ste«. 105.
f Uu&llnnl, a sredo dni 8. mole 3901
Leto xxxv.
Velja po poŠti:
na celo leto naprej K 26'-xa pol leta
pol leta „ „ 13*—• ■vt Ictrt leta „ „ 6 50 ya en mesec „ „ 2*20
V upravniStvu:
m "elo leto naprej K 20° ?iSi pol leta „ ub setrt leta „ m e« mese« „

fuo poSHj na dom 10 Iki u mesec.
Posamezne Stev, HO ihu
SLOVENEC
Inseratl:
Knostop. petltvrsta (72mm)i
ta enkrat ui dvakrat ta trikrat
0 0 0 9
a g • o
o o •
13 h 11 9
za vel ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h Pri vtikratnem ob-lavljenjo primeren popust.
Izhaja
»sak dan, IzvzemSI nedelj« iV- praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo 1« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
____dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ose vraiajo: nefranklrana pisma se ne sprejemajo, (JrcdniSkega telefona Stev, 74,
Političen list za slovenski narod
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravnlSktga telefona Stev. 188.
„0n"iSi vzemi zsied!
On trdi zdaj |xi shodih, da je socialen. 1'rihližuje se nižjim, za katere se nikdar prej brigal ni. Zdaj ko je kandidat, se mu seveda zde dobri tudi glasovi »manjših« ljudi. Kdor je socialen, mora delati tudi socialno. Kakšno .ie pa socialno delo ljubljanskega župana? Ni K'a. Svojo socialnost bi bil lahko On, ljubljanski župan, že lahko mnogokrat pokazal, a tega ni storil.
Kako vse drugače so pa delali dunajski in krščanski socialci! Hočemo nekoliko primerjati socialno delo dunajske občine s socialnim Hribarjevim delovanjem.
Ko so porazili dunajski kršč. socialci tudi liberalce, se je izdalo na Dunaju za šole 10 milijonov kron. Ti nazadnjaški krščanski socialci so pa taki »nasprotniki šol«, da izdajajo zdaj za šole 25 in pol milijona kron. In zgradili niso nič manj kakor 89 novih šol, ki so stale 27 milijonov kron !
Pri nas v Ljubljani jc pa šolstvo silno pomanjkljivo. Na skrajnem mestnem delu imamo šolo na Vrtači. Prenapolnjeni so razredi tako, da so učenci kar natlačeni. Zdravo po teh šolah ni. Naravnost muka za učence in za učitelje.
In kako ti skrbe za ljubljanske uboge. Prav beraške so tiste občinske podpore. Res da so zgradili novo mestno ubožnico, a kaj, ko bivajo skupaj v istih prostorih zdravi in pa bolni ubogi! Nezadostne podpore in pa skupno bivanje bolnih iu zdravili ubogih nam dokazuje, kako zelo socialno bije Hribarjevo srce do ubogih.
Hribarjevo liberalno srce se ravna po zgledu svoječasnih dunajskih liberalnih mogotcev. Liberalci na Dunaju so izdali za dunajske uboge 7,357.970 kron, krščanski socialci pa dajo zato 15.714.000 kron.
Dunajska občina je zgradila novo bolnišnico v Otakringu, ki ie stala dva milijona. Za Elizabetino bolnišnico v Hallu so dali krščanski socialci 500.000 kron, za povečanje otroške bolnice v San Pelaginu so pa izdali 800 tisoč kron. V Pratru so ustanovili zavetišče za 200 otrok. Nova ubožna hiša jc stala 13 milijonov kron. V njej bivajo tudi zakonske rodbine.
Krščanski socialci so pomnožili število mestnih kopelij za 16. Med uboge šolarje po-razdelc vsako leto zastonj 100.000 prostih vstopnic. Nismo še čuli, da bi se kopali v ljubljanskih kopeljih šolarji zastonj.
Dunajska električna železnica vozi po celem mestu. Krasna je dunajska električna, a tudi po ceni. Za 10 vinarjev se pelješ po najdaljši progi. In pri nas v Ljubljani? Ko so gradili ljubljansko električno železnico, sc niso prav nič ozirali na delavstvo. Zveze nima ne tobačna tvornica, ne ulice in predmestja,
kjer stanuje delavstvo. Zato pa tudi komaj izhaja. A dasi železnica ni še izplačana, pa donaša na leto dunajski občini le dva milijona kron čistega dobička.
In dunajska razsvetljava? Kako bi jo primerjali beraški ljubljanski? Brezplačno razsvetljujeta mesto dunajska elektrarna in plinarna. Dobička pa ima občina 6 milijonov K.
Kakor nima zavarovalniški strokovnjak Hribar zavarovanih svojih mestnih delavcev za slučaj bolezni, tako jih niso imeli tudi dunajski liberalci. Zdaj pa dobe oboleli delavci skozi dvajset tednov popolno plačo, uc da bi za to kaj prispevali. Le malo uslužbencev je bilo preskrbljenih za starost. Zdaj imajo pravico do penzije celo tiste ženske, ki čistijo okna in stopnjice. Prispevati jim za to ni treba ničesar. Kje imajo pa ljubljanski mestni delavci kako preskrbo v starosti? Socialen ie pač ljubljanski župan ob volitvah v svojih besedah, dejanja so pa naravnost nasprotna!
Milijone in milijone je izdala dunajska občina tekom let za izboljšanje plač svojim uslužbencem. Zadnji mesec samo se je dovolilo 1,400.000 kron in v kratkem se dovoli zopet nad milijon. Pri nas se pa daje le višjim, a za nižje so le obljube. In te so jako po ceni.
Svoj čas so oddali dunajski liberalci vsa dela nekaterim judovskim kapitalistom. Krščanski socialci pa oddajo vsa dela zadrugam. Krojaška zadruga samo je zaslužila leta 1905 za delavske plače 360.000 kron. Socialni ljubljanski župan seveda se ne povspne tako daleč, da bi oddajal dela obrtniškim zadrugam. Trpi se pa v Ljubljani, da delajo konkurenco domačim tuji krošnjarji in judovski sej-marji. Proti njim ne stori ljubljanski župan ničesar.
Liberalci so določili plačo dunajskemu županu na leto 48.000 K, podžupanom 12.000 K in mestnim svetnikom 6000 K. Prvo delo krščanskih socialcev je bilo, da se je znižala plača županu na 24.000, podžupanom na 8000 in mestnim svetnikom na 3000 kron. Pri nas so pa že dvakrat zvišali županovo plačo!
V Ljubljani imamo tudi mestno posredovalnico za delo in službe. A ni brezplačna. Na Du-naiu je pa posredovala delo mestna posredovalnica leta 1903 v 60.000 slučajih zastonj!
Ko je dr. Lueger praznoval svoj jubilej, dobil je dar 400.000 kron, a ni sprejel niti vinarja. Dal .ie vse — za obrtniško ustanovo.
Delo dr. Luegerjevo in pa Hribarjevo sladkobesednostč primerja pa lahko vsak sam!
Pogrešamo pa v vseh Hribarjevih govorih, da bi se zavzel za obrtništvo in njegovo strokovno organizacijo. Krščansko-socialne stranke in tudi Slovenska Ljudska Stranka imajo natančen program za rešitev malega obrtnika, katerega je treba braniti proti uničujoči konkurenci veleobrti. Hribarju bi bilo
treba samo prebrati program Slovenske Ljudske Stranke, pa bi imel dovolj snovi za agi-tačne govore pri obrtnikih. Pa on se doslej niti z eno besedo ui spomnil ntaloobrtnega vprašanja, ker je on zastopnik velikega kapitala, visok gospod, ki mu ni nič na tem, če propade revež, ki jc po liberalnem nauku itak izročen poginu. Ali je Hribar sploh kedaj prišel na kak shod malih obrtnikov? On je bil vedno tam, kjer se .ie njemu in velikemu kapitalu kadilo, a sicer gostobesedni Hribar ni imel nikdar pozdravne besede za shode malega obrtnika.
Poglejte dr. Luegerja na Dunaju? Kadarkoli so se zbirali mali obrtniki, .ie prišel dunajski župan na njihova zborovanja, iili je pozdravil v imenu dunajskega mesta in jim obljubil dejansko pomoč proti velekapitalistom, ki jo .ie pa vselej tudi izpolnil. Šc več! Dunajski župan je organiziral sani male obrtnike in jc nastopal na čelu cele stranke za njihove stanovske koristi. On je smatral kot svojo župansko dolžnost, da ta velevažni meščanski stan, ki hira pod težkimi udarci, rešuje, dviga in vodi v boj proti kapitalizmu. Zato danes dunajski obrtnik časti v dr. Luegerju svojega dobrotnika in prvoborilca. Kako je s Hribarjem, ljubljanski obrtniki dobro veste. Vedno ste mu bili prenizki, nikdar ni imel navduševalne besede za vaše stanovske težnje. Obljubovati visoke trgovske in obrtne šole pri volitvah, zna vsak; tudi Hribarja take obljube ne stanejo niti vinarja. Pa za stan kot tak ni storil nobenega koraka in tudi v trgovski in obrtni zbornici se je pokazal vedno kot velekapitalista, ki jc nasproten malemu obrtniku.
Zato naj pa zdaj tndj tam išče glasov za volitev! Obrtnik in delavec ne bosta volila velekapitalista, ampak moža dela, ki jc že kaj storil za organizacijo obrtništva in delavstva!
CirRnišRe razmere.
(Dopis.)
Ena najlepših nalog pravega narodnjaka je. razširjati pravo omiko med svojim narodom, dvigati ga v duševnem in moralnem oziru vedno višje in višje, razširjati mu duševni obzor potoni poljudnega dela. Z zgledom in z živo besedo netiti v njem narodno samozavest in željo po nadaljni izobrazbi je gotovo tudi ena izmed važnejših nalog vsakega rodoljuba, bodisi tega ali onega političnega naziranja. Glejmo pa. kako se te naloge izvršujejo pri nas. Naši liberalni gospodje so pač imeli v davnih časih ustanovljeno čitalnico, kojo so pa tako spretno in s takim navdušenjem vodili, da je zaspala. Seveda, čudno to ni, če se bližje pozna razmere. Čutili so sc tako nezmožne za vodstvo te tako hitro umrle čitalnice, da so morali voliti njenim
predsednikom pristnega Nemca. In mesto, da bi vsaj inventar pustili, da druge delavnejše moči poprimejo oje zavoženega voza in ga speljejo na cesto, vrgli so v svojem junaštvu puško v koruzo, misleč, če mi ne delamo, tudi drugi ne smejo. In drže se tega gesla krčevito.
Prišlo nam je slučajno do ušes, da so nameravali posamezni možje oživiti v našem trgu mrtvo družabno življenje z raznimi društvi. A drugi so tekli k skladavnicam drv in delavcem na narodnem polju metali polena pod noge in s tern dosegli toliko, da zopet spi Cirkuica spanje pravičnega.
Ali ima žc Cirkuica podružnico sv. Cirila in Metoda? Ne vemo nič o njej. Radovedni smo, kedaj se bode — če se sploh bode — ta velekoristna, kakor tudi občepotrebna podružnica čisto narodnega značaja osnovala. Čujemo sicer, d.1 se je zato zavzel mož, ki ima dovolj krepke volje in požrtvovalnosti, a sam žalibože ne more s svojo osebo tvoriti društva. Ustanovili so žensko podružnico, ki pa je menda že zaspala.
Bodo li sedaj stremljenja in delo narodno-zavednih mož imela uspeh, - poročamo. Bojimo se Ic, da ne bodemo imeli kaj poročati. Da bi se v industrijskem kraju, kakor je Cirkuica, osnovala javna čitalnica, ali vsaj javna knjižnica po zgledu izobraževalnih društev, tega naši merodajni možje ne razumejo. Če jc temu lenoba ali pa mogoče pomanjkanje omike krivo, ne vemo. »Mogoče,« da tudi tu ne puste delavnim ljudem prostih rok, češ: »kaj nam tega treba. Mi sedimo na denarju, za kojega smo kupili goloto in žalostni izraz cirkniške in begunjske okolice. Da pa možje nimajo ne dobre volie, ne pravega smisla za to, da bi poljudno in nesebično, požrtvovalno delovali v povzdigo kulture in prosvetc med našim rodom tu in v okolici, nam pa dovolj dokazujejo ponižne besede ponižnega sina še bolj ponižnega očeta, ki še nikdar ni muhi storil krivice: »Dosti smo se trudili, da bi zbrihtali kmeta; če neče, pa neče. Meni bo dobro, bom sit in lepo na gorkem, kmet naj pa pogine, če hoče!«
Ljudje božji, to je, menim, jasen dokaz, da ljudje, ki imajo take nazore, nimajo pravice, prisvojevati si častni, a tudi tehtni naslov »inteligenca«, ker ista tiči v glavi, ne pa
v necementiranih želodcih in prostornih blagajnah ■ niti nimajo moči in volje, da bi res kaj koristnega napravili.
Videli bomo, čc bode vendar enkrat izginilo spanje iz duš naših »gospodov«.
To vam pa povemo in damo dober nauk, po katerem sc ravnajte, da bodete pravo zadeli: Če mislite, da je sovraštvo do v resnici inteligentnih ljudij, preganjanje istih in surovo obnašanje po gostilnah, zasmeh narodnega dela in koristnih naprav, zanemarjanje šolstva in blatenje ljudij, ki žrtvujejo sebe in premoženje v boju zoper surovost, domišljavo
LIKEK.
Pred držovnozhorskimi uoliioami.
Žalostna burka v enem dejanju. — Spisal Janez Bogvekdo.
Osebe:
Zupan deželnega stolnega mesta Ljubljane in državnozborski kandidat.
Zancek. njegov sluga.
Senekovič, gimnazijski ravnatelj pred pokojem in ravnatelj ljubljanske plinarne.
M l a k a r i c a , soproga železniškega poduradnika in najduhovitejšega agitatorja.
Mlakar, P r e d o v i č . Kozakov Pepe, Bergant, Turk Pepe, profesor Trstenjak, predsednik »Slovenske Matice«, Č r n a g o j, dr. R u s in dr. O r a-ž e n, županovi zaupniki.
Bleivveis Janko vitez T rs teniški, prezidijalni tajnik in žlahtnik.
Lah Evgen, magistratni svetnik.
■ Igra se vrši v županovi pisarni meseca aprila leta 1907 po Kr. r.
Prvi prizor.
Zupan in Senekovič.
Zupan (hodi po pisarni Semtertja, Senekovič sedi v fotelju): Torej sedaj si sani čul, prijatelj Senekovič, kako se nam nasprot-
ni časopisi izpodtikajo na tem, ker smo tebi podelili ravnateljstvo ljubljanske plinarne. Očitajo ti, da nisi pravi mož, ki bi mogel uspešno voditi veliko podjetje, ker se baie ne razumeš na---
Senekovič (razburjen skoči iz fotelja): To je nečuvena klerikalna drznost! Kdo sc upa trditi, da bi jaz ne bil sposoben za ravnatelja plinarne. Cuj, prijatelj župan! Plin obstoji iz bencola, etilena in propilena, kateri provzročujejo svetlobo; v plinu pa se nahajajo tudi še druge tvariue, katere sicer ne provzročujejo svetlobe, vendar pa so potrebne za — ----
Zupan: Dobro, dobro, prijatelj ravnatelj! Toda klerikalci sami priznavajo, da si dobro podkovan v teoriji, dvomijo le o tvoji praksi za taka podjetja in jaz, ki noč in dan skrbim za blagor občine, ki noč in dan premišljujem. kje bi se dobila sredstva, s katerimi bi se dalo zboljšati stanje našim pristašem, zlasti onim veljakom, ki imajo vpliv na nižje sloje, jaz se te drznem vprašati kar naravnost: ali čutiš v sebi res zmožnosti voditi ljubljansko plinarno tudi praktično, in sicer tako, da bi donašala nam tudi gmotnih ko-ristij ?
Senekovič: O tem torej dvomiš, prijatelj gospod župan: in vendar je uprav to pri vsej stvari kar najenostavnejše: delavcem znižamo mezdo, njih lenobo odpravimo s tem, da jih polovico odslovimo, plin podražimo in ga lahko tudi šc nekoliko poslabšamo, ker vedno šc bolje sveti, kakor sveče. Ker bi pa vse te preuredbe provzročilc zlasti meni kot ravnatelju dokaj dela in truda, primaknete mi
par tisoč krone honorarja., kar ne bo prišlo niti v poštev pri tolikem dobičku, ki bi ga imeli vsled te preuredbe.
Z u pa n: Misel je siccr izborila; bojim se pa, da bodo ljudje nevoljni, ako jim podražimo in še poslabšamo razsvetljavo.
Senekovič: Nevoljni! Kdo bo vprašal po volitvah po ljudskem mnenju! Pomagati si itak ne bodo mogli, ker imamo tudi elektrarno v rokah. Nevolja jih bo že s časom minila, in da sc ljudje temu privadijo, skrbela bo že naša žlahta. Prva naša skrb mora pač biti, da zadovoljimo sami sebe, drugi bodo šli za nami, kadar iih bomo potrebovali, o tem ni dvojbe.
Zupan: Tudi to si dobro motiviral, prijatelj Senekovič. Toda še nekaj! Kaj bodo rekli delavci, ako jim boš znižal mezdo in iili odpuščal. Socialni demokratje bodo napeli vse moči, da ti skujajo osobje in Ljubljana utegne biti naposled še brez luči.
S e n e k o v i č: Ne skrbi za to, gospod župan! Ako sem znal krotiti stotine razposajenih dijakov, ukrotil bom tudi peščico delavcev. Kdor bi sc drznil -kidati, izključim ga iz vseh avstrijskih plinarn.
Zupan (smehljaje): To bo tvoja stvar! Kar se tiče tvojih ravnateljskih zmožnosti, ltverjcn sem sedaj, da sem si izbral pravega moža in upan, da bodo tudi zlobni jeziki polagoma utihnili. Sicer si pa sedaj za šest let itak na konju, da te nc more nobena sila premakniti /. ravnateljskega stola. Do tedaj bo pa vsekako moja skrb, da bom spravil na toplo tvoje liudi. Hvala ti torej, da si se potru-
dil k meni. Na sv idenje zvečer pri Bončarju. (Mu poda roko ter ga spremi do vrat.)
Senekovič: Srečno! Apropos! Ne pozabi na Rupnika. Za ženitev mu še ne zadoščajo sedanji dohodki. Toda o tem sc pogovoriva žc o priliki Z Bogom!
Zupan: Lc brez skrbi! Z Bogom! (Senekovič odide.)
Drugi prizor.
Z a n c c k , ž u p a n.
Zancek (pokuka pri vratih): Prosili, gespud zepan; uzuni čaka ena cela ramunda zaupnli inoz iu pranja, de sa uni pujne puslal. Al nej jh notr spestim?
Zupan: Možje naj kar vstopijo!
Z a n c e k (pri vratih zakliče v predsobo). Ala, tniizje, kar notr pejte! (Ko se priguglje osem mož v pisarno ter se vstopijo v polkrogu pri vratih, odide Zancek.)
Tretji prizor.
Mlakar, Prcdovič. Kozak Pepe, Bergant, profesor Trstenjak, Črtiagoj, dr. Rus, dr. Oražen in župan.
Zupan: Veseli me, gospodje, da ste se tako točno odzvali mojemu povabilu. Pozval sem vas, da se pogovorimo o sedanjih resnih časih; da se z združenimi močmi ubranimo nevarnosti, ki preti naši beli Ljubljani. Pred durmi so državnozborske volitve iu sovražniki napredka stegujejo svoje kremplje po naši, pod mojim županovanjem tako lepo napredujoči Ljubljani. Meni siccr ni državnozborski mandat
Mlakar: Men tud ne!
tudi obširni epos »Boj pri Budoškem«, povest v verzih po Valvazorju.
Po očetovem in stričevem vzgledu sta stopila zgodaj na slovstveno polje oba Ber-nardova sinova, Ivan in Ljudevit.
Ivan je rojen na Vinici 4. decembra 1838. leta. S pomočjo A. Zamejčevo in Bleivveisovo je prišel na ljubljanske šole; posvetil se je stanu svoje rodovine — učiteljskemu. L. 1860., z dekretom 12. septembra, je prišel v Tržič kot podučitelj na tamošnjo glavno šolo. Leta 1867. 14. septembra ga prestavijo v Ljubljano na tedanjo normalko, sedanjo c. kr. vadnico, kjer je ostal do svojega umirovljenja, do leta 1893. Umrl je 17. aprila 1894. Dopisoval je v prvence slovenskih časnikov, pošiljal vanje spise različne vsebine. Poleg tega je spisal iu sestavil blizu trideset knjig, kmetijske in pripovedne vsebine, v večini pa učne knjige iz raznih predmetov. Ob vsej tej delavnosti pa je Tomšič osnoval iu vodil še časnik »Vrtec«. Samo ta izborno urejevanj list za mladino bi mu zagotovil neizbrisen spomin v srcu Slovencev in slovenske mladine. Za zasluge, ki si jih je pridobil kot učitelj, in slovenski pisatelj, je dobil 27. septembra 1883. zlati zaslužni križec in pred desetimi leti mu je belokranjsko učiteljsko društvo odkrilo omenjeno spominsko ploščo.
Ob desetletnici (1897—1907) slovesnosti na Vinici se odkrije poleg Ivanove spominske plošče bratu njegovemu, Ljudevitn Tomšiču. Bil mu ni brat le po rodu, po krvi, ampak tudi po duhu, poklicu in delavnosti. Previdnost božja pa je napotila v bratsko nam Hrvatsko, kjer je izdajal mladinski list »Bršljan«, hrvatski »Vrtec«. Bil je mladinski pesnik in pisatelj, obilo njegovih proizvodov je poslovenjenih v »Vrtcu«. Poleg tega jc obelodanil več knjižic in spisov po raznih listih. Da rečem kratko: Kar je bil Slovencem Ivan, to je bil Hrvatom njegov brat Ljudevit.
Rodil se je na Vinici. Zibel mu je tekla v sedanji stari šoli. Rojenega 24. oktobra 1843. ga najdemo zapisanega leta 1856. v »zlatih bukvah« viniške šole, njega in njegovo sestro Karolino. Zlato knjigo je omislil šoli viniški kaplan Matija Kulavic, ki je umrl 2. svečana 1883. kot župnik v Št. Vidu pri Zatičini in je bil brat nepozabnega ljubljanskega prošta dr. Janeza Kulavica. Prvi v njej jc med dečki zapisan Ljudevit. Kakor veliko takratnih dijakov se jc obrnil tudi on na Hrvaško, stopil na hrvaške šole. L. 1865. je dovršil v Zagrebu učiteljišče ter postal učitelj v Karlovcu. L. 1870 je prišel na zagrebško vadnico, kjer je postal 1886. ravnatelj in kjer jc končal tek pozemelj-skega bivanja 1. 1894.
Odkrila se mu bo spominska plošča; zob časa jo bo morda uničil. Ne bo pa uničil spomenika, ki mu ga postavlja sodobno slovenski narod v svojem srcu. Deloval in živel je v tujini, a delal v čast slovenski domovini. Slovenski narod slavi zasluge za bratsko nam Hrvaško, ki so pa tudi Liudevitove zasluge za čast Slovencev.
Slava vrlemu hrvaškemu Zmaju, slava zavednemu hrvaškemu narodu, ki bo slavil za svo.i narod zasluženega moža izven svoje zemlje. Neminljiva slava za Tebi Ljudevit: Hrvatje-bratje, vračajo Te naši domovini, Njim posvetil pridno roko si. Svoj um, srce; Hrvat priznava, da list Ti naše si gore. Hrvat Te vrača. Slovenska Ti je domovina, Ki sprejme Tc - zaslužnega sina. Ti naš si sin,
Večen pri nas bo Tvoj spomin.
Leopold Podlogar.
Jeseniške nouice.
i Socialni odsek je popolnoma zaspal, tako smo brali v »Slovenskem Narodu«. No, temu ne bom ugovarjal, saj to vč vsak, da jeseniška občina ie po večini socialna in tudi želi in zahteva socialncga dela. Vemo pa tudi, kar jc znani dopisnik pozabil zapisati, da sedaj vsled liberalne obstrukcije popolnoma spi; spi pa tudi socialni odsek in ž njim vse socialno delo, ki je preprečeno vsled liberalnih ragelj
m kravjih zvoncev. Kar naravnost smešno in bedasto je pa to, da me dopisnik »Naroda« opozarja na odsekovo sejo, ki bi bila za sedaj popolnoma brez pomena. To ve vsak, kdor le količka pozna razmere na Jesenicah, torej gotovo tudi znani dopisnik. Ako je pa tako zabit, žalibog ! Znano je, da socialni odsek jc sestavljen po večini iz občinskega odbora. Ker pa ves občinski odbor spi, kam naj bi se poročali v odsekovi seji odobreni predlogi, ker g. župan noče sklicati odborove seje? Ako se pa »Narodov« dopisnik sedaj kratkočasi s socialnim odsekom, mu pa prav rad privoščim to nedolžno veselje, saj to vem, da kaj resnega se ne bo nikdar domislil. Ako bi pa res kaj koristnega žele! ukreniti, bi mu pa svetoval, nai naprosi g. župana, da skliče odborovo sejo, pri kateri naj bi se oddal savški vodovod in pa rešil proračun; kajti to [c prvo in najbolj socialno delo na Jesenicah. Zato jaz kot načelnik socialnega odseka stojim odločno na tem stališču, da so savški delavci bolj potrebni vodovoda, kakor pa Fcr-janov nemški »Kaffee-Haus«. Res je, da so tam v bližini stanujoče stranke hudo oškodovane, pa kaj sc hoče, obstrukcija zahteva to! Ker smo pa člani socialncga odseka po večini pristaši S. L. S. izven g. učitelja Fabinca, ki je, kakor je sam izjavil, in kar je tudi sod-nijsko dokazano, da je tudi dopisnik »Slov. Naroda«, se mu je pa mogoče obudila želja govoriti s »klerikalci«. Najbrž jc pričakoval, da bo s tem člankom vplival name, da bi sklical sejo in povabil tudi njega, da bi prišel z ragljo in kraviim zvoncem, ali pa je še tako predrzen, da bi pripeljal vso liberalno čredo k seji. Zakaj, kakor piše v »Narodu«, je le na ta način možno govoriti s »klerikalci«. Ker pa g. fabinc ni več občinski odbornik in tudi ne član socialnega odseka, pa tudi to ni več mogoče, torej v tem oziru vsaka beseda brez pomena. To ve vsak zaveden delavec, da svobodomiselni pristaš napredne stranke nima prav nobenega zmisla do kakega socialnega dela. Ker je pa ta članek v »Slovenskem Narodu« lc napad name kot pristaša S. L. S. izkoriščan v vaše strankarske namene, vam pa kot odločni pristaš S. L. S. enkrat za vselej povem, da na vaše povelje, g. Fabinc, oziroma na povelje »Narodovega« dopisnika, ne bom sklical nikdar nobene seje, pač pa sem na razpolago in vedno pripravljen, ako pride enkrat do resnega dela v občini, po svoiih skromnih močeh delati, kar bo mogoče. Ako pa imate vi, g. Fabinc. kot »Narodov« dopisnik, še kako bombo te vrste, io pa lc vrzite name. Če mi bo ravno slučajno nrišla v roke, si jo bom že ogledal, kajti drugače se na vaše in »Narodove« oslarije in laži ne oziram in tudi ne odgovarjam. Bodite prepričani, da si io le zase pripravljate, kajti to se bo že poskrbelo, da vam bo obvisel kravii zvonec na vratu in pa raglia v roki. da vas bodo lahko vsi zavedni dclavci spoznali, kakšen vzoren prijatelj socialnega dela ste vi. Načelnik socialncga odseka: Ivan Krivec.
Volivni bo].
(Sijajen voliven shod S. L. S. v Št, Vidu pri Zatičini.) V nedeljo, dne 5. t. ni. vršil sc jc tu na prostem pod lipo po|h>ldne po službi božji voliven shod, ki se sme po vsej pravici imenovati sijajen. Oospod poštar Kristan, soglasno izvoljen predsednikom, otvori shod ter predstavi nad 500 zbranim volivcem državnozborskega kandidata gospoda Povše-ta, na kar na vseobčo zadovoljnost in ob splošnem odobravanju kratko in jasno razvije program S. L. S. ter pojasni njeno stališče v prihodnjem zasedanju državnega zbora s posebnim ozirom na izboljšanje kmetskega stanu. Niti enega ni bilo, ko da predsednik koncem govora kandidaturo na glasovanje, ki bi bil ugovarjal predlogu in na stotine rok se .ie kakor velika falanga sulic dvignila za gospoda Povšcta, iz sto in več src pa jc navdušeno zaoril: »Bog živi našega poslanca!« — Shod je počastil tudi nj. milost gospod opat zatiški s svojo navzočnostjo. Med drugimi se je predstavilo gospodu kandidatu tudi deset
poviševanje svoje veljave, res narodno delo, se korenito motite.
Opustite nastope farizeja v templju in stavite se najprvo za duri narodnega svetišča — prosvetc in narodne samozavesti, trkajte se na prsi in recite:
»Grešili smo. ker smo plemenitost in ideale. ker smo narodno čuvstvo teptali v blato.«
In slecite nečimurni lišp iz talini-biserov in v boju, trudu in delu zoper propad lastnega rodu in zoper prodiranje sovražnih nam plemen si berite one okraske in lepotičje, ki krasi vsacega moža, veterana v narodnem boju. Duševna čilost, vstrajnost, izobraženost, plemenitost in darežljivost nasproti bližnjemu in narodu. In na pot takih mož naj vas dovede Bog!
K Tomšičevi slavnosti
na Vinici na binkoštni ponedeljek.
Na Vinici, v solnčni Beli Krajini, doli na bregu srebropene Kolpe, odkrije slovesnoklub »brače nrvatskega Zmaja« na binkoštni ponedeljek po 10. sveti maši Ljudevitu Tomšiču, rojenemu Slovencu, hrvatskemu učitelju, pedagogu in književniku, spominsko ploščo.
Binkoštno nedeljo ob 5. uri popoldne bo segal v roko vrli Slovenec navdušenemu bratu Hrvatu, ki bosta skupno slavila naslednji dan Njega, ki je »list našega drevesa«. Siavije se vrši pred staro viniško šolo, ki nosi na čelu že eno spominsko ploščo. Njen napis: V tej hiši se je rodil dne 24. grudna 1838. leta Ivan Tomšič,
učitelj, pesnik in pisatelj slovenski.
Postavilo belokranjsko učiteljsko društvo 197. Ta plošča dobi svojo posestrimo na binkoštni ponedeljek, odkrije se — Ivanovemu bratu Ljudevitu v enaki obliki in velikosti z enakim hrvatskim besedilom. Vrlo književno društvo hrvatskega Zmaja obeta velikansko udeležbo od strani bratske nam kronovine. Naša kronovina gotovo nc bo izostala, temveč z obilno udeležbo pripomogla, da bosta »Slovenac i Hrvat« kar najslovesnejše ^stavila spomenik Ljudevitu Tomšiču.
V prilog tej slovesnosti prinaša »Slovenec« v tej črtici skromen spomenik slavljencu in zajedno prosluli rodovini Tomšičevi, ki nam ie dala tri vrle učitelje, izvrstne vzgojitelje in književnike.
Oče obeh Tomšičev je Bernard. Rodil se je v Dobrcpoljah 26. aprila 1811. Roditelj mu je bil Matija, tudi učitelj. Ta se je kmalu po Bernardovem rojstvu preselil v Trebnje, od koder ie poslal sina na novomeške šole. Po šesti latinski šoli je stopil v samostan na Tr-satu. kjer ie ostal le malo časa. Podal se je v Belo Krajino, kjer se je preživljal nekaj časa kot pisar v črnomaljskem okraju. Od tu je prišel kot učitelj v Mirno Peč, naposled na Vinico. Tu je poučeval nekaj časa v grajski hiši, na sedanji drugi številki. L. 1838 se je zidala nova, sedanja stara šola. On je v njej prvi poučeval. Poročil se je z vdovo svojega predhodnika-učitelja Jakoba Cvar-ja, ki je umrl za kolero 1. 1836. Iz tega zakona z vdovo Karolino sta oba sinova Ivan in Ljudevit. Umrl je 26. maja 1856.
Bernard zavzema častno mesto med slovenskimi književniki. Pesnikoval in pisal jc v nemškem in slovenskem jeziku. Na književno polje ie stopil obenem s svojim bratom Fma-nuelom 1. 1839. Priobčeval ie spise v vezani in nevezani besedi v nemški Carnioliji. (1839. II. I., 1840. III. I., 1841. IV. 1., kjer je opisoval Vinico in Viničanov narodne običaje. Ko se prikažejo 1. 1843. »Novice«, jih Bernard z navdušenjem pozdravi in začne marljivo vanje dopisovati. Dopisoval je tudi v nemške liste, n. pr. v »Pilgerja«, «Illyr. Blatt» in v »Laiba-cher Zeitung«. Zlagal jc za razne prilike pesmice resne in šaljive, v čemer mu je bil oče Matija vodilen vzgled. Pisal ie v Navratilov »Vedež« (1848) in od 1. 1854. v »Šolskega prijatelja«. Vnemal se je tudi za slovenski oder ter priredil po nemšk. izvirnikih igri »Lahkoverni« in »Ravna pot, najboljši pot«. Njegov je
Zupan: Toda naše mesto mi je tako k srcu priraslo, (zase:) zlasti, odkar smo povišali županove dohodke, (glasno:) da bi nič kaj rad ne prepustil njegovega krmila drugim nevrednim možem. Ako pa hočemo, da ostane to krmilo tudi šc nadalje v mojih čistili, neomadeževanih, spretnih rokah in sicer popolnoma v mojih rokah, dolžnost jc nas vseh, da napnenio vse svoje sile, da preprečimo izvolitev v državni zbor Kregarja
Mlakar: Sej jest pravni usakmo, de morama Petriča volt.
Zupan: Oospod, kako se že zovete?
Mlakar: Mlakar Ludvik. (Pred vratmi se čuje ropot in kričanje neke ženske in Zancka.)
Zupan: Gospod Mlakar, toraj! Znani ste sicer kot zaveden in duhovit mož, toda sedaj jc govorjenje o državnozborskem zastopniku našega mesta, Petrič pa kandiduje v okolici in je socialni demokrat.
Mlakar: Maja prou, gespud žepan! Tok uma volil pa kašnga druzga; čc čja dohtar Šuštaršiča.
Četrti prizor.
(Mlakarica, katero vleče Zancek za krilo nazaj, plane pri vratih v pisarno, zagrabi svojega moža Mlakarja za suknjo ter ga vleče proti izhodu);
Tkula ja pulakiraš ud duma in prauš. de maš služba, pa tlela pustopaš! Jest t um žc dala vulitve, dc uš pounu!
Mlakar (v strahu zagrabi za suknjo svojega soseda Kozaka. Kozak Turka in tako naprej, dokler se ne drže drug druzega, kate-
re vlečeta Zancek in Mlakarica s pozorišča): Nej na zamerja, gespud žepan. Prosm, de b me naredi u Šišk za štacjonšefa. (Zunaj se sliši šc nekoliko časa ropot in cviljenje, potem vse utihne.)
Peti prizor.	,
Z u p a n s a m.
Z u pan (se prime za glavo): Tužna nam majka! En sam ženski jezik zmore več, kakor vsi moji slovanski jeziki, kar jih znam in kar sc jih bom še priučil! (Pozvoni.)
Šesti prizor.
Zancek. župan.
Zancek (ves raztrgan in opraskan vstopi in si briše pot s čela): Prtnejs sma se ruval! Kua pa zasafaja gespud žepan?
Zupan: Idi k gospodu prezidijalnemu tajniku in ga vprašaj, če je moje naročilo že izvršil. Ako je gotov, naj se potrudi k meni. (Zancek odide.)
Sedmi prizor.
Z u p a n s a m.
Z u p a n: Radoveden sem, kako je izvršil moje naročilo. Dal sem mu sicer dovolj navodil, toda posebne duhovitosti
Osmi prizor.
B I e i \v c i s , župan.
Bleivveis (pred vratmi šc enkrat potegne viržinko, vrže ostanek v predsobo ter vstopi): Ravnokar sem dovršil vaše naročilo, gospod župan. Delal sem vso noč iu upam, da bodete zadovoljni z menoj.
Zupan (ironično): Veseli me, da se trudite noč in dan za blagor občine. Pokažite toraj, kako ste napravili. (Bleivveis mu poda zganjeno polo papirja, katero župan razgrne ter čita nekoliko časa mrmraje, nato nadaljuje glasno): — Četudi setn pristaš Slovenske Ljudske Stranke, studi se mi klerikalna gonja proti našemu veiezasltižneniu, veleuglednemu za blagor žlahte neumorno se trudečemu županu. Ko bi gospod Ivan Hribar ne storil prav nič druzega, kakor da je nastavil mene za prezidijalnega tajnika, Senekoviča za ravnatelja ljubljanski plinarni, hvaležno mu mora biti vse prebivalstvo stolnega mesta Ljubljane. On pa je storil še več! Preskrbel nam jc električno luč, dal nam je mleka, naredil vodo
Deveti prizor.
L a h, B I e i w e is, ž u p a n.
Lah (prisopiha razburjen(: Oprostite, gospod župan! Nekaj sc mora ukreniti: ali naj sc premesti mestna mlekarna v kako drugo poslopje, ali pa moja pisarna, sicer sc bom moral prav cifrasto zahvaliti na svojem svet-niškem mestu. Vse dopoldne imam polno sobo bab s kangljami, lonci in drugo razno posodo in vse zahtevajo od mene mleka in mleka. Imam toliko dela, čez glavo imam dela, a nc morem odpraviti bab uc zlepa ne zgrda —
Z u p a n: Hvala, gospod svetnik za prijazni nasvet. Vzemite za sedaj Zancka s se-Itoj, da vam bo odpravil nadležnicc iz pisarne, potem bomo pa že kaj ukrenili, da bodete imeli mir pri delu. Z Bogom! (Lah odide pomirjen.)
županov naše fare, samo domačega smo pogrešali. —Volivci temeniške doline so se d« gospoda kandidata obrnili s prošnjo, naj stori vse mogoče korake za to, da se izpelje pre-IX)trebna cesta iz temeniške doline do Št. Lovrenca. Gospod Povše je prosilcem zagotovil v svojem in v imenu S. L. S., da hoče na to delovati z vsemi močmi v deželnem zborni. Tudi več drugih ustnih prošenj je bilo ob tej priliki vloženih na gospoda kandidata. Volivci! Naj 14. maja nihče ne pozabi iti na volišče in oddati svojega glasu gospodu Pov-šetu!
(Postojnski Dekleva — kmetov prijatelj.)
Dekleva je postal velik prijatelj kmeta, odkar kandidira. Vsakega že naprej spoštljivo pozdravlja in milo ogleduje tudi take, ki jim poprej še na ponižen pozdrav ni odkimal. Zdai bo še stric rekel vsakemu, ki ga bo volti. Le škoda, da Dekleva ni že od nekdaj kandidat, da bi bil zmeraj tak prijatelj, kakor je zdaj. Postojnski posestniki vedo, kakšen prijatelj je bil on včasih, ampak ne njih, temveč njihovih zajcev, ko je imel lov v najemu. Posestnikov ni vprašal za škodo, ki jo je zajec v njih ogradah prizadejal, ampak je kar sam po svojem ccnivcu škodo cenil, ki je bila komaj za četrti del resnične škode. Ko je imel knez \Vindisch-graetz lov, ie poklical posestnike in v dogovoru ž njimi plačal škodo. Kmetje postojnski, ali vam Dekleva in njegovi lovci še niso prizadejali zadosti škode, da bi ga zdaj volili, ki ne bo zboljšal sedanjega slabega lovskega zakona, ker ima on dobiček od njega? Poglejte si tega prijatelja še bližje. L. 1903 je skušal Dekleva Velikootočanom zabranlti grmovje po pašniku potrebiti, kar je bilo že krvavo potrebno. On se je bal, da bo kakega zaica potem manj dobil, zato je šel h glavarstvenemu komisarju, naj on prepove trebiti, kar se je tudi zgodilo. Vaščani so morali vložiti pritožbo na deželno vlado, da so smeli iztrebiti tako »potrebno« grmovje. To vse prijatelj st'ri! V isti vasi si je Dekleva prilastil popolnoma po krivici vodo Črni potok, ki izvira in teče na ve-likootoški senožeti in odteka pod velikootoške pašnike, tako, da je zdaj vaščan, če lovi po vodi, ki je prava njegova lastnina, zaprt zavoljo njegovega prijateljstva. Tak človek, ki samo sebe vidi, nc bo za kmeta nič storil. Dekleva je samo prijatelj zajcev, zato naj ga zajci voli.io, če ga hočejo. Drugam ne spada kot k zajcem, v državnem zboru pa ni zajcev, tam bi on le slepe miši lovil, če bi ga notri poslali! Zivio dr. Žitnik!
(Žirovnikov agent Arko.) Eden izined tistih, ki najbolj delajo za Žirovnika, je znani učitelj Arko. Poizvedovali smo, kaj je moglo nagniti moža k tako napornemu političnemu delu, in posrečilo se nam ie priti stvari ua dno. Zaarali so liberalci agitatorja Ar-kota in obljubili mu prav čedno provizijo za njegovo delo. Brihtna glava Arko se jc žc enkrat ukvarjal s tem, da bi napravil izpit za meščanske šole, toda nesrečna komisija ni bila dovzetna za Arkotovo znanje in ga .ie vrgla. Arko pa ne izgubi tako hitro korajže in pojde šc enkrat k izpitu, 1'opot pa bo izdelal. Njegovi liberalni prijatelji v Ljubljani so sklenili, da bodo člane izpraševalne komisije obdelovali Arkotu v prid, tako, da bo učeni mož moral izdelati. To ie ara za Žirovnikov kšeft. Ko bodo pa volitve pri kraju in bo Žirovnik pri tistih propadel, dobi Arko kot provizijo službo učitelja v Ljubljani na Grabnu. Arkotu v čast bodi povedano, da si ie to provizijo izgovoril tudi za slučaj, če Žirovnik propade. To ie bilo vsekakor previdno od moža, ker brez tega dogovora ne bi bilo s službo na Grabnu nič.
(Jakličevi shodi ob Kolpi.) Kandidat za slovenski volivni okraj kočevski g. Fran Jaklič je obiskal tudi svoje najdaljnejše volivce, ki so pa ravno zaradi svoje oddaljenosti in ubožnosti tamošnjih krajev potrebni in vredni največje pozornosti. Volivci se pa tudi zavedajo, da bo g. Jaklič v zvezi z vsemi poslanci S. L. S. storil, kar ie v njegovi moči, da se ne uniči to dobro ljudstvo, ki je prisiljeno, si s krošnjo na rami služiti boren dohodek v tujini, in zato so volivci tudi prihiteli v velikem
Deseti prizor.
B I e i w e i s, ž u p a n.
Zupan: Ostal sem pri vodi, kaj nc, gospod prezidijalni tajnik. (Čita dalje:) Naredil vodo! Obljubil pa nam je še več! Obljubil je zboljšati plačo ravnatelju užitninskega zakupa, (proti Bleivveisu:) tu ste najbrže hoteli zapisati: paznikom. No, pa dovolj! Vzemite to svoje vsenočno duševno delo ter ga hranite med svojimi ostalimi duševnimi proizvodi, Malovrhu pa nesite takoj tole (privleče iz že-T)a zganjeno polo papirja ter jo poda Bleivveisu) in mu izročite lastnoročno. Naročite pa, da ukazujem, da mora še danes priobčiti v »Slovenskem Narodu« to izjavo (smehljaje) pristaša Slovenske Ljudske Stranke in siccr šc na vidnejšem prostoru, kakor jc priobčil zadnjič ono o mojih zaslugah za banko »Slavijo« in njene uradnike. Z Bogom!
Bleisveis (užaljen odhajaje): Kakor ukažete, gospod župan. (Odide, čez nekoliko časa se začuje žvižg in pasje lajanje, potem vse tiho.)
Enajsti prizor.
Z u p a n s a m.
Zupan: Vitez Janko ima sicer prav! Največje zasluge sem si stekel res za žlahto; toda to so zasebnosti in niso za javnost. Mož pa se mi jc hotel s tem še posebno prikupiti, da omenja zasluge moje za žlahto. Tudi elektrarna je precej dvomljiva zasluga, kajti v Kranju stane žarnica vse leto toliko, kolikor v Ljubljani en mesec in šc nekoliko bolje sveti kot naše. O takih zaslugah je treba molčati. Ako drugih mojih zaslug nc ve navesti, potem
Slovaškem) ni prišlo kakih 600 vojaških nabornikov. Vzrok tega jc izseljevanje. Politične in gospodarske razmere izganjajo Slovake iz domovine v Ameriko. To dejstvo je vojaške kroge zelo presenetilo, ln tudi je presenetilo. da izmed tistih novincev, ki so prišli k naboru, je bilo samo 25 sposobnih za vojaščino. Ce pojde tako naprej, potem se bode vojaška gospoda še več čudila posledicam — mažarske nadvlade.
sl Shod poljskega ženstva. Da se proslavijo zasluge znane poljske pisateljice Elize Orzeszkove, bode »Komitet jubileuszowy« v Varšavi priredil meseca junija in sicer dne 9., 10. in 11. shod poljskega ženstva iz vseh poljskih dežel in poljskih naselbin v tujih deželah. Na shodu se bede proslavilo štiridesetletno književno delovanje El. Orzeszkowe in obenem se bodo razpravljala razna vprašanja, ki so v zvezi s položajem in delovanjem ženstva; na shodu se bodo pretresala vprašanja vzgojevalna, družabno-gospodarska, pravno-politična in etično-socialna. Referati nekaterih govornikov se bodo objavili v posebnem zborniku pod naslovom »Kobieta \v žycie spolecznem«. Predsednica jubilejnega odbora ie poljska pesnikinja Marija Konopnicka.
Dnevne novice.
+ Iz javne seje naše trgovske in obrtne zbornice. Danes do polne ob 10. uri vršila se je javna seja trgovske in obrtne zbornice v magistratni dvorani. Zbornični svetnik Ivan Kregar je stavil sledeči predlog: Visoka zbornica skleni: Zborničnemu predsedniku se naroča, daizposlujc pri poštni in justični upravi, da sc bodo odslej vse obleke poštnih in j u s t i finih uslužbencev v L j u bI j a n i dajale v delo izključno le ljubljanskim o b r t n i k o m. Ta predlog je zelo umesten, ker delo ostane domačim obrtnikom in delavcem, poštni in pa justični uslužbenci pa bodo imeli obleko napravljeno tako, kakor se spodobi in jim ne bo treba, kakor sc dosedaj često dogaja, da bodo morali s svojim denarjem plačevati popravljavne stroške. — Običajne točke so se odobrile. V carinski svet sta bila izvoljena Baumgartner kot član, namestnikom pa Majdič. Prošnji krojaške in črevljarske zadruge je zbornica ugodila iu pokrije vse ostale stroške, kateri znašajo 698 K 6 h. Za ustanovitev deželnega mesta zavoda za pokojninsko zavarovanje za Kranjsko je zbornica sklenila, se pri ministrstvu zavzeti. Glede organizacijskega ustanovila za obrtni pospeševalni zavod na Kranjskem želi trgovinsko ministrstvo nekatere majhne premembe nebistvenega značaja. Zbornica je te premembe sprejela in sklenila tako spremenjeno ustanovilo predložiti v končno odobritev. — Zbornica je tudi sklenila, da se zimski tečaj za stavbne rokodelce na tukajšnji umetno-obrtni strokovni šoli sprejme v seznam zavodov, ki vživajo iste ugodnosti, ki jih vživajo absolventi drugih enakih zavodov, to je, da jim jc pri prošnjah za koncesije dokazati za eno leto krajše praktično leto. — V tajni seji se je sklenilo, učencem in učenkam na umetno strokovni šoli podporo dovoliti, in sicer vsakemu po 100 K. Te učenke in učenci so: Srimšek Marija, Kos Valentin, Čelik Viktor, Lahajnar Rudolf, ter obiskovalcu zimskega tečaja Josipu Bricelju.
+ Krščansko-socialna stranka v novem državnem zboru. Na velikem dunajskem shodu je naglašal princ Liechtenstein, da bo krščansko socialna stranka imela v novem drž. zboru 60 do 80 mož.
— Resnice o g. Keržetu v Ameriki. Gospod Kerže nam piše iz Clevelanda: Vcle-cenjeni gospod urednik! Dne 6. aprila je prinesel čislani »Slovenec« kratko notico, da sem bil jaz aretiran, ker sem streljal na neko žensko. To ni resnica. Nisem bil ne aretiran, niti nisem streljal na nedolžno žensko, sploh ua nikogar. Stvar jc bila taka: Bil sem pri svojem sosedu Hribarju, župniku ccrkvc sv. Vida, zoper katerega goni elevelandska liberalna stranka že leto in dau nesramno gonjo. Na čelutc stranke jc neki bivši »kumi« Jožef Jarc, neki dr. Seliškar, ki je postal doktor po duhovniški pomoči, in pa bivši urednik nesramnega lista »Glas Svobode«, neki Raj-mund Eeigel. Obsodil jih je naš škof in celo apostol, delegat v Washingtonu. Bilo je zvečer, ko začne padati debelo kamenje na župnišče sv. Vida. Strel, ki je nato padel iz župnišča, je bil namerjen v tla. Sodnik, kateremu sem sc jaz takoj javil, jc precej priznal mojo nedolžnost iu prič onih liberalnih fanatikov niti zaslišati ni hotel. Vsled tega pridejo zarotniki pred veliko poroto in brez vsakega dvoma bodo dobili občutno globo. Nova Domovina je postala protikatoliška, obsoja jo naš škof in slovenski duhovniki v Ameriki. Isti Eeigel jo urejuje, ki .ie urejeval »Glas Svobode«.
Odvetniški in notarski uradniki. Kakor znano, vrši sc na binkoštno nedeljo v »Narodnem domu« v Ljubljani shod jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov. Shod sc prične točno ob 10. uri dopoldne ter se nadaljujejo razprave popoludne istega dne. Po končanih razpravah vrši sc od 5. ure naprej koncert s petjem in srcčolovotn, po koncertu pa ples. Shod se vrši v sokolovi dvorani, ravnotam tudi koncert in ples. Glede skupnega obeda opozarjamo šc enkrat vse p. n. tovariše, ki se ga nameravajo udeležiti, da stane isti od osebe 3 K. Tozadevne prijave naj sc pošljejo najpozneje do 15. maja t. I. tovarišu Jos. Christofu. odvetniškemu solicitatorju v Ljubljani. P. n. občinstvo pa opozarjamo, da
bodo cene jedil in pijač razvidne iz na stenah pribitih cenikov.
—	Naši rojaki v BrookIynu za družbo sv. Cirila in Metoda. Odbor slovenskega društva sv. Petra v Brooklynu v Severni Ameriki, je določil 50 K redne letne podpore družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in je to vsoto za letošnje leto tudi že vposlal. Izrekajoč vernim rojakom v daljni tujini iskreno zahvalo za ta rodoljubni dar. stavimo jih rojakom v domovini in v tujini v vspodbuden vzgled slovenske zavednosti in požrtvovalnosti. Tujina
utegne dati komu dobrega kruha, a srca ne poteši, kakor ga tesi mati domovina. To čuti pač najbolje ta, ki je ločen od zemlje domače, ko ne sliši jezika, v katerem se je razgovar-jal s svoio materjo. Zato pa, Slovenci doma in na tujem, bodimo združeni v iskrenem domoljubju. Družba sv. Cirila in Metoda pa, ta znamenita obrana in prosvetiteljica slovenska, bodi nam vsem tako draga, da tekmujemo med seboj, kdo pospešuje v višji meri njene namene, njeno naporovanje.
—	Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za sodni okraj Velike Lašče priredi v nedeljo, dne 12. maja 1907 v gostilniških prostorih g. Franc Ksav. Grebcnca v Velikih Laščah veliko veselico. Vspored: godba, srečolov, šaljiva pošta, korijandoli korso itd. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vin.
Ker se veselica vrši v korist slovenske šolske mladine, se preplačila hvaležno sprejemajo.	•
Najden mrtvec. Neznanega moža truplo so našli dne 6. maja v Rusovem gozdu pri Šmarju. Pravijo, da je bil slaboumen in najbrže v gozdu zašel in v snegu obtičal. Truplo bo jutri v Šmarju pokopano. Umor ali samoumor jc izključen.
—	Smrtna kosa. V sredo, 1. maja, je umrla v Gorici Herminija Simčič, hčerka g. Simčiča, uradnika na »Montu« in veleposestnika.
—	Iz Ilirske Bistrice se nam piše: Sliši se, da nameravajo Bistričani zidati svojo šolo in se ločiti od trnovske šole. Ker pa šole stanejo mnogo denarja, jim hočemo nasvetovati, kako bodo prišli poceni do šole. Najprej je treba, da počakajo prihodnjih občinskih voli-litev. Tedaj naj posade na občinski stolec »Fricetovega Lojzeta«, tistega, ki razlaga v svoji gostilni, da treba cerkve podreti, pa šole zidati. Lojze bo porabil svojo župansko moč in podrl bistriško cerkev, pa iz tistega kamenja sezidal šolo. Kar ima cerkev dragocenosti in pa zvonov, bo pa Lojze porabil za zidanje. Bistriškim občanom boljšega sveta ne moremo dati. Tako poceni do šole ni prišla še nobena občina, kakor se obeta bistriški. Srečni Bistričani. ki imajo v svoji sredi »Fricetovega Lojzeta«. Občinski tajnik ilirsko-bistriški, ki ga je že »Slovenec« okrcal, je še bolj pošten, kakor smo mislili. V volivni imenik je vpisal skoraj tretjino volivcev, ki so mladoletni, ker je računal, da bodo vsi ti glasovi Deklevovi. Vpisal je tudi ljudi, ki bivajo še le par mesecev v Bistrici. Vprašamo ga pa sedaj: Zakaj ni opisal v volivni imenik Andreja Zupana iz Dol. Zeniona, ki biva v Bistrici že več kot 10, reci deset let? Vemo zakaj: Peter je vedel, da bo volil dr. Žitnika. Vprašamo zopet: Zakaj ni vpisal v imenik domačina Antona Vrha? Peter je vedel, da ne bo volil Dekleve. Znano nam ni tudi, zakaj ni vpisal v imenik g. Zigona, po domače »Rožarja«, ki biva več kot 15 let v Bistrici in ima tudi svoje premoženje. Ker je Peter skrival do zadnjega časa, se niso mogli oškodovani, upravičeni volivci več vpisati v volivni imenik. Lc Vrha so v zadnjem hipu spravili v imenik. Natančni Peter Lešnik je oškodoval par upravičenih volivcev, ki ne bodo niker volili, vpisal pa je blizu 50 nevolivcev. Radovedni smo, kako plačilo bi dobil od Dekleve, če bi se bila njegova nakana posrečila. Peter, Peter, pazi da te ne bo odnesel veter, od koder si prišel.
—	Vintgar je odprt! Restavracija je dobila nove kleti in sc nekoliko povečala. Za izvrstno in ceno postrežbo bo pa restavrater gospod Zumer ml. že poskrbel. Priporočamo gostilno kar najtopleje, posebno, ker ie v popolnoma domačih rokah in posestnik iz znane Zumrove rodovitic. Kdor torej hoče dobro in lepo skupaj, kar skozi Vintgar v restavracijo.
Obsojeni liberalec. V soboto se je vršila pred goriškim okrožnim sodiščem priziv-na razprava v zadevi Kosmač-Rojc iz Cerkna. V tej razpravi ie bila prva razsodba proti Rojen v polnem obsegu potrjena in s tem oprana čast gospodu cekljanskemu županu Kosmaču.
Rimske izkopine. V Istri so pri Dolini izkopali nekaj starorimskih grobišč. Trdijo, da so istrske gomile podobne mikenskim.
—	Slovenske vesti iz Amerike. Poročili so se še v Clevelandu Aloizij Radin z Josipino Goršc z Dvora pri Žužemberku; Ivan Plut z Marijo Nachtigal, ravno tam doma; Jos. Ccv-ha iz Gamelj z Marijo Šetina iz Prefiine pri Novem mestu; Martin Bradač iz Ajdovca z Marijo Pečjak iz Šniihela pri Žužemberku; Alojzij Florjančič iz Sadinje vasi pri Žužemberku / Marijo Daear iz Arnovega pri Ljubljani. Umrli so istotani :Frančiška Majcen iz Mokronoga; Marija Pucelj od Sv. Gregorja, Marija Malik iz Loškega potoka.
Zvezdarno so otvorili v Zagrebu 3. tega meseca.
Stanovsko uradniško glasilo «Zvezc javnih uradnikov na Hrvaškem in v Slavoniji« pod imenom »Cinovnički Vjcstnik« jc pravkar začelo izhajati. Izhajalo hode L in 15. vsakega tncscea.
Zagrebška zadruga gostilničarjev jc začela izdajati svoje stanovsko glasilo »Go-stioničarski list«, ki izhaja 1. iu 15. vsakega meseca. Naročnina znaša letnih 12 kron. List priporočamo tudi našim gostilničarjem.
Umrl ie v Zadru Peter pl. Tastaglia, tajnik poljedelskega sveta in urednik »Poljedelskega Vcstnika«. Bil je dolgo časa francoski podkonzul v Splitu.
Kmetijsko predavanje na Vrhniki. Gospod mlekarski nadzornik I. Legvart predava jutri, v četrtek, popoludne ob 3. uri na Vrhniki o umnem pridelovanju krme in o zboljšanju travnikov.
- Slavnost 25letnice prostovoljnega gasilnega društva na Bohinjski Bistrici bode na binkoštno nedeljo t. I. Spored: 1. Binkoštno nedeljo ob 4. uri zjutraj budnica. 2. Od 8. ure do pol 11. ure dopoldne sprejem došlili društev na kolodovoru. 3. Ob tri četrt na 11. uro zbiranje gasilcev pred gasilnim domom in ob 11. uri odhod v cerkev k blagoslovu nove zastave in zabijanje žebljev in potem sveta maša. 4. Po sveti maši obhod po Bistrici in de-filiranje pred gasilnim domom. 5. Ob 1. uri popoldne obed. 6. Ob 3. uri odhod na vozovih k bohinjskemu jezeru. 7. Ob 7. uri zvečer koncert na vrtu gospoda Ivana Mencingerja. Svira Savska godba. 8. Binkoštni ponedeljek ob 7. uri zjutraj prost izlet k izviru Savice. — H koncertu je vstopnina 40 h za osebo. Gasilci prosti. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Umrl je na Reki blagajnik ogrsko-hrvaškega parobrodnega društva g. Paškal Dorčič.
Prostovoljno gasilno društvo na Jesenicah priredi kegljanje za dobitke v četrtek, dne 9. t. m. na Flor.ianovem kegljišču na Savi. Uljudno vabi k kegljanju vse prijatelje odbor.
Zveza avstrijskih ženskih društev zboruje na Dunaju. Občni zbor se jc vršil 7. t. ni. Zastopano je tudi ljubljansko »Splošno žensko društvo«.
Umrl .ie v Litiji trgovec gosp. Karol Bergmann, star 48 let.
Štajerske nouice.
š Šmarje pri Jelšah. Danes, 7. maja, je kupila na dražbi tukajšnja posojilnica staro-znano Jagodičevo hišo z vsem posestvom vred, razven vinograda, za 52.000 K.
š Poročil se je v Št. Jurju posestnik K. Zupane z gdčno Pepico Volanšek iz Sevnice.
š Razširili bodo znatno južni kolodvor v Mariboru. Da pripravijo več prostora za tire, so deloma pokrili, deloma uredili Počohovski
potok. Vsa deja so stala 250.000 K-__
š Pravi napredek v Cirkovcah pri Pragarskem. Vse prijatelje katoliškega časopisja bo razveselila vest, da se je v Cirkovcah oglasilo 60 t. j. šestdeset novih naročnikov „Slov. Gospodarja" samo v tem času, odkar je začel izhajati dvakrat na teden.
Uubllanske nouice.
Ljubljanske volivne.
»On« je meskontar biu, je muzcceru; pa je švoh v prseh biu, se ie sfrderbu.
Kravi je zgonc zguniu v zborne du večera: lajna de je vrtin, ga ne ženera.
»On« če bt holt puslanc mesta Iblane; v zbor če državn jt Hribariu Zane.
Kokr pa kaže vse kaše sa vroče; piliu jh »On« na bo, Kregar mugoče.
Kregar je demukrat, pametna glava; Hribar, oh pcjd na spat u Cerklje u trava!	x
li Volivc?, ne dajte se ostrašiti! Volitev je tajna! Vsako nasilje bo strogo kaznovano!
Novi zakon v varstvo volivne svobode z dne 26. januarja 1907 določa, da bo vsakdo, ki hoče volivce podkupiti ali ki se da podkupiti, kaznovan z zaporom od enega do šest mesecev. Kdor na dan volitev daje volivcem pijače in jedila zastonj ali za navidezno plačo, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev, v posebnih slučajih tudi do enega leta. Cc kdo razširja napačne vesti z namenom, volivce zapeljati, zapade kazni z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Kdor glasovnico ali izkaznico ponaredi ali glasovnico izpolni proti volji volivca, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev. Kdor hoče volivca ovirati pri izvrševanju njegove volivne pravice, na primer, da mu vzame glasovnico ali izkaznico, se kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Istotako je strogo kaznivo, če kdo neupravičeno voli ali poizkuša volitve ovirati, krši tajnost volitev in ovira agitacijo. Pazite na izkaznice, da jih nc izgubite in shranite jih za morebitno ožjo volitev. Volivci! Zato se ne dajte ostrašiti, če vam tudi naši nasprotniki groze z raznimi nasilstvi. Volite po svojem prepričanju. Nihče vas ne sme radi vašega glasovanja oškodovati ali storiti kako krivico, saj vas varuje zakon. Če bi hotel kdo koga ovirati pri izvrševanju vol. pravice, naj ga naznani uredništvu »Slovenca«, da dobi zasluženo plačilo !
li Hribar — molči. V Trnovem so bili tua-gistratovci zelo gostobesedni, na nekai pa se niso spomnili ne magistratovci, ne njihov glavar, da hi bila dolžnost Ivana Hribarja, pozvati dr. Šusteršiča, naj iavno o njeni pove vse. kar ve. Hribar pa ie o tem. tudi v Trnovem molčal in sc ni niti od daleč upal rabiti
»Narodovega« tona o dr. Šusteršiču. Hribarjev molk postaja vedno bolj sumljiv.
(Ivan Hribar kot delodajalec.) Iz Radeč pri Zidanem mostu se nam piše: Upravičeno jc dr. Šusteršič na nekem shodu izrekel, naj se gre v Radeče vprašat, kako postopa ljubljanski župan se svojimi lastnimi delavci. Evo vam kričeč slučaj, ki vpije po ostreji obsodbi slovenske javnosti. Ivan Hribar se je bil pogodil z oglarjema Josip Lončarič in Aloizij Za-gorc za kuhanje oglja v gozdu Jelenica. Pogodba sc jc sklenila septembra 1906 med Hribarjem in imenovanima oglarjema, da bodeta določeno drevje v Jelenici posekala in poku-hala v oglje do novega leta 1907. Zavezala sta se, da svoje delo izvršita točno ob določenem času, sicer zapadeta v denarno globo. Oglje sta imela postaviti na postajo Hrastnik. Nasprotno se je obvezal Hribar, da jima izplača zaslužek sproti od vsacega vagona, čim se bo oglje odtehtalo. Zadnja določba jc bila za oglarja, revna delavca, ki živita zgolj od svojega dela, največjega pomena, kajti za izvršitev prevzete naloge morala sta od svoje strani zopet najeti delavce in jih sproti plačevati, kar jima .ie, revnima delavcema, le mogoče bilo, ako dobita od Hribarja točno plačilo za izdelano blago. Baš na to okoliščino je pa »rahločutni« Hribar špekuliral, kakor se lahko vidi iz sledečega: Prvi vagon je Hribar pravilno plačal. Drugi vagon oglja se je odtehtal na postaji v Hrastniku šc dne 2. decembra 1906. Toda kljub vsem opominom uboga ogljarja nista mogla dobiti od »rahločutnega« gospoda ljubljanskega župana plačila zaslužka za ta vagon. Ker nista dobila plačila od Hribarja, tudi nista mogla svojih delavcev plačati iu kuhanje oglja morala sta ustaviti, če tudi sta imela več kopišč v gozdu pripravljenih, ki iih je bilo treba samo užgati. Ko vsi opomini niso nič pomagali in jc čas potekal — podala sta se uboga ogljarja vsa obupana v Ljubljano, par dni pred Božičem, — v namenu, da Hribarju ustmeno naslikata nepri-liko in bedo, v katero ju je pripravil s pridr-ževanjem zaslužka in v nadi, da ga s takim neposrednim vplivanjem pripravita do plačila. Toda zaman je bila njuna pot. Niti sprejel in ni rahločutni Hribar. Ogljarja sta bila tako prisiljena iskati pomoči pri sodniji. Tožila sta Ivana Hribarja v Ljubljani pri okrajni sodniji na plačilo svojega zaslužba. »Rahločutni« Ivan Hribar je pa bil tako skrajno predrzen, da je pri obravnavi tožbi ugovarjal, da ogljarja nista dela izvršila v pravem času, vsled česar da se njuni zaslužek pobota z globo, ki mu jo morata plačati po pogodbi! To je bila več kot predrznost! Ivan Hribar je dobil ogorčeni odgovor, da je le 011 sani ogljarjema pravočasno izvršitev dela onemogočil, ker jima proti jasnim določilom pogodbe in proti vsej pravici ni hotel izplačati zaslužka za drugi vagon, odtehtan že 2. decembra 1906! Sodnik sc je pridružil temu stališču in je »rahločutnega« Ivana obsodil v plačilo iztoženega zaslužka dne 16, januarja 1907. — Tako! Kdo se ne zgraža nad takim ravnanjem »rahločutnega« župana napram revnim delavcem. I11 ravnal je tako proti revežem v najhujši zimi, okolu božičnega časa! Niti govoriti ni hotel s trpinoma, ki sta prišla iskat zasluženo mezdo. Hladnokrvno ju je hotel pripraviti ob dosti trdo zasluženo plačilo za njun trud in delo v zimskem času, v gozdu. Le človek s kameni-tim srcem je sposoben za tako ravnanje napram delavcu-trpinu. In ta človek se drzne zahtevati, da ga delavci volijo. Jagnjeta naj volijo mesarja?! Menimo, da se to ne bo zgodilo!
Ij Za Endlicherjem Rcpič in Belič.
Tudi o hišnih posetnikih Repiču in Beliču se čuje. da na Endlicherjev način agitirata za Hribarja. »Kdor bo volil Kregarja,, pojde iz hiše,« tako slove najnovejše svobodoljubno geslo. Čini več takih agitatorjev, tem sijaj-nejša bo naša zmaga!
li Liberalcem v blagohotno uvaževanje! Dokazovanje, da je Hribar pravi kandidat, se godi na poseben način. Hribarjevi agitatorji, pomnoženi s Predovičevimi hlapci, med katere moramo že nekaj časa sem šteti tudi Milana Kozaka, izkušajo naši stranki onemogočiti vsak večer po en shod. Pripravno se jim zdi v Vodmatu to delo. Predsinočnjem so se izkazali pri Majarončku, sinoči pri Poljšaku. Stvar je jako priprosta. Popoldne sc že prično zbirati žejni agitatorji pod vodstvom Hribarjevega sodruga Chama in do mraka zasedejo prostor, ki ie odločen za zborovanje. Kdor pozna te ljudi, ve dobro, da se ne da ž njimi nič opraviti. Tam pijo, dokler je kaj denarja, oziroma, dokler iim gostilničar kai upa. Koliko pospravijo vase, dokazuje njihov račun pri Poljšaku, popili so samo piva za 160 K: dolžni pa ostali še 3 K 40 v. To je vse! Ko pridejo naši do zborovališča, najdejo v gostilni zbrane pijane ljudi in gredo drugam, kier mirno zborujejo. Igraje bi pometali pijane magistratovce ven, ko bi hoteli, toda tega niso storili. In povemo jim odkrito, da tega tudi nikoli storili nc bodo. Z vso odločnostjo bodo naši reditelji ob vsakem takem shodu skrbeli, da se razburjenost naših soinišljeneikov ne pokaže v dejanju. Mi hočemo mož za agitacijo, ne za pretep. Vzroki, zakaj tako delamo, so pa ti-le: I. Čini več zapravijo liberalni agitatorji ua račun svojih gospodarjev, tem bolje; čimbolj sc drže piiančevanja, tem ložje za nas. 2. Čim večkrat se našim somišljenikom ponudi prilika videti liberalce pri njihovem mokrem delu in v njihovi surovosti, tem več ognja imajo za našo stvar. 3. Roke naših mož se ne smejo omadeževati z ljudmi, ki jih v svinjskem vozu Prcdovič prevaža. 4. Ker imamo na več krajih shode, je našim lahko udeležiti se drugega zborovanja. Zato še enkrat: Liberalci, Ic tako naprej. Mi smo zado-volini!
l.i Volivni shod S. L. S. pri Cešnovarju.
Ob obilni udeležbi se je vršil včeraj zvečer shod S. L. S. pri Cešnovarju. Vodil ga je dr. Krek, ljubljanski kandidat S. L. S. Ivan Kregar ic pa razvijal svoj program. Govorili so šc: Jakopič, dr. Krek, Anžič in dr. Pegan. Navdušenje za kandidata S. L. S. Kregarja veliko.
l.i Pijančevanje inagistratne stranke v Vodmatu pri Poljšaku. Za včeraj zvečer jc bil sklican shod k Poljšaku v Vodmatu. Pijani magistratovci so bili pa že ob -4. uri popoldne v gostilni, dasiravno bi se imel shod vršiti šele ob 8. uri zvečer. Ko so okoli 7. uri prišli naši somišljeniki k Poljšaku, so plačani in pijani magistratovci že do polovice zasedli gostilno in pili iz dveh sodčkov. I iček se je ponosno bahal, da bo on vse plačal, dohtar Cham je hodil kot kak civilni policijski agent okoli miz in vsacega pregledavai. Svojo ko-rajžo in moč pa .ie hotel ta večer |x>kazati neki Rudolf Velepič, kateremu delo silno mrzi. Glavni aranžer inagistratne olike je bil brivec Mohar s sv. Petra ccstc št. 52, dober prijatelj in kolega Butatov. Mohar je prinesel seboj piščalke, da bi se piskalo na čast Hribarju. Vredna njegova druga sta bila sprevodnik Južne železnice Ros in neki Klun, kateri za njegovo junaštvo dobi primerno nagrado.. Navzoč je bil poleg plačanih raznih postopa-čev tudi magistrat. Vzgledno sta se vedla tu-da dva magistratna praktikanta, katerih imena pa še danes zamolčimo, ker sc nam reveža smilita. Seveda mag. urad. Verovšek in pa Ti-ček nista manjkala.Ti naj bi bili po »Narodovem« »zavedni vodmatski volivci«. Res slaba prede magistratni stranki, da nima drugih ljudi za seboj in da vedno eni in isti poštenjaki morajo piti za njeno smrt. Ker sc naši niso hoteli pretepavati, šli so v Kolodvorske ulice, kjer je bil tudi shod S. L. S. Med potjo pa so večkrat krepko zaklicali: »Zivio Kregar! Dol z žlahto! Dol s Hribarjem!«-
Ij Shod S. L. S. v Vodmatu. Pri Poljšaku so sc reševalci magistrata včeraj do 9. ure zvečer dobro opili in potem cepali po cestah. To je bila zabava za cel Vodmat. Ob 10. uri zvečer se je pri Poljšaku otvoril nato shod volivcev S. L. S. Vodil ga je dr. Pegan. Shod je bil lep. Navdušenje ic bilo veliko. Tako so magistratni agitatorji pili in se opili zastonj, shod S. L. S. sc je pa vkljub temu vršil!
li Trnovski magistrat. V Trnovem v Ko-lizejskih ulicah ie že mnoga leta neka stezica, da morejo ljudje do vode, katera se večinoma rabi za vse. To si je pa Hribarjev pristaš Repič drugače raztolmačil. On misli, da je on magistrat za Trnovo, ker agitira za župana. Tako je dal zapeljati k vodi sodov, da ni mogoče do vode priti. Čc sc kdo pritoži, pa trpe za to potem njegovi ubogi učenci, katere obklada z iako primernimi izrazi, kakor bik, osel, kmet, butec, hudič itd. Repiču bo treba pokazati, da ni še gospodar v Trnovem.
lj »On« pozdravljen. Včeraj zvečer ob :1 i na 10. uro se ie peljal kandidat kristal, svetli cekin Ivan Hribar v dr. Trillerjevem spremstvu skozi Kolodvorske ulice. »On« iz prejšnjih časov navajen na »živio«-klice, ni bil malo presenečen, ko so zadoneli drugačni pozdravi na njegovo uho. Slučajno se je nabrala velika množica mož v Kolodvorskih ulicah, ki so začeli burno klicati, ko so zagledali Hribarjevo kočijo: živio Kregar! Pereat Hribar! Hribarjev kočijaž ie hitro podil konje, župan je pa mahal z rokami množici, naj bo tiho, ker se .ie bal, da se ne splaše konji. Kako da ie spal Hribar po demonstraciji, ne vemo. Sanjalo se mu je o strahovih iu pa o teh presnetih Ljubljančanih, ki cenijo njegovo žrtev tako, da mu že na cesti kličejo: Pereat!
lj Tema v Ljubljani je tudi ena Hribarjevih zaslug. V nedeljo večer ie bila po nekaterih ulicah tolika tema, da sta bila neki gospod in gospa v sredini mesta od vojakov napadena. Vojaki so prijeli gospo in le slučaju se .ie zahvaliti, da sc vsled Hribarjeve teme ni zgodilo kaj hujšega. Na svojo razsvetljavo naj si Hribar vzame patent, to pa povemo, da za Ljubljano taka »razsvetljava« ni. Dne 14. maja bo videl, da so Ljubljančani boli »prosvetl.ieni« kot on, zato moža ljubljanske teme Ivana Hribaria ne bodo volili!
Ij Trgovskim nastavliencem piše trgovski nastavljenec s prošnjo, da priobčimo: V nedeljo je imel župan Hribar v Trnovem nekak shodek, na katerega je kot šef komandiral svoje podložne uradnike magistrata in banke »Siavije« ter »Kreditne«. Prišlo jc tudi nekaj liberalnih radovednežev. V večjem številu pa so se udeležili shodka trgovski nastavljenci, so obstopili govorniško mizo in ščitili, da se bliščečega cekina nc dotakne sapica »nižjih« '1 rnovčanov, katerih pa sicer ni bilo in je bila tedaj straža nepotrebna. Nastavljenci pač nimamo vzroka sc loviti repov Hribarjevega fraka, ker Hribar je »prevzvišen« proti nam in ima le sedaj nekaj sladkih besedic za revne, izvzemši trgovske ftastavljence, ker bil je za to, da se nastavljenci prepuste na starost be-raški palici in jc roval proti zakonu za starostno zavarovanje in celo »Merkurju« v občinskem svetu niti podpore ni privoščil! Obžalovati moramo svoje sotrpine nastavljence, kateri vkljub vsemu poniževanju in prezira-nju od strani frakarske klike šc vedno rijejo v njene vrste, kateri ne sprevidijo, da s tem škodujejo k' sebi,ako se ue pridružijo stranki vseh slojev, Ljudski stranki. Liberalni frak nc pristoja siccr inteligentnim a »brezpravnim« in vedno preziranim trgovskim nastavliencem. Dosedanji frakarski poslanci nas uiti pogledali niso. mi smo jim bili preveliki prole-tarci, da bi se ozrli na nas. Zato so bili vedno proti izboljšanju našega položaja! Kateri nastavljenec hoče prenašati še nadalje frakar-sko preziranje, ta naj le rije v frakarske vrste, kateri noče izboljšanja našega žalostne-
ga položaja postavnim potom, ta naj voli še-ia »Siavije«, ošabnega Hribarja. Kateri nastavljenec pa želi, da bodoči ljudski parlament skuša olajšati naše žalostno življenje, ta naj voli ljudskega kandidata Ivana Kregarja, kateri je že pokazal, da gleda za našo bodočnost. S Kregarjem bomo lahko govorili kot s svojim tovarišem, on nas bode rad poslušal, med tem ko bi pri Hribarju morali prinesti za vsako besedo vizitko. Sicer pa bi nas šef Hribar ne hotel poslušati, ampak bi nas vrgel ven po svojem profosu Zancku kot kakega sitnega žida. To si pa lahko prihranimo, ako volimo ljudskega poslanca, se uvrstimo v vrste ljudstva. Hribar je kot cekinasti kandidat sam namignil v »Mestnem domu«, da nas ne mara.
Ij Vsega je Kregar kriv! Kar se liberalcem spakedra, je vsega sedaj Kregar kriv. Ako kaka Hribarjeva bivša uslužbenka noče več nazaj k Hribarju v službo, bo nazadnje tudi Kregar kriv. V okrajno bolniško blagajno je v skupini delojemalcev neki nam neznani odbor postavil kandidate, katere ni niti vprašal za to. Dotično listo je »Narod« priporočal kot »narodno-napredno listo«. Izvrševalni odbor krščansko-socialnega delavstva je samo-obsebi umevno sklenil, da naj kršč. socialno delavstvo ne nastopi za tako listo. Za to izjavo ie bil izvrševalni odbor kršč. socialnega delavstva tembolj upravičen, ker se nihče nanj niti obrnil ni in so glavno besedo pri zgoraj omenjenem »naskoku« na okrajno bolniško blagajno imeli Hribarjevi agitatorji. »Narod« pa sedaj za to psuje Kregarja, ki ni niti v izvrševalnent odboru krščansko-socialneea delavstva, v katerem odločujejo delavci sami med seboj! Tega seve »Narod« ne more razumeti.
lj Magistratovci na shodih. Magistratovci hočejo prirediti v petek shod pri Zupančiču v Vodmatu.
Ij Trgovec Polak na Sv. Petra cesti (prej Orešek) i>opisuje glasovnice za Hribarja. Somišljeniki, pazite nanj in nam o tem agitatorju mestnega magistrata sporočite vse podrobnosti!
li Agitacija za Kregarja na vseh koncih
in krajih. Včeraj so nekateri gospodje, ki niso bili nikdar med delavstvom in ki so se delavstva dosledno ogibali, priredili neki shod za železničarje. Glavni govornik je bil adjunkt Prek. Hoteli so agitirati za Hribarja. Ljudje so sc iim za hrbti muzali in si mislili svoje: volili bomo Ivana Kregarja.
li Hribar in mestni delavci. Mož beseda jc naš župan. To vedo ljudje obojega spola. Kako drži besedo napram mestnemu delavstvu je tudi znana stvar. Zadnjič ie na shodu v »Mestnem Domu« drugim »obljubam« dodal še »obljubo«,, da bodo mestni delavci tudi za nedelje plačane. Med tem časom se je že vršila seia občinskega sveta. Človek bi mislil, da bo župan vsai sedaj pred volitvami hitel izpolniti svojo obljubo, a o svojih obljubah je v občinskem svetu molčal. Tembolj bo molčal po volitvah.
(Zistetn Hribar.) Pred par dnevi skočila .ie neka nesrečnica v Ljubljanico, katere bi ne bilo težko rešiti smrti, če bi utopljenki bilo mogoče slediti pravočasno s čolnom. A čoln ic bil priklenjen, nikjer ni bilo najti ključa, a tudi vesel ni bilo. Čegava skrb pa je, paziti na to, da so rešilne priprave v redu? Ali ne ma-gistratova, ki naj bi napravam, namenjenim javni varnosti, obračal svojo pozornost. Iu kakšen je ta ljubljanski magistrat, ki ne najde primernega načina, napraviti čolne v slučaju potrebe dostopne za rešitelje! Tudi ta slučaj je kričeč dokaz razoranosti Hribarjevega gospodarstva. Hribar nima časa nadzorovati niti magistrata, pa hoče šc eno breme prevzeti1
lj Veliki koncert »Glasbene Matice« v Ljubljani. Nekako začudeno so pogledovali domačini in tujci velike plakate po ljubljanski ulicah, ki so vabili na sinočnji koncert. Bese-da-tu.ika, ki pomeni črno mašo, pa koncert, ali se to zlaga? Res nekaj nenavadnega, redkega, a zato je pa tembolj vleklo. Včerajšnji koncert je zopet jasen dokaz, kako bogato in hvaležno polje so katoliški cerkveni obredi za glasbene umetnike, na tem polju najdejo obilico pripravnih snovi, da na njih poizkusijo svoje moči, da pokažejo svoje talente. Verdijev »Rc-quiein« .ic prekrasna muzikalična zgradba, ki vsebuje bogastvo muzikalične izvirnosti in iznajdljivosti, o tem smo se prepričali vsi poslušalci. Središče vsega je »Dan jeze«, ki daje celi skladbo svoj značaj. Groza in strah sodnega dne kar odseva iz tc glasbe, ki .ic takore-koč vlita vsebina teksta. Slika poslednje sodbe se človeku razvija pred očmi, ko čuje to glasbeno pripovedovanje, če bi tudi nc imel besedila pred seboj. Umetnik jc res čudovito spretno izrazil v glasbi proroško naznanilo sv. pisma o vsem, kar sc ima izvršiti sodnji dan. Vse je izraženo: strela in grom, razburjenje iu obup, kesanje in trepetanje, zaupanje in hrepenenje. Na prvi pogled bi človek sodil, da je Verdijev »Rcquiem« umotvor, ki imajo od njega užitek samo pravi inteligentni glasbeniki in razumniki; — toda tudi priproste, ljubke in pristno cerkvene melodije so uvrščene v veliko mojstersko delo tako, da ie vsak udeleženec moral biti zadovoljen. Omenjamo le prelepi ofertorii, ali »Lux aeterna«, ki mora očarati vsako čuteče srce. Zbor se je najbolj prikupil v osmeroglasnem »sanctus«-u. Mogočen in veličasten je bil vtis slavospeva »hosana«. Kakor že večkrat, smo tudi to i>ot občudovali izvežbanost, sigurnost, točnost in fino prednašanje slavnega pevskega zbora »Glasbene Matice«, ki zopet zasluži vse priznanje in občno pohvalo. Pred vsem gre seveda čast onemu, ki ie duša velikanskega aparata, kateri jc izvrševal veliko muzikalično predstavo, namreč koncertnemu vodju gosp. Hubadu. Ni-mala reč, vladati s toliko eksakt-nostjo 210 pevskih moči in 74 godcev. Sledili
so vsi njegovemu migljeju, njegovi roki, kakor en mož. Hubad je mojster, ki zna vladati svoje slavce in škrjančke. Kaj naj rečemo o solistih? Gospa Jeanetta pl. dr. Foedranspergova nam je znana že od časa, ko je nastopala v koncertih gojencev »Glasbene Matice«. Ze takrat je žela mnogo pohvale. Odkrito moramo reči, da je včeraj vzbujala občno pozornost s svojim mehkim, jasnim, čistim in okroglim glasom. V težkih vlogah je pokazala, da je vele-naobražena sopranistinja, ki zna s pravo fi-neso preiti v najdivnejši pianissimo. Gospa Ivica dr. Wagnerjeva ima jak, močan in obširen alt. Dragi nam gost g. Ernesto vitez Ca-marota je pokazal zopet na tem koncertu svoje izborite darove in zmožnosti kot tenorist, l akih pevcev .ie malo, ki bi s tako lahkoto v petju združevali tudi čut in lepoto. On je živ dokaz, kako se mora peti. G. Julij Betetto je junak-basist, ki ga vse hvali. Vsakdo priznava tudi, da vidno napreduje; prikupljiv je njegov nastop, šc bolj prikupljiv pa njegov jeklen čvrst in odločen bas. — Da so godci izvrstno izvedli svojo nalogo, ni treba povdarjati. V dokaz izrednih simpatij in zaslužene zahvale je pevski zbor po prof. Stritofu vročil ljubljenemu svojemu pevovodju veliko, srebrno liro na lepem podkladku. Ta dar pevskega zbora zaslužnemu vodji g. Hubadu ima napis: »Verdijev »Requiem« dne 7. in 8. maja 1907. Svojemu preljubljenemu pevovodju v znak hvaležnosti in visokega spoštovanja pevski zbor »Glasbene Matice«. Gospoda solista sta bila odlikovana vsak z lepim vencem; gospe soli-stinji pa sta prejeli krasne šopke. Koncertna dvorana hotela »Union« je bila prenapolnjena, znamenje, kako zna naše občinstvo ceniti trud in napor, pa tudi umetno proizvajanje »Glasbene Matice«. Naj pristavimo, da smo med odličnim občinstvom opazili tudi deželnega predsednika g. Teodora Sclnvarza s soprogo, g. dvornega svetnika grofa Chorinskega in mnogo drugih odličnjakov. Navzoč je bil tudi bivši minister \Vittek. — Upamo, da se napolni dvorana tudi danes, ko se bo koncert ponavljal.
l.i Musica saera: Sreda, 8. maja, ob 8. uri zvečer sc oglase iz zvonika stolnice pozavne in trobente (kvartet). Proizvajale se bodo sledeče himne (priredil Anton Foerster): Slava božja, Ludovik van Beethoven; Ave verum Corpus, Wolfgang Amadej Mozart; Tui sunt coeli, Jožef Haydn; Zavhalna pesem, Mihael^ Haydu: Cesarska pesem, Jožef Haydn. - četrtek, 9. maja (Vnebohod Gospodov), ob 10. uri prcdpoldan pontifikalna maša: Missa solemnis za velik mešan zbor in soli z orkestrom, Anton Foerster; trojni Alleluja, dr. Fr. Witt (z verzikuli za moški kvartet Asccndit ad Patrcm, lakob Gallus; k sklepu šestero-glasni Te Deuin laudannis, Fdgar Tinel, op. 46.
l.i Zastave vihrajo s k rižev obeli stolpov in kupole ljubljanske stolnice. Obesil jih .ie sinoči znani vrli tesar Martin Sušnik iz šentjakobske župnije.
lj Zidje-sejmarji in ljubljanski sejmarji. Kot ob vsakem sejmu, tako je prišlo tudi ta teden vse polno židovskih kramarjev v Ljubljano, ki s svojim slabim blagom oškodujejo poštene ljubljanske obrtnike in trgovce. No, magistrat gre Židom na roko. Najlepše prostore dobe židje, med tem, ko domači prodajalci dobivajo najslabša mesta. In vendar domačini žive v Ljubljani in plačujejo visoke občinske doklade, medtem ko židje Ljubljani nič nc prinesejo. Tudi v tem se vidi posebna »skrb« in ljubezen magistratova do domačih obrtnikov in trgovcev.
Ij Iz telovadnice. Telovadci se opozarjajo, da .ie v petek zvečer telovadba v veliki dvorani ter se prosijo, da se zanesljivo udeleže te skušnje.
lj Samoumor v deželni blaznici. Včera.i so v deželni blaznici spravljali izpod strehe neko predivo. Spravili so k delu tudi blaznega Karola Koračina, doma z Dolenjskega. Koračin jc nakrat skočil izpod strehe in priletel z visočine na tla s tako silo. da jc dobil smrtonosne poškodbe. Došla ljubljanska reševalna družba je našla Koračina žc mrtvega.
li V Švicariji se prično zopet priljubljeni koncerti ljubljanskega seksteta na lok. Začetek vsak dan ob uri popoldne in ob 7. uri zvečer, v nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri dopoldne. Vstop prost.
Ij Nesreča. Ko je peljal danes zjutraj delavec Franc Pintar, rodom iz Podlenke pri Selcih, s kamenjem obložen voz po Krakovskem nasipu, jc zdrčnil z voza težak kamen vozniku na desno nogo, ki se jc zlomila. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
l.i Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 114 Slovencev in 30 Hrvatov.
Ij Preselil se .ie čevljarski mojster Ivan Kovač s Poljanske ceste štev. 29 na Poljansko cesto štev. 42.
novi kazenski zakonski načrt.
V	pravosodne ministrstvu so se pričelo posvetovanja o novem kazenskem zakonskem načrtu. Udeležujejo se jih višji sodniki, višji državni pravdniki, vseučiliščni profesorji in odvetniki.
za ogrsko domaČo obrt.
Ogrski naučili minister je naročil, da se morajo naročati učila za ogrske šole doma. Le če se ne dobe na Ogrskem jih smejo naročati z dovoljenjem oblasti v inozemstvu.
viharna seja belgijske zbornice.
V	belgijski zbornici sc je vršila 7. t. m. seja, ki je pa bila tako burna, da ministrski predsednik Dc Trocz ni prišel do besede m ni mogel razviti svojega programa in podati pojasnil.
Razne stvarL
Zlva pokopana. V mali francoski občinr Sarbazan so pokopali I - majnika 30letno kmetico Essoubet. Dne 2. t. m. je čul neki kmet stokanje iz groba, ki so ga odkopali. Ko so odprli krsto, sc je žena dvignila. Zdravnik je dognal, da ji še bije srce: Zeni se je udrla kri in je čez nekaj trenotkov umrla. Mrtvaški prt je ženska popolnoma raztrgala.
Stavka v predilnici v Korminu (tovarna Naglas in Marni) je končana s tem, da dobe delavke temeljno plačo 1 K 15 h in deset-urno delo.
Izbruh Etne. Ognjenik Etna močno bruha. Iz nove odprtine se vali lava. Čuti se močno podzemeljsko tresenje in bobnenje.
Stromboli je pričel močno bruhati.
Telefonska In brzojavna poročila.
OGRI IN NAGODBENA POGAJANJA.
Budimpešta, 8. maja. Danes se je ministrski predsednik VVekerle pripeljal z Dunaja v Budimpešto. Koncem maja se zopet prično nagodbena pogajanja z Avstrijo in pridejo takrat avstrijski ministri v Budimpešto.
SAMOUMOR DVEH DAM.
Budimpešta, 8. maja. V nekem tukajšnjem hotelu sta se ustrelili dve elegantni tujki. Došli sta včeraj v Budimpešto in skupaj stanovali. Podpisali ste se za Terezijo Kišelka in Cecilija Stern. šivilji.
SLAVNOST DEVICE ORLEANSKE.
O r 1 e a n s, 8. maja. Slavnosti na čast device Orleanske so se danes pričele. Iz mestne palače so razvili zastavo device, zvonovi so zvonili.
JAPONSKA SE POGAJA.
Tokio, 8. maja. Japonska hoče tudi s Severno Ameriko napraviti tako pogodbo, kot s Francosko.
8000 ŠTRAJKUJOČIH.
N e w Y o r k, 8. maja. Tu stavka 800« delavcev v luki.
METEOROl.OGIČNO POROČILO ZA KRANJSKO.
D u n a j, 8. maja. Večinoma fasno, gorko, vreme stalno.
RUSKI SOCIALNI DEMOKRATJE NA POTU.
K o d a n j, 8. maja. 22 ruskih socialnih demokratov je od tu odpotovalo na Angleško, 150 ruskih socialnih demokratov pride sem danes zvečer in jutri odpotuje na Angleško.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
a cS	Cas opazovanja	Stanje barometra t mm	Temperatura po Celzijn	Vetreri	Neb«	■Ni
						•is ► a.
7	9. zveč.	39 6	15 5	b. vetra.	jasno	
8	7. zjutr-	740-3	109	sl. svzh.	D	0 «
8	2. pop.	538 3	26-0	sl. jzah.	n	
Srednja včerajšnla temp. 16-1°, norm. 13 0°,
Dodbroidoča
TRGOVINA art
deželnimi pridelki SJKSMJS;
nekaj zemljiščem vred. v dobro obiskanem kraju na Spodnjem Štajerskem se proda pod ugodnimi pogoji. — Vprašanja naj se pošiljajo pod štev 1068 »Trgovina« na upravo tega lista. J ^ <	1068 2-1
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bimitd.
Najbolj, kosm. zobo-
dis t ti. sred-
St °	gjfc^ ^^».-'-""'Tzdelovatelj
jg^	G.
-^Ljubljana, Spital.-Stritar, ul. 7
Pekovski vajenec
se sprejme v pekarni
no sv. Petro cesti ii 5, Ljubljana. 1031 3-2
Sobotna izdaja
»Slovenca"
stane celoletno
K 7-—
Naroča se pri upravniStvu v Ljubljani.
Halo stanovanje
obstoječe iz sobe in kuhinje se odda. Več pove upravništvo »Slovenca". 1073 2
Manjša trgovina
z opravo vred v Ljubljani se proda
takoj. Kje, pove upravništvo .Slovenca", 1060 5 -4
Išče se k lokomobili 13 konjskih sil
izprašan kurjač.
Naslov in pogoji se izvedo pri upravništvu „Siovenca". 1062 3-1
Gospodje, ki so Zmožni in voljni prevzeti za tfranjsko
zastopstvo
veletrgovine3 vinom, blagovolijo se naj 3glasiti v petek tO. t. m. od 9. ure naprej v „l{nionu" soba št. 20.
Sprejmejo se le dobro vpeljani in solidni ponudniki.
Išče se Išče se Išče se
spreten pisar
vešč v lesni trgovini ler zmožen slovenščine, nemščine in laščine. Plača po dogovoru. Prednost imajo oni, ki znajo pisati na pisalnem stroju. — Več pove Fran Svi-1063 gelj, Breg, p. Borovnica. 1—1
Reprezentacije zmožni
gospodje
ki se hočejo posvetiti zastopništvu, se sprejmo takoj proti visoki proviziji in dnevnini v Ljubljani, Stari trg št. 4, II. nadstr. Predstaviti se je le dopoldne med pol 9. in 11. uro. io7i 3-1
DAME
primerne starosti, ki lahko ostavijo dom, dobe takoj trajen in dober zaslužek, Ljubljana, Stari trg št. 4, II. nadstr. Sprejema/ se samo ob delavnikih med 2. in 4. uro popoldne.	1072 3—1


ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
elodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasl do jedi, zgagi td., ter
katarih v sapilih,
laslizenju, ka~lju in hrlpavosti.
tivirek: GieeshubI Sauerbruim
«lu postaja, zdravilne kapallii« pri Karfovfk vw1< Prospekti rast oni in franko.
V LJublJaiil ae dobiva v vseh lokarnsh, večjih ^icoriiekib prodajalok-ah in trgovinah z jertvinanti >*
'/.tvloRk pri Mlhr.tl Kast»#H« in P»!s* Us«aN(-b J«j||irl__114 62—54
Cfanovanje
obstoječe iz treh sob in pritiklin, se odda v najem na Miklošičevi cesti
št. 6 za avgustov termin.
Več se poizve ravnotam.	1001 2
Tvrdka Lebinger in Bergmann tužnim srcem naznanja, da je umrl dolgoletni nje drug in najboljši prijatelj, gospod
KAROL BERGMANN
trgovec, posestnik, ud tukajšnjega šol. sveta itd.
danes ob 7. uri zvečer po dolgotrajni, hudi bolezni.
Pogreb dragega rajnkega bode v četrtek, 9. t. m., popoldne ob pol 6. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Litiji.
LITIJA, dne 7. majnika 1907.	1067
Tvrdka Lebinger & Bergmann.
^ industrijska družba Celje M?
Nove ulice štev. II.	1044 26-1
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Kolenc, Fr. Strupi.
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjic, podbojev, fasad, nastavkov itd. iz različnih kamenov in cementa.
Specijalna delavnica in podobarski atelije za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov itd.
Tlakovanje cerkva, dvoran, in hodnikov s Samotnim aii cementnim tlakom.
izdelovanje
pohištvenih plošč iz različnih ter najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikali
Mnogobrojno zalogo grobnih I spomenikov I
iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih
narisih in po najnižjih centh.
gj ffigj^!*!-«	TftMBBaHMBMiiB
fiiflrvSv.f'
I Naprava I
zidanih ali betoni-ranih rodbinskih rakev (grobišč)
Popravljanja
spomenikov ter udelavanja napisov v iste
Brušenje, poliranje In struganje kamena s stroji
Strokovno dovršene risbe in načrte kakor tudi proračune na zahte-vanje brezplačno
kolesa motorna kolesa
znamka poznavalcev.
■»kolesa
vsem naprej!-
Oglejte si nove modele pri edinem zastopstvu
za Kranjsko	1070 3-1
■ a IVAN JAX & SIN,Ljubljana,Dunajska c. 17.
li% Najbolje urejena popravljalnica v hiši. Ali
št"
l Svicarija.
Od dne f. maja gorka kuhinja. |
EOMCZSRf
(ljubljanskega seksteta na lok)
1069 2 — 1
fpasammiwmm—mwm
1005 20-6
Kdor kupuje gvantno blago za molke Q in ženske, najde jako veliko izber in | ■ zelo ugodne cene pri domači tvrdki |
i R. Niklauc, Ljubljana!
^Stritarjeve (JpllalsRe) ul. 5.1
\2basxmmm mmmamm mmmxzDČSw
izurjena
mizarska pomočnika
sprejme takoj v trajno delo tost 3—1
A. R O J I N A , mizarski mojster, Ljubljana, Wolfove ulice.
Odvetniški
1066 1
kandidat
želi vstopiti kot koncipient v odvetniško pisarno.
Ponudbe pod »odvetniški kandidat« na upravništvo »Slovenca".
f/t>/tii/d -?> <_/J,rrteri/eo | jffritcri želijo cbropo ceni in Ira //e.vl/ii.*: />otovci/i rza/se obrne/o
J < S ime *n ™rJ{/7i etetea
.}'/ttb//et>tt 'Jtolodovnsko u!ice26\
Dve lepi stanovanji
v solnčni legi, vsako obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo peril-nice in delom vrta, sta za avgustov termin oddati na Dunajski cesti št. 60.
__1052 6-1
1 ob delavnikih ob 3. in 7. uri popoldne, ob nedeljah in m ^L^ praznikih ob '/,10. uri dopoldne in ob 3. ter 7. uri popoldne.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno karamo" Električna razsvetljava.
Od 5. maja do vštevši II. maja 1907:
Naša svetovno-slavna
Postojnska lama.
Podružnica 8 v Spljetu, :
Delniška glavnica i i g K 2.000.000. i i
Ljubljansbo kreditna banka v Ljubljani, mm unče šteu. i:::
priporoča
promese
k žrebanju 15. maja
glavni dobitek K
n	„ K
na 3% zemaljske kred. srečke I. em. h K 51—, na 4% ogrske hipotečne srečke . . a K 4*—,
i	si i AI / ce,e • • & K 12*— 1
na ogrske prem.jske srečke j polovice 4 K 7._ j „
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po
90000-— 70-000.—
K 200 000.
4'2°
Podružnica s v Celovcu, s
i Rezervni fond■ i
i i i K 200.000. ■ g g

J>
Konces. pogrebni zouod Ant. Mnrjuc, mizar u ŠKofji LoKI.
tudi na Jesenicah.
.*> I i
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril
fililolKo pogrebnega zavoda
Filijalko vodi gospod Filip Lazar, mizarski tovarnar na Savi, kateri sprejema vsa tozadevna naročila.
Dalje naznanjam slavnemu občinstvu, da imam v zalogi v Škofji Loki kakor tudi na Jesenicah
mrliške krste najrazličnejših vrst.
Opozarjam slavna cerkvena predstojništva na veliko zalogo pravih voščenih sveč, zar kojih pristnost je zajamčenih 2000 K. V zalogi imam tudi pogrebne sveče različnih cen.
Vsa pojasnila glede pogrebov itd daje za Jesenice gospod Filip Lazar, v Škofji Loki pa lastnik zavoda Anton Marguč. — Vsa opravila se točno in po najnižjih cenah izvrfte. 1014 3— <

^ecolu^.
1000 52-1 "///, U^Zf
C. in kr. dvorni založnik
Papežev dvorni založnik
lekarnar Piccoli, Ljubljana
opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke:
Malin O V SirilD naiskrbneje prirejen iz aromatiškili gorskih malin, je izredno čist iz-_____	delek, nepr ekosljive kakovosti. — Steklenica 1 kg sterilizirana, velja
K 1'50, V, kg steklenica K — '90, poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5 60. Razpošilja se tudi v sodčkih. Bit>P" brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo "	» gasečo ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 krono.
7Alf"7n«tn vinn vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne
aorctuauu vmw otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni.
Tinktura za Želodec je že'0«1« krepilno, tel: vzbujajoče, prebavo in odprtje
telesa pospešujoče, sredstvo. 1 steklenica 20 vin. -———— Naročila se točno izvrše proti povzetju. —————
Stanovanje
s 3 sobami (1 s posebnim vhodom), z vsemi potrebnimi pritiklinami in posebno kletjo, ozir. tudi z oddelkom vrta, se za avgustov termin poceni odda v novi hiši v Ilirskih ulicah pri Sv. Petru. — Poizve se pri učitelju Jegliču, Pred Prulami 23. 8 5 4
Odda se takoj v najem
velika trgovina
z mešanim blagom na zelo ugodnem prostoru na Sutni pri Sv. Križu na Dolenjskem. Več se izve v trgovini na Šutni ali pa v trgovini g. H. Stanoerja v
Krškem.
1001 3—S
Najcenejša vožnja v Ameriko.
«
M • ■
S)
S <
E. Kristan
oblastveno koneesilonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
71 62-16
StST Najcenejša vožnja v Ameriko.
Naznanilo in priporočilo.
Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev
-- vseh tesarskih del, —
kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd.
Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko.
Franc Pust,	440 ,0
mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana.
iiMiHr^i^iMiiiiUiiUiiiUiiiiitiUiiii^iiUitSiMiiiiiliilUi
»••*•»*>'	—.. ...»».»««». «»«»*»»*« H-,«»»|| »iii»«tg\

| Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu |
| Avgusta Agnola v Ljubljani
! Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva i. slikanja nasteklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 8a-n
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevali mnogih dovršenih del so aa razpolago p. a. odjemalces v ogled.
I..M......M..M
f»t?m??tm!n
Stavbeno, ametno ii konstrukcijsko ključavničarstvo.
HIdrallčne vidre In sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja naši. LJUBLJANA, Slomškova ulici 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v Izdelovanje vseh v to stroko spadajoči predmetov: ildno omreije na »troj, obhajila« mize, ognje na m Iro dvora ebmejno omreij*, veina vrata, balkoni, verande, itolpne krlie, štedilnike, strelovoda, ielezna okna, ieleine atole Itd. Specijalitcta: valjldnl zaatori ln aolnAne plahte po najnovejšem ilstemu a aamodvigalnlml » 1509 62—69	oporami brez vijakov.
3Vc-
Cene stanovanj do 1. junija in od 1. septembra 25% pod tarifom.
0 Zdravilišče Krapina-Toplice na Hrvaškem
celo leto odprto. Sezona od I. maja do konca septembra.
Obiskovalo je v letu 1906 5221 oseb. Od postaje Zabok-Krapina-Toplice zagorske železnice eno in od postaje Rogatec, lokalne železnice Grobelno-Rogatec, dve uri z vozom oddaljeno. Od 1. maja vozi vsak dan po dvakrat omnibus med Zabok-Krapina-Toplicami in sicer k vlakom v Zabok ob 7. uri 53 min., 10. uri 8 min. zjutraj in ob 4. uri 16 min. popoludne; z Rogatcem k popoldanskemu vlaku. 30—35° R (375—435 C) tople akrato kopeli so izborno zdravilo proti trganju, revmi v okostju in njenih nasledkih, ischias, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kron. brightovi bolezni, ohromelosti, dalje pri raznih ženskih boleznih. Veliki bazeni, posebne kopelji v marmornatih in lesenih banjah in tuši. lzborni sudariji (poMnice), masaža, elektrotehniška Šved. zdrav, gimnastika Bogato urejena stanovanja, dobre in cene restavracije, stalna zdraviliška godba. Prostrana senčna sprehajališča, igrišča itd. Kopališčni zdravnik Dr. Ed. May. Prospekt in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo. Pravi naslov:
.Kopališko ravnat. Krapina-Toplice, Hrvaško.1
Veliki novi cenik s koledarjem po pošti zastonj.
Lepo birmanska darila.


Zahtevajte švicarske Union-ure,katere so najboljše in le 1. vrste.
Zaradi velikanske zaloge, katero sem osebno v Švici pred podraženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najboljše postreči.
Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda, da se prepriča.
Tudi imam na novo urejeno bogato zalogo verižic, uhanov, zapestnic itd.
Nikel cilinder-remot. ura Srebrna „	„
anker-remont. „ Srebrna verižica . . . 14 karatna zlata ura . . "v
gld. 2-40
*	3-80 „ 5--
*	1-„ 12-80
131 26
urar iu trgovec ura drobno in debelo, delničar švicarske tovarne U n i o n • u r
v LJUBLJANI, nasproti frančiškanski cerkvi.
Vlog« aa knjižice in račun 4 * ia 4>|.f. Kupovanj« in prodaja vredn. papirjev. Uprava In čuvaln* zalog« brezplačno.
CESKIH HRANILNIC, J^^TS
(Ustrednf banka českyoh spotftalen)
Posojila okrajem, mostom, občinam In drugim lavnim korporaetjani proti »raortlzacffl aa *J* I" ' «*'. upravne pristojbine. Financiranj« Javnih podjetij. Emisij* lastnih 4*f. ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^	D«l. kap. 7,000.000-
2	Tctccraj: alforobuki'.
Z	Deponiranje kavcij la
s	vadij rasnih vrat.
■	Eakont mcnjlc aasie
"	denarnih aavodov.
•	Baitkovne Informacij« In avetc brezplačno.
f
Nepremočljive pelerine
Cza turistiko in lov)
iz velblodje dlake ali lodna, za gospe, gospode, deklice in dečke v najboljši kakovosti, priporočata
& do solidnih cenah H
Gričur & Mejni!
Ljubljana, Prešernove ulice 9.
966 10-2
= Najcenejše
V " 1	4	1 V » 1 *
11
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavn«mu p. n. občinstvu ln preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani ==
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4.
Prešernove ulice štev. 4. i63 52-1« mm Popravila točno in oeno. mm
Mednarodna razstava PARIZ 1906.
1. cena, velika zlata svetinja.
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase ln pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1-—, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NufidorferstraBe štev. 3-44.
HLODE!!
k u p u j e po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGHI 1/ Ljubljani, in sicer : smrekove od 30 cm debele naprej kub. met
jelkove „ 30........
iorove „ 30 ........
hrastove
30 B
pod mero in sicer od 22 do 29 bele in škartne hlode 1/3 manj.
K19-50 K18 50 K 18-K 38-K 70-
cm de-
Postavljeni franko Ljubljana, dvor Šiška.
državni kolo-
225 37
IVAN PENGOV
podobor, izdelovatelj oltarjev lil
raznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	684 20-3
podobarsko delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotav\jam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za iaupan|e. Tekom loletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po. nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.^1
Veliki novi cenik, pošlje se zastonj in ^
ki je ravnokar izšel, poštnine prosto. : : :
Cenjene botrice in botri!
Pri nakupovanju birmanskih daril Vas uljudno opozarjam na svojo veliko zalogo vseh vrst ur, verižic, uhanov, brošk, okraskov itd. po najnižjih tovarniških cenah.
Zaradi ogromnega prometa, ker razpošiljam svi je blago na vse kraje sveta, katero je le prve vrste in priznano najbo\je, mi je mogoče vsakomur z blagom kakor s ceno najbolje postreči.
Z velespoštovanjem se priporoča
943 8—
H. SUTTNER
: : urar in trgovec z zlatnino in srebrnino : v LJUBLJANI, Mestni trg, nasproti rotovžu.
Nikl cilind. remont, ura.....
srebrna cilind. remont, ura moška . anker „ „ „ verižica	„
„ ženska ura ......
14 kar. zlata ženska ura.....
zlati prstan.........
„ uhani.........
Velika zaloga prve čvrste jj najfinejših popolnoma zanesljivih precizijskib*ur, ka-kor: Glashutte, SchaffhausenOrnega, po tovarniških cenah.
! Ponos!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstv«
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno tnake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.	2574 25
Prva UubllansRa velika žgalnlca Kave
Dunajska cesta, nasproti kavarni „Evropa((.
Razpis
zaradi oddaje del za napravo mostu čez Pivko in preložitev ceste med postojnsko jamsko cesto in Velikim Otokom.
Občinski odbor v Postojni je v svoji seji dne 7. novembra 1906 sklenil, preložiti cesto med postojnsko jamsko cesto in Velikim Otokom, kakor tudi napraviti most po predloženih načrtih. Skupni stroški so pro-računjeni na K 29.500.
Oddaja teh del se določi na dan
fl^ 1. junija 1907 le
ob II. uri dopoludne v občinski pisarni. Podjetniki se vabijo, da vlože svoje pismene ponudbe s 5"/o varščine pri podpisanem županstvu.
Načrti in drugi podatki, kakor tudi stavbni pogoji so v občinski pisarni v Postojni, kjer si jih ponudniki lahko ogledajo.
Županstvo občine Postojna,
dne 30. aprila 1907. 995 3-3	Župan: G. Pikel.
Dobro izučen
1007 3 3
mlinar
želi vzeti v najem mlin.
pove upravništvo ..Slovenca".
Naslov
Stanovanje
z 2 ali 3 sobami se odda za avgust z vsemi pritiklinami in delom vrta. Pojasnila se dajo Vrhovčeve ulice 9,
I. nadstropje na levo.	1035 3—0
S1>\	BCVH--
Ivan Podlesnik ml.
Zahtevajte zastonj
lo Iranko ino| veliki bofato llualr«»a. (Ioni cenik i nad SO00 llkarol vich »ni nlkrlita.tlli. >r*bralli Iu ilatlfc .t > luimlio Huikuaf, Halio, Oni.k«, Sch.lrt,	ULufaiitle k^kor lotil Mtfa
»nI tolldolh zlat.1. I. arabr.1. »o Irrlialk toiaraliklk ceaak. Nlkel. remont, ar«' ..... K J — ■UI. Roikopl p.lrol nra ... i — ,, . črna |ekl. rem. nr« . «•— •»Ic Izvir. Roikopl pel. nra , >■— Ooldlo rim. nra .luna* k.lei|t . 8 50 ««br . . .Olorla" , . 8 411 . , , dvojni p I alt . , 1K-50 . oklep verlilca z rlnčlc. ua pero In karan., 15 gr. leika , 3 -maka Tula nlkcl. nra a ildro i .Lana" kolei|em „ 10-50 ■ ra ■ kokavlc. K 850, budilka K 3 00, kuhln|ika ara K J — ivarcvaldika nra K 2 80 Ka rnako uro 8leUo pleme.o Jara.uol Hlk.k rlalko! Zamena inioljrna, ali denar au«] I
Prva tovarna za ure Hannte Konrad v Mostu
1789 (Kriii) it fi64, Češko. 100-61
Venček narodnih pesmi
za mešani zbor harm. Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. 987 3—2
mm ■•niizdaja, mm
Dobiva se v Katol. bukvami v Ljubljani. Cena 50 vinarjev. =
Najboljše In najmodernejše
KLOBUKE
v vseh oblikah
in najbogatejši izberi
po 1-20 gl. in višje
Ljubljani pri
Klobuki se sprejemajo v poprovo.
480 9
Postavno zavarovano
Allain eehter Balsan
1 tm Matii^d MMl <aa
k. TUtrrj b fctffU«
J£1
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
Thierryjev balzam
z zeleno znamko „reduvnicau. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnutih steklenic ali 1 velika specijalnu steklenica s patent, zamaakom K 5"— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo
proti vsem se tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na :
Lekarnar A Thierry v Pregrad; pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gra-tis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih
drogerijah. 86 52—1
^Drvarski
mojster ( cJColzmaisfarJ
trajni posel z 8 —12 možmi, ki jih mora imeti seboj, se išče v svrho prevzetja sekanja lesa v akordu za takojšnji nastop. Stanovanje in del polja prosto. Kavcija se želi. - Gozdno in domensko oskrbništvo graščine Stiibing pri Gradcu. 1009 3-2
Osebni kredit za uradnike, Častnike, uCitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci »0 Izključeni. Naslove konzorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega druStv« na
Dunaju, Wipplinger-strasse 25. 720 39-39
<Sotova ženifev. I
m
Vdova, posestnica v lepem kraju, 44 let Stara, 3 enim otrobom, jeli v jafon stopiti 'ffi 3 vdovcem ali samcem-uradnikom, ki je v po-
m m m
1 g
H
M.« ...IJ.. f\"«M(M v	JIU/VIII, UI I S t*
kak'm enakim posestnikom, kateri naj Hi približno 50 ali več let star in veselje do gospodarstva in vinogradov.
M
bbs .Slovenca" pod štev. „t00". 1018 5-2 tSt\
Ponudbe do dne 1. junija na upravništvo S
K- m m mmr&m m
ko ju ali misli kmalu v
I
Most nllca IT, Baden, Coika ■ Sdllng. Nori JIM., Pite., NrlUra
Podružnice
Praga t menjalnicami: Oraben >5, Mala alran Lipa, C cika Kamnlca, Morarakl Znmber«, M8
In Llberce.
Menjalnice na Dunaja:
I. W.llicllc 10, II. Taborelraait 4, III Ungargaiie 77 (vogal Rennvtga), lil. LO-	7 J
wenKa«s» 27, IV. Wledntr Hanptitraaae ta, V Scbftnbrunneratrane 88 a, VII Mar ahllerstraeie 7» VIII Lcrcbentelderetraiie 132, IX. Alirratraiae 32, X«.w"v!.r"",,,r"" W' xVm »anof.riiraa.t 82, XIX. DSbllnger Hauplalr. J3, XIX. Haaplflraiit 22.	Ako
Menjalnična delniška druiba « ibo-bi
MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
kapital K 16,000.000. Seaer ssklad ■
Najkulantnejši
MT nakup in prodaja
vseh vrst ront, driavnih papirjev, akcij, prioritet, »asUvnlc, srečk, devii, valut in denarja.
wm~ Zamenjava in eskomptiranje
Uirebanlh tastavnic in obligacij, arečk in kuponov.
Prva io največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
Ster. 551. Usnje za ■očnimi podplati K 9*50 ",. štev. 361 I« Boicalf z podplati K 12-60.
.Cbick".
voščenje ■ Pred. Stev. 690. Irhovina s Šivanimi
podplati K 6 —. angleškimi Pred. štev. 720. Isti iz lakovine K 6 30.
Ljubljani, Šelenbnrgove nlice štev. 4
dobavlja kot znano najbolj&e čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. itevilka.
Zunanjo napošilo proti poVžotju. Ceniki brezplačno in poštnina prosto,
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno*.
Pred. štev. 747. Cheoretta a šivanimi Pred. štev. 653.
podplati K 9 —.	, , 667
Pred. štev. 746. Glasgow Chevreau « , , 610. močnimi podplati K 11-—.
Sabakld K. 10*» I«. Boicalf K 13' Lakovina K 1> (1323 1»)
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših fnconnh in u velikih izberah
priporoča 112 52—16
Ivan Soklič.
Pod trančo St. 2. Postaja elek.železnice.
C. kr. oblastveno potrjeno 20104 30 ucilišce za Krojno risanje
branja <Jesi/i
Ljubljana, Stari trs št- 28.
9 Doti se tudi kroj po žlvotni meri. ®
Prodaja na debelo in drobno.
Flrnež
le Iz kranjskega lanenega olja
1619 100-79 prodaja
Adolf Haufsimann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih bar* flrnežev, lakov in stoklarskeoa klela. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
FAFF-ovi šivalni stroji
•o najboljši za rodbinsko porabo.
tor Šivajo, gotijo in pletd
neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (KugeUager).
Glavno zastopstvo i FRAN TSCHINKEL Ljubljana, Mestni trg f.	Kočevja, v grad«.

NAZNANILO
Od sobote, dne 4. maja t. I., naprej se bo
1030 3-2
prodajalo
v trgovini J. KEBER
(hpri dobrem pastirju")
v Ljubljani, na Starem trgu 9
radi prevelike zaloge vsakovrstno
manufakfurno blago
kakor: sukno, platno, perilo, kam-garni, žensko volneno blago, kambriki, batisti, gradi, posteljne oprave, moško in žensko perilo, modrci, kravate, ovratniki, robci, šerpe itd.
& Prodajalo se bo tudi pod tovarniško ceno!
Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike!

Pivovarna J: PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice t
priporoča
izvrstno marčno pivo
■ v sodčkih in steklenicah. ———— Najstarejia avefiaraka tvrdka, - Uitaa. prti 100 tok
$
apcue
prlparoča Telečaitltl dnhovičln Mer il.vnema občlnitva
zajamčeno pristne Sebelno- voščene svile
ia ccrkev, pogreb« In proceil]«,
voščene zvitke, Izbornl mčd-pltanac
hoji .< dobiva v ateklenlcah, ikaU|ab In ikatlk * pol|nbnl *e»
koali ter poceni. Kapajh aa ludl vaak ča. med v pinjlb, aodčkih, kakor ladl taeafc In >uho Batov]«, po kolikor mogoča vlaokl canl. Za (bila naročila aa loplo priporoča In aafotavlja totna ta ^	polteno postreči.
1660 62-9 U JU Bi! J AJ* A, Prešarnove (Slonov«) ulice 7. Perleaova hiš*.
©(9® 00®©
Dobro in ceno!
III
ANTON 5CHUSTER
Ljubljana, Stritarjeve ** ulice ii. J
911 12-6
priporoča
! novosti!
konfekcije za g] dame in deklice, bluz, deških @ oblek, modnega blaga za dame in gospode, voile, batist, levantin, garniture, najboljše belo blago za perilo in vsakovrstne preproge.
Uzorci na zahtevanje poštnine prosto!
Solidna postrežba! 0 0 0 0 0 Najnižje cene!
Dobro in ceno!
0 0
426 40—7
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih strešnikov -v
..Sistemi MflRZOLfl" (Stranjfalzzlejel) ..Sistem MflRZOLfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
NajličnejSe, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejorse zastopniki, t .Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejme|o se zastopniki.
številu in so K. Jakliču potožili vse svoje potrebe. O shodih v Banji Loki in Fari pri Ko-stelu smo že sporočili. V ponedeljek je bil zjutraj shod v Osilnici. Predsedoval je župan g. Žagar. Poročal je o volitvah g. dr. Lampe, g. Jaklič je pa razvijal program S. L. S.. Nato se je razvil živahen pogovor o krošnjarstvu, o cestah itd. Popoludne je bil shod na Bosilji Loki. kjer ie predsedoval g. Štimac, ki je tudi naznanil želje ljudstva glede šole, ceste itd. (lovorih so še g. Laštrič i. dr. Prebivavci te vasi so urarji, ki kroštijarijo z urami po Ogrskem in po Slavoniji. Na vseh shodih so sklenili. da pristopijo v kmečko zvezo, ki bo prirejala redne poučne shode, na katerih bodo prihajali volivci v dotiko s poslanci in bodo mogli naznaniti svoje želje.
(lz Idrije) nam poročajo, da se liberalci že zelo vesele, češ, da bo mnogo neveljavnih glasovnic v okolici idrijski in mestu samem, ker naši volivci ne bodo prav zapisovali priimka našega kandidata. Pazi naj torej vsakdo, da zapiše pravilno Josip Gostinčar, podurad-nik »Zadružne zveze« v Ljubljani. (Nekateri namreč izgovarjajo Gostivničar.)
(Liberalni shod v Senožečah.) V nedeljo 5. t. ni. so liberalci po dolgotrajnem bobnanju sklicali shod v Senožečah. Nadejali so se velikanske udeležbe do 3000 ljudi, a bilo je vseh skupaj na shodu z otroci in ženami vred do 500 ljudi. Med temi je bilo dve tretjini nepoznanih obrazov obojega spola in komaj ena tretjina Senožedanov, oziroma faranov. Pravi senožeški možje so ostali doma. Vsa čast jim! Prignani so bili liberalci z Vipavskega, Razdrtega, Hruševja, Orehka, Vrem, Košane, Sežane, največ pa iz Postojne z godbo in požarno brambo. lz Sežane smo opazili več lepili parčkov in sumljivih elementov. Sklicatelji shoda so se nadejali velikanske udeležbe, a bili so poparjeni in razočarani, ker kljub temu, da so jih od vseh strani z bikom skupaj klicali, bil je le shodek in pičla udeležba. S tombolo so jim nudili bika, a bil je komaj odstavljen teliček, kojega so nazadnje za 100 kron izlicitirali. Za shod sta se največ trudila Garzarolli in njegov najnovejši prijatelj — oproda ondotni zdravnik dr. Gregorič, seveda na stroške bogataša in kandidata Dekleve. In ako bi ti ljudje ne slepili ljudstva s tombolo in bikom, bi bili gotovo napravili še večji fijasko in se poskrili, kakor so storili na velikonočni ponedeljek. Na shod so korakali postojnski liberalci in drugi tujci s postojnsko godbo na čelu. Shodu je predsedoval ata Zužamaža sam, a podpredsednikom je bil imenovan znani vsiljivi in nevedni kovač oče Metež, ki je bil vsem navzočim v zabavo, sam sebi pa v napotje. Zužamaža je nastopil kot prvi govornik. Bral je in razlagal prostrani novopečene (pa ne kmečke) liberalne stranke. Zidal je železnice, izboljšaval kmetije, priporočal živinorejo itd. Za njim je govoril znani Babčev fantek, ki je ljudem ob-Ijuboval naravnost nebesa. Ta se je čohal ob liberalce in ob klerikalce, zlasti ob dr. Šusteršiča in dr. Žitnika. Čvekal je po »Slov. Narodu« razne fraze o dr. Šusteršiču. Izprosil si je besedo tudi oče Metež. Spisan je imel na papirju govor, a komaj je rekel: Častiti zborovalci, ni mogel več naprej. Mogoče se ie, ker ni tako izvrsten govornik kot Dekleva, prestrašil; rešil ga je iz mučnega potnega položaja dr. Gregorič rekši mu: »Molčite m-pojdite stran, ker Vi niste za to.« Ako bi bil zagrizeni Metež poslal svojo ženo na govorniški oder, bi bila boljše napravila. Sedaj ve Metež eno več, toda prepozno. Rekel je, da v taki stiski ni še bil. Nastopi kandidat Dekleva. Pravi, da se slovesno zahvali za čast in zaupanje ter obljubi, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. Kot poljedelec in trgovec bo imel, ako pojde na Dunaj, gmotno škodo, pa nič ne de, ako s tem kmetu trpinu po-
maga. — No, te skrbi bomo g. kandidata že rešili in poskrbeli 14. maja, da bo ostal doma in da ne bo imel škode. Kot zadnji govornik nebodigatreba nastopi senožeški zdravnik dr. Gregorič. Temu se tudi le kmet smili, zato 11111 je prav, da se jc ustanovila liberalna kmečka stranka. Roti ljudi, naj vendar vsi volijo Deklevo, ker ta je baje edini za poslanca sposoben. Napada g. kaplana, da ga je razžalil, kar pa ni res, ker nihče, ki smo bili priča, ni slišal žalitev. Govoril je še drugo, a bolj slabo. Gospod dr. Gregorič naj bi se bolj svojemu zdravniškemu poslu posvetil iu šel na roko bolnim ljudem. Ali je prav, da ga morajo bolni ljudje po zimi v mrzli veži čakati po cele ure, medtem pa znani Giovanni iz bolnikov norce brije? Kako vnet je dr. Gregorič za kmeta, je marsikdo že izkušal Kmet se ga boji klicati. Slogo, ki je vladala pred njegovim prihodom v Sežano, je ravno dr. Gregorič skalil, zato jo je iz Sežane moral odkuriti v Senožeče. Pa tudi tukaj smo ga siti in doletela ga bo tu še hujša usoda. Tako se je završil ta razvpiti shod, ki ni bil druzega kakor samo slepilo. Vsa čast pa zavednim senožeškim volivcem, ki so spoznali to prevaro, in se shoda niso udeležili. Kar najprisrčnejše pa povabimo vse može in fante na naš shod 9. t. m. predpoldne ob 10. uri v župnišču. Omenimo še, da župan Gar-zaroli ui bil navzoč na shodu, čemur so sc vsi čudili. Pa morda je ta čas biku vence pletel in ga stražil. Mogoče pa, da je imel Garzarolli slabo vest, se doma prikazati, ko je vendar v Sežani tako mogočno nastopal. Bal se je očitanj; strah je lepa reč. Ob cesti je raz hiš viselo 8 zastav, seveda je teli osem hiš pod Garzarollijevo komando. Najnovejši liberalni agitator je dolenjevaški učiteljček Kobal, p. d. Griža. Ta se upa zaganjati v ninogozaslužnega dr. Šusteršiča. Dolenje-vasci se čezenj močno pritožujejo, ker so ga do grla siti. Ljudje težko čakajo dneva, da bi se tega prevzetneža iznebili!
(Kandidat lovcev) je, kakor kaže Matevž Sršen v kamniškem okraju. Po Trzinu agitira zanj znani oskrbnik in lovec habaške graščine Riečll. Torej zajec in druga divjačina še ne dela dosti škode; treba je, da dobe še posebnega zagovornika v državnem zboru, da bi se vsaj ne spremenila lovska postava v prid kmetom. In sedaj hočejo, naj bi kmetje in delavci volili Sršena, zagovornika in prijatelja lovcev! Vidi se pač, kdo ga jc postavil za kandidata.
(Iz Logatca.) Gostilničar Habe na Brodit je napravil to nedeljo 5. maja »bal«, na katerem naj bi se zbrali vsi, ki so zoper S. L. S. Počedili so zgoraj in spodaj. Pa še »okrancali« so vrata. Stolov in miz so navozili od vseh strani. Devet godcev je prišlo iz Črnega vrha, ali od kod že. Naj bodo od koder hočejo. Vse v redu — še gostov vkup! Gotovo ste v strahu, da so v drenju še koga pomandrali. A kaj še! Še spodnja soba ni bila polna. Kateri so pa mimo hodili, so dejali, da tako otožno žc zdavnaj niso pele harmonike. Pele so liberalni politični smrti. — Vabil je na ta pomenljivi »bal« največ klepar Lcskovec, kateri pač ni pomislil, da sc je tako prav lepo priporočil vsem župnim uradom, ki imajo ali bodo imeli oddati kako kleparsko delo pri cerkveni strehi ali zvoniku ali župnišču. Liberalci pri nas so vendarle prišli do trezne zavesti. Priznavajo, da bodo tepeni. Seveda popolnoma sc še ne udajo. Njih govornica (pozdravila je namreč zadnjič »cekina« Hribarja) se zdaj o položaju takole izraža: pri teh volitvah bomo res zmagani; a do prihodnjih bodo pa ljudje že prišli do spoznanja. G. Muley— ali vas ne bije po ustih, ko ste onidan trdili v »Narodu«: Logatec jc napreden (liberalen) in ostane napreden? Za krpucanje nesrečnih dopisov so naši
sc pač o njih molči in se govori raje o obljubah. No, mleko, voda, to jc že nekaj, a še z mlekom imam neprijetnosti in zlasti gospod svetnik Lah mi za to uslugo ni posebno hvaležen, kakor se je ravnokar pokazalo.. Kakor sem že omenil: žlahti sem storil še največ zaslug in baš ta žlahta mi je šc najmanj hvaležna. Še na shode moje ni teh ljudi, temveč pošiljajo nanje svoje podrejence, da za borih šestdeset krone mesečno garajo ves dan v pisarni, ob prostih urah pa vpijejo živijo Hribar in pomagajo metati nasprotnike z naših shodov. Toda storiti hočem konec tem razmeram in ukloniti moram tudi najupornejše tilnike takozvane žlahte. Ako že uživajo sad mojega truda in naklonjenosti, naj tudi pokažejo hvaležnost svojemu dobrotniku dejansko. (Pozvoni.)
Dvanajsti prizor.
Zancek, župan.
Zancek (pokuka s suknjo v roki pri vratih): Kua pa želeja, gespud zepan?
Zupan: Idi k vsetn načelnikom magistratnih uradov ter jim naroči, da se nemudoma snideio v moji pisarni.
Zancek: Prec, gespud zepan! Se ene par stihu mam za nardet pr moj sukn, ke sa m ja preh razcefedral. (Odide.)
Trinajsti prizor.
Zupan s a m.
Zupan (nekako dobrohotno): Ta Zancek je res siromak. Koliko mora prestati na svojem mestu .Mož bo gotovo enkrat postal še žrtev svojega poklica. Ta bi pač zaslužil zboljšanja, pa kaj hočem, ko nas žlahta že toliko stane, da komaj preostanejo one bore kronice, kolikor mu jih sedaj plačujemo. Poleti siromak baje uživa sam »frzouck pa sula-ta«, kakor se mi je blagovolil sani izraziti.
Štirinajsti prizor.
Zancek, župan.
Zancek (prisopiha pri srednjih vratih): Nubenc žive duše ni vcc u kanclijah; sam ene par prahtekantu sc praska pu pupiri, ta druh sa ja ze usi pulakeral.
Zupan (začuden): Ni mogoče! Ura jc vendar šele enajst, a uradne ure so od osmih do dveh!
Zancek: Ja, stima, gespud zepan! Uni maja prou! Ampak nas gespudi se nckol na lihtaja pu urah, ampak zmeri pu gespude tajnike. Kedr vidja gespuda tajnika jt u kanclija, pa greja se ta druh; kedar pa vidja gespuda tajnika jt iz kanclije iz sojine kuskam, tekat greja pa se ta druh na Ift. Gespud tajnik se rihtaja pa pu nh, gespud zepan. Ce nli ni u kancii, tekat tud gespuda tajnika ni treba in tku je zmeri use u vorng. Preh sa pa vidi gespudi pr vokneh gespuda tajnika uzuni, ke sa ga uni iz tistm sriftam nekam puslal, sa ja pa usi ta druh tud vn pulakiral. Kua cm pa zdej nardet, gespud zepan?
Zupan: Opravil si. (Zancek odide, ma-jaje z glavo.)
Petnajsti prizor.
Zupan s a m.
Župan: Torej tako! Marljivost samo pred mojim nosom, za mojim hrbtom malomarnost in lenoba! Lc potrpite, gospodje! Sedaj šele razumem, zakaj ste me tako na-ganjali, da naj prevzamem kandidaturo! Iznebili bi se me radi, da bi potem pasli lenobo na mojo odgovornost! Ne bo nič! Vitez Janko! Tebi bo treba najprej pristriči plemenite peroti! Skrbel bom, da boš dobil svojemu nagnjenju primeren posel. Uvesti nameravam itak policijske pse v pomoč stražnikom in kdo bi bil bolj poklican za dresiranje teh psov, kakor ti, vitez Janko! Srečna misel, in ta misel
liberalci najeli nekega Rudolfa Šega, brata onega Šega učitelja, po katerem šc sedaj vse žaluje v Logatcu. Vsak teden po dvakrat pride sem doli, se malo ženi pri Dimnikarju ali Smoletu, pa eno »čajno« novic nese v Ljubljano, kjer primešajo malo gnojnice v »Narodovem« uredništvu, pa pošljejo liberalnim logaškim backom. No, vsak ima svoj okus. Nekaterim taka jed diši. Kopač je vsak dan drug. Ko je pred mesecem imel tu prvi shod, je silno udrihal po farjih, »črnih psih«. Zdaj pa žc hvali Gostinčarja, da je veliko boljši kot Gruden. V ponedeljek jc govoril zopet pri Vi-rantu, kakih 20 ga je poslušalo. Ko pa začne staro »farško« lajno gonit, mu drug za drugim uhajajo. Zdaj pa preklicuje. Mi bomo volili Gostinčarja!
(Dr. Hočevar na Veliki dolini.) V nedeljo je imel pri nas dr. Janko Hočevar volivni shod ob mnogobrojili udeležbi. Predsednik shoda, preč. gosp. svetnik Fr. Brulc, predstavi kandidata, kateri nato razloži svoj program, ki je program S. L. S„ da hoče delovati z vsemi močmi za prospeh kmečkega stanu, da bode. pa tudi nastopil, da se ohrani ljudstvu najdražja svetinja — vera. G. predsednik pojasni, da cn poslanec nič ne zmore, ampak samo stranke so mogočne. In ker bo g. kandidat član velikega kluba, lahko pričakujemo od njega pomoči. Občinski svetovalec liunick razklada stiske kmečkega stanu m izrazi željo, da jih naj še obišče kot poslanec. Domači kapelan opozori volivce na nakane brezver-skih poslancev nove zbornice za svobodno šolo in reformo zakona, in kaže na zle posle-nice, če se uresničijo njih nameni. Volivci so z zanimanjem poslušali govor g. kandidata, in so z raznimi vprašanji pokazali, da jim je od srca govoril, m pa da mu tudi zaupajo. Kandidatura soglasno vsprejeta.
(Iz Reške doline.) Iz Vrem: V gostilni razlaga znani liberalec stari Novak modrost iz »Naroda«. Druzega tako nič ne ve in ne zna, četudi misli, da je najbolj »kunšten« v vseh Vremah. »Pri nas v Vremah je samo mežnar klerikalec,« tako pohvali njegova učenost Vremce. Mi Vremci pa bomo 14. maja pokazali, da sc je Novak, kakor vedno, tudi pri tej priliki jako zmotil. Volili bomo Žitnika, ki je več storil tudi za nas kot Novak in Dekleva. Možje pa, ki hodite skozi Vreme, tudi pokažite, da ne marate poslušati Novakovih čenč. Je dovolj bolj pametnih gostilničarjev, ki nas Vremcev pred vami ne sramote.
(Pogovor treh.) Franc: »Jaz ne zapo-padeni, kako sc more v naši dolini še kak kmet najti, ki »neodvisnim« (liberalcem) še kaj verjame in gre na njih shode in dviga roke za Deklevo, ako le za 10 do 20 let nazaj pomisli, kako so nas liberalni »neodvisni« kmetje nečloveško odirali in enega kmeta za drugim neusmiljeno gnali na boben!« Jožin (premožen kmet, očitno neodvisne stranke pristaš, sicer pameten mož): Pa res! Po 20, 40, 60, 100 od sto so zahtevali, dokler se ni ustanovila pred 15. leti Rajfajznovka v Trnovem. Toniš (liberalen odbornik) spozna resnico pogovora, a v pogovor seči ne upa, ker braniti nc more svojih pristašev, zabavljati pa tudi ne sme čez nje; zato izprazni kozarec, vzame molče bič in zamišljen požene svoje konjiče.
(Po shodu na Premu.) Eden naših rešitelju kmetov Košomalu: »Kaj pa ste vi liberalci storili za nas kmete?« Ženske: »Po 40 od sto ste pobirali obresti!« Po 60 od 100. Tudi šc več in plečeta iu piščance! In vse je bilo dobro tem požeruhom! Košomalov Tone v zadregi: »Ni res! Mi smo prvi ustanovili posojilnico. »Lažeš! Šele potem ste jo, ko so jo duhovni vpeljali, ko niste mogli več odirati,da ste tako še saj nekaj denarja mogli spečati med kmete, in da .iih lovite na limanice.«
mora postati dejanje prav v kratkem. Tedaj pa bo imel posla dovolj naš Janko in ne bo mu preostajalo časa niti za prižiganje viržink! Vederemo! (Odhaja proti vratom.)
(Zagrinjalo pade.)
Pismo Boltatuga Pgpeta.
Gespud redehter!
Prmejduni! Uni na veja kašn hec stnamel mikat, kc ie Preduviču hlape pelu u prešiči ck-vipaž, veja u tist, kc Predtivič soie prešič-kc na pajn-
gof voz, poulni sanili zavednli iu
naprednh vuliucu. Ta nar preh sni mislu, de sa
res ta prau prešiči, ke sa tku krulil ukul svet-ga Petra, pol ke sa se pa bliži prfural, sin pa vidu, de sa sami zavedli vulivci ud gespuda žepana, zatu ke je sam dohtar Kam, čc sm prou vidu, tnd med tistm renilnin na voz skus škilu in kriilu: »živia Hribar!« Tu je blu za počt, tku je blu špasn za videt.
Jest jm pu pravic puveni, dc ie blu tu bi
(»Notranjec«. — 14. maj.) Neodvisnež: Naši pa »Notranjca« kar zastonj na kupe vsem pošiljajo. No bodete ja z nami Deklevo volili! Franc: Zastonj, ker ga siromaki plačati ne morete. Po volitvah bo pa precej opešal, kakor boste »neodvisni« z Deklevom opešali. Koga bomo volili, boš ben videl. Toniš: Franc, ali katerikrat sedi v cerkvi pri tebi kak neodvisen magnat? Franc: Naa! So preveč bogaboječi! Toniš: Ali ti je kateri pri spovednici že napotje delal? Franc: »Naa! Imajo preveč gospode radi, in pa greha nič. Toniš: Ali si jih kaj veliko že pri procesijah videl? Franc: Naa! Imajo vsega dosti in mislijo, da jim ni treba Boga za blagoslov prositi. Pa mi vemo, da z njih bogastvom tudi ni več tako, kot se kaže. So se studenci posušili. ln en krivičen vinar 99 pravičnih požre. Jožin: Ko bi veliko kmetov ne bilo tako ma-tastili in kratkovidnih, da jim nosijo dobiček v botego — in posojilnico, kako kmalu bi bili popolnoma krotki! Mi pa tudi nočemo zato nič z njimi skupaj imeli iu 14. maja tudi skupaj volili ne bomo! Mi volimo Žitnika! Toniš, Franc: Tako je!
(Dr. Žitnik naš poslanec.) »Notranjec« dobro zanj dela. Se vsaj vsak lahko prepriča, kako nesramno laže. Jc pisal o Žitniku, da je v Trnovem rekel: »Lož je skret«. Od stotin mož na shodu pa ni nobeden tega čul. Samo ta Košomatast in tisti faliran študent. Ta dva menda čujeta tudi travo rasti! Mi uiti sešteti ne moremo, kolikokrat jc bil dr. Žitnik med nami na shodih in po vseh vaseh in koliko je že storil za podporo za vodovode, in bi bil še več storil, da sc mu od gotove strani ne mečejo polena pod noge. Dr. Žitnik je sani pre-ponižen in prepošten, da bi našteval svoje trude in zasluge, kakor se bahajo »neodvisni napredni kandidatje z zaslugami, katerih ni. Dr. Žitnika pozna vsak kmet v njegovem volivnem okraju. In 011 vse naše potrebe. Koliko reči nam je potrebnih, ki se bodo še speljale z njegovo pomočjo. Kdo izmed kmetov je razun ob volitvah videl prejšnje liberalne poslancc. In kompareta Dekleve bi gotovo celih šest let nobeden več ne videl, ko bi bil iz-volen. Ce bi pa že prišel, bi občeval le z našimi »neodvisnimi« magnati, ker »gliha vkup štriha«.
(»Neodvisni« iu vera.) Lojz: F, taki brezverci pa oni tudi niso, kot vi pravite. Ta in oni je umrl, pa se je spravil z Bogom in bil slovesno pokopan. Franc: Si inoral slišati, kako so zadnjič pod Prcmom mahali čez vero in duhovne. »Enega bi bilo dosti v vsem okraju,« jc rekel eden. Jožin: Ta je bil pa še pošten. V Bistrici sem bil zadnjič v družbi, smo malo politizirali. V vinu jc resnica, pravijo. In tako so se menili, če v Avstriji večino dobe, bodo ravno tako naredili, kot na Francoskem. Vero iz šole, krščanski zakon proč, in take neumnosti so klatili., Eden je rekel, da bi rad dočakal, da se bi cerkev Š. Petra spremenila v magacin. — Toniš: Ali ste slišali, kako jo jc skupil »neodvisni« od upnikov strašno odvisni KristI? Nas je navduševal za razporoko, kako bi bilo to fajn. Pa pravi Š. iz V. Eno bi vam povedal g. K. če ne boste liudi. K.: l-e povejte jo le, ne bom zameril. Š.: Za vas je Vaša gospa cn velik dar božji, če je prav precej »štreng«, vas tako lepo drži na žnorci. Ko bi prišla ta nova postava, bi se zato Vi gotovo precej razvozljali ž njo. K.: Precej, kajpej, precej. Š.: Ampak poj ... K.: No, kaj? No, kaj? Š.: Poj, poj, bi bili pa Vi pravi, pravi . . . komunski bik! Franc, Jožin: Ta je bila pa debela, ampak fajn. Toniš: Pa so se tudi vsi »neodvisni« K.-u krohotali, in 011 jo jc kar pobasal. Franc: Ko je bil vojaški nabaor, .ic pa Fajdguc iz Trnovega prišel med župane agitirat za Deklevo. Zupan iz R. pa pravi: Dekleva pa že ne! Fajdguc: No, koga pa bi Vi volili. Saj sc še lahko spremeni.
špasna za videt, kokr uja videt pulcaji na šte-rch migali. Aja, uni murbt še na veja, dc misija iblansk »Priigrani« uštimat ktiške za pulcaje, in kokr se guvari, jh u dubiu gespud Vržinka za kumenderat, zatu ke se na kužke ta nar bi zastop in pa ke ma ta nar več cajta. Tc kužke uja nucal gespud »Priigram« za use sorte pr-ložnast: kedr u kašna baklada 11111 na čast, uja kužkm na repe prvezal bakle, dc uja svetil pu mest, ke pulcaji tekat punavad nimaja cajta iu morja Idi rihtat, dc se kašna nesreča na prgudi. Pa tud za druge rči jh uja punucal, ke sc nam zdej šc na sajna. Sam tu ie hudi-man, dc uja te pulcajsk' kužki pršli bi dragu kuštat, kokr ta prau pulcaji. Kokr sa gespud Vržinka naredi rajtnga, b usi te kužki u cnnio mesce ud lakat pucrkal, čc b jm za nlina muja sam tulk vn dal, kulkr za pulcaje. In če gespud Vržinka kej zrajta, tu drži. Murbt se znaja pa scajtani tud te kužki prvadet na majnša in bi slaba košta, kokr sa se prvadl mestu deluci, pol u pa čist fajn 111 Iblančani uma še hvaležn gespude »Prugrame«, ke tku za nas skrbi, dc nam še kužke skunindera za valita.
Neki jh morili šc prašat, gespud redehter! Kuku je pa tu. de zdej, ke sc bližaja držauna-zborske vulitve na Mestniuo Dume tista ura zmeri poulina luna kaže. A Magister res miši, de use Iblančanc tku luna trka, de uja gespuda Hribarja vtilil? Na bod na situ, Magister! Ti le tista ura mal bi priden glešti in ja vornk naviji, pa uš vidu, de nisina usi tku natunn. I ist ic žc res, de ic zdej, kulkr sc bi vulitve bližaja, tulk b! uroče, ampak štcmajstga maja še use glih na 11 take uručine, dc b se nam mežgani zrestal u glau, de b dajal soje štime za iblansk »Priigram«, Nahtcrm se uja že zrestal, ampak sam takm, kc maja žc zdej mal bi narestane mežgane, pa teh nicnde na u posebn velik. Zdej sa začel Idje čez dali bi pretrigan ratvat.
Zupan: Vi g. Valenčič bi bili za poslanca, saino, sam . . . nič bi ne paradirali na Dunaju. Jožin: Ta je bila pa malo prehuda in predebela. Toniš: Res je! Pa, ker jc vohal, je dobil pod nos, da je dosti imel in kar odšel. Franc: Fajguc zmeraj katere stakne. Zadnjič je hotel kaplana in nadučitelja spraviti v prežon, pa je sedaj_sam v »lebet« zaradi krivega pričevanja. Še »neodvisni« so se mu smejali, ker vesta, da med njimi ni dosti ljubezni. Eden druzega izpodrivajo, ker vsak svojega profita išče. Lojz: Jaz pa le pravim, da niso taki brezverci, kot vi trdite. Kako lepo se jc spravil M. Toniš: Pa res! Pa še kar večkrat so morali gospod k njemu; navadnim možem enkrat ali dvakrat zadostuje in en gospod opravi. Jožin: Ta ie bil zapeljan, pa dober mož sam na sebi. Pa pomislite nazaj, kako so umrli pravi liberalni oderuhi brez Boga in duhovna, ker tudi v življenju niso marali ne enega, nc druzega. Toniš: Iako je, Jožin. Franc: Dobro si jo pogruntal. Komaj že čakam 14. maja, da jim pokažemo, kdo da smo!
(Kako se napiše ime kandidata.) Volivci -zu prvi volivni okraj, mesto Ljubljana, naj napišejo na glasovnico Ivan Kregar, pasar v Ljubljani, — Volivci drugega volivnega okraja sodni okraj ljubljanski brez ljubljanskega mesta, t. j. ljubljanska okolica, naj napišejo: Dr. Ivan Šusteršič, advokat v Ljubljani. Volivci tretjega volivnega okraja sodni okraji Radovljica, Kranjska gora in Tržič naj napišejo: Josip Pogačnik, deželni poslanec v Pod-nartu. — Volivci četrtega volivnega okraja sodna okraja Kranj in Škofja Loka naj napišejo: Franc Demšar, deželni poslanec na Ce-šnjici. — Volivci petega volivnega okraja sodna okraja Kamnik in Brdo naj napišejo: Dr. Janez Krek, deželni poslanec v Ljubljani. — Volivci šestega volivnega okraja sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica naj napišejo: Josip Gostinčar, poduradnik »Zadružne zveze« v Ljubljani1. Volivci sedmega volivnega okraja sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava in Lož naj napišejo: Dr. Ignacij Žitnik, deželni poslanec v Ljubljani. — Volivci osmega volivnega okraja sodni okraji Litija, Višnja gora in Radeče naj napišejo: Franc Povše, deželni poslanec v Ljubljani. — Volivci devetega volivnega okraja Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje naj napišejo: Dr. Janko Hočevar, posestnik v Krškem. — Volivci desetega volivnega okraja sodni okraji Velike Lašče, Ribnica in Žužemberk brez občine Smuka; nadalje občine Banja Loka, Fara in Osilnica v sodnem okraju kočevskem naj napišejo: Franc Jaklič, deželni poslanec v Dobrepoljah. — Volivci enajstega volivnega okraja Metlika, Novo mesto brez občin Poljanica in Crmoš-njice, Črnomelj brez občine Planina naj napišejo: Franc Šuklje, deželni poslanec v Kandiji. — Volivci! Oddajte dne 14. maja složno svoje glasove za te može !
(Pozor volivci!) Vsak, ki je pravilno vpisan v volivnem imeniku, sprejme sedaj dve od politične gosposke (na deželi od okrajnega glavarstva, v Ljubljani od mestnega magistrata) izdani listi in siccr: a) volivno izkaznico (volivno »legitimacijo«) in b) glasovnico. Obe ti listini se dostavita vsakemu volivcu v stanovanje. Posebej je opomniti: a) Volivna izkaznica (legitimacija) izdana je od okrajnega glavarstva (v Ljubljani od mestnega magistrata) in vsebuje zaporedno številko dotičnega volivskega imenika, kraj, dan in uro pri-četka volitve in pa ob kateri uri se bode glasovanje sklenilo. Nadalje ime in bivališče volivca. Stvar zaupnikov je, paziti na to, da prejme vsak naših volivcev v resnici izkaznico. Kajti izkaznico je treba pri volitvi pokazati in če je kdo ne pokaže, ga komisija izključi od glasovanja. Treba torej gledati, da izkaznico vsak naših volivcev dobi in jo potem dobro shrani in nikomur ne da iz rok, naj jo kdo zahteva pod katerokoli pretvezo. Izkaznica sc navadno po posredovanju občinskega urada dostavi v stanovanje volivca. Ce bi pa kdo najpozneje 24 ur pred dnevom volitve ne dobil še izkaznice. |fiaj gre sam ponjo. Kam? Na ono mesto, ki je določeno
Le puglejma nehtere ta bulš narodn-na-predne dame, kuku sa te navihane, kuku znaja te pu cen pridet du novh kikl. Tu t greja ukul punc bi ta reuneh in jm predajaja iz ene du-niske fabrke kikle; kedr jh sprauja dvanajst u gnar, pa dubeja ta trinajsta zastoju pu vrh. in na ta viža sa zmeri zastoju lepu napucane. Vidja, tu je pulitika, kc neki zaleže in se lohka ž no še mal puštreka. Ne pa taka pulitka in birtšott, kukr ja maja u iblasnk klaunc, ke je mogu gespud derehter Skale nardet iz pud-ganam kumprumis, de dubeja usak dan osem kil špeha, sam de uja ud tega lepu tih, de na uja na rotuž ud tega nč zvedl. Pudgane sa holt zdei lepu tih in se masteja na klavnčne stroške. Tle ja je derehtar Skale bi švoh pu-gnintu, pa ni nč za pumagat, pudgane sa pudgane. BI fa.in ja je pugruntu klaunčn derehtar iz tem, de je še le zdej dau tabla ubest na kLvnca, dc se psi na smeja iz saba notr pelat, /dej, ke sam nima več psou; čc b preh taka tabla vu ubesu. b mogu nazadne še on soje pse preč dat. Zatu. ke je tku kunštn, je pa tud ratu derehtar, čeprou ni prou ta prau žlahtnk, kokr sa ta druh derehteri. Pa nej u že kunštn kulkr če, mal bi ie pa use glih, kokr ta pust Slemšk, ke ic u »Mestnmo dome« predavu ud Belga grada, pilde jc pa kazu ud Zufijc. Tu ie blu tud za počt! Rotuškc kasc uja tud, kokr sc ukul guvari. hmai ud samga lufta pupokale, tulk ga maja u sojh kasah pršparanga. No, pa za ta nasreča u puskrboti že gespud dohtar Stoje iu je žc gespude žepanu ublubu, de mu u pu-sodu soje Werthajmarce, če b šle že glih ro-tuške iz lima. Dohtar Stoje u pa gvišn soja
v posebnem razglasu. Ko se dostavljajo izkaznice, se namreč obenem izda od gosposke poseben razglas, kje da je izkaznico dobiti, ako bi se vsaj 24 ur pred volitvijo ne dostavila. 1'oda volivec mora osebno iti ponjo.
Kaj storiti, če volivec izkaznico izgubi, če se mu uniči itd.? V tem slučaju se mora zgla-siti pri politični gosposki (okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pa na magistratu) in zahtevati duplikat izkaznice. To pa je seve le mogoče, če ie še dosti časa pred volitvijo. Na dan.volitve bode le v redkih slučajih čas, pravočasno še priti do glavarstva in nazaj. Poleg tega bodo na dan volitev skoraj vsi uradniki kot volivni komisarji iz urada odsotni. Volivna komisija ali volivni komisar pa nima pravice, izdajati izkaznice.
Iz tega sc vidi, kako važno je, paziti na to, da ima vsak naših volivcev v pravem času izkaznico v rokah in da jo dobro shrani, ker je v njej vtelesena volivna pravica.
Gg. zaupniki naj tedaj z vso natančnostjo pazijo na to, da je vsak volivec naše stranke pred dnevom volitve v posesti pravilne volivne izkaznice (legitimacije). — Organizacija tozadevne kontrole ni težavna.
b) Glasovnica. Ta mora biti opremljena s pečatom tiste politične gosposke, ki je izdala izkaznico: na deželi pristojnega okrajnega glavarstva, v Ljubljani pa mestnega magistrata. Drugačna kakor taka, od pristojne politične gosposke izdana glasovnica je popolnoma neveljavna.
Ce bi kdo glasovnice pomotoma ne dobil, ali če bi se mu glasovnica izgubila ali pokončala, naj se oglasi za glasovnico pri okrajnem glavarstvu (v Ljubljani pri mestnem magistratu), na dan volitve pa pri volivnem komisarju, kjer dobi novo glasovnico.
Izkaznice in glasovnice naj noben naših volivcev nasprotnikom ne da iz rok. Ponavljamo še enkrat: Vsak volivec prinesi seboj na volišče volivno izkaznico in pravilno izpolnjeno glasovnico. Ne enega nc druzega ne sme doma pustiti. Sicer se sam pripravi ob svojo volivno pravico. Glasovnico odda volivec pri volivni komisiji, izkaznico le pokaže vt.livec pri volivni komisiji, potem pa zopet shrani, kajti utegne jo šc rabiti. Volivci naj pridejo pravočasno na volišče !
(Pozor volivci! Cujemo, da nameravajo nasprotniki S. L. S. tik pred volitvijo razširjati razne laži o kandidatih »Slovenske Ljudske Stranke«. To so tudi pri zadnjih volitvah delali. Nc verjemite nasprotnikom nič iu brezpogojno volite kandidata »Slovenske Ljudske Stranke.« Z vsakim obrekovalcem pa bomo po volitvi krepko obračunali.
Koroška.
(Seifritzvi škandali.) Iz Velikovca se nam danes brzojavlja: Vsled nedeljskih škandalov od strani Seifritzove stranke se ne bo vršila volitev za občino Zitarovas pri Sei-fritzu, ampak v šoli v Zitarivasi. Sramota za kandidata Seifritza.
Štajerska.
(Realna politika v Mariboru.) Dr. Rosina, ki sc gerira kot vodja mariborskih Slovencev, je tem na zaupnem shodu priporočal, naj takoj pri prvi volitvi volijo socialnodemokra-škega kandidata, in pri tem svojem političnem nazoru še vedno vztraja v javnosti, kakor spričtijcjo tozadevni članki v političnih listih, posebno v »Domovini««. To počenja-nie nam je nerazumljivo, če ga presojamo z narodnega stališča. Ce se pa postavimo na Rosinovo stališče, nam je vse takoj razumljivo, ker dr. Rosina je pravni zastopnik socialnih demokratov, (line illae sympQthiae politicae! — Zopet je obveljala stara prislo-\ ica, da je dvema gospodoma težko služiti. Narodnim in zavednim Slovencem v Mariboru pa kličemo: 14. maja vsi na volišče za skupnega slovenskega kandidata Tratnika !
Primorska.
(I Trsta.) Po shodu Zilliottovem so napadli socialisti liberalce. Na Korzu je prišlo d& pravega boja s palicami, da so ženske prestrašene bežale z ulice. Komaj .ie bila ta demonstracija končana, so prišli krščanski socialci s shoda v gledišču »Fenice«. Na čelu
ubluba spounu, preh ket pa gespud žepan tiste, ke jh je Krakučanm in Trnoučanm u nedela ublubvou. Sevede sa bli ldje ud samh teh ublub tku naudušen, de sa ud samga vesela žvižgal. Men je sammu h src segl, ke je pr-poudvou, kuku u use suldate preč udpravu; kuku u ccia Ogrska speglu, kedr ja u u roka dubu in kuku u putem use sam udlučvou, kuku u use šule puštimu, in kuku u use službe, use ta bulš službe pu naš dežel skumnderu soj žlaht. Tu u velikanskega pumena, je reku, tu u krh za nas iu naša žlahta, kedr um jest sam gespudar na Sluvenskm.
Šc bi ket sam »Prugram«, ga je pihnu Trstenaku Tone. Ta jc znou še le na ta prava struna brenkat in Kregarja peglat! Kregar nima nč za upraut na Duni. jc reku, on nej se pekimra za so.i antverh, gespude žepane se pa ni treba za nč pekimrat, ke lohka use drugi namest nega nardeja, zatu gre lohka na Duni. Pol je pukazu Krakučanm in Trnoučanm. kuku b blu tu hedu, čc b na blu tega musta, pusebn za tiste ke plavat na znaja, al pa za tiste, kc se vode bujeja (kokr Trstenaku Tone). Pol jm je puvedu, kuku lepa cerku imaia, ke ja je občina pestila iz takm lepm pilclin uzalšat, dc sa jh pol mogl pubclt pestet. iu use tu Krakučane in Trnoučane nč na kušta; tud luč maja pu dneu zastoju. Pol jm je puvedu. de sa se gespud žepan spomnel zdej pred vulitvam tud na voda, kc ja boja za anajst taužent krone Trnoučanm šenkal, čc jm ja Kregar na u preh spin.
so jim korakali njihovi štirje kandidati. Sprejeli so jih z žvižgi, semtertje so se s socialisti tudi spopadli. Za okolico so mislili Italijani najprej kandidirati zemljemerca Velikonja, shod pod predsedstvom Mauronerjevim jc pa proglasil za italijanskega kandidata vpokoje-nega rovinjskega nadučitelja Tavčarja. Izvolitev dr. Rybra je gotova.
OGRSKI MINISTRI NA DUNAJU.
Cesar je naznanil dr. NVeckerlu, da pride meseca junija v Budimpešto, kjer bo bival en mesec, da se udeleži jubilejske slavnosti. We-ckerle je izjavil, da bo cesar dal predsankcijo ustavni garancijski postavi, neki drugi državnik pa, da bo o tej postavi kmalu razpravljal ogrski državni zbor. O nagodbenih pogajanjih je izjavil Weckerle, da bo ogrski državni zbor hitro rešil nagodbo, ko se sporazumeta ogrska in avstrijska vlada. Cesar je zaslišal tudi grofa Khuen-Hedervary, ki bo imel baje važno nalogo, ko se bo šlo za rešitev perečih vprašanj med Ogrsko in Hrvaško.
ŽELEZNICA POŽUN OGRSKA MEJA.
Zgraditi se namerava električna železnica Dunaj-Požun. O koncesiji za zgradbo se jc posvetoval ogrski državnozborski gospodarski odsek. Vsi govorniki so se izjavili proti načrtu, dokler se ne uresniči samostojno carinsko ozemlje. Govorniki so tudi naglašali, da bi se ojačilo po železnici nemštvo v Požu-nu. Seje se trgovski minister Košut ni udeležil, kar so mu zamerili. Odsek je odklonil predlog z osmimi proti sedmim glasovom.
^ VOLITVE NA ŠPANSKEM.
V Španski senat so bili izvoljeni 113 konservativcev, 28 liberalcev, 5 demokratov, 2 neodvisna, 7 republikancev, 5 karlistov, 5 ka-talonistov, I integrist in 4 katoličani.
»OBDAJAJO NAS TEŽAVE IN NEVARNOSTI !«
Vedel je nemški kancelar Biilow, zakaj da je govoril tako v nemškem državnem zboru. Najnevarnejši nasprotniki Nemčije so Angleži. Zvezali so se s Francosko, Italijo, Špansko, Portugalci so pa itak že dolgo pravzaprav angleški podložniki. Angleži spretno izpodkopujejo vpliv Nemčije na Balkanu, iu tudi v Srbiji imajo vmes svoje roke, da se upirajo Srbi avstrijskim zahtevam. Mažarom obetajo natiheni zvezo balkanskih držav, ki naj bi jo vodili mažarski plemiči. Angleži zdaj delajo na to, da si pridobe Rusijo in pa Ameriko. Ko se jim to posreči, je osamljena Nemčija in pa Avstrija ž njo.
To je izpoznal tudi sicer ne posebno bistroumni izvršitelj volje nemškega cesarja Viljema, državni kancelar Biilovv. In zato je rekel: »Ostanemo za vojsko pripravljeni, ker nam to najbolj jamči mir«.
Za mir izvajanja Biilovva niso bogvč kako ugodna. Napete elektrike je veliko v političnem obnebju. Čaka ugodnega trenutka, da se izproži in nastane vihar.
Z razoroževanjem torej ne bo nič. Pre-jasno je govoril Biilovv o nemških načrtih. Ncmci pa tudi dobro vejo, da so se Francozi sprijaznili z Angleži zato, ker upajo tako zopet dobiti nazaj Alzacijo in Lorcno, ki so ju vzeli Nemci Francozom leta 1871.
Govoril je pa Biilovv tudi o Italiji in pa o njenem razmerju nasproti naši državi. Biilovv se dela prepričanega, da je Italija zanesljiva trozveznica. On si rad slika stvari tako, kakor si jih misli sam.
No, mi sodimo, da Italija ni kdosigavedi kako dobra trozveznica. Nasproti naši državi se prav pošteno oborožuje. V Maranu se ustanovi postaja za torpedovke. Vč se, zakaj. V slučaju vojske med Italijo in našo državo postanejo namreč Italijani gospodarji našega severnega obmorskega obrežja v Adriji ob Sotji.
Italijani grade nove utrdbe na Beneškem nasproti Koroški in Primorski. Preosnujejo nadalje Italijani tudi beneške utrdbe in utrdbe v Ve roni. Zanemarjajo pa svoje utrdbe nasproti Francoski. Lepe so sicer Biilovve besede, a nasprotujejo jim italijanska dejanja nasproti »zaveznici« Avstriji!
Italijani grade novo bojno brodovje za
use preč ekspedcral, še tiste ke u Štotbolt cegu delaja. Pedeset preiesarju u tud u Trnou prpelu, de uja tam kej zaceral in use Krakučane in Trnoučane u zavarvu, de na u.ia stari ratal. ampak de jh u že preh ud sameh župa-ntivh dubrot konc.
Ke je biu enkat gespud »Prugram« fertik iz sojm ublubam, jc začeu pa še Bizjak pr-poudvat, de Kregar nima nubenga furma za držaunga puslanca, kc še na ve kuku se pu-stopa pu enmo mest; gespud žepan pa znaja.
Kokr je šlišu Zabukuc, kuku ic Bizjak fa.in puvedu, je začeti pa še nega ježek srbet in ni dau preh gmalia, de je še on puvedu, kuku zna gespud »Prugram« beseda držat in dc ic šc zmeri use sturu, kar je ublubu. Med drugm je uzeu tud Sukolsk dum u misu iu še cn ceu regement takcli ublublenh rči.
Dc sa bli poslušauciza use tu tku naudušen, de sa sc kar za trebuhe držal, jc pu-skrbou nazadne še enkat Trstenjaku Ione, ke ie puvedu, de u sam »Prugram« znou spet re-šet čast Iblane. zatu ke ja ie tud sam tku zamrli, dc davkuplačvauci kar z.ia.ia. Bizuvičar jc tud prosu, de nej b raj nega namest Cirkl-poharja u mestu zastop zvulil, de b blu bi pametn. Ke je gespud »Prugram« še ublubu, dc uja pr prhodnh vulitvah sami Krakučani in Trnoučani zvolen u ubčinsk svet, sevede je pr tem držu figa u varžet, je blu tega shoda konc in nam ni druzga več čez ustal, kokr, dc sma zaupil: žiuja Hribar! mislel sma pa na Kregarja.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
operacije v Jadranskem morju. Vsi ti pojavi kažejo jasno, kam merijo Italijani.
Znano je, da so se zjezili Italijani, ko so popravili naše kotorske utrdbe, dasi jim je bilo znano, da je Avstrija storila to prisiljeno. Darovali so namreč Črni gori veliko topov! Zgradili tudi trdnjavo, ki bi lahko razstrelila Kotor. Po Kotorovem padcu bi pa Črnogorci lahko udrli nemoteno v Hercegovino.
Navedena dejstva kažejo, da Italija ni posebno dobra zaveznica. Ost Italije ie naperjena proti Avstriji. Nemčija sama bo imela opraviti dovolj, ako pride do tega, da se bodo morali razvozljati nastali politični vozli z mečem. Mi bomo prisiljeni, da se borimo sami kadar dozori vojna pšenica, ki jo tako spretno seje angleški kralj pred vsem proti Nemčiji in seveda tudi proti njeni zvesti zaveznici Avstriji.	.v,
JAPONSKI PRINC FUSHIMI V LONDONU.
Velike važnosti jc, ker obišče japonski princ Fushimi Angleško. Japonci in Angleži hoče.io dokazati s to zvezo, kako ugodne prijateljske razmere obstoje med Angleško in Japonsko. Seveda napno Angleži vse moči, da slavno sprejme japonskega princa.
Gospodarstvo-
g Pridelki krme in živinoreja na Grmu
Kmetijska šola na Grmu je pridelala pred 10 leti poprek 800 met. stotov krme na leto-danes je pridela po 1200 meterskih stotov tol rej za 400 meterskih stotov več. Pripisati je to razširjenemu pridelovanju krme in porabi umetnih gnojil. Pred porabo umetnih gnoiil so dajali travniki po 35 do 40 met. stot. sena na 1 ha, danes ga dajejo po 45 do 50 met. stot Na 1 ha se prideluje vsled gnoienja na leto poprek po 10 met. stot. več krme. Ker se gnoji za 3 leta, znaša večji pridelek 30 met. stotov Ako računamo 1 meterski stot po 5 K, znaša večja vrednost 150 K, in ker znašajo stroški gnojenja 100 K, se pokaže kosmatega dobička 50 K pri 1 ha. Pridelek detelje znašapoprek po 100 met. stot. na 1 ha. Ves pridelek znaša potemtakem na 16-75 ha travniške zemlje okroglo 800 met. stotov sena, in na 4 ha. njiv 400 met. centov detelje, skupaj 1200 met. stotov. Vsled tako pomnoženega pridelovanja krnic se je tudi živinoreja povzdignila. Šola redi danes 22 glav goveje živine v skupni vrednosti 8560 K. Pred desetimi leti je znašala vrednost živine le 5500 K. Število živine bi se pa še lahko povečalo, ako bi bilo več prostora v hlevu ki je sedaj poln. Danes potrebuje šola za vso svojo govejo živino m ako se vpoštevajo še konji, okroglo 1000 met. stotov krme, tedaj preostaja krme na leto okolu 200 mcterskili stotov, ki se inora prodati. Ker ima šola skupaj 26-75 ha njiv in travnikov, pride na eno glavo velike živine 1 -21 ha, in če se vpoštevajo še konji, 1-11 ha zemlje, kar kaže, da je živinoreja na zavodu za naše razmere prav intenzivna in rnočna.
iz slovanskega sveta.
sl »Tajna društva«. »Dziennik Poznanski« poroča, da so pruski šolski uradi odkrili (seveda ne obstoječa) »tajna društva« med poljsko gimnazijsko mladino. Zavoljo tega bode se bojda izvršila cela vrsta preiskav v raznih gimnazijah.
sl Zoper Poljake. »Kurj. Varšavskemu« se iz Peterburga javlja, da v ruskih vladnih krogih vlada zopet mišljenje Poljakom neprijazno. Siri se govorica, da se bode ruska vlada za koncesije, ki jih je dala Poljakom v kraljestvu, odškodila s tem, da ne bode dovolila enakopravnosti Poljakom na Litvi in v Rusiji.
sl Oporoka Pobjedonosceva. Nedavno umrli Pobjedonoscev, bivši prokurator ruskega sinoda je zapustil 6 milijonov rubljev; od te svote je določil precejšnji znesek za propagando pravoslavja, za sirotišča in največ za zidanje — novih ječ. Kakoršen je bii celo svoje življenje, takšen je ostal tudi pred smrtjo.
sl Zopet Slovak obsojen. Te dni je sta
Ignacij Polak iz Hochštetna pred tiskovnin sodiščem v Budimpešti. Bil je obtožen rad članka: »Kakšni moramo biti mi Slovaki?« ki ga je objavil v slovaškem listu »Narodu Hlasnik«. Državni pravdnik je v članku vide »žčuvanje zoper mažarsko narodnost«. Porotno sodišče je spoznalo Polaka za kriveg: m ga obsodilo na tri mesece zapora, 100 krot denarne globe in v poravnanje vseh stroškov
sl Bolgarska dekleta v London. Dvajsel deklet iz ^bolgarske državne tovarne za pre-l proge v Sumenu je bilo poslanih ua londonsko razstvavo, da tam obiskovalcem razstavi pokažejo izdelovanje bolgarskih preprog. Dekleta so oblečena v narodno bolgarsko nošol
sl Rusko ženstvo se pripravlja. Rusko ženstvo začenja izstopati iz svojega ozkegi delokroga; niso več samo gospodinje in vzgojiteljice otrok, ampak tudi marljive delavki na političnem iu socialnem polju. Ustanavljaj« dobrodelna, prosvetna in vzgojiteljska društvi ter v prvi vrsti skrbijo za izobrazbo svoiil manj izobraženih tovarišic. Zlasti v tem pogledu marljivo deluje žensko peterburški društvo »Obščestvo popečenija o tnolodil devicah«, ki skrbi uc le za gmotno korist svo .iih članic, ampak tudi za njihovo izobrazbo Društvo prireja literarne kurze, pri kateril sc članice vadijo v pisanju kratkih referatov književnih črtic, življenjepisov in dr. Sedaj \ omenjenem društvu navadna, ali zelo omika na perica Sofija Efimovna Rinkevič predav; o državni upravi, volivni pravici in o itnenit nili službah, ki jih jc doseglo ženstvo v Avstraliji, Novej Zelandiji in Finlandiji.
sl Posledica izseljevanja. K Ietošnjenn vojaškemu naboru v Turč. Sv, Martinu (ni