THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNTED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 159. chicago, ill., petek, 15. avgusta — friday, august 15, 1930 LETNIK XXXIX. Važen zgodovinski trenira v vrsti Baragovih proslav nadaljevanje svečanosti na marquette.— škofu bila predložena zgodovinska spomenica, naj se baraga proglasi svetnikom. — škof priporočal barago v zasebno češče-nje. — obisk na baragovem grobu. — odhod romarjev na calumet, Ob največji pozornosti vseh Navzočih je Msgr. Rezek go-Jwil škofu te-le besede: To His Lordship, Tl»e Rt. Rev. Paul J. Nuss- baum, D.D., Bishop of Sault Ste. Marie and Marquette. Yo»r Lordship:— Truly, this morning, when lift your eyes and look ®b°Ut your Cathedral, you be- °lc* the strangest sight. Men &nd W women have to u<»nes Yen grace this come occasion. from isti congregati sunt, ®»"Unt tibi. Impelled by one Motive, they have travelled a distance to greet you and Ptace into your hand the 0j°Ce*8 °f beatification of one your own predecessors. Out-e °f possibly one instance , American bishop has ever , en so singularly honored. qj 1 year when the American jji°Ver>es assembled in Lemont, >h 3-> they passed the follow-* ^solution: ^ The Slovenian Catholics of United States assembled in .eir first general council, >Kul of the hundredth an-^Vepsary of the arrival in ®Hca of their compatriot, ^Ss^0t>ary and bishop, Frede- of Ia«"aga, who died in odor »ir Sanctity most heartily de-Ijj® *hat action be taken for t Beatification as soon as Therefore this Coun-jj, ^ost respectfully requests ty* Lordship, the Bishop of »te ClUette> to make the proper * f<»- this realization." S Y°Ur LordshiP' the daughters of that Catholic race from saintly Baraga cam-a Vl P'lgrimmed to your Epis-City, to the grave where t. '-uy, to the grave wnere * ft tHe mortal body of Bish- j h ^araga. Down in the cript, very altar on 'Cl) y°u have just °ffered v Holy Sacrifice in his com- tako Juration, 1 f®Uc reposes, among socs ~t'°w bishops and succes- *V_the first bish°P of thi» Hi. C**e- So pre-eminent were ^»•tu, es that a century of hi, w*s not oble to obliterate 'rom memory of ' since his death, 62 Ct,on v®neration as a saint of th is that wo doubt not. what we have come each succeeding has held him in t. here ask the Divine Lord to V His ^ for th® glory V ■11 A, His pleasure and servant Frederic to His own glory *>d of His Church. fVtK y°U' Bish®P Baraga's ^ 8«ccessor in this See, W® 8entrUSt °ur guidance until 6 °Ulr he»rts' desires real- l Je h'i v®8a • . res nekaJ Pomen-ftVv, _ minljivega obenem. v Leinon-za znano tu *sko let0 Za znano deveto sHat \Si ni8mo uPali Pved" ' da se bo želja v tej resoluciji izražena, na slovesen način izvršila. Ko je končal svoj nagovor msgr. Rezek, se je dvignil škof in v izbranih besedah odgovoril prosivcu in vsem navzočim. Dejal je, da z največjim veseljem jemlje na znanje prošnjo katoliških Slovencev in vseh, ki so se ob tej priliki pridružili Baragovim rojakom. Res, je, tako je dejal, Baraga zasluži po mnenju vseh, da bi bil povzdignjen do časti altar-ja. Vendar je ta zadeva v prvi vrsti in prav za prav edino v rokah božjih. Le Bog sam more na nedvomni načm pokazati pred svetom, da bi bilo njemu ljubo, ako se Baraga prišteje v vrsto njegovih svetnikov. Zato moramo prositi Boga. da potom čudežev, ki n?..i bi se zgodili na priprošnjo škofa Friderika, očitno pokaže svojo voljo. Častite Barago, zatekajte se k njemu po pomoč v svojih stiskah, preizkusite moč njegove priprošnje pri Bogu! Če boste tako ravnali, gotovo gospod Bog ne bo dolgo ostal gluh, uslišal bo naše goreče prošnje. Sveta Cerkev bo po svojih predstavnikih spoznala prst božji in povzdignila šl.ofa Barago med trume drugih svetnikov na svoje altarje. Tako in podobno je govoril sedanji marquettski škof, četrti Baragov naslednik na tem škofovskem sedežu. Pomnimo: To je bilo prvič, da . je odličen cerkveni predstavnik poživljal verne katoličane, naj v svojih privatnih verskih vajah goje pobožnost do Barage in se zatekajo k njemu za priprošnjo pri Bogu. To se je zgodilo, uradno in na prav slovesen način. Doslej se menda še ni pripetilo kaj takega nobenemu drugemu Slovencu razen še škofu Slomšku. Zasebno češčenje kake v sluhu svetosti umrle osebe je vedno prvi korak do poznejšega javnega češčenja. Zasebno češčenje je itak vedn dovoljeno, svojega Barago homo pa seda1' toliko bolj častili, ker nam je to od škofa priporočeno. Trdno upajmo, da je to zasebno ali privatno češčenje le predstop-nja tega, kar še pride, namreč javnega češčenja na altarjih naših cerkva. Po končanem sv. opravilu v cerkvi, ki ga je pevski zbor zaključil z zadnjimi kiticami himne "Povsod Boga", so se vsi navzoči pripravili za obisk Baragovega groba v posebni grobnici spodaj pod cerkvijo. Zavoljo tesnih prostorov ni bilo mogoče iti doli drugače kot v eni sami vrsti. Dolga dolga je bila ta vrsta in zdelo se je, da je konca ne bo. Grobnica je bila po škofovi odredbi za ta dan sveže prebarvana in primerno okrašena. Romarji se zavoljo velike množice niso mogli muditi ob grobu, zadovoljili so se s tem, da so se dotikali plošče, ki zakriva Bara-(Dalje na 2. strani.) r Prisrčno pozdravljeni glavni uradniki (ce) in delegati (nje) Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, zbirajoči se k 17. redni konvenciji naše slavne in mogočne organizacije. Mnogo uspeha in blagoslova pri Vašem delu za na-daljni napredek Jednote Vam želi dnevnik "Amerikanski Slovenec" i =: Vabilo na konvencijo Vsem prijateljem in čitateljem lista "Amerikanski Slovenec", ki je največji zaščitnik in prijatelj naše K. S. K. Jednote, pošiljam tem potom vabilo, da prisostvujejo 17. konvenciji Jednote, ki se bo pričela 17., oziroma 18. avgusta v Waukegan, 111. List "Amerikanski Slovenec" in naša zaslužna mati Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota korakata že od vsega početka drug z drugim, skupno se borita za iste ideale in skupno delujeta celi čas v isti smeri: Za razširjanje katoliške in narodne misli med ameriškimi Slovenci. "Amerikanski Slovenec" je bil Jednoti največji zaščitnik. On ji je v veliki meri pomagal do tega, kar je dosegla. Bil je ob njeni zibeli in je ni zapustil ves čas njenih težkih dni. Vedno ji je bil ob strani, zagovarjal njena načela ter se boril za njo,, kjer se ona sama ni mogla boriti. Tudi meni je bil vedno v pomoč, odkar sem prevzel mesto glavnega predsednika. Z njim sem veliko dosegel za dobro ime večji napredek in številnejše članstvo katoliške Jednote. Ker je torej Amerikanski Slovenec nam ameriškim Slovencem tako drag in za nas take neprecenljive vrednosti; ker je ta naš časopis vzdrževan le od katoliškega slovenskega naroda; ker je tesno združen s K. S. K. Jednoto po svojih čitateljih in podpornikih, ki so v veliki večini tudi člani K. S. K. Jednote: Radi tega vabim vse čitatelje in podpornike tega lista na udeležbo pri 17. konvenciji, bodisi dejansko, ali pa vsaj v duhu. Želim, da bi se vsi veselili t^ga velikega časa, v katerem se bo reševala ne samo materijalna korist naše Jednote, marveč se bo odločevalo tudi o nje duševnem oživljenju v smislu njenih načel, ki so tudi načela lista "Amerikanski Slovenec". v*..^...^ Le v skupni akciji bo zagotovljena boljša bodočnost našega naroda. Za Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto ANTON GRDINA, glavni predsednik. RUSIJA ZA SPRAVO Z ZEIl DRŽ. Sovjeti želijo ustvariti diplomatske odnošaje z Ameriko. —o— Moskva, Rusija. — Sovjetska Rusija uvideva, da postaja njeno dosedanje razmerje z Zed. državami, ki je napoi sovražno, napol prijateljsko, nevzdržno. Dočim je trgovina med obema deželama prišla že do precej živahnega razmaha, nimata na •:1,,ugi strani deželi med seboj nikakih diplomatskih stikov in razumljivo je, da je to dejstvo kvarno i> nadaljnji razvoj trgovine. V moskovskem listu "Pravda" je pred par dnevi izšel članek, ki je bil nedvomno inspi-riran od vlade, v katerem se obsoja sedanje razmerje med Ameriko in Rusijo in se zahtevajo normalni diplomatski od-nošaji kot edina podlaga, na kateri se bodo lahko rešili o-bojestranski finančni in trgovski problemi. Zanimivo pri tem je, ko pisec povdarja, da Rusija ne zahteva od Amerike, naj prizna njen sovjetski režim, ampak edino, naj se med obema ustvari diplomatska zveza. KRATKEVEST1 HIMEN Chicago, 111. — Prihodnjo soboto, 16. avgusta, se bo vršila v cerkvi Marije Pomagaj v Lemontu poroka Mr. Franka Ellis z Miss Annie Jordan. Ženin je sin spoštovane Ellisove dru'žine, nevesta pa je doma Willarda, Wis., kjer njeni starši lastujejo farmo. — Mlademu paru naše iskrene čestitke. RDEČA ARMADA PRED NANKINGOM ( # _ Komunistične tolpe samo 20 milj oddaljene od Nankinga ZAKONSKI PAR IZGINIL Toledo, Ohio. — Policija je na delu, da izsledi starejša zakonca, Mr. in Mrs. Charles Kern, ki sta se z večjo svoto denarja, v bančnem čeku, odpeljala pretekli t-.rek iz St. Louisa proti Toledo ,x> kupčij-skih opravkih, a sta med potjo iz neznanega povoda izstopila v tem mestu. Boje se, da sta postala žrtev gangsterjev, da sta bila od njih izvabljena iz vlaka in nato oropana. -o-- NAROČNIKOM! Ker je danes zapovedan cerkveni praznik Vnebovzetja Marije Device, zato jutri naš list ne izide, kar se naj blago voli vzeti na znanje. Prihodnja številka izide v torek, 19. avgusta. Iz Jugoslavije, KRIZA V LESNI INDUSTRIJI. — DELAVCI PRIZADETI— VIHAR PORUŠIL ZVONIK BOŽJEPOTNE CERKVE NA ŽEŽLJU. — SMRTNA KOSA. — POŽARI IN DRUGE NESREČE IN NOVICE. Nanking, Kitajska. — Kakor vse kaže, so kitajski naci-jonalistični vladi s Čiang-Kai-šekom na čelu in s sedežem v mestu Nanking, dnevi šteti. — Dočim je severni uporniki že dolgo več ne priznavajo, je pritisnila zdaj na njo nevarnost tudi od južnih, vedno bolj se množečih komunističnih tolp. Mestnega prebivalstva se polašča čimdalje večji strah, kajti po poročilih se rdeče tolpe nahajajo že skoraj tik pred mestom, oddaljene samo kakih 20 milj. Zavzeli so ž^več okoliških mest. Da bi se jim moglo mesto ustavljati, ako ga napadejo, za to skoraj ni upanja, kajti v njem so ostale le maloštevilne vojaške čete, dočim je bila vsa glavna moč odposlana na razne fronte. Samo cent in pol stane "Am. Slovenec" naročnike dnevno. In vendar koliko zanimivosti in koristnega berila najdete v njem za ta cent in pol. Mirna peč. Naša parna žaga na postaji, lastnina lesne trgovske družbe Krivic in dr., je kar čez noč u-stavila svoje obratovanje ; podjetniki so namreč napovedali konkurz. Vzrok: kriza v lesni trgovini. Pomilovanja vredni so družabniki, ki so lepe vsote prinesli seboj, drago plačali stroje in dobro plačevali les, sedaj so pa odšli praznih rok. Občutno so prizadeti tudi naši domači delavci. Bilo je o-krog 30 oseb zaposlenih pri tem podjetju, sedaj so brez kruha. Delavci so še dovolj redno dobivali svoje plače. -o- Strašen vihar Iz Vinice poročajo: V četrtek, 24. julija, smo imeli naj-lfepše jutro. Bilo je jasno in vedro. Okrog devetih se naenkrat dvigne silen tajfun, drevesa so padala kot slamnate bilke. Strehe so poškodovane, premetavalo je ljudi, vozove, sploh vse, kar je bilo na prostem. Na Zežlju je daleč naokrog poznana romarska cerkev Matere božje. Od Kočevja pa tja doli. do Sušaka prihajajo ob žegnanjih pobožni romarji. Tajfun, tako pravijo očividci, je streho zvonika dobesedno dvignil v zrak, jo zavrtel in nato z vso silo treščil na streho cerkve. Streha cerkve se je seveda ulomila. Udrt je tudi strop, omet pa je poškodoval opremo cerkve. Škoda je ogromna, ki se danes niti ne da še preceniti, kajti morda je strop v cerkvi dobil tolikšne poškodbe, da bo treba vsega prenoviti. Požar v Bitnji vasi. Trebelno, 28. jul. — Danes je ob pol dveh zjutraj izbruhnil požar v Bitnji vasi v skednju Franca Stariča. Razširil se je tudi na sosednja poslopja, ki so last Jožefa Dragana, ki je že dalj časa v Ameriki. — Zgorela so skupaj 4 poslopja: eno Staričevo in tri Dragano-va. Čas in kraj izbruha požara kažeta, da je zažgala zlobna roka. -o- Smrtna kosa. V sanatoriju na Feringu v Avstriji je umrla Hedvika Rajh, posestnica. — V Ljubljani je umrl Ivan Dobrota, zidar, star 20 let. — V Domžalah je umrl Franc Ahčin, posestnik. — V Zavodni pri Celju je umrl Martin Stepihar, vpok. železničar, star 76 let. — V Ljubljani je umrl Franc Likar, doma iz Celja, rezervni kapitan. — Na Vrhniki je umrl Fr. Gutnik, star 75 let. -o- Drava silno narašča. Zaradi velikih nalivov na Koroškem in Tirolah je Drava te dni narastla za tri metre nad normalno vodostajo, tako prestopila bregove. Zaradi tega se je tudi moral ukiniti na Dravi promet z motornim čolnom. Fotografska vojna. V Ajdovcu na Dolenjskem so imeli prejšnji mesec sv. birmo. Nabralo se je tja nekaj fotografov in vsi bi radi zaslužili lepe denarce. Pa je prišlo med njimi do pretepa in eden je moral v bolnišnico, ker je prav nevarno potolčen; -o- Požar pri Ložu. V noči na 23. julija je požar upepelil hišo in hlev posestnika Fr. Cimpriča pri Varku v katastralni občini Dane. Ogenj je izbruhnil nepričakovano in sta si Cimprič in žena jedva rešila življenje. -_o- .Padel z vlaka. Delavec Franc Veajak je tik pred postajo Račje-Fram padel z drvečega vlaka. Čudno je, da se pri padcu ni ubil, ampak se je samo nekoliko poškodoval na glavi in desni roki -o- Angleški pevci prvič v Ljubljani. Dne 20. avgusta obišče 50 angleških pevcev prvič Ljubljano in se bo vršil isti večer ob pol 9. koncert mešanega zbora iz Londona v dvorani Filharmonične družbe. ——o- Zasulo ga je. Ko so polagali v Ljubljani na Vodovodni cesti vodovodni cevi, se je lesena podpora uda-la in je podsulo 251etnega delavca Bela Bukviča, doma ii Semerij pri Murski Soboti. Na-lomilo mu je nogo na dveh krajih. -o- Nesreča. Lesni trgovec Anton Bernard iz Novega mesta se je peljal z motornim kolesom in blizu kandijske bolnišnice ponesrečil, ko se je kolo nanj prevrni-alo. Desno nogo ima dvakra": zlomljeno pod kolenom. -o- Horjulski orožniški komandir pobegnil. Komandir orožniške postaje v Horjulu Kašikovič je radi raznih uradnih nepravilnosti pobegnil. Prekoračil je mejo. Prijeli so ga v Idriji, kjer so ga aretirali. S seboj je imel kolo. Orožja ni imel, pač pa rezervne čevlje. -o- Strašen naliv je bil na Jesenicah 28. julija. Deževalo je skoraj ves dan, zvečer okrog devetih pa se je vlilo tako, da je bil vsakdo prepričan: oblak se je utrgal. Sploh tožijo ljudje, da je dežja že davno preveč in kar je suša v juniju še pustila pa polju, bo vzela julijska mokrota. -o- da je pri Sv. Petru in na drugih mestih Dravskega polja j ŠIRITE AMER. SLOVENCA« AMERIKANSKI SL'OVENEC Pr^ri in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. v Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J 849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto ......................................$5.00 Za pol leta .................................... 2.50 Za četrt leta ...................................... 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ......................................$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta ......................._............. I-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ..................-..........—$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 173 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znaci, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. ______ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlam na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list - Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____ vencev vsega materinskega spoštovanja. Zato je tudi te dneve, ko je bilo v teku razmotrivanje, spremljalo v duhu K.S.K.J. vse, kar katoliško čuti in misli. In te dni, ko se bo vršila v Waukeganu, XVII. redna konvencija, bo domalega vsa slovenska javnost zrla v duhu tja v ameriško Vrhniko in napeto čakala na izid iste. Podobno, kakor zre država z zanimanjem na potek svojega parlamenta, bo tukaj. In delegacija, ki se zaveda, da jo je poslal v Waukegan slovenski katoliški narod, ki je včlanjen v tej dični najstarejši slovenski organizaciji, bo čutila veliko odgovornost in bo zato tudi delovala najbolje kot bo mogla, da se ustvarijo še boljši pogoji, za še večji in boljši razmah K.S.K.J. med našim narodom v Ameriki. Dal Bog, da bi se to uresničilo! V tem zmislu kliče vsem glavnim uradnikom, delegatom in delegatinjam XVII. redne konvencije K.S.K.J. tudi uredništvo "Amerikanskega Slovenca": prisrčno pozdravljeni in mnogo uspeha pri Vašem odgovornem delu! -n. Konvencija K. S. K, J. 'JjT " —- Prihodnji pondeljek, 18. avgusta, prične XVII. redna konvencija Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote. Vršila se bo v Waukeganu, Illinois, prijazni slovenski naselbini ob mi- chiganskem jezeru. . Zanimivo je opažati predkonvenčno gibanje bodisi te an one slovenske organizacije v Ameriki. Na vsaki konvenciji se gre, da se zboljša organizacija, njen sistem, poslovanje itd. In ker so slovenske podporne organizacije izključna lastnina slovenskih delavcev in ker sami iste vodijo, zato so tudi te organizacije demokratične in dovoljujejo svojemu članstvu svobodno izražanje in gibanje, vsaka po svojih principih, na katerih je bila ustanovljena. Ker so pa naše podporne slovenske organizacije skupine iz ljudi različnih gospodarskih in političnih nazorov, zato je gotovo, da se iz teh skupin ustvarjajo skupine, od katerih vsaka po svoje misli in se skuša udejstvovati na polju svoje organizacije. Eden misli, tako je prav, drugi drugače, in tako se nazori križajo. To opazimo zlasti pri razmotrivanjih. So eni, ki hočejo to, pa so drugi, ki hočejo drugače. Tako se pojavi močno gibanje, ki se nazadnje osredoči v skupinah, da tako pride do močne veljave. Vsi pa imajo dobro voljo in v večini vsi želijo najboljše. Vsaj taka je njih volja. Prav malo je takih, če je sploh kdo, ki bi namenoma delal, da škodi organizaciji. Zanimivo je bilo opazovati zadnje tedne razmotrivanje pri K.S.K.J. Mnogo koristnega in dobrega se je povedalo v razmotrivanjih, kar je znamenje, da se članstvo živo in hudo zanima za svojo organizacijo in da mu je napredek iste pri srcu. Prihodnji pondeljek se zbero glavni uradniki, delegatje in delegatinje na konvenciji. Tam se bodo stvari na skupnem zborovanju ponovno pretresale. Sledilo bo glasovanje in večina bo odločila pri vseh vprašanjih, kako naj bo glede tega in onega. Skupno zborovanje bo določilo in začrtalo nove smernice za prihodnja štiri leta. Dal Bog, da bi bili vsi zaključki dobri in koristni. Poleg gospodarskih vprašanj pri K.S.K.J., je pa še eno vprašanje, ki je za katoliške Slovence v Ameriki najvažnejše, in to je katoliška plat jednote. Kranjsko-slovenska katoliška jednota je bila ustanovljena na katoliški podlagi in je kot taka ostala ves čas do danes. Ker je bila in je katoliška, zato je še posebno dragocena nam vsem, ki smo njenega prepričanja. Kranjsko-slovenska katoliška jednota je za katoliške Slovence v Ameriki mogočen obrambni zid in je v moralnem pomenu velika opora tudi za one, ki niso včlanjeni pri njej, a so katoliškega prepričanja. Zgodovina ameriških Slovencev nam priča, da se je K.S.K.J. po svojih lokalnih društvih in njih članstva vsikdar krepko udejstvovala po vseh naših naselbinah pri ustanavljanju slovenskih župnij. Prelistajte zgodovino naših slovenskih župnij, pa bote vedno takoj prišli na sled, da je to in to društvo vzelo v pretres vprašanje ustanovitve slovenske župnije v naselbini. Tako vidimo, da je K.S. K.J. si stekla veliko zaslug tudi na verskem polju slovenskega naroda v Ameriki. Zato je vredna od strani katoliških Slo- V SO. CHICAGI JE VEDNO KAJ NOVEGA So. Chicago, 111. V resnici, pri nas je vedno kaj novega. Zadnjo nedeljo smo spet imeli priliko videti člane društva Najsv. Imena, ko so se udeležili skupnega sv. obhajila. Mala četa je bila, komaj do trideset jih je prišlo. Res je, da nekateri delajo in jim ni mogoče. Jih je pa kljub temu tudi nekaj, ki so doma in bi lahko prišli, pa jih ni. Člani, ako bi vedeli, kako je lepo videti, ako ste v čim večjem številu zastopani pri taki pobož-nosti, bi prav gotovo prišli v večjem številu. Čudno je tudi to, da naša fara, ki vendar šteje do kakih 120 družin, ki spadajo in podpirajo cerkev, ima tako malo članov v društvu Najsv. Imena. Ali je res, da je tako malo pravih vernih mož, in še manj mladeničev? Očetje, ali prav res ne marate videti svojih sinov v cerkvi? Ali imate rajše, da vam hodijo po drugih potih? Čast in priznanje nekaterim, ki se trudijo in priporočajo in se držijo pravil, kolikor jim je mogoče. Pripravite se člani, da se boste udeležili prihodnjega našega farnega romanja k Mariji Pomagaj v Lemont v nedeljo, dne 24. avgusta. Na seji je bilo sklenjeno, da se člani dr. Najsv. Imena udeležijo tega romanja s svojo zastavo in se tam če le mogoče med procesijo držijo svoje zastave, med sv. mašo pa prav gotovo vsi pridejo k zastavi, ki bo kolikor mogoče blizu altarja. Sv. maša bo na griču, ako le ne bo posebno slabega vremena. V nedeljo, dne 3. avgusta, so bili cerkveni pevci v Lemon-tu. Kakor vsako leto, tako so tudi letos napravili izlet v prosto naravo. Namenili so se, da bodo tam pri sv. maši peli, pa zaradi deižja ni bilo mogoče odriniti prej, kakor ob pol 12. uri. Bilo je prav prijetno na griču v Lemontu. Posebno lepo je bilo, da niso bili pevci sami, ampak, da so se tega izleta u-deležili tudi nekateri dobri fa-rani. Seveda, še lepše bi bilo, ako bi jih bilo še več. Vsaj petkrat toliko. Raznovrstnega o-krepčila je bilo dovolj na razpolago po prav zmernih cenah. Veselega in vedrega obraza smo se vrnili vsi skupaj domov z zavestjo, da smo en dan prebili zadovoljno in kljub veliki vročini srečno. Za pevce je to jako lepo, da se drže svojih starih navad. Želeti bi pač bilo, da bi se pevskih vaj vsaj tako številno udeleževali, kakor se zabav. Nova stranska vrata pri naši cerkvi bodo kmalu vzidana. Posebno bo to prav prišlo ob večjih praznikih, kakor je velika noč, božič, 40uma^pobož-nost ali kaj posebnega. Dvorana je tudi skoro izgotovljena in napravi na prišieca prav prijeten utis, ker je višja in daljša kakor je bila poprej. Manjka nam še elektrika na odru, ki pa bo v par tednih tudi že narejena. Kulise, kakor so sedaj, so jako pripravne in ne dajo nikakega truda pri postavljanju. Zima se nam približuje, treba zopet obuditi dramatični klub, da bo oder prišel do svoje veljave. Člani dramatičnega kluba, domenite se med seboj, kedaj bi lahko napravili sejo. Čas beži. Treba se bo začeti učit. Farani, kakor ste že parkrat brali na tem mestu, vas zopet opozarjam na prihodnje letošnje romanje naše fare v Lemont k Mariji Pomagaj. Druga leta smo šli vedno prvo nedeljo po Vnebovzetju, letos se je pa to na željo nekaterih spremenilo za en teden kasneje. Je li to prav ali ne, je sedaj vseeno, ker se ne da več popraviti.,— Drugič bi bilo :ž!eleti, da kadar je seja, naj bi prišlo malo več ljudi na sejo. Saj je vendar seja zato, da se domenimo. — Vsako leto smo se v velikem številu udeležili romanja in zato, ker letos nekateri gredo v Waukegan ravno v nedeljo, ko bi se moralo vršiti naše romanje, se je romanje radi tega preložilo, da nas bo potem večje število. Torej, farani! Dolžnost čutimo, da se zahvalimo Mariji za vse dobrote, katere smo po njenih priprošnjah prejeli od Vsemogočnega. Pomislimo, koliko nesreč smo bili to leto obvarovani, ki so zadele druge kraje. Bodimo za vse to hvaležni Mariji. In kakor so v starem kraju rekli, da je že zahvala nova prošnja, bo gotovo Marija našo zahvalo sprejela kot novo prošnjo in nas zopet sprejela v svoje varstvo. Kateri želite se peljati s truckom, prijaviti se v župnišču vsaj do seje. Sicer pa imate že skoro vsi svoje avtomobile. Otroci se pa le raje peljejo na trucku. Vožnja za odrastle bo stala, kakor je dosedaj znano, 75c. Dovolj po ceni. Odhod bo takoj po prvi sv. maši. Zato, kateri pridete k prvi maši, uredite vse prej doma, da se vam ne bo treba vračati domov, ampak da naravnost odrinemo in pridemo prej tja, da se uredimo za procesijo. Novinar. 300 milj daleč. Slovesna otvoritev svetilnika se bo vršila ob času narodnih zračnih tekem, ki se bodo vršile v tem mestu od 23. avgusta do 1. sept. -o- IZDELOVANJE PIJAČ ZA LASTNO UPORABO NI PROTIPOSTAVNO Miami, Fla.— V tukajšnjem mestu so suhači aretirali neko žensko na podlagi obtožbe, da izdeluje pijačo in jo vzdržuje na svojem domu. Sodišče pa je žensko oprostilo, češ, da zase in za svoje goste je vsak upravičen do pijače. Kaznjiv je le, ako pijačo prodaja. i Him VAŽEN ZGODOVINSKI TRE-NOTEK V VRSTI BARAGOVIH PROSLAV (Nadaljevanje s 1. strani.) govo truplo, ali pa poljubljali zlati križ, ki je vdelan na njej. Brž so morali prepustiti prostor drugim. Vsi so pa imeli v srcih občutje, ki navda vernega človeka tam daleč v, katakombah večnega Rima. Z obiskom v Baragovi grobnici je bila končana naša po-božnost po določenem programu. Ljudstvo se je razkropilo po mestu, ki napravlja v vsakem oziru naj^pljsi vtis> bodisi po svoji naravni legi ob jezeru, bodisi po svoji notranji ured bi in snažni ličnosti. Najbolj "busy" je pa bil Mr. Grdina, ki je skušal vso prireditev o-vekovečiti s tem, da je vse mogoče prizore lovil v svojo nikdar počivajočo "kamero". V popoldanskih urah smo se pa začeli drug za drugim odpravljati na Calumet, kjer se je imela slavnost še isti večer in zlasti drugo jutro nadaljevati. -o- NAJVEČJI SVETILNIK NA SVETU Chicago, 111. — Takozvani Lindberghov svetilnik, ki je bil podarjen mestu Chicago, je prispel pretekli torek in bil tudi takoj postavljen na vrh Palmolive Buildg., 600 čevljev visoko. Ta svetilnik je najmočnejši, kar se jih je kdaj izdelalo, in tehta eno tono. Njegova svetloba, ki jo oddaja, 2 milijardi sveč, bo tako močna, da bo mogoče ob njej čitati letalcu, oddaljenemu 50 milj. Zadostno svetlobo pa bo oddajal ZAHVALA Chicago, 111. Že je minulo par tednov, odkar sem se poslovila od Vas, draga mi brata, in vseh prijateljev in znancev. Ali vseeno se mi zdi, da je komaj par dni nazaj, tako sem se veselo počutila med vami. Zato je moja dolžnost, da se v svojem katfor tudi v imenu moje prijateljice prisrčno zahvalim najprej mojima bratoma Ivanu in Martinu Halas za prisrčen sprejem. Ravno tako tudi vsem znancem in prijateljem, kakor sledi: Mr. in Mrs. Martin Žalig, Mr. in Mrs. Steve Doncsak, slednja sta madžarske narodnosti, pa vse glih smo se dobro razumeli. Nadalje lepa hvala Mr. in Mrs. Frank Kavčič in vsem tistim, ki živijo na Dorchester Avenue. Ker mi vseh imen ni mogoče omeniti in bi vzelo preveč prostora, mogoče bi tudi katerega izpustila, zato sprejmite vsi prijatelji in znanci najino prisrčno zahvalo. Tudi ne smem pozabiti prijateljev, ki so priredili tako zabaven in prijeten večer meni v počast. Bil je namreč moj god in god vseh Ančk. Hvala vam! Hvalo sem tudi posebno dolžna posebno Mr. Martinu Žalig, ki nas je s svojim avtomobilom vozil in razkazoval mesto Montreal, Aleš govori o amerikanskih Slovencih. — Socijalist Aleš, je v Ljubljani na veselici ameriških izletnikov slovenskih so-cijalistov v Tivoli odgovoril na nazdravice, kakor to piše "Delavska Politika" tako le: "Med ameriškimi Slovenci se širi svobodomiselstvo; du-hovniki, ki so pred davnimi leti odšli za prvimi izseljenci v Ameriko, so si pač ustvarili vsak svojo faro, ustanovili si vsak svoje kraljestvo, za delavce pa se niso brigali, dočim so v mezdnih sporih in bojih stali ob strani ali pa na strani kapitala. Mi bomo ostali z Vami v tesnih stikih. Vi v domovini pa glejte, da bodo Vase njive rodile Vam in da bo v Vaših hišah prostora za Vas vse." Tako torej govori o slovenski duhovščini rdeči Aleš. T1" sti, ki imajo malo več soli v glavi, kakor Aleš in pa sodi'"' gi njegove mentalitete ki so poslušali, so se tem beseda'1;1 gotovo pošteno muzali, zlasti' če se je modri Aleš, držal "m0' dro", kakor se zna na prime1 na kakih slikah socialističnih klubov. Sicer se bo pa možiček že ohladil. Molek je pisal v tet-ki. da prvi dan je vse naredi'0 nanj dober utis, dočim ga ^ pozneje pa nekaj ohladil Menda že ni bilo dovolj hva" lisanja in slavospevov, ako tu' di so ga chicaški rdečkarji pevali in povzdigovali "najboljšega pisatelja me nami". Častihlepje je torej 1® res hudo priraščeno tudi P1'1 naših rdečkarjih! NAZNANILO! Vsem onim, ki naročaj0 "ABECEDNIK" in "KATE*1' Canada, in njegove parke. ČelZEM" za ameriške Slovene® pa ni on utegnil, pa je bil takoj oia razpolago Mr. Joseph Peterec. Tudi njemu lepa hvala. Ne bom nikdar pozabila tistih dni, ko sem bivala med vami. Priporočala pa vam bi, da če je le kateremu mogoče, naj si naroči Amer. Slovenca. V njejn je toliko lepega za či-tat. Tudi iz Chicage so večkrat lepi dopisi in bi tako vsaj vedeli, kako mi tukaj živimo. To-raj, komur je le' mogoče, naj si naroči ta list. Zdaj pa h koncu sprejmite še enkrat prisrčno zahvalo od mene kakor tudi od moje prijateljice za vso postrežbo in prijaznost, katere sve bili deležni za časa najinega bivanja med vami. Ostanete nama v hvaležnem spominu in če še u-čakave drugega poletja, se zopet vidimo. Hvala vam vsem skupaj in pozdravljeni! Miss Anna Halas, Miss Rose Gruškovnjak. (Ogl.) naznajamo, da sta obe knj'S1 pošli in jih nimamo več v logi. Glede ponovne izd»Jc smo se obrnili na slovens'18 župnike onih naselbin, kje< imajo slovenske farne šole, ** mnenje o ponovni izdaji. ** izgleda, se bo knjigi razmer®1" potrebno tu in tam spremen^"1 v čemur pa mora priti d o i0" glasja, predno se more kaj ^ kreniti glede nove izdaje. Ležeče je torej na vodstvih S'°V farnih šol, da določijo, ali • • Jjv ' tozadevne slovenske knjige potrebne in kako in v kolik0 naj iste spremeni, da bodo 0 ^ govarjale potrebam današnJ razmer v naših šolah po A1"^ riki. Vsem onim pa, ki na«"0 jo "ABECEDNIK" in "KA^' KIZEM" naznanjamo, da r ■ J* z imenovanima knjigama moremo postreči, ker sta P°! --0- Kdor se brani časopisa, brani znanja in to v Ias škodo. STALIN, SAMODRŽEC SEDANJE RUSIJE (Dalje.) Gremo domov s praznimi rokami. Teden ali dva pozneje prinesemo ponovno .naše izkaznice in zopet se ponovi isto, preden zadovoljijo polovico kupcev." (Iz zasebnega pisma.) A červonec velja v ino-stranstvu vsaj štirikrat manj nego 2 dolarja, kolikor yelja na Ruskem. Sovjeti skušajo torej za vsako ceno in čim prej prodati svoje izvozno blago. Prej ali slej se bo Angleška naveličala komunistične propagande in ukinila trgovsko pogodbo, skoraj edini vir sovjetskih dohodkov. Kljub temu se Stalin ne more odreči "prismojeni misli" o vesoljnem požaru preko britskega imperija. |(Tako jo imenuje v "Spominih sovjetskega diplomata" znani G. Besedovski, najnovejši vir za umevanje moskovskih dogodkov). Velikanski petletni načrt mora do 1. 1933 potrojiti proizvodnjo (pred vsem izdelovanje poljedelskih strojev) in obsega brez izjeme vse panoge sovjetskega življenja, vštevši gledališče. (Govor Bo-jarskega na igralskem kongresu v "Krasni gazeti" 18. aprila.) Sovjetski tisk hoče "kovati pjatiletko noč in dan" in o-znanja 24-urni delavnik. — ("Trud", organ strokovnih zvez, izhaja s tem geslom na prvi strani.) Vlada je najela 500 do 1000 inostranskih, nemških, italijanskih in pred vsem ameriških inženjerjev, ker potrebuje vsaj 1,220,000 različnih strokovnih delavcev namesto razpoložljivih 309 ti- soč. Ruski inženjerji so večinoma nezaposleni, ker jim ne zaupajo. ("Daily Herald" 14. maja.) A delavci kažejo premalo navdušenja in zmožnosti, ker se jim slabo godi. Stroji so obrabljeni ("Izvestija" 19. junija) in kakovost blaga je zelo nizka. Vseh 512 motornih plugov, ki jih je poslala leningrajska livarna "Krasni Puti-lovec" na Volgo in v Ukrajino, ni bilo Zc^ nobeno rabo. (Uradni zapisnik v "Pravdi" 9. aprila). Železnice in parniki so v žalostnem stanju ("Izvestija" 18. junija). O priliki zadnjega XVII. zbora komunistične stranke so morali odriniti v Moskvo iz južne Rusije (Ak-tjubinska in Penze) posebni vlaki s 1500 biki in 600 jarci, ker bi stradali sicer odposlanci z ostalimi meščani vred. Komunistična opozicija ne dvomi, da se bo končala pjatiletka s polomom. Saj ustreza samo političnim potrebam komuni- stičnega samodrštva kot boj proti nevarni zasebni gospodarski pobudi, ne upošteva pa dejanske potrebe in stanja podjarmljene dežele. Če odštejemo od 16 milijonov ruskega proletariata najmanj 3 milijone poljedelskih hlapcev, o-stane 1,3 milijonov industrijskih delavcev (to je 10 odst. vsega prebivalstva). Med njimi so nad 3 milijoni brezposelni in tako zajezujejo oblasti na se načine dotok novih kmečkih kandidatov med "pri-viligirani sloj". Samo 31 odst. brezposelnih je prijemalo lani podporo v višini 21 odst. povprečne mesečne plače. ("Sta-tističeskoje obozrenije", 1929, št. 12.) Obubožana mesta brezposelnim ne nudijo nekdanjega postranskega nadomestila za izgubljeno službo. — "Davno so minili časi, ko sem zaslužil, kjer -sem hotel, in si kupil, kar sem hotel." (Iz istega zasebnega pisma.) Če sovjetski brezposelni ne smejo prirejati protestnih obhodov in zborovanj, to nikakor ne zmanjša njih obupa. Edina — zopet zgolj politična in trenutna — korist brezumne Stalinove "agrarne reforme" je ta, da je zaposlila po fašistov-skem vzorcu kot nadzornike, ovaduhe in profesioniste deset tisoče brezposelnih komunistov. Velikanske "kolektivne graščine" s 50 do 80,000 ha površine in 33,000 prebivalstva (n. pr. ob Srednji Volgi) potrebujejo razsežen upravni aparat, ki ga bo vzdrževala izkoriščana ruska vas. Nedvomno bi pomenile "žitne tovarne" edino rešitev, če bi res odstranile prehranjevalne ne-prilike in omogočile izvoz pridelkov. A pod sovjeti obrodi vsak gospodarski načrt samo povelja na upravno oblast. V dveh mesecih (januar, februar t. 1.) je strnil Stalin v kolektive 72.2 odst. (14i/o milijonov) vseh kmetij na področju Osrednje Rusije. V nadaljnih 20 dneh (od 1. do 20. marca) po znanem omiljenju prvotne naredbe je nazadovalo to število na 28.5 odst. (Poročilo moški obl. odbora komunistične stranke v "Pravdi" ob koncu marca.) Kaj so vredne te papirnate številke? Edina posledica preosnove je bilo porazno skrčenje obdelane površine. (Številke so prinesla "Izvestija" 8. maja.) Kmetje so se zbali, da jim bo vlada zaplenila žetev in so omejili setev na lastno pičlo prehrano: papirnati rublji jim tako malo koristijo. Tudi po kolektivah vlada razpoloženje "kakor v prisilni delavnici". "Treba je delati, a nihče za delo ne plača niti kopejke, dokler ne bo vnovčena letina." (M. Dosov: "Kak roždajetsja kolhoz" — Novi mir, april t.L) Radi pomanjkanja hlevov in krme je poginilo veliko zaple- njene kmečke živine (p0?! kod do 40 odst.). Motorni P^ gi so odpovedali, niso kos )^ kom ali pa nimajo kuriva. ,, Obubožanim "nehotn^j.. (kmetom, ki nočejo v .^i tiv) grozi lakota, ker so ' f A eK" d"' odvzeli dokaj konj in jib novem parceliranju nal)0. na najslabšo grudo (pon so morali zapustiti svoje move). till Pred desetimi leti je P J jji Lenin sovjetske graščine odločil za novo gospod11' j politiko, ne da bi se zrnei1'i več" ugovore komunistične ,v "j^jii Razumel je v preprostem za kruh, "najskromnej*0 htevo življenja", da p do kmetje poslali k vra«y jim ne borno stopili na,p! .j/' (Prim. Lenin "O prodovo^,e nom nalogo" Bonč-Brujevl spomine.) (Konec prih.) ■o-- -ncA' ŠIRITE AMER. sloveč W mm I^HIH Sv. Oče je sprejel resignaci-jo našega zaslužnega narodne ga voditelja škofa Jegliča in je imenoval Dr. Gregorja Rožma-na za ljubljanskega škofa. — Tako je bila škofova osemdesetletnica, ki so jo Slovenci v v domovini tako slovesno praznovali res nekak pozdrav slovesa velikemu srcu, ki je vsa leta bila slovenskemu življenju. Ni sicer nehalo biti to srce — še je žilavo in krepko, toda z;a vajeti ljubljanske škofije je prijela trdnejša in mlajša roka. Želja vseh Slovencev, tudi nas izseljeniških, je, da bi Bog §e dolgo ohranil našega očeta. Če je kdo potreben oddiha, iga je gotovo bil naš vla-dika. Tako neumornega apostola Slovenija še ni imela. Bogve, če ga bo še kdaj imela. Nam Amerikancem je njegova Podoba živo v srcu izza dni ev-harističnega kongresa, in živa b° ostala v našem srcu, čeprav Se nismo mogli udeležiti osem-desetletne proslave. Tudi tiha ljubezen, v srcu skrita, je tudi ljubezen. . u%MU * Ruski knez Volkonskij, ki je ravnokar pel svojo novo mašo v Rimu, bo najbrže odlikovan sv častjo kardinala. Tako poroko novicarji po svetu. Tako 0 Po dolgem času dobila Rusija svojega zastopnika v kar-(|:iialskem zboru. Zadnji štiri l^Peži posvečajo vso pozornost vprašanju zedinjenja z Vzhodno cerkvijo. Tudi sedanji v'adar cerkve se zelo zanima 2a Rusijo. Morda bo imenovale tega duhovnika kardina- tudi korak naprej. * i Zadnji teden se je zgodil ču- dogodek. Italijanski faši-8|i si vsega dovoljujejo. Na go- NAS OBZORNIK (Piše P. A. Urankar) Vi, SV. Bernarda žive redovni- tu in pocestnem prahu. Tudi gledališki igravci gredo v cerkev in v New Yorku imajo gledališki igravci celo svojo faro in svojega župnika. Na slovitem Broadwayu je. Cerkev sv. Malahije Župnikuje ji Father Leonard. Ob nedeljah je cerkev polna "gledaliških" vernikov. Župnik jim govori besede prav primerne njihovemu nevarnemu življenju. Ni še vsak, kdor se posveti gledališčnemu življenju, zapisan hudiču, ne. Treba pa je več energije in sil, da se v nevarnem vrtincu vzdrži. Cerkev sv. Malahije vrši eminentno službo in tudi duhovnik te cerkve je apostol v pravem pomenu besede. Gledališki svet je svet za posebno misij onstvo. * Oznanilo vsem, ki so se naveličali nositi zakonski jarem: V Rusiji lahko vsak trenutek vržeš ta jarem raz sebe. Doslej se je bilo treba samo registrirati v državnih agenturah.zdaj pa še tega ne bo treba več. Kar na pošti se boš podpisal, pošta-rica pa pritisne žig pod tvojo izjavo, pa si rešen sitne Eve. Ni posebnih stroškov, tudi nič sitnosti z advokati. Kam bo prišla država, ko tako zlorablja in kvari stanico svojega življenja, vsak lahko sodi. * V Genovi so se sestali emi-sarji delavskih društev vsega sveta. Za predsednika te internacionalne konference je bi! imenovan Dr. Brauns, ki je nemški katoliški duhovnik in delavski minister Nemčije. * Prezident Brazilije se je v javni encikliki zahvalil katoliškim misijonarjem za vso po-žrtvovavno delo v vseh stoletjih obstoja Brazilije. Povdar-ja, da se ima dežela zahvaliti predvsem katoliškim misijonarjem za vso kulturo, ki jo ima. Kedaj bo Amerika ofici jelno pozdravila katoliške mi sij onar j e—pij onir j e ameriške civilizacije. Tudi katoliški duhovniki so bili sejavci ameriške kulture. To pričuje Zgodovina. ODLIČNI VODITELJI V NARODNEM EVHARISTIČNEM KONGRESU V OMAHI, NEBR. OD 23. DO 25. SEPTEMBRA pt J»ipfc F Esiisatl Bi.-, j. —---------- \|Et.Rev Joseph Scfcre^osa&i/ KAKO TURČIJA RAVNA S KURDI? ki iščejo po visokem snegu 'Mešane in zašle hriboiazce. Ali niso fašisti zadnji teden aPadli tako ekspedicijo reše-Bavcev in jih obstreljevali? arbarsko početje je izzvalo t^°rČenje. Mussolinijeva kul-* ^rnrl je duhovnik Monsig-v r Ramon Mestres, ki je poraja Sedanjega predsednika Her-er*a Hooverja. Nekam tuje se ham zdi, da bi bil katoliški du-j^nik poročil protestanta. s^avijo, da ni bilo protestantoma duhovnika v onem kra- In druga inozemska ^tudi ne javnega funkcijo-j Ja, ki bi ju bil zvezal, zato ^.^Pravil obred naš duhov-v " časnikarska raca st- ker j Šesti narodni evharistični kongres bo tekom dni 23. do 25. septembra zbral na tisoče ameriških katoličanov, duhovščine in lajikov, v Omaha, Nebr. Gornja slika nam kaže može iz vrst višje duhovščine, ki bodo imeli vodilne vloge pri teh slovesnostih. Zgoraj na levo je škof Rummel iz Omahe, ki je povabil kongres, da zboruje v njegovi škofiji. V sredi zgoraj je znani chicaški kardinal Mundelein, ki bo imel nagovor na članstvo Najsv. Imena. Na desni zgoraj clevelandski škof Schrembs, pokrovitelj kongresa in protektor duhovniške evharistične lige. V sredi spodaj Most Rev. Pietro Fumasoni-Biondi, apostolski delegat, ki bo s pontifikalno mašo uradno otvoril kongres. Na levo spodaj vidimo katedralo sv. Cecilije, kjer se bodo vršile vse glavne cerkvene slovesnosti, in na desni je Creighton Stadium, kjer se bodo zbirali člani dr. Najsv. Imena. Za udeležence kongresa so vse železniške družbe znižale vožnjo. Določile so deloma posebno znižanje, deloma polovično ceno. puiiiiiiDniiiniiiiimiiinniiiiniiiiiiiiiM .......m............................umu...............................................................................umnim...........iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiii^ KAJ SE SL1SI PO SVETU? a— ...............................................................................................Illlllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllll.....Mllllllllllll.....Ill............................................................... k, ni ta bil med venci po- Jieeneea predsednikov ve-. Morda zato nima pred-j) sreče sedaj in se mu t0(1a zvezda bodočnosti. Me-toi;^ .ie garjevo kar je ka-čudno, da še ni kdo 'i, ^ ' nesre^a v deže- la ,Gr ie bil Hoover poročen s, /toličanu. Take neumnosti t^.^vezali kandidatu SmithU, Dj taka izjava bi bila logič- »Hft> lzrodek metodistovskih * Gi ltfiv edališki igravci in cer-Sedi Zveni ušesom kakor be-k s]...hudie in Bog". Ušesom, č«dne zgodbe o gle-ty'u , nemoralnem živi j e-Ni vse zlato, kar _ etl. ie pa tudi zlate v bla- V Tokio, glavnem mestu Ja-p- nske, so ustanovili veliko bolnico, ki jo upravljajo katoliške frančiškanke. Je to prva katoliška bolnica v tem mestu. bolnica. Protestanti imajo bolnico sv. Lukeža. V cerkvi Srca Jezusovega v Parizu sta podpisala dva cerkvena veljaka, angleški nadškof in nadškof iz Pariza, važen konkordat med "Angleško Zvezo za Obrambo sv. Stolice" in "Francoskimi Prostovoljci sv. Očeta." Zavzeli so se, da hočejo skupaj delovati za Kristusovo stvar in Petrovo stoli-co; za pomlajenje katoliškega življenja narodov, predvsem pa za trdnejšo katoliško fronto med obema narodoma, ki sta toliko trpela V zadnjih stoletjih verskih bojev. Vsa slovesnost je napravila globok u-tis na udeležence in nepopisen strah pi'ed "novo papeško in-ternacijonalno gonjo". V resnici Konkordat nima nič o-pravka s temi očitki, ampak je privatna manifestacija za ka- POLJSKA ODREDBA GLEDE RAZPOROK Warsava, Poljska. — Najvišje poljsko sodišče je izdalo važno odredbo, s katero bodo mnogi Amerikanci poljske narodnosti prizadeti. Odločilo je namreč, da razporoke, ki so bile dovoljene od ameriških sodišč, so na Poljskem neveljavne, ako je bila poroka sklenjena na Poljskem. Poljaku, ki yt bil poročen na Poljskem, more samo poljsko sodišče dovoliti veljavno civilno ločitev. -o- ANGLEŠKI NAČRTI ZA OD-POMOČ BREZPOSELNOSTI London, Anglija. — Najnovejša ideja Anglije, da konča brezupne delavske razmere, je, da odpravi svojo armado dveh milijonov brezposelnih v svoje dominijone. Tam bi jim dala v najem, ali pa prodala po nizki ceni zemljišča, ki sto- toliško prenovljenje. * V Italiji se bijejo fašistični listi zoper izjave duhovnikov, ki pridigujejo ljudstvu o šibah božjih. Zadnji potres so ožigosali duhovniki kot pridigo večnega Boga neverni in nemo-Valni Italiji. To je Italijo zelo zapeklo. Potrese in druge pri-rodne nezgode je vsak narod smatral kot udarec roke božje. Tudi fašizem je taka šiba božja. To bo Italija prej ali slej spoznala. je še prazna v velikanskih razsežnostih. Pri obdelovanju teh zemljišč bi izseljenci uživali vso pomoč obeh vlad, angleške, kakor tudi dominijona. PROSLAVE V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Na'naj-slavnejši način je pretekli pon-deljek proslavila Nemčija 11. obletnico, odkar je bila uveljavljena njena republikanska ustava. Slavnostni obhodi so se vršili v vseh večjih mestih. — mestu se je udeležil tudi predsednik Hindenburg sam. Razen lokalnih manjših nemirov, ki so jih izzvali komunisti, je ves dan potekel v redu. SMEŠNA NESREČA Pretekli mesec sta si dva zaljubljenca dala sestanek v neki tržaški ulici. Mladenič jo je potrpežljivo čakal v pekočem solncu. Pri tem ni niti opazil, da postaja tlak od vročine mehak in se mu udirajo čevlji v asfalt. Končno se je prikazalo dekle. Vesel ji hoče leteti naproti, a se kljub hudim naporom ne more premakniti z mesta. Devojka mu hoče pomagati, a tudi njeni čeveljčki obtičijo v asfaltu. Dva delavca iz bližine pograbita fanta in ga vzdigneta kvišku. Pri tem se je nekaj hrupno raztrgalo: podplati so ostali v tlaku in zaljubljenec je bil bos. Ona se je pa sezula in pustila čevlje na cesti. Ljudje so se silno smejali mlademu paru, ki je skočil v avtomobil in jo odkuril domov. -o- MOŽ S POLDRUGIM TISOČEM UR Mister Marder iz Manche-stra se je zdel angleškim carinskim oblastem že dalj časa sumljiv kot tihotapec. Med njegovim zadnjim potovanjem po Evropi so ga dale tedaj na skrivaj opazovati in tako so dognale, da je nakupil veliko množino ur. Ko je stopil na domača tla, so mu tedaj cariniki malo natančneje preiskali kovček in so ugotovili, da ima dvojno dno. Med dvojnim dnom pa so odkrili preko tisoč dragocenih ur. Nato so mu pretipali obleko. Nosil je navzlic vročini dva posebna telovnika, v obeh telovnikih so našli 365 ur. Vse to so mu zaplenili. V Lj. "Slovencu" je bilo pri-občeno izvirno poročilo od njegovega poročevalca, dne 26. jul. t. 1. Poročilo je zanimivo, ker pove, kak je dejanski položaj v Kurdistanu in obenem pokaže, na kateri strani je krivda, da v Kurdistanu ni miru. Dopisnik pravi: "V svojih dosedanjih depešah sem opozarjal na dogodke, ki se odigravajo v okolici jezera Van in gorovja Ararat tam, kjer se srečavajo meje Turčije, Perzije in Iraka. Poročila, ki prihajajo iz dežele svetopisemskega paradiža, so kratka: Kurdska vstaja je potlačena, nihče pa ne pove, koliko gorja se skriva za temi mrzlimi komunikeji, in medtem ko si Evropa dovoljuje platonično diskusijo o večnem bratstvu med narodi, pa Turčija, ki hoče postati član Društva narodov in si pod Kemal-pašo nadeva evropsko krinko, domovino Kurdov pustoši z ognjem in mečem. Vstaja Kurdov ni bila malenkostna. Dva armadna 'zbora z nad 150.000 vojaki sta bila postavljena v to od usode prokleto zemljo, da "pomirita nezadovoljni narod". Kurtp so kakor Armenci pričakovali, da bo svetovna vojska, kateri je zapadna diplomacija dala blesteče ime "vojske za pravico, enakopravnost in človečan-stvo", prinesla tudi njim če že ne narodno neodvisnost, pa vsaj široko avtonomijo. Med vojsko so se emisarji zveznih velesil posluževali nacionalističnega gibanja v Kurdistanu in obetali Kurdom, da bo že mirovna konferenca nagradila kurdske patrijote za njihovo zvestobo. Prišla je konferenca miru, prišel severški mir, ki je še nekoliko omenil Kurde, za severškim je prišel lozanski, ki je že požabil na težnje kurdskih nacionalistov in definitiv-no pokopal vse sanje o neodvisni kurdski državi. Od tistih dob so Kurdi v trajni revoluciji. Njihove tajne organizacije "Choiboun" turška vlada ni mogla ugonobiti, akoravno je leta 1925. z mečem v roki kon-solidirala položaj. Sedaj je posegla po metodah predvojnih sultanov, s katerimi se je Turčiji posrečilo "rešiti armensko vprašanje" Feetfa-mint odvajalno sredstvo ki ga žvečite kot gum". No Taste But the Mint na ta način, da je bil armenski narod kratfvomalo masakriran in jz zemlje iztrebljen. Govori se, da je turška vlada od vojske sem pa do sedanje revolucije nasilno izselila pol milijona Kurdov, katere je gnala kot sužnje preko tavriških gora, kjer je večina poginila od lakote in mraza. Svoje dni so na isti način "gonili v puščavo Armence, ter jih potem, pobili, ako že prej niso štrapacom podlegli. V najnovejšem času je ankarska vlada na isti člo-večanski način prepeljala o-krog 1200 kurdskih družin in jih naselila v zapadni Aziji, a tako, da je ločila ženo od moža in otroka od staršev. Izprazr njene vasi so-bile kratkomalo požgane. Zadnja vstaja pa je končno na brutalen način izbrisala kurdsko vprašanje sploh iz zgodovine. Od sedaj naprej se o kurdskih vstajah ne bo več pisalo po svetovnih listih, Kurdi so pomirjeni in Kurdistan je dežela rajskega pokoja. Turška ofenziva dveh armadnih zborov je namreč masakrirala vse, kar ji je prišlo pod nož, tako da je po vesteh srečnih ubežnikov na tisoče Kurdov bilo zaklanih od redne vojske, na stotine selišč po dolinah in gorah pa zapa-ljenih. Kar je moglo bežati, se je rešilo v Perzijo in v Irak, a še tja so jih zasledovale turške tolpe, tako da je bila nevarnost, da nastane mednaroden konflikt. Sicer vemo, da je Kurdistan, ravnotako kot je bila Ai'meni-ja, križišče mednarodnih interesov in zato prepojeno od krvi, odkar je človeška roka pisala zgodovino narodov. Poročal sem vam zadnjič, da se o-glašajo rivalitete evropskih držav, Anglije, Italije, sovjetske Rusije, Nemčije, ki iščejo gospodarskih potov in naravnih bogastev, katere v veliki množini pokriva kurdistanska zemlja, in zato tam nete nemire. Zato pa tudi Evropa mirno gleda, kako Turki iztrebljajo zdaj nezadovoljni narod. Svetovno časopisje molči o tragediji, ki se vrši daleč od nas. Ali je Turčija zato odpravila kalifat in nastopa v pozi "civilizirane države", da se znebi tudi še tiste etike, ki jo je vseboval stari islam ?" Pri lekarnirjih —15c,25e DO YOU KNOW WAY--- H Dog Never Bites Anyone Until—M First«? untftnational Cartoon Cai.fr. f. ^3 7 Urawn for ttiis paper Bjf PST] ^SsJ ^ 1 A , a| Tiffi^t] "■MS.CL ne fJKw»o ——' ^ I p^oon-^rL/, H Oil! Wr^^s Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje: Za dinarje: 5.00 .... ....$ 6.15 200 Din .... 4.45 10.00 .... .... 11.25 500 Din .... 9.80 15.00 .... .... 16.35 ' 1000 Din .... .. 18.90 20.00 .... .... . 21.45 1500 Din ... .. 28.00 25.00 .... .... 26.55 2000 Din .... .. 37.00 35.00 .... .... 36.70 3000 Din ... .. 55.40 50.00 .... .... 51.90 4000 Din .... .. 73.50 75.00 .... .... 77.50 5000 Din .... .. 91.60 100.00 .... .... 103.00 10000 Din .... .. 182.00 200.00 .... .... 204.00 15000 Din 273 00 300.00 .... .... 306.00 20000 Din . 363 00 400.00 .... .... 407.50 30000 Din 543.00 500.00 .... .... 509.00 40000 Din .... .. 724.00 600.00 .... .... 610.50 50000 Din .... .. 902.00 700.00 .... .... 712.00 60000 Din .... .. 1082.00 800.00 .... .... 813.00 70000 Din .... .. 1260.00 900.00 .... .... 914.00 80000 Din .... .. 1441.00 1000.00 .... .... 1015.00 90000 Din .... „ 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema gamo Money Orders, American Express ček, ali pa bančnj draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popolbne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$.. 300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 pak ta kombinacija nima konkretne podlage. Grk je zvit trgovec in ne bo šel kar tako po kostanj v žerjavico. Turki imajo posla dovolj doma. Bolgari ne štejejo mnogo. Madžari pa bi imeli opravka s Čehi in tako vsa ta kombinacija ne daje Mussolini ju posebnega upanja za zmago v slučaju spopada. Ampak Mussolini sedi tudi doma na vulkanu. Tudi v Italiji vre in vse komaj in željno pričakujejo prevrata. Kakor vse zgl«da, se bo kmalu tudi o Mussoliniju zapisalo: Mussoli-fti je bil . . . naši neprijatelji in sovražniki. Saj vsi Italijani niso taki, ka-koršen je Mussolini. Med njimi so dobri in slabi in premnogi Mussolinija še bolj sovražijo, kakor mi. Ampak neko sorodstvo med vulkani v Italiji in Mussolinijem je pa le opaziti. Kakor ognjeni vulkani radi bruhajo, takega vulkaničj^ega značaja je tudi črni Benito. Ko je po okroglem svetu vse tiho in mirno, pa izbruhne vulkan v Rimu in Benito Mussolini se šopiri, da izziva vse okrog sebe. Francijo je s svojimi izbruhi že precej izzival. To v toliki meri, da je Francija prav pošteno zavarovala svoje meje in da pri kakih prihodnjih izbruhih zna Mussolini dobiti po prstih. Ako pride do konlifkta jih bodo dobili Italijani po glavi in hrbtu. Po glavi jih mu bo nametal Francoz, po hrbtu in tam kjer se hrbet konča pa jih dobi od Jugoslavije. Mussolini plete zavezniško verigo in zdi se, da so na njegovi strani Grki, Bulgari, Madžari in Turki. Pač lepa kombinacija! Am- ustavi natančno, kakor se mu ukaže. Še bolj interesantno pa je, da temu mehaničnemu možu se ni treba ne briti, ni mu treba ne zajutrkovati, ne kositi in ne večerjati Naspi se stoje, ni mu ne vroče, niti ne zebe ga, z vsem je zadovoljen z vremenom in postrežbo. Vidite, zato se pa za take može že hudo zanimajo velepodjetniki. Kajti takim možem bi ne bilo treba dajati "pejde" in delali bi lahko ne le 8 in 10 ur na dan, ampak kar 24 ur naprej in naprej. POD VAŠKO LIPO Tone s hriba. Svet postaja res prav tak, kakor je to svoje čase prerokoval moj znanec Jure, "da bo namreč sedem let še slabo, potem pa sploh nič več dobro." Vse že kaže tako. Dela se vedno slabje. Do danes, ko pišem te vrstice za "Pod vaško lipo", je poteklo v letu 1930 že 220 dni. Vsak dan je bilo treba jesti in živeti. Pač nisem "Robot", da bi se postavil v kot in bi bil z vsem zadovoljen. Vsega skupaj sem delal 93 dni v tem letu. Pa računajte mojo prosperiteto. Silno visoka je! Zadnji mesec so nas troštali z augustom, da se bo začelo bolje delati. Pa ni še prav nič boljše. Čas pa je da bi že bilo. ŠIRITE AMER, SLOVENCA PRAVO DRUŽINSKO ZDRAVILO "Peoria, 111.—Vsi člani naše družine rabijo Trinerjevo grenko vino z enako dobrim uspehom za želodčne nered-nosti. Kot odvajalna tonika, je boljše kot karkoli, kar smo mi rabili. Drži čreva v pravem delujočem redu. Napravilo je čudeže. — V. Vičič." TRINERJEVO GRENKO VINO očisti sistem in opere vse strupe. Vre-di razne bolezni povzročene od zaba-sanosti kot zaprtnico, glavobol, ner-voznost in slab spanei. V vseh lekarnah. — (Adv.) PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN , Mussolini je rentačil. Katastrofa je zadela južno Italijo, in zdi se, da ima Mussolini zdaj za en čas dovolj dela, da se v Italiji popravi, kar je razdejal potres. Nesreče, kakor je bila to, ni za privoščiti nikomur, tudi Italijanom ne, če tudi so 1941 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: Roosevelt 34O8 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvašna kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. _______=, =g -POSTAVNE LISTINE za tu in stari kraj Vam napravi Anton F. Kozleuchar — JAVNI NOTAR — TISKARNA vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 — 51st Avenue, West Allis, Wis. : , - ===g "■i ' ~ ' *"" ' 1 ; D£TEA}RSWH — Zdravnik in kirurg — 2000 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1 — 3 popoldne in 7 — 8 zvečer. ) Uradni telefon: Canal 4918. , Rezidenčni telefon: La Grange 3966. ' PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V ) URADU. Res. Tel.: Canal 5753 Business Tel.: Canal 3469 WESTERN AVE. SERVICE STATION - JACOB SCHWAB GENERAL AUTO REPAIRING , Accessories, Tires and Battery Service. — Frames, Body and Fenders Straightening. —. Painting and Welding. GASOLINE, OILS AND GREASING 2501-11 So. Western Ave. Chicago, Illinois 1 Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912 STARA IN ZVESTA PRIJATELJICA je ta zanesljiva banka vsem svojim odjemalcem in jim vedno rada pomaga in daje nasvete. Vaši prihranki so zasigurani pri IgJIP KASPAR AMERICAN STATE BARK "^jBgffipj^ 1900 Blue Island Ave. * Chicago, 111. SEDAJ PEČI takozvane "BUNGALOW PORCE-LIRANE PEČI", ki imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi strani pa s plinom. Prav moderna in praktična pe£. O-glejte si jo v nasi trgovini. Te peči' prodajamo sedaj za izredno nizke cene. Poslužite se te prilike. Sedaj posebna cena: $54.50 je čas, da mislite na zimo, ki bo kmalu tukaj. Pre-slcrbitc si peč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst pe-,či, razne barve in cen. — Dovolj, da oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je ..bote rabili. SLOVENCEM V CHICAGI IN OKOLICI SE NAZNANJA Otvoritev novega slov. podjetja PRALNICE Pilsen Laundry NA 1158 WEST 18TH ST., CHICAGO, ILL. arjranccstrBSBr > »jjiSifiv/."?: VELIKA IZBIRA kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te: vrgte ku-ninjske sestave dobite pri nas, pet komadov od $17.95 NAPREJ. Prihodnji teden se prične konvencija K. S. K. Jednpte. V naši naselbini je veliko zanimanje za isto. Naši možaki ne govorijo o drugem, kakor o Jednoti. Zanimivo jih je poslušati. N. pr.: Martin je zato, da se ne deli nobenih nagrad. Kaj vraga bi samo nagrade delili. Pa če je že tako, pa se naj kaka nagrada da tudi starim članom s tem, da bi se jim včasih ases-ment malo znižalo ali popustilo. Ni napačna ta ideja. Jure pa pravi: Ako bi imel jaz kaj za reči, bi vse glav. u-radnike "fajrov". Saj ti tiči ne • znajo druzga, kakor pričkat se, pa debele cigare kadit. Mi pa plačujemo, zaslužimo pa nič. Naša soseda pa pravi: Mi imamo pa premalo uradnikov za našo naselbino. Zakaj ne bi bila tudi ena naša ženska v glavnem uradu. Kaj bodo nas gledali po strani. Pri nas se je jednota ustanovila. Potem, ko se je isto ustanovilo se jo je lahko širilo naprej. A ustanoviti in začeti jo je bilo težko. Ako bi šla jaz na konvencijo, bi vzela seboj ene dva fina au-tomobila, pa bi dala delegatom "rajt", pa bi me vsi "lajkali" in bi me gotovo izvolili v kak odbor. "Tu, tu, tu je treba kaj imet," se je potrkala soseda s prstom po-čelu, ko je to pripovedovala. Pa je prišel četrti: Kaj bo, malo se bodo pokregali, potem bodo pa zopet cigare skupaj kadili. Jaz pa ne verjamem nič kar pripovedujejo. Ampak to bo pa kaj rado, da bodo zopet asesment kaj povišali, saj drugega na konvencijah ne znajo. Najprvo ugiblje-jo kako bi bilo to pa to, potem pa pronajdejo, da za to novaca ni, pa dvignejo asesment. Potem pa pravijo, da so dobro naredili in da bo jednota sol-ventna. Kako je pa "važer" članov solventen, tega pa nihče ne pogleda. Peti pa pravi: Ce bi šel jaz na konvencijo, jaz bi pa gle- , dal, da bi se asesment znižalo. Saj ima jednota miljone, čemu treba nositi vedno na kup. Komu bo pa vse to ostalo, ko mene ne bo. Ta mladi pa če čjo, kaj imet, naj pa sami znesejo skupaj, kakor smo mi ta stari. ' In tako ponavlja šesti, sedim', osmi, itd. Pravim, zanimivo jih je poslušati. Vsak po svoje misli in svojo trdi. Kako bo konvencija izpadla je težko ugibati. Še nikdar niso bili delegati tako i -.borno organizirani, kakor to izgleda iz Glasila. Vidim, da ima Ohio svojo ligo, v. kateri so združeni vsi delegati ohaj-skih društev. Tako ima Minnesota svojo ligo. Tudi Pennsyl-vanija je organizirana in ima spretnega voditelja na čelp. Pa tudi v lllinoisu ne spijo de- Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816 DR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba St. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, 111. Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 Wait 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. ml t~— legati. Tudi v lllinoisu je organizirano. Pa Wisconsin pravijo, da je kot eden. Kako bodo • te skupine, ali bloki sodelovali : je težko računati naprej. Gotovo je, da se bodo pri gotovih vprašanjih zjedinjevali, pa zopet pri drugih ločili. Najhujša borba bo pri volitvah. Ker je delegacija tako pestro organizirana je težko določevati, kam se bo nagibala relativna večina. Pa še eno. Na letošnji konvenciji bo nad 60 žensk de-legatinj. Tudi to število mnogo pomeni. 60 glasov, bajgali, kdo jih bo v žep utaknil bo srečen. Zato bodo pa ženske r.a tej konvenciji najbrže uživali veliko spoštovanje in naklonjenost. Vsak se jim bo priklonil, kajti glasovi so glasovi.. Tako sem torej malo posa-njal o tem. Kako bo pa konvencija izpadla bom pa potem povedal. Kaj bi človek naprej prerokoval. Moj stric Miha, Bog mu daj dobro, saj spi spanje pravičnih pri Treh farah že blizu 20 let je vedno rekel, če ga je kdo poprašal po vremenu, kakšen dan bo: "Počakaj, to ti bom pa zvečer povedal." In tako se ni nikdar zmotil. * * * Zadnji četrtek so pripeljali v Joliet mehaničnega "moža", ki ga nazivljajo "Robot". Odkod to ime mi ni znano, niti ne bom jaz v stanu to jezikovno dognati. Vem le, da nekateri Poljaki, ki so delali z menoj v tovarni so pravili, ko so šli na delo, da gredo na "roboto". Morda ima izvor tu, če ne, pa tudi nobene zamere ni od moje strani. Kar je zame zanimivo je to, da ta mehaničen "mož" je obenem tudi vrlo praktičen "človek". Dolžnosti mu seveda diktira pravi človek, potom električnega mehanizma. Interesantno je to, da te dolžnosti lahko diktirajo "Robotarju" na več načinov. ! Tudi potom brezžičnega zračnega valovja. Tako n. pr. "Robot" vodi automobil in istega ■ i BRZA ZVEZA If I v EVROPO ' preko Hamburga na naših modernih parnikih lO HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEWyORK i Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Direktna železniška zveza z Jugoslavijo. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinskih parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali J Hamburg-American Line lil 177 N. Michigan Avenue * * Chicago Zavod kvalitete m postrežbe od leta IvlZ. Zaloga vse vrste pohištva in Radijev za gotovino ali na lahke obroke . 2105-11 WEST 22nd STREET Telefon Canal 6138 CHICAGO, ILL. GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE. Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zadovoljiti v vsakem oziru naše odje-mlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupovati-pri nas_kupuje stalno pri nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas! M—!-i-—--—- N r i oooooooooooooock 6 jffj^^'^sx 9 ►o00000000000000* g | Družba ®ooooooooooooooo O 9 Družine XKXKXXXXXXXXXXXX (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Sedež: Met, 111. Naie geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vil" GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet. IU. {• Podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. U. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago ^avni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, IU. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, IU. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen ave., Chicago, 111. Jacob Štrukel, Edwards ave., R. No. 1, LaSalle, IU. john Gerčar, 1022 McAlUster Ave., No. Chicago, I1L POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, IU. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, IU. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. -o-1 Do OO<)OOO^^ NAZNANILO V POZDRAV! Cenjenim zborovalcem, delegatom in delegatinjam VIII. redne konvencije Družbe sv. Družine kličemo Vam že v naprej: Na veselo svidenje in dobrodošli, bodite pozdravljeni! La Sallski Slovenci se Vas veselimo, V svoji sredi imeti Vas želimo. Vsaki bode prijazno sprejet, Naj bode že star ali mlad. Saj smo sinovi in hčere ene domovine, Bratje in sestre Družbe sv. Družine. Le z veseljem naprej čez hribe, doline, Saj smo bratci Vaši do hladne gomile. Program za na preddan otvoritve VIII. redne konvencije, to bo na pondeljek, .dne 1. septembra 1930 (Labor day) : 1. Sprejem delegatov (inj) in drugih zunanjih gostov. 2. Pripravljeni avtomobili popeljejo delegate (inje) na določena stanovanja. 3. Ob 9:30 zbiranje domačih in drugih društev v cerkveni dvorani. 4. Ob 10. uri slovesna sv. maša z leviti za vse žive in mrtve člane (ice) Družbe sv. Družine. 5. Po končani sv. maši odkorakamo nazaj v dvorano, v kateri bo pripravljen banket od društva sv. Družine štev. 3 D.S.D. v počast delegatom in slavifemu občinstvu lasallskem. 6. Pozdravni govor in drugi govori. 7. Ob 3. uri popoldan Baseball game med jolietskim Baseball teamom DSD. in lasallskimi slovenskimi fanti. 8. Ob šesti uri zvečer prične se društvena veselica in prijateljski sestanek v dvorani cerkve sv. Roka, in se bo zopet gledalo, da bo vsem postreženo po najboljših močeh, starim in mladim. Konvenčni pripravljalni odbor. -o- Društvene vesti in naznanila. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D. s. D. Spremembe pri društvih. ^'Uštvo št. 1: Pristopili: Benjamin J. Buchar, st. 19 let, zavarovan za $500.00; ..Augustine Muren, st. 20 let, zav. za $500.00; Rose Rozman, st. 16 let, zav. za $500.00; Joseph Russ, st. 16 let, zav. za $500.00; Albert Popek, st. 16 let, zav. za $500.00; Joseph Dragovan, st. 16 1., zav. za $500.00; John Rus, st. 40 let, zav. za $500.00; Joseph Verbič, st. 16 let, zav. za $500.00; Helen Skrinar, st. 16 let, zav. za $500.00. — Susp.: 2. — Umrla': Joseph Me-jaski, cert. št. 343, st. 43 let, zav. za $250; Michael Brachun, cert. št. 105, st. 59 let, za-v varovan za $250.00. Ustyo št. 3: Pristopila: Mary Štrukelj, st. 47 let, zav. za I k * * $250-.00. Ustvo št. 6: Pristopil: Stanley Hodnik, st. 16 let, zav. I I K | za $500.00. i^vo št. 12: Susp.: 4. stvo št. 13: Pristopili: Frank Mravla, st. 17 let, '.a", za $250.00; Stephen Kolenko, st. 16 let, zav. za $250.00; Anthony Kremesec, st. 1() let, zav. za $250.00; Louis Dalmovich Jr., st. 18 jDt let, zav. za $500.00. — Susp.: 1. št- 14: Odstopil: 1. j 8tv° št. 16: Odstopil: 1. — Susp.: 1. ^ Pristopili v Mladinski oddelek. ifivo št. 3: Albert Kovačič, Albina Kovačič. &tv° št. 8: Frances Sterle, Matilda Sterle, William An-zelc, John Anzelc, Charles Anzelc, Elizabeth Anzelc, Theresa Anzelc, Bernice o^v Sprietzer. v° št. 13: John Mladič, Bernard Stachnik, Anthony Novinich, Frank Ude, Louis Kovačič, William Neckar, Matthew Kolenko, Mary Ray, Andrew Puliš, Anthony Acius, Joseph Ste-tyt^ puchin, Joseph Balazeniak. 0 »t. 14; Marie Zigarovich, Florence Artman. -o- Klh IMENA DELEGATOV IN DELEGATINJ S^^VNIH DRUŠTEV D.S.D. ZA VIII. KONVENCIJO, KI i h vršila septembra meseca v la salle, ill. "st v° št. 1, Joliet, 111.: 1. Joseph Slapničar, 2. Joseph Kle-!jec> 3. Joseph Geršič, 4. Rudolph Škul, 5. Martin Juričič, t- F»-ank Škedel, 7. Joseph Šraj, 8. Joseph Horvat, 9. An-Stefanich, 10. Frank Škul, 11. John Russ, 12. Simon Ntvetina- 0 »t. 2, Mount Olive, IU.: Ni še nič naznanilo. V0 3' La Sal,e> Anton Kastigar. hlj^0 ®t. 4, Bradley, 111.: Ni še nič naznanilo. jS$tV° št. 5, Ottawa, 111.: Ni še nič naznanilo. S»tv° 6' Waukegan, 111.: Joseph L. Drašler ml. St; ®t. 8, Rockdale, 111.: Ni še nič naznanilo. |VtV° »t- 10, So. Chicago, 111.: Ni še nič naznanilo. Ntv° H' Pittsburgh, Pa.: Matthew Balkovec. \tV° št 12» Joliet, 111.: 1. Rose Bahor, 2. Frances Kalčič. I,}"® št. 13, Chicago, III.: 1. John Terselich, 2. John Gott-» . Anzelm Murn. Namestniki: John Foys in I V"0 Den5a. , 'J, ®t- 14, East Pittsburgh, Pa.: 1. Peter Malek, 2. Geo. Vo lch- K M- ,St* 15> Ottawa, 111.: Joseph Madic st. Namestnik: Nitvk Koza'ich. Ntvo 16, Chicago, III.: Mary Anzelc. Ottawa, 111.: Katherine Bayuk. Jv St' l8> Springfield, HI-: Ni še nič naznanilo, ^j), Va» katera niso še nič naznanila glede delegato naProšeni, da to obenem storite. Kajti vam je bi0 v°cete poslati delegata (injo) ali ne, a vseeno pa bi ' Ce bi to na glavni urad naznanili. Frank J. Wedic, glavni tajnik. IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D. Joliet, 111. Cenjeno društvo, oziroma članstvo:-- Po odredbi zadnje društvene seje je naše društvo enoglasno sklenilo, da se udeležimo in to korporativno slovesnosti, ki jo bo praznovalo naše društvo sv. sosedno društvo, Ivana Krst. št. 13 DSD. v Chi-cagi, 111., ko bo praznovalo svojo lOletnico obstanka^ nedeljo, dne 31. avgusta. Nadalje je bilo odobreno, da naj odbor preskrbi potrebno glede vožnje v Chicago in nazaj. Glede tega vam naznanjam sledeče: Odbor je najel "bus", enega ali več, kakor se bo videlo, da bo potreba, da se vsi skupaj peljemo na dotično slavnost. Chicago Transportation Co. je dala račun, da vsak bus stane $40.00. Na vsakem se pa lahko pelje 30 oseb. Na posamezne bi potem prišlo za plačati za vožnjo po $1.34 za tja in nazaj. Potrebno je sedaj, da se člani in članice priglasite, kateri se mislite te slavnosti udeležiti in plačate vožnjo naprej. O-glasite se vsaj do 28. avgusta, da potem natančno vemo, koliko "busov" bomo potrebovali, ker bi jih zadnji dan že težko dobili. Za vožnjo plačate na* prej pri sobratu tajniku Louis Martinčiču, 1410 N. Central Street, ali pa pri predsedniku Geo. Stonichu, 815 N. Chicago Street. Toliko v pojasnilo glede vožnje. Dragi mi sobratje in sose-stre! Na srce vam polagam, da bi se udeležili te slavnosti v velikem številu, da na slovesen način pomoremo bratskemu društvu proslaviti lep dan desetletnice društva in s tem pokažemo pravo bratsko vzajem nost in da skupno delamo v blagor društev in DSD. Čas od hoda bo pravočasno priobčen v glasilu v petek pred slav-nostjo. Z bratskim pozdravom, Geo. Stonich, preds. IZ URADA DRUšfvA SV. CECILIJE ŠT. 12 D.S.D. Joliet, III. Tem potom naznanjam vsem članicam, da smo imele svojo redno sejo dne 10. avgusta. Na tej seji je bilo prebrano pismo in vabilo na slavnost društva sv. Ivana Krstitelja št. 13 DSD, Chicago, 111. Sklenile smo, da se naj naše društvo udeleži te slavnosti, katero bo omenjeno društvo praznovalo v nedeljo, dne 31. avgusta, ko bo praznovalo desetletnico svojega obstoja, pri sv. maši ob 11. uri in po maši slovesen banket, Katera članica bi se rada udeležila te slavnosti, naj se zglasi pri meni, ali pa naj me pokliče na telefon. Telefon številka je 4767-R. Najkasneje naj se vsaka, ki misli iti, oglasi do 28. avgusta, da bomo vedele, koliko se nas bo udeležilo. Peljale se bomo z busom. Sesterski pozdrav, Rose Bahor, tajnica.. -o- IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 6 D.S.D. No. Chicago-Waukegan, 111. Cenjeni člani in članice: — Tem potom se naznani vsemu članstvu našega društva v Waukeganu in North Chicago, sledeče: Sklenjeno je bilo na zadnji seji, da se vzame na znanje vabilo, katero je bilo sprejeto od konvenčnega odbora KSKJ. To vabilo, katero je društvo sprejelo in sklenilo, da se naše društvo udeleži te slavnosti, katera se vrši v nedeljo, dne 17. avgusta. Program je sledeči: Kakor je bilo prošeno, da se vsi člani in članice našega društva sv. Družine št. 6 DSD. zberejo pred šolo ob 1 uri popoldne. Vsak član društva je naprošen, da si pripne znak (regalijo) družbe. Naše društvo potem korporativno odko-aka na Možinov park, kjer bo piknik in 'azne druge točke na programu. Še enkrat prosim članstvo, :!"-se udeleži te velike slavnosti in da se naša mla- I da organizacija na ta način pokaže starejši organizaciji, da tudi mi delujemo za napredek slovenskega naroda v Waukeganu in North Chicago. Predno končam, imam še eno željo. Kakor že vsi člani in čl a nice vedo, kaj se je sklenilo na seji zaradi 151etnice, da namesto veselice plača vsak član $1.00 v ta namen. Danes prosim vse one, kateri še niso plačali, da je do prihodnje seje. ki bo 7. septembra,, zadnji čas, da to poravnate. Na tej seji se bo prebral list vseh onih, kateri so plačali. Takrat bodo vsi vedeli, kateri člani se za našo mlado družbo zanimajo, in kateri se ne. Torej, kot taji.ik vas, cenjeno članstvo prosim, da se oglasite vsi glede tega, da bo ta stvar enkrat v kraju in urejena. Saj veste, da je to dolžnost vseh članov in članic, da delajo za korist društva in ko delajo v korist društva, delajo tudi v korist samim sebi. Saj je društvo vaše, vas vseh, in ne samo nekaterih. Z bratskim pozdravom, Joseph Drasler Jr. IZ URADA DR. SV. DRUŽI- NE ŠT. 11 D.S.D. Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjam vsem vsem članom in članicam in vsem pittsburškim Slovencem in Slovenkam, da bo priredilo naše društvo sv. Družine svoj piknik v nedeljo, dne 17. avg., na farmi sobrata Josepha Kro-šelja. Prosimo vse pittsburške Slo- vence, da nas V kolikor mogoče velikem številu posetijo, za kar vam bomo hvaležni in ob prvi priliki vam povrnemo. Za vso dobro postrežbo bo skrbel odbor. Sobratski pozdrav, John Flajnik, tajnik. OUR YOUNG D.S.D. Joliet, III. Well, here we are again talking about our HFS (DSD.) baseball team, and you can't blame us, they sure are a wonderful team of boys, and can they play and how, you should have seen them play Sunday, Aug. 10, 1930, at Highland Park. It sure was some game, they played the RFD. boys from Rockdale. Both teams played good, but still the HFS. (DSD.) team had it all over on them and at the finish of the game the score was 12:0. HFS. (DSD.) the winnig team, but we must not forget to let know who our great little pitcher was, none other than Frank Lickovic, and you ought to see the way he hurls them balls, and, oh boy, how Emery Subar can catch behind the plate, really you don't know what you are missing by not coming out to see the boys play. The homers our team knocked Sunday were a sight for sore eyes; those that get credit for its this time are the first one that came in contact with the ball, was Al. Zadel, and, oh, how he did hit it; the others were F. Gnidovic, John Pi-cha, Emery Subar, August Muren, and Frank Lickovic, it sure was exciting, our pitcher fanned nine and walked, too, not so bad, do you think so? And then, above all, they would get as far as third base, but just couldn't get home. — HFS. team were too fast for them, but just the same, they were goodhearted losers. I believe I told you enough about the game to pep you up to come out to their next one which will be Sun., Aug. 17, at Nowell Park. The game starts at 1 o'clock, if you can't get there for the beginning, come a little later, the boys are tickled pink when they see the members and friends come out to root for them; you know, it won't be long now and the baseball season will be over; so come one and all and let the boys know you're with them. They're doing their bit, why not we do ours. Here is hoping to see more baseball fans at the next game. Something to talk about:— We sure missed R. Baher at the ball game, can she root and how. Who said A. Muren didn't like cake? We are wondering why J. Mutz has such deep thoughts here lately. Agnes said slu- can't holler at the game; I sure would like to hear her at home, how about it? E. Subar said he can't depend on his lizzie any more. I guess it has seen its days. We are wondering why F.K. didn't -'.orne to the meeting. Could some one solve that problem? You ought to see L. C., how he can do away with hot. Oh, boy! We all think F. P. is a very nice young gentleman. Would some one tell us what the attraction is up at the north end? J. P. & F. L. are he sheiks that go there. F. G. sure does like the swing, how about it? F. L. said at the recent meeting, keep on with the good spirit, boys, Ave can win all the rest of the games. (Three cheers for the boys.) A. Z. is the boy with that big friendly smile. A. C. Wedic. (As they say it\ \ in ITALY ) II miglior equivalente del Tostro denar© it Ml$B j ^M^A'^^r'km^^^^l^mW Pazite na Tonijevo sliko E^JnLf^ty f'I amfJ^J^Jl/i 113 Vr^U vsalce kante. ^M^^^^gMfgpa^^^' Knjižica z recepti za pripravo dobrih Tcidl se na prošnjo pošlje na vsak na- Anheuser-BuscJi Budweiser Barley-Malt Syrup LIGHT OR DARK ~ RICH IN BODY ~ NOT BITTER Western Sales Corporation ^ 1S25 Newberry Avenue Distributors, Chicago, III. Phone, Canal 7051 ( — pomeni v našem jeziku "najboljše, kar more kupiti denar"... Nemogoče je, producirati boljši izdelek, kakor je, izvrsten po kakovosti, Budweiserjev ječmenov sladni sirup. Ne vsebuje nadomestkov, ponaredb, primeskov, umetnega barvila ali dišav . . . Zadovoljuje vas, ker je 100 odstotno -čist. Pri izdelovanju se ga pusti ležati 3 mesece. ANHEUSER-BUSCH — ST. LOUIS i Also Makers oj Busch Extra Dry Ginger Ale , BM-1S9 » Podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v Am. Slovencu! NEWS AND NOTES OF JOLIET D.S.D. BALL TEAM Joliet, III. Our Joliet DSD. Ball team were successful in defeating the RFD. boys Sunday at the Highland Park diamond by a score of 13:0. Likovich, the best pitcher in the junior league, held the RFD. score less and allowed only 4 hits. Sunday, August 17, 1930, the DSD. will meet the Papesh West Ends at Novell Park at 1 P. M. So come all you ball fans and root to encourage our young DSD. Are you ready to go to La Salle Sept. 1? Well, our ball team is all set and our rootery will go with them to root the team to victory. This goes for you girls out in La Salle. Don't forget there will be no flirting with the boys while the game is going on. You and your boys are a little shy. And La Sallita don't miss our ball game. W. R. --o-- ST. JOHN'S D.S.D. Chicago, Hi-Defeated the Chicago bears Sunday, Aug. 10, at Lemont by a score of 21:9. The boys made fine showing and were supported by the St. John's Society members. The boys have a clean record having won three straigh' games. A thrill was furnished by W. Necker, who stopped a hot smash and turning in to a double play and making the ninth double play in three games. Sunday, Aug. 17, the team is going to play on the Harrison high school grounds at 10 A. M. A little more about Sunday game. All the players hit the ball hard and Andy Pupils, the pitcher, won his second game for St.John's team. F. Ude and A. Kremesec also hit doubles. Mr. Glavach and Mr. Foys were very glad to see the boys come from behind and win Sunday. A big crowd witnessed the game Sunday and were thrilled by the showing the boys made. Don't forget, Sunday, Aug. 17, at the Harrison High ground. Come out and give the boys a big hand. R. S. V SPOMIN Prve obletnice smrti najinega nepozabljenega sina ERNEST DRESHAR. dne 16. avgusta Preminul 1929. I. Kruta smi-t nemila Žrtev si izbrala je S koso ojstro zamahnila s tugo nuju udarla je. II. Kaj življenje je človeka? Polno žalost in prevar — Nam usoda rane seka, da boli nas — nji ni mar. III. Pa telesne bolečine čas ozdravi in celi; Srčna bol, le ta ne mine, vedno traja in skeli. IV. Dragi Ernest, sinko mili, večno čuje se tvoj glas, v rakpv so. te po položili in odnesli proč od nas. V. Z Bogom, Ernest, mirno sni-vaj večno spanje v grobu tam;, v raju svetem, tam pa uživaj radost, nam neznano vsem. Žalujuča ostala: Mary Dreshar, mati. Vinko Dreshar, oče. Washington Hights, avgust 10, 1930. Katoličan bj;ez katoliškega lista, je kakor vojak brez puške! Gospodin Franjo ROMAN. Spisal Podlimbartld. "In pošlji mi kaludjera, da mi skuha fin-djan kave. On zna to izborno. Tako mi Škrta v želodcu. A — Miloševič je tvoj najzanesljivejši gost. To ti pravim jaz, ki občujem z njim. Odkritosrčen je in človeka, ki naravnost pove, kar misli, se ni treba bati. Kadar se urede bosenske razmere, pride tudi njegova učenost do veljave." "Nič se ne zgodi, kar ni usojeno. Reci mu tudi ti, naj bo oprezen v svojih besedah, sicer moram ravnati tudi z njim po naših strogih pravilih. Morda preveč skozi prste gledam nanj." "Zanesi se name, brate!" Ječar in ječarka sta zapustila stanovanje. Cez par minut je prirožljal v kuhinjo Jovica, ves oživljen od samega pričakovanja in moške podjetnosti. Tisti hip je vstopil tudi Vazko s šopom opank. Z razvnetimi pogledi so se pozdravili. Sumar je zaprl duri v sobo in tiho obrnil ključ, da bi otroci, ko bi se zdramili, ne mogli v kuhinjo. Potem je podal Vazku ostro pilo in, oba sta se sklonila k okovom na jetnikovih nogah. V petih minutah sta prepilila ključanici in odvzela želez-je. Jovica je obul'črevlje, ki mu jih je bil prinesel Vazko, ogrnil si je ječarjevo haljo, se-gajočo do'pet, nataknil si ječarjevo kapo na glave/; čez kodre si je nategnil ovratnik od halje. Šumar mu je pristrigel brado ter jo poštupal z moko ,očrnil mu obraz s sajami, tako da je bil ves podoben ječarju. Nataknil si je puško na ramo ter pokukal na dvorišče. Prav blizu hodniku so se slišali koraki vojaškega stražnika,ob vodnjaku so ropotali leseni kabliči, vsepovsod so rožljale verige, toda vse je bilo nevidno in zastrto v prhko meglo. Ubežniki so stopili na hodnik in se napravili proti izhodu dvorišča. V sredi je šel uskok Jovica, na eni strani Nikolič, na drugi Vazko z opankami. Vsak je imel pod gunjem skrit kinžal za slučaj, da jih ustavi straža. Na vsaki strani izhoda se je ob zidu iz megle mrko risal vojak stražnik. Nikolič je bodro stopal, s strumno kretnjo je položil levico na puškino kopito, desnico je dvignil k čepici, izkazujoč vojaško počastitev. Stražnika sta se površno ozrla nanj, a namišljenega profoza sta pozdravila spodobneje. Cez hip so beguni izginili v neprodirni megli. Hiteli so naravnost v hribe. Ko so bili že precej daleč nad mestom, si je Jovica nadel svojo popov-sko čepico, obul prikladnejše opanke ter vrgel ječarjevo obleko v jarek. Tja je bacil Vazko tudi šop opank. Po enournem begu jih je na vrhovih Majevice-planine pozdravilo zimsko solnce. 46. Nikoličev beg mimo ječarja in ječarke ni nikogar posebno razburil. Polovica onih maloštevilnih domačinov, ki jih je nastavila deželna vlada v svojih najnižjih, pičlo plačanih službah, je koncem 1881. in v prvih dveh mesecih 1882. leta itak pobegnila v vstaški tabor. Bolj so se zanimali za Miloševiča. Drugo jutro po njegovem uteku sta priskakljali v kaznilnico dve komisiji, vojaška in civilna. Prvi so ukazali, podrobno pregledati poslop- je, so li kaznjenci v njem proti nezgodi ube-ga zadostno zavarovani, ako ne, kaj naj se stori, da ostanejo na varnem; druga je izhajala iz sodišča in je dobila mandat, pečati se z osebo Jovice Miloševiča ter natančno opisati vse okolnosti ubega. Ječar je v pred-čutju strogih ukorov in dolgih nosov hodil izbuljenih, čudečih se in smejočih oči za gospodo ter premišljeval o posledicah preiskave, dočim se je -njegova žena, nevidna v megli, plazila izdaleč za komisijama, iztegovala kačjo glavo in prisluškavala pomenkom in ukrepom. Obe komisiji sta dognali, da je nesrečo zakrivila megla, ki je provzročila na vseh poljih človeške delavnosti že neizmerno škode, in pa ječar Meglic s svojo preveliko zaupljivostjo. Prva komisija je nasvetovala potrojitev straž ob meglenih dnevih, druga je dolgo pisala in oddala naposled svoj zapisnik sodišču. Tam so Miloševičev akt zopet privlekli na dan. Iznova se nekatere listine prečitali in iskali navodil za novo preiskavo. Pri tisti priliki so se spomnili Danice in njenega kinžala. Prečitali so vse listine, ki so obravnavale njen pregrešek, toda dragocenega bodala niso mogli najti. Strnilo se je nekaj pogledov, kakor bi se izpraševali: Kdo neki je poslal krasni kinžal za božično darilce preko Save ? Ta nedostatek jih ni oviral, da ne bi ukazali, naj se privede Danica Milo-ševičeva na zaslišanje. Postali so radovedni, kakšna je Hercegovka, ki je zmešala glavo inženirju, kateri je kot razvpit čudak prav tiste dni odložil svoje častništvo in skriva deklico zase. Novica o pobegu se je še tisti dan raznesla po mestu. Domačini so se zadovoljno muzali, stikali glave in si šepetali uporne, sovražne besede. Oblast je ukrenila vse potrebno, da bi ulovila ubežnike, poslala je osebni opis vseh treh zločincev orožniškim postajam tuzlanskega okraja. Orožniki so javili, da so se novi razbojniki tu in tam pokazali v hribovskih vaseh, oboroženi od nog do glave, da šuntajo kmete na upor, toda mimo nekaterih delomrznih ljudi, katerim že od nekraj tiči hajduštvo v krvi, niso mogli spraviti nikogar na svojo stran. Vendar pa je oblast razpisala 50 cekinov nagrade na glavo nevarnega Miloševiča. Nihče se za stvar ni zanimal toliko, kolikor davkarski uradnik Hren. Še preden je Jovica pobegnil, je bil Hren ves v strahu zaradi njega. Pogovori o resnem položaju v upornih krajih ga niso toliko razburjali, saj se je zanašal na moč vojaškega orožja, da kmalu razžene razbojniške čete in da potemtakem i v Bosni potraja davčno uradovanje do konca sveta, toda vesti o mnogih agitatorjih, ki baje tudi v tuzlanskem okraju ščujejo na u-por, so ga pikale v srce, zakaj v množice onih je bil prištet tudi tisti mož, čigar sestra biva pri njem v reji. Sicer je bil agitator še na varnem, p ;d ključem, toda ta okolnost prav nič ni izpremenila kočljivega položaja, v katerega je zašel on, davčni uradnik, s tem, da takorekoč daje potuho nezanesljivim dežela- nom. 'Najboljše delo za manj denarja' Nobenega izgovora za slabe zobe. Casl o bolečinah pri zdravljenju In popravljanja zob so minuli, pa tudi stroški na dentistovo delo tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženf, ne odlašajte, da bodo M slabši. Pridite takoj Jutri In Bwrft-rujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrow« zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje ■:« Itev. sobe 204 Pbone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava In ocena BREZPLAČNO ženska postrežnlca Odprte < od I. zjutraj do 8 zvečer. od 10. sjutraj do 12. opoludne. V nedelje V DOMOVINO Napravite že danes načrt za to pripravno potovanje v Jugoslavijo v jeseni V/i M00000000000-<><><>00^00<>0000000<>000-0000C I PISANO POLJE s f Soooooooooooc v jvj Trunk, ■ xx>oooooo jjj Odhod parnikov v septembru S. S. PRES. HARDING .............................3. septembra S. S. LEVIATHAN ........................6. in 27. septembra S.. S. PRES. ROOSEVELT ....................10. septembra S. S. GEO. WASHINGTON ................13. septembra S. S. AMERICA ..........................................24. septembra Ladje plovejo v Plymouth—Cherbourg—Southampton—Hamburg Kaj more biti lepšega, kakor počitnice v domovini, obisk starih znanih mest, ljubljenih sorodnikov in prijateljev v prvih mesecih krasne jeseni. Izberite si katerokoli izmed gori navedenih ladij in zasigurajte si tako izvrstno potovanje, po kakoršnih so vSe ladje United States Lmes svetovno znane. « Kupite si povratne listke (za tja in nazaj) Za podrobnejše informacije, cene itd., se obrnite, na svojega lokalnega agenta, ali pa pišite naravnost na UNITED STATES LINES general offices CHICAGO OFFICE 4r> Uro!tl»vay Charles Krcilek, Gen. Act. __..... Vfirfr lit V 21C N. Michigan Avenue New ^orK Llty Poglavje o laži in — peklu. (Dalje.) . FAMILY >v so znanstveno izdelane iz naj- boljših in najčistejših zdravil, ki se morejo dobiti. RF. F. Rubiseptine, izvrstna tekočina za izpiranje ust in za grgranje ................................................ 35c F. F. F. Grip-Acold-Capsiles, uničuje prehlad .......... 50c V. F. F. Corn Remedy, hitra odpomoč zajcurja očesa 25c fTf. F. Prašek za glavobol, prežene bolečine.......... 25c F. F. F. Balzam za pljuča za trdovraten kašelj..........35c F. F. F. Liniment ni mastno—učinkuje skozi kožo— hladilno — da zdravo barvo................................ 35c F. F. F. Laxatea iz čistih rastlin .................-.............. 25c F. F. F. Laxatabs kot obkladek za jetra^...............-- 25c FINGL'S DRUG STORE _ EDINI IZDELOVALCI — S. V. ogel 21. in Wood ceste, Chicago, Illinois. IDinr!linillllH!EII!ail!iHini»!ll«lllllBSII!HlllltHn!!ISIIllllWII IIIBIIliaillllHIlllHIIIIHIII Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačiliri dan in uležite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite sirom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. # Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju C ) j i in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši moč- 1 E ni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ■ 1 ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar i ■ je znak varnosti za vaš denar. j| I JOLIET NATIONAL BANK j CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS. | WM REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. i JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. imuiiiBiiinainitii + + + * * GOSPODINJE V JOLiETU «0 prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam redno vsake rr»t« sveže ali suho prekajeno meso ter ▼se predmete, Iti spadajo ▼ tne»ar-«ko in grocerijsko obrt P JOHN N. PASDERTZ JOLIET. ILL. COR. CENTER ft HUTCHINS STS, Chicatro Telefon 2917. + * * * + * * * Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerhe. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois Pri takih moralnih rečeh ne zadostuje, da se kdo vsede, napiše nekaj gorkih proti farjem in prijetnih za rdečkarje in postane kak urednik ali vsaj pomožni urednik, in,nadaljuje tako gorko in prijetno mazanje. Moralo je treba študirati, kakor še marsikaj, če kdo hoče biti strokovnjak in ne samo le mazač. - Dalje bi moral tak — učenjak, kakršnega se dela gosp. Podgoričan, ko se spravlja prav na Boga samega in ga hoče v nič dati, najmanj razumeti, kaj pomeni izraz "biti v Molekovih, ali Gardenovih, ali čifutskih, ali svobodomiselnih hlačah". Ako g. Podgoričan misli na kake irhovce, je še daleč za gorami. Kak Podgori čan ali Žagar je še zdaj lahko v Molekovih hlačah, dasi so te Molekove hlače zdaj v kali ljubljanski kavarni, in jaz se ne bom zavil v raševino in ne bom trosil pepela na glavo radi kake takšne laži, kakršno mi hočejo vrh tega naprtiti na glavo ljudje, ki v isti sapi slovesno izjavljajo, da sploh ni nobenega greha, toraj niti kake laži ne more biti, če bi bila. Kličejo Boga, pa pravijo, da ga ni. Me pa še malo srbi ta lažnji-va roba. G. Podgoričan "dokazuj-j'' tako-le, da lažem: "G. Trunk bo seveda zahteval, da mu dokažem, da je res lagal. To mi ne bo težko storiti. Ivan Molek, glavni urednik Prosvete, je sedaj v stari domovini. Iz New Yorka je odpotoval v noči med 6. in 7. julijem in ker pošta gotovo ne dostavlja Amer. Slovenca potnikom na visokem morju, je tudi gotovo, da ni mogel brati Am. Slovenca št. 133 od 10. julija ter komentirati Trunkovih izjav v tej številki A. S. To bom storil jaz sam in to bo dovolj jasen dokaz, da Molek ni Podgoričan in Podgoričan ni Molek. Mislim, d rt bo ta dokaz zadostoval tudi najbolj zabite mu rojaku v Ameriki ter ga ■prepričal, da je Trunk rs lagal." Eh, er . . ., malo prismojeni in tudi malo sitni smo tu med divnirni gorami, '«.jer kurimo v neč, ko drugje po Ameriki ljudje od vročine umirajo. Tu di v Clevelandu in Chicagi je bila ravno tiste dni huda vro čina, kakršna enaka v Pueblu. G. Tone Podgoričan je Cle-velandčan, živi in piše v Clevelandu in iz Clevelanda, saj samole g. Anton G rden je povedal, da on je in pi«e v Chicagi in piše tudi o Clevelandu, a nikakor ne iz Clevelanda. V Clevelandu se piše in iz Clevelanda prihaja dop s v Chicago, to stoji, kakor stojijo trdno naše hladne gore. "Amerikanski Slovenec" od 10. julija je moral iti v Cleveland, tam ga je g. Tone Podgoričan čital in moral se je takoj vsesti in pisati bliskovito in dirjati z dopisom na pošto ali kam in dopis je moral dirjati v Chicago, in tam so morali »dirjati s stavkom, ker tam pri Prosveti delajo v sobotah le dopoldne, in pondeljkova številka mora biti že v soboto stavljena, ko v pondeljek zjutraj zdirjajo le najbolj potrebno in gre takoj vse v tisk, in dasi je naglica Amerikancem prisojena, je taka naglica sko-roda nemogoča, in g. Tone Podgoričan bi moral imeti 24 ur časa na dan, da kar preži na A. S. in bi moral imeti sluz bo kakega elevelandskega n-rednika, kakršno ima v Chicagi g. Anton Garden, in še po tem bi se roba težko zdirjala in bi ostala vrlo zagonetna fl bi mogel kvečemu le kak urednik pri Prosveti razrešiti to zagonetko in to mrzlično ame-rikansko in elevelandsko hi-trie o. Več ne pravim, ampak gospoda v Clevelandu, ki piše iz Clevelanda v Chicago in v P1"0-sveto, in se širokousti o laa naj bi bila malo bolj previdna-ker ljudje niso na glavo pajdaši se v Clevelandu za Chicago govori o "zabitih rojakih 1 Ameriki." Eh, er . . . rnalo sitni smo mi zabiti gorjanci, in ed nole g. Anton ali Tone Gard«" piše v Chicagi tudi iz Clevelanda. Previdno, previdno, g°sP°' da, najbolj zabiti rojak v A meriki bi utegnil dvigniti g vo in vprašati: Kako je PrlS do takega bliskovitega dW nja? * * * G* Tone Podgoričan P^ potem na — pekel. Za njej? ni nobenega pekla, ampak ko ga ta peklenska roba sKr ; kakor bi ne bilo važnejše za ve na svetu poleg — pekla, pet je ves v — Molekovih čah, ker g. Molek je odšel, pak je prej že opetovano P° , dal o "sivobradem stvarni^ in o "glavnem in edinem do * zu" po "razodetju božjem pekel in za Boga, in "da Trunk sam ne ve, da je ne bog in kakšen je ta bog • • * in g. Podgoričan skače v 1 hlačah. Trunk je, se raz«^ puhloglavec, ki ne zna ti," ker se zanaša na "do tega "razodetja" in s Trun^ so puhloglavci vsi, začenši , i papeža, do zadnje katoj ženice. Se razume, in nje" je docela qkupival 1 le g. Podgoričan. Stavim, da se g. Podg°rllul"" Rojakom se pripor°^* FRANK ERMENC Funeral Director Embalmer EDINI SLOVENSKI-POGREBNI11 V MILWAUKEE, 401 Grove Street- Phone Hanover W « juimiuimmiimuiiMiiiiiuniii