12. številka.
Ljubljana, v soboto 16. janavarja
XXV. leto, 1892.
Ishaja vsak dan mesec 1 gld. 40
Za oz
plaCnje se od četiristopne petit-\------ ,
Dopisi naj ne izvole frankirati. — Rokopisi se ne »racajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. U pravniSt vn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Odstop Tržaškega škofa.
Kakor so poročali nekateri italijanski listi Tržaški, se je baje izrazil Tržaški Škof, prevzvišeni gosp. dr. J Glavina, že ob novem letu, ob priliki vBprejemanja duhovščine, da bode odstopil, ker so se pomnožili izredno sovražniki cerkve ter da bode vodstvo škofije prepustil generalnemu vikarju Ča-stitemu gospodu prostu dr. Ivanu Šustu. Zdaj pa 86 je razglasila vest, da je ta odlok se eficijclno prijavil v okrožnici duhovščini ter da je generalnim vikarjem imenovan res čast. g. dr. Šust, kateremu ima duhovščina priseči kanonično pokorščino.
Da je res imenovan generalnim vikarjem, častiti g. dr. Šust, to potrjuje tudi zadoja „ Edinost", a ne pristavlja ničesar druzega. Mogoče je torej, da vesti italijanskih časnikov neso popolnoma zanesljive, akopram so jih po njih posneli tudi nekateri nemški časopisi, vender pa se uam zde pa-vsem verojetne in mogoče.
Kdor je pazno zasledoval dogodke zadnjega časa, kako je navalivala italijanska stranka v Trstu na slovensko božjo službo ter po popustljivosti, katero smo ob svojem času obsodili, dosegla res, da se je odpravila slovenska božja služba v btolni cerkvi sv. J usta, mora priznati, da stališče višjega dušnega pastirja v Trstu je jako važno ne samo v verskem nego tudi v narodnem oziru. Pozneji do-god'ii v mestnem zastopu, kjer se je rovalo proti slovenski duhovščini so znani, ni nam jih treba torej ponavljati.
V taciu kritičnih odoošajih ni vse jedno, kdo zavzema vzvišeno mesto najvišjega dušnega pastirja. O sedanjem škofu moramo izreči, da je bil vedno pravičen zahtevam slovenskega naroda, odkar je /.usedel stolico Tržaško Koprsko, akopram je njegovo politično preverjenje prejšnje čase, ko je bil še škof Poreški, se nagibalo bolj na italijansko stran. Bati se nam je v sedanjih okoliščinah, da bi njtgov eventuelni naslednik utegnil biti manj prijazen slovanskemu prebivalstvu svoje škofije.
Daš v mejnih naših pokrajinah, kjer so z vso silo dela na raznarodovanje slovenskega naroda, je uprašanje, kakega mišljenja je v političnem živ-
ljenji najvišji dušni pastir, jako važno. V teh pokrajinah ima mnogokrat ubogi tlačeni slovenski narod jedino svojo zaBlombo v duhovščini. Posebno v Istri, v Primorji in na Koroškem jo delovanje duhovščine za probujo naroda bilo iu je če vedno jako zaslužno. Veliko je torej ležeče na tem, da na čelu te vrle narodne duhovščine stoji mož, kateri pozna potrebe naroda, kateri čuti za ta narod in ima Brce zanj.
V tacih razmerah pa, kakor so nastale v Tržaški škofiji vsled brezozirnega pritiska nasprotnikov slovenstva, treba je poleg srca za narod še tudi neke jeklene odločnosti in vstrajnosti v borbi za svetinje slovenskega naroda, mej katerih prve je šteti, da se mu ne krati božja služba v svojem materinem jeziku, kakor je bila dozdaj vedno običajna, ki pa se skuta zdaj odpraviti na vsak način.
Prav verojetno se nam torij zdi, da je premehki a pravični škof Tržaški, videč, da se mu je težko ubraniti silnemu pritisku italijanske Btranke, kateri se je že itak bil uclal preveč, prišel do sklepa, da odstopi in se tako izogne vsemu daljnemu boju, za katerega bo morda ne čuti dosti odločnega. Da pa nasprotnikov cerkve ni iskati v vrstah slovenskih podložnikov njegovih, to je jasro. Ostro se je sicer obsojal neodpustljivi korak, po katerem se je odpravila slovenska propoved pri sv. Justu, a ta obsodba bila je opravičena. Ko bi se bilo takrat ravnalo po geslu „principiis obsta", ko bi se bil odločno odbil prvi naskok sovražnikov, morda bi ne bilo prišlo tako daleč. Pomolil se je nasprotniku prst, a zdaj hoče imeti celo roko.
Nadejamo se sicer, da se vest o odstopu Škota dr. Glavine ne obistini, a po vsem soditi se nam ne zdi nikakor neverojetno in nastane torej, ako se obistini, jako važno uprašanje: Kdo mu bode naslednik?
S tem uprašanjem se za danes še ne bodeni o bavili, pač pa moramo poudarjati, da bode od njega rešitve v marsičem odvisno, kako se bode razvijalo in napredovalo ali nazadovalo narodno življenje v škofiji Tržaško-Koprsk* v kateri živi toliko Slovencev. Dosti imamo že žalostnih izgledov po drugod iu nikakor ne moremo misliti, da bi na mesto,
kjer so delovali blagi možje kakor Ravnikar, Do-brila in tudi sedanji Škof, prišel kak nasprotnik naše narodnosti, katera bi potem zgubila tudi to zaslombo, ki jo je imela do zdaj v domoljubni duhovščini, kateri je stal na čelu če že ne tudi domoljubni, vsaj pravični in narodnim težnjam ne nasprotni višji dušni pastir.
Državni zbor.
Na Dunaji 15. januvarja.
Govor grofa Coroninija v 95. seji, kateremu nikakor ne pritrjujejo prošnje, katere so uložile i včeraj potom svojih poslancev prizadete primorske občine, našel je dane« ne v zadevi stvari, pač pa v zadevi oblike in nekoje insinuvacije vse časti vrednemu poljedelskemu ministru grofu Fal-kenhavnu, v istega osebi dovoljen ugovor. V zadevi delovanja manjšiue izjavil se je včeraj še tretji član manjšine, ki zahteva, da se pogodba z Italijo ne izvrši in se izrekel soglasuim s svojima tovarišema. Govornikov se je upisalo doslej že nad sto, tako da je predsednik Smoika naprosil načelnike klubov, da skupno omeje število govornikov.
Predsednik otvori sejo ob 10Va uri in naznani, da mu je došla objava trgovinskega ministra o podelitvi Najvišje sankcije zakonskomu načrtu, ki zapoveduje grajenje železniških prog iz Strakonic v Winterberg in iz VVodnan v Prachatice.
Mej došlimi prošnjami prečitale so se tudi prošnje dalmatinskih občin Budva, Sipan, Slano, Janjina in Kavtal, uložene po posl. Klaiću; prošnji sodiškega okraja komenskega in občine Rifen-berk v Primorski, po posl. Gregorčiču; prošnja nekojih občanov motavunskih v Istriji po poBlancu Laginji in prošnji občinskega urada punalskega in kmetijskega dtuštva „Krku v Istriji po poslancu Spinčiču — vse za premembo trgovinske pogodbe z Italijo, oziroma za odpravo doBtavka k carini na vino, ki se v pogodbi nahaja.
Prvi govornik proti posl. Rob 16 prične v seji obravnavo o \sprejemu trgovinskih pogodb z izjavo, da se popolnoma strinja z govori poslanca Klaiča in Dipaulija ter da radi tega ne bode svojega govora predolgo raztezal.   Doslejšni problema-
LISTEK.
P a b e r k i.
Kdor veliko po svetu hodi, ve tudi kaj pripovedovati. Tako bi se smelo reči o zadnjem potovanji deželnega glavarja sosedne zeleno Štajerske, ki se je podal na „radostno cestovanje" ob priliki, ko se je odprla nova železnica iz Celja v Velenje. Da se visoki gospodje v Gradci niso nikdar posebno veliko brigali, da se pouče o razmerah na našem slovenskem Štajerji, je znano, kar pa se je prisodilo deželnemu glavarju grofu Wurmbraudu, je pa že tako originalno, da bi bilo rt s škoda, če se to ne zabeleži „ad aeternam rei memoriain*. Nemškemu gospodu grofu se je pripetila mala neprilika, ki ga je morala ja'ko neprijetno dirnuti. Nemec bi rekel „es muss ihn tamiseh g'vvurmt habeu". A vse pozueje oficijelno krpanje ni pomagalo nič, „die deutsche Gtiiudlichkeit" dobila je zopet jedenkrat drastično ilustracijo.
Stvar bila pa je tako-le: Kakor znano, leži ob novi železniški progi skozi in skozi narodni slovenski trg Žalec, kateri je visokemu potovalcu seveda bil znan le pod imenom „Sacnsenfeld". Vrli narodni župan temu uzorno narodnemu trgu ima pa
nemško ime HauseubicLler. V bližnji postaji Št. Peter pa je Župan, ki ima sicer pošteno slovensko ime Lenko, a je pristaš nemško misleče stranke. Grof Wurmbraud. ki je kot deželni glavar se udeležil otvoreuja železuice iz Celja v Velenje, hotel je pri tej priliki povedati Slovencem katero zasoljeno in je imel v to svrbo pripravljen govor. Poleg tega pa je hotel pohvaliti s prijaznim uagovorotn občinskega predstojnika nemškega mišljenja.
Vlak se pripelje v Žalec. Belo oblečena dekleta pozdravijo gospoda deželnega glavarja in predstavi se mu župan z nemškim imenom. Aha, ta je Nemec, si misli grof Wurmbrand in spusti svoj prijazni govor ter jako milostno pozdravljajoč na vse strani stopi uazaj v svoj vagon ter se odpelje. Občua zadovoljnost nad veliko uljudnostjo gospoda deželuega glavarja.
Na bližnji postaji Št. Peter zopet slovesen vsprejem. Nemško nadahujeui župan s slovenskim imenom Lenko in njegovi jednako misleči občinski svetniki poklonijo se ponižno. A kako so bili začudeni, ko se po županovem nagovoru razlije nad njimi kakor ploha Slovencem namenjena „pridiga11 gosp. deželnega glavarja.
Šele v Velenji pri penečem šampanjci zvedel je grof Wurmbrand, kako neprijetno je .pogorel"
s svojima zamenjenima govoroma. Toda vedel si je pomagati. Oficijozni poročevalec dobil je nalog, Žalski govor v svojem poročilu premestiti v Št. Peter, Št. Peterski pa v Žalec. In tako se je potem tudi čitalo v časopisih in tudi Graška teta eBkamotirala jo govor na ta način. Na to popravek za popravkom. Žalski župan ni si dal vzet«, da je nagovor deželnega glavarja bil skrajno prijazen, Št. Peterski župan pa in njegovi pristaši pa zopet niso zadovoljni, da so v časnikih prijazno omenjeni, v resnici pa jih je deželni glavar oštel. Hočejo imeti zadoščenja. Kako se bode izmotal visoki gospod iz te neprijetne afere, jo njegova stvar, mi smo jo le zabeležili, ker so kaj jednacegi ne pripeti vsak dan.
„Dan gori — sneg doli" pravi star pregovor, katerega resnico čutimo baš te dni. Že smo m slili, da je zima pozabila na nas, prestopili smo v novo leto, a o zimi 8e ni bilo dosti Čutiti. Kar najeden-krat pa nas je nebo prav radodarno obsulo in obilno nadomestilo zamujeno. Včeraj smo že čutili, da je tudi drugod tako, kajti pošte začele so nam prihajati neredno in zameti stopili bodo menda na dnevni red.
Da je naša Šiška v zadnjem času združila v sebi vse znamenitosti Ljubljanske, kakor muzej, gledališče itd., smo že imeli priliko omenjati. V
lični vsprejem pogodbe s strani vlade sam je že prouzročil, da se vinotržci ne upajo svojih zalog popolniti, ker bi jim znalo nadaljuje nakupovanje vin donesti velike izgubo. Avstrija stoji pred določbo, katera ju danes Še nepoznano važnosti, ker na njej leži obstanek vinoreje I češko vinorejsko društvo i posl. Morsev pooblastila sta ga izjaviti se, da zmatra pogodbo z Italijo vsej avstrijski vinoreji za nevarno. V Mariboru zbrani vinorejci in vinotržci Štajerski poslali so mu brzojavko ter zahtevajo od s v o ] Mi poslancev, da z vsemi močmi delujejo na to, da se odvrne preteča nevarnost. (Torej tudi posl. Kokosebinegg in Foregger!) Govornik ne v-prejema tolažila Šukljevega, da bo i v Italiji trtna uš pokončala vinograde, ker je v Italiji vino-rejstvo vse drugače nego pri nas in ni skupaj držeč fu se vinskih okrajev, nadalje pa tudi nemajo tam tako izborne poBpeševateljice nego je v nas vinarska šola Klosterueuburška, ki je z vso močjo delovala ua razširjenje po bolnih svojih trtah. Z govorom in mnenjem grofa Coroninija se nikakor strinjati n<i more, ker slednje ni utemeljeno.
Ker so je bati za popolno osiromačenje Štajerske, glasuje iz gospodarskih razlogov proti pogodbi.
Nasledujoči posl. Stalitz iz svojega Tržaškega stališča razkladu dobrote trgovinske pogube, ki bode morda Trstu koristila in nasvetuje resolucijo, da država, kolikor možuo podpira plovstvo, sosebno pa z znižanjem dotičnih davkov.
Poljedelski minister Fnlkenhavn kar naj-odločnejše ugovarja grofu Corouiniju, ter ga zavrača, ker je trdil, da država ne h če odpomoči opustošenju po trtui uši iu vlada celo dobrohotne naredbe postavne napravi illuzoričue. On meni, da pogodba z Italijo ni ravno škodljiva prebivalstvu, vender ne smatra delovauje proti pogodbi nepatri-jotičuim, ker je preverjen, da možje, ki delujejo proti njej, to store iz najboljšega prepričanja.
Posl. Gessmann obraćaše proti sklepu po-godeb iz obrtnih razlogov. On da jo botel presoditi trgovinske pogodbe popolnem nepristanki, a jih k ljubu temu ne more odobravati. Sam je zastopnik prvega obrtnega okraja avstrijskega, a vender se ozira i na poljedelstvo. Poljedelstvu in mali, pa tudi deloma srednji obrti škodujejo nove pogodbe, jedino veliki bodo koristili. Radi tega bodo ou in njegovi tovariši protisemiti glasovali proti vspre-jetju pogodeb.
Poal. Neuber ugovarja predgovorniku in mu skuša ovreči trditve njegovo, na to pa preide na zvezo z vahodnimi, ki bi nam največ koristila. Kajti carinska vojua z Rumunijo koristi Nemčiji, škodi pa premnogo Avstriji. Poslanec meni, da bodo veliki obrtniki največ trpeli iu konečno priporoča V3|»rejem pogodeb.
Zadnji govornik v seji posl. Vašatv obrne se na politično stran trgovinskih pogodeb. Početkom govora obrača Be proti poročevalcu, ki se hoče osla-viti s poročilom, a se le sam smeši. Nadalje pa izvaja, da smo v pogodbah velesilama di uznicama, aosebno pa Nemčiji v obrtnem oziru popoluem podlegli. 61°;0 vsega izvoza iz naše carinske skupine obsega poljedelstvo in živinorejo.
zadujem času pa je zopet stopila na dan z neko posebno specijaliteto, to so kranjske klobase z zlato vsebino, kakor se je poročajo te dni. Potem pa naj kdo reče, da bo slabi časi, ko človeka lahko doleti sreča, da brez loterije za borih nekoliko kebrov dobi tečno klobaso in pa še zlat prstau po vrhu. Seveda ni vsak dan nedelja iu bo tudi vsak dan ne jedo take zlate klobase.
Od kranjskih klobas pa do „Narodnega doma" je sicer ros malo čuden skok, a vender ne tako neopravičen, kakor se morda dozdeva na prvi pogled. Tudi uprašanje našega „Narodnega doma" postalo je nekako dolga klobasa brez konca in kraja in zato prišlo mi je zopet na misel, ko sem izvedel vest, da so tudi Mariborski Slovenci, oziroma tamošnja posojilnica si že omislili stavbeni prostor, kjer si bodo postavili „Narodni dom", kakor so to storili malo poprej vrli Celjani. S Ptujem imeli bodemo torej ua južnem Štajerji kmalu tri ,,Narodne dome", ko imamo kranjski Slovenci samo jednega v Novem mestu, kdaj pa se nam bode začel graditi drugi v beli naši Ljubljani, tega ne ve nikdo. Kakor nekdaj rimski Katou, teko bi moral nastopiti tudi pri nas kdo, ki bi vsak dan pouavljal dotičnim merodajnim krogom: Ego vero ceuseo, ,,Na-roduuin domum" esse „gradeiidum". A.
Večino poljskih pridelkov pa izvaža Ogrska, da, skoraj vsu. Nasprotno izvaja obrtne izdelke skoraj do cela Avstrija, katerej pripada torej nekako 39% izvoza. V trgovinski pogodbi prijenjala je Nemčija v zadevi poljedelstva in živinoreje, Avstrija v zadevi obrti. Iz tega sledi, da ima jedini dobiček od zveze na naši strani Ogrska, izgubo pa vso Avstrijo. Nemčija je gospodarski močnejša od nas in nas bo v 12 letih popolnem porazila. Sicer nam bo i Rusija, ki izvaža štirikrat toliko žita, kot mi, delala mogočno konkurencijo. Da smo izgubili, kaže že to, da je v presodnem odseku pogodeb i poslanec-Slovan, ki se je doslej jedini izrekel za trozvezo — imenuje ga c. kr. Slovana — jokal solze o sklepu odseka, ko se je izjavilo, da se i moravski ječmen ne bode mogel več izvažati.
Zajedno nasvetuje resolucijo, ki se vsprejine, da se vrne pogodba z Nemčijo vladi v uovo pogajanje. Na to obrača se proti levici in izjavi, da nemški časniki pišejo že, da se Hohenvvattov klub proti volji ostalih klubov večine obeša vladi na škrijce in meni, da to niso povsem Častne izjave. Jeduako izjavil se je i grof Kuenburg, ki je v svojem govoru še posebno zaničljivo govoril, o kolikor se govorniku vidi, o sodrugu Pražaku.
Konečno meni, da i ta njegov govor ne bode mnogo koristil, o tem da je osvedoćen, a dokler bodo Mladočehi še zasedali zbornico, vidi se mu to dolžnost.
Obravnavanje se nato prekine io ob 4. uri popoluduem se seja zatvori.
Politični razgled.
Hlotrauje dežele.
V Ljubljani, 16- januvarja. Državni »bor razpravlja še vedno trgovinske pogodbe, na katero debato je obrnjena vsa pozornost občinstva in tudi političnih krogov. Pravosodni odsek državnega zbora se je v zadnji svoji seji posvetoval o zakonskem načrtu, tičočem se naobrazbe sodnega osebja. Priznavalo Be je splošno, da se morajo izpremeniti dosedanje razmere. Odsek se je odločil začeti b specijalno debato o vladnem predlogu. Ta debata bila je jako živahna iu javila bo se pri tej priliki zelo različna mnenja.
8 Češke. •
Mladočehi namerjali so ustanoviti v Pragi novo društvo, kateremu bi bil.) naloga skrbeti zato, da se vrši politična odgoja mladine v zraislu principov narodne svobodomiselne stranke. Vlada tega društva ni potrdila, čemur se ne čudimo kar nič. — Nemci na Češkem silijo vedno bolj na to, da uaj se reši čim prej mogoče „sprava". Nekateri bolj radikalni listi prete, da bodo Nemci zopet ostavili deželni zbor češki in se vanj ne povrnili vse dotlej, dokler bi se ne razdelila uprava in tudi zakonodaja za češko kronovino. (No, no, no!) To so pač prazne besede. Nemci poznajo pasivno opozicijo in v oni kratki dobi, ko so je tirali, spoznali so pač dobro, da bi bilo pasivna opozicija z nemške strani baš Čehom na korist ker bi se dalo z matematično gotovostjo izračunati, kdaj bi nehala nemška stranka eksistovat', da začne pasivno opozicijo. Nemci niso Čehi in zato je tudi umevno, da no tako hlastno popadli punktacije.
Volitve na Hrvatskem,
Vzlic temu, da še ne bode tako skoro novih volitev za hrvatski deželni zbor, pripravljajo se vender vse stranke za odločni boj. S hrvatsko vlado v ozki dotiki stoječi listi prorokujejo že sedaj, da bode vladna stranka dobila ogromno večino in temu se kar nič ne čudimo. S Bilo se doseže vse in ma-djarski korteši so še pravi „galantomi" proti hrvatski vladi udanim uradnikom, ki delajo volitve. S posebno silo Be zaganja vlada v neodvisno narodno Btranko (Strossinaverjevo), ker se te, kapital, inteligencijo in poštenost reprezeutujoče stranke najbolj boji.
V nanje države.
Srbske razmere. V parlamentarnih krogih se sodi, da bode sedanje zasedanje narodne skupščine jako kratko in da bode mirno poteklo. Vlada je bila v strahu, da bode morda Garašanin začel proti njej in njo po politiki zlasti nasproti Milanu in Nataliji kako akcijo in da bi se nekateri nezadovoljni radikalci utegnili pridružiti Garašaninu. Zato je vlada ukrenila, da bode koj, ko se reši proračun, poslala narodne zastopnike domov in je pustila pasti ovce svoje dotlej, dokler jih ne bode treba, da glasujejo za trgovinsko pogodbo mej Srbijo in Avstrijo, katero pogodbo baš sedaj na Dunaju kujejo.
Afera Chadourne Btraši še veduo po listih. Iz Carigrada se poroča, da bode bolgarska vlada po nasvetu sultana in trojni zvezi prijaznih vlad popustila in dala od Francije zahtevano zadoščenje. Govori se tudi, da so garancijske velesile ukrenile, da se pride vsem jednakim
nesporazumljenjem & la Cbadourne v okom, sporazumeti se glede' interpretovanja dotičnih pogodb. Splošno mnenje je to, da se bode sultanu priznala pravica iztirati vsakega inozemca, da pa ima o tej nameri obvestiti pravočasno konsularno ali drugo kompetentno oblastvo ter prositi sodelovanja. Praski prestolni govor. Namestu cesarja otvoril je grof Caprivi deželni zbor pruski in čital prestolni govor, kateri navaja, da so državne finance manj ugodne nego I. 1890/91, kar so zlasti prouzročile novozgrajene železnice. Mej vladnimi predlogami, napovedanimi v prestolnein govoru, omeniti je posebno predlogo glede uporabe in uprave konfiskovanega premoženja bivšega kralja hanoveranskega. Predložil se bode nadalje nov šolski zakon in se bode odpravil vladni oddelek za uk in bogočastje, kar bodo odslej upravljali predstojniki posamnih dežela in provincij. Odpravile se bodo stolne pristojbine in uredilo razmerje mej duhovniki in deželo tako, da se bodo duhovnike deloma plačevali iz državnih blagajnic. Prestolni govor napoveduje tudi premembe glede železnic in nove znkoae v korist delavcev.
Dopisi.
Z Hlodu 12. januvarja. [Izv. dop,] Mnogo se je že pisalo o g. J. Mallnerju in marsikaj se mu je povedalo, kar bi se drugemu možu ne smelo reči, a on je to vse spravil molče v Žep, ker predobro ve, da je resnica. Spravil je bil, kako, to je njegova stvar, vse častne službe v svojo oblast a potem ni storil ni turi ni tu svoje dolžnosti, in danes nima nobene častne službe več, pač jedno jedino ima še, še je predsednik krajnemu šolskemu svetu.
Tudi tukaj ne stori g. Janez Mallner svoje dolžnosti, tako n. pr. je združil krajni šolski svet za tri šole, za Bohinjsko Belo, ki ima svojo šolsko občino iU ure od Grada oddaljeno, Ribno, ki ima tudi svojo šolsko občino \/a ure od Grada iu potem Grad. Boh. Bela ima sedaj svojega zastopnika gosp. župnika, Ribno pa nima niti jednega uda v krajnem šolskem svetu, kako je torej mogoče, da bi Be zato šolo napravilo, česar je treba, ko učitelj niti ne ve, ali ima krajni šolski svet kako sejo ali ne, kajti g. J. Mallner ga ne vabi k nobeni seji, katerih je na leto k večjemu po jedna ali dve. Gosp. Maltner imel bi po postavi za vojvodstvo KranJBko z dne 25. februvarija 1870. § 4. t. r. to storiti, a ker se ne meni za zakon, ni čuda, ako manjkajo tej šoli skoio vsa učila.
Ribnani so že prosili za svoj krsjni šolski svet, toda Bog ve, kje leži tista prošnja. Za te tri šole ni treba krajnega šolskega sveta, to lahko napravi g. J. Mallner sam. Dež. postava z dne 25. fe-bruvarja 1870. § 11. zahteva, da se naj vsak mesec skliče seja krajnega šolskega sveta, a za gosp. Janeza Mallnerja ta postava ne velja. Že osmi mesec teče, kar krajni šolski svet na Bledu ni imel niti jedne seje, in vender je pri treh šolah gotovo vsak mesec kaj potrebnega ukreniti. Proračun, ki se mora drugod do novega leta napraviti, sestavi se pri nas še-le aprila meseca in kako, si je lahko misliti, ko od dveh šol ni učiteljev navzočnih, da bi povedali, česa je treba, ne upraša ju pa tudi nihče. Ali veljajo za gosp. Janeza Mallnerja druge postave? In vender rabijo njegovi pristaši vso silo, da bi ga mi prihodnjič za župana zopet izvolili, pa občani dobro vedo, da bo vsak drug gotovo boljše ravnal, zato bi bilo želeti tudi novega predsednika krajnega šolskega sveta na Bledu.
Ix ftturi|e pri Ajdovščini 13. januva-rija. [Izv. dop.] Pred tremi tedni bile so tukaj pri nas občinske volitve in vse je šlo po godu. Vsi stari odborniki so bili zopet izvoljeni razun nekaterih, ki so mej tem časom svoje pravice kot vo-lilci zgubili. Agitacija bila je strašanska, vse je bilo na komando z listki oboroženo, tudi k bolnim udovam so tekali k postelji po oblastila, strah je bil grozovit.
Volitev za II. in III. razred so zato razpisali na delavnik, da se niso mogli tovarniški delavci volitve udeležiti. Večina tovarniških delavcev je nam« reč dosedanjemu županstvu nasprotna.
Nasprotnikov pri volitvi niso imeli, ker takozvana nasprotna stranka se ni ganila. Ko so dne 20 decembra 1891. župana in podžupana volili, so v občinski pisarnici si naročili vina in pili, dokler se niso udarili mej seboj.
Dne 11. januvarija t. I. se je g. Štefan Selj, krčmar, mesar in večletni občinski odbornik, kater i pozna naše občinske razmere, izrazil proti odbor-
B^T* Dalje v prilogi. <M
niku g. A. Poljšaku v svoji  krčmi o navzočnosti več prič jako rszžaljivo o občinskih poglavarjih.
Gosp. A Poljšak je to izjavo pndpričal in Št. Selj je to Še večkrat ponavljal in rekel, da dokaže ■ pričami. Ko Vas je g. Anton Ter cel j pred letom na javnem prostoru razžalil, Vam jo bilo zadoščenje, da je svojo besedo na ravno taistem prostoru preklical.
Pri tej priliki ni tako, zdaj bo morate opravičiti z dokazi, da ste čisti, ako ne, pridete v preiskavo. Za denes toliko, drugič kaj več.
Več Šturijskih občin a rje v.
lm St* Jurija ob južni želez nici 14. januvarja. [Izv. dop.] Redko kedaj se kaj bere o našem Št Juriji v Vašem listu, da bi skoro mislil, da ga nimate na svojem zemljevidu. Dovolite torej, da Vam povem nekaj drobtinic.
Pred vsem Vam morem povedati, da smo tukaj jako „napredni" ljudje (pa ne, da bi se radi tega Vaš kolega z Valvazorjevega trga na nas hu-doval), in sicer v Šolskem oziru. Mi imamo kar dve štirirazrednici, deško in dekliško. Zato je vredno, da veste, da eksistuje „Št. Jurij ob južni železnici", kajti v tem nas nadkriljuje, oziroma so nam jednaka na Kranjskem razven Ljubljane le ta-le mesta: Škofja Loka, Kranj in Idrija, o trgih niti ne govorim. Torej vidite, da je naš trg imeniten kraj. Pa ni samo imeniten radi tega, da ima onem razredov ljudske šole, ampak tudi to je imenitno, da se v obeh šolah začne nemščina obligatno učiti že v dru-gem šolskem letu, t. j. v prvem oddelku dva oddelka obsežnega drugega razreda. Sedaj pa recite, da mi nismo napredni ljudje, ko tako skrbimo (recte skrb i j o), da se naš slovenski zarod kar najhitreje mogoče seznani z blaženo nemščimo. Saj imamo boljšo uredbo, kakor srednje šole! Na gimnazijah se človek uči grščine šest let, naša deca je pa tako srečna, da se nemščine uči sedem let. Sedem let! Kako to lepo zveni! V p ra v I j ica b se mnogokrat kako dejanje vrši sedem let, pri nas se pa to dej-stveno izvršuje glede pouka nemščine. Naši sosedje v Šmarji pri Jelšah so pač pomilovanja vredni ljudje, ker pri njih je — nezaslišano — nemščina neobli-gaten predmet! — No, ali ste sedaj prepričani o imetnosti Št. Jurija? — Pa pustimo to ljubo nemščino, ker se bojim, da bi mi ono blagotvorno društvo za ohranjenje nemške (!) dece nemškemu jeziku, ki ima svoj glavni sedež na pragermanskib beroliuskih tleh, poslalo častno diplomo za p r i-znanje važnosti nemškega jezikaza slovanska ljudstva. Ne vem, kako bi me Vi kot imetnika take diplome pozdravili. Da se to ne zgodi, moram hitro nekaj povedati, kar me bo pri tem društvu spravilo ob ves kredit. Povedati Vam hočem namreč, da je naš Št. Jurij oni kraj, na čega r tleh je vzrasla prva ženska podružnica družke sv. Cirila in Metodu na Štajarskem. Imamo torej tu nekaj, kar se na Slovenskem nahaja prav redko-krat, imamo namreč narodno ženstvo! Za to narodno dragocenost nas lahko zavida marši kako mesto na Slovenskem, da zopet o trgih in vaseh kar ne govorim. V kakem razmerji je to, kar sem sedaj povedal, proti zgoraj navedenemu, tega, gosp. urednik, vse moje matematično in logično znanje ni sposobno rešiti.
Še nekaj. Vi gotovo mislite, da imamo tukaj kjer smo ustanovili moško in žensko podružnico družbe bv. Cirila in Metoda in kjer deluje osem učiteljskih sil, mislili boste torej najbrž, da imamo tudi „čitalnico" ali „bralno društvo", ali kaj sličnoga. Oh kako Vas obžalujem, da se tako zelo motite! Mi nemarno ne »čitalnice" ne »bralnega društva", ne »narodnega doma" ter sploh nikacega narodnega ognjišča, kjer bi si pogreli narodno-pre-mrle ude, in kakor je videti, se stvar ne bo tako hitro predrugačila.
Domače stvari.
— (Deželno Šolsko nadzorstvo na Kranjskem.) Po vsem mestu je, kakor smo včeraj omenili, razširjena govorica, da dobi Kranjska za ljudske šole svojega posebnega deželnega šolskega nadzornika. Kakor smo zvedeli od kompe-petentne strani, je ta novica popolnoma izmišljena ter nihče ne misli na premembo ali delitev deželnega šolskega nadzorstva. Govorica je nastala iz tega, da je dobro znani, ravno tako lažnivi, kakor zlobni Ljubljanski dopisnik Dunajske »N. fr. Presse" zadnje dni nekaj poročal o tem, a vse njegovo poručilo je popolnoma iz trte izvito.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) je imelo dne 13. januvarja LIL sejo. Na-vzočni : Tomo Zupan (prvomestnik), dr. vitez Blei-weis, Ivan Hribar, Matej Močnik, Luka Svetec (pod-predsenik), Andrej Zamejec, Anton Žlogar (zapisnikar). Od nadzorstva: Oroslav Dolenec. — Prvomestnik naznanja mesto obolelega blagajnika dr. Vošnjaka, da se je vstreglo prošnjam nekaterih posojilnic ter jim poslalo denarnih ulog. — Tajnik poroča o tekočem delovanji. Od zadnje seje so upisani mej društvene pokrovitelje z doneskom 100 gld.: Gosp. Peter Majdič iz Celja, ki je »topil kot prvi pokrovitel j k ženski podružnici v Št. Juriju ob južni železnici ter tako poslavil ondotno slovensko ženstvo in svoje ime pred slo-Blovenskim svetom. Ljubljanski gg. bogoslovci kot božični dar 1. 1891. In pred par dnevi tudi Mariborski g g. bogoslovci. — Nove podružnice snujejo: V Zagorju, v Središču in v Ormožu žensko podružnico. Ukrene se s posebno okrožnico /glasiti se pri rodoljubnem ženBtvu po slovenskih deželah, da blagovolijo snovati čem več mogoče ženskih podružnic. — Ker je slavni »Ljubljanski Sokol" sklenil pri svojih čČ. članih nabirati doneskov ter postati pokrovitelj naši vseslovenski družbi, ukrenilo se je priporočiti to ravnanje vsem slovenskim narodnim društvom v posnemanje. Tako postopanje posamnega člana le malo stane, a celoti veliko koristi. — Po nasvetih odbornikov dr. viteza Bleivveisa, I. Hribarja, M. Močnika, L. Svetca in A. Zamejca je bilo več prošenj uslišanih in podeljenih nekaj podpor. — Poslovanje glede osnove novih zabavišč se je vzelo na znanje.
— (Družbe sv. Cirila in Metoda) so se jele spominjati tudi vesele družbe v Ljubljani. Pričujočim nam je prijetna dolžnost zahvaliti se taki skupini pri Brgantu v Trnovem za izročene 3 gld. 15 kr. — Izgledi naj vlečejo!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
— (Slovensko gledališče.) Jutri predstavljala se bode znana veseloigra v treh dejanjih »Strijček". Gledališki list prijavljamo na drugem mestu.
— (Čitalnice Ljubljanske) prva pustna družbinBka veselica z malim plesom je daues zvečer ob 8. uri ter bode gotovo dobro obiskana.
— (»Sokolova" maukaradu.) Kakor vsako leto, tako bode brez dvojbe tudi letos „Sokolova" maskarada pustni torek najlepša predpuat.ua veselica v Ljubljani. Pomnoženi odbor, ki je bil o letošnjem občnem zboru izbran, da vodi posvetovanja o predpripravah, imel je včeraj prvo svojo sejo, katera je bila jako dobro obiskana, kar je že samo po sebi dokaz velicega zanimanja za maskarado. Sklenilo ie je, da se tudi letošnja maskarada priredi v čitalnični dvorani, zlasti še zato, ker bo čitalnica letos preseli iz sedanjih svojih prostorov in se bode s tem tudi »Sokol" poslovil od dvorane, v kateri je s svojimi maskaradami in drugimi zabavami priredil narodnemu občinstvu Ljubljanskemu toliko neprisiljene zabave in kratkega časa. — Da v tem oziru tudi letošnja maBkarada zaostala ne bode, je gotovo, kajti že danes moremo naznaniti, da je iz Babine grede v Slavoniji naznanil odboru .Sokolovemu" slavnoznani impresarij Nemoj, da pripelje na njo dvanajst najizurjenejših svojih tamburašev v lepi narodni noši slovanski.
— (Obrtnijeki ples.) Člani bolniške blagajne mojstrov zadrug rokodelskih obrtov v Ljubljani priredijo v nedeljo 7. svečana 1892 v prostorih starega meščanskega strelišča prvi obrt-nijski plesni vence k. Ker ima ta veselica dobrodelni namen, pomnožiti s čistim dohodkom reservni zaklad bolniške blagajne mojstrov, nadejati se je jako živahne udeležbe ne le od strani obrt-nijskega stanu samega, marveč tudi od prijateljev našega zavednega narodnega obrtništva. Jako lepo prenovljene prostore meščanskega strelišča prepustila je kranjska hranilnica brezplačno društvenemu načelstvu. Začetek plesa je ob 8. uri zvečer. Godba c. in kr. pešpolka št. 17. Ustopnice za osebo po 1 gld.; za družbine 2 osebe po 1 gld. 50 kr.; za 3 osebe po 2 gld. dobiti je v prodajalnicah Mat. Kunca Pod Trančo in Rudolfa Kirbischa na Kongresnem trgu. Ravno tam dobiti je tudi vabila za gospode katerim bi se slučajno ne bila dostavila.
— (Himen.) Znanega slovenskega rodoljuba g. dr. R. Krištofa, deželnega nadzornika veterinarstva v Zagrebu, hčerka g. Rudolfina poročila se je z ženijskim stotnikom v p. gosp. Julijem Malvjem.
— („Društvo tiskarjev, kamenopis-ce v i n k am e n o ti s k ar j e v na Kranjskem") izdalo je ravnokar svoje letno poročilo, iz katerega posnamemo, da je imelo Članov v Ljub lani 67, v Novemmestu pa 4. Imovina podpornega oddelka znašala je koncem prejšnjega leta 11.481 gld. 37 kr., pomnožila se je za 1264 gld. 64 kr., torej je imel oddelek leta 1891 skupaj 12 746 gld. 6 kr., izobraževalni oddelek je imel imetja 957 gld., vrednost inventarja in knjižnice 810 gld., skupna imenovina je torej 14.513 gld. 6 kr. Dohodkov imela je podporna blagajna 2159 gld. 69 kr., stroškov pa 816 gld. 16 kr., torej preostanka v blagajnici 1343 gld. 53 kr. Podpiralo ee je 19 domaČih in 2 tuja tovariša s skupaj 31 tedni bolezni iz zneskom 277 gld.
— (Bolniško podporno društvo krojače v) ima jutri 17. t. m. popoludne svoj občni zbor v gostilni »pri Lozarji" na sv. Jakoba trgu z naslednim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnikove in računovodje. 2. Vsprejem novih udov. 3. Predlogi v korist društva. Ustop je dovoljen tudi ne-udom.
— (»Dolenjski Sokol") priredi dne 13. februvarja sijajen ples v prostorih „Narodnega doma". Pustni torek, dne 1. marca, pa napravi maskarado, kakor vsako leto.
— (Posojilnica v Logatci,) registrovana zadruga z omejenim poroštvom, imela je leta 1891. 98.554 gld. — kr. denarnega prometa. Novih zadružnikov pristopilo je mej letom 98, izstopilo pa 6, tako da jih je oBtalo koucem leta 455, ki imajo 92 glavnih in 454 zadružnih deležev, katerih glavnica znaša 12.069 gld' 61 kr. Hranilnih ulog prijelo seje 195 v skupnem znesku 33.233 gld. 84 kr., izplačalo pa 16.565 gld. 01 kr. Število uložuikov pomnožilo se je za 42, stanje hranilnih ulog s kapitalizovanimi obrestmi vred pa za 18.938 gld. 96 kr. Skupno število uložnikov bilo je koncem leta 192, katerih uloge znašajo 70.319 gld. 08 kr. Posojil dalo se je tekom leta 131 in sicer ua dolžna pisma 21.701 gld. 75 kr. na menice pa 6820 gld. — kr. Pridaljšala so se posojila 267 zadružnikom. Vrnilo je 61 dolžnikov 7494 gld. 90 kr. posojila. Stanje posojil znaša koncem leta 82.919 gld. 05 kr., število dolžnikov pa 398.
— (Čitalnica v Postojini) priredi veselico dno 17. januvarja 1892. v vsojih prostorih. Vspored : 1. A. Nedved: »Popotna pesem", moški zbor. 2. F. Schubert: „Popotnik", solo poje g. A. Strniša, spremlja na glasoviru g. Iv. Thuma. 3. Weber: »Poziv k plesu", svira na glasovir gospdČ. I. Furlan. 4. »NemSki ne znajo". Burka v jednem dejanji, spisal J. Alešovec. Godi se v vasi ob hrvaški meji. 5, Ples. Začetek ob */a8. uri zvečer. Ustop-nina: udje od osebe 30 kr., neudje od osebe 60 kr.
— (Lisica jo vender le odnese.) V neko vas pod notranjskim Snežnikom zahajala je lisica in podavila že mnogo kokoši: Zopet nekega dne, ni dolgo tega, so je pritihotapila v vas iu ker ji drugače ni bilo mogoče, pobegnila je pred množico, ki je od vseh stranij pritisnila v skedenj. Iz bližnjega gradu priteče petero lovcev, vsak z dvocevko in obkolijo skedenj. Fantič, ki je šel lisico zapodit, zagleda jo na zidu pod cimprom. Lisica se naglo splazi skozi votlino mej zidom in streho, toda tudi fantič je bil nagel in zgrabil lisico za jedno zadnjih nog. Lisica visela je po zidu doli iu bližnji lovec ustreli, a po vsej nesreči ni zadel lisice in po vsej sreči tudi ne fantiča. Fantič spusti, lisica pade na tla in zopet zagrmi nanjo „generalbum", ki pa ni lisici nič škodoval, pač pa zelo poleg stoječemu hruškovemu deblu. Se ve da ni lisica čakala druga „dešarže", ampak rep po konci, skakala je Bkozi vas, zahvalivši se na vse strani kmetom za kuret-nino, strelcem pa za njihovo dobrosrčnost.
— (Na Koroškem) huJBkajo znani nemški listi na vso moč, da bi Be ne poleglo nasprotno gibanje, katero bo uprizorili proti opravičenim težnjam slovenskih občin po slovenskih šolah. Ker bo jim je v nekaterih krajih, kjer narodna zavednost ni še tako ukoreninjena, posrečilo z največjim ua-silstvom doseči kak mali uspeh, uporabljajo to v svoje hujskalne namene in trosijo laži mej svet, s katerimi bi radi oslabili korak, ki so ga storili koroški Slovenci, ko so poslali svojo deputacijo na Dunaj. A v mnogih zavednih krajih dobili so jasen in odločen odgovor na svoje nesramno počenjanje.
— („Narodni dom" v Mariboru.) Poroča se nam iz Maribora, da je tamošnja posojilnica kupila v središči mesta velik stavbeni prostor
za „Narodni dnma. Radostno pozdravljamo to veselo vest, želeč, da si Mariborski Slovenci kmalu postavijo svoj „Narodni dom".
— (Zabavna knjižnica za slovensko mladino,) zove se drobna knjižica, katere 1. zvezek je izdal g. Anton Kosi, učitelj v Središči. Izdajatelj je slovenskemu občinstvu že dobro znan po svojih »Narodnih legendah*, katerih je izdal tri zvezke. Prvi zvezek „Zabavne knjižnice" ima prav raznovrstno vsebino, male povesti in pravljice, pregovore iii izreke, razne stvari, kratkočasnice in uganke. Ako najde to podvzetje dovolj podpore, hoče izdajatelj polagoma nabrati prav mnogo mladini priinernegu gradiva. Prav živo |irij>oročamo to dele« vsem prijateljem slovenske mladine, kateri je namenjeno, da podpirajo piuateljev namen. Cena zvezku je samo 15 kr. a. v.
— (Umrl je) v Trstu okrajni komisar v pokoji II vitez Alp i, znan tu i i v Ljubljanskih krogih iz časov, ko je služboval tukuj.
— (N a j s t a r e J a hrvatska čitalnica v Istri,) tu je Sastavaka, prazuovala bode v nedeljo 24. t. m petindvajsetletnico svojega obstanka s Slavnostno zabavo, katero priredi v BVojfb prostorih »Narodnega doma" v Kast.vu.
— (Akademicno društvo „Triglav") ima danes svoje IV. redno javno zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1 Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborova iu odtoia ad hoc. '5 Predavanja g. caud. med. Schvvaba: „0 pomankljivosti telesnih čutil živalskih*, 4 Volitev častnega razsodišča. 5. Vo lite v dveh odbornikov, ti Slučajnosti. Local; Stoin-felder Bierhaile.
— (A k a d. društvo „Slovenija" na D u-Daji) prirodi v ponedeljek 18. januvarja 18112 svojo peto redno zbori.vo sejo v zimskem tečaji 1891/92 b sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo oiborovo. 3. tO potrebi iu možnosti obče-slovanskega kulturnega iezikau Čita g. stud. jur. Stanko Kogej. 4. Volitve: a) dveh odbornikov, b) dveh namestnikov. 5) Slučajnosti. Lokal: Dietmavers Restauiatiou (prej Steiner) VII. Lerchenfelderdtrasse.
Odbor.
— (Podpornemu društvu za slovenske veli košnice na I) u naj i) došla bo ta darila: od ga F. Souvana v Ljubljani ustanov-nina 50 gld. m od mesta Ljubljane uatanovnina sto
goldinarjev, od g. dr. Jos. Pajka, prof. na Dunaji 5 g|dM od g. Josipa M ima, prof, v Ljubljani S gld., od g. Al, Kren.zarja, mag. taj. na Dunaji 5 gld., od gospe A. [d peiainger v ŠKofji Liki 5 gld., od g. dr. M. Schmjrmauja v Brežicah 10 gld. in od g dr. VoltB) okr, glavarja v Češkem Brodu S gld. — l),t vrlim rodoljubom Bog obilo, povrne I Požrtvovalnost narodnih krogov za ravno tu društvo je porok boljši! bodočnosti narodpve, ko bodemo imeli zadostna dumačo inteligenco in no bodemo več mo lidi tujca rediti v Boli in uradu, kjer z>laj često-krat narodu na škodo gospodari, —
Telegrami „Slovenskomu Naroda":
Dunaj 15. januvarja. Martovski je baje odklonil ponujeno mesto podpredsednika nad-BOdišča v Krakovu.
Feterburg" 15. januvarja. Car odredil, da se nemudoma poda več zdravnikov in usmiljenih sester v gubemijo Satnarsko, kjer baje hudo razsaja legar vslerl gladu.
Bukurešt 15. januvarja. Vest o bližnjem pristopu Kumuiiskc k srednjeevropski carinski zvezi se olicijozno dcmciitujc.
Rim 15. januvarja. Kardinal Hampolla, državni tajnik papežev, vsprejcl zakramente za umirajoče.
Berolin 15; januvarja. Načrt novega zakona o ljudskem šolstvu ni napravil posebno ugodnega utiša. Vlada se je baje le hotela pokazati prijazna centrumu, pa ne bode imela ničesar proti temu, če deželni zbor ne sprejme načrta. Tako je splošno mnenje.
Stocknolm 15. .januvarja. Kraljevič odpotuje dne 22. t. m. preko Berolina v Pe-terburg.
Dunaj 16. januvarja. Budgetni odsek vsprejel predlog Katlireinov, ki pozivlje vlado, da nemudomo stori potrebno, da se zboljša materijclno stanje treh najnižjih vrst državnih uradnikov brez razločka stanovališč. V to svrho potrebni kredit naj se zahteva še tekom zasedanja in ob jednem naj se o prenaredbi obsto-
ječe razvrstitve plač posvetuje in stavi even-tuelno primerne predloge. Vladni zastopnik izjavil, da zaradi draginskih doklad potrebna preiskovanja še neso dognana ter da se pa pričakuje v kratkem dotična predloga. O druzih uprašanjih pridržuje si pa vlada, da svobodno ukreplje, kar se ji zdi potrebno.
London 16. januvarja. Princezinje Wa-leske zdravje nepovoljno, a opasnosti nobene.
Razne vesti,
* (Mejna rod u a električna razstava) bode v Moskvi od aprila do oktobra meseca.
* (Sedemletni u m e t e 1 j n i k.) Na Dunaji v/bujal jo veliko pozornost s svojimi koncerti sedemletni ruski dečko iz Moskve, dvorni pianist Kao u ! Koczalski po svoji izredni spretnosti in moči v igri, kakor tudi po globokem čutu, s katerim je sviral najtežje koncertne točke. Tudi kot skladatelj hh je že poskusil ta čudotvorni dečko in igral dvo svoji skladbi, valček in mazurko. Jed-uajst svetinj in redov diči prsa mladega uiuetelinika.
* (Podobo Krištofa Kolumba,) ki je baje avtentična, imH vojvoda Tallevrand v graščini svoji v Valencvu, Podoba ima portpiB: „Htc est etl'gies Liguri miranda Columbi*. Za njeno pristnost ko porok strokovnjaki. Ta slika bode razstav-Ijena pri slavnosti štiristoletuice odkritja Amerike, ki se bole praznovala to leto.
* (Morilec služabnic.) Schneid<:r, ki je s svojo ženo skupaj umoril in oropal več služabnic, katere je z raznimi zvijačami izvabil ua samotne kraje, je obstal svoja zločinstva. S tem je preiskava končana in se bode torej kmalu pričela koneč.na obravnava proti temu krvoločnežu.
* (Panika v gledališči) V Bruselji nastala je vsled eksplozije na odru gledališča Alhambra velika zmešnjava in strah mej občinstvom. Ojemnaj^t oseb iiilo je poškodovanih, jedna plesalka pa je nevarno opečena.
* (Štrajk tiskarjev na Nemškem) j" končan, tako je izrekel shod v Bjrolinu, katerega se je udeležilo kakih 3000 oseb. Ista parola izdala se bode za vso Nemčijo.
* (Obsodba.) Poročali smo zadnjič o ii"ki škandalozni igri v Pariškem gledališči Theatre Realiste. Direktor tega gledališča bil je obsojen te dni zarad te igre na 15 m^necev zaporu, gl ivna igralka in contutuaciam v isto kazen, dve drugi igralki pa na jeden, oziroma dv i meseca zapora. Kako nenavadno „realističnu" je morala biti ta komedija, misli si lahko vsakdo sam.
* (Kraljev k . kazen.) Po smrti kralja Nizozemske^ so odgojitelji mlade kraljica Viljel-mine v veliki zadregi, kako bi kaznovali mlado od-gojenko, će zanemari.i svoje dolŽuoBti. Po dolgem premišljevanji izumili sj nastopno:; C; se mlada kraljica neče učiti ali delati, vzdržuje se kraljica-mati Emu sladkarj in deserta. Mlada kraljica, ki obožava svojo mater, je vsled tega globoko užaljena in se marljivo varuje,  da se to ne ?godi zopet.
* (Čik ago)   je  sedaj   po  velikosti sedmo mesto   na svetu  in  šteje  1,250 000 prebivalcev. Pred šestdesetimi leti je bilo vse zemljišč*}, na katerem sedaj mesto   stoji,   nezdrava močarlnu in le tri družine so stanovale tam v lesenih kolibah. Sedaj pa je močvirje oHušeno, napravljeni  so povsod! javni vrti,   perivoji m nasadi,   kakor  na Pariških bulevardih, zato pa je Čikago najzdravejši kraj mei vsemi velikimi mesti.   Pred  dvajsetimi   leti  je bil požar upepelil 20.000 poslopij, ali o tem sedaj ni več sledu. Ker Čikago najbolje predstavlja auvrikansko hitrost in naglost v razvijanji ter naraščanji, zato so to mesto  prav  primerno izbrali  za prihodnjo svetovno   razstavo,    ki se   priredi v štiristoletni spomin   olkritja  Amerike.   Vse  razstavišče meri 405 ha   iu  industrijska   palača sama bode nad pol kilometra dolga (518 m dolga, 244 m Široka). Vsi stroški  za razstavo bodo znašali 20—25 milijonov dolarjev. Poslopja se bodo blagoslovila 12. oktobra 1892 (v ta dan je Kolumb pred 400 leti pristal na otoku Guanahani), a razstava se bode odprla še le 1. marca 1893.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile,
ikule&O in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko Čistilno, raztapljajoče Hredstvo. — 1 fikatljica a. 16 pil volja 15 kr., 1 zavoj == 120 pil 1 gld. a. v. — 1'red p»unre< jiiiij«-iit h« juko Mvtirl. — Znlttevu) izrecno Neu-Nt«'in-<>v«' i:iixitlM'<u<- pilo. — Pristno so samo, če ima vsaka fikatljica rudečo tiskano naso protokolovano varstveno znamko „Svoti Leopold" in našo firmo: lekarna .,l»«l hv. i.«'4i|M»Mii". l>tiuuj. nieHto, i:«is«' der Spi«'K««i- uiitl l*lHiiken((MMMe. — V Ljub lami so dobivajo pri gosp. leknrji <». I*iccoll-Jt. (1—10;
s- Aaatherinova ustna voda in zobni prašek s
ohrani usta, krepča  čoljiiBtno tnoso  ter odpravlja slabo sapo iz nst.
Joilna steklenica ustne vode volja 40 kr.; jedna Skatlja zobnega  praska 20 kr.;   12 stekleuie 4 gld-; 12 Skatolj samo 2 gld. (81—1G6)
Lekarna Piccoli, „pri angelju'*, v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila so izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska.
ALOJZIJ KORSIKA
umetni in k u p č i j s k i vrtnar
izdal je ravnokar novi svoj cenik za 1. 1892 in ga razpošilja brezplačno.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih.
„LJUBLJANSKI lUT
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
št. 20. Slovensko gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 400.
V nedeljo, dne 17. januvarja 1892.
V dvorani   I ijubl |u nslce  <"-l i ji I n i<-«5.
Strijček.
Saloigra v treh dejanjih. Iz nemfičino preložil Miroslav Viliiar, Režiser g. Ignacij Borštnik.
osobe:
Grm, bogat trgovec — — — — — Aleksander j
Pavlina
21
iga
— gospod VerovSek , i— — — gospod Lovšin.
njegovi otroci   — — — gospa Danilova.
—   - — gospica Slavčcva,
— gospod Srien.
— gospod Danilo.
— gospica Nigrinova.
Zmota, Grmov atrije — — — — Lipcc, mlad trgovec — — — — Emilija,   hiSina    — — — — —
Slugo.
Tujci:
15. januvarja.
Pri ffl»il4vx VVallbeim, Witt , Blati, Bettelheim', liock, Eberhart, Sodner z Dunaja.
Pri s'omi: Steiner, Pittucr z Dunaja.   — Koch iz Pnlj«. — Noumaii iz Zagrebu  — Dr. Brogowski i/. Gradca, Goričar iz (Jclja. — Gra'ok iz Kamnika. — G ibdiut is Praga,
Pri |n>,fi!Mii koTO<Wurnt Pajer iz Novega mesta. — Bežan \7. Skoif}e boke, Gerstl iz Trsta. — Traut-man iz Gradca. —- Piala p D maja.
Pri t»* j»j s:< -m <1v4»h*ii: Frohllob ia Celovca.
14. janiivHija: Antonija Ju'luf, delavčeva hči, 9 dni, h v. Petra cesta Št. oG, oahibljenje. -- Elizabeta Babnik, branjevka, 70 let, Poljanska coita it, 29, plourit. evudat. — Štefanija Midiar, delavčeva hči 41,', leta, Poljske ulice St. :J8, angina diphtheriti.
15. janu"sirja: Jož.sf Tburner, delavec, 58 let, Poljanski nasip št. 50, prjučn; omphys.
V d e i v 1 ui bolnici:
13. januvarja: Pavel B tbnik, delavec, 70 let, Emphy« sema pulm.
14. jaimvarja: Marija Kralj, delavka, 31 let, vodenica.
Meteorologično poročilo.
ČStanje as °l.m- barometra ">ntii:     v mm
i. zjotraj
•j. popoi.
9. zvečer
120 1» min. 72čJ'.r» mm. 788*8 Dim.
Temperatura	Vetrovi	Met»o	Mo-krina v mm.
—8 2 C	si, vzh.	snež.	29:»0mn.
—iO' c	■1, vzh.	snež.	
—1 8« C	si. vzh.	obl.	suega.
SrtMlnja temperatura — 1*7°, za G'7" pod Morinalom,
dno IG. januvarja t
včoraj .   .   .   .   gld. 9335
1.
Papirna ronta ....
Srebrna renta.....„
Zlat a renta......„
5°/0 marčna renta ... „ Akcijo narodne banko . . a Kreditne akcijo   .... ,
London ....... ,
Srebro.......,
Napol........r
G. kr. cekini......
NemSke marko.....
4'y0 državno srečko iz 1. 1854 Državno srečko iz 1. 18G4 Ogcrska zlata renta 4°/> . . Ogerska papirna renta 5°/0 . Dunava rog. srečko 5°/0 • • Zomlj. obč. avstr. 4'/.,0/o zlati zast. listi
Kreditno srečko......100 gld.
Rudolfovo srečke10 „ Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 „ Tramway-dni!5t, volj. 170 gld. a. v.....
93 — 110-75 102-y5 1031 — 2HP50 11785
9-35
5-58 57*»0 860 gld. 100 .
100 gld.
gld
136 181 10« 102 122 115 183 20 158 235
danes 93-35 93-85 110-85 10310 1033 — 293-25 117-90
9-35»/! 5-58 57-92»/, gld. BO kr. n   25 „
25:
50 10
t*"1)   Pri otročjih boleznih lv
potrebujejo   se  Često   kislino preganjajoča srodatva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega uplivanja svojega na
O LAVNO 8KLADI8TH
4»
nci&latUa luln*
katero radi zapisujejo pri zeloilčevl kislini, škrofeljnili, pri krvlci. otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika LUschnor-ja monografija o Giosahttbl-Puchstoin-u.)
Tnžnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo, našega ljubljenega očeta, oziroma tasta in svaka, gospoda
Josipa Bartei-ja
meščanu in hišnega posestnika
danes ob 9. uri zjutraj po kratki in mučni bolezn i, previđenoga se svetotajstvi za umirajoče, v 70. letu svoje starosti poklicati k sebi v boljše življenje.
Pogreb dragega ranjkega bode v nedeljo, v dan 17. t. m., popoludne ob '.i. uri iz hiše žalosti. Stari trg St. 20 k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale so bodo v mestni farni cerkvi ev. Jakoba.
Dragi ranjki bodi priporočen v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, v dan l.r>. jannvarija 1892.
Srečko Bartol, sin. Avgusta Bartol porod, Hanui, hči. — Josip Hanui, zet. — Ema Umek poroč. Bartel, sinaha. — Cecilija Hru-
iaver, svakinja. (t>4)
Tužnoga srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti našega iiepnzahljivoga soproga, oziroma očeta, brata in svaka, gospoda
LbMEK-A
kateri jo danes ob poln 10. uri dopoludno po dolgi in mučni bolezni v 89. letu svojo starosti, previden s bv. zakramenti za umirajočo, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v soboto dne 16, t. m. ob osmi uri zjutraj.
Zadnšne sv. maše bralo so bodo v tukajšnji farni cerkvi.
Predragega rajneega priporočamo v blag spomin in molitev.
Travnik pri Rakeku, dne 14. prosinca 1892.
Antonija LunaČek, soproga. — Toni, Mirni, Milka, Hinko, Mirko, otroci. - Jernej Lu-načok, očo. — Edvard, Bernard, Aleksander, bratje. — Karolina Verli, Marija Za-gorjan. Matilda Lunaček, sestre. (66)
Vekoslav Vanino
Žjid-o-srslca,   ulica,   -v Xjjia.loljstiai
(preje zlatar Kapaoli) uljudno naznanja, da je odprl
novo prodajalnico
tor priporoča p. n. slavnemu občinstvu svojo bogato salogo
ne/.ev i 'i tiltuvij "
iz najfinejšega angloškega jekla. — Vsprejema tudi vwa popru« i In, bnineuje in 61l6enje Uirurgičiii h proil-
dmIio itd.  Naročila izvršujejo so točno in ceno.   (40—t)
Spreten in. pošten
pisar
slovenskega jezika popolnoma vede, vsprejine »e takoj v notarsko pinarno. — Kje, pove iz prijaznosti uprav-idStvo ^Slovenskega Naroda". (50—2)
Goldinarjev 5—10 SSUBS«.tovo
tire/, kapitala ni brez nevarnosti za kako zgubo, nko prodaja zakonito dovoljene srečke in dr-z žavne papirje. — Ponndhe ood „Srečke" po-2 slati je anončni pisarnici J. Danneberg, n Dunaji, I., Kumpfgasse.
3r
T7
♦ Karo i v<xsv,j
X stroj beni in stavbeni ključar J      v Ljubljani, na Žabjaku št. 1
+.  priporoča ne p. n. ,'aHtiteiini < • be i n     n za iulelo-
♦ vanje t*»kojakiIi v njegovo stroko Npudn-
j joefh del.
% ft|VF~ I*opr»vlia vsake vrste Isvrinjejo »e
■   - t <«
JURČIČEVI
X. ZVEZEK.
Pričel so jo razpošiljati ter se dobiva pri vseh knjig-otržoih.
Cena broš. 60 kr., eleg. vezan 1 gld. S poštnino <>"». osir. 1 gld. <)5 kr.
»Narodna Tiskarna' v Ljubljani,
h£'.y-Ssr±r*r-z~ir%.'yfs^r s""", ^r^r'z^rr^' z-Ti^f'-'-^r. ^"r^rs.'urds.
i    Sve2i 1
i pustni kroSI a
dobivajo se od sredo, dne (>. t. in., naprej Vi !rj vNftk dan pri 13-3) gj
IŽI     IoI/aIiii    7<llovilli/ ■■ &
a Jakobu Zalaznik u g
g      na Starem trg-u št. 21.
i
I 1
I I
Zobozdravnik
EIG
Hi
I
r>Si
stanuj*? (5—3)
flpri Malicu", II. nadstropje, št. 25 26.
Ordinuje vsak dan od 9.— 12. uro dopoludue in
od 2-—6, ure populudna
Ob ncdeljab in praznikib od   —1. uro popoludne.
\ajiioAe;*.»> Iu najtudj > vrw(« uiuolnili zobovij iu zob. — Ma)l»u!jst» in trpežne ploiulte v zluiu in platinu za HprtMluje zobe, poNleklenjeiie  plombe povneiu iu
nerazločno take, kakor no zobje. Zn  VNa «leln  iu  operacije mo garantira.
IV
I
i i
4
Podpisanec izjavljam, da nisem identičen z nekim Rajmiiii«lom Tidmar-|em, kateri je v zadnjem čhru posloval pri „Feniksu" in katerega je imenovani zavod iz ne vem katerega uzroka odpustil iz službe.
liarol \"i<ltii»,i%
(51) zastopnik „81avi|eu.
"Vsakovrstni
les, drva in oglje
prodaja po zelo  nizki ceni ter priporoča posebno kovačem in ključarjem dobro oglje za kurivo
FRAN 1* A JO VIC
trgovec z lesom, ogljem,  dr vrni in gostilničar „Pri Gorišku'4 (46—2)
v lijuliljnni. FlorijjtiiNlK* lilije it« lili.
o,
w
Q
Peter Markovič
slikar yiF~ v &B,o^cUii  uit 14oro.sk o lil
priporoča no Castitomn občinstvu za vsakovrstna m ileirsliii iim nieilelirnka <l«.'n, posebno so priporoča visokočastiti tluhovseini 7,& cerkvena slikat *lm iS*>'n. Izdeluje tudi p-> futo^rafijab line portrete* in HaprHiie |tod<»l>t> i/, malvn.
V delu ima sedaj slavna Škofa BI omika in S tross maverja. (1)
I
r
Tinktura za želodec,
katero prirej« GABRIJEL, PICCOLI,
lekarnar „pri angoljn" v Ljub liani, Dunajska oesta, jo
mehko, lahno učinkujoče, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepča želodec, tor pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo izdelovalci j v BabojflUh po 12 in vefi steklonic, Zabojoek ■ 13 steklenicami velja ^rl<l. 1*36, s f)5 stokle-ilieami. f> kj^. teže velja j^ld. 5*26. Poštnino plača naročnik. — 1 steklenica velja lO kr. (59—1)
Koroški
RIMSKI VRELEC.
S(eki«'iii<'(' so polno naravnost/, vrelca,
irW Najiz"borne]ša slatina
ISVrSiUO zdravilo, alco si: už.ivu z, mlekom ali
Bladkorjem, /.lasti za h»Hi|aj<K*e otroke, —
idravilce za bolnike na /.eloilei iti inelilli'jl trpeče, za katsiralične iu nialoUrvue ljudi.
pri M.       Sl'l\LVii. 849-16)
za nesrečne žrtvo s a m o ob k r n m 1) o (onanije) in tajnih razpašnostij jo izborno delo
Dra Retau-a
hebeohrana
Češko izdanje po 80, nemški izdaji. 7, 27 pu i.  Cena 9 gld. a. v.  Cita naj je vsakdo, ki t
dobami. Cona 2 gld. a. v. Cita naj je vsakdo, ki tip na strasnih posledicah to razuzdanosti, resnični njoi govi pouki rešijo vsako loto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva so v založni knjigarni „Vorla^s-Ma gazin R. F. Bicrey v L i p> skem (Saško), Nonmarkt .'M", kakor tudi v vsakej knjigarni. (1089—1)
Št. 230.
(81-8)
Mestni magistrat Ljubljanski naznanja:
1. Imeniki lc letošnjemu uovaČenju poklicanih, v letih 1871., 1870. in 1869. rojenih domačih mladeničev bodo razgrneni v magistratnem ekspeditu
oči 14. do iiHtetc^n 22. juiiuvurjii t. I.
v tu namen, da jih vsakdo lahko pregleda, in
a) ako bi kdo izpuščen ali napačno upisan bil, to naznani;
b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnostij ugovarja in ugovore tudi dokaže.
2. Žrebanje onih novačenju podvrženih mlndenb'-ev, ki so bili rojeni 1871. leta, vrfiilo se bodo dne        januvarja «1» 1 I« url dopoludlt«
v mestni dvorani.   Žrebanja udeležiti so je vsakateremu dovoljeno.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 4. januvarja 1892.
LLuser-jev obliž za turiste.
4aOlo\o  in   lnlio  111 • 11
vaji 6e srćclstA o proti
i. mi i m  >k isdiii,     >   tn . ,    . .
iuiieni,;. po!- ,Lyj
platib, petah in ><C^^V>^ . ,° ditigim trdiro pnsaalnih praskom      jT \ S    plStMn l0T"1
kote, S?'^*v;>^ na ,,pr,''(l v
\^ ti^oii^aliijcii
•^•^li Schwenk-a lekarna
^ f>24 Heidllng.Danaj.
^ ^ i^'^'    Pristen samo, će imata navod in ^^/^ "hliz varstveno rnaieko in podpiH,
ki je tu zraven; torej  naj »e pasi avrce vso manj vredne ponareibe.
1'ristnogR imajo v l.jiilt-i.i' « J. BvvODoda, IJ.pl. Trnkoczy, C4. Picroli, Ij. (■Jroei'1; v Kiidollovriu S. pl. Slailovič, P, Ibiika; v Hiuuniku .1. Mernik ; v Oelovei A. Egtfer, W. Thorniwald, ,F Birnoa-cber; v Itrezuli A. Aieb-Iriger; % Trnu na Ko-rolketn) t!. Slenner; v Iteljnkii V. Sehel-., Dr. K. Kunipf; v <m»ri«i G. it. Pontoni; v Wolf*-ber^n A. H\lth ; v lira nj. K, Sa\eik; v Ka«l-Koiai Ci B Andrienj v 1 tiri i i   Josip NVl«rto; v
MCuilovl |iui A Robi k » Ceiji J, Kupnircohnddi
02
Mlad, marljiv
si more takoj brez posebnega kapitala zagotovili samostojno stalno eksistenco. — Več je izvedeti v upravništvu »Slovenskega Naroda". (4—3)
Kranjsko društvo za varstvo lova
vabi vse tiste gozdarske in čuvarske osebe, katere so si stekle za lovske zadeve kakih posebnih zaslug, naj ulože prošnje svoje za nagrado ali pohvalo, katere bode izdalo društvo v zmislu §. 1. odstavkov d) in f) Bvojih pravil za I. 1891, do dne i."». fobruv ar j ji i. I. pri odboru društva za varstvo lova v Ljubljani. Te prošnje morajo biti potrjene od prositeljevega predstojnika ter morajo na kratko navesti dotičnika zasluge. (38—2)
Odbor kranjskega društva za varstvo lova.
= Kašlja ni več! =
Staro  in  preizkušena «lo-inn«-1- zilravilti no
.....tni zss^^
(9s%fiVmf^'s^^^---- p rese-
^r1*^ netljivo hitro uplivHJo
proti kaMljn,  hripavotitl, zumII-
zenju i t. d.  Ze isborns sestava mojih bonbonov je
porok za uspeh.   Patiti jo torej   nutančno   DS ime
O»/;«»#• Vivtzv in na        hulno znamk****. ker
ho prodajajo posnetki, ki »o Dres » re«lno«ti ali celo
•kodlJiTl. -  V BVeinJIn tV itu iu  10 kr.
«.la\mi zalaga: l.cUiir F. Križan, Krouteriž.
Zaloge pri  vseh lekarjdi in trgovcih a špecerijskim
blagom.   V Ljubljani   pri:  IT. p|.  I m k <»<•/,> - ju.
lekurju in I.. <;reeel-iiu. lekarju.  (918 -17)
EOUITABLE
zveznih držav zavarovalno društvo ia življenje
v Novem torku.
Ustanovljeno leta 1859. Koncesij ono vano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
„Equitable" je prvi in največji zavod za zavarovanja na življenje na svetu,
zakaj to drufitvo
ima največ zavarovanj, I. 1890
sklepa znova največ zavarovanj,
1.1890..........
dobiva največ premij, 1.1890 .
Vsi zakladi iznašali so 31. de-
cembra 1890 .......
Dobitka je bilo koncem I. 1890
A* Miri j«kim znvnrovuiieeiii posehna garancija jo veliku društvena palača ,,Ntock-lin*Elsen'* na Dunaji« katera jo vredna dva milijona goldinarjev.
dvajsetletnih tontin društva „Equitable".
Podloga izplačevanja 1891. 1. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I.
gld. 1.801,656.182
„ 509,565.267 87,591.708
„ 298,109.361 59,351.118
Starost     Hujim premija \	rdnost t gototini    Polica oproitCM premij	
30        gld. 454 —	gld. 573 —	gld. 1230 —
35          „ 527.60	„ 693.-	- 1310.—
4 j         „ 626.—	„ 850.-	, 1310.—
45          , 759.40	„ 1065.-	, 1620.—
50          „ 943.60	„ 1387.—	. 1930.—
B. Zavarovanje za slučaj smrti z 201etnlml pre-		
mijami.	Tabela II.	
30          , 607.20	n 909.-	„ 1940.—
:;:>        „ 681.60	„ 1039.—	n 1970.—
40           „ 776.60	„ 1204.-	„ 2030.—
45          „ 900.60	■ 1424.-	, 2170.—
50          „ 1087.60	. 1746-	n 2430.—
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje		za slučaj
smrti ln za učakanje. Tabela		Z.
30          , 970.60	, 1706.—	„ 3650.—
35           „ 995.80	n 1746.-	„ 8810.—
40          „ 103=>.«0	, 1M3-	n 3070.—
45           „ 1100.80	„ 1932—	„ 2950.—
50           H 1209.—	. 2156.—	„ 3000.—
Kakor svedočijo BgOrsj uavedene številke, osigurava		
ton t ina razveu brezplačnega zavarovanja zu sluenj Miurti   tekuua  20   let po tabeli I. povrnitev vneli
preinl| z 2'/4 do 4s/8°/,); po tabeli II. z 4»/, do 5J/80/0; po tabeli X. z 6a/4 do 7°, , ohrestij.
Police oproščene premij osiguravajo dvakrat tolik«* a le <lo eeirirgn ilela uplaeaulh premij.
Prosta I«>litina, nekaka poltontina z nekoliko večjimi premijami, daje zavarovancu po preteku jednega let* popolno svobodo glede na potovanju, prebivanje iu na poklic, IZVZemi! vojaško službo; po preteku uveli let je ni moči izpodbijati, po preteku treh. let ne more več zapasti in je je z ozirom na tontino pri regulovanji moči urediti na šest načiuov.
Poštna in brzojavna upraviteljica
(43-2)
išče službe.
Katica Vilhar,
Nova Oslica, pošta l«lrl|i
puškar
v Borovljah (IVerlach) na Koroškem
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove pudbe in revolverje ter vse lovske priprave, patrone ter drugo
streljivo po najnižjih cenah. — Puške ho vse pre-Hkušeue na ces. kr. izkusavaliSči  ter zaznamenovane z
znamko tega zavoda. (175_88)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v <* rastri
mi (567—13)
glavni zastopnik %a Itranjsko:
ALFRED LEDENIK
v HLiju.'blja.n.i, Mestni trg- št. 25.
— i     iss Bss asa smej
AMERIKO. {
VOŽNJI LISTKI
(7—2) pri iilzozeiMNko-niii«>rl&l£l pa-rol»ro«lni družbi.
I Kolov/ratring 9    T^TTTVr A T
IV Weyringerga88e"77 I J U J^l
Prospekti in pojasnila točno iu zastonj. Najkrajše, najceneje ln najhitreje potovanje.
bj—*-j
OD
(/)* O
IM—i
fi3
W—9--3T
Bt. 24778.
(63-1)
Pri podpisanem mestivtn magistratu izpraznjena fe jedna Valentin lloćcvaricvih ustanov v znesku  11» t*l«l. hO Uv. na leto.
Pravico do te ustanovo imajo v Ki ako vem v Ljubljani rojene, poštene deklice lepega vedenja dokler ne ne omožijo, po možitvi pa Se jedno leto. Prednost imajo surotlnice ustanovitelj.
Prošnje podprte r potrebnimi dokazili uložiti je tukaj «In *-»o. leltru-varja t. I.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 13  januvarja 1892
Razprodaja
najboljše modrobelo posteklene ploščevinaste (-)4-i) huhinjske posode
pri
ANDR. DRUŠKOVIČ-U
trgovina z železjem Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10
Dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najnižji ceni. — S tem ponuja se vsem p. n. gospodinjam, gostilničarjem, predstojnistvom bolnice i. t. d. najboljša prilika svoje hišno in kuhinjsko orodje po ceni dopolniti ali pa si novo omisliti.
flloi/OOtCim priporočam »vojo nalaSc za novo gospodarstvo soBtavljeno IlUVuuldlll hi&no potrebščino iz železa od gld. 15— do gld. 200*—.
Unanja naročila se takoj in vestno izvrše.
\a Kakekll dovoljeni so
štirje letni semnji
za vsakovrstno živino  in   kramarsko l>laj£0, namreč:
na 30. januvarja, 2. aprila, 30. januvarja in 16. septembra vsako leto.
Prvi semenj bode se vršil že dllC 30. JailllV.tr i it t, 1.
Podžupanstvo na Rakeku.
(61—1)
Naznanilo in priporočilo.
U&ojam si Blavnemu p. n. občinstvu v mestih in na dežoli, zlasti prečast. duhovščini javiti, da sem s dnem 1. Jauuarija letna prevacl kupnim potom od gospć A. Cieba pod tvrdko
T- <3-e"bsi v SlonoTjili -a.lica.lx
že mnogo let poslujoči
urarski obrt.
0b toj priliki priporočam se v obila naročila naJrazn«»vrHtue)Hlli ur in drugih v urarski obrt uštevnjuclh se prettauesov. Mnogoletno praktično delovanje v stroki urarski je dovoljni porok za točno, aobdno izvršitev in nizko ceno.
Vedno imam v zalogi v največji izberi alate lu srebrne Žepne ure, stenske ln ure budllulce, ure m stojalom itd. itd. Tudi najrazličnejšo zlate ln arebrue verižice so cenjenim kupovalcom po različnih nizkih cenah na razpolago. ...     ,  i am i„
Dosedanji svoj urarekl obrt v Trbovljah nadaljeval bodem kot hlijalo.
VeleBpostovanjem
(ao~3)
39858^
1244
elegantno tapecirane in dobro ohranjene, so ceno na prodaj. (58)
Kje? pove it prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda".
HT Nepremočne
vozne plahte
različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (8G0—lo)
špediter «. kr. priv. južne železnice, v Ljubljani, na DuimjMkl cesti *t. 15«
Racijonelni okovi za kopita in parklje.
Patentovani okćvi       (luio—n) za parklje volćv za leto in za zimo
in sitt'i- za težke in lahke goveda* pasme.
Patentovane podkve za konje z nadomestilnrmr nasadi.
Podkve za tovorno   in vozne
konje, lovska, jahalna   in dirkalna železa. Patent, podkve z gumijevimi nasadi in poveznimi
idogami itd. Carapna železa,
hodna železa, žeblji za kopita in parklje, podporo za kopita iz železa in jekla, vojaško-oblastveno   predpisane  podpore,  patentovane H podpore, patentevano podpore z gumijevimi ulogami.
Cenike in kopitne razpredelnice pošiljajo zastonj in frankovano
M. HANNS sinovi, Dunaj, I., Strauchgasse 2.
Mlin in žaga
z desetimi kamni, kateremu nikdar ne primanjkuje vode, se da v najem ali pa se proda.
pove iz prijaznosti upravništvo
VeC Naroda".
Slovenskega (44-2)
ni
J. Foderla
slaščičarna in kolačarska pekarna.
Vsak dan sveži pustili krofi,
vsak četrtek sveža špehovkai
Zajedno naznanjam svojim p. n. prejemnikom najuljudneje, da je zvršena potrebna poprava peči in da od ponedeljka 18. t. m. zanaprej  pečem zopet svoj kruh.
Kruh na vago, kilo po 20 kr., 17 kr. in 14 kr.
Grahamkruh je svež ob ponedeljkih in četrtkih.
S spoštovanjem
(4,,-,, T. Foderl.
Oljni ekstrakt za uho
od c. in kr. sekund, zdravnika dr. Šlpeka. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več. let autoriteto. ker odpravi vsako neprirojeno gluhost. uklanja takoj slab posluh, ušesni tok in vsako ušesno bolezen; dobiva se proti dopoSiljatvi gld. 170 v vsej Avatro-Ogerskl friinko-vano po pošti iz lekarn: glavna SfUOga v lekarni .pri sv. Duhu" g. Ede p I. T o m a y a, v lekarni g. A nt. K ogla in v mestni lekarni g. Mittlorja V Zagreba; nadalje pri Zali e 11 i- j u v Trstu, Jožefu Cristofolctti-j u v (loriii ; Antonu Mizzano na lieki, — na Ihinsji pri o. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem Trgu It 8 in pri lekarju T we r d y-j u, Marinhilfcrstrasse liKj. — Pristno blago ao dobiva samo v steklenicah z utisneniir. napisom
c. kr. sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji. (%2)
Dr. Rose životni babam
je nad 80 let znano, prebavljanje iu slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-Ijajoče
domače sredstvo, (isi-44)
Velika steklenica 1 gld., mala
50 kr., po polti 20 kr. več. Na vseh delili zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana!
varstvena znamka.
Zaloge skoro v vneli lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi
'rasko inlmitlM domače mazilo
To sredstvo pospefiuje prav iznorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V škatljicah po B5 kr. in 25 kr. Ho poŠti C kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja tn dodana zako-
Tecje stanovanje
s hlevom in dvoriščem iako mogoče vso hišo za se) Išče le v najem laku) ali is prihodnjo selitev.
— Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravništvo ,Slovenskega Naroda". (54—1)
Samosvoja, povsem poštena in zanesljiva
babica
priporoča se častitim damam. Dame v drugem stanu dobe za samo 9 gld. dobro hrano in popolno oskrbovanje in sicer za 9 dnij. (1095—8)
Z odličnim spoštovanjem
familija Nasko
uilova, Ini zdravnika, ispitana babica, Gospodske ulice It. : uIumI in zvonec je t mM v Židovskih ulicah št. 4.
St. 1002 o. S. f.
(:io-3)
Oddaja grad"be.
I»ne 28. Januvarja 1.
popoludne ob 2. uri vršila se bode pri O. M. v Polji zsiiževaliia dr ali a. zadevajoča
gradbo razširjenja šole.
Skupni troški proračuna znašajo 5495 gld. 91 kr.
Obrisi,  proračuni in stavljeni pogoji so pri podpisanem uradu v pregled razpoloženi.
C. kr. okrajni šolski svet Ljubljanske okolico dne 10. januvarja 1892.
nito varstvena znamka.
G-lavna zalega
:. FRAGNER, Praga^
it. 2O3-20I, Mala strana, lekarna ,,|iri Inm orlu". F"" Poštna razposiljatev vsak dan.^VU
vano  m v
A ko imate
ptLtlko, akrniuo. slabe živce, nevral-gijo, ischias, slabo cirkulacijo krvi, nervozno-atab želodec, kongestije v glavi, ako vas ji; sadel mrtui, ako nemate spanja, ako imate bolečine v hrbtu, hrbtno sušico — zahtevajte llustrovano brošuro o s častnimi diplomi in B zlato svetinjo v Koloiiji, VVelsu, Stuttgartu odliko« Avstro-O^crski c. in kr. i/ključno priv.
galvan elektro-magnetično uplivajočo
frotirno pripravo.
Brolnra razpravlja o uplivu, porobi in uspehih te priprave. — Priprava velja 12 gld. — llustrovano brošuro s natančnim popisom porade pošilja se fran-kovano in zastonj ii. tovarne izumitelja.     (1*30—17)
TH. BIERMANNS, elektrotehnik,
DUNAJ, I., MehulerNtruNae IH.
Prostovoljna prodaja.
Posestvo, ki obseza čez 20 oral njiv, travnikov in gozda, s hišo in gospodarskim poslopjem, kakih 5 minut od bloškega jezera oddaljeno, proda se prostovoljno. — Natančni naslov povć upravništvo „Slovenskoga Naroda". (63—i)
Zalivala in priporočilo.
4
4
HI HI HI HI HI HI HI HI
Glavna trgovina
Stari Irg it. 19
Jožef Stadler
Filijala
Čevljarske ulice si. 4
stavbeni in galanterijski klepar v Ljubljani
uradno pooblaščeni vodovodni instalater.
Udano podpisani zabvaljuje se za dosedanja naročila in priporoča so za izvršitev vseli v njogovo stroko upadajoči b del, ter jamci za naglo iu trdno SVtiitev vseh del ll najboljšega materjala.
Velika zaloga Bernskega začinjenega pohišnega in kuhinskega orodja prve vrste po najnižjih cenah.
Tudi ima prav veliko zalogo pobišnega iu kuhinjskega orodja ter drugih izdelkov, posebno izvrstnih malnov za kavo in vsake vrste strojev za naglo vrenje. pripravo za koprivno kopel zli duS; oebrioe (banjek za kopanje, v katerih se sedi. tudi take za otroke, kletke za tiče, flne nagrobne venoe iz kovine. vodne škafe, vrde, vedre, brlzgalnioe vsake vrste, hladivnike za šampanjec, svetllnioe, ki se rabijo po ulicah, na vrtu ln v žepu, stojala za oglje, stroje, v katerih se da s špiritom kuhati guljač, briolc in počena govedina. Postavljam pa tudi zahode < stranišča! brezsmradne po najnižjih cenah. Naročila vsake vrste, kakor tudi popravila se hitro in točno izvrše, proračuni navede ln se razpošiljajo brzo ln poštnine prosto.
S spoštovanjem
(1111—0)
Jožef Stadler.
i*
IK It-
§►
IV
i-§►
9*
§►
fK !K 8* IK IK IK IK IK IK
jK
IV IV K
Št. 227.
Razglas.
(32-9)
l*ol»irun je  puMjcgu davka xu lolu 1 se je v 1. .lan
jimiivnr Ju 181M2. I. pričelo, in sicer je ta davek plačati v okrožji Ljubljanskega mesta od vBaeega psa, ifimši samo tiste pse, ki bo za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni.   Lastniki psov naj si najdalje
|C <3-0 IO. feToriavar jat t. 1.
preskrbe letošnje marke pri mestni blagajnici proti plačilu 4 gld. av. vel j.
Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka se vsi lustniki psov opominjajo, naj plačajo v pravem času takso, ker od 10. dne prihodnjega meseca naprej bode konjar lovil pse, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1. januvarja 1892.
Naznanilo otvoritve jermenarske _in sedlarske obrti._
Slavnemu občinstvu ljubljanskemu, mestni gospodi, gg. izvoSckoni in spo&t. posestnikom z dežele usojam si uljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem otvorll na
si v. IV trn cesti s*. :M
j ermenarski
in
sedlarski obrt.
Izdeljujom vsakovrstno konjsko uproino in opravo za Ježo, Jermena za stroje na par, kovčege itd., sploh vsa v jorineuarsko.stroko
vštevajoča se dela iz trpežne tvarine in solidno.
V.s;iki.vr-i ii.■ poprave iu prenavljanja izvršujem točno in po mogoče nizki osni.
V obila naroČila se pripen oca (II."JU — 4)
Franc Velkavrh,
jermena, in sedlar, sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani.
3945
WnWB
>3 lil
|>i-«m1ii ju
(21—6)
i\T«vo racij ona I ii o zdravljenji*.
t
Vsem bolnim na živcih
ho   naj t op loj o   priporoča 21.  izdaja   izšlo brošure Koiimim \\'rlsMinann-a
- ■ EfUeber Nervenkranklteiten, Vorbeugung unrJ Heilung, S
Dobiva se zastonj (332—20)
v lekarni J. Svobode v Ljubljani.
Spričevala znanih z«! ravni kov.
T
C. o
OBČNI ZBOR
zadruge
gostilnicarjeT, krčmarjev, kavarnar jBT, sknliarjev in 2ganjetocmk:oY
vi>u se bode
v torek dne 19. januvarja t. 1.
ob 2. uri popolttdne
v magistratni dvorani
in so k istomu vabljeni vsi p. n. člani zadruge.
Zadružni predsednik:
Franc Ferlinz.
48]
Advokat
D* ALBIN SUYER
naznanja, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno
v Ljubljani
(84-8)
>' Cioepodskili 11Iicn.l1 sit. 1.
;ssbsbssbbsmbwmmb1ii1ihi ————s^— < t ,
Nedoseženo!
Juristu«.
Eneipp-ova sladna kava
čistu uli z
Oelz-ovo kavo
pomešana, ja k<Ii*iivj». «»eneua kava, lino duhteča, kateri je dajati prednost f pred drago, trovilno bobovo kavo. — Kuelpp-ovn nIu<1iiii Stava je pristna, ako se prodaja v rudecib,  čveteiooglatih  zavoj.b as varnostno /iiamlio, kakor
j»> tu natisnena. (1006—G
Oelx-ovn kava le z nafto lirmo.
Bratje Oeiaf v Bi?*geneu
od veleč. gosp. župnika Seb. K n »m p p-a za Avstro-Ogersko Jedina privi'.
tovarna alndne kave.
Dobiva so v vseh boljših trgovinah s špecerijskim blagom.
Zastopstvo za Kranjsko ima M. VVagner-jeva udova v Ljubljani. t
v Ljubljani, na Starem trgu.
(95G —11)
4?
ar
4
to; »•
G kr. Svilni atlas v najlepših nočnih barvah meter samo po 40 kr.
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Joaip No lli.
Lastnina iu tis« „Naroiiuu Tiskarne".