AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY 0©M©VINft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 9. CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 12th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Zopet eden, ki je bil deset Governer Cooper ni hotel let po nedolžnem zaprt, pomilostiti bivšega za-oproščen zapora morskega councilmana Columbus, Ohio, 10. januarja. Columbus, Ohio, 10. januarja. Neki nedolžni človek, ki je dobil Predno se je governer države deset let zapora radi ropa, je bil Ohio, Myers T. Cooper, poslovil danes oproščen iz ječe, ker je iz svojega urada, ker je bil pri neki morilec, ki se nahaja v za- zadnjih volitvah poražen, je do-porih v tem mestu priznal, da je bil prošnjo, da pomilosti bivše-on povzročil rop. Nedolžna ose- ga zamorskega councilmana iz ba se nahaja v Kentucky držav- CleVelanda, Thomas Fleminga, zaporih. William Angillan, ki je bil poslan v zapore za tri star BO let, znan gangež, je prav- leta radi sleparije, katere je iz-kar podpisal v Columbusu izja- vrševal kot councilman. Toda go-vo, ki priča, da je Roy Bonar v1 verner Cooper, republikanec, je Kentuckyu po nedolžnem zaprt, zavrnil prošnjo za pomiloščenje Angilan je imel tri brate v za- in slepar Fleming bo moral odporih v Columbusu. Dva brata, sedeti svojo k^zen. Ex-council-Frank in Theodore, sta umrla, man Fleming je bil poznan kot ko je izbruhnil v zaporih na ve- politični vodja zamorcev v likonočni pondeljek silni ogenj. Clevelandu, med katerimi je Ostala sta še John in William, imel silne upljive. Vsa republi-Oba sta bila obsojena pred leti kanska politična mašina v Cleve-v dosmrtni zapor radi umora, landu je naredila velik pritisk Roy Bonar je pred kratkim pi-na governerja, da pomilosti sal iz Kentuckya ravnatelju za- Fleminga, toda Cooper tega ni porov v Columbusu, naj povzro- storil, kar se mu šteje v veliko ci, da bo Angilan priznal, da je priznanje. Lahko bi pomilostil on, Bonar, nedolžen. Po daljšem takoj Fleminga, zlasti ker bi obotavljanju je Angilan v res- nihče ne mogel se maščevati, mci priznal svojo krivdo glede kajti Cooper odhaja iz urada, ropa, radi katerega je bil Bonar toda pošten je bil dovolj, da je obsojen. Bonar je bil te dni iz- prezrl pomiloščenje. Smatra se, puscen iz zaporov, ker se je za da je Cooper odklonil pomilo-šče-gotovo dognalo, da ni bil udeležen pri ropu, radi katerega je bil obsojen. Mokro ali suho—kaj bo! Kaj bo! Znanstveniki trdijo, da so Triletni fantiček zna peti, našli starodavni grob baseball igrati in se Jezusa v Jeruzalemu obnaša kot star mož so Je padel v nezavest, ko ropali banko Baltimore, 10. januarja. Šest težko oboroženih roparjev je Prišlo danes v prostore Commercial Savings banke in so odnesli $15,000. Samo en bančni odjemalec se je nahajal tedaj v bančnih prostorih. In ko so ban- nje, ker se je slučaj Fleminga obravnaval na vseh sodnijskih inštancah, in so vse sodnije priznale, da je Fleming kriv. Bivši councilman Fleming, ki se sedaj nahaja v zaporih v Columbusu, je bil leta 1928 predsedniški elektor za Herbert Hoover j a. Kako si ženske lahko ohranijo ljubezen moža Berlin, 1.0. januarja. Dr. L. E. Sulonik, profesor arheologije ali starinoslovstva, je imel rlanes pred tukajšno znanstveno družbo zanimivo predavanje, te- Bowners Grove, 111., 11. januarja. Najbolj razumni otrok v Ameriki danes je tri leta star Van Dyke Tiers. Ne samo, da zna dobro govoriti angleško, pač / ^ ----- ------------San Francisco, Cal., 9. janu- niti prišli in mu zapovedali, da arja. Zveza organizacij califor-dvigne roke kvišku, je padel v nijskih žensk je te dni izdala go-omedlevico. Roparji so pobegni li v avtomobilu precej ljudi Republikanci igrajo politiko v škodo brezposelnih Pomožni direktor opazil avto licgnce. tova pravila, ki kažejo, kako si in dasi je bilo ženske lahko ohranijo zvestobo skega urada v Clevelandu, pri-okoli, pa nihče ni in naklonjenost moža. Pravila jazni Joseph J. Trinastic, roso sledeča: "Pri zajtrku bodi dom Hrvat, councilman iz prve-i čisto, prijazno oblečena. Nago- ga distrikta, je sprožil pravo nekako državljan-j deset Slovencev vrgli iz službe, Clevelandu, pri- v kateri so dolga leta pošteno Albin H of f art 7 V soboto dopoldne je umvl 7-letni v delali. Kakšno vpitje je bilo pred dvema mesecema, kako vorite svojega moža, da -gresta bombo, ko je zadnjo soboto na-|bo mestna vlada pomagala brez-dvakrat na teden skupno ven, padel mestno administracijo, j poselnim! Okrog 14,000 brezposelnih se je registriralo tedaj Trina- demokrat po političnem prepričanju, je napadel mestnega managerja Morgana. Trinastic je odkrito povedal, da se mestna vlada, ki je pod republikanskim režimom, niti ne zmeni za brezposelne, pač pa da Albm H off art, sinko 0b ostalih večerih pa, ko je do- 'kateri je očital, da igra politiko bouis in Johane Hoffart, 19050 ma, ga pustite v miru. Plačaj- z brezposelnimi. ieTri ;, nil'' f"^' P" ^ te V8e raČUne Za £osPodinjstvo' Councilman Joseph F. •h- mu za nalezljivo boleznijo, predno ga prosite za denar za stk. MlaH^1 -P°greb že v PondeljeR. noVo obleko. Nikdar ne priča- ' ' šp vi! zapušča P°lee star- kujte od moža, da vam bo poma- \Zht 8eT8t,brat°v: Rudolfa, Jo- gal pri gospodinjstvu. Ne do- ,'.'?na', Edwarda, Wil- volite svoji materi, da bi bila v S A p V r P*0greb -pre- "edel.jah popoldne pri vas. Po- im naše? & !°ns' Star- slušajte svojega moža, kadar rad sem nase iskreno sožalje.,. „.ovori. Vedno ga vprašajte za , . ... . . _ „ , v dobivajo delo le oni, ki prisega- Novici nieg°™ mnen',e' n. ' I6 Jo na republikansko stranko. ... )n pvljazne z možem. Ohranite ' j Ah se vam je danes ali včeraj mu prepričanje, da ste vi sla- Pa ne samo to" Councilman rodil sinko ali hčerka? Mogoče botna, stvar, dočim je on velikan Trinastic, ki ima vpogled v je smrt pobrala kakega vašega po postavi, kot lev v moči in pra-sorodmka? Mogoče sta se vaš vi Napoleon glede poguma in sin, hci zaročila? Mogoče vam je ženija. kdo kaj ukradel, ali je morda ' _ nastal ogenj v vaši hiši. Mogoče Junaški sin se je kdo izmed vaših prijateljev ponesrečil, ga je zadel avto- Preteklo soboto ponoči se je mobil, bil odpeljan v bolnico, ali vračal eden naših rojakov proti se je vrnil. In zopet, mogoče'vas domu P° Norwood Rd. Pa ga je pa se sploh ne upoštevajo, je obiskal kak ljub prijatelj izidobil v bližini Samicheve hiše Seveda, diše vse to po Mau-drugega mesta, mogoče je do- neki zamorec, ki se mu je pri- rice Maschketu. Danes v Cleve-spel kak vaš sorodnik iz' stare bližal P°d pretvezo, da želi tiket iandu nimamo vlade, ki bi za-clomovine, mogoče so vam avto za ulično železnico, nakar je ro- stopala narod, pač pa zastopa ukradli? VSe to so novice, in 'aka napadel. Pa sreča Slovenca mestni manager Daniel Morgan novice ljudje radi Čitajo. Novi- ne zapusti, kajti v istem trenut- _Maurice Maschketa. To ce so za.širno javnost. Eden kot ku -ie Prišel mimo — sin napa- odločno drugi se zanima za nje. In zato denega rojaka s prijatelji. In za delo. Izmed teh je bilo najetih nekako 2,000, ki so dobili delo za tri ali šest dni, potem je pa zopet ostalo vse starem. Kakih 600 delavcev je bilo stal- kom katerega je povedal, da se pa mu je znana grška alfabeta, je pred kratkim odkril v Pale- pczna vse dežele sveta, pa tudi stini, v Jeruzalemu, grob Jezusa nagajati zna svojim staršem kot Kristusa. Dr. Sukenik je dejal, odrasel otrok. Ko so ga danes da med številnimi drugimi na- časnikarski poročevalci obiskali, grobnimi kamni, ki so bili naj- jim je povedal, da je vsak večer deni zadnje čase v Jeruzalemu, pckoncu do 11. ure, čita in štu-so našli tudi enega, ki je nosil dira sport,. Starši so naučili sledeči napis: Ješua bar Jeho- mladega otroka skoro vse. kar sef. Po slovensko se to reče: zna, toda'prehitel jih je toliko v "Jezus, sin Jožefa." Poleg tega,!znanju, da jim mora otrok več-da. se je ime Jezus rabilo le ob krat sam razjasniti to ali ono redkih prilikah, pa znači prista- zadevo. Tekom ene ure pogovo-vek "sin Jožefa," da je nagrob- ra s časnikarskimi poročevalci ni kamen v resnici od groba, ka- je mladi Tiers odgovoril na sle-mor so položili Krista. Dr. Su- tleča vprašanja od strani časni-kenik je povedal svoji avdijen- krrjev; republike v južni Ame-ci, da so bili družinski grobovi v riki so: Venezuela, Colombia. Jeruzalemu izsekani iz solidne Ecuador, Peru, Bolivia, Para-skale. Mrtvece so tam pokopa- guay, Argentina, Guinea, Chile vali po istem načinu kot v Tur- in Brazilija. Nadalje: imena keatanu in Perziji. Trupla so planetov so: Merkur. Venera, položili v skalnato izdolbino, ka- Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, tero so potem zaprli z velikimi Uranus in Neptun, in novi pla-skalami in zapečatili. Skoro vsa- net je pa Pluto. In ko je mati ka boljša družina je imela tako mlademu sinkotu obljubila, da grobnico. Od časa do časa so bo dobil doberšen tlel candya, je pa pobrali kosti v/, grobnice, ker natančno izrekel besede kot "češe jih je preveč nabralo. Kosti hcslovakija," "chrysantemum," so dali v male, lcamnate krste. Schenectady in enako. In ko so Na nagrobnem kamnu, ki je za- g?, vprašali, kaj bo, kadar odra-piral dohod v votlino, se je na-;ste,, je odgovoril, da bo plešast vadno nahajal napis, da se je mež, kot je njegov oče. Povedal vedelo, čegavo truplo počiva v pa je kot odgovor na drugo vpra-grobnici. Na ta način so našli šanje, da če bi on mogel, bi dal tudi nagrobni kamen Jezusa, ki v.:em ljudem delo, da ne bi bilo se sedaj nahaja v umetniškem tolikšne brezposelnosti. In Hoo-muzeju v Jeruzalemu, in bodo ver ni dober predsednik, je še znanstveniki natančneje pre- pri,stavil. In tri leta je star! iskali ves dogodek. To sporočilo--o--— židovskega profesorja in uče- j njaka je izzvalo veliko začudenje med znanstveniki po širnem Gresta v New York Poznana in priljubljena pev-a v Clevelandu, Mr. Louis Belle svetu, ker je to eden prvih defi- in Mr. Frank Plut sta sinoči od- Trinestic se je pozneje izjavil napram časnikarskim poročevalcem, da ima zaprisežene izjave, da je republikanska mestna vlada skrajno nesramno postopala z brezposelnimi. Prinesel bo vso zadevo na dan pri p r i h odn j i seji zbornice. Rekel je, da se je republikanska administracija igrala s kru- Fordove tovarne so včeraj ozna-hom in življenjem prizadetih n'le> da kodo delavcev. Kdor je zatajil svo- nitivnih dokazov, da je Jezus v resnici bival na svetu. -_o—,-. Fordove tovarne so začele s poslovanjem Detroit, Mich., 11. januarja. potovala v New York, kamor ju je pozvala Columbia grafofon-ika družba, da zapojeta nekaj pesmi za slovenske plošče. Kot se nam poroča bosta zapela deset pesmi na petih ploščah. V New York sta odpotovala potom poklicale nadalj-; posredovanja poznanega našega no moštvo na delo, tako, da bo mecena za slovensko glasbo, Mr. 12. januarja vsega skupaj 107. Anton Mervarja. ki ima svojo 000 delavcev zaposljenih trgovino na 6919 St. Clair Ave. __Obilo uspeha želimo obema! 27 novih naročnikov! Slovenski dnevnik "Ameri-ima danes iz-po staviti občinstvu 27 novih na- nih osebnosti v javnosti, je tako mestne knjige in v mestno, po-strogo napadel mestno republi-| imena in naslove mnogih mož, slovanje, je dognal, da republi- kansko vlado, tla vse ameriško I ki imajo svoje lastne hiše in kanska administracija deli služ-! časopisje v Clevelandu piše be in delo ljudem, ki ga sploh i tem in prinaša njegovo sliko na Slovenski odvetnik V soboto smo imeli priliko sestati se z Mr. Mike Pristov iz Bavbertcna, ki je eden naših novih naročnikov. Povedal nam je, da ima finega sina v Barberto-nu, ki je pričel prakticirati odvetništvo. Rojakom v Barber-tonu mladega Pristova prav to- niso potrebni, osebe pa, ki imajo velike družine, katerih očetje so že dolgo brez dela, in če niso prijazne z mestno upravo, je povedal demokratski je lastno prepričanje m se lzja-no najetih, toda radi teh jih je j vil za republikanca, je dobil dobilo 600 drugih odpuščenih od! lo za štiri ali pet dni v tednu, dela, tako da sedanja mestna j o komur so pa vedeli, da je de-vlatla ne dela druzega kot stra- mokrat ali socialist, so ga pre- šen humbuk z delavci. zrli, pa četudi je imel v družini I ška Domovina" ima danes Demokratični councilman Tri-!deset lačnih otrok in ni delal že vanredno čast in ponos pred- nastič, ki je eden najbolj pošte- j mesece. Trinastic se je izjavil: "Imamjrotnikov, ki so se naročili na list tekom preteklega tedna. Kot je bilo včeraj po radio rionarifl rUi «p loVitn nvp oznanjeno, so se naročili sle- Y . . 0 iviio Z ker p i eLjo 1U i de- »a "aš dnevnik: v Cleve- f\Priporočamo. Drugi sin Mr. živijo, toda Kei .pusegajo na T , r .. v M,,vlin: Pristova, Joseph, pa študira se- Maurice Maschketa, so dobili landu. John Consek Mcutm Californiji. delo, dasi bi se lahko sami preJ Mezic Anton Kalcic, Ivan Cop, ^^^^ 1 g r]ru.ži li živeli. Na razpolago pa imam! Ludvik Vrček, Joseph Bergoc, ob istem času zaprisežene izja-;^"to" Gerbec' i , i i • i i cic, Rose Oven, Blaz Modic, sa- ve, da so delavci, ki so brez de- ' , v ;' . 1 ' Mary Bradač iz Reno Ave., >1 . , . ,.!Fred Stanič, John Fabijancic, nlačali najemnine ze leto ah! „ T 1 .i John Požar, Mike Stradiot, J os. več ki sploh nimajo centa v ,, , .... . , , , . • 1 • , Petrovčic in John Kuhar, ki je mestne , v , , ... . , . plačal za dve leti naprej .>14. s temi; v Kanadi: Ciril Sadar, Jos. Je- rovšek; za Jugoslavijo John prvi strani. Dokazal je in pripravljen je svojo izjavo z imeni in pričami potrditi, da je sedanja republikanska mestna vlada izrecno dajala službe mo republikancem, ne tla bi sejla že mesece in mesece, ki niso ozirala ljudi. na v resnici potrebne Povedal je, da so dobili __________councilman Trinastic. Trina- imate tu "Ameriško Domovino," ka-i so z nigrom naredili, si sami stic je tudi javno izjavil, da se slovenski dnevnik, ki vam ena- lahko mislite. Tako nekako za mestna dela oddajo ljudem, ki ke novice zastonj in takoj pri- tri mesece bo lahko ležal m ne jih sploh ne potrebujejo, dočim obči. Oglasite se osebno v uradu bo VGČ r°Pal Slovencev. resnični siromaki sploh nimajo ah pa pišite na 6117 St. .... Clair Ave. Pomagajte vsi, tla bo imela "Ameriška Domovina' Drzni roparji nobenega upoštevanja pri republikanski administraciji. Zla- mestno tlelo republikanci, ki de-j družini, bili prezrti od lajo štiri dni v tovarni, a za J vlade. Igrati politiko dva dni so bili najeti od mesta, J brezposelnimi je skrajno ne-dočim družinski očetje, ki so j sramna zadeva, in republikan-sploh brez vsakega dela, so bili ska stranka prezirani. Pristov, ki je ena izmeti pionirjev v Barbertonu. Koncert "Lire" Kot smo že poročali bo Slovensko katoliško pevsko društvo "Lira" priredilo v torek večer, 13. januarja v veliki dvorani javne knjižnice na St. Clair Ave. Ko je mestni manager Morgan slišal obdolžitve councilmana Trinastic, je slednjega takoj vprašal, če ima dokaze za to. Trinastic je nemudoma od- čim V soboto popoldne so drzni sti mnogo zamorcev dobiva de- govoril, da ima imena prizade- ec novic Med 35,000 Slovenci v, roparji prišli v prostore City lo od mestne vlade, ker imajo uevelandu m med 100,000 Slo- Savings & Loan Co. na 1391 j zamorci tri councilmane v mest-enci v državi Ohio se vsak dan Hayden Ave. Ustrahovali so ni zbornici. Medtem pa je do-ročaZt"limVega pripeti> Le aP°" blagajnika in druge navzoče bilo šest ali sedem Slovencev ca-' e' j uradnike in odnesli $3100.00. začasno delo, dočim so najmanj tih oseb, in če jih Morgan želi, naj samo vpraša. In Trinastic bo danes- ali jutri obiskal urad managerja Morgana ter mu bo predložil imena. bi se morala sramovati tega svojega početja." Trinastic bo te. dni ponovno nastopil in posvetil -v sramotno poslovanje republikanske administracije v mestni hiši. Harmon umrl Frank S. Harmon, bivši za Jugoslavijo jomi »' cesti, lep pevski koncert. Ladiha; v Fairport Harbor, O.,,Program sam je jako lepo se-Ivan Pavlič; v Lorainu. O., stavljen, in med dragimi pesmi-Frank 'Ambrozich; v Barber- cami so na vrsti tudi sledeče: ton, O., Mihael Pristov; v Con- "Slovan na dan," "Pomlad," "Je neaut, O., Anton Penko; v Gi- P« davi slanca pala," "Kako bom rard, O., Louis Pire, pa ne mi- ljibila." "Kukavica," "Jadran-jslite, da se je naš urednik tja *ko morje," "Oj rožmarin," preselil; v Detroit, Mich., An-;"Prišla je miška" in "Večerna." : nie Petrič in Karolina Golovr- Vstopnina h koncertu je zastonj, tli- šič. Vsega skupaj 27 novih na- otroci so pripuščeni le, ako so v Cleve-j ročnikov v enem tednu. Vsem spremstvu staršev. Začetek pro- rektor javnih parkov landu, je umrl. Poznan je bil |skupaj naša prav iskrena hva- grama je ob 8. uri zvečer. Kon- med nami po tem, da je dal la, in se toplo priporočamo še j cerfeise vrši pod vodstvom Petra mnogim Slovencem delo. drugim. Srnovrsnika. I \ i "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) 8LOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto ....»5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta »S.50 Za Cleveland po rasuiašalcih: celo leto »5.50; pol leta »3.00 Za Evropo cclo leto »7.00, pol leta »3.50. Posamezna številka 3 cente. _ Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderion 0638. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers moških, jih je malo, ki zares po-voljno izvršijo svojo vlogo. Težko pričakujemo našega ljubljanskega pevca, g. Banovca. Ponosna sem ob misli, da je bil v otroških letih moj tovariš tam v daljnem ljubljanskem Trnovu. Časi se seveda jako izpreminja-o in kdo bi vedel nekoč, kaj bo postal. Izvolite mu izreči ob tej priložnosti moj mladostni pozdrav in "še mnogo uspeha v nje- govi karijeri. Ako se bo mogo- i seli telovadba, pa da starši niso če spominjal, stanovali smo do podporni člani, naj pridejo vse- Entered as second class matter January 5th, 1909, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. at the Post Offlce 83 No. 9. Mon., Jan. 12th, 1931. Današnja gospodarska kriza Dobre delavske plače in normalne delavske razmere hi nemudoma prinesle nazaj prosperiteto in strah pri ljudeh bi takoj zginil. Tako pa moramo danes gledati, kako skoro vsa podjetja trgajo delavske plače, dasi je republikanska administracija sprejela tarifno postavo in obljubovala tedaj, da kakor hitro bo sprejeta tarifna postava, se bodo razmere zbolj-šale. Nasprotno, takoj so se poslabšale. Republikanci so ameriški narod imenitno potegnili za nos. Najslabše, kar je mogla prinesti gospodarska depresija s seboj, so bile .znižane delavske plače. Poleg tega, da je bilo milijone delavcev vrženih od dela, pa so onim, ki so še delali ali še delajo, od meseca do meseca zniževali plače. Na ta način je torej narod imel še manj prilike kupovati, trgovci so dobivali manj naročil in enako tovarne, ki izdelujejo blago. In končno je odvisna vsa prosperiteta le od tega, koliko ljudje kupujejo. Saj morate sami pri svojih društvih vedeti, da ako za eno veselico prodate 100 vstopnic ali pa 1,000, da obstoji v tem velikanska razlika v društveni bla gajni. Enako je z našim javnim življenjem. In boljše so delavci plačani in sploh vsi uslužbenci, to-j I i ko več imajo denarja, da ga potrošijo fantje in dekleta redno shajajo vsak pondeljek in četrtek zvečer Starši, apelira se na vas, pošljite svoje otroke k Sokolom, ker to je v korist za otroke. Saj to ni dosti, dve uri na teden in vsaj veste, kje da so. Pristopite k Sokolom, če ne za telovadbo, vsaj kot podporni člani. Ker so slabi časi, smo tudi mi ases-ment znižali na 25 centov mesečno. Ako so otroci, ki jih ve- M. Stepanovna: PIJANEC ocvrte miši!" Na Novega leta dan so imeli pri Blažičevih velik praznik. Posebno otroci niso še videli kaj takega. Zjutraj je mati preoble-kla vse štiri, dve deklici in dva dečka, sicer v staro perilo, na katerem je bila krpa pri krpi, a I kar je mati postavila juho je bilo snažno in še dovolj toplo, rhizo, so tekali otroci zdaj Vabljivo se je kadilo z juhe v veliki skledi, v.kuhinji je bilo toplo in dišalo je po cvrtju, da je otroke kar ščegetalo v nos. Od- na ta eta 1904 pri Malinovih, po domače Smerajc. Oprostite mi vsled teh domačih vrstic, ki pač ne spadajo v ta dopis, toda človek v tujini se čestokrat tako živo spominja svojih otroških in sploh mladostnih let in to z nekakim sve-tejšim čutom. . . Vljudno bi vas prosila še eno: ako vam je ljubo, sporočite na radio postajo, da kadar je našim pevkam in pevcem prav, naj zadoni še priljubljena pesmica: Pozdravljam te, g o r en j s k a stran, pesem, ki jo moj soprog najraje sliši. Je pristni Gorenjec, ki je preživel svojo mladost največ na Bledu. Meni se pa še posebno dopade: Kje prijazne ste višave. Smem upati, da se mi ta želja izpolni? Pro- sim ! Ostajam vam hvaležna za vse. vaša zvesta naročnica J. P. eno, ravno tako prijazno bodo sprejeti. Samo jotroci morajo plačati i)o 10 centov na mesec, kar se porabi za telovadno orodje in drugo. Veste, da orodje stane in dvorano je treba plačati. To je jako malo, ker če gre človek v gledališče, mora plačati najmanj 30 centov. Sokol bo priredil tudi zabavni veer na 23. januarja, kakor sem slišala. Udeležite se te zabave in pomagajte jim do uspeha, ker sicer kmalu ne bo Sokola. Vsak lahko ve, da brez finance se stvar ne more naprej peljati. Ako želite pojasnila glede Sokola, lahko pridete vsak pondeljek ali četrtek večer v Slovenski Delavski Dom in tam poiz-veste, kar želite. Apelira se na vas še enkrat, pristopite k Sokolom! Tukaj se ne gleda n; starost, vsak lahko postane član. Ravno tako tudi za mladino: naj bodo majhni ali veliki, le pošljite jih k nam in videli dasi že iz silno izpranega bar- zdaj oni gledat na vežna vrata, henta. Toda "tako je bilo vsako ali atek že ne prihaja. Dima nedeljo in to samo na sebi ni nad juho je bilo čedalje manj in bilo še nič novega. Starej*ša otro- i vonj po cvrtju je počasi izhlape-ka sta takoj zapazila materin val, otroci so bili lačni in prosili veseli obraz, ki je bil drugače so kosila. Toda mati, ki je hote-vedno žalosten, ob nedeljah in la, da bi danes jedli z očetom praznikih še objokan. Danes je skupaj, jih je tolažila in prista-bil jasen in mati se jim je zdela vila juho zopet na štedilnik ter vsa druga, lepša. stopicala nestrpno sem ter tja in Tiho so hodili in tiho govorili, poslušala, kdaj se vrata odpro ker je oče še spal. Bali so se, da in vstopi on, njen izpreobrnjeni bo spet kričal in rentačil nad;mož. Otroci niso smeli več odpi-njimi, ko bi se zbudil. rati vrat in hoditi v vežo ogledo- Ko je odpravila otroke in jih J vat, če prihaja oče, da bi se ku-poslala k maši, je šla v kuhinjo.' hinja preveč ne shladila, da bi da pripravi vse za kosilo. Danes sta ji dali prosto obe gospe, uri katerih je pospravljala. oče ne bil hud, ko bi bilo mrzlo. Odbilo je dve, poltreh. Tedaj se ni mogla več ustavljati proš- , Cleveland (Collimvood), O. ... .V evropskih deželah iRuda bi nekaj omenila o našem boste, da vam ne bo žal. sploh niso nikdar poznali in niti danes ne poznajo take pro-;sokolu tukaj v Collimvoodu.j Mislim, da je za enkrat do-speritete, kot smo jo uživali nekaj časa v Ameriki, kajti tam i Zadnje čase je kar nekaj utih- j volj, pa drugič kaj več. Da se so delavske plače ravno tako preračunane, da se delavcem nilo, ^a človek skoro ne bi vedel, | vidimo na zabavnem večeru 23, "O Bog, o Bog, ko bi le bilo nji otrok in dala je juho. Kakor res, ko bi se res izpreobrnil, šla da bi nekaj iskala, ni potem dol-bi na Brezje in na sv. Višarje, z igo hotela dati krompirja, da bi otroki bi šla," je govorila sama ga še dočakali. A ni ga bilo. — s seboj. Pozabil je obljubo, kosilo, njo in Sinoči je prišel domov, že okoli j otroke ter je zopet zašel — je devetih; otroci so že spali in pr- premišljevala. Le enkrat je šla vič po dolgih, dolgih letih ji jejponj v gostilno, toda tedaj je odštel dve trejini svojega štiri- tam med svojimi tovariši postal ali še obstoji ali ne. Vendar jei januarja v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Sokolica. UBOGI ČEVLJAR ti, ali je ta cesta prava na Ljubljano?" Ona se pa začne trkati na prši- jsa in kričati: "O joj, o joj, kako plačuje toliko, da ne umrjejo od lakote. Kje na svetu dobite 25,000,000 avtomobilov v kaki dr |sedaj nekaj bolj aktivno posta žavi, kje dobite 15,000,000 radio aparatov, v kateri deželi i0, kakor se vidi in sliši, ker se sveta je 2(5,000,000 telefonov v hišah prebivalcev. Vse to je naredila prosperiteta in visoke delavske plače. Ideja republikancev je, da morajo biti delavske plače kolikor mogoče nizke, cena proizvodom pa kolikor mogoče j Skof? vsakemu je znano, vsaj visoka. In ravno nasprotno je resnično. Delavske plače ™111: kl f™ ,msh !z st?r« % morajo biti visoke, kajti ako ima delavec dosti denarja, bo ™.ne' da sem imel prostor za delavcu, več denarja dobi, večjo priliko ima, da ta denar po-1 vlečenje drete, sem si pomagal troši pri nakupovanju. L tem,'da sem obrnil šilo, potem In kakor hitro začne Amerikanec kupovati, tedaj se bo je pa že bil prostor. v red. Danes, Novega leta dan, je vendarle njena družina čedna in zašita. Prideva do nekega župnišča in j Oh, da bi on res bil drugačen, tovariš me nauči, če bo župnik I da bi vprašal, kaj da sem in kaj da več pred njim, da bi jim ne bilo znava, naj rečem, da sem jaz treba več bežati ven v mrzlo noč e pek. To- iz toplih postelj, kakor je bilo doslej, ko je prilomastil dpmov Če vrjamete, al' pa ne. France iz Loraina (ne smem povedati, kako ga še drugače zmerjajo), se pritožuje, kako se je hotel za nas moške pognat in kako je bil, ali bi bil skoro te-pen, in pravi, da z nami nikdar več držal ne bo, razun če nobene ženske zraven ne bo. "Moram tudi jaz nekaj napisati za tvojo kolono, Jaka, namreč, kako smo se poslavljali od starega leta in pričakovali novega. Zbrala se nas je bila precejšnja družba pri rojaku De-bevcu (Meniševcu), štirje parj> moški in ženske. Kozjanov Janez in soproga, Lešnjakov Janez in soproga, moja polovica in jaz in hišni gospodar Debevc s soprogo. Torej nas je bilo ravno za dva poda in deli smo se okrog mize in se spravili nad kvarte. Bil je pa tam še eden. ki je bil brez para, to je bil pa ohajčan, ki je igral glavno vlogo. Ta nam je kmalu razvezal jezike, kakoiiak, in smo kmalu pozabili na kvarte. Pogovor prišel tudi na Jakatovo kolono, oziroma: kdo ima bolj prav, moški ali ženske. Moški smo hvalili moške, menda ja, ženske pa ženske, in menda tudi j a. P* se Kczjanov Janez postavi in pravi, da se sam ne boji štirih žensk in jaz, kot dober Janezov prijatelj, stopim na njegov« stran. Takrat je bil pa ogenj v strehi. Janez umakne svoje bo.i| ne sile v sosednjo sobo in zavrt' za seboj ključ v vratih, tako sem ostal sam na fronti in začelo je padati po meni, da niti sproti štet nisem mogel. Ogledam se po moji rezervi, pa vi' dim Lešnjaka v enem kotu, De-bevca pa v drugem, vsak čas pripravljena, da jo v elegantnem skoku pobrišeta iz hiše, če bo sila prevelika. Dasi- sem korenjak, saj serf rakovska kost, pa nisem bil ko* Ko je spravila otroke spat, je štirim ženskam in da si tega če- še dolgo bdela in čakala. Zadremala je v kuhinji pri mizi in mraz je šel po njej. Hotela je moža pričakati in preprečiti, da bi ne udri v sobo k otrokom; strese naj raje nanjo vso pijanost in podivjanost. Bilo je že proti jutru, ko je v tihi noči slišala dobro znane opotekajoče se korake in nekake glasove, ki so bili bolj podobni zamolklemu rjovenju nego človeškemu glasu. vrnilo zaupanje naroda v položaj, trgovine bodo cvetele, to-; Kadar smo dogotovili delo, nijopankar, on pa da je pek. Tovarne bodo dobivale naročila, vedno več delavcev bo zapo-'bilo nikdar brez likofa. Pri ne-1 variš potrka na vrata in kmalu sljenih. In največja napaka, ki so jo ameriški industrijalci jkem takem likofu sva bila sama stojiva pred župnikom. Ko mu j in jih pometal iz postelje. Saj naredili v tej gospodarski depresiji je, ker so začeli zniže- |z mojstrom, ker je bil vajenec poveva, kaj da sva, reče župnik:;ko je trezen, ni slab človek, in vati plače delavcem. Plačajte delavcem dobro in pošteno, | obolel in tako sem moral jaz no-|"Ej, pek, to je mojster, on znal kot delavec je spreten, da bi ga da bodo imeli več denarja za življenje, za potrošenje, in ti siti koiiita, mojster pa. skrinjo kaj dobrega napraviti, opankar lie minila ta nesrečna strast! Od-delavci, ako imajo poštene plače, bodo potrošili denar v trgo- !s šili in pipci. Likof je bil prve — to ni nič," in stisne mojemu slej mu morebiti izgine tudi ner-vinah in drugod. Naše narodno življenje nima prosperitete ; vrste in mojster si ga je dobre j tcvarišju kronco v roko. jvoznost in sitnost, ki muči nje- Vstala je in hitela k vratom, se otroci in ona ne"tresli|da bi ne izbijal po njih. "Coprnica, ali si me zalezovala, da še ne ležiš, mrha nemarna ! Pobrala si mi ves denar, da sem moral piti na kredo in da so se mi vsi smejali. Ven denar, če ne ubijem tebe in tvojo zalego, ven denar, pravim !" njeni čitatelji ne bodo napačno razlagali, naj povem, da vse štiri ženske tehtajo okroglo 900 funtov. Moja polovica je menda najmanjša, tehta do 200, gospa Kczjanova kakih 36 več, gospa Lešnjakova še enih 32 več, hišna gospodinja pa menda še naj' več. če pa hočemo prav natančno računati, pa povzdignejo ravno 906 funtov žive vage. Ifl če se taka sila navali na enega samega človeka, je na vsak način preveč. Nekaj sem jim že odpustil, nekaj pa še ne, no, pa tudi tisto jim bom in jim želim, da bi se v prihodnjem letu 1931 vsaka najmanj za 25 funtov zredila. Drugi dan sem povedal to stvar Francu Pavlicu in Gabrijelu Klinarju in ta dva sta rek- od tega, koliko denarja se nahaja na banki, pač pa od tega, j privoščil, mene je pa vedno opo-koliko ta narod zasluži, da se lahko preživi, da lahko plaču- jzarjal, naj se držim mere. Preje za potrebščine in razkošnosti in pri vsem tem še lahko Cej dobre volje se napotiva pro-vlaga svoje prihranke v banko. (,'anetsville, O.—-Sicer nimam,in članice, da ne pustijo društva posebnih novic /.a poročati, ven- v teh slabih časih. Kdor še ni m se namenil, da napišem član, naj pristopi v naše društ- je to res bratska zveza. dar par vrstic. Zadnje leto smo vo, ker prav malo delali, v tem letu pa ^ Sedaj pa še manj. Toda ne izgubimo po-! bolj srečno guma, imejmo upanje na boljše I kakor je bilo prošlo, posebno pa čase, vedno tudi ne bo tako sla- Jakatu in njegovi koloni, bo. Pri našem društvu 'št. 32! Poročevalec. SDZ v Warren, O., smo izgubili j - enega člana, ki je umrl. Bil Cleveland, O.—Tem potom si je rodom Hrvat. Ena članica, dovoljujem par vrstic j>lede slo-Brigita Gliha, je morala pa v venskega radio programa, kar bolnico., da so jo na roki one- mislim, da mi ne boste šteli za rirali. Ko je bila nekoliko bolj-i vsiljivost. Ljubko je poslušati ša, je prišla na svoj dom. Toda j slovenske pesmice, posebno, ka-' kmalu se ji je spet stanje po- dar sta na programu dragi nam . slabšalo in zopet se je morala pevki: ga. Lausche-Welf in gdč. ti domu, jaz naprej, mojster za mano. Prideva do neke brvi in jaz jo srečno prekoračim. Ko- pedati v bolnico, kjer so ji odrezali palec na roki. Sedaj se pa že- počuti nekoliko boljša. Ker sem tudi jaz član tega društva, apeliram .na vse člane Prideva do in tedaj sem rekel tovarišu, da jaz ne bom več opankar, ampak pek, ker se vidi, da ljudje peke bolj spoštujejo; naj bo pa on opankar enkrat. Ko stojiva pred maj pa sem bil na drugi stra-■ župnikom, naju zopet vpraša, ni, pa zasliši m za seboj glasen | kaj da je najin poklic. Jaz se štrbunk in ko se ozrem, vidim j odrežem, da sem pek, tovariš mojstra v ledeno mrzli vodi. Ker j pa, da je opankar. Župnik naju se mi je zdela voda preveč mrz- pogleda, pa pravi: "Eh, kaj be la. da bi skočil za mojstrom, pek, moja kuharica je tudi pek, prerežem vrvi, ki so držale ro-[ampak opankar, ta je koristen, želim vsem skupaj J čaj pri brvi in ta držaj pomolim iker nam dela obuvalo," in stisne in bolj veselo leto, mojstru in ga srečno izvlečem j mojemu tovarišu kronco v roko. ven. Za zahvalo me je mojster j Jaz pa zopet nisem dobil ničesar, pošteno okregal, ne vem iz kak-' Kmalu pa sem se naveličal tega šnega vzroka in to sem mu tako j vandranja in sem se vrnil nazaj, zameril, da sem kmalu potem kjer sem se zopet pridno opri-pustil delo pri njem. jel svojega posla. Na misel mi pride, da bi bilo ' Leo Keglovič. dobro pogledati nekoliko po sve-1 --o- tu, da saj vidim in slišim in da se naučim še drugih šeg in navad. Vržem kapo v zrak, da mi pokaže, kam naj se obrnem in kapa je pokazala proti hrvaški strani. Dobro, bom šel pa proti Hrvatski. Udarim jo čez Gorjance in ko sem bil že skoro na vrhu, srečam neko Belo-kranjico ter jo vprašam: "Ma- iMary Udovich. Da, kadar sta napovedani ti dve. ali sestri Mi-lavec, je kar zagotovljena ura razvedrila. Da govorim odkritosrčno. kar je še bilo petja od drugega župnišča j ga in nas ves teden morebiti vsled zavžitega alkohola, ali pa ker ne more do njega. Kdo je, kdo, oni dobrotnik delavstva, ki jim je govoril tako na srce, da se je še njega nekaj prijelo? Ko je tako razmišljala, je hitela pospravljati po kuhinji, prinašala in odnašala, kar je bilo treba za kuho. Danes je dan in otroci si morajo zapomniti, od kdaj ne bo oče več pijan. Tudi on naj to občuti, zato pripravlja boljše kosilo. Sicer bi denar lahko vporabila za toliko reči, ki so potrebne možu, otrokom in njej, pa ker niso imeli Božiča in so bili tedaj silno žalostni, ko očeta ni bilo domov do jutra in ko je zapravil skoro ves zaslužek. Da, poleg goveje juhe i in krompirja hoče napraviti da-Brezposelnost v Angliji nes še skledo "ocvrtih miši," da Kričal je s peno na ustih, kri- la> 'da kadar bo zopet kaj takega čal, da bi bilo za vsakega druge- j Prišlp, naj ju pokličem, da ne ga nerazumljivo, ali ona ga je ljom sam. Ampak mene pa že je ogromna bodo otroci srečni. London, 9. brezposelnih v Po enajsti uri, ko so se otroci januarja. Število I baš vrnili iz cerkve, ploskajoč z Angliji je 29. de-j rokami in pojoč: "Danes bomo cembra lanskega leta znašalo i jedli ocvrte miši, ho ho, ho!" je 2,643,127, kot naznanja delav-! oče odšel. Mati je še zakričala sko ministerstvo. To.število je za njim, da naj pride pravočas-za 1,132,896 višje kot pa pred i no h kosilu, otroci so se tudi opornim letom. gumili Iti- klicali: "Bomo jedli razumela in vedela, da ne bo nikoli bolje, ne za njo, ne za one nedolžne stvarice, ki spijo tam notri in se jim morda sanja prav :daj kaj hudega radi očeta. Padel je na klop ob mizi ter se režal, da je" udarjal iz njegovih ust gnusen vonj po alkoholu. "Ne bo nam noben gospod pri-vesel l^igal. naj ne pijemo, še ga bomo, -aj delamo, in gospoda ga tudi pije, pa tistega finega, nas pa bi --ven, denar, pravim, jutri moram plačati za vse, ker sem jih povabil, naj pijo . . .!" Molče je dela predenj ocvrto testo na lesenem krožniku, ki je z enim njegovim mahom zletelo po kuhinji s posodo vred. "Denar," je kričal, "denar ven, baba!" In vedela je tedaj, da bi njenim mukam napravila konec le njegova smrt, in že so jo, kakor že neštetokrat, obšle hude misli, tedaj se ji je od težkega, silnega udarca po glavi stemnilo pred očmi in je obležala nezavestna na tleh. -o- * Za 10 procentov bodo znižali plače državnim uslužbencem vjco pota boš šel pa ti North Carolini. boni pa konja jahal." ne bodo več, to pa vem. To naj bo tudi tebi v opomin, Jaka, da se paziš in kadar prideš v Lorain, le bolj na žensko stran vleči. Pozdrav! A Nekateri imajo navado, da gredo samo enkrat na leto v cerkev in to na božični dan. Tako se zmenijo tudi nekoč trije prijatelji, da gredo k maši. In rerf gredo. Pozabili pa so, da se ta dan vrši v cerkvi cerkvena, oziroma božična kolekta. Na to pa niso bili pripravljeni in kal' spogledali so se. Pa eden šepne ostalima dvema na uho in ona dva prikimata. Ravno ko bi imel priti kolektor do klopi' kjer so ti trije bratci sedeli, pa eden pade v omedlevico, druga dva ga pa hitro dvigneta in ga neseta ven. A Cigan in njegov prijatelj sla šla v oddaljeno mesto. Seboj sta imela konja, katerega je cigan za.jalial in rekel: '-'Brate, pol pota bom jaz konja jahal, a ti boš šel peš. Drugo polovi- peš, jaZ MOJA MLADOST IN ODHOD V AMERIKO Skušal bom opisati svoje življenje, kaj sem skusil hudega, žalostnega in veselega v življenju in kako sem hodil v Ameriko. Cenjene čitatelje in citate! j ice prosim, da mi optfoste, ako bi se dolgočasili pri tem opisu. Torej naj začnem: V petem letu sem bil, ko so mi umrli moja dobra mamica. Zapustili so sedem otrok, starih od poldrugega do petnajstega leta. živo se še spominjam, ko so me oče prijeli pod pazduho, vzdignili in rekli: "Andrejček, pok ropi mater, saj jutri ob tem času jih ne boš več videl." Prijel sem tisto vejico, jo pomočil v blagoslovljeno vodo ter pokro-pil mamico, ne vedoč, kaj vse to pomeni. Drugo jutro so prišli štirje možje ter položili mamico v rakev. Ko so začeli zabijati žeblje v krsto, smo začeli vsi jokati. Nato je prišel duhovnik, opravil pogrebne molitve, nato pa so odnesli mamico na pokopališče. Vsi so šli za pogrebom, samo jaz, teta in mlajši brat smo ostali doma, menda za varuha. Kmalu potem, ko so odnesli mamico, se mi je stožilo Po njej in šel sem v drugo sobo, kjer so mamica ležali, toda l s hrano vred. Po preteku ne-, mesecev me je mojster odslovil ker mu je dela zmanjkalo- Kam sedaj? V tujino me m gnalo srce, ampak domov, k očetu. Oče so me prijazno in veselo sprejeli; ker se je baš košnja pričela, sem se takoj lo-Ul košnje in delal kot prej, ko se nisem vedel kaj je rokodelstvo. 'roda moje misli so zdaj uhajale drugam, namreč v Ameri-Ampak kako in kje dobiti "emir za karto? Sklenil sem sani pri sebi, da bom priden in . bom ubogal očeta na vsak m'gljaj, mogoče pa bodo le oče J1 553 karto. (Vedel sem namreč, da imajo v hranilnici par stotakov). p« preteku 14 dni, , KVa čakala z očetom na seno-zeti. da se je tenia umaknila jura nji zori in ko sva použila nekaj kruha in izpila nekoliko žganja, sem uporabil priliko in začel : "Oče, v Ameriko bi šel rad. Prosim, če bi mi dali denar za karto; vse bom pošteno povrnil." Oče so me milo pogledali in rekli: "Da bi te tresek, vendar! Po materi imate eno tretjino grunta; sestri Ani sem dal za "cirngo," zdaj naj pa še tebi dam, nakar bo šel pa grunt "cu-grunt" (na boben ali na kant). In kaj bo potem?" Jaz jim le še prigovarjam in jih prosim, toda vse zastonj. Nazadnje so bili že malo vzne-voljeni in so rekli: "za svojo doto od moje strani imaš "ant-verh." Tisti dan je bil zame dolg kakor en teden skupaj. Ko pa grem zvečer po rožnem vencu ob enajstih spat na skedenj, nisem mogel zaspati, študiral in gruntal sem, kje bi dobil denar za pot v Ameriko. Kar mi pride dobra, misel v glavo: Sestri Ani bom pisal, mogoče mi ona posodi. — Komaj sem čakal nedelje, in ko živino nakrmim in napojim, grem na skedenj, vzamem brezovo metlo, pometem tla (ker sem bil v tazahma-šnem gvantu), ter ležem tako, da so bila tla stol in miza za pisanje. Hitro napišem par vrstic, polnih goreče ljubezni, kot brat sestri, nazadnje pa pristavim svojo željo, da bi mi posodila denar za v Ameriko. Po južini sem nesel pismo na pošto in že sem pričel računati ure, kdaj bo dospel odgovor. Po preteku petih tednov je prinesel pismonoša odgovor. S tresočo roko sem odprl pismo in ugledal stavek, ki se je. tako-le glasil: "Oče, brat Andrej mi je pisal, da bi mu posodila denar za v Ameriko. Jaz mu prav rada posodim, kolikor hoče, toda samo pod tem pogojeni, da bo prišel sem v Pueblo do mene, če pa misli iti v Cleveland, mu ga pa ne dam, kajti tam bo dušo in telo pogubil. Torej, oče, če je zadovoljen, pa pojdite v hranilnico in mu dajte, kolikor zahteva." Nato me oče zvečer ostro povprašajo, kaj bom naredil, češ, "malo daleč je tista Colorada." Jaz sem pa rekel: "Vseeno poj-dem; saj ona mi je bila kako mati doma." — Osemnajst let sem bil izpolnil takrat, toda zdaj pa: kako uobiti "pos?" Ko pa grem neke nedelje k sorodniku v vas, je bilo na dvorišču nekaj fantov, ki so igrali za mal denar, vmes pa so se pogovarjali o Ameriki. Pazno poslušam njihovo govorjenje, in ko sem dovolj izvedel, sem vprašal Janeza Puclja (sedaj že umrl), brata od Antona Puclja iz Col-linvvooda, če ima že pos, in koli ko da je star.. On mi pove, da ima že vse v redu in da gredo čez devet dni v Ameriko. Sedaj pa se je zame začela k riževa pot. Oče so me pustili v miru, češ: kar boš storil, dobro ali slabo, sam sebi pripiši. V pondeljek zjutraj sem šel h gospodu kanoniku Mihi Taučar-ju. Ko pridem tja, poprosim | za rojstni list, češ, da bi šel rad v Ameriko, častitljivi starček ki so poznali skoro vse farane, pa me vprašajo: "Kaj so oče kontent? Jaz sem pa vedno mislil, da bodo oče tebi grunt dali." Ko jim povem, da so oče rado vol j ni, mi napišejo krstni list in mi ga dajo s priporočilom, naj nikar Boga ne pozabim in tega, kar so me oni učili. Za spomin so mi dali podobico sv. Andreja. Spoštljivo jim poljubim roko, se jim zahvalim in odidem. Kam pa sedaj ? vprašam nato samega sebe. K županu Ve-hovcu, tudi on mora nekaj napisati zame, saj nisem noben razgrajač ali pretepač, župan napiše par vrstic v moje dobro, nakar se mu lepo zahvalim in odidem proti domu. Mislim si: ; no, sedaj je led prebit in g. glavar nima tako trdega srca, da mi ne bi dal pravice za v Ame riko. V četrtek zjutraj sva šla z očetom v Novo mesto po pos. G. glavar, majhen, stairikav in zelo ljubezniv mož, pravi: — "Ja, za eno leto ga dobite." V meni je začelo srce utripati kakor kladivo. S tresočo roko sem se nekajkrat podpisa! in vse je bilo v redu. Prisrčno se zahva liva in odideva, in ko sva dospela ven na prosto, sem bil tako vesel, da bi ves svet objel, ko bi mogel. Vprašal sem očeta, kam jo mahneva na kosilo, toda oče so med tem že zavili proti Štemburju. Tam se najeva in za silo napijeva, nato pa greva peš nazaj proti domu. Toda sedaj oče niso bili več tako molčeči, kakor zjutraj, ko sva šla v mesto. Vso pot so mi pridi-govali, kako naj se obnašam v Ameriki, in pri vsakem znamenju sva molila za mojo srečo in zdravje. Jaz nisem štedil denarja in tako sva obiskala vse postaje, kjer se žejni napajajo, čas je urno tekel naprej, še nekaj dni in zapustiti bo treba rojstno hišo. V nedeljo pred krščanskim naukom mi pove moj ožji prijatelj, da mi bodo tamburaši zasvirali par pesmi v slovo (ker sem bil tudi sam tamburaš). Ob štirih popoldne so res začele peti strune tambu-rašev, tako milo in žalostno, da bi se človek zjokal. Prinesel sem jim hitro dva "Štefana" vina in proti večeru me fantje povabjijo k š-jravsdvimi (očetu od Ferdinanda in Johna Fifolt) na liter vina. Bili smo veseli in peli smo vesele pesmi, ali zame se je kmalu veselje spremenilo v žalost, ko so mi prijatelji zapeli v slovo pesem, ki se glasi : Oj, hišica očetova, Bog živi te! Zdaj se ločiti morava, Bog živi te! Ali tega nihče ne pove, ali bom še kdaj oj videl te. . . Z Bogom vsi prijatelji, oče, sestre, bratec ti! Zdaj jaz moram slovo jemat nocoj, tazadnjikrat . . . Ura je kazala tričetrt na deset, ko sem se poslovil od prijateljev, stisnil jim desnice in se podal proti domu. Naslednjega dne sem šel oko-sorodnikov in ura je šla naprej, kot bi jo kdo podil. Proti večeru so oče prinesli pleče, sestra Johana velik hlebec belega kruha, brat Janez veliko salamo in sestra Pepa dva ducata lepih jabolk. Ko sem vse to videl, se mi je milo storilo; ijokal sem se kakor otrok. Ob osmi uri so že pričeli prihajati sosedje k nam, da še kaj naroče za svojce v Ameriki, in ko je kazala ura poldveh zjutraj (2. septembra 1904), je bilo treba iti. Bratu in sestram stisnem še enkrat desnico in že sva korakala z očetom na določen kraj. Tam so že čakali fantje iz Stav-če vasi. Kmalu pridrdra voz s par konji. Hitro se posadimo na voz, še en pogled na domačo hi-"io, v kateri sem tako brezskrbno živel, v duhu se poslovita od materinega groba, bič je počil in odpeljali smo se. Dvajset minut do sedme ure smo prišli v Zatično, torej dvajset minut prezgodaj. Hitro stopimo v restavracijo in spijemo vsak eno kavo. V tem času pa prisopiha luka matija in zasedli smo vlak. Ob desetih smo bili že v Ljubljani jn edina skrb mojega očeta je bila karta zame. Uro in pol sva imela časa za karto kupit; šla sva od agenta do agenta, pa nobeden ni mogel ugotoviti, kje je Pueblo. Ko sva bila pri zadnjem agentu, prisopiha neki sopotnik na vso sapo in reče: "Maušov, brž, brž, da ne zamudimo vlaka, ki bo odpeljal v 15 minutah!" Urnih korakov se vrnemo z očetom brez karte in dospela sva na postajo zadnjo minuto. Oče mi hitro izroče denar, s pripombo, naj pazim, da ne bom na potu okraden. Še enkrat objamem očeta, poljubim jim velo lice, še zadnji z Bogom — in vlak se je premaknil. Na vlaku je bil slovenski sprevodnik, s katerim smo postali kmalu prijatelji. Vprašal me je, od kod smo in kam gremo. Ko se Itako pogovarjamo, pa zakliče: "Fantje, tukaj je meja kranjske dežele!" Meni se je nehote izvi) vzdih: "žal mi je za teboj, oj rodna zemlja!" l'o več urni \ ozn j i tano prispe- li v Bazel, kjer nas je že pričakoval agent. Ker so drugi sopotniki, razen mene in Franceta, imeli znake na klobukih, jih je agent takoj spoznal, ko mu pa jaz povem, da sva tudi midva namenjena v Ameriko, je bilo vse dobro. Najprej, smo šli kupit karte, nato pa nam je agent odkazal spalne sobe in salon, nakar je odšel. Svoje kovčge pustimo v spalni sobi, tam jih zaklenemo, se umijemo, potem pa smo si podprli svoje želodce in nekoliko vina popili. Zvečer smo šli zgodaj k počitku, drugo jutro pa zopet naprej in ob devetih zvečer drugega dne smo prispeli v Pariz. Tam so nas naložili na voz s štirimi konji in nas peljali skoro uro daleč na drugo postajo. Drugi dan smo prišli v Havre. Tukaj so pa ljudje kar drli z vlaka, kar mi je bilo nepojmljivo, že sem hotel vprašati, kaj to pomeni, kar mi Janez Fabjan (ki je zdaj v Chi-cagi, kjer čisti in lika obleke), pove, da si gredo koze cepit proti morski bolezni. Urnih nog stopimo tudi mi v vrsto. Ko smo opravili pri zdravniku, smo pa odšli na ladjo La Loraine. Ko je bila ladja zasedena in smo bili vsaj za silo v redu, je — bar-čica zaplavala, dekle pa je za-plakala. . . Odrin, odrin, od kraja preč, ne boš me vidla, ljuba, več! — Čez dobro uro je zapel zvonec h kosilu. Tu je bil zopet dirin-daj; posebno Italijani so kar planili k mizam. Čez pol ure pa so že obračali želodce, v vsakem kotu po trije ali več. Jaz sem imel še nekaj jedil od doma. Bil je že plesniv kruh, vendar mi je šel v slast in z brinjevcem sem ga zalival. Tako se je godilo ;elih sedem dni na morju. Ko smo prispeli v New York, nas je tam že čakal Sakserjev uslužbenec, ki nas je peljal v neko restavracijo, kjer smo se zopet pošteno in do sitega najedli. Toda čez nekaj časa je bilo treba odriniti naprej. Ločili smo se, si prijateljsko stisnili desnice in se razšli. Dva sta šla v Cleveland, eden v Chicago, midva s Francetom pa v Pueblo, Colo., neko dekle pa v Monta-no. Midva s Francetom sva ostala zdaj sama in imel sem dovolj časa, da sem opazoval lepe farme in živino, kajti toliko živine skupaj nisem še nikdar videl. Po tridnevni vožnji sva dospela v Pueblo, Colo. Na postaji izstopiva in tam naju je povprašal neki človek, kam sva namenjena. Dam mu naslov sestre Ane in v dvajsetih minutah sva bila pri sestri. Sestra me ni spoznala, kajti mlad" človek se v šestih letih zelo izpre-meni. Pripravila nama je okusno domačo večerjo in pripovedovanja ni bilo ne konca ne kraja. Ko je odbila eno čez polnoč, smo se podali k počitku. Tukaj sem šele zaspal brez vseh skrbi, kakor doma v rojstni hiši. En teden sem bil doma in sva se s sestro dokaj pomenila, (bilo je to takrat, ko je bil Anton Pucelj za potovalnega zasopnika Nove Domovine, ali se še spominjaš, Tone?). Drugi teden sem dobil delo v "dratovni' za borih 14 in pol centov na uro. Delal sem ko črna živina, toda kakor vsak dobro ve, da pri slovenskem for-manu ni dobro delati, tako tudi jaz nisem mogel dolgo delati. Dobil sem drugo delo, namreč v livarni ali foundry, in sicer za pomočnika pri molderjih, toda zame je bilo silno nerodno, ker nisem znal besede angleško. — Angleških šol takrat ni bilo, kot so dandanes, torej kaj storiti? Videl sem že vnaprej, da tako dolgo ne more iti in prosil sem svaka, naj mi pove nekaj potrebnih besed pri delu, katere sem si zapisal in imel tako nekak slovensko-angleški slovar, ki je bil vsaj za silo. čez par dni je bilo že bolje, po preteku 8 mesecev sem pa že dobil "čenč" pri "furnezu" za helparja. Imel sem dokaj veliko plačo, za tedanje čase, in skrbno sem pazil, kako se topi železo ali kako se "fur-nez" rona. čez poldrugo leto sem bil zt za "furnezmana" / Anton Novačan: NAŠA VAS Bogve, ali še imajo ženske oči v nebesih tako moč kakor tukaj na zemlji? Pogleda te, in ti povesiš oči, nagne glavo, in si njen, o te ženske! Hm, ali je natura čudna! Z žalostjo sem začel in na pokoro sem mislil, pa se obrne srce na veselo pot. Kar samo od sebe se razveseli in si slika nebesa po svoje, kakor da ne bi bilo omadeževano od neštevilnih grehov mojega življenja." In Elija je začel vzdihovati, toda svojih grehov ni premišljeval. Zakaj tam ob koncu gozda se je zasvetila bela hiša. Lepa ženska je stala na pragu, krčmarica po poklicu, vdova po srcu in vesti. Elija se je vzravnal v ko-leslju; oči so se mu zasvetile in usta nasmehnila. Konj je obstal kar sam od sebe in se dal izpre-či po hlapcu, ki je bil prehitel od nekod in pozdravil Elijo. Krčmarica je prijela svojega gosta pod roko in ga peljala v hišo Elija je delal račune, zajtrkoval, pil veliko in je potem počival v grehu. Minevale so ure, potekal je dan. Ob solnčnem zahodu je Lil koleselj zopet naprežen, konj čil in živahen, Elija pijan ;n bučen kakor harmonika. Konj je zarezgetal, Elija zaukal in šlo je navzdol po beli, samotni cesti. "še in še bom grešil," je dejal Elija. "In potem napravim vse naenkrat. In potem tudi umrem kot svetnik, čudeži se bodo godili na mojem grobu, papež in kardinal ga pridejo obiskat. Cerkev se mora postaviti, porečejo, Elija je bil spokor-nik, zaslužil je čast in slavo, ki jo uživajo svetniki. Pride kak berač na moj grob in vzdihuje: Elija spokornik in spoznavalec, poglej mojo revščino! Vstani in hodi, kaj boš vzdihoval! mu zakličem iz groba. In poprej po-kveka, odide čil in zdrav proti lomu, povsod razširjajoč mojo slavo in moč. Lahko rečem, mojo moč, to je vse. Kdo more toliko grešiti kot jaz? Naj vrže kamen na mene, kdor more grešiti toliko kot jaz! In pokoro bom delal, kakor je ni še nihče in je tudi ni mogel, ker nihče ni bil tak grešnik, kakor sem jaz. Kakšni so tudi danes ljudje? Napije se revica in že misli, da ;>a vzame hudič! Pogleda žensko, greši ž njo v mislih in v svojem srcu, v dejanju si pa ne upa. Udari, Elija, ti moj vzor, ti moj največji prijatelj. Kje bi bil danes, da sem tarnal in prosil? Kje bi bili tisočaki mojega premoženja, da se nisem uprl s svojimi orjaškimi rameni op skalo, ki je zakrivala zaklad? Odvrnil sem jo in zdrobila se je, trkljajoč se v dolino. Kaj mi mar, ako je na potu zmečkala par slabih črvov, ki so se zvijali in greli v svoji lenobi na solncu! Kaj me briga, jaz sem vladar, jaz imam svojo moč! In še po smrti ne izgine, ampak čudeže dokaj lepo plačo. Ani sem povrnil vse z obrestmi vred, in tudi očetu sem poslal večkrat kak dolar, posebno ob košnji. Ali po preteku osmih let se mi je že stožilo po domu in tako sem se namenil 22. januarja 1912 da zopet obiščem staro domovino. Gredoč sem se ustavil v Clevelandu, misleč obiskat brata in bratranca Jamska in Zorcove. Tako sem ostal tukaj kot berač na žegnanju. Oženil sem se z domačim dekletom in sedaj živim zadovoljen v krogu svoje I družine. Drugo leto, ako se kaj I ne izpremeni kurz na newyorški 'borzi, prodam nekaj Richmano-vih (mojih) delnic in se podam v staro domovino, obiskat svojega 80-letnega očeta, brata in sestre ter grobove mojih umrlih sorodnikov. Končno pozdravim vse čitatelje in čitateljice in žim želim vsem srečno in zadovoljno novo leto' Andrej Slogar. bo delala; kdor jo bo občutil, ta bo velik in močan! Hej, vranec, teci urno, kaj stresaš z glavo? Meči noge tako, da pobirajo zadnje stopinje prednje, da krešejo podkve rdeče iskre! Teci, vranec, nazobal si se ovsa, dobil si sladkega vina. . . Kaj se vzpenjaš, vranec? Kaj se plašiš? Moja roka je krepka in gorje ti, če nategnem vajeti. — Ho, ho, kaj pa je to?" In Elija je odprl oči in videl, da je okoli mrak. Koleselj je obstal, konj se je tresel po vsem životu. Elija je videl črno postavo, ki ga je držala za uzde. — Ali se vam je kaj zgodilo? se je oglasil tujec in se polagoma približal Eliji. ,— Kdo pa si? je vprašal Elija in je poskočil na noge. Videl je pred seboj meniha \ dolgi redovniški halji, prepasa'-ni z belo, dvojno vrvjo. — Menih, kakor vidite. Bi) sem pri prijatelju župniku. Kei je lep večer, sem jo mahnil peš proti domu. Ampak vaš konj je kaj isker, ustrašil se je bil moje halje. Menih se je široko nasmejal, iz njegove goste brade so se pokazali beli zobje. Elija ga je gledal, stoječ na koleslju in še ved no držal vajeti v rokah. — Na katero stran greš? Ali imaš še daleč do doma? — še dve uri. Grem pa v tisto smer, kamor vi. Lahko ra» naložite. Elija je naložil kapucina in je pognal. Konj je potegnil sunkoma in koleselj je zdrčal pc ravni cesti. Oba sta molčala. Menih je bil vesel, da se tako lepo vozi, Elija pa je premišljeval o menihih, čudno se mu je zdelo, da se menihi zapirajo v samostane, navadni mašniki pa živijo po farov-žih in črno obleko nosijo. Dregnil je torej meniha in ga obla stveno vprašal: — Zakaj si ti menih in ne navaden mašnik? Menih je osupnil, da ga Elija tiče, ker je bil vajen največjega spoštovanja in ponižne vdanosti, še bolj ga je pa spravilo v zadrego Elijino ravnodušno vprašanje; ni vedel, kaj bi odvrnil. — No, le povej, bratec, nikar se me ne boj, nisem pogan. — Ali se norčuješ, ali pa si pogan! Zakaj vsak pravoveren kristjan mora vedeti, da smo mi menihi spokorniki, ki s postom in gorečimi molitvami tolažimo jezo božjo. — Spokorniki? — je zategnil Elija, čemu spokorniki? Kakšni so vaši grehi, kakšna je bož j a jeza? — Mi menihi pravzaprav nimamo nobenih grehov, skoro nobenih: pokoro delamo za druge, ki nimajo, ki nimajo toliko časa. da bi se z dobrimi deli od kupili in postali Bogu dopadlji vi. Menihi tolažimo božjo jezo, ki je strašna za grešnika. . . Elija je mislil na sebe. Ni mogel pojmiti, da bi kdo drugi mogel opraviti pokoro za njego ve grehe. — Kdo pa pozna moje grehe, kdo moje misli in mojo dušo? Kdo si more odmeriti pokoro za moje grehe, če ne jaz sam? Ta je že bosa! Najbrž ste bili sami grešniki in zdaj se pokorite za svoje hudobije. Tako bo naj brž. Menih ga je pogledal postra- j ni. Ni mogel opaziti, da bi se j i Elija norčeval, zato ga je hotel! poučiti. (Dalje prihodnjič.) ~MALI OGLASi Soba i se da v najem za enega ali dva. Naznanilo Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. bo imelo seje v tem letu vsak drugi pondeljek v mesecu, namesto tretji pondeljek, in seje se vršijo v sobi št. 3, vstarem poslopju, mesto v sobi št. 1 v novem poslopju. Vse članice so prošene, da upoštevajo premestitev. Pridite gotovo na sejo, ker bo važna.—A. Novak, tajnica. . _(9) Posebna prodaja Imamo sedaj posebno prodajo na špehu in salu. Velika zaloga krač za izdelovanje klobas. Jako : poceni. Cut Rate Meat Market, j 1423 E. 55th St. Tel. HEnder-son 1559. (9) Čedna soba se odda pri družini brez otrok. Vse udobnosti. Stanovalec si lahko tudi sam kuha. 1246 Addison Rd. (12) ~ŠobiT~ se da v najem, za enega fanta. Gorkota. Pozve se na 6412 Va-rian Ave., spodaj. (11) Odda se stanovanje, obstoječe iz štirih ali petih sob, po nizki ceni. Stanovanje je na 1099 E. 64th St. Vprašajte na 6614 St. Clair Ave. (10) Soba se da v najem, gorkota. 5911 Bonna Ave., spodaj. (9) maiiiiiiiiiiiii'if GRDINA'S SHOPPE Popolaa »»loj« ohUk I« m eprtm« sa iiti-•t« la driile* Beauty Parlor Vadas *ajaod«ra«]iI iaaakl klobuki. Iik'Im »orla tiiki «t4t •kad lata. 6111 ST. CLAIR ATI. HEndcrsua 7112 (M. Tho. B.) mmm TUKAJ JE PRILIKA Naučite si' aivilj .ua, krnjoat v«. delati VKoi*cti, ixdelovunja .stikcnj, oblek in obli'U y.n otroke. TeGaj. kjer .se boste navadili reguti vzorce iu ratne obleke /ai trgovino kot -/.a privatno v poraba. Dnevni in večerni tečaji. Na koncu učne dobe dobile diplomo. Odprto v soboto ven dan. CLEVELAND DESIGNING i CUTTING SCIIOOI. -OS Eric Bide. MAin 8006 Nove ideji, najbolj«; uspehi, novi načini. JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Main 4126 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1694 5801 Prosser Ave. (9) Naznanilo Naznanjam članicam društva Danica št. 1 1 S. D. Z., da bomo imele prosto zabavo po seji v torek zvečer. Prošene ste, da pridete v polnem številu. Pozdrav, Albina Novak, 6036 St. Clair Ave. (10) Frank V. Opaskar O 1) V E T N I K 1119 IUPrODUO.ME BLDG. MAlu 3785 Ol) torkih, četrtkih in sobotah zvečer od (i. do 8. ure na E. 93rd St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. tilth St. Res. Tel. YEUowstonc 0705-W Pristni HI ue Diamond. Pocahontas, leliifh Hard Coal, najboljši it Ohio, Kentucky in W. Vu. Nai vir«in»ki Ajh biu lump uori kakor l'oeahuntnb in »la-ne manj. liiuvaianio it miie povečane zaluat na Qiiincy—liust luilh, CiArfield The Yates Coal Company 303 Rockefeller Uldg. MAin 7878 HENRIK 8IENKIEWICZ POTOP f.7, polJSMne prpvel DR. TUTDOf P MOLK "Treba je samo črevo s smodnikom potisniti topu v žrelo ter nitko, visečo na črevesu, zažgati. Ko se smodnik vname, je ta top pri vragu. Hotel sem reči-top poči! "Ej, dečko, kaj vendar pripoveduješ? Ali mar ne bašejo vsak dan Vanj dovolj smodnika, a top ne poči?" Kmitic se je smejal in poljubil rokav priorjevega habita. "Ej, daj mi vendar mir!" ga je prekinil prior. "In sveto," je pripomnil gospod Kmitic, "toda topov ne poznate. Druga stvar je, če se vname smodnik na dnu topa, tedaj meče krogle in sila spredaj izle-tava; ako pa zamašiš žrelo s smodnikom in ga zažgeš, ga ni topa, ki bi mogel prenesti tak poizkus. Vprašajte gospoda čar-neckega! Saj če se še puškina cev zamaši s snegom, jo sila pri strelu raznese. Taka je ta vražja sila! Kaj šele, če se vname celo črevo pri koncu cevi? Vprašajte gospoda čarneckega!" "Tako je. To ni za vojaka nobena tajnost," je rekel gospod Čarnecki. "Torej če se razpoči ta top," je nadaljeval Kmitic, "so vsi ostali za nič." "Ta stvar se mi zdi nemogoča," je rekel o. Kordecki, "zakaj prvič, kdo si upa to storiti?" "Samo en lopov," je rekel gospod Andrej, "a odločen vitez, zove se Babinič." "Ti?" sta vzkliknila hkraltu duhovnik in gospod Peter čarnecki. "Ej, oče, dobrotnik moj! Saj sem bil pri vas pri izpovedi in sem odkritosrčno priznal vsa svoja dejanja. Bila so med njimi še pomembnejša od tega, kar nameravam; kako morete dvomiti, če se upam,-ali ne? Ali me ne poznate?" "To je junak, vitez nad vitezi, kakor mi je Bog mil!" je zakričal gospod čarnecki. In objel je Kmitica okoli vratu in dejal: "Daj da te poljubim, že za samo dobro voljo, daj da te poljubim !" "Če mi pokažete kako drugo sredstvo, pa ne pojdem," je nadaljeval Kmitic, "toda zdi se mi, da si bom že znal kako pomagati. Pomnita tudi to, da govorim po nemško, kakor bi trgoval v Gdanskem z dogami in soclar-skim lesom. To mnogo pomeni, zakaj če.bi le imel obleko, me težko spoznajo, da nisem iz njihovega tabora. Toda jaz si mislim, da ne stoji tam pred žrelom topov nihče, ker ni varno, in da izvršim svoje delo, preden me zapazijq." "Gospod čarnecki, kaj sodiš o tem?" je vprašal naenkrat pri or. "Izmed sto, se kvečjemu eden vrne s takega podjetja," je od govoril gospod Peter." "Bil sem že v hujših škripcih," je odgovoril Kmitic, "nič se mi ne bo zgodilo, zakaj taka je pač moja sreča! Ej, ljubi oče, in kakšna razlika! Nekdaj sem šel v razne nevarnosti, da se izkažem, da se proslavim, a zdaj vse v čast najsvetejše Device. če mi bo treba tudi položiti glavo, kar se mi pa ne zdi, po-vejta sama : ali si je mogel žele^ ti slavnejše smrti, kakor je ona za tako stvar ?" Duhovnik je dolgo molčal, naposled je pa dejal: "S pregovarjanjem, s prošnjami, z rotenjem bi te zadrževal, če bi se hotel lotiti tega dela samo, da si pridobiš slavo, toda prav imaš, tu gre ža čast najsvetejše Device, za to svetišče, za vso deželo. Ti pa, moj sin, če se srečno vrneš, ali si pa pridobiš mučeniško palmo, si pridobiš največjo slavo, največjo srečo, odrešenje. Proti mojemu srcu ti rečem torej: pojdi, jaz te ne zadržujem! Naše molitve in .božje varstvo pojde s teboj." "V taki družbi pojdem drzno in rad padem." "In vrni se, vojaček božji, in vrni se srečno, zakaj mi smo te tu odkritosrčno vzljubili. Vodi te sveti Rafael in pripelji nazaj, moj ljubljeni sin!" , "Jaz pričnem takoj s pripravami," je rekel veselo gospod Andrej, objemajoč duhovnika, "preoblečeni se po švedsko, de-nem si okoli vratu ovratnik in na noge škornje z golenicami, nabašem si smodnika, vi pa, oče medtem ne začenjajte z zagovarjanjem, ker megla je sicer potrebna Švedom, a potrebna jo tudi zame." "Ali se nočeš izpovedati pred odhodom?" "Kako drugače! Brez tega bi ne šel, ker bi imeli vragi- dostop do mene." "Torej s tem prični!" Gospod Peter je zapustil celico. Kmitic pa je pokleknil pred duhovnikom in se očistil svojih grehov. Potem pa je šel vesel kakor ptič delat priprave za svoje podjetje. čez kaki dve uri je že v pozni noči potrkal zopet na celico očeta priorja, kjer je tudi gospod čarnecki čakal nanj. Oba sta ga jedva spoznala, tak Šved se je napravil iz njega. Brke si je zavihal pod nos in jih razčesal na koncih, si postavil klobuk po strani in je bil popolnoma podoben kakemu konjeniškemu oficirju iz znamenitega rodu. "Za Boga, Človek bi ob pogledu nanj nehote zgrabil za sabljo!" je rekel Peter. "Sveče stran!" je zaklical, "in pokažem vam nekaj." In ko je o. Kordecki naglo odstranil sveče, je položil gospod Andrej na mizo poldrug čevelj dolgo klobaso, debelo kakor roka krepkega moža, sešito iz smolnatega platna in trdo nabasano s smodnikom. Na enem koncu je visela dolga vrvica, zvita iz pre-diva, nasičena z žveplom. "No," je rekel, "kakor hitro vložim to klobaso razbijaču v žrelo in prižgem vrvico, se mu mora razpočiti trebuh." "Še Lucifer bi se razpočil!" je zakričal gospod čraneeki. Toda spomnil se je, da je bolje, da ne imenuje nečistega imena 111 udaril se je po ustih. "S čim pa boš prižgal vrvico?" je vprašal o. Kordecki. "V tem obstoja vsa nevarnost podjetja, ker moram ogenj kre-sati. Imam izboren kremen, suho gobo in kresivo iz najboljšega jekla, a ker se dela pri kre-sanju šum, lahko kaj opazijo. Kakor upam, vrviče ne bodo mogli ugasniti, ker bo v topovi bradi in jo bo težko opaziti, zlasti ker bo hlastno tlela, toda za menoj se utegnejo spustiti, jaz pa ne bom mogel bežati naravnost proti samostanu." "Čemu ne?" je vprašal duhovnik. "Ker bi me puh ubil. Kakor hitro zapazim iskro na vrvici, moram takoj zbežati z vso silo v stran in se vreči po kakih petdesetih korakih na zemljo pod nasipom. Šele po razpoku bom drvel proti samostanu." "Bože, Bože, koliko nevarnosti," je rekel prior, dvignivši k nebu oči. "Ljubi oče, tako sem gotov, da se vrnem k vam, da se me ne loteva niti ganjenost, ki bi se me morala v takih okoliščinah. Toda pustimo to. Ostanita zdrava in molita, da bi mi Bog dal srečo. Sprejmita me le do samostanskih vrat!" "Kako to? Mar misliš takoj odili9" j p vprašal gospod čarnecki. "Mar naj čakam, da se zdani ali pa, da se megla poleže? Mar mi moja glava ni mila?" Toda v tej noči ni odšel gospod Kmitic, kajli baš takrat, ko so prišli do vrat, se jo kakor nalašč začelo jasniti. Vrhu tega se je slišni tudi nekak hrup pri orjaškem topu. Zjutraj zgodaj so se obleganci prepričali, da so ga prekotalili na drugo mesto. Zakaj švedje so nekako izvedeli o veliki šibkosti zidu nekoliko dalje, na ovinku, okoli severne bastije in so sklenili uravnati strele na novo stran. Morda je bil tudi o. Kordecki v zvezi s tem, zakaj prejšnji dan so videli staro Konstancijo, ko je šla iz samostana; njo so pa uporabljali v glavnem za to, kadar je šlo za razširjanje krivih vesti med Švedi. Naj je bilo, karkoli si bodi,"storili so veliko napako, ker so obleganci med tem lahko popravili na prejšnjem 'mestu zid, ki je bil že zelo preluknjan, za nov predor pa so morali Šved-e potratiti zopet par dni. Noči so bile vedno jasne, dnevi nemirni. Streljali so s strašno silo. Duh dvoma je zopet začel preletavati med obleganci. Med šlahto so se nekateri hoteli na vsak način podati, a tudi nekateri redovniki so izgubili pogum. Opozicija je rastla čim-dalje bolj. O. Kordecki se ji je ustavljal z vso energijo, a njegovo zdravje je začelo pešati. Medtem je prišla Švedom nova pomoč iz Krakova, zlasti strašni naboji v obliki železnih cevi, napolnjenih s smodnikom in svincem. Te so povzročale med obleganci še več strahu nego pa škode. Kmitic se je od onega časa, ko se je bil odločil, da bo raztrelil orjaški top začel dolgočasiti v trdnjavi. Vsak dan je s tesnim srcem ogledoval svojo klobaso. Pa se je premislil in naredil še večjo, ki je bila skoro vatel dol ga in debela kakor golenica. Zvečer se je poželjivo oziral z obzidja proti topu, potem .je ogledoval nebo kakor astrolog. Toda jasni mesec, obsevajoč beli sneg, je onemogočal njegovo ne varno podjetje. A naenkrat je nastopilo vlažno vreme, oblaki so zagrnili obzorje in nastala je temna noč kakor v rogu. Gospod Andrej je postal tako dobre volje, ka-. kor bi ga bili posadili na sultanovega žrebca, in komaj je udarilo polnoč, je že bil pri gospodu čarneekem v svoji švedski obleki in s klobaso pod pazduho "Grem!" je rekel. "Čakaj, da obvestim priorja." "Dobro. No, gospod (Peter, daj da te poljubim, in pojdi po o. Kordeckega!" Čarnecki ga je srčno poljubil in se obrnil. Komaj je naredil trideset korakov, ko se je pojavil pred njim o. Kordecki. Tu- di on si je mislil, da Kmitic odrine, in je prišel, da bi ga blagoslovil. "Babinič je pripravljen, ča k a le na vas, častiti." "že grem, že grem," je odgovoril duhovnik. "Mati božja, pomagaj mi in reši ga!" čez hip sta oba postala pri prehodu, kjer je čarnecki pustil Kmitica, toda o gospodu Andreju ni bilo ne duha ne sluha več. "šel je," je rekel osuplo oče Kordecki. "šel je!" je odgovoril gospod čarnecki. "Ti izdajica," je .govoril ne-voljno prior, "hotel sem mu dati še ta škapulirček okoli vratu." Oba sta umolknila. Okoli je vladala tišina, ker se zaradi zelo temne noči ni streljalo na nobeni strani. Naenkrat je čarnecki živo zašepetal: "Kakor mi je Bog mil, saj se še niti ne trudi, da bi šel tiho! Ali slišite, častiti, korake? Sneg hrešči." "Najsvetejša Devica, varuj svojega služabnika!" je ponovil prior. Nekaj časa sta oba pazljivo poslušala, dokler niso utihnili koraki in hrest snega. "Veste kaj, častiti?" je zašepetal čarnecki, "včasih se mi zdi, da se mu posreči, in nič se ne bojim zanj. Ta beštija je odšel, kakor bi šel v gostilno pit žganje. Kakšen pogum je v tem človeku! Ali bo zgodaj podlegel, ali pa postane hetman! Hm, če bi ne vedel, da je služabnik Marije, bi mislil, da ima. . . Daj mu Bog srečo! Daj mu Bog, zakaj takega viteza ni več v lju dovladi!" "Tako temno je, tako temno,'' je rekel o. Kordecki; a oni pa so postali od našega nočnega izpada oprezni. Lahko naleti na ce) oddelek, preden se ozre. . ." "To mislim tudi jaz. Pehota stoji, to vem, in se pridno čuva, toda oni stoje vendar na nasipih in ne pred nasipi, ne pred žreli lastnih topov, če ne zaslišijo korakov, se mu bo lahko potuhniti pod nasipi, potem pa ga že sama oddaljenost zakrije." Duhovnik je začel blagoslavljati temo. Naenkrat se jima je pridružila tretja oseba. Bil je gospod mečnik sieradski. "Kaj je novega?" je vprašal. "Babinič je šel prostovoljno razstrelit s smodnikom orjaški top." "Kako to? Kaj?" "Vzel je klobaso s smodnikom vrvico, kresilo in je odšel." Gospod Zamojski se je prijel z obema rokama za glavo. "Jezus, Marija, Jezus, Marija!" je rekel. "Sam?" "Sam!" "In kdo mu je to dovolil? To je vendar nevarnost!" "Jaz! Z božjo pomočjo je vse mogoče, šc celo njegova srečna vrnitev!" je odgovoril o. Kordecki. Zamojski jp umolknil, čar neck i je začel sopsti od razburjenja. "Molimo!" je rekel duhovnik. Pokleknili so vsi trije in začeli moliti. Toda vsled nemira so sp jezili lasjp na glavi obema vitezoma. Minilo je četrt, potem pol ure, potem ena urn, dolga kakor stoletje. "Najbrže np bo nič," je rekel čarnecki. In oddahnil se je globoko. Naenkrat pa se je v daljavi dvignil ogromen steber ognja in nastal je tak pok, kakor bi se vsi gromi zvalili z neba na zemljo, stresli so se zidovi, cerkev in samostan. "Razstrelil ga je! Razstrelil !" je zakričal gospod čarnecki. Nove eksplozije so mu prekinile nadaljne besede. Duhovnik se je vrgel na kolena, dvignil roke kvišku in klical proti nebu: "Mati najsvetejša! Zaščitni en naša, vrni nam ga srečno!" videti množico vojakov, ki so be-Na obzidju je nastal trušč. gali v velikem neredu na vse Posadka, ki ni vedela, kaj se je;strani. Zadonele so trombe, zgodilo, je zgrabila za orožje, i bobni so ropotali venomer; na Iz celic so začeli begati redovni- obzidje so prihajali kriki, iz kaki. Nihče ni več spal. še celo' terih sta se oglašala strah in ženske so planile iz spanja. — Vprašanja in odgovori so sp pričeli križati kakor blisk: "Kaj se je zgodilo?' ' "Naskok!" groza. Kordecki pa je čal na obzidju. Naposled je začela noč ti, ali Babinič se ni vrnil še vedno kk razpocil!" njavo. (Daljo prihodnjič.) --—0- On je Mlad organist najden v ^ snegu na cesti "Švedski top se je je vpil neki topničar. "čudež! čudež!" "Kje je o. Kordecki?" "Na obzidju. Moli! to napravil!" "Babinič je razstrelil top!" vpil gospod čarnecki. Freemont, Ohio, 9. januarja.; "Babinič! Slava najsvetejši. V tukajšni bolnici se nahaja po-Gospe! Sedaj nam nebo mogel znani organist Jack Hall, star več škodovati!" 123 let. Našli so ga včeraj napol Istočasno so začeli doletavati j zmrznjenega v snegu na cesti, tudi iz švedskega tabora vzkliki Bil je tri dni brez strehe in jedi-zbeganosti. Na vseh nasipih spila. Iz papirjev, ki so jih dobili zablesteli ognji. 'pri njem, se sklepa, da je orga- Slišal se je čimdalje večji ro-jnist in da je svoječasno prišel iz pot. Pri svetlobi ognja je bilo južne Afrike v Ameriko. Gc Pred mestno hišo se je zbrala te dni reč tisoč broječa župana, da jim preskrbi hrano in prosto r ozn jo po ulični župan Murphy je bil izvoljen zadnjo jesen na obljubi, da množica, ki je zahtevala od železnici. Sedanji Detroitski bo skrbel za brezposelne. RAZPRODAJA RS r H H IB fl I II ol mm §1 I H H #1 <>l vi $1 <>| 'mm DRUGIH TRGOVINAH BI PLAČALI ZA ISTO 45« JARD f S Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste SE PRIČNE V TOREK 13. JANUARJA 1931 NUDILI BOMO 1000 OSTANKOV PO 3 JARDE ČISTO NOVEGA SPOMLADANSKEGA BLAGA Gornje tri osebe bodo glavne priče proti GUbertu H. Beesemyer iz Hollywooda, Cal., ki je poneveril tamošnji posojilnici osem miljonov dolarjev. Zgorej na levi je Ethel Flanigan, knjigovodldnja, zraven je podpredsednik firme, R. L. Fleury, ki je priznal, da je vedel za tatvino, spodaj na sliki je pa Tffltzi Wilmer, privatna tajnica Beesemyerjeva. SPODAJ NAVAJAMO NEKAJ PREDMETOV: 3 jardi ostanki pisanega blaga za obleke, po ..................45c 3 jardi ostanki broadclotha, po...............................45c f 3 jardi ostanki nova kimona flanela, po.......................45c 3 jardi ostanki blaga za srajce, jako fino, po...................45c 3 jardi ostanki finega ginghama, po...........................45c t <> In še več drugih ostankov finega blaga, ki so premajhni za omenjati t Chicago Chain Store Co. f 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste <>