo za pravosodje na podlagi posebne vloge stranke, imenovane “nadzorstvena pritožba”. V primerih, ko je pritožba utemeljena, ministrstvo za pravosodje zaprosi predsednika pristojnega sodišča, kjer se zadeva obravnava, da
odredi pregled med postopkom. Seveda bi bilo zaželeno,
da bi bilo teh zaprosil čim manj, saj to nalaga sodiščem, ki so že tako obremenjena, še dodatno delo. Pri tem velja poudariti, daje še vedno bolje, če se zadeve pospešijo pred domačimi sodišči, kot da se znajde naša država v položaju obtožene pred evropskim sodiščem.
bi potarnala, kako pogreša? strokovnjaka, ki bi prihajal k njt“ vsaj enkrat na mesec, opazo^
Mihčev napredek in jim sveto'
“Prebrale smo veliko knjig, a zg^jj
napisana beseda ne zadostuje, ravnamo tudi po lastnih izkd’ njah, ki smo si jih doslej nabra* ob Mihi in Izidorju, pa po nasve'. staršev, lastnih instinktih in odz vanju otrok, a mnogokrat čutit110' da bi potrebovale nasvet stf“. kovnjaka,” potarna Ružičeva-njo se strinja tudi Marija Sta>L šinič. Ko so hodili na seminarje,1v jih pripravljajo za starše otrok Dovvnovim sindromom, so zved li, da so bili skoraj vsi otroci stfj’ kovno obravnavani. “Naš otrok'
obravnave ni bil deležen. Mof^j
. oo
je to zato, ker živimo daleč -.j večjih središč. Pogrešamo td
specialnega pedagoga, ki his. občasno ukvarjal z Miho. Saj Pr( haja v bližnjo šolo k otrokod^ učnimi težavami, ne bi bilo P odveč, če bi se kdaj ustavil tud1 vrtcu,” pravi Marija.
Sicer pa staršem, ki se te- ^ sprijaznijo s tem, da so njih1!, !
i
i

otroci nekoliko drugačni, Ma
Hi*
svetuje, naj poiščejo pom'? enem od društev za pomoč dušeno prizadetim, ki jih je v Slove1™, že petdeset, pri strokovnjakih' literaturi ter pri ljudeh, ki it"7, že veliko izkušenj. Prepričana L da takšni otroci v vsej danaU naglici naučijo starše prav žive-Tudi zato ne smejo obupala, ampak se morajo čimprej pohp ti. Že zaradi otrok!
I
MIRJAM BEZEK-J A

^©[^©[pGaž® • g®trao[jcfQow(o)®,GO • ©OoDs® • dl®[pO©D • d3®^®^®!® • ga ud o mm o v?®^ o • ©Dote® • cal®[pn©0
LEGENDARNA
PARTIZANKA
Spomini
90-letne
Kristine
Justina Zupančič Kristina bo 17. novembra dopolnila 90 let. Kljub visoki starosti je čila, vitalna in preživlja jesen življenja v Podhosti pri Dolenjskih Toplicah. Rodila se je v železarski družini na Jesenicah. V družini je bilo pet otrok. Hrane ni bilo v izobilju, a se kljub temu svojega otroštva spominja kot enega najlepših obdobij v svojem življenju. Bila je zelo nadarjena in prav zato so si njeni starši, kolikor se je le dalo, pritrgovali od svojih ust, da so jo dali v šole. Posebno veselje je imela do glasbe in že kot mladenka je sodelovala v sokolskih vrstah pri tamburaših. “Bila meje ena sama pesem. Kadar smo šli na naše prelepe gore, sem prepevala iz vsega grla lepoti narave in soncu v čast,” pripoveduje. Po končanem šolanju se je odpravila v širni svet za kruhom. Pet let je bila celo v Beogradu.
Vojna vihrajo je, ko je pobegnila nacifašistom, zanesla v širne dolenjske gozdove okoli brate. Tam sta z nečakom Zdenkom Muharjem našla zatočišče v logarski koči, kjer ju je sprejel Jože Zupančič. Prav tu se je odločila za narodnoosvobodilni boj. Stari borec s soške fronte, Maistrov borec, to pot gverilec in upornik logar Jože je poskrbel za vse. Kristina - pod tem imenom sojo poznali vsi partizani -je prevzela mesto gospodinje. Prvi partizani so prav s Frate odšli v napad na Bučko,
Justina Zupančič
Kristina je zaje skrbela kakor lastna mati. Bil je že oktober 1941.
Decembra je poskrbela za prvega ranjenega partizana in se izkazala kot odlična bolničarka. Partizanom je posvečala vso materinsko skrb. Živela je s Frato vse do njenega požiga 8. oktobra 1942. Te Frate ni več, ona pa je nadaljevala še mnoge nepre-hojene poti neustrašene gve-rilice. V Dobrniču je bila delegatka na kongresu SPŽZ, od leta 1944 pa je bila pri SNOS-u vodja pisarne. Po vojni se je posvetila obnovi domovine. Klonila ni niti v času Informbi-roja, ko jo jo vrgli iz službe, moža pa zaprli. Po vojni je vzela k sebi kar petero vojnih sirot, da bi jim vsaj delno nadomestila mater. Se danes jo obiskujejo.
V zgodovini slovenskega odporniškega gibanja in partizanstva je in bo ostala Kristina zapisana na častnem mestu kot legendarna partizanka s Frate. Želimo ji, da bi še dolgo pozdravljala vsak nov dan in sonce ter bi ji pogled uhajal tja gor v gozdove okoli njene Frate.
TONE VIRANT
Kmetija že izpolnjenih želja


' h življenja hrovatarjev - Hrovatar Hudevec delal je blizo Dja-kova pod Fajfarjem. V tisti šumi bilo je 30 družeb, naj manja -njegova - imela je 10 mož, naj veča pa do 40. Zima je bila včasi °stra, sploh pa tako mokra, da je zajemal vodo pri kolenu v škornje skoz cel mesec - ali vendar ni obolel. Jel i on po trikrat >la dan suhe koruzne žgance z zabelo - vsaki dan trebalo je za ljudi funt. Špeh bil silno drag zato kupili so si 2 prasca sami ‘n tako jim je prišla zabel le po 20 x. Vodja bil je Mesojedec, s,rašen pijanec - zalokal je 240for - ko bi imel domu iti, imel je k 10 f zato je ostal še doli in tudi zato ker se je bal družbe, kajti i°je opeharil za več ko 30 f. Družba htela ga je že doli namlatiti 'n bi ga bila morda ubila, ali so rešili ga judje in skrili v krčmi.
fePON DRUŽINE ŠALEHAR
Kam na potep, počitnice ali oddih za urico ali dan? Vse kaže, da jeza to vse bolj privlačno podeželje, nekam zunaj mesta, kje je lahko tudi visoka strmina. Tako lahko pot privede tudi v Dobrovo nad Seno-vim na pobočje Bohorja. Med tamkajšnjimi domačini so Perkovi, ki imajo turistično kmetijo. Nekaj tednov ste prepozni, da bi se poveselili skupaj s Perkovimi na svatbi. Devetnajstega septembra letos se je namreč poročil sin Robi in z ženo Alenko pričenjata šteti nove dneve Perkove turistične kmetije.
Čeprav se torej ni bati za prihodnost kmetije, Perkovi računajo s tem, da delo na turistični kmetiji postaja vse zahtevnejše.
Bo kmalu vse kot industrija?
Eden od vsakdanjih značilnih primerov, ki kaže da bi si s površnim in neodgovornim delom na kmetiji zapravili dobro ime in bržda delovna dovoljenja, je pridobivanje mesnin. “Prašiči se več ne smejo klati doma,” razlaga Milan Perko. “Žival moramo dati v klavnico, potem dobimo nazaj njeno meso. Ko pripeljemo iz klavnice prašiča, in to svojega, se lahko komu zdi, kot da to ni tisti naš, ki smo ga zredili doma, ampak da je kupljen drugje. In ne vem, če nam verjamejo, ko pravimo, da imamo prašiče, kijih zredimo sami doma z domačo hrano. Mi koline napovemo gostom že mesec dni prej, na dan kolin je mesa, ampak take koline niso tisto, kakršno pričakujejo gostje. Skoda, da je to tako. Mi seveda ne pravimo, da ne sme biti kontrole mesa, ne, mora biti. Tudi bi dali pregledati žival in njeno meso, a bi imeli koline po starem, doma, saj bi mnogi obiskovalci radi videli, kako na tak dan poteka vse skupaj. No, kot pravim, prašič mora v klavnico. Predpisi so strogi. Prav je, da se ne dela površno. Ampak to zdaj je že skoraj industrijski način. Tu je nekaj skregano z drugim: država želi in zahteva na turističnih kmetijah domačo hrano, po drugi strani pa skoraj onemogoča njeno pridelavo in predelavo.”
Kmet, bodisi tisti s turistične kmetije, bodisi kateri drug, je dandanašnji tepen pri zaslužku, če se gre nekakšno bio-pridelavo hrane in če prisega na nekdanje načine obdelovanja zemlje. Tako so Perkovi vse bolj prepričani. “Pred 15 leti smo silirali krmo. Ampak gostje niso bili zadovoljni, rekli so, da okrog hiše smrdi po
silaži. Mleko krav, ki so uživale silažo, zanje ni bilo dobro. Zato danes ne siliramo več. Proizvodnja je manjša, in ker ne dajemo krmil, živina raste počasneje. Porabimo več časa, ampak hrana je verjetno bolj zdrava,” pravita Milan in Kristina Perko.
Tudi pri pridelavi in predelavi gledajo na to, da je vse skupaj karseda domače in brez raznih dodatkov. K sreči jim gre pri tem na roko tudi narava. Kot pravita Perkova, na nadmorski višini, kjer je kmetija, domala ne poznajo koloradskega hrošča niti plesni na krompirju, zato krompirja ne škropijo.
Počitnice na kmetih
Domačnosti se obiskovalci potemtakem navzamejo nekako preko Perkove kmečke mize, ravno prav obložene z domačimi dobrotami. Da gre k vsemu temu tudi kramljanje med gostitelji in
gosti, je skoraj samo po sebi razumljivo. “Ob večerih radi poklepetamo, kako živijo oni in kako mi. Mnogi gostje želijo, da skupaj jemo, in dostikrat oni odločajo, kaj kuhamo. To je lepo,” sta vesela Milan in Kristina Perko. Posebej lepo je takrat, to pove Milan, ko dobijo na kmetijo na počitnice otroke. “Starši jih pustijo za nekaj dni pri nas. Otroke rad prevzamem. Ti naši najmlajši gostje pomagajo pri spravilu krme, igramo se z njimi, peljemo jih po okolici. Veselo je, svobodni so, ampak red mora biti. Tudi če gredo na primer na taborjenje, je tam tudi red, ali ne?!” pravi Milan z nasmeškom.
Meščan na Bohorju
Perkova kmetija ima turistično ponudbo kot dopolnilno dejavnost. Po Milartovih besedah je nosilka turistične dejavnosti, prvi človek gostinskega dela kmetije,
NA KMETIJI PRI PERKOVIH - Milan, Kristina in Robi Perko (na fotografiji z leve). (Foto: L. M.)
Pan-Jan ali kako je Janez postal gospod
. F trebanjski obrtni coni, ki jo jfvilni občudujejo, nekateri pa jo . rebanjcem tudi po malem zavida-.’se bohotijo lepa in velika poslopji- Prevladujejo zastopniki oz. falerji avtomobilskih tovarn. 10 f banjških podjetnikov prodaja fzilu kar 11 avtomobilskih tovarn. Men največjih tovrstnih ponudni-°v je Pan-Jan, d.o.o., družinsko fkijetje Šaleharjevih iz Trebnjega s zaposlenimi, ki pa jih bo po K). 0vembru, ko bodo v soseščini se-pnjih poslovnih zgradb podjetja 1n-Jan v obrtni coni odprli beneški servis OM V Istra Benz, že 20. fleharjevi bodo prevzeli bencinski ervis po franšizing sistemu, med-Tf ko so z vložkom r avtopralni-f jn bije dosegli tudi solaštništvo. Rektorica podjetja je Jelka Šale-,j j A solastnik je njen mož Janez, v j ,trhipa sta zaposleni še njuni hčeri Unja in Anita.
j Y prodajnem salonu vozil Ško-/j1 *n v sosednji zgradbi, kjer je I Nis za ta vozila, opravljajo tudi “hnične preglede za osebna in .jOrna vozila ter vulkanizerske , °ritve. Prodajajo tudi motorna Inlesa Piaggo. Doslej so morali ■ rebanjci in okoličani s svojimi .'lenimi konjički na tehnične | Qeglede bodisi v bazo AMZS na £ | > *°čec, v Novo mesto, v Krško al i kam dlje. V obeh poslopjih ima i Ujetje Pan-Jan kar okrog 2000
u
m2 prostorov, več kot jih sami potrebujejo, tudi zato, ker so načrtovali, da bodo imeli pod svojo streho avtopralnico in okrepčevalnico. Ker se je v soseščini, kot rečeno, nastal nov bencinski servis, imajo zdaj na voljo precej več prostorov za oddajo v najem.
47-letni avtomehanik Janez Šalehar je bil dolga leta v Tesnilih v Veliki Loki zaposlen kot šofer. Ker je pogosto vodilne može vozil na službene poti na Češko, so ga prijatelji in znanci malce za šalo začeli klicati J> pan Janez, kar po naše pomeni gospod Janez. Tako seje ženi Jelki, prekaljeni komercialistki v Tesnilih, porodila ideja, da bi s sestavljanko češkega gospoda in moževega imena prišli do prepoznavnega imena svoje firme. “Panje tudi grški bog plodnosti in lova, Jan pa grški bog sonca. Ko smo se šli leta 1990 registrirat firmo v Novo mesto, je bil na sodišču, da bi bila mera polna, tam še sodnik s priimkom - Panjan!,” smehljaje pripoveduje Jelka. Kar ne more pozabiti kolektiva Tesnil, kjer so bili “kot ena sama družina”, tudi zato, ker, kot pravi, “takrat si februarja planiral, kdaj boš šel na dopust,” zdaj pa ostanejo za oddih kvečjemu vikendi. Kvaliteta življenja se je bistveno spremenila, Janez in Jelka pa pravzaprav še sama ne vesta, zakaj sta se
odločila za tako naporno pot, navzven sicer bleščavo in zavidanja vredno življenje.
službo v Tesnilih. Za servis je pri-dobil dobre avtomehanike iz servisa Novotehne. “Od septembra 1995 delava tudi po 14 in 16 ur na dan. Lahko verjamete, daje bilo potrebno precej energije, da smo lani pridobili še koncesijo za tehnične preglede za osebna in tovorna vozila in da smo !qtos maja odprli nove prostore,” pripovedujeta Janez in Jelka.
Tehnični pregledi so že kar utečeni, servis podjetja Pan-jan za vozila Škoda pa sije pridobil tako dobro ime v Šloveniji, da semkaj prihaja velika večina kupcev ne le iz Dolenjske in Posavja. Strankam
Janez Šalehar
Janez je začel kot popoldanski obrtnik z izdelavo zavornih oblog. Tehnologijo za proizvodnjo disk ploščic Feropan so Šaleharjevi odkupili od sedanjega direktorja trebanjske obrtne zadruge inž. Draga Rebernika. Jelka je leta 1992 začela z veleprodajo vsega po malem, kar je pač šlo najbolje v promet. V letu 1994 so pričeli z naložbo, jeseni 1995 že s prodajo in servisom vozil Škoda. Takrat se je tudi Janez odločil, da bo pustil
PAN-JAN ŠALEHARJEVIH - Delo 14 do 16 ur na dan. (Foto: P. P.)
njegova žena Kristina. On sam ima na skrbi hlev. “Vsak ima svoje delo, pomagamo pa drug drugemu,” pravi razpoloženo Milan in se z naglasom dokončno izda za izvirnega Štajerca. “Meščan sem iz središča Maribora,” nehote preseneti Milan Perko, izučeni mizar z dolgoletnim stažem samostojnega obrtnika v štajerski prestolnici, ki torej ni kmet in je kmet. Ni kmet po poreklu in je kmet z dušo. “Ko sem se učil, sem hodil na počitnice k teti. Pri njej sem spoznal lepo življenje na kmetiji. Na kmetiji je svoboda.” Takih besed je Milan Perko, ki je v spletu okoliščin zaživel polno življenje na hribovski bohorski kmetiji, kjer je bila ugledala luč sveta njegova Kristina in kjer se jima je rodil še Robi, že omenjeni sin in na njuno veselje naslednik na turistični kmetiji. “Ves čas sem si želel na zemljo. Ženin oče je večkrat rekel: 'Milan , ti bi bil za kmeta.’ Zdaj sem tu in tako seje obema uresničila želja.” MARTIN LUZAR
je morda všeč tudi poslovna poteza Šaleharjevih, da jim za čas, ko imajo vozilo na servis, brezplačno posodijo svojo škodo. Ker se je zadeva dobro "prijela” razmišljajo, ali niso to znanilci, da bi pričeli še z izposojo avtomobilov - rent a car? O tem bodo Šaleharjevi verjetno tuhtali kakšen vikend v zidanici na Gradišču, kjer se radi družijo s sosedi, prijatelji in znanci, da si vsaj tako nafferejo novih moči. Janez takrat rad postreže z dobro kapljico, posebej z dolenjskim belim vinom, za katero jena zadnjih dveh dolenjskih cvičkari-jah prejel kolajni. PAVEL PERC
NOČNI “UMETNIKI" - Očitno nezadovoljni z zunanjim videzom Dolenjskega muzeja so si neznani nočni “umetniki” privoščili preurejanje plastičnih kupol pred vhodom v upravni del muzeja. Vendar v posegih niso bili preveč uspešni, ker jim je umetniški navdih vodila preobilna količina alkohola - dokaz, kup kozarcev, so pustili v travi. Dolenjski muzej pa seveda plačuje škodo za ne prav redkimi obiski uničevalskih nočnih ptičev iz družine Vandalis. (Foto: M. Markelj)
BOMO VIDELI - Bomo videli, kaj bodo o problemu odlaganja in zbiranja odpadkov pripravili na televiziji. (Foto: A. B.)
SPRA VA - Simboli idejno nasprotnih strani so našli skupni prostorna lopi v Dolenjskih Toplicah. (Foto: A. B.)
St. 44 (2S67), 5. novembra 1998
ZADNJE PARKIRIŠČE - Lastnik odslužene stoenke je svojemu avtomobilu za zadnje parkirišče namenil obronek gozda, ki se razprostira med Bučno vasjo in Ločno, prav ob trasi bodoče novomeške severne obvoznice. Do tja se je, po sledeh sodeč, še pripeljal, avto skrbno zaklenil in ga prepustil v varstvo naravi. Ker ima ta del Novega mesta zagnanega rajonskega policista, se kaj lahko zgodi, da bo kmalu znan tudi nevestni lastnik. (Foto: A. B.)
DOLENJSKI LIST
OPOflDOffGaŠ® • g®0D0[]TfQQW(S)®,GQ • ©OnDs® • (£0©[po®D • [F®[p®Df,G®Š® • g®traDDUQDW®@Go • @0oDs® • (S®[pB©B
Jože Udovč

“"A?
JOŽE UDOVC. AMERIŠKI DOLENJEC
Premalo je reči: Slovenec sem
Jože Udovč je zanimiva osebnost, tudi po tem, da je pred nekaj leti v športnem letalu sam preletel Atlantik in pristal na Brniku. Rojen v Dobrniču pri Žužemberku, se je kot mlad fant odločil oditi v Ameriko, kjer je uspel s svojo iznajdljivostjo, delavnostjo in pogumom. Postal je zelo uspešen poslovnež in lastnik podjetja za klimatizacijske naprave in gradbeništvo. V vseh teh letih življenja v San Franciscu svoje domovine ni pozabil, nasprotno: s svojim vplivom v ameriških političnih krogih je precej prispeval tako k priznanju države Slovenije s strani ZDA kot tudi pri odpravi vize. Vsa leta aktivno deluje v ameriških slovenskih organizacijah in je eden tistih izseljenskih Slovencev, ki so ponosni na svoje korenine in ki zavednost izpričujejo ne le z besedami, temveč tudi z dejanji. Kljub svojemu uspehu (med drugimi funkcijami je strokovni svetovalec ameriških senatorjev, o čemer pričajo tudi po stenah njegove delovne sobe viseče osebne zahvale večih ameriških predsednikov, Nixona, Forda, Carterja, Reagana, Busha, za njegov doprinos k razvoju ZDA) je ohranil globoko zavedanje svoje narodne pripadnosti in preprostost, značilno za Slovence.
• Gospod Udovč, kdaj in zakaj ste se izselile v Ameriko?
V Ameriko sem se izselil leta 1957. Moj praded se je izselil že okoli 1880 v Ameriko, moj ded pa se je iz nje moral vrniti, ker je bil med prvimi, ki so se zavzemali za sindikalna gibanja. Nekaj drugih mojih sorodnikov je ostalo tam, ded pa nas je doma vse navduševal s svojimi zgodbami o tem, kako se tam živi, tako da smo že od malega rastli s sanjami o obljubljeni deželi. Med drugo svetovno vojno so mi partizani ubili očeta, kljub temu pa sem ohranil prepričanje, da če so to storili nekateri posamezniki, zato ni potrebno sovražiti Tita ali povojne države.
Ko sem prišel v San Francisco k svojim sorodnikom, nisem znal angleško, moj sorodnik, pri katerem sem stanoval, pa mi tudi v treh tednih ni našel nobenega dela, zato sem se odločil, da si ga sam poiščem. Hodil sem od vrat do vrat, od ene delavnice do druge, in spraševal: “Work?”, kar je bila tudi edina beseda, ki sem seje do tedaj naučil. Povsod so me hitro odslovili, dokler nisem prišel do podjetja, kije izdelovalo bančne trezorje in ga je vodil nemški Žid. Ko je videl, da znam govoriti nemško, da sem zdrav in pripravljen delati, meje zaposlil. Pri njem je delalo več Nemcev, tako da v začetku nisem imel problemov pri
sporazumevanju, ki je nujno za dobro opravljeno delo. Vprašal me je tudi, če znam variti, in odgovoril sem mu, da znam, čeprav nisem znal. Tako sem si še isto popoldne kupil varilni aparat in se pri stricu v garaži celo noč učil variti. Do jutra sem že znal in moj prvi delovni dan seje lahko začel. Varil sem bančne trezorje, hkrati pa sem hodil v šolo angleščine, tako da sem se začel vklapljati v ameriško družbo. Po dveh letih in pol sem odšel v drugo podjetje za izdelovanje dvigal, saj sem ugotavljal, da mi manjka strokovnega znanja. Ko sem se naučil variti dvigala, sem se po dveh letih odločil, da grem v podjetje, ki se je ukvarjalo z njihovo montažo, saj so plače za montažerje veliko večje zaradi terenskega dela na višinah. Dandanes znašajo na primer 55 dolarjev na uro. Prvo dvigalo, ki sem ga postavil, je bilo v srednji šoli (kolidžu) v San Mateu, in ko kontrolorji niso našli niti ene napake, je bil moj delodajalec navdušen in me začel pošiljati po celi severni Kaliforniji in Nevadi. To delo sem opravljal vrsto let in še posebej sem ponosen, da sem v tem času postavljal dvigala tudi za NASO, US Air Force in Army Corp of Engineers.
• Kdaj ste se odločili, da greste na svoje?
Začel sem s kleparstvom ter nadaljeval z ogrevalnimi in klimatskimi napravami, za kar sem zopet moral opraviti posebne izpite za izdajo potrebnih dovoljenj. Tako so se mi poslovne možnosti začele odpirati in opravil sem še izpite za splošnega pogodbenika (general contractor), s čimer si v Ameriki odpreš možnosti za kakršnokoli dejavnost na področju strojništva, elektrotehnike in gradbeništva. Izbral sem še pravo lokacijo za svoje podjetje, ki je pri taki konkurenci, kot je v Ameriki, tudi zelo pomembna, in delo je steklo. Napravil sem več inovacij na področju klimatizacije in ogrevanja, ki sem jih sam izdeloval in dobro vnovčil (avtomatsko zapiranje strešnih oken v primeru dežja, avtomatsko zapiranje dimnika kamina, ko ogenj v njem dogori...). Tako sem pri svojih 34-ih letih že imel svoje podjetje, ki je kmalu začelo poslovati v milijonskih številkah. Promet sem povečeval in v času največjega razcveta svojega podjetja zaposloval 105 ljudi. Poslovni uspehi in ekološka naravnanost k varčevanju energije so mi odpirali vrata v visoke politične kroge v Washing-tonu, kjer so me začeli ceniti kot svetovalca. Tako sem lahko med
drugim zaradi svojih osebnih poznanstev s tedanjim predsednikom Bushem prispeval svoj delež k temu, da so ZDA v času osamosvajanja Slovenije priznale njeno suverenost.
•	Ste v vsem tem času ohranjali stike z domovino?
Prvih 14 let sploh nisem šel domov, saj nisem imel dopusta, sem pa svoji družini redno pošiljal denar, od takrat naprej pa so moji obiski redni. Naročen sem tudi na slovenske časopise in revije in vsakomur s ponosom pokažem fotografije v njih in jim pojasnim, da so moje korenine na tem lepem koščku sveta. Večkrat sem že videl kakšne Slovence v tujini, ki so svoje poreklo skrivali ali se celo izdajali za kaj drugega, a s takimi ponavadi ni bilo nič. Ce si ponosen na to, kar si in od koder si, znajo to ceniti tudi drugi po vsem svetu.
Že kmalu po prihodu sem se vključil v delovanje slovenskih klubov v Ameriki, še posebej SNPJ, ki ima svojo podružnico v San Franciscu, kjer aktivno delujem. Ta združenja so večinoma namenjena medsebojni pomoči delavcev, ne delodajalcev, a vedno, ko je to potrebno, priskočim na pomoč. Nekaj časa sem bil tudi predsednik SNPJ v San Franciscu, a taka funkcija jemlje preveč časa in sem jo pustil, član sem pa še vedno in ji pomagam. Trenutno nas je od vseh Slovencev, ki živijo na tem območju, angažiranih kakšnih 50. S Slovenijo so preko Slovenske izseljenske matice tudi redne kulturne izmenjave raznih kulturno-umetniških skupin.
*	Na kakšne načine ste pomagali in pomagate pri uveljavljanju Slovenije v Ameriki?
Že prej sem omenil, da so zelo koristila moja osebna poznanstva z Bushem in Quaylonrpri priznanju odcepitve, za kar sem si prizadeval tudi na rednih sejah senata. Pozneje sem pomagal pri uveljavitvi vaše nove valute in prejšnjemu slovenskemu veleposlaniku pri vzpostavljanju potrebnih stikov v Washingtonu, dosegel, da imajo Slovenci, ki delajo v ZDA, popust pri davkih in obratno, torej Američani v Sloveniji, pomagal pri odpravi vizumov. Glede na to, daje Slovenija majhna država, ki nima takih stvari, ki bi jih Amerika nujno potrebovala (npr. nafte), se mi zdi, da nam je v tako kratkem času uspelo že kar precej. Vesel sem še prav posebej tega, da se je to, kar se je slovenski narod odločil narediti, tudi realiziralo. Vedel sem, da bo po odcepitvi določeno krizno obdobje, a iz krize se že vzpenjate.
•	V čem vidite osnovne razlike med življenjem v ZDA in Sloveniji?
Mogoče vam ne bo všeč to, kar bom rekel, a to ne pomeni, da Slovenijo podcenjujem, pomeni le to, da je včasih kritika lahko konstruktivna. Če primerjam mentaliteto Slovenca in Američana, vidim veliko razlik. V Sloveniji, na primer, ljudje vprašajo, kdo je določen izdelek (npr. avto) naredil, v Ameriki pa, kako ga je izdelal, torej ima praktična vrednost prednost pred imidžem ali statusni® simbolom. Ko se voziš z avtom, je povsem vseeno, kdo gaje naredil, pomembno je, da dobro služi svojemu namenu. Ko pridejo slovenski gospodarstveniki ali politi-' ki pridejo sem poslovno, dobi® premnogokrat občutek, da so prišli bolj zaradi izleta kot zaradi dela. Zelo pomembno je tudi učiti mladino, kako živeti odgovorno življenje. V Ameriki je vzgoja precej drugačna: otroci se skozi vzgojo učijo predvsem samostojnosti-Tako na primer večkrat pridejo k meni mladi fantje, ki sploh še niso končali svojih šol, a me že sprašujejo, če bi bilo kakšno delo zanje, saj je delo na prvem mestu, v Sloveniji pa večkrat dobim občutek, da posvečajo mladi več pozornosti zabavi, morju in smučanju kot pa delu, in to ni v redu.
•	Kaj pa mislite o prizadevanjih za članstvo Slovenije v Evropski skupnosti?
Bojim se, da bomo na ta način izgubili Slovenijo, saj bo verjetno zahodni svet pokupil vse in začel tudi diktirati, kako in kaj naj se dela, ter vplivati na vsa področja življenja v Sloveniji. Upam oziroma želim si, da bo vaša vlada dovolj močna, da bi to preprečila-
•	Koliko Slovenci v Ameriki še ostajajo Slovenci?
Mlajše generacije, ki prihajajo v zadnjem času, so predvse® izobraženci, ki jih je Slovenija brezplačno izšolala, ko pa pridejo sem, nanjo povsem pozabijo, saj se jih poveže s slovenskimi organizacijami le kak odstotek. Ni dovolj to, da mi kdo od takih reče, da je Slovenec, važna so dejanja, torej koliko se aktivno angažiraš v tej smeri, da bi Sloveniji na kakršenkoli način tudi pomagal) prek društev tu v Ameriki ali na kakšen drug način prek svojega dela. To nas, starejšo generacijo, precej boli, saj občutka za pomoč pri ohranjanju slovenske pripad' nosti ti mlajši, ki zadnje čase pri' hajajo sem, kot zgleda, nimajo v sebi. Tako je tudi možno, da bodo s časom slovenske organizacijo začele zamirati.
VASJA BRATINA
AGNES GANNON O RAZVOJU
Z “ubogim jaz” ne bomo kos spremembam
“Največjo nevarnost za bodoči razvoj pomeni logika preteklosti (yester-day's logic), "je prepričana Agnes Gannon, starejša irska gospa, ki se za razliko od mnogih vrstnikov veliko več ukvarja s prihodnostjo in razvojem kot pa s preteklostjo. Je namreč mednarodno uveljavljena svetovalka za regionalni gospodarski in družbeni razvoj, njeno posebno področje pa sta razvoj podjetništva in turizma. Redna profesorica na univerzi v Dublinu, ki je hkrati tudi svetovalka za razvoj in inovacijsko dejavnost Evropske unije v Bruslju pa tudi pri irski, avstralski in novozelandski vladi, ima veliko izkušenj z nacionalnimi razvojnimi programi. Delala je v večini evropskih držav in tako spoznala tudi Slovenijo. Njene misli o razvoju in priložnostih za Slovenijo so zanimive tudi zato, ker na našo državo in razmere v njej gleda z očmi zunanje opazovalke.
V prihodnosti po njenem mnenju ne bo nič bolj osupljivega kot izredno velika hitrost sprememb. “Štirje od petih izdelkov, ki jih bomo leta 2010 kupovali v trgovinah, še niso izmišljeni, kar 70 odst. vseh delovnih mest pa bo čisto novih. To je priložnost za vse proizvajalce - kdo bo tisti, ki bo ponudil nove izdelke?” poudarja Gannonova. Generacija, ki se zdaj še vedno prijemlje za glavo, če je treba uporabiti računalnik, bo priča grozovito hitrim
spremembam. Uspešni bodo tisti, ki jim bodo sledili, ali še bolje, če bodo razvoj prehitevali. Ponekod se tega že zavedajo, na primer v Veliki Britaniji, kjer so začeli računalnike in internet uvajati ne le v lokale za mladino, ampak tudi tam, kjer se zbira starejša generacija.
Kot pravi Agnes Gannon, je v prvi vrsti treba za nujno sprejeti, da bo svet postal globalna vas, kar bo težko še posebno za Evropejce, ki še vedno mislijo, daje stara celina center sveta. V izredno kratkem času se bo sedanja družba industrije prelevila v družbo tehnologije uma. Pomembnejše od naložb v zgradbe bodo postale naložbe v ljudi, zato se bo tudi avtoritativno odločanje od zgoraj navzdol spremenilo. Poudarek bo na lokalnih pobudah, na združevanju, doseganju vpliva in moči od spodaj navzgor, vse do vlade. Ta bo uspešnim skupinam stopila nasproti, ker se želi tudi sama ovenčati z uspehom. V tem času bo množična proizvodnja usihala in vse pomembnejše mesto prepuščala posameznikom, prilagojenim izdelkom. Za uspešno prodajo ne bodo dovolj izboljšave, ampak inovacije. Zdaj večina programov samo popravlja preteklost, v bodoče pa manjši popravki v programih in izboljšanje poslovnih načrtov za 10 odst. ne bodo več dovolj. Potrebne bodo bistvene no-
vosti, ker bo hitrost sprememb tako hitra. Na trgu ne bodo osnova za tekmovanje samo cene, ampak bo pomembna predvsem kakovost, manjši poudarek bo na izdelkih in profitu in mnogo večji kot zdaj na človeškem razvoju in kakovosti življenji. V 21. stoletju se bodo zaradi vsega tega veliki posli vrteli okrog stresa in načinov, kako se ga znebiti.
Slabo mislimo o sebi
Dolgoročno načrtovanje niso programi do leta 2000, ampak do leta 2010 ali celo 2020. “Razvojno usmerjene države že načrtujejo do tja. V prihodnosti bo pomembno znanje in informacije, ustvarjalnost, pogled v prihodnost. Razvoj in uspeh vsakega posameznika bo mnogo bolj odvisen od njega samega, pomembneje bo ustvariti novo delovno mesto, kot pa se zaposliti. Uveljavljale pa se bodo nove oblike organizacij. Zdaj smo v obdobju, ko ima največjo veljavo leva stran možganov: uspešni so Nemci ali Japonci, ki so izjemno dobri, kadar je treba natančno slediti že domišljenim postopkom, pri inovacijah pa so šlabsi. Prihaja pa čas ljudi z razvito desno možgansko polovico,” napoveduje Agnes Gannon.
In kakšne možnosti imamo v tem skokovitem razvoju Slovenci? Gannonova misli, da smo dobri v ino-
Agnes Gannon
vacijah in tudi pri vrhunskem oblikovanju izdelkov, vendar se nam slabo piše, ker imamo slabo mnenje o sebi in nimamo samospoštovanja. Tudi za Slovenijo je pomembno, kako se za spremembe pripravlja šolski sistem, kako vzgaja m pripravlja otroke na podjetništvo. Sicer pa ne daje rada ocen o tem, kakšni smo, raje našteje merila za zdravo in nezdravo družbo. Naštejmo samo
nekaj značilnosti nezdrave: prevladuje cinizem namesto optimizma, namesto načrtovanja prihodnosti se vsi prerekajo o preteklosti, prevladuje mišljenje, da nič ne moremo narediti, da vsi delajo slabo. V nezdravih družbah se ustvarja kultura žrtev (Ubogi jaz!), za razvoj pa je pomembno, da se od tod premaknemo, da prenehamo graditi na stabilnosti preteklosti.
“Odkar sem v Sloveniji, sem med ljudmi zaznala dva osnovna problema: vlada ne naredi tega ali onega in denarja ni! Denar in vlada nista problema - treba je iti iz nasprotne strani, vlado je treba voditi! Ni pomemben denar, pomembno je znanje. Ko ga boste imeli, boste lahko zasnovali dober načrt, vam bodo dali denar. Ljudem je treba dopovedati, da lahko marsikaj naredijo, ne da bi čakali na pomoč vlade ali na denar,” je prepričana Gannonova.
Gibalo so tisti, ki želijo delati
Za učinkovit razvoj je treba zastaviti program ne za sedanji čas, ampak je treba predvideti, kaj bo trg zahteval čez 15, 20 let. Gannonova pri tem kot enega najboljših primerov navaja načrt McDonald’sa, ki je pogledal v prihodnost in zaznal bodoči način prehranjevanja, zgradil verigo restavracij ter to uspešno izkoristil.
Pri načrtovanju regionalnega razvoja je treba začeti s tistimi, ki so pripravljeni delati, ne pa čakati, da se bodo aktivirali vsi. “Tudi kritizirati ni treba tistih, ki nočejo zraven. Treba je začeti s programom, in ko
požanjemo prve uspehe, se na® sami pridružijo tudi drugi. Še več naenkrat nam pristopi tudi vlada ® ponudi pomoč, ker vidi, da sn® uspešni, in se želi z uspehom okiti11 tudi sama,” pravi Agnes Gannon.
Ugledna strokovnjakinja rada pove primer iz Avstrije, kjer je san® doživljala izreden razvoj območja; ki so ga strokovnjaki EU razglasil1 za najmanj razvito območje. CF meji s Češko so se mladi odselil1' ostalo je le okrog 1000 preteži® starejših prebivalcev, ki so na ob' močju imeli le dva učitelja. Gibanj6 za razvoj se je začelo, ko jim je vi*' da skušala naprtiti odlagališče jedrske odpadke, nje pa izseliti območja. Prebivalci so se uprli in vs1 po vrsti šli protestirat na Dunaj Uspeli so, ostali v regiji in sklenil1: da morajo kaj storiti, da se mlad1 vrnejo v kraj. Zato ata učitelja skl1' cala sestanek. “Koliko izmed tisoč ki so šli protestirat na Dunaj, jih j6 prišlo na sestanek? Natančno dva-In kaj so naredili? Učitelja sta ju
povabila v gostilno in povprašala* kaj znata res dobro delati. Začela
sta vz| opremi
gnjati zelišča, učitelja pa staj1*1 nila z lepo embalažo in izdelk6
odpeljala na Dunaj, kjer sta vs6 prodala. Denar sta izročila kmeti’!
proda ma z naloi
go, da začneta delali še kaj drugega. Kaj se je zgodilo pote®-Tudi drugi so želeli vzgajati zelišča-
Pa sta učitelja rekla, ne, vi bos® delali kaj drugega. Po manj ko* desetih letih seje območje lepo ra2; vilo. Mladi so se začeli vračati* pove za primer, ki dokazuje, da f brez vlade da narediti veliko. Tildiv tem primeru je vlada po uspeh11
sama ponudila pomoč.	<
BREDA DUŠIČ GORN1*
I
DOLENJSKI LIST
St. 44 (2567), S. novembra 1998
O3® 02)® [ra a g® • g® DsQlD1JQ0w®®aO • ©OBfe® • (šQ®[p)BsB • [l?®[p®[?aag® • g®DTlDraDDW®®aD • ®0dCs® • (šfl®[pflS
a
V tem prispevku želim predstaviti Grbežovo domačijo v Dolenjem Polju 4 pri Dolenjskih Toplicah. Domačija v sedanjem stanju zelo dobro Priča o načinu življenja, bivalni kulturi in gospodarskih razmerah njenih prebivalcev in predstavlja del naše bogate stavbne dediščine, ki se je do danes ohranila na širšem območju Dolenjskih Toplic.
Z domačijo sem se prvič srečal med opravljanjem obvezne prakse na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v avgustu leta 1996. Tedaj se je čebelarsko društvo iz Dolenjskih Toplic pod vodstvom pokojnega Tihomirja Barbiča zavzemalo za prestavitev Grbeževe hiše iz Dolenjega Polja pri Dolenjskih Toplicah k osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah. Čebelarsko društvo je v sodelovanju z vinogradniškim in turističnim društvom iz Dolenjskih Toplic ter Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta imelo namen hišo odkupiti, jo prestaviti na novo lokacijo ob OS Dolenjske Toplice ■njo urediti kot muzej na prostem.
Tako sem na Zavodu dobil nalogo pripraviti opis Grbeževe domačije, zbrati vso dokumentacijo, domačijo fotodokumentira-ti in narediti predlog njene nove namembnosti. Glede na podatke, ki sem jih dobil med raziskovanjem, in na kvalitete, kijih ima celotna domačija, ne samo hiša, sem raziskovalno nalogo naslednje leto razširil tudi v diplomsko nalogo z naslovom Projekt postavitve muzeja na prostem v Dolenjskih Toplicah in jo letos spomladi zagovarjal na Filozofski fakulteti na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. V tem prispevku Predstavljam del ugotovitev iz omenjene diplomske naloge.
Dolenje Polje skozi čas
Dolenje Polje je manjša gručama vas v zahodnem delu novomeške pokrajine. Nahaja se na manjšem, ozkem ravninskem dnu kotline, na levem bregu Krke. Severno od vasi se razprostirajo gozdnata Kulova sela, na jugu onstran Krke položni Meniški hrib in nad njim gozdnati Cvinger z ostanki Prazgodovinskega gradišča iz halštatskega obdobja. Ob Krki, Zahodno od vasi, so obsežna polja, severno od vasi so sadovnjaki, Za njimi pa se proti vznožju Kulo-vih sel širijo še polja in travniki.
Za vas Dolenje Polje je značilna Poljska razdelitev na delce, to Pomeni, da je celotno zemljišče v Nižini vasi razdeljeno na več poljskih skupin. Te skupine so razkosane na dolge in ozke, med seboj vzporedne zemljiške parcele. Posamezna domačija ima v vsaki 'Zmed teh skupin po eno ali več njiv, zato imajo kmetije v Dolenjem Polju posest razdrobljeno na številne parcele po vsem obdelo-valnem zemljišču vasi. Upravno sodi vas Dolenje Polje v krajevno skupnost Dolenjske Toplice in v Župnijo Soteska.
Ohranjena poljska razdelitev na delce in bližina gradu Soteska nam Pričata o poselitvi Dolenjega Polja '[obdobju med 12. in 14. stoletjem. po zapisu zgodovinarja Milka Kosa se Dolenje Polje v povezavi s sosednjo vasjo Gorenje Polje prvič Posredno omenja v zgodovinskih v>rih že leta 1341 in 1413.
Nekaj več podatkov o Dolenjem colju je zapisano v Matici župnije Soteska, v kateri je zapisano, daje Nlo leta 1755 v vasi pet hišnih številk. Iz franciscejskega katastra je moč razbrati, daje bilo Dolenje Polje okoli leta 1825 zaselek z osjimi hišnimi številkami. Kakšno je Nlo življenje na vasi v drugi polovi-d 18. stoletja je opisal v svojih po-
ETNOLOSKA DEDIŠČINA
Grbeževa domačija, lesena priča časa
potnih zapiskih Janez Trdina. O Dolenjem Polju in njegovih prebivalcih je zapisal naslednje: “Vas Dolenje Polje ima osem hiš v dol- , njem, šestnajst v gorenjem in nekaj kajž. Vsa fara soteska, kamor spada, šteje le štirideset številk... Tudi na Polji so kmetje večidel polgruntarji, polja imajo do pet oralov do dvajset mernikov žita ali izvršnega. Poljska pšenica prodajala se je vedno po dvajsetici draže od druge, pozneje je pešala, ali si je zopet opomogla. Izvrstno rodi tudi proso, koruza, ječmen, krumpir in sploh vse razun rži, ki v teh krajih na daleč okoli neple-nja dobro. Gozd sekali so pred firštom, ali imajo zdaj svoje dele v lastnino, vsaki po priliki do enajst oralov, kar je mnogo; če prav je zelo izsekano, ne bo jim drv lahko zmanjkalo. Ali za gozde imajo ljudje v teh krajih premalo veselja in razumnega gojenja... Močno delajo na teh host-nikih in Ustnikih zdaj nograde, res da bodo dobro, ker jih obseva solnce še
vaški cesti na zahodnem koncu vasi. Stavbe, ki sestavljajo domačijo, so s slemeni orientirane pravokotno na vaško cesto in si vzporedno sledijo vzdolž parcele v smeri od JV proti SZ. Najprej stoji tik ob cesti lesena hiša. Nekoliko oddaljen od ceste, toda vzporedno s hišo, stoji zidan hlev. Za stanovanjsko hišo so ostanki zidu kletenega dela kašče. Vzporedno z nekdanjo kaščo, za hlevom, stoji lesen svinjak in ob njem stranišče “na štrbunk”. Najbolj oddaljen od ceste stoji skedenj. Ob vaški cesti, ki vodi proti Gorenjemu Polju, je stal kozolec s plaščem. Leta 1995 so kozolec sedanji lastniki podrli. Domačija ima tudi dve zidanici. Ena stoji na Straški gori, druga na Gabrski gori pri Soteski.
Prvi doslej znani prebivalci Grbeževe domačije so bili Weisso-vi. Družina Weiss iz Dolenjega Polja se omenja v Matici župnije Soteska od leta 1755 dalje. Po
GRBEŽEVA HIŠA - Hiša s črno kuhinjo je zgrajena iz macesnovih in bukovih brun, ki so na vogalih “scvinkana” (vezana z utori na lastovičji rep). Arhiv ZVNKD Novo mesto, julij 1997.
dalje nego na Straški gori, ali meni zdi se vendar, da bi dajala šuma še večo korist... Izvrstni mizar Pečjak naredil je naj veči nograd, v enem letu je zasadil 8000 ključev. Davki so silni na Polji, polovičarjiplačujejo do 40 forintov na leto frankov... Sadja imajo Poljci za svojo zemljo dosti in ga zasajajo pridno."
Prebivalci Dolenjega Polja in okoliških krajev so se vse do začet kovšestdeset ih let tega stoletja ukvarjali predvsem s kmetijstvom in vinogradništvom. V preteklosti pa jim je predstavljal pomemben vir dodatnega zaslužka tudi izkoriščanje obsežnih gozdnatih površin Kočevskega Roga. V času delovanja železarne na Dvoru so se ukvarjali s kuhanjem oglja, s katerim so zalagali železarno na Dvoru ter steklarno v Kočevju. Propad železarne konec 19. stoletja je povzročil zaton oglarstva. Toda kmalu je železnica, kije bila leta 1894 zgrajena do Straže, povzročila da je les zopet dobil veljavo. Ljudje so se zopet pričeli bolj ukvarjati s furmanst-vom (prevozom lesa s konjsko vprego). Šele z ustanovitvijo prvih industrijskih obratov v Straži in Novem mestu od sredine pedese-tih let dalje so se začeli vaščani Dolenjega Polja tudi zaposlovati. Ob štetju prebivalstva leta 1991 je vas štela 80 prebivalcev, od tega je bilo 57 % aktivnega prebivalstva.
Opis Grbeževe domačije
Domačija v Dolenjem Polju 4, po domače pri Grbeževih, leži ob
^OLENJE POLJE - Pogled na gručasto vas iz JV smeri. Arhiv ZVNKD Novo mesto, julij 1997.
ljudskem izročilu naj bi izvirali iz Bele krajine in naj bi jih gospodje z gradu Soteska naselili kot fratar-je (gozdne delavce) na območju Kulovih sel. Weissove so leta 1868, ker niso imeli moških potomcev, nadomestili Bradačevi. Tedaj se je k hiši priženil Jožef Bradač. Kasneje, leta^953, se je družina še drugič zamenjala. Zadnji lastnik iz veje Bradačevih, prav tako Jože Bradač, je še ne petdesetleten umrl in zapustil mlado ženo, ki se je poročila s sosedom Francem Senico. Grbeževa domačija je od tedaj v lasti Šenicovih. Kljub temu da so se izmenjale tri družine, pa se je do danes pri hiši ohranilo domače ime pri Grbeževih.
V okviru domačijskega kompleksa obiskovalca najbolj pritegne hiša, ki je sedanjo podobo dobila v 1. polovici 19. stoletja. Po zasnovi je pritlična, nepravilnega tlorisa, zgrajena iz macesnovih in bukovih brun, le del zunanje stene ob kuhinji je zidan. Hiša ima dvokapno simetrično streho, kije krita z betonskim zareznikom. Do leta 1948 je bila krita s slamo.
Njena notranjščina je tripro-storna: “prvi konc”, veža s črno kuhinjo in “zadni konc”. Skozi edina vrata, ki vodijo v hišo, je vhod v vežo s črno kuhinjo, ki je osrednji prostor stavbe in je zgrajena po vsej širini “prvega konca”. Tla v tem prostoru so narejena iz zbite zemlje. V veži je črna kuhinja, ki ima iz kamna in opeke sezidane stene. Ob steni “zadnega konca” stoji v njej zidan štedilnik in ob steni “prvega konca” ognjišče. Nad njima so od ene predelne stene do druge zgrajene “Sije” (obok, ki je prestrezal iskre).
Iz veže je na desno vhod v večji bivalni prostor - “prvi konc”, kije bil namenjen prebivanju zakonskega para z otroki in na levo vhod v manjši bivalni prostor -“zadni konc”, ki je bil namenjen prebivanju odraslih otrok ali ostarelih staršev.
Tla v “prvem koncu” so iz estri-ha (mešanica apna, peska), v “zadnem koncu” iz vareša (mešanica apna in drobnozrnatega rdečkastega peska iz ilovice). Stene in oba stropa v bivalnih prostorih so prebeljeni z apnenim beležem. Oba lesena stropa deli po en prečni tram, ki ima robove
oblikovane na ajdovo zrno. V hiši se je do danes ohranilo še nekaj notranje opreme (klop, miza, stoli, omara, skrinja...), nekaj opreme pa hranijo tudi sedanji lastniki Grbeževe domačije v njihovi novi hiši. Hiša je bila naseljena do leta 1987. Do leta 1994 pa so v črni kuhinji še kurili, ker so dimili in sušili meso. Danes je hiša nenaseljena, del njene notranjščine služi lastniku kot skladiščni prostor za gradbeni material.
Vzporedno s hišo stoji manjši zidan hlev. Južni del hleva je zidan iz kamna in je odzunaj ometan. Drugi del hleva je zgrajen iz betona. Hlev ima na dvoriščni strani večji nadstrešek, pod katerim se nahajajo nekatera kmečka orodja in pripomočki, občasno pa pod njim sedanji gospodar hrani tudi žagovino za nastiljanje živini. Sedanji hlev je bil zgrajen po letu 1898, pred tem je na njegovem mestu stal večji lesen hlev. Hlev sedanji lastniki še vedno uporabljajo.
Od nekdanje kašče, ki sojo lastniki porušili pred približno trinajstimi leti, se je do danes ohranil le kletni del kašče, ki je vkopan v zemljo. Kašča je bila podkletena stavba z dvokapno slamnato streho na čop. Spodnji del, ki je vkopan v zemljo, je zidan iz kamna. Uporabljali so ga kot klet za shranjevanje poljskih pridelkov. Zgornji del pa je bil lesen in sestavljen iz dveh prostorov: kamre in kašče. Nad vhodom v kaščo je bila tudi letnica 1821. Odžagani leseni del z letnico je še vedno ohranjen v hiši.
Skedenj, ki stoji na koncu domačije, je podolgovata lesena stavba z dvokapno opečno streho. Sestavljen je iz več prostorov. V smeri od J - S si sledijo listnica, pod, senik in na koncu lopa. Skedenj ima po celi dolžini večji nadstrešek, pod katerega sedanji lastnik spravlja traktorsko prikolico za seno in motorno kosilnico. Pri skednju je zanimiv zlasti osrednji prostor - pod, ki je večji pravokoten prostor. Grajen je iz bukovih brun, ki so na vogalih “cofnana” (vezana z utori na križ). V zahodni steni ima manjše “okno na za-paho” (okno, ki se zapira z leseno drsno desko). Pod se je uporabljal za mlatev s cepci in za rezanje slame s slamoreznico. Do 1. svetovne vojne pa so na podu tudi “vršili” (meli) proso z nogami.
Med hlevom in skednjem se nahaja lesen svinjak in ob njem gnojišče. Dvoprostrorni svinjak z dvokapno streho ima na južnem delu iz smrekovih pokončno zbitih desk dodano stranišče “na štrbunk”, na severnem pa ima dozidano svinjsko kuhinjo. Za svinjakom je ograjeno svinjsko gnojišče. Podstrešje je namenjeno za “kur-nik” (kokošnjak).
kotnega tlorisa. Zidana je iz kamna. Ob zahodni strani ji je dodana lopa. Oba prostora pokriva enotna nesimetrična dvokapna streha. Kritina je bobrovec. Mlajša zidanica v Gabrski gori je bila zgrajena leta 1920. Je iz kamna zidana pritlična stavba pravokotnega tlorisa. Ob vzhodni strani ji je dodana lopa, v kateri je sezidana “Štirna” (vodnjak) ter ob njej večja miza s klopjo. Oba prostora pokriva nesimetrična dvokapna streha. Kritina je bobrovec. Ob zahodni strani je iz desk narejeno stranišče “na štrbunk”.
Danes imajo vse stavbe razen hiše, kašče in kozolca še svojo nekdanjo namembnost in jih sedanji lastnik Grbeževe domačije še vedno uporablja.
Zakaj je vredno domačijo ohraniti zanamcem?
Grbeževa domačija v Dolenjem polju kot primer stavbne dediščine je z etnološkega stališča pomembna, da se ohrani in ustrezno predstavi z več vidikov. Je srednje velika domačija na zahodnem obrobju novomeške kotline. Gre za tip zložene domačije (kmečka hiša je ločena od gospodarskih objektov) s približno vzporedno postavljenimi stavbami, ki so razporejene vzdolž parcele. Tloris domačije se je od leta 1825 do danes ohranil v nespremenjeni podobi. Torej stavbe, ki sestavljajo domačijo, pojasnjujejo gradbeni razvoj Grbeževe domačije okoli
leta 1825. Najbolj so ohranile svojo pričevalnost hiša, napol podrta kašča in skedenj. Poleg tega je domačija s pripadajočo posestjo (približno 10 ha) do danes ohranila razmerje med obdelovalnim zemljiščem, gozdom in domom iz 2. polovice 19. stoletja.
Po socialni in profesionalni plati je zanimivo, da so se pri Grbeževih ukvarjali poleg kmetijstva in vinogradništva še s furmanstvom in v zimskem času s pletarstvom. Tako furmanstvo kot pletarstvo je bilo v preteklosti (do približno 2. svetovne vojne) močno razvito na širšem območju Dolenjskih Toplic.
Grbeževa domačija v podobi, v kakršni se je ohranila do danes, je pomemben pričevalec o gospodarskih in bivalnih razmerah sred-nje velikega kmeta na širšem območju Dolenjskih Toplic in je zaradi tega po eni strani vredna spomeniškovarstvene in muzejske pozornosti ter po drugi strani tudi pozornosti lokalne skupnosti. Eden izmed korakov k temu pomeni tudi želja Turističnega društva Dolenjske Toplice, da bi domačijo, predvsem hišo, kot enega izmed ciljev vključili v načrtovano mrežo pešpoti od Dolenjskih Toplic proti reki Krki. V bližnji prihodnosti nameravajo v ta namen v sodelovanju z ZVNKD Novo mesto hišo ustrezno urediti za ogled obiskovalcem.
DUŠAN ŠTEPEC, dipl.
etnolog, ZVNKD Novo mesto
HIŠA V RISBI - Tehnični posnetek obstoječega-stanja hiše (risal: P. Golob, Arhiv ZVNKD Novo mesto).
Med stavbami je funkcionalno urejeno dvorišče. Širi se od vaške ceste mimo stanovanjske hiše, hleva, kašče in se zaključi pri skednju ter je imelo vseskozi izrazito povezovalno vlogo. Dvorišče je ozke podolgovate oblike in je stisnjeno med stavbami. Delno je poraslo s travo, delno je še viden kolovoz. Z obeh strani ga omejujejo domačijske stavbe, na severovzhodnem delu pa sadovnjak, ki ga sestavljajo slive in jablane. Do približno leta 1987 sta na dvorišču rastla tudi dva oreha. Prvi je stal nasproti hiše, med cesto in hlevom, drugi pa je rastel med hišo in kaščo.
Na bližnjih prisojnih vinorodnih pobočjih Kulovih sel, na Gabrski in Straški gori, ima domačija dve zidanici s pripadajočima vinogradoma. Zidanica v Straški gori je starejša, iz leta 1908. Zasnovana je kot pritlična stavba pravo-
DRUŽINA BRADAČEVIH - Po uspešni trgatvi ok. leta 1939 se je vsa družina zbrala pred njihovo zidanico v Straški gori in se dala ovekovečiti lokalnemu fotografu. Izvirnik fotografije hrani Darko Šenica iz Dolenjega Polja 3.
rižu j	:	MV: 7 A'

•	Glasoviti Svarcenberg - Glasoviti Svarcenberg, filu slepar, jebač, lenuh, nemamik, ljubček visokih birokratov pride zdaj v Novo mesto. Se bo slišalo saj kaj novega.
•	Vraža - Denar ki pade na tla se težko najde, kajti ga skrije hudič, usedši se nanj.
•	Ne zdi se jim greh - V tuji, vzlasti v grajski hosti kako drevo podreti ne zdi se Dolencem greh; radi poškodujejo tudi vrtne za-sade, cepiče, posebno pred neznane, gosposke sadike češ, kaj se bo šopiril ta človek in povzdigoval nad nas druge, saj vemo kaj je - ali ni tudi on kmet kakor mi, zraven pa še prismoda, kakor je bil njegov oče pa goljuf in sestra pa kurba etc.
•	Sprenevedanje - Tako prodaja vse kar ima vrednost tisti ki daje ali nolens ali volens gospodarstvo drugemu, kteri trpi s tem velik kvar: ljudje kupujo od njega radi, če prav vedo, da ni več'njegovo. Imajo izgovor da niso vedeli, ta, ki je kupil le kako malo reč, pravi, če ga primejo: Naj se drže tega in tega, ki je kupil voz etc ne pa mene reveža, ki sem dobil za pošteno plačo samo to bomo železno štango etc.
•	Coprnice na Srobotniku - Coprnice shajajo se ne le na Kleku, ampak tudi na Srobotniku - hribu nad gorenjo Stražo. Oblast copernice imajo le do tistega človeka, kteremu bile so botre -njega zajahajo kedar se vzdignejo proti Kleku.
•	Zdravljenje angine - Hrovatje znajo zdraviti grče - angine - v grlu. Ljubič jo imel prišel v Karlovec - Hrovat začel govoriti mu: S. Blaž je imel 9 sester - vzel roko - eno, dve, tri etc. do 9- Hrovat začel pleskati mu na dlan, govore sledeče - devet sestar devet - osam sestar etc jedna sestra ništa - in tisti hip, ko je to izrekel, šla je angina rakom žvižgat, od takrat verjame mož Hrovatom.
•	Prodajo brez prepišnje - Tako prodajajo si kmetje brez gosposke in stroškov nograde posebno, pa tudi druge reči - gospodarji se menjajo, davki plačujejo, za prepise ni treba dati ne solda in vsi kupec, prodajalec, priče in tisti, ki to vedo molče bolj gotovo, kot bi se naročilo jim na spovedi, da gosposka ali ne izve celo nič, ali pa tako pozno, da ni več mogoče, prepišnje iztirjavati.
NASE KORENINE
Ves svet je zgolj oder
Sončna jesenska jutra v Beli krajini so kot preddverje raja. Srebrne meglice plavajo nad pravkar zoranimi njivami, se v počasnem vilinskem plesu dvigujejo proti obzorju ter izginjajo v bleščeči modrini. Iz steljni-kov na robu polj je slišati ptičje zbore, zdaj že ojačane s poletnim prirastkom. Lepota je neizmerna, polna pridiha slovesa, minljivosti. Že jutri bodo morda preko poljan zapihale hladne sape in to lahkotno radost vkovale v spokojno gluhoto. Slutnjo prihajajočega konca je že čutiti v pisanih jesenskih barvah, v katere so odeti steljniki in gozdna pobočja, ter v vlagi, ki veje iz njih.
Ta sproščujoča lepota me obdaja, ko se v rosnem jutru peljem od Metlike proti Črnomlju. Za trenutek se svetloba izgubi v gradaškem okljuku, potem pa se pred mano spet zablešči. V vranoviški ravnici me pozdravijo na novo posejana polja, za njimi pa kraljuje pisani gozd. “Da, tu je to. Prav to mora biti tista grajska loža, o kateri mi je pripovedovala Jakličeva Rezika,” si pravim in noga mi popusti plin.
“Kakih deset glav goveje živine in kakih dvajset ovac smo gonile Plutove deklice z Vrano-vičev na pašo v grajsko ložo za vasjo. Tako smo takrat rekli gozdu, ki je bil last graščine v Gradcu, naš oče pa sije v njem izgovoril pravico do paše. Ker je bila tukaj paša samotna, saj ni bilo drugih čred, na živino pa tudi ni bilo treba dosti paziti, smo se deklice predajale igri in fantaziji. Glasno smo pele, recitirale pesmice in druga besedila, izmišljale smo si razne vloge in jih potem tudi zaigrale,” tako mi je o svoji prvi igralski šoli na Vranovičih pripovedovala Rezika Jaklič iz Črnomlja. To se je dogajalo pred več kot osemdesetimi leti. Sedaj živine in pastiric v grajski loži že zdavnaj ni več. Ostala pa je sproščenost, s katero je pozneje, ko je med obema vojnama odrasla v postavno dekle, s svojimi sestrami in brati pa tudi drugimi vrstniki iz Črnomlja in okolice še dostikrat stopila na amaterski oder. Zdaj so utonile v vrtincu časa tudi že tiste igre, zamrle so salve smeha, navdušene ovacije številne publike in umolknili so glasovi večine igralcev.
Ne še čisto vseh. Rezika se še živo spominja igranja pri orlih v Črnomlju, ko so vsako leto, največ pod vodstvom črnomaljskega dekana Pavlina Bitnerja, postavili na oder najmanj eno igro. Pa igranja v delih, ki jih je postavila na oder družinska igralska skupina Plutov z Vrano-vičev. Bile so to predvsem pri publiki zelo priljubljene ljudske veseloigre, dela domačih avtorjev Jurčiča in Finžgarja, pa tudi igralsko zahtevnejša dela svetovno znanih dramatikov.
Pluti z Vranovičev so zgodba zase. Njihova rodovina izvira z Vrtače pri Semiču. Rezkin praded je za svojega sina na Vranovičih kupil kmetijo, ta pa je od sosedov, ki so odhajali v Ameriko, kupil še dve kmetiji in tako domačijo precej okrepil.
Seveda brez pridnosti ni šlo. Ko se je Rezika kot predzadnja v vrsti osmih Plutovih otrok rodila, je bila pri hiši že tudi gostilna. Njen najstarejši brat Jože je po prvi svetovni vojni obnovil in povečal domačijo. Pri delu so složno pomagali vsi, saj je bilo takrat treba narediti še vse na roke. Brat se je potem z družino odselil v Avstralijo. Mislil je, da le za nekaj časa, pa je vmes prišla druga svetovna vojna in zagretost za vrnitev seje počasi ohladila. V Avstfaliji je potem umrl, umrl pa je že tudi njegov sin, dedič Plutove domačije na Vranovičih. Rezkini otroci so bili medtem njeni oskrbniki, zato jo je sedaj nasledil njen vnuk Marko.
Pa se povrnimo v Rezkino mladost. Z nostalgijo se spominja, kako jih je oče vozil v vinograd pri Semiču, kjer so imeli vinograde in zidanico. Tam so ostali na trgatvi tudi po več dni. Mimogrede so zavili še na dvorišče gradu Krupa in otroške oči so z začudenjem zrle v mogočne grajske zidove. Že zdavnaj so izginili v vrtincu časa. Tudi s Pluti z Vranovičev so bili ti vrtinci neusmiljeni. Zdaj rodbinskega imena tam ni več. Štirje bratje so bili in štiri sestre. Bratje so postali uspešni trgovci in podjetniki. Celo uspešno črnomaljsko podjetje Zora, ki po imenu obstaja še danes, je bilo v njihovih rokah. Dekleta so se omožila in odšla v svet. Še najbliže je ostala Rezika, ki je vzela črnomaljskega trgovca Jakliča.
“Ves svet je oder in ljudje na njem so le igralci,” tako nekako je nekoč zapisal slavni dramatik Shakespeare. In kako je bil Rezki prijazen scenarij, ki ga je zanjo pisalo resnično življenje? Človek bi rekel nič kaj. Vse preveč je bilo v njem hitrih in tragičnih obratov, vse preveč improvizacij. Mož ji je hudo zbolel že na začetku druge svetovne vojne in je kmalu umrl. S štiriletnim Jurijem in trimesečnim Martinom je ostala sama sredi podivjanega sveta. Konec vojne je prinesel mir, a vzdušje po njej ni bilo prijazno duhu, ki je bil Plutom lasten. Novi režim je celo zaplenil večino tistega, kar so ustvarili. Rezkina sinova sta kljub temu doštudirala in si v Ljubljani ustvarila družini. Zdaj ima tam že pet vnukov. Eden.od njih se je manenil priti nazaj na Vranovi-če. Z njim se bo tja vrnila tudi Plutova kri.
Sonce še vedno lije zlato na to jesensko jutro, bele meglice se še vedno dvigajo nad polji in za njimi se že bleščijo strehe v Črnomlju. Tam nekje pod njimi ždi tudi Rezika in verjetno že premišlja, kako bo svoje vnuke presenetila s čisto pravim božič-nikom. Gotovo je ena redkih babic, ki zna še speči ta kruh, kakor so ga včasih za božične praznike pripravljali v večini belokranjskih domov: s sveto družino iz testa na vrhu, obkroženo z drevesci in pticami. Devetdeset let je že dopolnila in zdaj je ona režiser. Leta in izkušnje ji to nalagajo.
TONE JAKŠE
130-LETNICA SMRTI MIHE KASTELCA
Nas zbudil in zbral ob hudem času
Skorajda ni nikogar, ki ne bi vedel, da se Muljava ponaša s tamkaj rojenim pisateljem Josipom Jurčičem, malokdo pa ve, da se je le kilometer in pol od tega lepega dolenjskega kraja, v Gorenji vasi, rodil Miha fCastelic, pesnik in preroditelj, predvsem pa znan kot urednik in izdajatelj Kranjske čbelice. Letos mineva 130 let od njegove smrti.
Žal bralec v zbirki z naslovom Po deželi desetega brata, kjer so podrobneje predstavljeni zanimivejši kraji (poleg Ivančne Gorice, Muljave, Šentvida pri Stični, Stične, Višnje Gore, Žagradca in Ambrusa ter Krke) zaman išče tudi ime Gorenja vas. K sreči je tamkajšnje turistično društvo leta 1990 na njegovo rojstno hišo postavilo spominsko ploščo, ob cesti, kjer se zavije v vas, pa informacijo o tem.
Kot je rekel eden izmed članov TD Ivančna Gorica Franc Kalar, so s tem le dokončali delo, ki ga je leta 1935 začelo tamkajšnje Sokolsko društvo. Zbrali so že veliko podatkov in osnutek za ploščo je bil narejen, nekateri pravijo celo, da je bila že izdelana, toda vzidali je niso nikoli. Nedokončnano delo so nadaljevali v turističnem društvu.
“K sodelovanju smo povabili našega najaktivnejšega člana Leopolda Severja, imenovali smo pripravljalni odbor in z vso resnostjo pristopili k delu. Na rojstno hišo Mihe Kastelca smo tako 6. junija 1990 vzidali spominsko ploščo in izdali knjižico s predstavitvijo njegovega dela,” je povedal Kalar. Pri tem sta pomagala strokovna sodelavca, slavista Miha Glavan in Jakob Miiller.
Z veseljem čuva hišo
Tako lahko zdaj mimoidolči brez večjih težav najde Kastelčevo rojstno hišo in si jo ogleda od-zunaj. Da bi jo videl odznotraj, mora imeti že srečo. Stara, nizka, zelo prijetna hišica je namreč last Ljubljančanke Nane Vehovec, ki pa veliko časa preživi na Reki, tako da je hiša v Gorenji vasi pogosto zaklenjena. Kot nam je povedala ob obisku, je hišo od Kastelca kupil njen praded, zraven pa tudi nekaj vrta. “Rada sem tukaj in z veseljem čuvam to hišo. Kadar me ni, so pa vaščani tako prijazni, da so bolj pozorni na to, kaj se dogaja okrog hiše,” je pripovedovala prijazna gospa, kljub devetdesetim letom še polna življenjske radosti in moči. Čeprav ima dva sina, ne ve, kako bo s hišo v prihodnje, prepričana pa je, da dokler je živa, je ne bo prodala.
Kastelčeva rojstna hiša je zanimiva, od vseh prostorov pa je gotovo najdragocenejša največjasoba s krušno pečjo v kotu. Polna je starih predmetov: v omaricah se skrivajo lepi servisi za kavo, stari tudi preko 150 let, pogrinjki, zanimivo okrašene starinske vaze, svečniki, nakit, tase, razni spominki, križ in podobno. Vse lepo ohranjeno. “Če kdo pride, mu z veseljem vse to pokažem in povem, kar vem,” je povedala Vehovčeva.
Kastelčevo druženje s Prešernom
Miha Kastelic seje rodil L septembra 1796. Bil je bister učenec in starši so ga poslali nav ljubljansko klasično gimnazijo. Šolanje je nadaljeval na ljubljanskem liceju, po dveh letih pa se je odpravil na Dunaj študirat pravo. Ko seje leta 1823 vrnil v Ljubljano - tu je živel do smrti leta 1868 - je službeno hitro napredoval: bil je najprej skriptor licejske knjižnice v Ljubljani, nato bibliotekarjev namestnik ter bibliotekar vse do upokojitve. V osrednji narodni knjižnici je torej delal celih 40 let.
Kastelic je imel stalne stike s Francetom Prešernom, pa ne le zaradi stanovanj - pogosto sta namreč živela skupaj in bila soseda - temveč predvsem zaradi skupnih zanimanj, tako slovstvenih kot pravniških. Pravijo, da sta se zanesljivo poznala že v višjih gimnazijskih in licejskih letih, ko sta skupaj z Matijo Čopom in še nekaterimi snovala prve slovstvene načrte v slovenščini. Srečevala sta se tudi na Dunaju, kjer sta
študirala isto stroko. Najverjetneje je, da seje Kastelic s Prešernom povezal preko Matije Čopa, toda nikoli nista postala tako tesna prijatelja kot Prešeren in Čop.
Mnogi so povedali, da je bil Kastelic predvsem do Prešerna vsiljiv, rad se je mešal v njegove osebne zadeve in ga celo opravljal
Nani Vehovec, lastnica rojstne hiše Mihe Kastelca
ni usmerjevalec. V prošnji za dovoljenje za tisk so poudarili, da je Kranjska čbelica torišče in spodbuda za kultiviranje slovenskega jezika, toda postala je še več - rodovitno polje za najboljšo tedaj nastajajočo umetniško poezijo. 30. aprila 1830 je Čbelica poletela v roju 600 izvodov. Zanimanje je bilo večje, kot so pričakovali, predvsem med izobraženci, seveda pa ni šlo brez težav. Drugi zvezek je izšel leto dni pozneje, tretji 1832, četrti 1834, zatem pa se je izhajanje prekinilo kar za 14 let. Nekaj ponatisov starih letnikov je še izšlo, žal pa ni bilo moči za nove pesniške zbornike. Vzroki so v razkroju velike trojke: Čopa je doletela tragična smrt, Kastelic se je zaradi tega peklil (Čop seje namreč utopil ob kopanju s Kastelcem v Savi, govorili pa so, da slednji ni storil vsega, da bi rešil svojega šefa) in bil nezadovoljen, ker ni bil imenovan za ravnatelja svoje knjižnice, Prešeren pa je dokončno izgubil Julijo, se zapletel z Jelovškovo in iskal samostojno službo. Med objektivnimi vzroki velja omeniti nerazumevanje guvernerja, duhovščina je bila vseskozi nenaklonjena Kranjski čbelici, svoje pa
ZANIMIVE STARINE - Predvsem dnevna soba je vredna ogleda, saj se v lepo ohranjenih starinskih omarah skrivajo dragocene starine.
KASTELČEVA ROJSTNA HIŠA - V tej stari kmečki hišici v Gorenji vasi se je leta 1796 rodil Miha Kastelic, urednik Kranjske čbelice, pesnik in eden od pomembnih slovenskih slovstvenih preroditeljev. (Foto: L. M.)
pri starših, rad je imel denar in menda mu je moral Prešeren vse preplača#. Ne glede na to pa sta ostala povezana vse do Prešernove smrti in tudi v času pesnikove bolezni v Kranju ga je Kastelic največkrat obiskal.
Rojstvo Kranjske čbelice
1830 je rojstno leto Čbelice. Da gre za zelo pogumno dejanje, lahko razumemo, če vemo, da je bila Ljubljana v začetku 19. stoletja zatohlo provincionalno mesto. Razcvet šolstva in kulture, zlasti knjižne in gledališke, je z odhodom Francozov pojenjal. Linhartov Matiček je obležal v predalu, za sto let je bila pokopana zahteva po ljubljanski univerzi. Avstrija je izvajala trd birokratski red. Se v rojstnem letu Čbelice so morali avtorji in založniki predložiti cenzurni oblasti v odobritev za natis vse rokopise, ne glede na število strani in njihov namen, celo nabožna dela, ponatise, posvetila, zemljevide itd. Še posebej težko je bilo dobiti dovoljenje za izdajanje periodičnih publikacij, kot so časopis, almanah in podobno. Za posamezno deželo je bil pristojen cenzurni urad pri gubernijski ali deželni vladi, tako tudi v Ljubljani. Tuje bil zaradi knjižnega revizorja in janzenističnega duhovnika Jurija Pavška položaj za posvetno književnost še posebej neugoden.
V takem ozračju je jeseni 1829 vzniknila pobuda za novi pesniški almanah, Kranjsko čbelico, ki naj bi zbral mlade ljubljanske pesnike in prinašal moderno poezijo. Zamisel je bila celo drzna, saj podoben poskus nekaj let poprej ni uspel. 1823 in 1824 so mladi v Ljubljani snovali leposlovni in poučni list Slavinja, ki pa ni dobil dovoljenja za izid. Nekateri menijo, da je bila morda že tu udeležena trojica ambicioznih intelektualcev: Čop, Kastelic in Prešeren.
Tvorec in urednik Kranjske čbelice Miha Kastelic je hotel pridobiti čimveč sodelavcev. Od vsega začetka je bil zraven Prešeren, Cop pa kot svetovalec in strokov-
so naredile tudi generacijske menjave.
Kastelic je kljub vsemu pripravljal peti zvezek, ki je v revoluci-narnem letu 1848 zagledal luč sveta. Največji biser tega zvezka je bila objava celotne Prešernove Zdravljice, ki leto prej v Prešernovi zbirki Poezije še ni smela iziti. S tem zadnjim pesniškim zbornikom je Kastelic zaključil epoho naše romantične poezije in izročil žezlo literarnega poslanstva novim rodovom.
Pomen Kastelčevega dela
Kot ustanovitelj in urednik Kranjske čbelice ima Kastelic veliko zaslug za prvi veliki prodor slovenske poezije na raven najboljše sočasne evropske poezije-Tudi sam je bil pesnik. Opazno je predvsem njegovo povezovalno delo, saj mu je uspelo ožje znanstvo mladih literatov utrditi in ga razširiti iz Kranjske tudi v druge slovenske pokrajine. S Kranjsko čbelico mu je uspel prodor v literarne tokove drugih avstrijskih iu slovanskih dežel, s čimer je prebil slovensko odrinjenost in provincialnost. Z dobro uredniško politiko je združeval različne generacije in estetske usmeritve. Kot dober pragmatik je uspel zadržati najboljšega pesnika časa Franceta Prešerna, ne da bi zato odrinil druge, ki bi tudi radi objavljali-Zbornik je tudi dobro navezal na najboljšo poprejšnjo umetno pesniško tvornost in narodno pesem. Posrečen je bil izbor simbola čebele, kot nekaj humanega-znanstvenega, slovstvenega in sploh kulturnega. Pomembna je tudi Kastelčeva organizatorska in trgovska spretnost, saj je bila naklada Čbelice za tisti čas zelo velika: od 600 do 1200 izvodov. Kastelic si je tako z izdajanjem Kra' njske čbelice pridobil velik ugled- ■
Mihi Kastelcu je uspelo v petih zbornikih objaviti 360 pesmi lh avtorjev, zato bo za vedno ostal med znamenitimi Slovenci kot vodja pesniškega almanaha, ki f vpeljal in uveljavil poezijo novih smeri, klasike in romantike. S tem sije skupaj s Prešernom in Čopom zaslužil ime slovenskega slovstvenega preroditelja. Prešeren muje leta 1834 posvetil sonet, v katerem mu je izrekel lepo priznanje v verzu: “Ti si nas zbudil, zbral ob hudim časi”. Člani TD Ivančna Gorica so leta 1990 dali zapisati ta verz na spominsko tablo Kastelčeve rojstne hiše v Gorenji vasi.
LIDIJA MURo
•	Oglaševalci smo pianisti v bot' delu potrošniške družbe. (Seguv la)
•	Slovenci imamo še vedno md' ve umetnike za genije, žive pa N opice. (Kreft)
•	Parlament je ustanova, v kateri nas lahko brez usodne škodi zastopajo ljudje, ki ničesar ne razumejo. (Kreft)
•	Iz zla se zlo rodi. (Antigona)
ZGODILO SEJE, NA KAR SMO OPOZARJALI - Ob veliki povodnji P tok reke Krke kar nekaj dreves ponesel nižje do jezov. Eno drevo je moča" poškodovalo tudi leseni most v Drašči vasi pri Žužemberku. Zgodilo se K ravno to, na kar smo v Dolenjskem listu v začetku septembra opozarjaf Vodnogospodarsko podjetje iz Novega mesta, ki je pooblaščeno za čiščenj1 dolenjskih voda, tudi Krke od izvira do izlivu. Kot je dejal direktor Vod’ nogospodarskega podjetja Roman Rajer, drevesa odstranjujejo iz vode " po potrebi. To očitno ni bilo. Letos je podjetje za delo na dolenjskih voda'1 dobilo 263 milijonov tolarjev. Koliko so ga namenili za čiščenje Krke, P0 besedah Romana Rajerja ni važno. Poudaril je tudi, da se osredotočijo "ll večje probleme, in Krka to ni. Ali res? Na sliki: podrto drevo je reka poney la do jezu pri Rojčevem mlinu, znanem kot Tomažev jez. (Foto: Andrej11 Jernejčič)
1
i
[
l
I
\
t
(
I
f
(
\
r
t
r
I
I
k
v
i:
F
r
tl
t
F
t
d
i
l
it
it
o
N
S
tl
ti
k
h
t!
it
D
h
Sl
k
it
Hi
tli
F@[p®[FftSQi® • ganDfl[raD0w®©Gfl • ©OBOs® • <sO®>[po©B
t?®^®^®!® • ssdtio[MiBw®©Gq • ©DSDs® • <^]®[pB@B
SEMIŠKA KRAŠKA UČNA POT
Belokranjska učilnica v naravi
V Beli krajini se lahko pohvalilo, da so letos dobili kar dve od treh Pomembnih in poučnih poti. Poleg gozdne učne poti od Planine do Mirne gore, po kateri ljubitelji narave hodijo ie vrsto let, so junija odprli literarno Župančičevo pot od Mragatuša do Vinice. Konec okto-ora pa so uradno odprli semiško Masko učno pot od Lebiče do Krupe, ki so jo mnogi prepešačili že Prej, preden so jo označili z infor-. toacijskimi tablami.
Mati kraške učne poti je diplomirana biologinja Mira Ivanovič, zaposlena na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, sicer pa domačinka. To je za krajinskim parkom Lahinja že njen drugi tovrstni “otrok”, Pravi pa, da bi rada dočakala še ■retjcga. park Kolpo. Ni naključje, da seje lotila urejanja kraške poti Prav v semiški okolici, ki jo je v °troških letih večkrat temeljito Pretaknila in dodobra spoznala, ceprav se takrat še ni zavedala njenih vrednot. Navdih ji je dala akcija v kraški jami Mahkovec, ki s°jo pred leti temeljito očistili in zavarovali. Ko pa je zvedela, da brniški šolarji ob naravoslovnih dnevih prehodijo utečeno pot in obiščejo številne kraške pojave, se j> je utrnila misel, da bi jo strnili v učno pot in podaljšali do Krupe.
Vzorec za vso Slovenijo
“Ko so pred nekaj leti pripravili projekt Revit, sem predlaga-ia semiško kraško učno pot. Na Ministrstvu za okolje in prostor ?nio kandidirali za denar, in ker imajo tam dobre izkušnje z ure-lanjem krajinskega parka Lahinja, mi ni bilo težko prepričati ljudi za Podporo. Pred štirimi leti sem se Povezala tudi s semiško osnovno ž°lo, že vrsto let prej pa sem se borila za razglasitev Krupe za travni spomenik. Domačine, ki s° imeli slabe izkušnje s poliklori-mnimi bifenili v Krupi, je bilo težko prepričati o zavarovanju reke, a končno so le dojeli pomen varst-J’a- Pred letom dni je bil poltretji kilometer reke z bližnjo okolico mzglašen za naravni spomenik, •iveda ni dovolj, daje razglasitev zgolj na papirju in razumljivo, da S|ho jo hoteli nadgraditi, oplemenititi,” pripoveduje Ivanoviče-Va- Tako jim je lani uspelo priti •udi v nacionalni program ozna-Cevanja zavarovanih območij in Pfav označevanje ob semiški učni Poti bo v prihodnje vzorec za vsa °stala zavarovana območja v Stotniji.
Semiška kraška učna pot, ki je Namenjena sprostitvi, rekreaciji ’er spoznavanju naravnih znamenitosti in kulturne dediščine, se Prične pri vodni izvirni kraški jami k-ebici, ki je bila do pred sto leti, k° je semiški konec dobil vodo-v°d, glavni vir pitne vode za Semič
okoliške vasi. Ljudje sicer pripovedujejo, da je bila jama obzidana že v času Keltov, za kar pa m dokazov. Prav tako, kot jih ni za 'rilitev, da v jamo vodi sto stopnic.
odvozu smeti, ki so jih ljudje ^metali k vhodu v jamo, so odkrili deset stopnic, če pa jih je morda Je kaj več, jih prekriva voda. Pri Lebiči je tudi lep primer breče, ki !e nastala z lepljenjem kamnov, ko le odteklo morje. Pot vodi mimo
cerkve sv. Mihaela na Mladici, ob kateri je znamenje v spomin na ilegalno in ponesrečeno praznovanje praznika dela leta 1936. V bližini je tudi edino kužno znamenje v Beli krajini. A da ne bodo tisti, ki se ga bodo odtočili fotografirati, posumili, daje kaj narobe z njihovimi fotografskimi sposobnostmi, naj povemo, da znamenje stoji postrani. Mimo stezin, torej poti, po katerih so gonili živino na pašo, vodi pot do kraške jame Mahkovec, ki je edina za javnost dostopna jama v Beli krajini. V njej živijo netopirji, žal pa so jo nepridipravi oropali kapnikov, tako da so ostale le še si-gaste tvorbe. V bližini Brstovca je vrtača Vodenica s stalnim izvirom, na Vinjem Vrhu pa baročna cerkev sv. Trojice, sicer posnetek cerkve pri Novi Štifti. Danes je cerkev obnovljena, zanimiv pa je njen trinadstropni pozlačeni oltar.
H Krupi se vrača življenje
Mimo udorne kraške vrtače Medvednice, v kateri imajo po pripovedovanju ljudi brlog medvedi, kar pa ne drži, vodi pot do izvira Krupe. Reka je namreč glavna naravna znamenitost učne poti, njen izvir pa je najbolj vodnat v Beli krajini, saj priteče izpod trideset metrov visoke skalne stene tudi po tisoč litrov vode na
MIRA IVANOVIČ - Mati kraške učne poti od Lebiče do Krupe Mira Ivanovič ob eni od informacijskih tabel razlaga, zakaj je izvir Krupe sredi kraškega ravnika tako izdaten.
sekundo. Po besedah semiškega župnika Janka Štamparja, ki seje že večkrat potapljal v šest metrov globokem izvirnem jezeru, so potapljači našteli 24 izvirov, od tega tri večje. Po njegovem je izvirno jezero kot sito, po pretoku vode sodeč, pa so podzemne dvorane, po katerih priteče voda na piano, morda velike tudi kot Postojnska jama. Izvir Krupe je edino znano nahajališče centimeter velike jamske školjke Conge-ria kusceri v Sloveniji, v njem pa živijo še druge endemne vrste jamskih polžev ter veliko človeških ribic. Nad izvirom gnezdi krokar, dokaz, da se k reki vrača življenje, pa je vodomec.
Pot bi od izvira lahko vodila ob Krupi, a je ponekod močno zaraščena. Zato so se načrtovalci raje odločili za utečeno vaško pot mimo prazgodovinskega naselja v Moverni vasi do Judovske hiše, edine paleolitske jamske postaje v Beli krajini, ki dokazuje, daje bilo območje ob reki poseljeno že osem tisoč let pred našim štetjem. Ministrstvo za okolje in prostorje že odobrilo denar za most čez reko pri Perovem mlinu, ki je še edini delujoči od nekdanjih štirih mlinov na Krupi. Nad mlinom je nekdaj stal grad Krupa, kije imel v srednjem veku izredno pomembno gospodarsko vlogo, danes pa so vidne le še razvaline grajskega poslopja.
Pot, kije tako dobro označena, da tudi tisti, ki se prvič odpravi po njej, ne potrebuje vodiča, je moč v približno petih urah prehoditi, lahko pa se odpravite po njej tudi s kolesom ali zapravljivčkom. Seveda je poleg omenjenih naravnih in kulturnih znamenitosti videti še marsikaj. Poleg prelepih belokranjskih -steljnikov še gabro-ve in gradnove gozdove, ki so najprej prekrivali Beto krajino, značilno podrast, pozorni obiskovalci pa'ne bodo spregledali mejnega kamna med dvema katastrskima občinama iz časa Marije Terezije. Po besedah Ivanovičeve je pot velika pridobitev za Beto krajino, saj gre ne nazadnje za učilnico v naravi. Zatrjuje pa, da delo še ni dokončano, saj bi bito potrebno postaviti informacijski center, predstaviti arheološke najdbe, prav nič odveč pa ne bi bila tudi razstava o občutljivem kra-škem svetu.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Z,4 ČEPEK POTI- Predzadnjo oktobrsko soboto so se ljudje pr\>ič odpravili na organiziran množični pohod po semiški kraški učni poti. Zbrali so se ob vodni kraški jami Lebiči (na fotografiji), kjer so se najprej dodobra seznanili s potjo. (Foto: M. B.-j.)
Govorica dokumentov
v
Škof Rožman in kontinuiteta
Potem ko je Ivan Jan, znani ','Pisovalec zlasti dogajanj iz .OB, izdal v zadnjih letih knji-*>' Odstrte zavese l (Korenine ;a) in Odstrte zavese II, v kate-A je obravnaval izdajstvo, *°laboracijo, delovanje gesta-bele garde in domobranstva, **asti na Gorenjskem, je svoji-medtem tudi že ponatis-inima knjigama letos dodal še ?®tji del: zapise o delovanju /tofa Rožmana in o njegovem ^delovanju z okupatorji.
I Vsebino nove Janove knjige ^aža že uvodno gesto, ko pisec avaja odlomek iz pisma Edvar-a Kocbeka škofu Rožmanu 29.
L 1943: “Strašno je, da sc to narodno izdajstvo vrši pod simbolom krščanstva. Tu človeku odpove pamet...” O narodnem izdajstvu najvišjega krščanskega dostojanstvenika v t.i. Ljubljani pokrajini teče beseda v knjigi, ki postavlja pod drobnogled delovanje Ljubljanske škofije med drugo svetovno vojno. In za to gre: za izvirne dokaze o resnici, ki jo je ponovno izpričal znani protinacist Simon Wiesenthal, da je namreč “Kolaboracija s sovražnikom... najhujši izmed vseh zločinov...”
Pisec je knjigo razdelil na več poglavij, v katerih podrobno
iSj knjižna polica
Srečavanja
Založba Karantanija je izdala knjigo Jožeta Zupana, slavista, ljubitelja umetnosti in izvrstnega organizatorja kulturnih dogodkov v Šentrupertu in v širši okolici. Vse, kar je doslej profesor Zupan postoril za kulturno (po)ustvarjalnost, daleč presega okvirje šentruper-ske osnovne šole dr. Pavla Lunačka, ki je pod njegovim rav-nateljevanjem prerasla iz hrama učenosti v hram kulture. Zupanova Srečavanja, ki jih je s portretnimi skicami obogatila še akademska slikarka Melita Vovk, ne želijo ukrojiti življenjske zgodbe po nikakršnem enotnem, ideološkem ali spoznavno “univerzalnem” kopitu.
Zgodbe nastajajo iz tistega, ki jih pripoveduje: govorijo o vsakdanjosti in zahtevnih vprašanjih ustvarjalnosti, o bolečini in radoživosti, o stiskah in optimizmu. So take, kot je življenje samo. V mozaiku najdemo najrazličnejše iskalce lepote in ljudi v njihovi “vsakdanjosti”. Mik Srečavanj je prav v tem, poudarja dr. Igor Šaksida. Kot da bi sleherna stran govorila: Kako lepo je, če ima človek ob sebi toliko ljudi! Kdor je obdan s takim številom sogovornikov, znancev, prijateljev - sedemindvajset jih je V Srečavanjih - ta zagotovo ni sam; še posebej, če v srečanjih oblikuje, vidi, raziskuje samega sebe, svoje pokrajine lepote, duha in življenjske energije. Zmore to vsak? Zupanova knjiga bo dobrodošla vsem, ki jih (velika in manj velika) imena zanimajo kot živi ljudje.
V prvem razdelku, Po domači pokrajini, Zupan razkriva svoje gorenjske korenine, ko oživlja spomine z dramsko igralko, sokrajanko z Bohinjske Bele Mileno Zupančič, s katero se poznata že od malega. V svojih gimnazijskih letih ji je kot režiser zaupal glavno vlogo v Čarobni paličici Kristine Brenkove. Drugi razdelek, Ljubljana - mesto umetnikov, je posvečen velikim imenom slovenske umetnosti: uredniku Bogomilu Gerlancu, pisateljem Antonu Ingoliču, Leopoldu Suhodolčanu, Kristini Brenkovi, Branki Jurci in Eli Peroci, slikarjema Francetu Slani in Mari Kraljevi ter pesniku Ivanu Minattiju. Razdelek Pod kapiteljskim nebom združuje dva pesnika in dve delavki za dobro drugih: pesnika Severina Šalija in Toneta Pavčka, družbeno delavko Maro Rupeno Osolnik in profesorico Marijo Gabrijelčič. V četrtem razdelku, Po udomačeni dolini, se srečajo znani ilustrator Lucijan Reščič, vinogradnika Jože Frelih in Zalka Valas, župnik Janez Vidic, univerzitetni profesor dr. Jože Ramovš, športnik jt paraplegik in organizator Jože Okoren, mladi arhitekt Rupert Gole in študent računalništva Matjaž Škoda.
Kronika krščanstva
Konec drugega tisočletja in prestop v tretje, ki se hitro bliža, ima še poseben pomen za svetovne krščanske skupnosti, saj se štetje let zaokrožuje od rojstva Jezusa Kristusa, v katerem se je za kristjane Bog dokončno in nepresegljivo razodel. V dva tisoč letih se je
krščanstvo iz majhnega gibanja okrog potujočega pridigarja Jezusa iz Nazareta razvito v svetovno gibanje, razširjeno po vseh delih sveta, vpliv krščanstva in krščanskih cerkva na potek zgodovine pa je bil velikanski. Vsekakor gre za eno največjih gibanj v svetovni zgodovini in že zato zasluži pozornost. Doslej najobsežnejši pregled zgodovine krščanstva v slovenskem jeziku ponuja založba Mladinska knjiga v knjigi Kronika krščanstva, ki jo je nekoliko dopolnjeno pred kratkim izdala po izvirniku nemške založbe Betlesmann. Odlika kronike je ob strokovnosti pisanja in bogastvu spremljajočega likovnega gradiva predvsem v nepristranosti prikazovanja zgodovine krščanstva, saj gre za delo, napisano s stališč sodobnega zgodovinopisja, ki ni naravnano ne apologetsko ne ateistično.
Razvoj krščanstva od Kristusa do sedanjega časa je v knjigi podan v sedmih kronološko urejenih osnovnih poglavjih z okrog 300 tematsko povezanimi članki iz cerkvene in umetnostne zgodovine, s številnimi dokumenti, koledarskimi preglednicami, zemljevidi, grafikoni, življenjepisi in gesli ključnih pojmov. Slovenska izdaja, ki sta jo prevedla Nada in Dušan Voglar, se od izvirnika razlikuje po dodanem poglavju Krščanstvo na Slovenskem, v katerem naši avtorji obravnavajo pokristjanjenje slovenskega prostora v zgodnjem srednjem veku ter redovništvo in samostane, umetnost in cerkev, cerkveno glasbo, reformacijo in protireformacijo, ljudsko pobožnost in najpomembnejše krščanske osebnosti na Slovenskem. Tako zasnovana knjiga pomaga razumeti vlogo krščanstva v svetovni zgodovini, povezanost vere in vsakdanjega življenja ter vpliv krščanstva na zgodovino sveta in Slovencev.
MILAN MARKELJ
Mojstri lirike
Ljubitelji poezije bodo gotovo veseli nove zbirke, ki jo je začela izdajati Mladinska knjiga. Gre za zbirko Mojstri lirike, v kateri so predstavljena velika imena svetovne poezije, njena posebnost pa je v dvojezičnosti, saj je vsaka pesem natisnjena v izvirniku in kakovostnem slovenskem prevodu. Če za kaj, potem za poezijo velja, da je njeno najbolj pravo in polno življenje v izvirniku, ki ga prevod skoraj nikoli ne more povsem zajeti v vsej polnosti prepleta zvena in pomena, vendar kljub temu prevodi odpirajo vrata v drugojezične literarne zakladnice in bogatijo domačo, ko potrjujejo moč domačega jezika.
V prvem paketu Mojstrov lirike - upajmo, da ne bo tudi edini, saj v založbi je pripravljenost za nove tovrstne knjige, odtočil pa bo seveda tržni odziv bralcev oziroma kupcev - je pet knjig s poezijo velikih pesnikov iz različnih obdobij in različnih jezikov. Urednik Aleš Bergerje v peterico iz vrha svetovnega pesništva uvrstil: Francesca Pe-trarco, Williama Shakespeara, Charlesa Baudelaira, Rainerja M. Rilkeja in Federica G. Lor-co. Vsi so bili že večkrat prevedeni v slovenščino in gre pri prevodih več ali manj za ponatise, izjema je francoski pesnik
Baudelaire, ki je v tej zbirki predstavljen z več novimi prevodi predvsem tistih pesmi, ki jih literarna veda uvršča med njegove in za sodobno poezijo najpomembnejše stvaritve. Prevodi Lorcovih in Rilkejevih pesmi ter Shakespearovih sonetov so vsak zase delo enega prevajalca, Andreja Capudra, Kajetana Koviča in Janeza Menarta, medtem ko je prevajalcev Baudelairovih verzov več, Andrej Cauder, Marija Javoršek, Jože Udovič, Cene Vipotnik in Božo Vodušek, prav tako pa tudi Lorcovih pesmi, ki so jih prevedli Aleš Berger, Ciril Bergles, Alojz Gradnik, Niko Košir in Peter Levec.
MILAN MARKELJ
Dr. Ivan Oražen
Človeški spomin je minljiv, zato je v knjigi zbrano življenje velikih Slovencev, ki so se zapisali v zgodovino slovenskega naroda, a njihova podoba s časom vse bolj bledi, izjemnega pomena. To velja tudi za knjigo dr. Zvonke Zupanič Slavec in dr. Franca Štolfe z naslovom Dr. Ivan Oražen, dobrotnik medicinske fakultete, ki jo je kot uvod v praznovanje 130-let-nice Oražnovega rojstva in 80-letnice Medicinske fakultete zatožila Medicinska fakulteta v Ljubljani.
O Oražnu, ki je bil rojen V Kostanjevici, doslej nismo veliko vedeli. “Šele zbrano gradivo, kije bito razkropljeno po številnih ustanovah in v lasti nekaterih posameznikov, nam daje natančnejši vpogled v njegovo življenje in delo. Za nekatera Oražnova življenjska obdobja nismo mogli dobiti gradiva; nekateri arhivi so bili uničeni ali izgubljeni, zasebna korespondenca je ohranjena zelo fragmentarno, Oražen sam pa tudi ni objavljal. Ta dokumentarni molk je večkrat terjal posredno sklepanje, ob tem pa v njegovem življenju še ostajajo bele lise,” je med drugim v uvodni besedi zapisala soavtorica knjige dr. Zvonka Zupanič Slavec, vršilka dolžnosti predstojnice Inštituta za zgodovino medicine.
Življenje Ivana Oražna, slovenskega zdravnika, zavednega Slovenca, liberalca, staroste jugoslovanskega sokolstva in demokrata širokih obzorij je zaznamovala težka mladost, saj je bil nezakonski otrok revne matere, zaradi česar je doživel številne krivice in preziranja. Bil je sirota brez očeta, a se je kljub pomanjkanju prebil do poklica zdravnika. Usoda je hotela, da se je bogato poročil. Ker ni imel otrok, žena pa mu je umrla, je v oporoki, ki jo je sestavil dve leti pred smrtjo, za katero se je sam odtočil, vse priženjeno in svoje premoženje (takrat je bila ta dediščina označena kot vesoljna) zapustil Medicinski fakulteti in njenim študentom, s čimer si je postavil trajen spomenik in tako zaznamoval vso slovensko medicino. V svojih dveh domovih je v tričetrtstoletnem obstoju dajal brezplačen dom in varno zatočišče okoli 800 medicincem in nekaterim drugim izobražencem iz socialno ogroženih družin.
Knjiga, ki je bogato opremljena tudi s slikovnim gradivom, ne bo zanimala le oražnovcev, pač pa lahko v njej najde zanimivo branje tudi na Oražna čustveno manj vezan bralec. Navsezadnje gre za Slovenca, ki si zasluži vidno mesto v zgodovini naroda. In ob tem lahko s ponosom zapišemo, da je bil Ivan Oražen Dolenjec, Kosta-njevičan.
TANJA GAZVODA
prikazuje zlasti potvarjanje zgodovine in težnjo po rehabilitaciji (vrnitvi dobrega imena in postavitve v prejšnje stanje) vsega, kar je bilo protipartizan-skega, “protikomunističnega”, in zlasti ugleda ter vloge škofa Rožmana. Spričo čedalje ostrejših in sovražnih napadov vseh, ki izničujejo preteklost in zgodovinska dejstva, objavlja Ivan Jan v knjigi predvsem zelo jasne, nedvoumne in številne navedbe o tem, kakšen je bil škof Rožman v resnici: kolaborant in poglavitna osebnost na proti-partizanski strani. Ljubljanski škofje razvijal svojo dejavnost
pod geslom “boja proti brezbožnemu komunizmu”, čemur seje slovenska RKC posvečala že leta pred drugo svetovno vojno.
Janova nova knjiga z ničimer ne poglablja sovraštva, kar zadnja desetletja počnejo in stopnjujejo stranke in posamezniki v Sloveniji, ki nič več ne skrivajo, da so bili strastni privrženci fanatizma: prva je vera, šele drugotnega pomena je narodnost. Ohraniti oblastniške in posvetne pozicije je bila tem ljudem in takratnim strankam z najvišjim vodstvom RKC vred prvo in sveto vodilo. Da so v to zapeljali na tisoče preprostih slovenskih
mož in fantov v roke fašizma, jih nič ni brigalo, ne med vojno in ne po begu iz domovine.
Podnaslov nove Janove knjige “Zahteva po škofovi rehabilitaciji - ponoven izziv resnici” pove, kaj je v ozadju ponarejevalcev zgodovine in sedanjega glavnega javnega tožilca A. Drobniča ter vseh vodilnih krogov v RKC in njihovih privržencev. Avtor z obširnim pisanjem nikomur ne vsiljuje svojih pogledov na odprta vprašanja. Bralcu prepušča, da sam oceni vrednost številnth navajanj in različnih pričevanj, podprtih s ponatisi izvirnih dokumentov z
obeh strani. Kontinuiteta, to je nepretrgana zveza in trajanje delovanja škofa Rožmana, je v knjigi tehtno podprta z zbirko podatkov o škofovem delovanju in o posledicah takega početja, ki sega vse v današnje dni. Izziva k premislekom in k ocenam preteklosti, ki je zlasti v primeru škofa Rožmana nikakor ni mogoče obiti.
Knjigo sta 20. oktobra zvečer v Novem mestu predstavila prof. Ivan Križnar in pisec; dobiti jo je mogoče'tudi v novomeški knjigarni MK.
TONE GOŠNIK
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, S. XI.
SLOVENIJA 1
7.45 - 0.50 Teletekst
8.00	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Male sive celice
10.15 Divja Amazonija, serija, 10/12 11.10 Steklena džungla, angl. dok. serija, 3/6
11.40 Senca opoldne
12.05 Nash Bridges, amer. naniz.
13.00	Poročila
13.30	Zgodbe iz školjke
14.20	Tedenski izbor Iz muzeja
14.25 Soča-Življenje ob reki 14.55 Osmi dan
15.25 Tudi če sto hudobnih velikanov, norv. drama
17.00	Obzornik 17.10 Po Sloveniji
17.30	Jasno in glasno
18.20	Parada plesa 18.35 Humanistika
19.05	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Brezglavo, angl. nadalj., 4/6
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.50 Feljton
23.20	Koncertna simfonija
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške ipovedi, braz. naniz., 7/22 -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 36/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 92/130; 10.50 Angel, varuh moj, amer. naniz., 2/22; 11.40 10.000 obratov; 12.30 Naša krajevna skupnost; 13.25 Svet poroča -13.55 Euronevvs -15.00 Don Kihot, ris. naniz. -15.30 Opremljevalke, naniz., 19/21 -15.55 Lahko noč, ljubica, angl. naniz., 6/11 -16.25 Hokej -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka -
22.00	Je v Babilon še dolga pot, angl. film - 23.50 Nočni pridih: Mladostniške izpovedi, 12/22; 0 JO A. S., nem. naniz.
KANALA
7.30	Čuden par - 8.00 Mork in Mindy, naniz -
8.30	Super Samuraj, naniz. - 9.30 Bradyjevi, hunt. naniz. -10.00 Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 Mannix, nadalj. -11.30 Dobri časi, slabi časi -12.00 Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Odklop -14.00 Oprah show -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, na-
dalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša-17.30 Družinske zadeve-18.00 Princ z Bel
Aira -18.30 Oprah show -19.30 Zmenkarije -20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.45 Nemogoče, naniz.
VAŠKANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Aladin, risanka -18.00 Iz produkcije združenja LTV -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur -
20.00	Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? -
21.00	Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik
HTV 1
6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -
10.00	Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.40 New York (serija) -13.10 Esmeralda (serija) -
14.00	Poslovni klub -14.30 Živa resnica -15.00 Izobraževalni program - 15.30 Program za mlade -18.30 Kolo sreče-19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Odprto - 20.50 Po! ure kulture - 21.25 Izziv, kviz - 22.05 Opazovalnica - 22.35 Arktika-Antarktika (potop, serija) - 23.10 Svetniki in grešniki (amer. film)
HTV 2
14.50 TV koledar -15.00 Zabavni mozaik -17,15 Obala sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Kraljestvo divjine (dok. serija) - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.20 Dosjeji X (serija) - 21.35 Filmske čarovnije III. (dok. serija) - 22.00 Zavedeni (polj. film)
PETER, 6. XI.
SLOVENIJA 1
7.45 - 2.05 Teletekst
8.00	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Jasno in glasno 9.15 Parada plesa 10.00 Humanistika
11.05	Pomagajmo si 11.35 Na vrtu
12.05	Brezglavo, angl. nadalj,, 4/6
13.00	Poročila 14.05 Feljton
14.35 Škof Tomaž Hren
16.20	Mostovi
17.00	Obzornik 17.10 Po Sloveniji
17.30	Otroška oddaja
18.20	Izzivi prihodnosti, amer. dok. serija
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Športni kviz
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.50 Polnočni klub
0.05 Mojstri jazza
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz., 12/22 - 10,00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 372/65; 10.25 Pacific
Drive, naniz., 93/130; 10.50 Opremljevalke, naniz., 19/21; 11.15 Lahko noč, ljubica, angl. naniz., 6/11 -11.45 Oče, mad. film -13.10 Euronevvs -16.10 Je v Babion še dolga pot? film -18.05 Indaba, franc, naniz., 17/25 - 18.30 Čudežni otrok, naniz., 20/22 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Pravi moški, nem. film - 21.35 70/40 RTV - 22.35 Velike romance 20. stoletja, angl. dok. serija, 3/26 - 23.05 Kako se je začela vojna na mojem otoku, hrvaš. film -0.40 Klient, amer. naniz., 18/19 -1.30 Nočni pridih: Mladostniške izpovedi, 13/22; 2.00 A. S., nem, naniz.
KANALA
7,30 Čuden par, ris. - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Super samuraj, naniz. - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz. -10.00 Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 Mannix, nadalj. -11.30 Dobri časi, slabi časi -12.00 Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Zmenkarije -14.00 Oprah show, ponov. -15.00 Drzni in lepi -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Družinske zadeve -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro -18.30 Oprah show -19.30 Skrita kamera - 20.00 Divja vojna, film - 21.30 Užitki groze, film - 22.30 Mesto zločina, naniz. - 23.30 Nemogoče - 0.30 Dan-nyjeve zvezde
VAŠKANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -16.45 Videotop -17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas
HTV 1
6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -
10.00	Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.40 New York (serija) -13.10 Esmeralda (serija) -
14.00	Pol ure kulture -14.30 Arktika-Antarktika -15.00 Izobraževalni program -15.30 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Preteklost v sedanjosti (dok. oddaja) - 20.55 Zabavna oddaja - 21.55 Opazovalnica - 22.25 Ljudje smo -23.15 Nočna straža: Oddelek za umore V (serija); Psi faktor II (serija); Ameriški film; Sedmi element + filmska klapa
HTV 2
14.50 Tv koledar -15.45 Imitacija življenja (film) -17.15 Obala sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, tv igrica - 18.30Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Zakon L.A. (serija) - 21.30 “The Entity” (film) - 23.30 Fatamorgana - 0.00 dok. film
SOBOTA, 7. XI.
SLOVENIJA 1
7.40- 1.45 Teletekst
8.00	Zgodbe iz školjke
8.30	Plesna šola
9.00	Nesrečniki, ris. naniz., 6/26
10.00	Športni kviz
11.35	Tekmovanje pihalnih orkestrov
12.00	Tednik
12.55	Dobrodošli doma
13.00	Poročila
13.35	Duhovni utrip
13.55	Polnočni klub
15.10	Tigrov zaliv, angl. film
17.00	Obzornik
17.15	Mednarodno tekmovanje pevskih zborov 17.50 Na vrtu
18.15	Ozare
18.20 National geographic, amer. dok. serija, 5/12
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Utrip
20.10	Tv genij
21.10	Novice iz sveta razvedrila 21.40 Turistična oddaja
22.05 Steklena džungla, angl. dok. oddaja, 4/6
22.35	Poročila, šport
23.15	Percy in Thunder, amer. film 0.40 Iz muzeja
SLOVENIJA 2
9.25 Zlata šestdeseta -10.25 Jeklene ptice, naniz. - 11.15 Pravi moški, naniz. - 12.55 Evrogol - 13,55 Tenis - 16.55 Hokej -19.30 Videoring • 20.00 Ženska iz plemena Lakota, amer. film - 21.45 V vrtincu - 22.45 Don Kihot, ris. naniz., 9/39 - 22.50 Sobotna noč
KANALA
8.00 Risanki: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Mesto v zalivu, nadalj. -10.30 Extremni športi -1 l.OOStilski izziv -11.30 Bravo maestro -12.00 Strela, film -13.30 Laverne in Shirley -14.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Meego, hum. oddaja -16.30 Nimaš pojma, naniz. -17.00 Manekenke, nadalj. -18.00 Klub avenija -18.30 Jen-ny, naniz. -19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 21.00 Tommy Knockersi, nadalj.
-	22.00 Babilon 5, naniz. - 23.00 Izgnanec, naniz.
-	0.00 Klub Avenija
VAŠKANAL
13.05 Sosedje, ponov,-14.00 Videostrani-17.00 Videoboom 40 - 17.50 Kako biti zdrav in zmagovati -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -
19.30	24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV
-	21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -
21.30	Najspot
HTV 1
8.00	Tv spored - 8.25 Program za mladino -
12.00	Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga - 12.35 Kmetijski iftsveti -13.10 Deklica, katero sem ljubil (amer. film) -16.15 Poročila -
16.30	Dr. Quinn (serija) -17.45 Turbo limach show -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30
Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Sum (film) - 22.30 Opazovalnica - 23.00 Nočna straža: “Turn-around”; Frasier (serija); Azil (amer. film)
HTV 2
16.30 Tv koledar-16.40 Prizma- 17.30Čudežne ameriške pokrajine (dok. oddaja) -18.25 Glasbena oddaja - 19.00 Risana serija - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Triler - 21.10 Jeruzalem (dok, film) - 22.25 Svet zabave - 22.55 Oprah Show
NEDELJA, 8. XI.
SLOVENIJA 1
7.40	- 0.45 Teletekst
8.00	Živžav
Skrivnostno življenje igrač, Jut. naniz.
8.15	Cilkin kotiček, risanka 8.25 Cofko Cof, ris. naniz.
8.50	Srebrnogrivi konjič, ris. naniz.
9.15	Telerime
9.20 Zares divje živali, naniz., 9/26
9.50	Ozare
9.55	50-letnica baletne šole
11.00	Vsi smo ena družina, japon. serija
11.30	Obzorje duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Pomagajmo si
13.00	Poročila
13.50	Tv genij
14.50	Novice iz sveta razvedrila
15.15	Noč brez srečanja, amer. film
17.00	Obzornik .
17.15	Slovenski magazin 17.45 Po domače
18.40	Soča-Življenje ob reki 19.10 Risanka
19.20	Žrebanje lota
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.35	Intervju
22.35	Poročila, šport
22.55	Murphy Brown, amer. naniz., 10/25
23.20	Umori, amer. naniz., 3/22
SLOVENIJA 2
9.00	Pravi biznis - 9.55 V vrtincu -10.35 Nosorog Oto, dan. film -13.25 Ponov. koncerta ob 100-letnici Leona Štuklja -14.40 Tenis -17.55 Gimnastika -18.25 Rokomet -19.55 Hokej -
22.30	Šport v nedeljo - 23.15 Budipeštanske zgodbe, madžar. film
KANALA
8.00	Risanka: Zajec dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Šanjam o Jeannie, naniz. -10.30 Klub avenija -11.00 Pasji prijatelji -12.00 Hotel zmešnjav, film -
14.00	Bogato dekle -16.00 Plaža njune mladosti, film -17.30 Prijatelja v krilu, naniz. -18.00 Dušni pastir, naniz. -18.30 Sam svoj mojster -
19.00	Airvvolf, naniz. - 20.00 Visoka napetost, film - 21.30 Odkop - 22.30 Večna ljubezen, film
VAŠ KANAL
12.30	Vaše želje -13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur -
20.00	Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 9. XI.
SLOVENIJA 1
7.45-0.55 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Cofko Cof, ris. naniz.
10.00	Sprehodi v naravo 10.15 Zvezdica, lut. naniz.
10.45	Izzivi prihodnosti, amer. dok. serija
11.10 National geographic, amer. dok. oddaja
12.00	Slovenski magazin 12.30 Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Večerni gost 14.50 Zoom
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	Obzornik 17.10 Po Sloveniji
17.30	Radovedni taček-17.45 Zares divje živali
18.20	Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka
19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00	Komisar Rex, nadalj., 10/13 21.05 Dosje
22.00	Odmevi, kultura, šport
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 38/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 94/130 - 10.50 Indaba, franc, naniz., 17/25 -11.15 Čudežni otrok, naniz. -12.25 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 3/26 -12.50 Tigrov zaliv, angL film -14.30 Euronevvs -16.25 Rokomet -18.05 Ženska mojega življenja, Špan. naniz., 2/12 -19.00 Lingo -19.30 Videoring -
20.00	Studio City - 21.00 Cik cak - 21.55 Pomp
- 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Nočni pridih: Vprašanje zakonitosti, angl. naniz.; 0.55 A. S., nem. naniz.
Shirley, naniz. -10,00 Mannix, nadalj. -11.00 Dobri časi, slabi časi -11.30 Drzni in lepi -12.00 Sončni zaliv, nadalj. -12.30 Klub avenija -13.00 Kuharska oddaja -14.00 Oprah show -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Šončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Družinske zadeve, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah show -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Četrta vojna, film - 22.30 Tretji kamen od sonca, naniz. - 23.00 Nemogoče, naniz.
VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Usodna odprava, film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz. -10.00 Matineja: Trdnov sedlu, nizoz. nadalj., 40/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 96/130; 10.50 Gospod in gospa Smith, naniz., 8/12; 11.35 Pomp; 12.35 Pajčevina -13.00 Euronews -16.35 Nosorog Otto, dan. film • 18.05 Angel, varuh moj, amer. naniz., 3/22 -
19.00	Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Film o Leonu Štuklju - 20.25 Košarka - 22.00 Do kod je noč, italij. nadalj, 2/4 - 22.50 Pajčevina - 23.15 Nočni pridih: Mladostniške izpovedi, braz. naniz.; 23.45 A. S., nem. naniz.
KANALA
7.30 Čuden par; Mork in Mindy; Super samuraj - 9.00 Bradyjevi, serija - 9.30 Laverne in Shirley, serija -10.30 Mannix -11.00 Dobri časi, slabi časi -11.30 Drzni in lepi, naniz. -12.00 Sončni zaliv -12.30 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah show -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Družinske zadeve, hum. naniz, -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah show -19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadalj. - 21.00 Zmaga, film - 23.00 Silski izziv - 23.30 Tretji kamen od sonca, hum. naniz. - 0.00 Nemogoče
VAŠKANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 V škripcih, film -18.25 Sosedje, nadalj. -19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV
SREDA, ll.XI.
TOREK, 10. XI.
SLOVENIJA 1
7.45	- 23.45 Teletekst
8.00	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Radovedni Taček
9.45 Pustolovščine, naniz., 9/24 10.15 Recept za zdravo življenje
11.05	Po domače
12.05	Komisar Rex, naniz., 10/13
13.00	Poročila
14.20	Dosje
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Skrivnostno življenje igrač, lut. naniz., 3/26
17.45	Waynove dogodivščine, avstral. naniz., 24/26
18.20	Pevec v jeseni
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Učitelj, franc, naniz. 2/18 '
21.05 Made in Slovenia
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.50 Hitler-Stalin, franc. dok. nadalj., 2/3
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama - 9.30 Vprašanje zakonitosti, angl. naniz., 6/7 - 9.55 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 39/65; 10.20 Pacific Drive, avstral. naniz., 95/130 - 10.50 Ženska mojega življenja, Špan. naniz., 2/12; 11.40 Studio Čity;
12.35	Sobotna noč -14.35 Euronevvs -16.10 Ženska iz plemena Lakota, film -18.05 Gospod in gospa Smith, naniz., 8/12 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Koncert - 21.20 Papirnata maska, angl. film - 23.05 Svet poroča -
23.35	Nočno pridih: Mladostniške izpovedi, braz. naniz.; 0.05 A. S., nem. naniz.
SLOVENIJA 1
7.45-1.50 Teletekst
8.00	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Skrivnostno življenje igrač, 3/26
9.45 Waynove dogodivščine, nadalj., 24/26 10.15 pevec v jeseni 11.10 Made in Slovenia 12.05 Učitelj, franc, naniz. 2/18
13.00	Poročila
13.30	Tedenski izbor
Murphy Brovvn, naniz., 10/25 13.55 Noč brez srečanja, amer. film 15.30 Hitler-Stalin, franc. dok. nadalj., 2/3
16.20	Obzorje duha
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Pod klobukom
18.20	Divja Amazonija, serija, 11/12
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Nash Bridges, amer. naniz.
21.05 Beck, ang. nadalj., 1/6	,
21.55	Odmevi, kultura, šport
22.55	Osmi dan
23.25 Nizozemska drama
KANALA
8.00	Čuden par; Mork in Mindv; Super samuraj - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Laverne in Shirley, naniz. -10.00 Mannix, nadalj. -11.00 Dobri časi, slabi časi -11.30 Drzni in lepi, ponov. -12.00 Sončni zaliv -12.30 Dannyjeve zvezde -
14.00	Oprah show -15.00 Drzni in lepi, nadalj--15.30 Šončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Družinske zadeve, naniz. -18.00 Princ z Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah show -19.30 Skrita kameta - 20.00 Drobiž za žensko, film - 22.00 Roseanne - 22.30 Skrita kamera - 23.30 Tretji kamen od sonca, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. -1.00 Danyjeve zvezde
VAŠKANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Usodna odprava, film -18.25 Sosedje, nadalj. -
19.00	Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videotop -
21.00	Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Icanal
KANALA
7.30 Čuden par; Mork in Mindy; Super samuraj - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Laverne in
DESET
MJ
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Angeli Kuhelj z Grajskega trga 37 v Žužemberku. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sredah o polnoči), je ta teden takšna:
1. (1) Denar - ansambel Mladi Dolenjci
(3)	Šentjernejsko vabilo - Trio Frančič
(4)	Moja hramonika - ansambel Petra Finka Pozabljivec - ansambel Slapovi Srce se prepušča samoti - ansambel Bobri V mojem srcu - Fantje izpod Rogle
2.
3.
4.
5.
6.
(5)
(2)
(7)
7. (-) Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji
8.
9.
10.
(0)
(8)
(9)
Spomin na poletje - ansambel Vasovalci Objem v planinah - Trio Pavleta Malnariča in Fantje iz Šentvida Lastovke - ansambel Litijski odmev
Predlog za prihodnji teden: Dolenjska - ansambel Henček
§€-----------
KUPON ŠT. 44 Glasujem za: Moj naslov:
■-H
^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^
NAGRADI V KOČEVJE IN NA OTOČEC
Žreb je izmed reševalcev 42. nagradne križanke izbral Vladimiro Smole iz Kočevja in Zvoneta Bučarja z Otočca. Smoletovi je pripadla denarna nagrada, Bučar pa bo za nagrado prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 16. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 44". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 42. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 42. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: OPARINA', VOKATIV, ALABAMA, PRODI, EL, L1M, NASA, LAKAJ, TAR, ANAS, ARTIST, SKOT1ST, STO, KALIBAN, TEK, ERIKA, IDILA, RANAR, KAPAR.
NAGRADNA KRIŽANKA 44
OSTANEK PO STISKANJI GROZDJA
AVTOR:
JOŽE
UDIR
STAR NAZIV ZA ANGELA
ZGORNJE
OKONČINE
PREDFENI-ČANSKO MESTO NA CIPRU (AFRODITIN TEMPELJ)
NAJDALJŠA
TEKAŠKA
DISCIPLINA
ROD
TROPSKIH
SADEŽEV
(BIKOVO
SRCE,
KOROSOL.)
MOŠKO
IME
TRGOVEC S CENENIM, DROBNIM BLAGOM
ŽENSKO
IME
GRŠKA
ČRKA
GR. MITOLO. LETALEC
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
RAZLITJE VELIKE KOLIČINE VODE PO KAKI POVRŠINI
LEČJE,
KI DAJE SLIKO PREDMETA BREZ SFERNE ABERACIJE
POVRŠNEŽ,
ZAČETNIK
ZADNJE,
SLABO
VINO
PREBIVALEC
ITAKE
GR. MESTO V TESALIJI
KLJUČNI OJEM KITA RELIGIJE
PRESTOLNICA
GRČIJE
POSLOVNI
PROSTOR
DEBELA
DESKA
ETILNI
ALKOHOL,
VINSKI
CVET
ŽIVALSKA
USTNICA
NEKDANJI
RUSKI
VLADAR
CIGARETNI
OGOREK
TERITORI-
ALNA
OBRAMBA
MESTO NA JUGOZAH. ROMUNIJE (BLIZU JUGO. MEJE)
KEM. SIMBOL ZA RENU
STROČNICA,
ČIČERKA
JEZERO V VZHODNI TURČIJI
KAMNITA
KRAJINA
GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
KIRURŠKA
PRIPRAVA
zadržanje
telesnih
DELOV
ŽUPANA SITERJA VESELA JESEN
Lovski razstavi
Agonija občinskih financ v Krškem
Občinski proračun za leto 1998 predstavlja grobo kršitev vseh načel
Že dalj časa je krški javnosti znano, daje z občinskimi proračuni nekaj hudo narobe, saj zaključni računi za leta 1996 in 1997 niso bili sprejeti s strani občinskega sveta, •ečina svetnikov očita županu nepravilnosti, malomarnost in nezakonitost pri izvajanju vsakoletnega občinskega proračuna. Zaradi tega je nadzorni odbor večkrat zahteval revizijo finančnega poslovanja s Pomočjo računskega sodišča, kar pa doslej ni bilo opravljeno zaradi preobremenitve revizijskih organov.
Vsekakor predstavlja občinski Proračun za leto 1998 tako pri Planiranju kot pri izvajanju svojstven primer grobe kršitve vseh načel, ki veljajo za izvajanje javnih financ. Osnutek proračuna, ki ga je občinskemu svetu predložil župan, je Predvideval 3.494 milijonov tolarjev Prihodkov, kar pomeni neverjetnih 31,5% povečanja prihodkov v primerjavi z realizacijo 1997. In seveda prav toliko odhodkov. Županova namera je bila pri tem več kot očitna. Potrebno je bilo umetno dvigniti prihodke in potem preko aktivnega plana “zadovoljiti” vse Potrošnike, zlasti tiste, na katerih glasove je računati na bližajočih se volitvah. Svetniki ZLSD so skupaj s se nekaterimi dokazovali, da pomete takšno planiranje prevaro občanov, saj občina teh nerazumno visokih prihodkov ne bo dosegla, zato •udi ne bo mogla realizirati načrtovanih postavk, oziroma bo ustvarite nedopustno velike dolgove za Prihodnja leta, ki bodo resno ogrozi normalno delovanje občine, takšna ocena je bila še toliko bolj utemeljena glede na stare dolgove jn obveznosti, ki jih občina iz leta v teto vleče za seboj, in glede na nov sistem financiranja občin, ki bo Povzročil ob teh dolgovih velike težave. Žal opozorila svetnikov niso Zalegla. Sprejeti proračun za leto ‘998 je znašal 3.323.988.000 tolarjev Prihodkov in 3.475.819.619 tolarjev Jdhodkov ter 151.831.619 tolarjev Planiranega” primanjkljaja.
Realizacija proračuna za 10 mescev letošnjega leta pa kaže, da so
J*ARIJAN TUDI po samostojni POTI - 23-letni Marijan kovina z Gumberka pri Otočcu je Uglasbenih vodah že 14 let. Poznajo ga iz Družinskega tria Novina, s katerim nastopa na dobrodelnih koncertih za bolne otroke. Sedaj pa Je;e odločil, da poleg tega stopi še 'lu samostojno glasbeno pot. S Sa-s°m Fajonom je že posnel nekaj skladb in kmalu pričakuje izid svo-tya prvega samostojnega projekta. ”‘ferdela v trgovini Obsession, po-kfoti uživa na snowboardu, poleti ka na rolerjih. Pesmi, ki jih prepe-^ so njegovo delo.
SfCRENE ŽELJE - Krajevna orga-kriacija Rdečega križa Tržišče je v 'klnulih jesenskih dneh priredila znanje starejših krajanov tamkajšnje krajevne skupnosti. Prijetno fdušje so z zanimivim programom ^'varili učenci tržiške osnovne °le, v nadaljevanju pa je za veselo položenje poskrbel harmonikar, larejše krajane so pozdravili predilnica KO RK Tržišče Anica 7°čnik, predsednik Društva upo-k°jencev Tržišče Anton Golob in ffdsednica OZ RK Sevnica Anica , eriiač, štirim najstarejšim pa so jj.s<itali in jim izročili darila. Na sli-Dernačeva izreka iskrene želje ^starejšemu krajanu Cirilu Lo-z Malkovca. {Z. Stopar)
se resna opozorila nekaterih svetnikov žal uresničila. V tem času je občina zašla v katastrofalno finančno stanje, ki že meji na nelikvidnost in na ogrožanje nekaterih nalog, ki spadajo v tako imenovano zagotovljeno porabo. V tem času so občinski prihodki realizirani le v višini 2.184.525.308 tolarjev, kar pomeni komaj 65,7% letnega načrta. Povedano drugače: če bodo prihodki realizirani tudi v zadnjih dveh mesecih v desetmesečnem povprečju, bo imel občinski proračun na koncu leta vsega 2.621.424.000 prihodkov, kar pomeni 21,1% manj od planiranega.
Izredno zanimivo sliko pa kaže pregled odhodkov za 10 mesecev. Skupni odhodki znašajo 2.154.179.117 tolarjev, kar je približno enako realiziranim prihodkom. Vendar realizacija ne kaže prave slike na odhodkovni strani. V odhodke še niso vključeni stroški komunalnih in infrastrukturnih posegov, ker še ni obračunskih situacij oziroma so se naročniki z izvajalci dogovorili, da bodo fakture vnovčljive šele v prihodnjem letu, kar pomeni nedovoljeno obremenitev naslednjega proračuna. Tudi sicer občina ne razpolaga z urejenim seznamom podpisanih pogodb, nekatera investicijska naročila pa se izvajajo preko naročilnic. Nekatere proračunske postavke so bile pri planiranju umetno znižane, vendar obveznosti obstajajo. Tako bo n.pr. treba plačati za prevoze otrok v šolo in za razliko v ceni oskrbnega dne za otroke v otroškem varstvu približno 40 milijonov tolaijev ter 10 milijonov na socialnem področju. Planerji so pozabili vnesti v proračun stroške lokalnih volitev, ki znašajo nekaj 10 mio tolarjev. Zamudnih obresti in plačil po sodnih odločbah je bilo predvideno v proračunu 22.000.000 tolarjev, v 10 mesecih pa je že plačano na ta račun 75.827.000 tolarjev. Občinski upravni organi in zlasti županov urad pa so svoje stroške že debelo prekoračili, kajti če bi bili merilo ustvarjeni prihodki, so svojo letno kvoto že porabili. Odkod denar za plačila v zadnjih dveh mesecih. Na grobo kršenje proračunskih določil kažejo tudi velike razlike pri posameznih investicijskih odhodkih. Tako je komunalna dejavnost realizirana s 50,5%, ceste s 36,4%, ostala infrastruktura s 39,7%, stanovanjska dejavnost s komaj 15,4%, zato pa poslovni prostori s 141,5%. Bogata in razkošna županova reprezentanca je skrita v posameznih odhodkovnih postavkah kot “promocija občine”. Nenavadno razmetavanje občinskih sredstev v te namene vzbuja pozornost in negodovanje domače in tuje javnosti. Zanimivo jc, da so vlaganja v stavbna zemljišča realizirana s komaj 22,3%, kljub temu da ta sredstva na strani prihodkov predstavljajo enega izmed najpomembnejših deležev v občinskih dohodkih.
ZA ZAKLJUČEK ŠE IZLET
LOŠKI POTOK - Ta mesec poteka že skoraj leto dni, kar se je PGD Hrib začelo pripravljati na praznovanje 100-let-nice društva, ki je bilo ustanovljeno 1898. leta. Tako so celo leto potekale razne aktivnosti, vrh pa je bil sredi leta, ko je društvo pripravilo veliko proslavo, parado vseh društev iz OGZ Loški Potok in seveda sosednjih, razvilo nov prapor in priredilo veliko veselico. To je bil kar velik zalogaj. Društvu so veliko pomagali tudi ljudje, ki sicer niso njegovi člani, a so gasilstvu naklonjeni. Pomagali so tako finančno kot s svojim delom. Da bi se oddolžili vsem, je društvo 24. oktobra organiziralo izlet po Dolenjski in Beli krajini in z njim zaključilo jubilejno leto.
A. K.
OTROŠKE ZELJE V TEDNU OTROKA
•	Da bi bil na svetu mir in da bi se vsi otroci do sitega najedli. (Maša)
•	Zelo rada imam živali. Doma bi imela kar mini živalski vrt. Dolgo že mislim na siamsko mačko. (Lea)
•	Da bi se otroci in starši skupaj igrali in se dolgo pogovarjali. Vsak dan naj bi jim povedali kakšno lepo pravljico., (Nejc)
•	Rada bi se srečala s filmsko igralko Patricijo. Igra v filmu Bogato dekle. Rada bi še svetilko z duhcem. Izpolnil bo vse moje želje. (Tanja)
•	Učitelji naj bi v tednu otroka pozabili na vse kontrolne naloge. (Manca)
Učenci literarne delavnice v 4. r.
OŠ Mokronog
Pravo sliko dobimo, če k posledicam fiktivnega proračuna prištejemo še t.i. skrite obveznosti iz prejšnjih let (razni dolgovi podjetjem, bankam in druge obveznosti ter neizterljive terjatve), o katerih župan ne želi dati podatkov in pričakovanih primanjkljajih iz letošnjega leta, kar skupaj približno znese preko 600 - 700 milijonov tolarjev. S tako dediščino se bosta srečala novi občinski svet in novi župan. Občinski svet je torej upravičeno zaskrbljen nad takšnim gospodarjenjem. Nadzorni odbor je zato opozoril na dramatično stanje financ in zahteval nujne sanacijske ukrepe. Dosedanji župan se za ta opozorila očitno ne zmeni.
In zakaj je v nadnaslovu omenjena županova vesela jesen? Medtem ko je isti dan Občinski svet želel obravnavati nastalo kritično situacijo in skupaj z županom sprejeti nujne sanacijske ukrepe, je župan Siter abstiniral sejo občinskega sveta. Brezskrbno je veseljačil in prepeval po gorjanskih vinogradih. Kdo mu ne bi privoščil veselja, ki mu traja že kar nekaj mesecev, razen seveda občinskih svetnikov, ki so, razočarani in zaskrbljeni, že dvakrat prišli zastonj na sejo občinskega sveta in odšli domov.
SILVO GORENC občinski svetnik
BRCE ZA NEPRIJATELJA
MOKRONOG - 28-letni Z. M. iz okolice Mokronoga je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Z. M. in 31-letni B. K. iz Mokronoga sta že dalj časa sprta. 27. oktobra sta se prepirala še v gostinskem lokalu v Mokronogu, kjer je Z. M. udaril in zbrcal oškodovanca B. K. in ga pri tem hudo poškodoval.
Več avtorjev
Zveza Lovskih družin Bele krajine je v okviru svojih dejavnosti ima kar dve razstavi; in sicer avtorjev Cirila Štrumblja, Janeza Črnača in Romane Erhatič z naslovom “Volk ne ogroža, volk je ogrožen” ter razstavo “Zgodovina lovstva na Slovenskem” avtorice Romane Erhatič.
Namen razstave je prikazati lovstvo, ki je v zadnjih letih kar precej na udaru, v drugačni luči. Lovci nismo samo lovci s puško, ampak je veliko večji del dejavnosti naravnan predvsem naravovarstveno za zaščito in gojitev divjadi. Lovstvo ne pozna škodljivcev in koristnih vrst, kajti vse živalske vrste so v naravi potrebne in imajo svojo vlogo. Včasih pa je potreben poseg človeške roke, saj postaja z urbanizacijo okolja življenjski prostor iz dneva v dan manjši, živalske vrste pa bolj in bolj ogrožene. Tukaj pride do izraza naloga lovcev.
Po pozdravnih govorih predsednika ZLD Bele krajine Antona Vrščaja in župana občine Črnomelj sta spregovorila še direktor Arto-teke Jožef Vrščaj in eden od soavtorjev razstave Ciril Štrumbelj. Vsekakor je sporočilo prireditve podrejeno skupnemu cilju vseh 23 tisoč lovcev v Sloveniji: zaščititi naravo in živalske vrste, biti strokoven in discipliniran lovec, kajti le tako bomo našim potomcem zapustili vse bogastvo narave in gozdov ter prizadevanja za močno in strokovno podprto lovsko organizacijo, ki še danes uživa velik ugled tudi izven naših meja. Ob tej priložnosti se lovci zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so pripomogli k izvedbi obeh razstav, avtorjem razstave, govornikom ^n vsem, ki so podprli prireditev.
ANTON VRŠČAJ
Izleti po željah članov
Letos že 2.420 upokojencev na društvenih izletih
NOVO MESTO - Razgibana celoletna dejavnost novomeških upokojencev poteka po načrtih, ki so si jih' postavili na aprilski letni konferenci. Srečujejo se v utečenih in priljubljenih skupinah, ki jih imajo v interesnih dejavnostih, v kulturnem in izobraževalnem načrtu ter v športnih aktivnostih. Tako so si v marcu ogledali novomeški muzej in znamenito arheološko razstavo, aprila so imeli spomladanski ples na grmski osnovni šoli pa še nakupovalni izlet na Madžarsko. Štiridnevni majski izlet na Nizozemsko jih je izredno navdušil, saj so si ogledali številne lepote Amsterdama, hišo Ane Frank, Rembrandtov dom, coklamo in sirarno v Vole-damu, brusilnico diamantov in razstavo cvetja, grmičevja ter stoletnih dreves. Junija so obiskali Koper, Izolo, Portorož in Piran, junija Celje, julija pa so bili v Slovenj Gradcu, Mežici, Črni, Kotlah in pri Ivarčkem jezeru. Avgust jih je združil na srečanju dolenjskih upokojencev v Dolenjskih Toplicah, september pa zvabil v Begunje, kjer so si ogledali muzej, nato pa še Radovljico, Bled in Brezje.
Veliko zanimanja je bilo za izlet 14. oktobra: “neznani” kraj je bilo tokrat Cerkniško jezero s tamkajšnjim muzejem Jezerski hram. V dveh skupinah se jih je tja odpeljalo kar 350. Še posebej je 46 upokojencev obiskalo domačijo s kmečkim turizmom v Halozah. Zadovoljstva in pohval vodstvu kar ne zmanjka, saj si povsod vedno ogledajo tudi lokalne znameni-
TUD1 DOLENJCI NA “PTUJU 1998”
PTUJ - Radio Tednik, d.o.o., Ptuj že devetindvajsetič organizira Slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 1998. To je najstarejši festival te glasbene zvrsti v Sloveniji, do zdaj pa je nastopilo več kot 250 ansamblov. Prireditev bo v petek in soboto, 6. in 7. novembra, v dvorani Center na Ptuju kot začetek ptujskega Martinovega tedna. Letos bo v dveh festivalskih večerih nastopilo nad 30 ansamblov, ki se bodo v petek potegovali za Orfejeva odličja, v soboto pa bodo doslej zlati ansambli predstavili nove melodije. V petek bosta nastopila tudi dva naša predstavnika: ansambel Vasovalci iz Bele krajine in Franc Potočar iz Novega mesta.
tosti, muzejske zbirke in posebnosti krajev, kamor posameznik sam zlepa ne bi prišel.
Društvo vsake tri mesece redno izdaja bilten kot glasilo za člane, kjer sproti poročajo o uresničeva-nju letnega delovnega načrta. Biltenu prilagajo še informacije Demokratične stranke upokojencev Slovenije, tako da člani sproti zvedo tudi, kaj počne DeSUS. Zato ni odveč pripomniti, da v mnogih slovenskih upokojenskih društvih že s pridom posnemajo izkušnje Novomeščanov, ki jim radi posredujejo svoje uspehe in oblike koristnega dela.
Za konec jeseni je pred člani še dvoje prijetnih srečanj: 11. novembra bodo martinovali v gostilni Kapušin v Krasincih, 19. decembra pa se bodo srečali na silvestrovanju v grmski osnovni šoli.
Tg.
RAZSTAVA DELAVCEV ZAVODA ZA ŠOLSTVO
LJUBLJANA - Danes, v četrtek, 5. novembra, bodo ob 13.30 na Zavodu RS za šolstvo odprli razstavo likovnih del delavcev Zavoda. Od 16 ustvarjalcev prihajata tudi Niko Golob iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju in Jelka Vintar iz Kočevja. Za glasbeni del programa bo poskrbela Srednja glasbena šola iz Ljubljane.
OBISK JOŽETA ZUPANA
OTOČEC - 15. oktober je dan slepih. Dan prej je mentorica krožka RK Meta Dragman povabila na našo šolo v Šmihel Jožeta Zupana, predsednika medobčinskega društva slepih in slabovidnih. G. Jožeta je spreljala njegova žena. Srečanja z njim so se udeležili člani krožka in učenci podaljšanega bivanja iz 3. in 4. razreda z njihovo učiteljico Heleno. Jože Zupan, ki je slep, nam je pripovedoval, kako poteka takšno življenje. S seboj je prinesel precej pripomočkov, kijih uporabljajo slepi: zemljevid, koledar, knjigo, uro, meter, toplomer, igre. Opremljeni so s pikami - Braillovimi oznakami. Knjige za slepe so tiskane v abecedi za slepe. Slepi bralec s prsti otipava vrste v knjigi in prepoznava črke, besede, stavke. G. Jože je članom krožka podaril zemljevid, časopis, koledar in knjigo. Na koncu so se člani krožka gostu zahvalili s šopkom in vazico. Ob pripovedovanju smo spoznali, da so slepi ljudje prikrajšani za čudovite stvari, ki jih mi lahko vidimo.
HELENA MURGELJ
ČASTITLJIVIH 30 LET - Ansambel Zasavci, poznan širom Slovenije, je v petek, 23. oktobra, v Zagorju pripravil jubilejni koncert ob 30-letnici svojega delovanja. Ansambel, ki ga vodi Srečko Sušnik, se je dolga leta imenoval Veseli Zasavci, pred leti pa se je preimenoval v Zasavce. Prijetni glasbeni večer so popestrili poleg Zasavcev tudi Igor in zlati zvoki, Alpski kvintet, Natalija Verboten, ansambel Interval, Vesele Štajerke, Orleki, Bluegrass hoppers, pihalni orkester Svea Zagorje in mlada plesalca Plesnega centra Zasavja. Polno dvorano pa so še posebej navdušili Dolenjci, ansambel Lojzeta Slaka, ansambel Henček, Modra kronika in Slavko Podboj, ki je koncert povezoval. Na sliki: Ansambel Zasavci skupaj z glasbenimi gosti na koncu koncerta. (Foto: S. Mirtič)
NAJMLAJŠI PEVCI IN PLESALCI - Pri vrtcu “Sončni žarek ”, ki deluje v okviru šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah, deluje skupina, ki obuja ljudske pesmi, plese in običaje iz Velikih Lašč in okolice. Skupina šteje 10 članov in ima tudi svoje noše. (Foto: J. Primc)
NISO IZPOLNILI OBLJUBE - Čeprav mi je KS Mirna Peč obljubila, da bo, ko bodo delali asfalt, ta segal do moje hiše na vrhu Golobinjka, to ne drži. Letos avgusta se je to zgodilo, toda nova cesta sega le 400 metrov pod našo hišo. Oba s sosedom, ki živiva tu, sva plačala po 3 tisoč nemških mark vikendarji pa po tisoč petsto nemških mark. Že prej te ceste, ki je velik problem predvsem pozimi, niso urejali in vzdrževali (na sliki grd prehod z asfalta na makadam). Predsednik KS Zvone Lah je dejal, da bo, če bo Mirna Peč občina, asfalt narejen do vrha. Občina bomo, asfalta pa ni. Kdo odgovarja za to? (B. C., Golobinjek)
NA CESTI NISI SAM - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Metlika sta konec oktobra po dolgih letih pripravila kviz “Na cesti nikdar nisi sam”. V znanju o prometu in prometnih predpisih so se pomerili učenci petih razredov metliške in podzemeljske osnovne šole, najbolje pa so se odrezali Marko Ci-porič, Andrej Matkovič in Katja Stankovič (na fotografiji) iz 5. b razreda metliške šole. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne in glasbene šole iz Metlike in Pojoče steljce. (Foto: M. B.-J.)
Do vitkosti brez stradanja in diet
Nesmiselno in škodljivo je trošiti energijo za predolge prebavne procese
Ste med tistimi, ki skušajo neuspešno z najrazličnejšimi shujševalnimi dietami dosečj idealno težo ali ohraniti vitkost? Če si želite to doseči brez odrekanja užitkom ob hrani, vas bo gotovo zanimal ta zapis, del tega pa sem že zapisala v Dolenjskem listu.
Način prehrane, ki lahko postane del vašega življenjskega sloga, ni dogmatičen. Ne zahteva štetja kalorij in ni shujševalna dieta, ne omejuje količine in števila obrokov, ne vsebuje zdravil ali jedi v tabletah. Gre le za prehranjevalna načela, ki na nas ne izvajajo nikakršnega pritiska, prinašajo pa trajne rezultate.
Ko se zjutraj prebudimo, si privoščimo velik kozarec svežega sadnega soka, ki ga lahko pripravimo v preprostem in poceni ožemalniku. Po svojem okusu mu lahko dodamo filtrirano vodo. Sok daje energijo in pomaga pri izločanju odpadkov iz telesa. Dopoldne uživamo samo sveže sadje in sokove. Idealno je, da naenkrat jemo samo eno živilo ali kombiniramo podobna živila. Sadje jemo
GASILSKA VAJA DANA
MIRNA - Ob iztekajočem se oktobru, mesecu požarne varnosti, je bila v četrtek popoldne v tovarni Dana na Mirni gasilska vaja reševanja, zaščite in gašenja Dana 98. Vajo je pripravilo poveljstvo gasilske zveze Trebnje v sodelovanju z odgovornim za požarno varnost v Dani Tonetom Ovnom in direktorjem Jožetom Pravnetom. Vajaje potekala v prostoru za destilacijo, kjer je razneslo kotel, in dva delavca se iz tega pekla nista mogla rešiti. Reševanje delavcev, gašenje in zaščito vitalnih delov podjetja so izvajali gasilci domačega sektorja iz PGD Mirna, Volčje Njive, Selo pri Mirni m Sevnica, na pomoč pa so prišli še gasilci iz PGD Mokronog, Trebelno, Ponikve, Trebnje in Velika Loka. Vaja je dobro uspela.
ROM V OBČINSKEM SVETU?
KOČEVJE - V številnih občinah Dolenjske se sprašujejo, kako učinkovito ravnati pri reševanju perečih težav z Romi. Na Kočevskem jih živi okrog 400. Njihovega natančnega števila ne morejo ugotoviti, ker se ne prijavijo, zlasti se poleti selijo iz kraja v kraj. Pred leti je Bogomir Štefanič, načelnik Upravne enote Kočevje, predlagal, da bi Romi, če bi bili nacionalna manjšina, v občinskem svetu lahko imeli svojega predstavnika. Tako bi učinkoviteje reševali njihove težave.
25 KM ASFALTA
DOBREPOLJE - V občini Dobrepolje je bilo letos asfaltiranih 7 km cest, v vsem sedanjem mandatnem obdobju občinskega vodstva pa skupaj 25 km. Struge so prej z ozirom na asfaltirane ceste močno zaostajale za Dobrepoljem, zdaj pa razlike skoraj ni. Je pa še vedno neasfaltiranih 12 km ceste od Male Gore (Kočevje) do Strug. Od tega je 6 km ceste na kočevski strani in prav toliko na struški oz. dobrepoljski.
vedno na prazen želodec. Sadje ali sok mora že zapustiti želodec, preden pojemo karkoli drugega. S tem se izognemo prebavnim težavam, kot so vnetje in gnitje hrane. Škrobno hrano (krompir, testenine, riž, kruh) kombiniramo z zelenjavo, ne z beljakovinami. Beljakovinsko hrano (meso, ribe, sir, skuta, jajca) uživamo z zelenjavo, ne s škrobom. V želodcu naj bo samo eno koncentrirano živilo, torej živilo, ki vsebuje malo celične vode. Obrok naj vsebuje krompir ali testenine ali riž ali sir ali jajca ali meso ali ribe.
Če pravilno kombiniramo živila, telo porabi za prebavo malo energije in je ima več za druge aktivnosti. Po dobrem, a nezdravem obroku smo brez energije in utrujeni. Nujno moramo počivati. Takšna hrana je v želodcu osem ur. Pri pravilni kombinaciji bi škrob prebavili v tfeh urah, beljakovine pa v štirih. Temu se enostavno izognemo s pravilno kombinacijo. Zelenjava potrebuje alkalni ali kisli prebavni sok, zato jo lahko kombiniramo z beljakovinsko in škrobno hrano.
Zelenjavo moramo kuhati v malo vode. pri nizkih temperaturah in kratek čas, da ne uničimo vseh encimov, vitaminov in organskih mineralov. Vodo, v kateri se je kuhala zelenjava, porabimo za juhe, omake ali jo spijemo, saj vsebuje hranilne
NARAVOSLOVNI DAN
V torek, 20. oktobra, smo se sed-mošolci z vlakom odpeljali v Ljubljano na ogled sejma Narava - zdravje. Na sejem je poleg nas prišlo še veliko drugih učencev, ki so prav tako kot mi izkoristili obisk sejma za naravoslovni dan. Na sejmu se je mnogo podjetij predstavilo s svojimi izdelki. Razstavili so zdrava ležišča, proizvode za nego obraza in zob, spoznali smo različna zelišča, gobe, živali. Največ pozornosti je med nami otroki povzročil srečelov. Tisti, ki jim je bila sreča naklonjena, so lahko med mnogimi drugimi stvarmi zadeli tudi katero od živali. Obiskovalci sejma Narava - zdravje smo bili zadovoljni, saj je lahko vsakdo našel kaj zase.
MOJCA REBOLJ. 7.a OŠ Trebnje
PONATIS PRVE KNJIGE DOKLOVIH ANEKDOT O OBRTNIKIH
Leta 1995 je pri založbi ERRO v Novem mestu izšla prva knjiga izbranih anekdot dolenjskih in belokranjskih obrtnikov publicista Slavka Dokla, dolgoletnega novinarja Dolenjskega lista in Dela. Izdajo z naslovom Dobro jutro, smeh, so kupci na knjižnem trgu dobro sprejeli, saj je avtor prvi knjigi v zadnjih letih pridružil še nove: Dober dan, smeh. Dober večer, smeh in Lahko noč, smeh. Tik pred izidom je še Doklova peta zbirka z naslovom Na svidenje, smeh. Prvo izmed petih knjig anekdot, teh priljubljenih kratkih in šaljivih zgodbic o naših obrtnikih, je založba ERRO te dni z enako vsebino in obliko ponatisnila.
Tg.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 7. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19, ure: Market Smreč-nikova
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14,30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8, do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo. Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
< Urina sela: od 8. do 16, ure: Urška
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej
od 7. do 18, ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Metlika: od 7, do 21. ure: trgovina Pnma
V	nedeljo, 8. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Dolenjka, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Markel Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7, do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8,30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8, do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8, do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Uršna sela: od 8, do 12, ure: Urška
•	Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba
; Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Žužemberk: od 8, ure do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11, ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj; od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10. ure: Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
snovi. Priporočljivo je jesti beljakovinsko hrano za kosilo, škrobno pa za večerjo. H kosilu ali večerji ne dodajajmo kave, vina, sadja, slaščic, sicer si bomo naredili težko prebavljiv obrok in prebavne motnje. Ko smo lačni, se najejmo sadja. Sveže in surovo sadje ter zelenjavo bi morali jesti štirikrat dnevno. Surovo solato jemo pri kosilu in večerji. Koristno je, da pojemo najprej skledo solate, nato pa kuhano beljakovinsko ali škrobno hrano v kombinaciji s kuhano zelenjavo. Dnevna količina sokov, sadja in zelenjave naj znaša dve tretjini vse dnevno zaužite hrane.
ANICA JENEŽIČ - MIKEC
100-LETNICA OBRTNO NADALJEVALNE ŠOLE
ŠMARTNO PRI LITIJI - 19. novembra bo minilo sto let, odkar je Deželni odbor vojvodine Kranjske naznanil, da priznava potrebo ustanovitve obrtnonadaljevalne šole in da bo podpiral njeno vzdrževanje. Neprekinjeno je tako delovala do leta 1941. Nevladna organizacija Ustvarjalno središče Breznikar iz Šmartna, ki se je na lastno pobudo in brez finančne podpore lotila raziskovanja te ustanove, je pripravila tudi program za počastitev jubileja. Program zajema razstavo in zloženko z naslovom “Obrtno izobraževanje v Šmartnem”, okroglo mizo na temo “Obrtno izobraževanje nekoč in danes” ter srečanje še živečih udeležencev omenjene šole. Sredstva za praznovanjejro prispevala tudi občina. Organizatorji jubileja prosijo vse, ki so obiskovali to šolo ali imajo kakršnokoli gradivo o delovanju šole, da to sporočijo na tel. št. 061/ 887-798 Magdi Breznikar.
Z ELEKTRIKO VEČERI LEPŠI
“Napočil je čas, ko so tudi pred mojo hišo zaropotali veliki stroji Viasa,” je dejala Berta Križnik iz skoraj pozabljenega zaselka Pleša, ki spada v krajevno skupnost Dolenjske Toplice. “Velikokrat so mi velemožje obljubljali, da mi na dan, ko ne bom več potrebovala petrolejke ali sveče, ne bo treba dolgo čakati. To je trajalo kar 15 let. Skoraj ne morem verjeti. Živim tako blizu centra bodoče občine, a do teh trenutkov sem bila odrinjena v prejšnje stoletje,” pripoveduje z nasmehom na ustih in skorajda s solznimi očmi Berta. Za dokončno rešitev svetlejših večerov krajanov Pleše imata največje zasluge krajevni svetnik Janez Tekavčič in novomeški župan Franc Koncilija.
R. V.
NAUČITE SVOJEGA OTROKA MISLITI!
Tak je naslov nadvse koristne knjige znanega avtorja dr. Ed-vvarda de Bona, zdravnika, psihologa in vzgojitelja, pionirja na področju neposrednega poučevanja razmišljanja (CoRT), ki je izšla pri mariborski založbi Rotiš. “Naučite svojega otroka misliti” (277 strani) je lahko še kako dobrodošel priročnik za odrasle ljudi ali za njihove otroke, ker so v njem opisane metode pravilnega in učinkovitega razmišljanja in s tem tudi učenja. Knjiga, ki je prevedena v 23 jezikov, je v direktni prodaji pri založbi Rotiš (tel. 062/304-744) 10 odstotkov cenejša.
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
MILKA
KAPLER
iz Šmarjete 8
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala g. župniku za opravljen obred, g. Šušteršiču za poslovilne besede, pevskemu zboru Šmarjeta in Pogrebni službi Blatnik. Iskrena hvala!
Žalujoči: sin Tone z družino
V 76
ZAHVALA
letu starosti nas je zapustila sestra, teta in svakinja
ALOJZIJA
MURN
iz Novega mesta
Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto, ki so pokojnici lajšali težke trenutke.
Vsi njeni
Kovačnica novih ljudi
Ugotovila sem, da so se zadnje čase vsi slovenski časopisi razpisali o dr. Janezu Ruglju kot o kovaču novih ljudi. Z nekaterimi njegovimi ugotovitvami se ne strinjam. Za preobrazbo ljudi najbolj priporoča šport. Človek pa je mistično bitje. V resnici je najvažnejše, da se notranje spreobrne in naravna svoje življenje po Ljubezni in Resnici.
Brala sem, kako je dr. Rugelj žaljivo pisal o debeluhih. Bog je ustvaril pisan svet, debele in suhe. Debeluhi znamo biti zelo srečni, zdravi in ustvarjalni ljudje. Prebrala sem tudi, da ima dr. Rugelj s tremi ženami pet otrok. Zanima me, če je “skoval” pet srečnih, zdravih in ust-
varjalnih osebnosti, ki bodo znali živeti v srečni zakonski skupnosti. Dober kovač novih ljudi je bil pokojni pater Roman Tominec iz Ljubljane. Kot otrok sem v samostanu Pleterje poslušala njeove besede o duhovni prenOvL Na moj duhovni svet je zelo vplival tudi pokojni Vinko Toš, ki je bil zunanji duhovnik v samostanu Pleterje. Pa še enega dobrega kovača duhovnosti sem spoznala. To je evangelijski pastor Daniel Brkič v Novem mestu. Svet je ustvarjen, da bi bili ljudje zdravi in srečni, da bi znali uživati v radostih življenja. Pokvarili pa smo ga ljudje s svojimi slabšimi lastnostmi.	TINCA KUHELJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE JELEN
roj. Planinc
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, sočustvovali z nami, pokojni darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala kaplanu videmskega župnišča za lepo opravljeno pogrebno svečanost. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Krškem, ki ji je omogočilo, da je lepo in dostojanstveno preživela svoje zadnje ure.
Vsi njeni
Krško, Trebnje, Ljubljana
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila draga sestra, teta in svakinja
ANA MOLEK
iz Slanine vasi 13
Iskrena hvala sorodnikom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje in pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, KS Slamna vas, govorniku g. Jožefu za besede slovesa pred domačo hišo, g. župniku za lepo opravljen obred in pevkam za zapete pesmi.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
V nedeljo, 1. novembra, smo se na podzemeljskem pokopališču poslovili od dolgoletnega sodelavca in prijatelja
IVANA MALEŠIČA
skladiščnika
Spominjali se ga bomo kot dobrega in predanega sodelavca.
KOLEKTIV BETI METLIKA
SPOMINSKI ALBUM TRIA NOVINA
Družinski trio Nevina kljub temu, da je pred letom dni zaradi hude bolezni umrl vodilni član skupine Marijan Novina in njen pobudnik, nadaljuje z začetim delom in s humanitarnim poslanstvom. V desetih letih, torej od trenutka, ko je Marijan spoznal, da ima raka, je družina nastopila na več kot 150 dobrodelnih nastopih, na katerih je zbrala okoli 80 tisoč nemških mark, ves denar pa je namenila bolnim otrokom. Marijan je kljub težki operaciji igral do zadnjega. Njegovo delo sedaj nadaljuje njegova družina, kajti, kot pravijo, “skupaj smo se naučili, daje prava sreča ne sprejemati, prava sreča je dajati, pa čeprav malo, a tisto malo iz srca”. Ob letu Marijanove smrti želijo izdati spominsko kaseto in zgoščenko s posnetki njegovih pesmi in pesmi sina Marijana, namenjene očetu. Ves denar od prodanih kaset in plošč bo namenjen Humanitarnemu društvu M&V Novina.
Sporočamo žalosto vest, da je umrl
JOŽE HUDELJA
upokojeni pismonoša Pošte Gradac
Od njega smo se poslovili v sredo, 28. oktobra 1998, na pokopališču v Podzemlju.
POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in teta
ANGELCA JUDEŽ
roj. Turk
z Zajčjega Vrha 14
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Okrožnega in Okrajnega sodišča Novo mesto ter Mercatorju - Dolenjske Novo mesto za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
* Z gledišča duše je smrt vesel dogodek. (Jung)
ZAHVALA
V 76. letu nas je po hudi bolezni zapustila draga mama, stara mama, sestra in tašča
MARIJA
MODIC
iz Dol. Vrhpolja 2
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sodelavcem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in vsem, ki ste pokojnico pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Onkološkemu inštitutu, patronažni sestri, pogrebni službi Oklešen, pevcem za zapete žalostinke in g. kaplanu za opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš ugnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči.
V 77. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in praded
MAKS MARC
iz Podturna
pri Dolenjskih-Toplicah
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi Gasilskemu društvu Podturn, kolektivu Gozdnega gospodarstva Podvturn, Boru Dolenjske Toplice in Termo obratu Poljane. Se posebej zahvala g. župniku za lepo opravljen obred ter obiskovanje v času bolezni. Zahvala g. Puhanu za poslovilne besede, osebju Zdravstvenega doma Dolenjske Toplice in Kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, patronažnim sestram iz Zdravstvenega doma Straža, Pogrebni službi Oklešen za pogrebne storitve ter Pevcem in vsem, ki ste našega dragega moža in očeta Pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice
BERTE
ČEMAS
iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo d.d. Dolenjka Novo mesto, Danfos Črnomelj, Beti Metlika in sodelavcem. Hvala tudi organizaciji ZB Črnomelj in ge. Palčičevi za poslovilne besede. Posebna zahvala Lovskemu pevskemu zboru Bele krajine in g. Maleriču za organizacijo pogreba, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami in naši dragi mami darovali sveče in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: njeni otroci
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in teta
ANGELA
MRVAR
Plemberk 2, Stopiče
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za sv. maše. Zahvala tudi g. proštu za lepo opravljen obred, pevskemu zboru in Pogrebni službi Oklešen. Se posebej se zahvaljujemo dr. T. Kresetovi, ki ji je lajšala težke trenutke, in vsem, ki ste pokojno tako številno pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in stari oče
MILAN
NEMANIČ
iz Drašičev 30 pri Metliki
Ob boleči izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom vasi Drašiči in Krašnja za izraze sožalja, darovane vence, cvetje, sveče in sv. maše ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Mesnica in trgovina diskont Mercator, Slovenčeva 23, Ljubljana, in KZ Metlika, osebju Nevrološkega oddelka Novo mesto, g. patru Luki, Pogrebni službi Oklešen za prevoz pokojnika, Pogrebni službi Zale za pokop pokojnika, pevskemu oktetu Maks Dolničar za zapete žalostinke in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Jožica z družino, sin Milan z družino in sin Martin
Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe, atu, več med nami ni.
Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš.
V 67. letu je v boju z boleznijo omagal naš dragi mož, oče, stari ate, brat, stric
in boter
MIHAEL LUZAR
iz Gor. Suhadola 14
Izražamo iskreno hvaležnost vsem, ki ste pokojnika imeli radi, mu stali ob strani v času njegove bolezni in mu lajšali bolečine. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in ostale darove. Lepa hvala sodelavcem DSO, VDC, Mizarstvu Luzar in Piceriji Račka. Najlepša hvala prijatelju Ivu Kuljaju in Tončki Luzar za lepe besede slovesa, konjarjema Košmerlju in Kralju za prevoz pokojnika, pevcem iz Šmihela in Pihalnemu °rkestru iz Šentjerneja. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Oklešen. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Tončka, sin Miha z družino, hčerka Silva z Mitjo, brata Jože in Rado ter sestra Marija
z družinami in ostalo sorodstvo
Pogrebne in pokopališke storitve
Leopold Oklešen
ZAHVALA
Na mojem grobu gozdnih rožic nasadite in večni mir mi zaželite.
Po težki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, ded in praded
ALFONZ
LEGAN
iz Dol. Ajdovca 9
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedi Micki za govor in sosedom za nesebično pomoč, g. duhovniku za opravljen obred ter patronažni sestri Andreji za obiske na domu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Veliko prezgodaj, v 44. letu, nas je zapustil naš dragi mož, ati, sin in brat
IVAN
MALEŠIČ ml.
iz Zemlja 16 pri Gradcu v Beli krajini
Žalujoča družina, sorodniki in znanci se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v hudi stiski stali ob strani, nam pomagali in nas tolažili. Najiskreneje se zahvaljujemo sosedom za pomoč, predstavnikom tovarne Beti, vsem sodelavcem tovarne Beti in Kometu, učiteljem in učencem 2., 6. in 7. razreda OŠ Podzemelj ter g. Rusu za tople poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lep poslovilni obred, pevcem za čustveno odpete žalostinke, najlepša zahvala velja družini Štrucelj iz Zemlja za njihovo nesebično pomoč.
Žalujoči: vsi, ki so ga imeli radi
ZAHVALA
Mnogo mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož in najboljši oče ter stari oče
MARTIN VRŠČAJ
iz Vojne vasi 21 pri Črnomlju
Vsem sorodnikom, sosedom, njegovim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste delili bolečino z nami, mu poklonili toliko cvetja in sveč ter ga pospremili k preranemu grobu, iskrena hvala. Hvala osebju Intenzivne nege Kirurškega in Internega oddelka bolnišnice Novo mesto, ki se je trudilo za njegovo ozdravitev. Še posebej smo dolžni zahvalo njegovi osebni zdravnici ge. dr. Ljiljani Špec, kije več let skrbela za njegovo zdravje. Zahvala velja tudi govorniku g. Marjanu Maleriču, godbi na pihala Črnomelj, pevcem iz Doblič, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Malerič za vzorno organizacijo pogreba. Tine, zelo, zelo te bomo pogrešali.
Žalujoči: žena Anica, sin Branko in hčerka Erika z družinama, sestri Katica in Zvonka ter svakinja Pepca z družinami
ZAHVALA
Ob tragični izgubi najinih dragih staršev
MARIJE
in
ALOJZA
GLAVIČA
'IVdinova 5, Novo mesto
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom in znancem, ki so pomagali v najtežjih trenutkih in pospremili pokojna na njuni zadnji poti. Zahvaljujeva se tudi ZZV Novo mesto, DURS-u Novo mesto, APPN Novo mesto, župniku za opravljen obred, ge. Celic za poslovilne besede in Pogrebnemu zavodu Novak. Hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hčerki Marjeta in Darja z družinama

44 (2567), 5. novembra 1998
DOLENJSKI LIST
TA TEDEN VAS lANDMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 5. novembra - Zahar Petek, 6. novembra - Lenart Sobota, 7. novembra - Engelbert Nedelja, 8. novembra - Bogomir Ponedeljek, 9. novembra - Teodor Torek, 10. novembra - Andrej Sreda, 11. novembra - Martin
TEDENSKI KOLEDAR
5. novembra ob 6.16 - ščip
kino
BREŽICE: Od 5. do 9.11. (ob 18. in 20. uri) komedija Dr. Dolitlle. Od 6. do 8.1 L (ob_16.30) mladinski film Pasji detektiv.
ČRNOMELJ: 6.11. (ob 20. uri) in 7.11. (ob 17.30 in 20. uri) ZF Armageddon. 8.11. (ob 18. in 20. uri) ZF Dosjeji X.
DOBREPOLJE: 6.11. (ob 19.30) komedija Skrivnostno pleme. 8.11. (ob 15. uri in 19.30) kriminalni film Dež za ubijanje.
GROSUPLJE: 6.11. (ob 20. uri) kriminalni film Dež za ubijanje.
IVANČNA GORICA: 7.11. (ob 19. uri) komedija Skrivnostno pleme.
KOČEVJE: 5.11. (ob 18. in 20. uri) komedija Skrivnostno pleme. 9.11. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Dež za ubijanje.
KRŠKO: Od 5. do 7.11. (ob 17. uri) in
8.11.	(ob 20. uri) drama Titanik. Od 5. do
7.11.	(ob 20.30) in 8.11. (ob 18. uri) kriminalni film Noro mesto.
METLIKA: 6.11. (ob 20.15) ZF Dosjeji X. 8.11. (ob 17. uri in 19.30) ZF Armageddon.
NOVO MESTO: 5., 6. in od 9. do 11.11. (ob 18. uri) ter 7. in 8.11. (ob 16. in 18. uri) melodrama Mesto angelov. Od 5. do 1L11. (ob 20. uri) pustolovski film Šepetati konjem.
RIBNICA: 7.11. (ob 21. uri) kriminalni film Dež za ubijanje. 8.11. (ob 16. uri) komedija Skrivnostno pleme.
TREBNJE: 6.11. (ob 20. uri) in 7.11. (ob 17T uri) ljubezenski film Let bele golobice.
VELIKE LAŠČE: 7.11. (ob 19. uri) kriminalni film Dež za ubijanje. 8.11. (ob 19. uri) komedija Skrivnostno pleme.
film «
• POVABILO NA FILMSKI ŽUR - (LIFF, Ljubljana International Film Festival, Cankarjev dom, od 5. do 19. novembra, 80 naslovov, 5 sekcij, direktorica: Jelka Strgel)
Prav nocoj se v Cankarjevem domu s slovesnim odprtjem in otvoritveno projekcijo Trumanovega Showa, zadnjega ameriškega filma avstralskega genija Petra Weira, začenja največji filmski dogodek v Sloveniji. V deveti izdaji Mednarodnega filmskega festivala Ljubljana se bo v dveh tednih odvrtelo rekordnih 80 naslovov v šestih sekcijah in petih dvoranah CD-ja, Ljubljanskih kinematografov in Kinoteke.
Izbor naslovov obeta res veliko. Po ocenah direktorice Jelke Strgel, vedno prijazne šefinje festivala že vseh devet let, slovenska publika izrazito pozitivno reagira na močne, čustvene zgodbe. Letos bi to lahko bili Pas-kaljevičev Sod smodnika, Ime mi je Koe Kena Loacha, Moje življenje v rožnatem Alaina Ber-linerja, Elizabeta režiserja Kraljice razbojnikov Shekarja Kapitlja. Manjši, bolj cinefilski krog gledalcev, bo prisegal na druga imena, recimo na z digitalno VHS kamero posnete in po ri-
gorozni Dogmi 95 (naraven zvok in svetloba, prepoved efektov, verjetna zgodba) zastavljene Idiote Larsa von Trierja, režiserja slavnega Loma valov, tu je nova samoironična saga o družinskih spolnih navadah Woodyja Al lena, Razstavljanje Harryja, francoska modernista, stari Alain Resneis in mladi Oliver Assaye, pa Pedro Almodovar, Neil Jordan, David Mamet itd. Toliko čisto na hitro o prestižnih Predpremierah in tekmovalnih Perspektivah. Fokus bo izostril naj-odmevnješo irsko produkcijo zadnjih deset let, v dveh novih sekcijah (Posvečeno in Retrospektiva) pa bodo predstavljene poetične zgodbe o sodobnem Tajvanu oziroma krajši opus iranskega kultnega režiserja Abasa Kiarostamija vključno s slavnim Okusom po češnjah. Gledali bomo tudi filme držav vzhodne Evrope, njihovi kruti tranzicijski tematiki pa bosta v nazoren kontrast, da pri nas ni bilo nikoli tako hudo, na festivalu premierno prikazana dva nova slovenska filma, Blues za Saro in Patriot.
Najmanj ena težava pa ostaja tudi v devetič. Gre namreč za izrazito ljubljanski dogodek, o katerem se v drugih mestih le bere in sliši. Morda bi prav “fest po festu ”, organiziran v najbolj ljudsko reprezentančni obliki priljubljenih festivalskih naslovov, v recimo petih, šestih slovenskih mestih, iz LIFF-a naredil nacionalni dogodek.
TOMAŽ BRATOŽ
NOVO MESTO-Žabja vas
•	stanovanjski blok, novogradnja
•	predvidena vselitev: marec 2000
•	ugodne cene, popust pri predplačilu
•	zagotovljene cene
ob podpisu predpogodbe - informacije:NESK nepremičnine, Ljubljana tel.:	061/131-0283
GSM: 041/731-981 \_____________________________ž
ROČNA MASAŽA SOLARIJ

TENIŠKI CENTER OTOČEC
Naročila po tel.
068/75-458
rt»irowiiHij
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLAS I: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev j, na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Muli oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si \nteTnethttp://www.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo, Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
^Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
J
KMETIJSKI STROJI
MALO RABLJEN molzni stroj Vestfalia, potopni hladilnik za mleko in ličkalnik za koruzo prodam. B (068)65-020.	4307
SEJALNICO za žito in konjsko vprego prodam, B (0608)41 -528.	4293
TRAKTOR ZETOR 7711, letnik 1993, 420 delovnih ur, lepo ohranjen, prodam. B (068)324-579.	4361
PRIKLJUČEK za traktor Karlo Peši 4 in obračalni plug prodam. B (068)47-414, ali 40-180.	4350
KUPIM
DELNICE NFD, S - hrama, Triglava, Aktive in osatle delnice delnice investicijskih skladov ter podjetij kupimo. B (061)332-067 ali (041)738-544.	4200
DELNICE podjetij in skladov kupim za gotovino. B (041)680-505 ali (041)705-205.
4351
KOZOLEC ne pero, 3 polja, v dobrem stanju, kupim. B (068)66-670.	4360
STAREJŠO HIŠO v Novem mestu ali okolici kupim. B (068)23-050.	4373
MOTORNA VOZILA
CITROEN DIANO, 30.000 km. prodam za
150.000	SIT. B (068)322-291, dopoldan.
4309
POCENI PRODAM talbot solara, letnik 1983, registriran do 18.3.1999. B (068)75-682, popoldan.	4310
LADO 1500, letnik 1976, 72.000 km, registrirano do 7/99, garažirano, nikoli karam-bolirano, prvi lastnik, in 2 zimski gumi prodam, B (068)51-398.	4313
R 5, letnik 10/91, rdeč, prodam. B (068)78-153.	4327
ŠKODO FORMAN karavan, letnik 1993, prodam. B (0608)77-113.	4328
LADO KARAVAN 1500, letnik 1992, belo, ugodno prodam. B (068)41-102, popoldan.
4334
GOLF II D, ohranjen, rdeč, na novo registriran, prodam ali menjam za manjši avto. B (068)325-517.	4343
FORD MONDEO 1.8 TD, črne kovinske barve, prodam. B (068)22-289 ali (041)726-649.	4344
BALENO 1.3, letnik 1997, ugodno prodam. B(041)623-116.	4345
R 5 CAMPUS, letnik 1991, registriran do 10/ 99, rdeč, 5V, redno vzdrževan, prodam. B (068)87-881.	4359
R 4 GTL, letnik 1990, rdeč, ugodno prodam. B (068)87-747.	4364
GOLF 1.6 CLD, letnik 1991, lepo ohranjen, prodam. B (0608)81-876.	4365
LADO SAMARO, letnik 1993, registrirano do 2/99, prodam. B (068)66-512.	4370
GOLF D, letnik 1987, prodam. B (068)22-257.	4375
JUGO 45, rdeč, letnik 1990, prodam. B (068)79-717.	4326
GOLF JX D, letnik 1986, zelo lepo ohranjen, bel, prodam. B (068)85-531.	4371
MARUTI, letnik 1993, registriran do 4/99,
43.000	km, redno servisiran, prodam. B
(068)47-781.	4329
R 4 GTL, letnik 1/88 ugodno prodam. B (068)78-261.	4324
AVTOMOBIL FIATTEMPRA, letnik 1993, prodam. B (068)325-000.	4374
OPEL FRONTERO 2.3 TDI, letnik 1995,
90.000	km, servisna knjižica, črne kovinske
barve, izredno ohranjen, električno gretje sedežev, strešno okno, dodatni kovinski okvirji, električni pomik idr., prodam. B (0608)22-469.	4342
$ SUZUKI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto TS 068/24-791
•
PRODAJA IN SERVIS
Suzukijeva novost
JIMNY 4x4
2,495.000 tolarjev
•
Novo testno vozilo Baleno sedan 1.3 GL LSOfctfijO 1,750.000 IVagon R +
J^OOd^O 1,740.000
CLIO, bel, letnik 1997, 4V, prodam. B (0608)78-123.	4295
R 9 TD, letnik 1991, lepo ohranjen, prodam. Jože Kolenc, Zalog pri Škocjanu 18, Škocjan.	4368
R 4 GTL, letnik 9/88, rdeč, odličen, prodam. B (068)73-069.	4346
GOLF D, letnik 3/88, vinsko rdeč, prodam. B (068)73-069.	4347
POHIŠTVO
MEBLO POHIŠTVO Forma, italijansko mizo in stole (kromirano), otroški voziček Inglesina, kombiniran, z vsemi dodatki, prodam. B (068)25-779.	4314
RISALNO (pisalno) mizo z naklonom, 100 x 156 cm, z možnostjo montaže ravnil prodam. B (068)21 -670.	4317
POSEST
VEČ stanovanjskih hiš in manjšo kmetijo (do 3 ha) v Sevnici in okolici, do 10 km, kupimo. ING CENTER AB, Ajdovščina 4/VIIL 1000 Ljubljana. B (061)13-13-090.	4209
STAREJŠO HIŠO na relaciji Šentrupert -Mokronog prodam. B (068)21-731.	4291
GOZD (smreka, hrast), v izmeri cca 85 a, v Vavti vasi prodam. B (068)65-210.	4300
DELNO OPREMLJENO stanovanjsko hišo, 8 km iz Novega mesta, oddam. B (068)79-730.	4306
NA SUHORJU nad Prečno prodam sončno parcelo za vikend, z lepim razgledom, asfaltom do parcele. B (068)322-207 ali (041) 726-755.	4308
SENIK z zidano kletjo, na parceli cca 4000 m2, prodam, lahko tudi celo kmetijo z obnovljeno hišo, 18 km iz Novega mesta. B (061)152-66-50.	4337
VEČ stanovanjskih hiš in manjšo kmetijo, do 3 ha, v Sevnici in okolici, do 10 km, kupimo (za rušenje za HE Boštanj). ING CENTER AB, Ajdovščina 4/VIII. 1000 Ljubljana, B (061)13-13-090.	4355
SADOVNJAK z brunarico, 1300 m2, na Grabrovcu pri Metliki prodam. B (068)324-713.	4367
PREKLICI
PODJETJE FAGUS, poslovno svetovanje in posredništvo, dipl. ing. Viljem Pavlič, s.p., Novo mesto, Nad mlini 21, davčna številka 24061751, bo v naslednjih treh mesecih po objavi prenehalo z dejavnostjo in bo izbrisano iz registra. Dejavnost bo prenešena na podjetje MTI Pavlič, d.o.o., Novo mesto.
4358
PREKLIC
Jože Bučar, Bušinec 5, pošta Dolenjske Toplice, pozivam Antona Škufco, Obrh 17,
pošta Dolenjske Toplice, naj se mi javno opraviči, ker meje po krivem obdolžil, da sem ustrelil njegovega psa, sicer bom zadoščenje iskal na sodišču.
MESARSTVO PAVEL BOBIČ, s.p., Škocjan 52, obvešča, da bo z 31.12.1998 prenehal z obrtno dejavnostjo.
Družbeniki firme DOM INŽENIRING, d.o.o., iz Novega mesta opozarjamo g. Draga Klenovška kot družbenika, da preneha širiti neresnice o podjetju in ostalih družbenikih, sicer ga bomo sodno preganjali.
PRODAM
OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, II. klasa 540 SIT, I. klasa 720 SIT, in talni pod po 1250 SIT prodajamo. B (063)451-082.	2826
SADIKE novih sort cepljenih orehov prodajamo. Stalna rodnost, kvaliteta, ne pozebe-jo. Drevesnica za orehe Avsec, Krka 1. koop. Biotehn. fakultete v Mariboru. B (068)325-400.	4296
PRTLJAŽNIK za vectro prodam B (068) 75-293.	4301
REPO za kisanje in črno redkev prodam. B (064)326-526.	4312
BELI KROMPIR prodajamo. Zg. Brnik 76, 4207 Cerklje, B (064)421-499.	4315
DOBRO OHRANJENE jope lisice, št. 42, nutrije, št. 42, in ovce, št. 38, ugodno prodam. B (068)341-912.	4319
AVTOPRIKOLICO 150 x 100, kvalitetne izdelave, nosilnost 750 kg, prodam za 45.000 SIT. B (061)555-479.	4331
DELNICE prodam. B (068)79-523.	4341
CELULOZNA DRVA za kurjavo prodam po 3000 SIT. B (041 )714-551.	4356
UGODNO PRODAJAMO velike posode za koline in čevlje vseh vrst. Trgovina Rogelj, Rdeči Kal, Dobrnič.	4362
KOLERABO ugodno prodam. B (068)27-091.	4357
KALANA bukova drva prodam. B (068)49-701.	4332
RAZNO
HITRO in poceni zastekljujcmo balkone in opravljamo vsa ostala steklarska dela. B (041)739-421.	4294
PBS.
Poštna banka Slovenije, d.d.
Novo!
Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej, za dijake in študente.
Informacije na tel. št.: 063/425 27 15.
ČLAN DZTPS prevaja različne tekste iz angleščine in obratno. Obenem kot profesor angleščine nudi kvalitetne inštrukcije. B (068)341-106, popoldan.	4299
GROB, dvojni in enojni, odstopim na pokopališču v Leskovcu pri Krškem. B (064)242-133.	4303
BLIZU Novega mesta oddam za daljše obdobje velik opremljen gostinski lokal, letni vrt, plesišče. Možnost večjih prireditev, porok itd. B (041)726-755 ali (068)322-207.
4305
SNEGOLOVE za vse vrste kritin, barvne, pocinkane, bakrene, nerjaveče, izdelujemo in montiramo ali dostavimo. B (068)83-147.
4349
HLADILNIKE in zamrzovalnike popravljamo na domu. Menjamo izolacijo na skrinjah, ki puščajo vodo. B (041)698-055.	4369
POZOR! S pomočjo kristalov vam pomagam pri težavah in natančno napovem prihodnost. Pokličite na B (061)342-202, Mery.
3695
POSLOVNA PROSTORA, 30 in 70 m2, oddam. B (068)323-575.	4366
SLUŽBO DOBI
2 KV pohištvena mizarja z nekaj leti prakse zaposlimo. Sistemi predelnih sten Gerden, Ivančna Gorica, B (061)777-042.	4297
ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo natakarja in kuharja. B (068)45-511.	4298
ŠIVILJA s prakso na industrijskih strojev dobi delo za določen čas. Kasneje možna stalna zaposlitev. B (068)24-946.	4320
PRODAJALEC - To prosto delovno mesto v Brežicah in zaposlitev v solidni družbi je naša ponudba. Če imate poklic prodajalca, nas pokličite na B (0608)61-924.	4322
HOČEVAR AGROTRGOVINA, d.o.o., mesarija, Dol. Težka Voda 7 b, Novo mesto, takoj zaposli 2 mesarja za delo v klavnici in predelavi mesa. Kandidati naj se zglasijo na sedežu podjetja ali po B (068)89-235. 4323
MIZARJA za krojenje in spajanje furnirja takoj zaposlimo. Plačilo po dogovoru. Mizarsko podjetje Treles. Trebnje, d.o.o., B (068)44-038.	4325
HONORARNO ZAPOSLIMO prijetno dekle v strežbi v okolici Novega mesta. B (068)28-860.	4336
ZA DELO v diskoteki Africa, Trebnje, iščemo prijetna dekleta za delo za šankom ob vikendih. Dobro plačilo! B (068)41-215, ob vikendih.	4338
NATAKARICA DOBI OBČASNO DELO v okrepčevalnici AS pri AMZS na Otočcu. IT 041/730-151
TRISOBNO STANOVANJE v Novem mest«. CK, telefon, oddam. B (068)341-008.
V STRAŽI oddam novo dvosobno stanovanje s CK v družinski hiši. B (068)83-017 ali 65-087.	4333
OPREMLJENO podstrešno stanovanje, 51 m2, oddam. B (068)323-377.	4316
OPREMLJENO GARSONJERO v stanovanjski hiši na Grmu oddam. B (068)24-834.
4353
ŽIVALI
VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse informacije dobite na B (0608)71-375. 526 VEČ TELET, starih več kot 10 dni, kupim, prodam pa odjemalec silaže in mešalec zj gnojevko. B (068)73-227.	4339
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupafl' čič, Otovec, Črnomelj, B (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, B (0608) 67-587, Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog. B (068)49-813.	3361
VSAK DELAVNIK lahko dobite 100- kg prašiče, težke, bele piščance in enoletne kokoši. Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, B (0608)89-038.	4249
BELI PIŠČANCI, težki 2 kg, bodo v prodaj' 24. novembra po ugodni ceni. Jože Jeršin-Račje selo, Trebnje, B (068)44-389.	4258
KRAVO SIVKO, brejo 8 mesecev, 10 dni starega črno-belega bikca in 10 brejih ple' menskih koz z rodovnikom, JSR pasnih starih 10 mesecev, prodam. B (068)44-971
BREJO OVCO prodam. B (068)324-632-4311
BELE PURICE in grahaste bomo prodajal' na sejmišču v Šentjerneju 14.11.1998. Teta 7 do 9 kg. Cena 3500 SIT/kom. Naročila sprejemamo na B (067)88-058 ali (067)88-H4 432*
PUJSKE, težke 25 kg, prodam. B (068)75-' 144.	4348
ŽREBCA Holstein, z rodovnikom, starega 18 mesecev, oče Faraon, prodam, kupim 8jj menjam pa brejo vozno kobilo, težko do 45U kg. B (068)69-103 ali 69-003.	4330
KRAVO, brejo 6 mesecev, z drugim teletom-prodam. B (068)49-646.	4335
PRAŠIČE, krmljene z domačo krmo, težke cca 100 kg, prodam, kupim pa plemenskega kozla. B (068)73-613 ali (0609)626-650^
MLADO KRAVO za zakol prodam. ^ (068)45-543.	4340
V	UREJENEM LOKALU v centru Novega
mesta zaposlimo 2 simpatični dekleti za delo v strežbi. B (068)322-223.	4352
V	PRIZNANI PICERIJI v Ljubljani zaposli-
mo kuharja - picopeka z veseljem do dela in s čutom za čistočo. Informacije med 8. in 9. uro na B (041)694-608 ali (061)133-11-05, od 11. do 12. ure.	4354
KV AVTOMEHANIKA in delavca za pranje vozil, v Straži, zaposlimo. B (041)729-839 ali (068)83-032.	4363
PRODAJALCA (-KO) avtomobilov iščemo. Pogoji: najmanj srednješolska izobrazba, dobro poznavanje avtomobilskega trga ter prodajne in organizacijske sposobnosti. Prošnje s krajšim življenjepisom in vaše videnje v vlogi prodajalca pošljite pod šifro:
•H* 068/324-377
k-.-....
Samo resni.	4376
DELO V BUTI KU dobi dekle, staro do 25 let, s trgovsko ali poslovodsko izobrazbo. B (068)316-124.	4377
STANOVANJA
ENOINPOLOSBNO STANOVANJE, prvo nadstropje, prodani. B (068)23-854, popoldan.	4292
ENOSOBNO STANOVANJE oddani. B (068)326-112, od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure.	4318
gorenje
Servis&prodaja
vabi k sodelovanju v FRANŠIZING
sistemu na področju prodaje partnerje na območju Novega mesta■
Od bodočega pridobitelja franšize pričakujemo, da ima:
•	znanje in izkušnje na področju prodaje bele tehnike in zabavne elektronike;
•	prostor za prodajalno s površino najmanj 50 do 100 m2 na atraktivni lokaciji;
•	začetni kapital za investicijo v prodajalno in zaloge. Informacije na tel.: 063/899-24-81
Vaše pisne ponudbe zbiramo 8 dni po objavi oglasa.
5ni£HLUAOfUX
Smo družba z dolgoletno tradicijo v mednarodni špediciji, transportu in pomorski agenciji, ki je v preteklem letu praznovala 50-letni jubilej. Za nadaljnje uspešno poslovanje
vabimo k sodelovanju v filiali Transport na območju Novega mesta
2 VOZNIKA MOTORNEGA VOZILA NAD 4,5 TONE
za prevoz stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu
Od kandidatov pričakujemo
•	IV. stopnjo šolske izobrazbe kovinarske ali druge ustrezne smeri,
•	najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj,
•	vozniški izpit za G- in E- kategorijo,
•	opravljen tečaj in izpit za prevoz nevarnih snovi,
•	znanje tujega jezika.
Zaželjeni predvsem mlajši kandidati z izkušnjami v mednarodnem cestnem prometu.
Delovno razmerje se sklepa za določen čas za 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja in kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o doseženi strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Intereuropa, d.d., Kadrovsko-socialna služba, Vojkovo nabrežje 32, 6504 Koper. Dodatne informacije lahko dobite tudi po telefonu 066/ 441-494. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po opravljeni izbiri.
OBVESTILO O ZAPORI PROMETA
Organizacijski odbor za pripravo slovesnosti ob 100-letnici rojstva olimpionika Leona Štuklja sporoča vsem občanom Mestne občine Novo mesto, da bo zaradi nemotene organizacije slovesnosti zaprt promet na nekaterih lokalnih cestah, in sicer:
v sredo, 11.11.1998
Delna zapora parkirišča na Glavnem trgu nasproti mestne hiše, kjer bodo sestavljali oder za postavitev lučne, zvočne in snemalne tehnike od 6. ure dalje.
V četrtek, 12.11.1998
Popolna zapora parkirišč pod Kapitljem in ob Domu kulture od 6. do 18. ure
Popolna zapora parkirišč na Glavnem trgu od 6. do 22. ure
Popolna zapora parkirišča na Novem trgu od 6. do 18. ure
Popolna zapora Muzejske ulice od muzeja do Sokolske ulice od 6. do 18. ure
Popolna zapora Prešernovega trga od 6. do 18. ure
Popolna zapora Glavnega trga in Rozmanove ulice - uvoz v mesto od križišča
pri Kandijskem mostu do Ljubljanskih vrat - od 15. do 20. ure
Delna zapora Sokolske ulice - uvoz na Glavni trg - od 15. do 20. ure
Delna zapora Šegove ulice - uvoz proti Šolskemu centru Novo mesto od
križišča pri vrtcu do križišča pri Šolskem centru - od 15. do 22. ure
Popolna zapora Šegove ulice - od železniškega prehoda v Šmihelu do
Šolskega centra Novo mesto - od 15. do 22. ure
Popolna zapora mostov čez reko Krko pri Gradu Otočec od 6. do 22. ure
Popolna zapora parkirišč ob gradu Otočec od 6. do 22. ure
Petek, 13.11.1998
Delna zapora parkirišč na Glavnem trgu od 6. do 16. ure zaradi odstranitve odra. Občane prosimo, da zaporo prometa sprejmejo z razumevanjem.
Organizacijski odbor
IZŠLA JE NOVEMBRSKA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT, MODA, AVTO
Na športnih straneh izstopajo intervjuji z nogometašem Alešem Čehom, košarkarjem Primožem Brezcem, rokometašem Alešem Pajovičem in smukačem Petrom Penom.
Na modnih straneh vam v velikem intervjuju svoje skrivnosti razkriva miss Slovenije ’98 Miša Novak, ki pravi, da "lepota in pamet nista nezdružljivi!" Pogovarjali smo se s kreatorko Aleksandro Šaronjič, pišemo o mehkih Pleteninah, modnem krznu, rdeči barvi, biserih in drugih modnih zanimivostih.
Na avtomobilskih straneh se boste z nami popeljali na Pariški avtomobilski salon. Preizkusili smo Renault clio 1.6 RXE in 1.9 D RL, Peugeot 306 S16, Citroen jumpy combi 1.9 TD, Cagiva planet 125.
Predstavljamo Wolksvagen lupo, Opel frontero, Peugeot 206, Mazdo 626 caravan...
Zabeležili smo pol stoletja “spačka” in vam pripravili še mnogo drugih zanimivosti.
Novembrska številka revije E-ŠPORT, MODA, AVTO vas že čaka pri vašem Prodajalcu časopisov! Čakajo vas tudi jesenske E-ŠPORT KRIŽANKE s 100 lepimi nagradami!
Bi tudi vi^eleli živeti brez bolečin in ostalih težav? Samo taheebo izdelki vsebujejo lapachol, ki zelo hitro odpravi bolečine, okrepi organsko obrambo in daje telesu vitalnost z ustvarjanjem novih normalnih celic, doseže ustavitev in izboljšanje različnih tumorjev do 84%, čisti iz telesa strupene snovi, pomirja, deluje protivnetno 'n Pomaga pri asimilaciji zdravilnih učinkovin izbranih domačih zelišč proti nekaterim težavam. Naši čudoviti izdelki: taheebo tonik - preventivno in kurativno sredstvo Proti različnim težavam, taheebo dermal proti aknasti in poškodovani koži, taheebo kapljice za srce, za želodec, ledvice in mehur, pljuča, pomirjanje, jetra in žolč, regeneracijski in anticelulitni tonik, taheebo mazilo za masažo proti krčnim žilam, akcemom, hemoroidom, psoriazi, negovalno mazilo proti lišajem in vneti dojenčkovi koži, balzam za roke Izdelki imajo 100-odst. garancijo za kvaliteto V primeru rtezadovoljstva vam vrnemo denar.
primeri iz množice priznanj in pohval: upokojenec Rafael Miketič je imel 38 let bolečine v križu, 37 let čir na dvanajsterniku, ki se je začel spreminjati v raka, 30 let kronični bronhitis, 20 let vnetje sinusov (bil je trikrat operiran). Že po treh dneh Uporabe taheebo izdelkov ni čutil bolečin, kontrola pri zdravniku pa je pokazala, Pa tudi raka več nima. Upokojenec Avgust Požonec iz Lendave je imel 15 let sPondilozo, ankilozo, osteoporozo: jemal je svetovno znane izdelke, a bolečine ga le rešilo taheebo mazilo. Danilo Filipič prisega zaradi izrednega izboljšanja samo Pa taheebo kapljice za želodec, za srce, za pljuča, jetra in žolč. Zena Maksa noškarja zaradi bolečin ni mogla dvigniti roke, njegova sestra ni mogla hoditi, Mjatelj je trpel hude bolečine v križu, sam pa zaradi artritisa: bolečine so jim po uPorabi taheebo izdelkov prenehale takoj.
Pošiljamo s povzetjem. “ROŽA”, d.o.o., Črnomelj, telefon 068/51-947.
NOVOLES, lesna industrija Straža, d.d.
objavlja
RAZPIS
za prosto delovno mesto
REZKALEC
Od kandidatov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje:
•	IV. ali V. stopnja izobrazbe - strojna usmeritev
•	izkušnje ali brez (možnost opravljanja pripravništva)
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesna industrija Straža, d.d., Kadrovsko-pravni sektor, Na žago 6, 8351 Straža, z oznako “za razpis”.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
&
HYDRO
Vodilni svetovni proizvajalec mineralnih gnojil Vam priporoča za jesensko založno gnojenje sladkorne pese različne NPK-je z nizko vsebnostjo dušika, npr. NPK 5-14-30 ali NPK 3-24-24 oz. različne PK-je, 0-12-36+34-0,5 ali 0-14-40+1B,0_, Hydrova gnojila lahko kupite v Kmečki zadrugi Kostanjevica in v trgovini Agrosloga na Bizeljskem.
HYDRO SLOVENIJA, d.o.o.
Cankarjeva 3
. Tel.: 061/125-47-41, 125-47-33 Fax: 061/125-47-42
Mercator - Kmetijska zadruga Črnomelj
Črnomelj, z.o.o.
Kolodvorska 39, Črnomelj objavlja
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO NEPREMIČNINE
STANOVANJA ŠT. 4, V 1. NADSTROPJU STANOVANJSKE HIŠE V ČRMOŠNJICAH ŠT. 12, S FUNKCIONALNIM ZEMLJIŠČEM -DVORIŠČEM in SKUPNO DOSTOPNO POTJO.
Stanovanje je v stanovanjski stavbi pare. št. 1683/9, površina parcele je 163 m2, stanovanje je v izmeri 60,52 m2 neto koristne površine (soba 28,71 m2, kuhinja 16,22 m2, shramba 4,55 m2, klet 11,04 m2). Funkcionalno zemljišče - dvorišče je pare. št. 1683/8, ki meri skupaj 339 m2. Solastniški delež na skupnih prostorih, stavbnem in funkcionalnem zemljišču - dvorišču znaša 33/100. Skupna dostopna pot je pare. št. 1683/3 v skupni izmeri 92 m2, prodaja se solastniški delež do 1/6. Vse navedene pare. št. so vpisane pri ZKV št. 20, k.o. Črmošnjice.
Izklicna cena je 15.000,00 DEM (petnajsttisoč DEM 00/100) tolarske protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, na dan*-plačila.
Javna dražba bo dne 16.11.1998, ob 9. uri na sedežu Zadruge, v Črnomlju, Kolodvorska 39, po sistemu “videno-kupljeno”.
Javne dražbe se lahko udeležijo fizične osebe, ki predložijo originalno potrdilo o državljanstvu in registrirane pravne osebe, ki imajo sedež v RS, kar pred pričetkom javne dražbe izkažejo s pisnim pooblastilom za zastopanje in overjenim izpiskom iz sodnega registra in ki so vplačale varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun št. 52110-601-13544 in to izkažejo s potrjeno kopijo nakazila. Vplačana varščina bo kupcu vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena, najkasneje v treh dneh po javni dražbi. Kupec plača davek na promet nepremičnin, overitev pri notarju in stroške za vknjižbo v zemljiško knjigo ter morebitne druge stroške v zvezi z realizacijo javne dražbe in sklenitvijo kupoprodajne pogodbe.
Zdražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 8-ih dneh po javni dražbi in plačati kupnino v celoti, najkasneje v roku: ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe po javni dražbi. Če uspeli zdražitelj ne bo v navedenem roku sklenil kupoprodajne pogodbe oz. ne bo plačal celotne kupnine, bo prodajalka kupoprodajo razveljavila, plačano varščino pa zadržala.
Izdražena nepremičnina bo kupcu vročena v posest takoj po sklenitvi kupoprodajne pogodbe.
Vsakemu resnemu ponudniku bo na njegovo zahtevo omogočen ogled po predhodnem dogovoru.
Dodatne informacije lahko dobite po tel. št. 068/51-020, vsak dan med 6. in 8. uro.
VABLJENI!
(	:	!----------------'N
Vi uganete -mi nagradimo!
Odgovor na triindvajseto nagradno vprašanje je bil pravilen, če ste navedli, da izpušno cev lahko dobite pri firmi Avtogalant. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Štefka Vovk iz Jame 34 pri Dvoru, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bila izžrebana Slavka Vovk iz Soteske 56. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Anica Potočar iz C.O.Ž. 43/a v Šentjerneju.
Izpolnite pravilno štiriindvajseti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 10. novembra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad - dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in
darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev.
N-----------------H
NAGRADNI KUPON št. 24
Vprašanje: Na športni strani je rubrika, v kateri “besedo imajo ... ” (uganite manjkajočo besedo)!
Odgovor:
Moj naslov:
§*§-------------------H
\_____________________________
TELEVIZIJA NOVO MESTO
.vas,|| kanal
s Trdinovega vrha
na kanalu
Bi tudi vi želeli živeti brez bolečin v križu, sklepih, mišicah in brez ostalih težav?
Taheebo izdelki so prava rešitev!
Roža, d.o.o., Črnomelj Tel. 068/51-947
Agencija MISTIQL'E • ženitno posredovanje •
vam ureja razna srečanja ob kavici in plesu. Tel. 068/374-091
OGNJIŠČE
Krvavec	Kum
104,5	105,9
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:________________________________
Upokojenec:
da
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1998
Kraj:
Datum:
Podpis:
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v
po •B 068/323-610 ali 041/623-116	DOLENJSKEM LISTU
GOTOVINSKA POSOJILA ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Muzejska 3	Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
® 068/321-751
GOTOVINSKA POSOJILA ZASTAVLJALNICA vam nudi kratkoročna posojila na osnovi zastave Kolodvorska 45, Črnomelj čekovnih blanketov, delnic in certifikatov.
tr 068/53-453, 0609/643-216 REALIZACIJA POSOJILA TAKOJ!
PORTRET TECjA TEci\A
Aleš Makovac
“Brez dela ni kaj pričakovati, ” pra vi A leš Makovac, učitelj glasbe, organist, saksofonist, pevec, občasni skladatelj, predvsem pa navdušen zborovodja. Lani je na primer vodil kar enajst pevskih zborov, v glavnem v Suhi krajini, kjer so mu ljudje še posebej pri srcu. Take želje po petju kot tukaj še ni doživel.
Makovac je po rodu Primorec, od 1. razreda osnovne šole pa živi na Dolenjskem. Glasbeno pot je začel na osnovnih šolah na Prevolah in v Žužemberku, kjer službuje še danes. Kmalu je odkril, da so potrebe po vodenju zborov v Suhi krajini velike, saj so prošnje, da bi postal zborovodja, kar deževale, odreči pa ni znal. Tako je v Žužemberku ustanovil mladinski pevski zbor, cici zborček za predšolske otroke, dela pa tudi z otroškimi pevskimi zbori na podružničnih šolah v Ajdovcu, na Dvoru in na Prevolah ter z ženskim pevskim zborom v župniji Vavta vas, kjer je tudi organist. Se posebej je ponosen na moško vokalno skupino Prima, ki je pred petimi leti nastala iz cerkvenega pevskega zbora na Prevolah. Skupaj z vavtovškimi pevkami pojejo v mešanem pevskem zboru sv. Jakoba.
S pevskim zborom je gotovo najtežje začeti tam, kjer ni nobene pevske tradicije, na primer v
Zagradcu, kjer so ga lani poprosili za vodenje mešanega pevskega zbora. Ljudje so si enostavno zaželeli vsakdanjik polepšati s petjem, morda tudi zaradi nostalgije po starih časih, ko se je v vaseh pogosto slišalo ljudsko petje. Tako Makovcu ne mine dan, da ne bi imel kakšne vaje, zbor pa je lahko oddaljen tudi po nekaj deset kilometrov v eno stran. Zato je občudovanja vredno, da mu to ob družini s tremi majhnimi otroki uspeva. “Brez entuziazma gotovo ne gre, vsaj na začetku ne. Zelo rad delam z zbori, toda da se pri nas kaže tolikšna potreba po zborovodjih, me po eni strani preseneča, saj iz j šol prihajajo sposobni glasbeni- s ki, potem pa kar nekam ponikne- • jo. Menim, da bi jim v glasbenih šolah morali bolj pokazati možnosti glasbenega delovanja naprej, "pravi Makovac, ki želi na Akademiji za glasbo v Ljubljani študirati še dirigiranje.
Vesela je ugotovitev, da mladi kljub množici najrazličnejših medijev radi prepevajo ljudske pesmi, ki so naše pravo bogastvo. Tako preproste, pa vendarle iskrene in na nek način večne so. Če se jih bodo naučili v mladih letih, bodo za vedno ostale njihove. “Žal jih lahko dandanes slišijo kvečjemu še v cerkvi ali v šoli in prav slednja bi morala še več delati v tej smeri, ” meni mladi učitelj glasbe, ki igra tudi v Straškem pihalnem orkestru Krka zdravilišča. “Ljudska pesem je najboljši način učenja večglasja. Imamo čudovite priredbe in mladi radi pojejo. Všeč jim je tudi občutek pripadnosti skupini. Napredovanje zbora pa je v veliki meri odvisno prav od zborovodje, ki se mora na vsako vajo res temeljito pripraviti. ” Žal pa se pogosto pozablja, da je treba za dobre zborovodje poskrbeti tudi s plačilom, saj kulturniki ne morejo živeti samo od veselja do umetnosti in od hvaležnosti. Makovac je na primer skupino Prima kar štiri leta vodil brezplačno.
LIDIJA MURN
GLASBENA SKRINJA
Helidon in Panika Records za otroke
Pri Helidonu so pred kratkim izdali album Radovedna Katra in Nepridiprav, ki prinaša na naše glasbeno tržišče zanimivo novost, dvanajst skladbic, zasnovanih sicer kot glasba za mlajše, vendar je po temeljnem sporočilu namenjena prav vsem ljudem, saj glasba in pesmi govorijo o toplini in sreči družinskega življenja, o Radovedni Katri in Nepridipravu, bratcu in sestrici, o njunem odraščanju, ljubezni do staršev, veselju nad bivanjem, o zaljubljenosti ipd. Avtor besedila in glasbe je Bela Somi, sicer vodja skupine Kon-trabant, za snemanje tega albuma pa je sestavil skupino Nepridiprav, v kateri ob njem igrajo in pojejo Marija Božič, Lena Somi in Vid Klančičar, ki je doma iz Dolenjskih Toplic.
Pri glasbenem založništvu Panika Records pa so izdali album pesmi za otroke Take mačje, take mišje... pevke Melite Osojnik. Besedila je napisalo več avtorjev, od Vojana Tihomirja Arharja, Neže Maurer, Aste Malavašič do Mete Rainer in Zvezdane Majhen, glasbo pa sta ustvarila Artur Azarkevich in Blaž Jurjevič. Pesmi pojejo, kot zgovorno pove naslov albuma, o mačkah in miših, torej o živalicah, ki so pri otrocih zelo priljubljene. Melita Osojnik je pesmi povezala v glasbeno-ples-no predstavo o mačku Čoriju in miški Kotališki. Založba je poslala med poslušalce tudi pripovedno kaseto Nagajive pravljice Toma Kočarja, ki je napisal sodobne basni, v katerih skozi živalski svet pripoveduje o ljudeh in njihovih izkušnjah na otrokom primeren način.
KONCERT TRIA NOVINA
OTOČEC - Družinski trio Novina in župnik Blaž Gregorc ob obletnici smrti očeta Marijana vabita na dobrodelni koncert cerkvenih pesmi, ki bo v cerkvi sv. Petra na Otočcu v nedeljo, 8. novembra, ob 16. uri.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Molk o košarki - Posočnina za dijaka - Oskuben avto - Revna zgibanka županskega kandidata - Nepravični pajek - Listje na pločnikih - Prestavljena komemoracija
Jolando iz Novega mesta je neprijetno presenetilo dejstvo, da naš časopis na dveh straneh, ki sta namenjeni športnim dogodkom, ni našel toliko prostora, da bi objavil vsaj notico o tem, da so novomeški košarkarji v mednarodnem tekmovanju igrali v Izraelu in zmagali. “Strinjam pa se z bodico z naslovom Mednarodna košarka v prejšnji številki Dolenjca, ki daje jasno vedeti, kaj se dogaja v novomeški košarki. Ljubitelji in poznavalci te lepe igre vemo, daje Krko na današnjo raven pripeljala ekipa domačih igralcev, sedaj pa for-sirajo v glavnem uvožene, kar ni prav in za nadaljnji razvoj košarke v Novem mestu gotovo ni dobro.” Naši bralki Tatjani iz Grobelj pri Šentjerneju pa se ne zdi prav, da mora posočnino plačati tudi njen 17-letni sin, dijak, ki je lani z delom preko študentskega servisa zaslužil 225 tisočakov, sicer pa je brez štipendije. “Saj ne gre za velik denar, le za 700 tolarjev, a jaz moram kot delavka tudi za 700 tolarjev krepko delati.” Na davčni upravi so ji svetovali, naj stopi v
Z	N
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\______'_____'________/
stik s kakšnim poslancem. “Ti so za nas navadne ljudi previsoko pa tudi malo jim je mar za nas. Če bi sin napisal pritožbo, bi jo moral kolkovati s kolki za 270 tolarjev, dosegel pa tako in tako ne bi nič.”
Bralka Fanika Lorber iz Velikih Malenc pa je pred nedavnim v avtohiši Tomše v Krški vasi kupila avto korejske znamke Kia. “Medtem ko drugod pri nakupu tega avta kupec dobi tudi varnostni trikotnik, prvo pomoč, rezervne žarnice, nekateri prodajalci pa mu zastonj dajo še preprogo, sem jaz dobila avto brez vsega oziroma je prodajalec hotel za to posebno plačilo, za žarnice na primer 2.600 tolarjev. Tako naj bi bilo zato, ker mora prodajalec plačati prevoz avta od Kopra. Mar naj prevoz plača kupec?” se sprašuje Fanika.
Rudi Vlašič iz Metlike je dobil predvolilno zgibanko skupnega kandidata SDS in SKD za metliškega župana inž. Jožeta Nemaniča. “V njej je toliko slovničnih in slogovnih napak, nerodnih izrazov, da je vsa stvar prav smešna, če ne kar žaljiva za volilce. Ob tem se njegova žena ponaša s tremu diplomami in je med drugim tudi profesorica slovenskega jezika. Ob kandidaturi svojega moža bi se lahko potrudila in tekst, ki naj bi njenega moža predstavil volilcem, strokovno obdelala in popravila.” Za podobno zgibanko sedanjega metliškega župana, ki tudi kandidira na bližnjih volitvah, pa Vlašič pravi, daje z jezikovnega in stilističnega stališča korektna.
Z drugačnimi zamerami se ubada študent iz Novega mesta. Fantu je oni dan pajek odpeljal avto. “Resje bil avto nepravilno parkiran, vendar ni oviral prometa. Isti dan nekaj ur zatem pa sta na istem mestu (vhodu v staro porodnišnico) stala veliko večja avtomobila, pajka ali policistov, ki ga kličejo, pa očitno nista motila,” se razburja mladenič.
Pogosti “halojnik” Mirko Čadonič iz Črnomlja je pohvalil direktorja črnomaljskega Cestnega podjetja Borisa Weissa (v pogovoru z novinarjem ga je prekrstil v Cimermana, a je naslednji dan napako popravil), ki je poskrbel, da so imena krajev na obcestnih tablah pravilno napisana. “Bo pa moral popravni izpit iz slovenščine delati tisti, ki je delal spomenik zamolčanim žrtvam vojne v Vinici, saj v besedilu manjka 5 vejic, tudi pred veznikom ki, kar obvladajo že učenci 3. razreda osnovne šole,” se huduje vrli Mirko.
Bralec Jože iz Žužemberka je ogorčen, ker ljudje v Suhi krajini niso bili pravi čas obveščeni o onesnaženosti pitne vode. “Zatajila sta tako civilna zaščita kot Komunala. Vsa čast pa gasilcem, ki noč in dan vozijo čisto vodo v rezervoar v Globočcu, ter sektorskemu poveljniku Francu Škufci, ki se še posebej trudi.”
Andreja in njeni sosedje iz Novega mesta pa so ogorčeni, ker je bila letos komemoracija za dan mrtvih že dan pred praznikom. “Kaj je vodilo Nikolo Padevskega in člane sveta KS, da so spremenili datum komemoracije? Marše bojijo velike množice ljudi, ki se vsako leto pridejo poklonit svojcem in padlim za svobodo in s tem izpričujejo svojo srčno kulturo?” se sprašujejo. Za naprej zahtevajo, naj bo komemoracija spet I. novembra.
A. B.
ŽOAMBO ŽOET WORKESTRAO V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju bodo v soboto, 7. novembra, s pričetkom ob 22. uri nastopili internacionalni postindustrijski antirockovski etno jazz razgrajači Zoambo žoet worke-strao z gosti.
HRABRO DEJANJE
Po večerji razorožil razgreteža
Na predlog načelnika UNZ Krško je minister za notranje zadeve z znakom Hrabro dejanje odlikoval kriminalista Romana Kumpa, ki je letos poleti obvladal oboroženega občana
KRŠKO - Policist Roman Kump se je pred dnevi zapisal med tiste izbrance, katerih delo oziroma dejanje je bilo nagrajeno s priznanjem Hrabro dejanje. “Prislužil” si ga je poletnega večera, ko je s pogumom in požrtvovalnostjo, ko je obvladal oboroženega občana ter morda preprečil tragedijo širših razsežnosti.
Roman, ki je v policijskih vrstah 16 let, ves čas na policijski postaji Krško, je bil 18. julija zvečer z družino na pizzi, ko je zaslišal strele. Najprej je pomislil, da gre za petarde, a kmalu je spoznal, da je zadeva resnejša. 28-letni Jurij
HARMONIKARJI, CITRARJI IN ORGLIČARJI
DRAŠIČI - Krajevna skupnost Drašiči bo ob prazniku krajevne skupnosti v soboto, 14. novembra, ob 20. uri pripravila srečanje ljudskih godcev v gasilskem domu v Draši-čih. Vabijo vse, ki igrate na frajtonarico, ustno harmoniko ali citre. Prijave sprejema in pojasnila daje Edi Macele po telefonu (068) 58 269. Zadnji rok za prijavo je 10. november.
KRAP VELIKAN S ŠTRITA - Da so v ribniku na Štritu pri Bučki, ki ga upravlja Ribiška družina Sevnica, velike ribe, je sredi prejšnjega meseca dokazal navdušeni škocjanski ribič Darko Praznik. V večernih urah je na ribniku zapel 81 centimetrov dolgega in deset kilogramov in pol težkega krapa luski-narja, kar je Darkova največja ribiška trofeja. Krapa je ukanil na kuhano koruzo in v nekaj minutah imel na bregu. (Foto: S. Dokl)
PLAČAL
Z ZGODOVINSKIMI KUNAMI
ČRNOMELJ - V četrtek, 29. oktobra, okoli 12. ure je v trgovino Begntd v Črnomlju prišel neznanec in si nabral več izdelkov za dobrih 23 tisočakov. Račun je plačal s hrvaškimi kunami. Ko je kupec odšel, sta prodajalca odkrila, da jima je plačal z neveljavnim bankovcem za 1000 kun, ki ima letnico 1941.
P. iz Mrčnih sel se je namreč z dvema lovskima puškama, uperjenima v zrak, približeval policijski postaji. Dežurni policist ga je pozval, naj odvrže orožje, in izstrelil opozorilni strel, vendar razgretež na to ni reagiral. Še več: ustrelil je proti policijski postaji in zadel strop prvega nadstropja. “Do mene je iz smeri pizzerije prišel policist Stane Zupančič. Bil je oborožen in tako sva se dogovorila, da me bo on kril z orožjem, jaz pa da se bom Juriju poskušal

	
	
	
Roman Kump
TRIO MEFISTO
ČRNOMELJ, NOVO MESTO - Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju z Glasbeno mladino Bele krajine in Kulturnim centrom Janeza Trdine priredi v okviru cikla mladih GM oder 98-99 koncert tria Mefisto, in sicer v ponedeljek, 9. novembra, ob sedmih zvečer v dvorani glasbene šole v Novem mestu in v četrtek,
12.	novembra, ob sedmih zvečer v dvorani glasbene šole v Črnomlju.
VEČER BLUEGRASSA
NOVO MESTO - V kavabaru Pri slonu bo v soboto, 7. novembra, večer bluegrassa, na katerem bo nastopila skupina The David Thom Band. Nastop se bo začel ob 20. uri.
FAKE SPET V LOKI!
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Čeprav so se poti kitaristov Igorja Leonardija in Žarka Živko-viča, baskitarista Nina de Gleria, bobnarja Aleša Rendle, večkrat razšle, so ob dolgoletnem prijateljstvu in sodelovanju v skupnih projektih ohranili nekaj skupne tradicije, ki izhaja iz nekdanjega projekta Ouatebriga. Skupina Fake se stalno dopolnjuje z novimi glasbenimi prijatelji, kar njihovo glasbo dodatno plemeniti. V Fake sodelujejo še Janja Majzel in Ana Vipotnik (vokal), Jelena Ždrale (violina, vokal) in Drago Ivanuša (harmonika). To zasedbo bo slišati tudi na večer loškega konceta v soboto, 7. novembra, od 20. ure v tamkajšnjem kulturnem domu. Fake razvija mešanico stilov, od jazza in funka do etna. Fake igrajo predvsem avtorske glasbe, med katere pa vmeščajo tudi predelave standardov.
JESEN POD GORJANCI - Polja so pospravljena, vinogradi obrani, človek sv radosti darov zemlje in neba. Jesen je prinesla mir in spokojnost tudi v te v zavetju mogočnih Gorjancev. (Foto: A. B.)
približati od zadaj,” se spominja Roman. Roman, ki takrat ni bilv službi, je stekel čez cesto in Jurija dohitel, ko je bil ta že pri stopnicah. Podrl ga je na tla, tako da je Bohorec izpustil orožje.
“Nisem premišljal, ali naj grem ali ne. Tak je pač naš poklic. So določene naloge, ki jih moraš opravljati tudi takrat, ko nisi v službi,” pravi Roman, ki v tistem trenutku ni mislil na strah, čeprav je bil takrat žal brez orožja. Bilo je pač poletje in lahka oblačila niso najboljši prostor za shranjevanje le-tega. Na srečo tistega večera ni bil nihče ranjen, čeprav so policisti ugotovili, da se je fant, ki seje odpravil na bojni pohod v Krško, doma tako razjezil, da je z orožjem grozil tudi domačim.
T. G.
SPREJ GA NI REŠIL PREPOVEDI
NOVO MESTO - 23-letni M. P. iz okolice Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ponarejanja listin, ker je konec avgusta na upravno enoto Novo mesto prinesel vozniško dovoljenje, da bi mu vpisali ukrep prepovedi vožnje vozil B - kategorije. Preden je odnesel vozniško dovoljenje na upravno enoto, ga je posprejal z lakom za lase, nato pa vpisani ukrep s pomočjo vate in alkohola zbrisal in uporabljal naprej. A policisti niso slepi in so zoper kršitelja napisali kazensko ovadbo.
Eros tanatos
Na zadnji seji novomeškega občinskega sveta so svetniki različnih strank, ideoloških usmeritev pa tudi nestrankarske in neideološke provenience v eni točki dosegli idilično soglasje. V en glas so se jasno in odločno zavzeli za to, kako čim bolj škoditi temu prostoru, kako ga degradirati in uničiti njegove vrednote.
To, da bodo z avtocestami križali našo ubogo deželo zato, da bo Ukrajina bližje Španiji in da bo stoletna nemška sla po prodoru na južna morja asfaltirana štiripasovno, bomo plačali z našim denarjem, ob tem pa naj bi bili še zadovoljni, se uslužno smehljali in mahljali z repkom.
lenjci. Prava avtocesta, vijoča se skozi to zanikrno gričevje! Nič lepšega od stvarjenja sveta! Vendar je za naše vrle svetnike to še premalo.
Nekaj manjka.
Kaj?
Oskrbna postaja! Bencinska črpalka, zimska cestna služba, tovornjaki, motel, bife, vampi, kurbe...
In da bi šla ta dobrobit mimo naše občine?!
Ne damo!
To nam pripada!
Kje?
Pod Trško goro ali nad Otočcem.
Oskrbna postaja ali smrt!
Smrt.
ANDREJ B^RTElJ
Tega silnega napredka, te dobrobiti civilizacije, te evrop-skosti bomo deležni tudi Do-
HOTELI OTOCEC
KESTAVKACUA TMfOO
V-r ‘ W,-	~ v restavraciji
TANGO
v soboto, 7. novembra, od 20. ure dalje z ansamblom HENČEK ter prikazom krsta mošta ? sodelovanju s Kulturnim in Turističnim društvom Otočec. Potrebne so rezervacije na tel-št. 75-700 in 75-165.