Poctnrn« pRvMn-Vtt V LJubljani, torek tlne fO. maja 1921 Posamezna štev. 1 R Izhaja ob 4 zjutraj* Stane celoletno ,. 180 K mesečno. «•*... 15 • ra zased, ozemlje. 300 , za inozemstvo . . 520 „ Oglasi za vsak mm vfšine stolp ea (5S mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mas) . 1 • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika Uredništvo: Miklošičeva cesta it Telefon it 72. Upravnlštv«;; Sodna eliea it S> Telefon it. 3«. Račun kr. pošt Sek.tr ftdt itev, 11.842. Ljubljana, 9. maja. Italijani pritiskajo na obnovitev trgovinskih pogajanj. Hoteli bi, da se že sedaj napravi ne le trgovinska pogodba, temveč da. se uredijo s konvencijo vsa ekonomska vprašanja v širšem pomenu besede, ki visijo med obema državama. Pri tem izhajajo s stališča, da se naj gospodarski odnošaji uredijo tih podlasrf nekdanje laško - srbske in laško - avstrijske pogodbe. Z drugimi besedami, oni hočejo, da- si zasigurajo vse prednosti iu privilegije, nam pa prepustijo bremena iu obveznosti. Že ta načelno stališče Italije, ki si domneva, da ji bo Jugoslavija služila kot gospodarska kolonija, izziva na odpor. Mi smo takrat, ko so laški delegati tako nenadoma prispeli v Beograd, poudarili, da smatramo vsaka pogajanja za odvisna, dokler Italija ne izpolni že davno zapadlih obveznosti iz rapallske pogodbe. Dali smo tudi duška splošni -zahtevi našega naroda, ki smatra, da je vsako normaliziranje odnošajev med •fijgoslavijo in Italijo nemogoče, dokler Italija vzdržuje in pripušča režim nasilstva in terorja nad našimi neod-rešenimi brati. Italija dosedaj ni ničesar storila, da se oddolži vsaj najpri-mitivnejšim moraličnim obvezam napram našemu narodu v anektiranih krajih, kateremu je slovesno obljubila, biti pravičen gospodar. Ko so laški delegati po prekinjanju beograjskih pogajanj odpotovali v i Hm. so imeli priložnost, da informirajo svojo vlado o razpoloženju v Jugoslaviji. Marsikateri optimist je morila pričakoval, da se bo Rim sedaj potrudil. vsaj formalno pokazati, da vlada v Jugoslaviji mnogo predsodkov proti njegovi politiki. Pa kaj se je zgodilo? Fašistovski teror je postal še sil-uejši, brezobzirnost proti našim lju dem še očitnejša in prišlo je do žalostnega dokaza, da niti službeni predstavniki naše države v Italiji niso več varni. V Rimu pravijo, da ne morejo 1 * omagati fasistovskega nasilja. Ce je io res, potem imamo še manj povoda, se pogajati z rimsko vlado, ver očivid-no državna moč ni več popolnoma v njenih rokah in nam nikdo ne jamči, da dogovor od danes jutri propade, ker ga nismo sklenili z nositelji avtoritete, ki je večja nego ona gospode v Kvirinalu. Ta bojazen ni prazna. Saj ■vidimo, da to, kar so gospodje Sforza in tovariši podpisali v Rapallu, ne drži, ker drugi, ki so oči vidno močnejši od njih —; nočejo. Dokler nam Italija sabotira razgra-rtioenje, dokler ne izroči Baroša in Delte, dokler ne vpelje v anektiranih krajih kulturnega režima — tako dolgo niso ustvarjena tla- za razgovore o prijateljskih političnih in gospodarskih odnošajih med obema sosedoma, Italija se tega očividno še premalo faveda. Postavila se je na stališče, da nas dogodki v žalostni Venezii Giu-lii ne smejo interesirati, iz svojih obveznosti pa fcbče napraviti koncesije, ki nam jih ponuja, ako se podamo v njeno sužnost. Iz Beograda nam danes javljajo, da namerava Italija skonstruirati junctim med izpraznjen jem Dalmacije in luke Baroš ter med privilegiji gospodarskega značaja, ki jih od nas zahteva! Poročilo pravi, da so 10 pogodnoeti v trgovskih, brodarskih iu ribarskih odnosa jih. Povedali smo i>, da hočejo Italijani ne odpovedi jivo pravo ribolova na celi naši obali. Iztrgali so iz našega telesa Zadar. Sedaj zahtevajo, da dovolimo Zadru svobodno trgovino po naših krajih! V Zadru >i hočejo odpreti vrata v Jugoslavijo, ki jih nobena granica, noben carinski predpis ne bi mogel zapreti. Sredi naše države laško trgovsko mesto z istimi in večjimi pravicami, kakor jih ima Ljubljana ali Beograd ali Zagreb. In da tolčejo Split in druga naša pristanišča, zahtevajo pravo, izgraditi železnico na Drniš ter tako priključiti Zadar jugoslovenekemu železniškemu omrežju. Proti razvoju našega mladega brodarstva pa je naperjena njihova zahteva po pravu bebotaže t. j. izvrševanje plovitve med lukami in prista nišči našo obale. To so tako neverjetne zahteve, da flad njimi skoraj pozabljamo še never-jetnejši položaj, v katerem so stavljene. Naše poročilo pravi, da- so odno-šaii med Jugoslavijo in Italijo vsled tega postali bolj težavni. Mi smatramo, da v teh razmerah sploh niso mogoči nikaki odnošaji. Ministrski svet je včeraj dolgo raz-f ravljal o možnosti • nadaljnjih poga- Novi rezultati obč. volitev OKRAJ LJUTOMER: Ljutomer: Oddanih glasov 216. SLS. 61 (4), napredna gospodarska stranka 155 (12), [od teh: JDS. 5, SKS. 4, soc. dem. 2. nepristranski. 1]. Gorenja Radgona: Oddanih glasov 209. Soc. dem. 80 (6), SKSl 81 (6), SLS. 48 (4). Grlava: Oddanih glasov 61. SLS. 27 (4), napredna lista 34 (6). Bolentinci: Oddanih glasov 70. SLS. '46 (7), SKS. 24 (3). Orehovci: Oddanih glasov 76. SKS. 33 (4), neodvisna gospodarska stranka 43 (6) [od teh: SKS. 3, SLS. 3]. Police: Oddanih glasov 137. SKS. 25 (3), SLS. 92 (13). Pristava: Oddanih glasov, 99. SLS. 45 (7), SKS. 54 (9). Radislavci: Oddanih glasov 148. SKS. 54 (6), nepristranska lista 94 (10) [od teh: SKS. 3, soc. dem. 7]. Ščavnica: Oddanih glasov 78. SKS. 24 (5), SLS. 54 (11). Zbigovci: Oddanih glasov 100. SKS. 69 (7), SLS. 31 (8). OKRAJ LOGATEC:-i. Begunje: Oddanih glasov 213. Združena skupina naprednih strank 106 (8), SLS. 107 (8). Bloke: Oddanih glasov 383. SLS. 125 (8), napredna lista 258 $6). Cerknica: Oddanih glasov 470. Lista Matija Obreza 181 (9), SLS. 134 (7), JDS. 66 (4), soc. dem. 89 (4). Stari trg: Oddanih glasov 654. SLS. 391 (14), Kmetsko-delavska zveza 132 (o), JDS. 131 (5). Lož: Oddanih glasov 142. Opozicijska stranka 105 (12), JDS. 37 (4). Sv. Vid: Oddanih glasov 162. SKS. 94 (9), SLS 68 (7). OKRAJ KOČEVJE: Velika Loka: Oddanih glasov. 3S6. SKS. 218 (16), SLS. 108 (8). Smuka: Napredna lista 8, klerikalci 8 odbornikov. OKRAJ NOVO MESTO: Dobrniče: Oddanih glasov 326. SLS. 174 (13), SKS. 152 (11). Mirna: Oddanih glasov 266. SLS. 153 (14), .SKS. 113 (10). Trebnje: Oddanih glasov 431. SKS. 166 (9), SLS. 208 (12), NSS. 57 (3). Velika loka: Oddanih glasov 326. SKS. 218 (16), SLS. 108 (8). Dvor: SKS. 91 (7), SLS. 122 (»): pri volitvah v konstituanto so dobili klerikalci še 231 glasov. Zagradec: SKS. 72 (8). SLS. 68 (8. OKRAJ KRANJ: Sv. Ana: Oddanih glasov 84. soc. dem. 55 (11), SKS. 20 (5). OKRAJ RADOVLJICA: Predtrg: Oddanih glasov 65. SLS. 36 (6), napredna skupina 29 (4). Radovljica: Oddanih glasov 138. SLS. 71 (8); napre'ina gospodarska skupina 32 (4), lista javnih nameščencev 35 (4). Predsednik konstituante o Radiču Skoplje, 9. maja. Na banketu, ki ga je priredilo meščanstvo Skoplja predsedniku konstituante dr. Ribarju, je imel ta važen političen govor, v katerem se je dotaknil tudi Radičevega vprašanja. Izvajal je med drugim: Mi vemo, da so Radič in njegovi pristaši dobili svoje mandate radi dema-goškega zapeljevanja naroda. Mi moramo računati s to stranko, toda nočemo se požuriti, niti jih vreči iz skupščine. Rekel sem, da jih hočem potom poslovnika dovesti v skupščino, akoravno vem, da bi bilo potem njeno delo bolj otežkočeno, toda takoj bi bilo tudi konec njihove demagogije. Radičevci so premamili seljake z republiko, ker so jim pravili, da ne bo nobenih davkov, vojske itd. Ako bi prišli v parlament, bi seljaki videli, da ta demagogija nič ne velja. Radič se danes okorišča z orožjem, ki smo ga mi nekdaj uporabljali proti Avstriji. Največja nesreča bi bila, ako Radič ne pride v skupščino, Ako se bo usta- va sprejela brez njega, bo govoril, da hrvatski narod ni bil v konstituauti in da zanj ustava ne velja. Če bi pa prišel, bi bila ustava vseeno sprejeta Po sprejetju ustave sc bodo ustvarile nove stranke z ozirom na gospodarske interese. Parlamentarni položaj je jasen. Ustava se bo sprejela, naj bi bile okoliščine ugodne ali neugodne. Ako Radič ne pride, se bomo borili nadalj ž njim. Hrvatski seljak je bil vedno odgojevan proti državnim zakonom in vojski. Radič se danes s tem okorišča ter meče vse napake na račun današnje države. Radi Radiča se ni mogla toliko razviti zavednost hrvatskih se-ljakov kakor se razvija pri srbskih seljakih, katerim so državni interesi nad njihovimi. Naša naloga je. razviti to zavest in zato je treba skleniti ustavo, takoj nato pa potrebne zakone, zakaj še vedno vladajo gotovi avstrijski zakoni, tako n. pr. v gozdarskih in agrarnih ozirih, Seljak pa ne zna de-I lati razlike* Poljski uspeh v vprašanju Gornje Šlezije POSREDOVANJE ANTANTE. — FRANCIJA NA' POLJSKI STRANI. Pariz, 9. maja. Poslaniška konferenca se je ponovno pečala s proučevanjem ukrepov, ki so potrebni za vzpostavitev miru in reda in sklenila naročiti medzavezniški komisiji, naj prebivalstvu pove, kako je pravzaprav z vprašanjem razmejitve. Ukrepi, ki so potrebni v Gornji Šleziji, še niso natančno določeni. Nadalje je konferenca sklenila nastopiti pri poljski vladi za to, naj pozove prebivalstvo v svoji državi, da deluje za pomirjevanje. Seji konferencc je prisostvoval tudi ameriški poslanik Wallace. Pariz, 9. maja. Francoska vlada je odgovorila na noto nemške vlade, ki je bila odposlana italijanski, angleški in francoski vladi in ki se tiče Gornje Šlezije. Francoska vlada opozarja v svojem odgovoru na tenden- ciozni značaj vesit, na katerej se sklicuje Nemčija in izjavlja, dr j so nemire povzročila napačna -poročila, češ, da bo šlezijsko premogovno ozemlje dodeljeno Nemčiji. Medza-vezniška komisija je napravila energične korake, da se vzpost.-f.vi mir in red. Čete zavezniškov so sf jorile svojo dolžnost. H koncu ugot.-j.vlja francoska vlada, da se je položaj že znatno izboljšal in izjavlj?/, da med-zavezniška komisija ne po trebujc no-benezunanje pomoči. ' . Pariz, 9. maja. Kakoj' dozuava «Matin» iz Berlina, je francoski poslanik v Berlinu pri zunanjem.uradu napravil korake in na pnanil nemški vladi, da bi se vsako ; napredovanje državne brambe v Gbrnji Slczrji s strani Francije smatral b za kršitev versailleske mirovne pogodbe. Seja usta votvorne skupščine Beograd, 9. maja. (Izv.) Predpol-danska seja konstituante je bila zelo slabo obiskana. Udeležilo se je je komaj 60 poslancev. Levica in desnica sta bili prazni. Med predlogi, ki so prišli na predsedstvo konstituante je bila zahteva ministra notranjih del, da se izroči poslanec Hasan MilkoviC (musliman) sodišču zaradi pijanosti in streljanja z revolverjem. Tudi zahteva amuli-ranje mandata Jana Janečka. Prečitan je bil ukaz, s katerim sc imenuje namestnikom ministra vojne in mornarice minister notranjih del, Draškovič. Beograd, 9. maja. (Izv.) Današnja seja konstituante je potekla brez posebnega zanimanja. Govor klerikalca Maectniia je bil jako pomirljiv; očividno iz namena, da izzove pri vladnih strankah koncesijo zaradi kancelparagrafa in zaradi plač duhovnikom. — Za generalno debato je prijavljenih že 24 govornikov. Glasovanje bo najbrže izvršeno tekom četrtka. janj. Ni še znano, do kakšnih zakljač-kov so prišli člani kabineta. Zavedajo pa se gotovo dvojega: da je obnovitev pogajanj mogoča, le. kadar Italija izvrši svoje že zapadle obveznosti in da morejo biti pogajanja uspešna samo takrat, kadar bo Italija pokazala, da se je definitivno odrekla absurdnemu poskusu, pridobiti Jugoslavijo, da se ji prostituira kot objekt profitarske eksnlo3faeiie. Zborovanje ootro-Sačkih zadrug Beograd, 9. maja. (Izv.) V soboto in nedeljo se jc vršilo v Beogradu zborovanje osrednjega odbora uradniških potrosačkih zadrug. Zbralo se je nad 150 delegatov iz vse Jugoslavije. Slovenski zastopniki so sc bili sporazumeli, da bodo kandidirali v odbor izmed Slovencev le take, ki bivajo stalno v Beogradu. Kljub temu dogovoru pa je kandidiral delegat ur. Peitler iz Maribora samega sebe v nadzorstveni svet in se začel tozadevno pogajati ua svojo pest s hrvatskimi delegati, ined katerimi so prevladovali separatisti. To jc spravilo cclo slovensko delegacijo v slabo luč. ker so Srbi očitali tudi njej separatizem. Odločen nastop ostalih slovenskih delegatov jc Peitlerjcvo namero preprečil. — Pri glasovanju sta dobili srbska in hrvatska kandidatska lista enako glasov, nakar je bi Idosežcn sporazum, da so dobile vse skupine primerno zastopstvo. KRIZA V SOVJETSKI VLADI. Berlin, 9. maja. Kakor poročajo listi iz Moskve, je podal ljudski poverjenik Sinoviev ostavko, ker sc ne strinja z novo revoluciionarno politiko Ljenina. MAK5IM GORKI ZA RUSKO INTELIGENCO. Nauen, 9. maja. Maksim Gorkij jc v finsfcem' časopisju objavil proglas vsemu svetu, v katerem prosi pomoči za zastopnike ruske intelegencc. Pravi, da je v Rusiji Štiri do pet tisoč učenjakov, katerim preti nevarnost, cja umro od lakote. Položaj v Gornji Sleseiji TRDOVRATNI BOJI Vratislava, 9. maja. (Izv.) V onem delu Šlezije, ki so ga zasedli Poljaki, jc položaj neizpremenjen. «Ostdeut-sche Morgenpost* javlja, da je za naslednika Korfantyja imenovan kot poljski plebiscitni komisar njegov dosedanji adlatus \Volny. Vlaki vozijo. čeprav z omejitvami. Lokomotive imajo povsod velike bele orle. Tudi na malih progah je promet vzpostavljen. seveda v manjšem obsegu. V Mindenburgu je položaj neizpremenjen. Tukaj se sedaj nahaja le še 150 Francozov, ki so zasedli nekaj poslopij. Poljaki vedno bolj utrjujejo svojo moč in vlado. Šole ln vojašnice so zasedene. Sedaj poskušajo usva-riti poljsko policijo. Uvoz nemških listov je prepovedan kakor povsod. Delavcem je pošeldenar. Poljaki poskušajo pridobiti zase javno mnenje, SE NADAOU.IEIO. pri tem pa nimajo mnogo tispeHa. T. okrožju Ratibor je po vesteh iz Ra-tibora izbruhnila nekalka pozicijska vojna; povsod pokajo "puške in ceio minovke. Obojestranske patrole vršijo službo in poizvedujejo. Po posredovanju francoskega okrožnega nadzornika je velika cesta med Ra-tiborom in Rybnikom med 12. in uro proglašena za nevtralizirano in se sme uporabljati, toda !e s spre»-nicami. Rim, 9. maja. Po poročilih iz Gornje Šlezije je bilo pri spopadih s poljskimi uporniki ubitih 19 KaliianskfH vojakov, a 34 ranjenih. Poljski poslanik v Rimu je poslal ministru zunanjih poslov, grofu Sforzi, pismo, v katerem obžaluje dogodke fn izraža globoko žalost svoje vlade in poljskega naroda. Komunistični napad na štajerskega dež. glavarja KOMUNISTI VRGLI GLAVARJA IN -------- OKNO PRVEGA NADSTROPJA. — OBA TE NA. ______^A SKOZ? O POŠKODOVAL Gradec, 9. maja. Deželni glavar prof. dr. Ringtelen in deželni svetnik Prisching bi imela včeraj dopoldne v St. Lorenzen pri Kapfenbergu v kr-ščansko-socijalni skupščini govoriti o vprašanju valute in kreditov ter o političnem položaju. Zborovalni lokal pa so zasedli komunistični rudarji iz Parschluga in Aumiihla, tako da krščansko-socijalni pristaši, ki so vsled cerkvene svečanosti v St. Ua-rein-u došli kasneje, v zborovalnem prostoru niso imeli večine. Po prere-kavanju za predsedniško mesto ie ime! neki komunist huiskajoč govor proti deželnemu glavarju in jc zahteval zadoščenje za preganjanje komunistov na Štajerskem in za one komuniste, ki so bili ubiti meseca junija 1920. Med izvajanjem tega govornika jc skočilo nekaj dealvcev pred deželnega glavarja in deželnega svetnika, .iu preteplo in vrglo z okna prvega nadstropja na cesto. Oba sta sc mogla navzlic padcu dvigniti. Deželnega glavarja so komunisti zasledovali, ga napadli in ga tako izdelali. da je obležal nezavesten. Razsodni delavci, ki so stopili vmes. so preprečili namero komunistov, deželnega giavarja ubiti. Deželni glavar in deželni svetnik sta sc odpeljala nato z avtomobilom v Gradec, kjer se jc moral deželni glavar takoj podvreči zdravniški oskrbi. Zdravnik, primarij dr. Karel Fischer. je konsta-tiral pri deželnem glavarju poškodbe na glavi, prsih, hrbtu in levi nogi. Poškodba na glavi se še ne da presoditi. vendar bo moral glavar ostati dolgo časa v postelji. Poškodbe so težke in bi mogle biti smrtne. Oroz-ništvo je takoj včeraj v St. Lorenzfcjt poizvedovalo in nekaj ljudi aretiralo. Gradec, 9. maja. Danes dopoldne s-s jc vršila vladna seja pod rrredsed-' stvom namestnika deželnega glavarja dr. Ahrerja, ki je z ozirom na včerajšnje dogodke sklenila nastopno izjavo: Napad na deželnega glavarja prof. dr. Rintelena in deželnega svetnika Priscbinga napolnjuje vse člane deželne vlade z globokim obžalovanjem in največjim ogorčenjem. Ta napad na svobodno izvoljene člane vlade mora vsak zvesti pristaš republike najostreje obsojati. Deželna vlada izraža upanje, da bo mogla deželnega glavarja kmalu zdravega sprejeti v svojo sredo. Vsi člani vlade, brez razlike strank, so izrazili svoje najglobokejše obžalovanje. Kakor se jc sedaj ugotovilo, je bil napad na deželnega glavarja že dav no pripravljen, in sicer so si napadalci izbrali ravno St. Lorenzen, ker sc nahaja tam lc mala orožniška postaja in ni nobene ljudske brambe. Ko je bil deželni glavar po padcu iz okna zopet napaden, se jc brnil z revolverjem in vzkliknil, da ustreli vsakogar, ki sc mu prbiliža. Nato s« metali napadalci na deželnega glavarja kamenje. Na prošnjo nekega krščanskega socijalca deželni glavar* dr. Rjntclen ni rabil orožja, nakar je bil bliskoma obkoljen in pobit na tla, tako da je nekaj časa ležal v nezavesti. Orožništvo skrbno poizveduje, da krivce izsledi in izroči sodišču NEMČIJA. BO SPREJELA ZAVEZNIŠKE PREDLOGE? Rim. 9. maja. Reuterjev urad v Londonu doznavu. da bo Nemčija sprejela zavezniške predloge. SAMOMOR ITALIJANSKEGA MINISTRA. R«m, 9. maja. Bivšega zakladncga min. Tedescija so danes našli mrtvega na cesti. Najbrž jc napravil sa- momor in skočil iz četrtega naif« stropja na ccsto. NOVA TURŠKA OFENZIVA V MALI AZIJI. Carigrad, 9. maja. Po oiicialnen* komunikeju iz Angorc so turške čete začele z ofenzivo in prvi dan zasedle Bogadji, 35 kilometrov od BaHke-hira. Škandal v zagrebškem mest-nem svetu. ."Kakor smo že poročali, je imel zagrebški občinski svet v petek zvečer sejo. katere sta se udeležila tudi Stje-pai9 Radič in njegov tovariš Martine«?. Radič je predpisano prisego dinastiji Karadjordjevieev odklonil, ker se je — kakor je rekel — plebiscit hrvatskega naroda izjavil za republiko. Vsltvd te izjave je nastala burna polemik: t med radičevci, demokrati in fran-kovea. Pcttem se je razpravljalo o predlogu, (la se zagrebškemu gledališču poviša subvencija od 50.000 na 300.000 kron, kar je izzvalo burne proteste od strani radičevcev in frankovcev, ki so proti subvenciji baje samo zaradi tega, ker se je gledališču vzelo hrvatsko ime. Demokratom so klicali radičevci, da nimajo večine v parlamentu. »Vaša vlada 3Q beograjski pandurji!* Pri glasovanju je bil predlog za zvišanje subvencije odklonjen. Za tem je govoril prejšnji župan dr. Srkulj, ki je predlagal, da se odkloni naredba ministra Pribičeviča, po kateri so prosvetni poverjeniki v celi državi obvezani, da prirejajo tedenska šolska predsivanja o naši narodni zgodovini, o osvobojen ju in ujedinjenju ter o naših nžirodnih junakih, češ, da ima naredba cilj, da se uniči Hrvatska in ustvari Velika Srbija. Po tej izjavi dr. Srkulja so se Incidenti vrstili eden za drugim in dosegli svoj vrhunec, ko je Radič vstal in m klical: »Kdo je Beograd proglasil za prestolnico? Kdo jc izvolil kralja Petra za kralja? Jaz ga ne priznavam, ker ni hrvatski kralj. Za mene Srbija ne obstoji — obstoji Turčija! To je Turčija in vi (obrnjen proti demokratom) imate turško večino in vlado!» Nekoliko demokratov je hotelo Radiču odgovarjati, neznanski hrup in vik pa jim je to onemogočil. Za Radičem je govoril dr. Stožir, sodnik v veleizdajniškem procesu proti Srbom, ter je protestiral »proti lopov-ski Pribičevidevi narcdbi*. — Zupan Heinzel ni niti z eno besedco zavrnil napadov na kraljevsko dinastijo, na vlado in na ministra. Seja je končala s tem, da je bil predlog dr. Srkulja sprejet. Proti predlogu so glasovali samo demokrati. Iz Beograda se nam o zadevi brzojavno poroča: Dogodki na zadnji seji občinskega sveta zagreškega so v tukajšnjih političnih krogih napravili mučen vtis. Zahtevalo se je o dogodkih in izjavah nujno zanesljivo poročilo. V kompetentnih krogih obstoji namera, da se podobni dogodki v bodoče onemogočijo. Ni izključeno, da bo občinski svet zagrebški razpuščen in imenovan za Zagreb vladni komisar. iloge avtonomne Reke Nedavno so se pri predsedstvu •nove reške vlade v Bakru zglasili zastopniki reške jugoslovanske stranke prof. Grohovac, urednik Krznarič, trgovca Bnnčuga in Stejič ter prof. Lenac. Odposlanstvo sta najvljudneje sprejela predsednik vlade Zanella in poverjenik za notranje zadeve dr. Blažič, Razgovor deputacije je bil informativnega značaja in se je v njem ugotovilo sledeče: Zanella in njegova vlada stojita rta stališču rapallske mirovne pogodbe. Reka ne more postati popolnoma neodvisna od njenih sosedov. Sedanja reška vlada v Bakru bo morala varovati interese vseh Rečanov, ne glede na koristi posameznikov ali posameznih skupin in neglede na narodnost. Reško prebivalstvo je v osmih letih vojne in skoraj 32 mesecih okupacije malone popolnoma obubožalo. Zategadelj mu je predvsem treba nuditi možnost, da se v bodočnosti razvije, da se gospodarski dvigne in da izkoristi vse prednosti, ki jih ima reško mesto kot samostojna država. Reka pa v tem pogledu ne sme postati drugi Krf, zatočišče samih ve-rižnikov. Na Reki bodo uveljavljene posebno stroge odredbe, ki bodo onemogočile nepoštenje v trgovini. Zanellova vlada želi, da pride Reka na glas poštenega in solidnega trgovskega mesta. Pri teh besedah so člani Jugoslovanske stranke opozorili Zanello, da hočejo italijanski delegati za trgovinska pogajanja pogajati se v Beogradu tudi v imenu Reke. Zanella je tako vmešavanje v zadeve reške dr- žave odločno zavrnil in zatrdil, da ne bo trpel tuje intervencije. Dejal je, da bo Reka, čim nastopijo ugodnejše razmere, začela trgovinska pogajanja z Jugoslavijo sama, ker bo sama najbolje znala, kakšne so njene koristi. Dolžnost in naloga reške vlade bo, da izgladi med Rečani vsa nespo-razumljenja narodnostnega značaja. Brez soglasja vseh narodnosti, ki prebivajo na Reki, mesto ne bo moglo napredovati. Iz tega razloga si Zanellova vlada ne želi tudi nobenih stikov s predstavitelji dosedanje vlade na Reki. Zanella se bo s svojo vlado vrnil na Reko šele tedaj, ko bo Italija v mestu vzpostavila mir in napravila red, kar je po pogodbi dolžna storiti. To delo pa mora izvršiti temeljito, kajti Zanella zahteva, da se dosedanje polovičarstvo odpravi. Njegova vlada ne želi imeti miru samo nekaj tednov ali par mesecev. Mir mora biti zajamčen trajno, in sicer vsaj za eno ieto. Potem se bodo razmere polagoma uredile, in sodišče bo preiskalo, kdo se je do sedaj pregrešil proti zakonom. Ker bodo jugoslovanske čete po sedanjih dispozicijah okupirale Sušak do dne 15. t. m., bo razmejitev z Reko dovršena še ta mesec. Ko se vrne na Reko Zanellova vlada, bodo vsi begunci z Reke pozvani, da mu slede. Taka pojasnila je dal zastopnikom reške Jugoslovanske stranke predsednik reške vlade v Bakru. Njegovo delo na Reki nam bo kmalu pokazalo, če je mislil iskreno ali ne. i servarivnega tiska opaziti veliko razliko. — Razžaljen komedijant. Z Reke poročajo, da je Gabrielle d'Annunzio vrnil reškim damam srebrni nož, ki so mu ga svojcasno poklonile kot svojemu osvoboditelju. V pismu pravi d'Annunzio: Ne morem trpeti v svoji bližini nobenega daru, ki bi me spominjal Rečanov, kateri so tako sramotno izdali stvar, za katero sem bil pripravljen preliti tudi kri! — Utrditev zveze med entento in Ameriko. Agencija Havas javlja, da se je vlada Zedinjenih držav odločila, da se da službeno zastopati na sejah vrhovnega sveta. Colonel Harv.-ev, londonski poslanik Zedinjenih držav, ki sc je že vkrcal na parnik, da se vrne na svoje mesto v London, bo zastopal Ameriko pri vrkov-nom svetu zaeno z mr. Glerickom, novim ameriškim poslanikom v Franciji. Mr. Boland Boyden bo zastopal Ameriko v komisiji za reparacijo. Amerika bo to sporočila zaveznikom v najkrajšem času s posebno noto. Politične beležile Po svetu — Deljeno mnenje francoskega in angleškega časopisja. Glede nemško-med-zavezniškega vprašanja si ententino časopisje ni popolnoma edino. Pertinax piše v »Echo de Pariš*, da je finančno vprašanje postranske važnosti in da je mnogo tehtnejše vprašanje okupacije ruhrskega področja. »Daily Herald* me- ni, da je vsa londonska diskusija o mo-dalitetah plačevanja lakardija zaveznikov, kajti Nemčija bo modalitete sprejela. ne bo jih pa izpolnila. Francija bo torej kmalu imela priliko pokazati, kaj hoče. «Westminster Gazzette* pravi, da bremena, ki so se naložila Nemčiji, presegajo moč nemškega naroda. Sploh je med izvajanji angleških liberalnih listov in med razpravljanji agresivnega kon- -f- «Klerikalizem je le prazno liberalno strašilo,» tako dopoveduje svojim vsled vesti o pogajanjih NSS z SLS vznemirjenim pristašem narodno-socijalno glasilo »Jugoslavija*. Glavno glasilo češke narodno - socijalne stranke »Ceskč Slovo* pa objavlja koraj istega dne (4. t. m.) velik članek o opasnosti klerikalizma za narodovo bodočnost. »Papeški klerikaJi-zem je še danes naš sovražnik in nftsa nevarnost. Cilj njegove politike v Srednji Evropi je obnovitev tronov »z božje milosti*. Papeški Rim je ostal glava svetovne reakcije. Prevara in laž mu služita tam, kamor ne doseže pest. Pretvarjanje, občudovanja vredna družabna »mimierjr* so lastnosti teh parasitov na narodnem telesu. Svoj organ so krstili »Ceh*, (pri nas »Slovenec*), drugo srednjeveško glasilo so nazvali »XX. vek* (Novi Cas!), stranko imenujejo »ljudsko* (SLS!) itd., itd. Prihajajo med ljudstvo, ki je nestrpno, desorijentirano, razočarano in se delajo večje republikance, nego je sama republika, večje rodoljube nego so nacionalisti, da, hodijo tudi v socialistični maski. Letos so proslavljali celo prvi maj! Treba bo res jako intenzivnega vzgojevalnega dela, treba ho poglobiti izobrazbo ljudi, da bodo spoznali zrno od plevela... Zato, bratje in sestre (narodni socijalci), je naša častna in važna naloga, da v boju za kulturno čiščenje, v katerem so dosedaj stali v prvi vrsti, zlasti danes ne omagajo, in ga naj dobojujejo do zmage. Bodimo ua straži proti vračajoči se opasnosti! — Predno se naši narodno-socijalni voditelji doborijo do takega spoznanja, bo treba po Češkem Slov;' res še mnogo vzgojevalnega dela. Mi prevzamemo k vsem drugim nalogan še tudi to, globoko prepričani, da bi bil, če bi demokrati neprestano ne stali na braniku jugoslovauskega napredka, naš narod takorekoč brez obrambe proti največji opasnosti, ki mu grozi še bolj nego češkemu. -f- Simboličen pomen besede pozo; pri predstoječih državnozborskih volitvah v rimsko zbornico, razlaga tržaška »Edinost* tako-le: Prva črka P. Dne 15. majnika se vršijo politične volitve ali volitve v parlament. Druga črka O nas opozarja, da moramo v volilnem boju biti oprezni. Tretja črka Z pravi, da bo vsak glas, ki bi ga naši ljudje oddali za socijalisto in komuniste, zgubljen. Četrta črka O pravi, da je za volitve treba ogromnega dela. Peta črka R pomenja, da bo, če bo narod 15. t. m. nastopil pri volitvah kot en mož, 16. maja za naš narod položaj rožnat. Evakuacija l-«atskega Primorja. Iz Beograda poročajo, da je tjakaj do- !spel Ser naJe razmejitveno komisije general Danilo Ivalafatovic, ki je iz javil, da začne z današnjim dnem t. j, 9. t. m. evakuacija Primorja. in sicer prve zone. General Kalafatovič jc od potoval včeraj v Opatijo, kjer se vrš seja razmejitvene komisije: na ti seji se tudi določi rok za evakuacijo Su-šaka. Ta seja razmejitvene komisije bo jako važna in znamenita, ker bodo morali- italijanski delegati podati izjavo italijanske vlade o njenem stališču v vprašanju luke Baroš. -f- Jugoslovanski likovni umetniki za ime Jugoslavija. Na zadnji seji strokovnega udruženja jugoslovanskih likovnih umetnikov v Zagrebu jo bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se naša država nazove Jugoslavija. V ta namen je bil poslan predsedniku demokratskega kluba Ljubi Davidoviču sledeči brzojav: Navdušeni po vašem idealnem govoru vas pozdravljamo. Vašemu klicu: na o kup Jugosloveni! odzivamo se vsi, od vas in vaše stranke pa zahtevamo, da iz popolnite samo besedo in nazovete na,-šo ujeelinjeno državo Jugoslavijo. Od ločilno besedo v tem vprašanju imate vi in vaša stranka.* — Predseduištvu konstituante je pa poslal odbor sledečo brzojavko: Strokovno udruženje jugoslovanskih likovnih umetnikov zahteva, da se naša država pravilno imenuje Jugoslavija, da se na ta način označi edinst-vo treh enakopravnih plemen, da se na ta način obistini iileal vseh naših delavcev na kulturnem polju. -f- Trumbiceva akcija. Iz Zagreba poročajo, da se jo Trumbič v krogih svojih najožjih somišljenikov izrazil, da on še vedno smatra mogoč kompromis o ustavnem vprašanju. V svojem govoru je podal nekaj smernic in momentov, na podlagi katerih bi se mogel eloseči kompromis, toda prvi pogoj bi bil. da ena kot druga stran popuste nekoliko od svojih ekstremnih zahtev. Vendar Trumbič sam ne upa veliko na sporazum, ker je razpoloženje v opozicijonalnih strankah preveč nepopustljivo, tako da Trumbič ni hotel niti poskušati s posredovanjem. Iz pisave ilstov, ki stoje Trambiču blizu, je sicer razvidno, da je imel Trumbič namero, posredovati v Zagrebu, a da je to takoj opustil, ko je videl eksklu-zivno stališče Hrvatske zajednice, ki se vse bolj in bolj približuje Radičevi taktiki. + Značilno veselje. Zagrebško fran-kovsko glasilo »Hrvatska Misao* je vsa navdušena, ker upa, da bodo poslanci Narodnega kluba izvršili svoj sklep in zapustili konstituanto. »Hrvatska Misao* piše takole: Mi jih pozdravljamo (namreč poslance Narodnega. kluba) in skupno z njimi priredimo bakljado Radiču in stranki prava (t. j. frankovcem), ki so te vztrajne in potrpežljive ljudi (t. j. zajedničarje) vabili in nazadnje — to lahko izdamo — pritegnili in potegnili, t. j. kamor tudi spadajo. Vaši bratje v Beogradu so sedaj lahko zadovoljni, ker sedaj vidijo, da je res to, kar oni trdijo, namreč, da je ves hrvatski narod složen. neuklonljiv, dosleden in ponosen — frankovec.* Izjava glasila frankovcev je tako jasna, da ji ni potrebno ničesar dodati, samo »Slobodna Tribuna* pravi: »Radovedni smo, ako bodo Laginje, Drinkoviči in Lorkoviči s svojim izstopom iz konstituante odstrauili poslednjo pregrajo, ki jih loči od frankovcev.* -p Slovenski in hrvatski klerikalci. Zagrebši »Obzor* javlja, da so se v Jugoslovanskem klubu pojavila uespo-razumljenja med slovenskimi in hrvatskimi klerikalci. Hrvatski klerikalci so skrajni opozicionalci in nočejo ničesar slišati o kakem zbližanju z večino v ustavnem vprašanju, med tem ko so slovenski klerikalci popustljivejši in pripravljeni na kompromis. Pogoj slo- 'venskih" klerikalcev za kompromis jtj odprava kancelparagraf a iz ustavnega uačrta. Glasilo hrvatskih klerikalcev »Na rodna Politika* pa tudi v tem slu-i čaju, ako bi večina pristala na zahtevo slovenskih klerikalcev, izjavlja, da bodo hrvatski klerikalci ostali tudi v naprej v skrajni opoziciji. »Narodna Politika* govori vedno le o taktiki »lirvatekih članov Jugoslovanskega kluba*, kar je gotovo znamenje, da zastopajo hrvatski klerikalci drugačno stališče nego slovenski. -f- Jugoslavija in Bolgarija. V angleški poslanski zbornici je stavil r.eki poslanec iz delavske stranke na vlado interpelacijo, ako ji je kaj znano, da' namerava Jugoslavija v slučaju, da Bolgarska ne bi izpolnila dojočb mii rovne pogodbe, podvzeti proti Bolga« riji prisilne mere. Na to interpelacijo je odgovoril državni podtajnik Harms-vvorth, da je britanska vlada dobila poročila o pripravah Jugoslavije, ven. dar ona ne more o tem vprašanju ni« česar odločati sama, pač pa bo v tem slučaju obvestila vrhovni svet v Parizu, da zavzame ta svoje stališče z ozi« rom na eventualno akcijo Jugoslavije,-+ Našli so se. Med boji za Gorenjo Šlezijo se je pripetilo sledeče: V Ra-i iboru. ki je bil popolnoma obkoljen od vstašev. je pozval italijanski okrož« ni nadzornik nemškega plebiscitnega komisarja, naj sestavi močno policijo, ki bo Itolijacani pomagala v bojih proti vstašem. Nemški komisar je se. veda pozivu z veseljem ugodil, saj sta se dedna sovražnika Slovanstva našla zopet enkrat v objemu, ko je bilo tre« ba pomagati uničevati sinove slovau« skega naroda. MM\ vestnih o- Sokol I. v Ljubljani jc priredil 3 nedeljo svoj značilen praznik zasadit, ve prve lopate v stavbni prostor na trgu Tabor, kjer Daj se dvigne s po« žrtvovalnim delom Sokolstva Sokolski dom. Ob poldesetih je priredil Sokol L z naraščajem in godbo jugoslovanskih železničarjev na čelu obhod po mestu in nato odkorakal na trg Tabor, kjer .e starosta dr. Pcstotnik z izbranimi besedami omenil zgodovino sokolskega dola v vjiiodni Ljubljani. Svoj govor je zaključil z zasaditvijo prve lopate in spominske lipe. Po govoru je priredila godba promenadni koncert, —i Slavnosti so se udeležile deputacije ljubljanskih sokolskih društev, Sokolske župe I. in starešinstva Jugoslovanske sokolske zveze, kot mnogobroj« no občinstvo, ki je pokazalo vse simpatije zavednemu sokolskcmu delu, Sokolska manifestacija po ljubljanskih ulicah je bila dokaz, da Ijubljau« sko občinstvo razumeva njegovo veliko delo za narodno in napredno idejo o- Javni nastop Sokola II v Ljubljani. Društvo za zgradbo doma Sokolu li. v Ljubljani je imelo v nedeljo popoldne v Hribarjevem gaju prvo letošnjo pomladansko prireditev, združeno z javno telovadbo. Nastopili so vsi društveni oddelki: člani, članice, moški, ženski, šolski in obrtni naraščaj s prostimi vajami iu vsak oddelek z eno vrsto na orodju. Nastop je bil prav posrečen. Proste vaje so se izvajale s hvalovredno preciznostjo. Nastop članic se jc odlikoval po elegantni gracijoznosti. Po orodni telovadbi se je izkazala zlasti vrsta članov, ki jo na bradlji izvajala vrhunške vaje dovršeno. Zaključno točko telovadnega sporeda je tvorila veličastna skupina vseh nastopajočih oddelkov, mojstrska kompozicija društvenega načelnika brata Pavlina. Občinstvo je popolnoma napolnilo idilični Hribarjev gaj. Po telovadnem sporedu se jc razvila ob sodelovanju godbe Dravsko divizije neprisiljena dostojna sokolska zabava. Sokol H. je s tem posrečenim nastopom lepo uvedel vrsto letošnjih sokolskih nastopov. 51 hač Hugh Conway: Iz teme v Roman. £)o obeh otrok ni ikdar čutil posebne naklonjenosti. Ni dvoma, da sta se mu zadnje čase videla kot nedolžni siroti, ki se jim je zgodila huda krivica in ki bosta neki dar. zahtevala obračun od njega. Zanj je bil njihov značaj namreč podoben onemu njunega očeta, da bi jima bil posebno naklonjen. Zaničeval je Antona radi njegovega veselega, lahkomiselnega življenja — življenja brez načrtov in častihlepja, in tako nasprotnega njegovemu. Bil je pošteno prepričan, da vrši dobro delo na svetu, da so njegovi naklepi in zarote pospeševale vsesplošno svobodo. V svojem tajnem krogu je bil človek precejšnje važnosti. Ce bi bil uničen in zaprt, bi ga pogrešali. Ali tako ni imel pravice tehtno primerjati svoje visoke cilje z metulja-stim življenjem svojega nečaka? Take so bile njegove misli in dopovedal je sam sebi, da sme radi človeštva malone vse storiti, da se reši. Anton March je bil zdai dvaind-dvajset let star. Zaupal je stricu, bil brezkrben in lahkomiseln, tako da je do zdaj verjel vsem opravičbam radi odlašanja obračuna, samo da je bilo njegovim potrebam ugodeno. Ali je začel naposled kaj sumiti ali ne, ni mogoče reči; vendar je jel zadnje čase drugače nastopati in je zahteval, da se mu takoj izroči njegovo premoženje. Ceneri, ki so ga njegovi načrti za nekaj časa poklicali na Angleško, ga je pomiril z zatrdilom, da mu za časa svojega bivanja na Angleškem vse razjasni. In ražjasnenje je bilo v resnici potrebno, ker so poslednji Antonovi izdatki malom do zadnjega izčrpali ostanek premoženja njegovega očeta. Zdaj pa še o Macarijevi vlogi v tej zadevi. Dolga leta je bil koristen in zanesljiv agent Cenerijev, ampak najbrže brez vzvišenih in nesebičnih ciljev poslednjega. Po vsej priliki je izvrševal zarotništvo kot obrt, ki se da z njo kaj zaslužiti. Očividno nedvomno dejstvo, da se je hrabro boril in odlikoval na bojišču, se da razlagati z naravno dirjostjo njegove narave, ki ga je vodila v boj samo radi boja. Ker je bil zapleten v vse naklepe, bil pogosto pri Ceneriju, najsi je bil le-ta kierkoh, in je ob mnogih prilikah videval Pavlino. Zaljubil se je vanjo, ko je bila še mlado dekle in je poskusil vse, samo da bi si pridobil njeno srce. Prijazen in nežen je bil do nje. Ona in imela vzroka, da mu ne bi zaupala, vendar se je odločno branila vračati mu ljubezen. To snubljenje je trajalo leta — priznati se mu mora, človek je bil živa vstrajnost. Pavlina mu je ponovno zatrjevala, da je brez upa, ampak pri vsaki odklonitvi jeiznova zopet pričel. Ceneri mu ni dajal nikake vzpodbude. Ni ga hotel žaliti in ko je videl, da dekletu ni za njegovo laskanje, je pustil vse pri miru v nad i, da se bo Macari naveličal sam bitve, ki je bila vedno zavržena. Bil pa je mnenja, da si ni želel Pavline radi denarja, ki bi ga dobila. Saj je Macari vedel, kako velike vsote je Ceneri pošiljal za rodoljujbni zaklad in je brez dvoma uganil, odkod so prihajale. Pavlina je hodila v šolo malone do osemnajstega leta; za tem je bivala dve leti pri stricu v Italiji. To žvijenje je bilo jsko dolgočasno za dekle, ki je silno želelo nazaj na Angleško. (Dalie prihodnjič.) Prosveta NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: Torek, 10. maja zaprto. Sreda 11., Nušič: »Navaden človek*. Red A. Četrtek 12., Shaw: »Androklus in lev*. Po znižanih cenah. Izven. Petek 13., Nušič: »Navaden človek*. Red E. Sobota 14., Shaw: »Androklus in lev?. Red B. Nedelja 15.. Nušič: »Navaden- človek*. Popoldanska predstava ob 3. Po znižanih ccnah. Izven. Pondeljek 16., Shavv: »Androklus in lev*. Popoldanska predstava ob 3. Po znižanih cenah. Izven. O p er a: Torek 10., Bizet: »Carmep*. Red B. Sreda 11., Masseuet: »Thais>. Red E. Četrtek 12„ Thomas: 'Mignon*. Gostovanje g. Julija Betetta in ge. Pavle Lovšetove. Red C. Petek 13. zaprto. Sobota 14., Smetana: »Dalibor*. Gostovanje g. Julija Betteta. Red D. Nedelja 15.. Puecini: »Tosca*. Izven. Pondeljek 16., Thomas: »Mignon*. Gostovanje g. Julija Betteta in ge. Pavle Lovšetove. Izven. p- Zagreb is Ljubljana. Pred koncem zagrebške operne sezouc konstatirajo listi lep uspeh letošnje sezone. In kaj sc je vprizorilo to sezono v Zagrebu: ena sama noviteta (Lhotkino: More) dve operi sta bili na novo inscenirani (Zaje; Zrinjski; Verdi: Aida) a ena opera na novo naštudirana (Manon). Vse drugo, kar se je pelo letos na zagrebški operi, so bile reprize iz lanskoletnega repertoarja. Dasi je število novitet kljub velikemu osebju res neznatno, vendar je zagrebško občinstvo in tudi kritika — in to strokovna kritika — zadovoljna s sezono. — Kaj bi rekli ljubljanski kritiki ob takem rezultatu? p- Navadni človek. Nušičeva »šala v; treh dejanjih* — ni nič nenavadnega — kakor Nušič sploh ne išče kakih nenavadnih problemov, ampak podaja v svojih šaloigrah prizore iz navadnega življenja, ki pa so polni veselega lahkega smeha. Na« prav veseli, da je prišel »Nenavadni človek* na naš oder, ker smo z njim pridobili primemo igro za našo malo odre. Namesto glupili burk bi priporočali to dobro komedijo, ki je polna zdravega Nušičevega humorja. Igra ne nudi posebnih težkoč in se bo lahko marsikje obnesla. Zato je šla tudi pri nas gladko preko odra. Scenerija je bila sicer brez posebnih krasot pa je bila zato tembolj v. soglasju s priprostost.jo vse igre. Igralci so se potrudili, da so podali vsak 6voj tip. Občinstvo so je dobro zabavalo in je bilo obilo smeha. SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA IUGOSLOVENSKO MATiCOl * Princesa Jelena v Ljubljani. kor smo že poročali, potuje princesa i razreda Jelena, sestra regenta Aleksandra in vdova ruskega velikega kneza Iva-,na Konstatinoviča. v Anglijo, kjer se bodo njeni otroci pod njenim vodstvom vzgajali v nekem angleškem šolskem zavodu. Na potu v Anglijo je princesa v nedeljo popoldne z orijent-ekspresom prispela z otroci v Ljubljano. Na kolodvoru sta se javila poverjenik Ribnikar v imenu deželne vlade in komandant Dravske divizije general Dokie. Princesa je izrazila željo, da si ogleda Ljubljano, ter se je v spremstvu svoje suhe in prideljenega ii vladnega tajnika dr. Golie odpeljala na grad, odkoder je občudovala krasno lego našega mesta. Zvečer se je prin-resa vrnila na kolodvor, kjer je prenočevala v salonskem vozu. Danes zjutraj jc sprejela princezinja predsednika deželne vlade drja. Baltiča s soprogo in generala. Dokiča, nakar so se ji poklonile gospe Tavčarjeva, Žcrjavova in Ravniharjeva v imenu narodnega ženstva, hčerka poverjenika Ravnikarja pa je izročila .princezinji šopek cvetlic. Princczinja Jelena je ob pol 10. nadaljevala pot z orijent-ekspresom. * Poverjenik za socijalno skrbstvo £;osp. Adolf Ribnika r je danes zvečer odpotoval v Beograd, vsled česar odpadejo do nadaljnega sprejemi pri predsedstvu poverjeništva za socijalno skrbstvo. * Poverjenik za pravosodje dr. Vladimir Ravnihar zaradi odpotovanja ne vzprejema do 21. maja. * Novi šef zdravstvenega odseka za Slovenijo. Namesto pokojnega dr. Ivana Oražna. je za šefa zdravstvenega odseka za Slovenijo imenovan dr. Ot-mar Kraje, mestni fizik v Ljubljani. * Imenovanje v poštni službi. Višji po-Stno-brzojavni oficijal Karel Pšeničnik je imenovan za stalnega višjega upravitelja iu se mu je obenem podelilo vodstvo poštno-brzojavnega urada na Zidanem mostu. * Izpraznjena službe pri železnici. V področju zagrebškega ravnateljstva državnih železnic je izpraznjenih ve i mest uradniških (za prometno službo) in p>.d-uradniških (za piometr.o, strojno in pro-govzdrževalno službo) t ežbenikov. Na-tančneja pojasnila daje inšpektorat drž. žel. v Ljubljani. - K sprejemu naših v jetnikov. Z ozirom na notico «Novega časa® o sprejemu vračajočih se vjetnikov iz Rusije, ugotavlja poverjeništvo za socijalno skrb, da se je navzlic železni-čarskem štrajku v Italiji na njegovo intervencijo omogočil njih transport iz Trsta v relativno jako kratkem času. Aliidni svetnik Dermastia je dobil od poverjenika za socialno skrb uradni nalog, da tndi v tem slučaju —> kakor do sedaj v vseh' enakih slučajih — ukrene vse potrebno, da bo beclno stanje vračajočih se kar najbolj omiljeno ter nadaljevanje njihove nadaljnje -vožnje kar najhitreje omogočeno. To nalogo je načelnik oddelka za javno pomoč izvrševal s skromnimi sredstvi, ki jih poverjeništvo začasno krije iz kredita, določenega za tukajšnje siromake. v polni meri. Vjetniki so dobili tudi toplo in zadostno kosilo. Skoraj vsi ruski vjetniki zadnjega transporta -o nadaljevali svoje potovanje na jug preko območja deželne vlade za Slovenijo. Poverjeništvo pa žal ni bilo v položaju, da bi oskrbelo za transport, ki je štel nad 500 ljudi, novo obleko in novo obutev. * Nemške šole v Ljubljani. Iz vrst fjubljanskega uradništva smo prejeli: Z gnjevom v srcu sem bral v včerajšnjem «Pondeljku» nekatera imena Slovencev, ki pošiljajo svoje otroke v nemško šolo. — Vsi ti »narodnjaki* pa niti niso imenovani — ampak jih je gotovo še precejšnjo število. Z ogorčenjem moraš čitati imena jugoslovanskih častnikov, uradnikov, železničarjev, trgovcev itd., ki podpirajo renegatstvo s tem. da omogočijo obstoj nemške šole. Res — potrpežljivosti mora biti konec. Prej aH slej izbruhne nevolja z elementarno silo na dan — ako sc ne napravi reda. — V očigled neštetim pritožbam koroških Slovencev naj merodajni faktorji vendar enkrat spregledajo in naj prenehajo s taktiko človekoljubja. Močan postane samo oni narod, ki je samozavesten in zna varovati svojo čast v vsakem oziru. Proč z renegatstvom! * Protiklerikalna demonstracija v Ljubljani. Včeraj so imeli ljubljanski Orli neko zabavo na Rakovniku. Vračali so se v Ljubljano z rakovniško godbo na čelu in spremljani od cele vrste s pali-rsmi oboroženih klerikalnih študentov, ."■prevod je bil klavern — menda je bilo godcev več nego Orlov v sokolskih kostumih. Občinstvo je povorki izkazovalo očitno preziranje ter zapuščalo ulice, po katerih so Orli korakali. Nekaj mladičev pa je porabilo priliko za glasne demon stracije. Žvižgali so in kričali «Čuki gredo, čuki gredoN Menimo, da take demon stracije niso na mestu in naj v bodoče raje izostanejo. Drugače si bodo ki irikal-ci še domnevali, da so v Ljubljani — mučeniki. * Iz vseh državnih šol izključena dijakinja. Višji šolski svet je sklenil, da naj se radi pohujšljivcga protidr-žavnega vedenja izključi iz vseh dr- ' Ljubljana, 9. maja. Ka-jzavniS šol Uta Matzun, dijakinja IV. realne gimnazije v Ptuju. Omenjena dijakinja se ostentativno ni udeležila dne 29. oktobra 1920 zahvalne šolske priredbe ter je. poklicana- na odgovor, izjavila, da je izostala hoto-ma in da se ne namerava udeleževati državnih slavnosti. * Konzularna služba. Po naredbi ministrstva za zunanje zadeve se ukinejo v inozemstvu vsit ako imenovali častni konzulati, katere so vodili ino-zemci, ker se je izkazalo, da so ti izkoriščali svoj naslov in položaj v svoje zasebne koristi in pri tem oškodovali naše interese in ugled raše države. Za konzule bodo odslej imenovani le državljani kraljevine SHS s prim ernim i k va 1 ifika cijami. * Ameriški konzulat v Zagrebu, ki se jc preselil v svoje nove prostore na Zrinjskem trgu št. 19. bo začel ura-dovat-i dne 10. maja. Vhod za stranke, ki prosijo vizumov, je v Gajcvi ulici št. 13. Vizumi se bodo delili od 9. do 12. dopoldne. Pristojbina za, vizum znaša 400 dinarjev, ki se sprejemajo samo v jugoslovanskih bankovcih. Prosilci morajo predložiti zdravniško izpričevalo in potrdilo pristojne politične oblasti, da ne pripadajo nobenemu društvu, ki sn nahaja v protislovju z načelnimi naredbami vseh priznanih držav. * Naredba o delavskih zbornicah. Komisija ministrstva za socialno politiko je dovršila načrt naredbe o delavskih zbornicah. Načrt se v najkrajšem času predloži ministrskemu svetu v odobrenje. * Ureditev javne varnosti v državi. V Zagreb sta prispela pretečeno soboto komandant celokupne žandarmerije general D i m i t r i j e v i č in načelnik javne varnosti v ministrstvu notranjih del L a z i č. Tekom dneva sta obiskala bana dr. Tomljenoviča. Kakor se nam iz Zagreba poroča, ostaneta omenjena funkcijonarja nekaj dni v Zagrebu na inšpekcijskem potovanju, potem pa odpotujeta v Ljubljano. - Zobr.i tehniki morajo položiti izpit. Ministrstvo za narodno zdravje ustanovi posebno komisijo, pred katero bodo morali položiti izpit vsi zobci tehniki, ki hočejo izvrševati poklic v naši državi. -- Parobrodna zveza z Dalmacijo. Parobrodna družba Ungaro - eroata javlja: Po novem voznem redu, ki je stopil v veljavo dne 1. maja, vozi pa-robrod «Salona» iz Bakra v Split. Kor-čulo, Gruž, Ercegnovi in Kotor vsako nedeljo ob 19. uri. Potniki, ki dospejo v Bakar z vlakom št. 314 zjutraj in z vlakom št. 312 popoldne, imajo zvezo s parobrodom. ki odhaja v Dalmacijo. * Podpornemu društvu jugoslov. akademikov v Ljubljani je darovala rodbina deželnega predsednika gospoda dr. Vilka Baltiča 500 kron v spomin počašče-nja umrle ge. Amalije Zerjavove. Iskrena zahvala! Posnemajte! * Za zgradbo akademskega doma v Ljubljani je darovala ga. Lija G o r u p o-va Slavi njska 1O00 kron. Prisrčna zahvala! Želimo obilo posnemalcev! * Poroka. Poročil se je v ljubljanski pravoslavni kapeli član slovenske opere g. Pisarevič s primadono gdčno. Rich- terjevo.N 4 Pobiranja izvršilnih pristojbin v Ljubljani. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila. rla sme mestna občina ljubljanska pobirati odslej izvršilne pristojbine in sicer: za opomin od vsake polne krone 4 vin., za rubežen od vsako polne krone 4 vin. in za prodajo od vsake polne krone 2 vin., vendar pa znaša najmanjša pristojbina za opomin 50 vir... za rubežen ali prodajo pa 1 krono. Te pristojbine veljajo za vse dajatve lastnega in preneSenega področja občine ter s tudi v poslednjem primeru stekajo v mestno blagajno. Zato pa občina ne smo zahtevati od države nobenega povračila stroškov. ki bi jih eventualno imela z izterjevanjem v prenesenem področju. * Premog za vpokojena učiteljico, člani 'Društva vpokojenega učiteljstva v Sloveniji*, stanujoči v Ljubljani, dobe premog na nakazila mestnega magistrata v sredo 11. maja. Vsaka rodbina dobi 150 kg za lo kron. * Za učitelje na obrtnih nadaljevalnih šolah se l>o vršil julija meseca ua tehniški srednji šoli v LjubSjapi strokovni tečaj za merknr.tilne predmete. Interesente opozarjamo na razglas v «Uradncm list-u» št. 47 z dne 4. maja. * Cepljenje prašičev v Ljubljani. Ker je nastopila doba cepljenja prašičev proti rdečici, se opozarjajo vsi, ki hočejo imeti svoje prašiče zavarovane proti tej kužni bolezni, da javijo svoj naslov iu število prašičev pismeno ali ustno mestnemu živinozdravniku v Ljubljani, mestna klavnica. * Iz Trbovelj nam pišejo: Kakor povsod v večjih krajih, je pri nas še posebno velika stanovanska beda. Velikanski rudnik niti svojih uslužbencev ne more nastaniti, deloma, ker se v prejšnjih časih ni dovolj gradile, deloma ker manjka pripravnega prostora za stavbe. Med drugimi stanovalci je tudi del učiteljstva brez strehe, šolski otroci nimajo v sedanjih razredih prostora, število otrok pa rapidno raste. Da bi se ta beda odpravila, je imel naš krajni šolski svet dne 3. t. m. triurno sejo, katere sta se kot gosta udeležila tudi rudniški ravnatelj Paur in državni rudniški nadzornik Pitamic. Načelnik Vodušek je obširno poročal o šol- šFo-šTaVdVSnjIčett vprašanju. Zlvsfiha'. temeljita debata, ki se je vnela po tem poročilu, jo pokazala splošno umevanje za važnost to zadeve. Tudi zgoraj imenovana funkcijonarja sta uverjena o nujnosti rešitve tega vprašanja ter sta vsak za svoj delokrog obljubila sodelovanje in podporo. Vsled tega je krajni šolski svet sklenil, da sc razširijo šolski prostori za osem razredov in postavi se »Učiteljski dom-, za katerega bo predlagal rudniški ravnatelj svoji družbi brezplačno dobavo stavbinskega materijala in državni rudniški nadzornik primerno subvencijo iz. državnih sredstev. Kakor v tej zadevi, bi se lahko v vseh perečih občinskih vprašanjih postopalo sporazumno v blagor občine in države; treba je samo pravih mož. * Z Ljubnega Lep , ker je ščuval proti državi in psoval 1134 narod. Oddan je bil v policijske zapore. / * Zagonetno pogrešanje. Kakor smo že poročali, je 1. maja na dosedaj še nepojasnjen način izginil postajni odpravnik Rudolf K o s m a č. Razširile so se govorice, da so našli njegovo truplo v ribniku v Slivnici, a kakor se sedaj doznava, to ni resnično. Kljub marljivemu poizvedovanju dozdaj še niso našli o pogrešanem nikakega sledu. '-'■' Prijeta tatova. Iz. Maribora nam poročajo: Dne 30. marca sta Bedrač Ivan in njegov sin, viničar hranilnice v Lip-nem, vlomila v klet in stiskalnico svojega soseda Mihaela Mustafa v Župeči vasi in mu pokradla vse vino, kuhinjsko opremo in razno orodje. Vsled marljivega poizvedovanja orožnikov se je posrečilo dobiti nazaj vse pokradeno blago. Vrhutega so bile tatovoma zaplenje-nf> še tri vojaške puške. * Tatvina v trgovini Worsche v Mariboru. Policija jo izsledila sedaj še nove udeležence pri tatvini v trgovini Wor-sebe v Mariboru. Včeraj sta bila namreč aretirana posestnik Ivan Marx in gostilničar Josip Marek, oba iz Krčevine, ki sta trgovala z ukradenimi robci. Glavni krivec Albin Abrauscheg. ki ima na vesti tudi tatvino v trgovini Bidovcc, je pobegnil peš čez mejo v Avstrijo. Aretirani Marek jo zr.an kot jako vnet pro-tidržaven agitator, ki ima na vesti še več zločinov. ■■'■ Potnik orijent - eksprasa ponesrečil. Predvčerajšnjim opolnoči je prispel iz Ljubljane v Zagreb orijent-ekspres. Ker je vlak imel zamudo, vozil je s povečano brzino. Biizu postaje so našli ob tračnicah nekega moškega v krvi. Po dokumentih se je dognalo, da je neznanec Henrik Foret. zastopnik neko lesne' industrije. Hotel je predčasno izstopiti na južnem kolodvoru. pa jc padel s stopnic vlaka. Foret je še v nezavesti in je malo upa nja, da okreva. * Kdo je Diamantenstein? Nedavno so listi javljali o begu nekega zasebnega uradnika Alfreda Diamanter,-steina, ki je v Zcmunu poneveril okoli enega milijona kron in pobegnil. Zagrebški policiji se je posrečilo izslediti Diamantensteina v družbi nekega Gustava Postružnika iz Celja. Izkazalo se je, da jc Diamantenstein identičen s komunističnim agitatorjem in agentom madžarske boljševiške vlade in da je posredoval med Budimpešto in Zagrebom, ko je meseca aprila kapetan Metzger pripravljal komunistični puČ na Hrvatskem. Diaraanten-steint. aji. da je poneveril v Zemuni:, tudi niso našli pri njem nobenega denarja. = Zamenjava 1-, 2- in lOkronskih nov- .1 naša vlada na .to čanic. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je izdal finančnim oblastvim nalog, da morajo od 15. do 31. maja zamenjati vse 1-, 2- in lOkronske stare novčaniee. Pozneje se izmenjava ne bo več vršila. = Tržno porečilo iz Maribora. V soboto so pripeljali špeharji na 15 vezovih r.a trg 45 svinj. Cene so bile 32 kron za kilogram žive teže, slanina pa po 42 do -18 kron. Krompirja je bilo 46 vozov in so je prodajala merica po 15 do 18 kron. Žita je bilo malo in so bile cene neizpre-menjene. Dosti jc bilo zlasti zelenjave. Mleko se je prodajalo po 5 do 6 kron. jajca pa so poskočila od 2 na 2.50 kron. = Telefonska zveza Zagreb - Dunaj. Otvori se nova telefonska zveza Zagreb-Dunaj preko Lutbrega in Maribora, da bo Zagreb mogel govoriti neposredno z Dunajem, ker preko Ljubljane zveza slabo deluje vsled preobloženosti radi zveze Dunaj-Trst. = Palača beograjske borze. Beograjska borza bo zgradila lastno palačo. Za enkrat. postavi samo provizorično poslopje, ko pa bo definiteven gradbeni načrt Beograda. izdelan, postavi beograjska borza momimentalno stavbo. = Potrdila za oprostitev carine, oziroma za carinjenje po minimalni tarifi. Po odloku gospodarsko-finančne komisije v finančnem ministrstvu z. dne 23. septembra; 1920. so predmeti, kakor: stavbni materijah materijal za električne, vodijj1. plinske in tvornične inštalacije, kemikalije, barve itd. oproščeni uvozne carine, čc se jih uvaža za lsstno potrebo, oziroma se ocarinijo po minimalni tarifi, ako se uvoznik izkaže s potrdilom pristojne gospodarske korporacije, da uvoženih predmetov ni v državi ali pa da jih ni v zadostni množini. Taka potrdila je izdajal doslej oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Z odlokom od 6. aprila t. 1. pa je ministrstvo za trgovino in industrijo odredilo, da je odslej edino-le ono pristojno za izdajanje takih potrdil. Ker so s tem v zvezi združene različne neugodnosti in stroški za uvoznike iz oddaljenih krajev in ker gre poslovanje v Beogradu zelo pačasi od rok, so poslale domače gospodarske korporacije na ministrstvo vlogo s prošnjo, da odredi izdajanje za oprostitev carine, oziroma za carinjenje po minimalni tarifi zopet v kompeteuco oddelkov ministrstva za trgovino in industrijo v posameznih pokrajinah. = Inozemski kredit za jugoslovanske tvrdke. Vsled nepoznavanja naših razmer je bilo doslej dobiti kredit v inozemstvu za naše tvrdke skoro izključeno. Neprecenljive vrednosti je radi tega izvcstitelj-ska služba za inozmstvo, ki jo ravnokar organizira finančno ministrstvo v Beogradu. Organizacija je poverjena strokovno naobraženemu uradniku, ki bo pošiljal izčrpno informacije o našem gospodarskem razvoju v prvi vrsti onim francoskim in angleškim listom, s katerimi je bilo ministrstvo že doslej v zvezi. Podrobna navodila bomo interesentom poročali. = Fod.ietje za vlivanje črk v Zagrebu V Zagrebu se na inicijativo «Jugosloven-skega Kompasa® snuje podjetje za vlivanje črk. Za podjetje se interesirajo tudi razne zunanje tvrdke, ki so pripravljene prispevati s kapitalom. Večina glavnice jn zasigurana domačim interesentom. = Nabava brodograditeljskega materijala. Uprava pomorskega arzenala v Tiv-tu razpisuje na dan 25. maja ofertalno licitacijo za nabavo materijala brodogra-ditcljske, stavbne in električne stroke in sicer: sukna, platna, konoplje, opreme za jadra in tapetniško delo; električni materijal s pripadajočim orodjem, kemikalije. stavbni materijal, les. barve", razno o rod je. železje in pločevino. Pogoji se zvedo pri pomorskem arzenalu v Tivtu ali pa pri oddelenju za mornarico v Zcmunu. = Cene v Beogradu. Na drobno: Meso in mast: Govedina 9 din. za kg, svinjina 11. jagnjetina 10. teletina 10. mast 10 do 11. sirova slanina 10, suha slanina 13. Krompir 1.50 do 2.50 din. za kg., fižol 2.50 do 3 din. in črešnje 25 din. Mleko 2.50 za liter in jajca 0.50 do 0.60 par za komad. = Cene v Skoplju. Na veliko za oko (ca. I in en četrt kg.) v dinarjih: Kuma-novska pšenica 2.65, kosovska 2.55, rž 1.85. oves 1.30. ječmen 1.50. koruza 1.50. pšer.Ična moka 0.20. nularica 5, veliki fižol 3.20, mali 2.20. makovo seme 4.— do 4.50, bombaž 15.50 do 17.—, sladkor drobni 14.50, v kockah (v zabojih 25 kg) 308.—. svinjsko meso 11.—, goveje meso goveje meso 13.—, mast 15.—. slanina 14.—, vino 7.—. drva (gorivo) 100.— za kubikmeter, čista volna 26.—, nečista 18.— dinarjev. Tvornica za izdelovanje šolskih klopi. V Mostaru v Hercegovini so podjetniki Pešut, Milovič in tovariši zgradili tvornico za izdelovanje šolskih klopi in raznih šolskih potrebščin. Tvornica izdela mesečno do 2000 šolskih klopi. — Nemška vojna cdškodnina Jugoslaviji. Nemška vlada se je obrnila do naše delegacijo pri reparaciiski komisiji v Parizu s prošnjo, da se odpravijo vse administrativne formalnosti nemškega kvo-za v vprašanju vojne odškodnino naši ---------— ponudbo še ni vorila. = Madžarska krona. Od 2. t. m. nojtir.i v Parizu tudi mr.džarska krona. = Ruske železnice. cEkonomsfcajs Zizn>, uradno gospodarsko glasilo roške sovjetske vlade, objavlja poročilo o stanju ruskih železnic, iz katerega izihaja, da je bilo febrmtrja meseca t. 1. v popravi 11.081 pokv.-irjcnih lokomotiv, to je 58 in pol odstotkov celotnega lofaomo-tivnega parka. Kljub temu, da jc nad polovico ruskih lokomotiv v popravi, pa je število uslužbenCi delavcev v železniških delavnicah zadnji čas znatno padlo. 925 J 365 1390 565 570 900 920 1825 930 950 385 390 1950 2000 9700 9800 440 450 518 1330 700 710 870 770 600 5700 lorus 9. maja Zagreb. 9. maja. Koruza franko Zagreb •55 — 465, moka 0: 1553, 2: 1480. Zagreb, devize: Berlin 208 — 209.50, Italija 695 — 705, London 558, Newj-ork 135.25, Praga 190.50 — 193, Švica 2470 — 2-185, Dunaj 23.30 — 23.55, Pariz 1134 — 1152, Budimpšta 69 — 70. Valuto: dolar 133.75 — 134. avstriske krone 23 — 23.50, carski rublji 55 — 60, češkoslov. krono 192, napoleondori 476 — 479, marke 212, leji 225 — 228, lire 675 — 680. turške zlate lirp 500, denar blaji Banka za Primorje i , , Hrvatska eskomptna banka . -luffoslavcnska banka . . 1 Ljubljanska kreditna banka • Kksploatacija (irva ■ , > s Slavonia . . a o < s 1 > Trsovsko-obrtna banka • s Jadranska banka s > , > ■ Praštediona Rečka pučka banka . • » > Banka Brod na Savi « , , Gutman .»»... i s Narodna širmska industrija > Ljublj. strojna tov. in liv. . Srpska banka i s . s 3 • Slovenska eskomptna banka Dubrovačko parobrodno dr. Beograd, valute: dolar 34.60 — 34.80. funti 13T> — 137. francoski franki 238.30 — 280.5O. lire 172 — 173, leji 56.50 — 57, levi 42 — 42.50, marke 53 — 53.50, avstr. krone 3.80 — 6.20, napoleondori 118.50 — 119. Devize: London 138 — 138.50. Pariz 2S6 — 288. Praga 48.25 — 48.50, Dunaj 5.85 — 6.87. Berlin 52.75 — 53. Milan 167 — 178. Dunaj, devize: Zagreb 410 — 414, Beograd 1634 — 1654, Berlin 845 — 851, Budimpešta 2S3.50 — 286.50, Bukarešta 922.50 — 932,50, London 22.35 — 22.55, Milan 2865 — 2885. Newyork 560 — 561. Pariz 4580 — 4620, Praga 781.50 — 787.50, Sofija 675 — 685, Varšava 60 — 62. Curih 9975 — 10.025! Valute: dolarji 556 — 560, levi 672.50 — 682.50, marke 845 — 851, funti 2215 — 2235, franc. franki 4555 — 4595, lire 2855 — 2875, dinarji 1619 — 1639; poljske marke 60.50 — 62.50. leji 910 — 920, carski rublji 159.50 — 165.50. švic. franki 9875 — 9925, Češkoslovaške krone 781.50 — 787.50. Avstr. kronska renta t • t « — ., majska renta ; . ■ % . —•— Ogrska kronska renta : i s > V. avstrijsko vojno posojilo . : Turške srečke t ; -. . » Avstr. kred. z a v. za trg. in ind. Anglobanka - = Bnnkvcrein s 5 * a > > t 1 Liinderbank . . r » . s 1 Avstro-0grška banka . . • Bosanska zemaljska banka . i Zivnostenska b?_nka . « . s 1 Državne železnice . , ■ • < Lombarde . . i -. s » » s Alpinc-Monfan Praška železna industrija ■ : Trboveljska premogokopna i s Leykam. papirnica « s . . » Zcnica-železo .....,< Kranjska železna industrija i i Curih: Berlin 8.45. Nevvork 561, London 22.40. Pariz 46.45, Milan 28.75, Prajra 7.80. Budimpešta 9.-30, Varšava 0.66. Dunaj 1.45. 27 o" — 81.-3738--1475- — 1630--1230--2501 • — 4400•— 1455•— 3340•-4302 • — 2320--6100-- 3750- — 8750- Vremensko poročilo l.inbliani 3^6 m r»d morjom D a n t 9. mij I rt I I > 0 = 6 - £ g. Vetrovi | s a as . U 0 0 -J2.S3 > I 7 nri 730 0 7-0! brez vetra 14 nn 734-9 20-8! ti. jvzh. 21 nri 733 9 14.7 brez vetra Nebo megli | več i avn let. ob!. I i Sredn a včerajšnja terapnritnra 13.3, normalna 13-J Vremonska n?pOTcl: lepo toplo »renje Soinco vzha.a ob -4 32 zahaja ob 19-19 državi. Nemška vlada predlaga plačilo Opozarjamo na današnji oglas ka- odškodnine v naravi 7. raznimi tvorniš-rarne Leon v Ljubljani. ad770 kimi izdelki in gospodarskimi predmeti. Hotelsko reetavraoljo ..Bella-! Pripravljena je dati v to svrho na raz-vuo" v Spodnji Šiški jc prevzel p. Mirko j polago svojo vagone za prevoz, blaga v j vorno le aJ 791 1 Jugoslavijo. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra", Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. gosp. Tratnik. (Glej ojlas.) v toliko, v Iz Beograda poročajo, da ! zakon. POSLANO.* Odprto pismo Mihi Iskra, posestniku v Hleb-cah pri Lescah. Na Vaše odprte pismo, objavljeno r