61. številka Trst, v četrtek 2. marca 1905 Tečaj XXX. Wm~ Izhaja, viakl dan. u nedehah in praznikih >b 5. uri. ob ponedelikih ob 9. uri zjutraj. - aiifae it«»T|Jk* i>rodaiajo po novč. 16 atotlnk) nh tobakamah v Trnu in okolici. Ljubljani. (iorici, Krarru. Mariboru. Celovcu. Idriji. >t. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. la aar^be sprejema uprava lista .Edinf^t", nlfen nrio Galatti it. 1*. — l radne are so od pop. do zrrrer. — One otrlasom 16 st na vrsto petit: poslanice, »ncrtnice. javne zahvale in domači oelasi po pogodbi. —^^OCCC- TELEFON 5tev. 11i7. Edinost Glasilo političnega društva ..Edinost14 za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša ia vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece (J K. — Na naro'*be brez doposiane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovnna pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Postuo-hranilnični račun št. 652.841. Rusko-japonsta vojna. (Brzojavne vesti). General Steselj o padu Port Arturja. MOSKVA 1. General Stesslj je izjavil -topo; kom Moskve : Port Artar ri pal po ši krivd . Od oktobra dalje so nas imeli .ponci v ob ast:. Japonci so po izjavah fc*ener~U Nrgja dobili v svojo oblast Port Artar z vthkimi žrtvam-. Xatn je od 17.000 mož ostalo 1« 400<> vštevii ranjence; od 680 rusk h Časnikov i h je bilo 317 ubitih. Japonsko notranje posojilo. TOKIO 1. (Reuterjev biro) Na nekem -uoda bankirjev in drugih oseb se je vršilo posvetovanje o subskripcji notranjega po-■oj.ia. Mmkirji so priobčili, da prevzamejo 0 milijonov, cesarski dvor milijonov in ra/ae družbe in privatne osebe 40 milijonov. 'ričakovat. je, da b) posojilo dvakrat pod-piaao. General Steselj v Petrogradu. PETROGRAD 1. Danes zjutraj je do--:-el semkaj general Steselj s svojo soprogo :er :e b i na kolodvoru vsprejet od vojnega ministra generala Saharova in načelnika generalnega štaba generala Fralova. Soprogi -Steseljevi so dame portarturekega odbora kloni e šopek cvetlic. General Stasali se je r> i ure-ki c h podal v paradno dvorano. J u kaj ga je nt govoril gcnenl liogdanovič f«r naglasi), da general Ste- *lj zopet vidi K is: j o, kije v Leprilikah radi nevspefcov na bojišču in radi notranjih nemirov. General ">*eselj je v svojem odgovoru izraz: 1 svoje prepričanje, da nieo nemirov provzroČil: Rusi, ampak da je to delo Japoncev, ki so na iu«ke pozicije na boj šču poslali vse polno preglasov. Princ Friderik Leopold. GENOVA 1. Prnc Friderik Leopold H i a :z;avila stroške za vojašnico v Ozaidu za nezakon to. Preisednik se je iraiil dati na glasovanje udanostno izjavo kt' ni, kar je bilo povod velikim tumultom. Dogodki v Rusiji. ARDATOV 1. (Gubernija Nižai Nov-gorod.) Od 21. ftbruvaija dalje je v Kulo-btkovh t »varnah splošen štrajk. Delavci zahtevajo povišanje plače ter znižanje cen na -tanovanja in drva. TIFLI8 1. Okr. žja gubernije Kutais, • katerih so pričeli nemiri, s o bila do pomir- PODLISTEK. 143 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avg-usta iaao«. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. jenja duhov podrejena GM Alidhanovu, ki je prejel vsa pooblastila generalnega guvernerja. Na njegovo razpolago je poseben oddelek Set. Prevel M. O—t. — Na pol, Kir $ me, vrag ee je vmešal. — Kako ? — Zadavil sem Jelisavo. — A Marijo? — Nisem utegnil. Jelisava se je upirala, vražja ženska, imela je močne mišice, ostre nohte, še sedaj me pečejo praske na vratu. — Mej tem, ko sem se žnjo pahaJ, klicala je Marija, kakor besna, na pomoć, in vlekla za zvonec. — Vraga! Ali ga nisi znal odrezati ? ! — Kb, tako je! se je udaril Grk po kolenu, vrag me je premotil. Straža se je vzdramila, doletela do temnice, a jaz, smuk pod zemljo in po stopnjicah k tebi. Tudi to Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 1. Ministerski predsednik grof Tisea je odpotoval danes zjutraj na Dunaj. BUDIMPEŠTA 1. »Ogr. brz. biro« poroča z Dunaja : Ministerski predsednik grof T sza je bil ob 2. uri popoludne vspre-jet od cesarja v avdijeno, ki je trajala pri-bližao eno uro. Ministerski predsednik je o tej priliki vladarju podal predloge glede nadaljne odstranitve krize. Več politikov raznih štren k bo sedaj pozvanih k cesarju na avdijenco. Grof Tisza se cb 5. uri popoludne vrne zopet v Budimpešto. Francozka zbornica. PARIZ 1. Zbornica je danes v svoji predpoludanski seji z vršila glavno debato o vojnem proračunu. Posl. Ferry de Ludre je obrnil pozornost vojnega ministra na nakane NemSije, ki misli zgraditi ob meji utrdbe. Ferrv je zahteval naj se ukrene potrebno, da se mest? Nancv obvaruje pred sovražnim upadom. Brzojavne vesti. Nadvojvoda Eugen. TRENT 1. Nadvojvoda Evgen je danes predpoludne, po dovršenem vojaškem inspiriranju, odpotoval v Incmost. Aotrležka spodnja zbornica. LONDON 1. Zbornica je podpredlog Keerlev glede odpovedi bruseljske sladkorne konvencije odklonila s 276 proti 211 glasovom. Kuga ST. J AGO DE CHILE 1. V Pieagui je izbruhnila kuga. Vlp.Ja je izdala shedne odredbe. Novi ?ornje avstrijski namestnik baron Handel. \ LINC 1. Novoimenovani namestnik v Gornji Avstriji beron Handel je danos nastopil svojo službo. Ministerska kriza t Norvežki. KRISTIJ ANI J A 1. Lat »Morgetbla-dedc sodi, da je vsied današnjega odstopa dveh ministrov v kratkem času pričakovati demisijo skupnega kab neta. KRISTIJ ANI JA 1. M n sterstvo Ha-gerup je podalo danes svojo ostavko. Govori se, da je ministerski predsednik Hagerup svetoval regentu prestolonasledniku, naj ee radi s*stave novega ministarstva obrne na državnega svetovalca Miche'sena. Princ Eitel Friderik ozdravil. POTSDAM 1. Princ Eitel Friderik se je danes predpoludne vprvič peljal v zaprti kečiji na sprehod. Občinstvo je princa živahno pozdravljalo. Odpoved trgovinskih pogodeb. BEROLIN 1. Diplomatični zastopniki nemškega cesarstva v Rimu, Bruselju, Bernu in Belemgradu so včeraj odpovedali obstoječe trgovinske pogodbe z Italijo, Belgijo, Š?ico in Srbijo na isti način, kakor se je to zgodilo v Bukareštu in na Dunaju. Nemška invazija ). ir- Z u-tanovne slavnosti ženske skupine agresivne, po vseh svojih resničnih ciljih eminentno pol.t čne in ekstremno nacijonalne »Siidmarke«, treba zabeležiti nekoliko inte resantnih, važnih in veles:mptomatičnih momentov. Ti momenti nam podajajo pravo relief sliko o pomenu elavnosti, ki se je vršila minolo nedeljo v nemškem društvu »Eintrecht«. Da, rečena slavnost je zadobila za nas še le pravi pomen po okolnostih, na katere mislimo tu. Nič nočemo rekriminirati danes, ampak pribiti hočemo le dejstva, ki so: Njegova jasnost, namestnik princ Hohen-lohe je pr slal svoj pozdrav in zahvalo ; slavja se je udeležilo mnogo ofic>jev( a to ne morda posamično, vsak za svojo osebo, ampak — kakor posnemljemo iz poročila v oficijozni »Triester Zeituog« — z brigadirjem, generalnim majorjem vitezem Zieglerjem na čelu ; predsednica ustanovivši se ženski skupini je soproga c. kr. profesorja na državnih srednjih šolah ; po oficijelni slavnosti v veliki dvorani je v govor,h c. kr. uslužbencev velikoneacška ideja slavila take orgije, da so bili nek&t°ri častniki — to vemo iz najzaneBljivejega vira — naravnost indignirani ; misel nemške šole v Skednju, v katere znamenju so Sudmarkovci vabili na t3 slavnost, Ee je porod.la v glavah dveh znanih profesorjev na tukajšnjem c. kr. državnem gimnaziju ; dunajski »krščansko«-socijalni župan dr. Lueger je doposlal pozdrav in 100 K za nemško šolo v Skednju ; generalni konzul nemške države, dr. Stanius, se je opravičil, o čemer pa ga gotovo ni vodilo srce, ampak dolžni takt, ker je bržkone vedel, kako se bo penilo in valovilo na tem Blavju ; in slednjič bodi zabeleženo, da je tukajšnja oficijozna, od vlade subvencionirana in inspirirana »Triester Zeitung« očitno nasto- je dobro, je-li ? A Horvatje so krivi. Ko sem odhajal, sem zakhcal Mariji, da so me podkupili bratje Horvatje. — Ali si res ? Je vse. Sam peklenski duh ti je pokvaril pamet. — Da. Kaj hočeš ? No, ti bodi miren. Za tvoj« ime ne ve nikdo. Jaz te ne izdam. Ali čuj, Kir-Šime, jaz ne smem več gaziti te naše zemlje, ker mi tu glava visi na enem lasu. Marija me pozna in pove svetu. Povrnem se med gusarja (pomorske roparje) v rojstni kraj Samoa. Tja ne seza n&ša pravica. Će ne bo tam opravila, poj dem v Benetke ca ogleduha. Tudi v tem ee razumem. Obljubili so mi za dve glavi sto cekinov. Zadavil sem samo eno, ali bilo je toliko opravila, |da sem zanjo zaslužil sto. Imej dude. Daj mi še onih petdeset na pot. — Nič nisi zaslužil, gusarski malopridnež, se je razsrdil dime, saj prava kraljica je Marija. — Nikari. Kir-Ši me, je škriknil Grk. vedno sem ti bil psa, reci, ako nisem. Imej doie, pravim ti, ker, ako jaz le sinem, mogla 'bi zaboleti glava tudi tebe. *) V zaključku včerajšnjega članka se je uri-nila tiskovna pomota, ki si jo je pa gotovo čitatelj že :sam popravil. Tam je rečeno namreč, kako hočejo Nemci uverjati, da je delovanje kake „Šudmarke-* v interesu nemške državne ideje. Umeje se, da je pisec hotel reči: avstrijske državne ideje. Op. ured. Grk je izbelil zobe na prokuratorja, a očesi sta mu zasejali v polumraku tako strašno, da se je Zadraninu duša pretresla. — No, ali hočeš ? je vprašal Grk ostreje. — Dam ti trideset cekinov. — Naj bo štirideset, Kir Širne. Poznam ts, dobra duša si, ne odgrizneš mi, siromaku, od krvavega zaslužka. — Naj ti bo petdeset, da se ne boš pritoževal čez me. — Hvali ti, hvala, dobri gospod ! Daj ! — Nisem prinesel seboj zlata, ampak idi z menoj v Zadar. Tam ti dam takoj denar in potem beži ! Grk se je nekam zamislil. — Dobro, je rekel, dvignivii se. Pojva. Burja odjenjuje. Moreva iti ob kraju. Tu ni nevaraosti sa naju. Oba eta stopala molSč hitrim korakom po kamenju naprej, a ko se je začelo beliti na Vatoku, dospela sta na pomolje mesta Zadra. pala kakor oficijelno glaBilo snovateljev Siid-markine ženske podružnice. Mnogo dni je bila na veliki reklamni boben, a po slavnosti je ubrala vse strune na svoji kitari, da je slavila to slavje in globoki utis, ki ga je napravil govor goBpice Rinslerjeve, ko je za-trjala, da se Nemci v področju »Siidmarkec morejo zansšati le na-s3 ! Gospića iz Maribora je torej poleg neresnice, češ, da se delovanje »Sudmarkovcev« pokriva z avstrijsko državno idejo, aagrešila še drugo neresnico, ker po gori navedenih dejstvih je pač jaano, da morejo Nemci v Avstriji računati — poleg svoje lastne — tudi še na pomoč cd drugih imen t 'ih strani, za kar imamo najbolji dokaz v eudmarkovskem navdušenju iste »Triester Zeitung«, ki ploska neresnici, da morejo Nemci »v področju Siidmarke računati le na svojo pomoč«. Zaključujemo torej s konstatiranjem glavnega dejstva, da je propaganda takega društva, kakoršno je SiiJmark, v našem Trstu povspešavana od državnih faktorjev, bodi, da jej ti poslednji dajajo pozitivno in direktno vspodbujo, bodi, da molčč tolerirajo delovanje c. kr. uslužbencev v smislu Siidmarkinih ciljev. Stališče Slovencev nasproti sedanji vladi. Govoril državni posl. dr. Ploj v zbornici poslancev dne 10. februvarja 190"». (Dalje.) V Trstu nima še danes nad tisoč slovenskih otrok, dolžnih obiskovati šo'o, niti ene ljudsfee šole, v kateri bi dobivali pnuk v materinem jeziku. (Živahni kl ci : Oujte ! Ćuite !) Pač pa je v Trstu in v Puli državnih ljudskih šol z nemškim in italijanskim učnim jezikom. Nočem dalje govoriti o tem slučaju ; izražam pa svoje opravičeno pričakovanje, da pride vlada enkrat do tega, da pusti izginiti to partie honteuse iz kulturne zgodovine Avstrije. Govoreči o kulturelnih 6t7areb, opozoril bi še na neko drugo dejstvo. Hrvatje in Slovenci žele z vso pravico, da se v Ljubljani zaBnuje vseučilišče. To ni nikaka narodna, ampak čifcto kulturelna zahteva, in bo za nje uresničenje ustvarjeni vsi pogoji. Ponavljamo torej nasproti tej vladi nujno zahtevo, naj vendar enkrat stori odločilen korak v tem vprašanju. Ker pa sem že pri vprašacju vseučilišč, rellektiral bi Se na neko izjavo spoštovanega poslanca opavskega, gospoda dre. Sommerja v njega včerajšnjem govoru. Tovariš dr. Sommer se je na kratko dotaknil takoimenovane hrvatske naredbe o izpitih in je o tem govoril o vseučilišču v Zagrebu kakor vseučilišču manje vrednosti. Jaz pripoznavam čisto odkritosrčno, da se prav nič ne čudim, ako se od izvestne strani izreka taka sodba o slovanskih vseuSi- — Tu je Zadar ! je pokazal Šime s prstom na črne sence stolpov. — Hvala Bogu I je vzdahnil Grk. Za dve uri me bo nosilo, ako Bog da, debelo morje. Pojva hitreje ! Pak naj potem le iščejo Atanazija ! Sedaj sta se vspenjala med gričem na steno, ki se je dvigala navpično nad globokim morjem. — Vraga! se je ustavil Grk. Poglej, vrhu stene stoji človek. Ne hodi dalje Kir-Šime ! — Ne boj sa, Atanazij, to je moj tna-neo in sorodnik. Naročil sem ga semkaj. Po* čakaj, samo da mu rečem besedo. Prokurator se je popel hitro na steno, vrhu katere je stal kakor straža ogrnjen človek. — Šime t je zaklical neznani. — Zanetto! je odgovoril Šime, pristopil k človeku in začel potiho govoriti žnjim. Hip potem je zaklical : — Atanazij! (Pride še.) l:*čib. To je princip, to je strankarska taktika, ali pripoznavam povsem odkrito, da sem ee začudil, da mož, ki je profesor po svojem poklicu, izreka tako godbo pratagljeno in ne da bi bil poprej proučil okolnosti. (Po hvala). Nočem pobližje govoriti o tem, kako krivična je taka sodba ravno nasproti zagrebškemu vseučilišču, in kako to toršče znanosti — kar vendar vsakdo ve, ki z objektivnim očesom zasleduje delovanje vseučilišč v tej monarhiji sploh, sosebno pa delovanje slovanskih vseučilišč — kako speci jalno vseučilišče v Zagrebu zavzema med naj visi mi torišči znanosti stališče, ki sili v spoštovanje, in kako ima avstro-ogrska monarhija razloga, da je ponosna na to vseučilišče. Toda specijalno nasproti gospodu poslancu za Opavo bi opozoril na to, da je vseučilišče v Zagrebu zasnovano popolnoma po nemškem zistemu in da vsako zasramova-nje tega vseučilišča odleta tudi na nemška vseučil šča v Avstriji in v nemški državi. (Pohvala). Zelo vabljivo bi bilo tudi, da bi govoril nekoliko besed o političnih in izlaBti o ju-stičnih razmerah na jugu države; ali ne storim tega, ker nam bo itak prilike povodom drugega čitanja proračuna, da bomo na razsežeo govorili o teh interesantnih stvareh. Konatatujem naj le povsem na kratko, da bi vlada in justična uprava, presinjeni dubom prav:čn:>sLi in nepristranosti megli narodnemu boju na jugu države odvzeti mnogo od njegove ostr ne in nekako ublažiti narodni antagonizem. (Zvršetek pride.) — predsednik parlamenta branil dati na glasovanje vdanostno adreso do krone, kar da je dalo povod velikim tumultom v par lamentu. No, kaj pravite ? To kaže, da na Japonskem nikakor ne olavajo v zadovoljnosti radi velikih japonskih zmag. m # * Jlnenje našega strokovnjaskega sotrvdnika. B)ji od 23. do 27. februvarija niso po mojem mnenju v svoji ekupnoati n:č druzega, nego ostra rekcgnosciranja, prirejena v velikem zlogu. Skoro bi rekel, da so to le gola posnemanja tege, kar je Kuropatkin storil na svojem desnem krilu od 22. februv.arja dalje. Prostor, v katerem so se izvršile te operacije, je vzhodno od Banjapudze in objema ozemlje gorovja Talin. To je območje tretje ruske armade (Linevič ?). katere glavna frontna črta leži v glavnem v črti slemena omenjenega gorovja. Kraji, ki so zasedeni od ruskih čet, lež<' za Boteskami gorovja in so gotovo močno utrjen1. Te poz'cije so : Banjapudza. Vanfulin, Kautulin, Sanlunjuj, Dalin, Šsnšulin, Dupin-dušan, Taipilin (45 kilometrov vzhodne od Sinmintina). Da ni imelo to japonsko rekog-nosciranje enačaja večega strategičnegapodjetja, to dokazuje speejelno dejstvo, da Japonci niso napadli direktno važnega kraja Sintaitin na ruskem levem krilu, ampaa so naperili avoj izpad bolj zapadno proti fronti vzt:>čce ruske grmade, to so soteske Dalin, Sulunjan in Vanfulin. Že ime soteska pravi, da tam ne morejo forcirati veče sile, in je bil torej resničen strategičen vspeh nemožen. Ostajam torej pri svojem mnenju, da je bilo to le ostreje rekognosciranje in demonstracija. To podjetje bi bilo imelo gotovo vsaj veči doideven efekt, da je bilo zasnovano mest d proti gori imenovanemu centrumu, proti Sintsintinu na skrajnem krila. Južno od imenovane reske frontne glavne črte vztočne armade je bil svojedobno, od oktobra dalje, po malem naprej potisnjen za kakih 50 kilometrov proti jugu močan mešan oddelek Rennenkampta, sestoječi iz pešcev in kavalerije. V glavnem pa iz te poslednje. Rnsko-japonslca vojna. Trst, 1. marca 1905. Z)pet smo doživeli jeden tistih mnegih »atermezeov v sedanji vojni, ki so izpolnjeni po silnemu vrriču cd enega konca do druzega vsega japon.fi skega sveta zbog velikih zmag! Samo ta oddelek je bil t umikal nem japonske armade in ruskib porazov. Na, prišlo boju v smeri preti gori imenovani glavni je takor smo pričakovali, kakor že stokrat poziciji. To pa je naloga naprej potisnjene d' r-edaj : v hipu, ko naj bi 83 bila razgrnila kavalerije, da se pred silnimi napadi sovraž- pi l nami vsa velika slika velike japonske »ika umika do la»tae glavne čete in da tam zmag?, začela se je ista — zgubljati v meglo, poroča o moči, sestavi in načinu premikanja \ hipu, ko smo pričakovali, da nam sovražnika. Nikdar pa ni naloga takih ka- a} csaa poročila pnneso — zanimivih valerijskih oddelkov, da bi izvojevali kake podrobnosti o veliki z m a g je hr odločilne zmage. zojav pet tal malobe-eden. Danes priznavajo "^"——^ londonski viri tam:, da so imeli Rusi v tisti Posledice poljskih grehov, namili eni »vel ki bit« — 20-> mrtve. Žs Koje poljska javnost v naši Galiciji ta žtevika govori, da to ni bila m kaka velika sapala v pravi delirij navdušenja za Japonce bitk i. marveč jeden t stih pripravljenih bojev,) in je to ovoje čutstvovtn e manilastirala z vrsto ki j.ti nas strokovnjaski sotrudnik napoveduje javnih in tu pa tam jako nelepih in odijozn.h že di e časa za sedanjo dobo, ko začne odje- j demonstracij, smo povdarjali mi, da tako po-oiavati mrar. četje more biti le na škodo milijonom njih Vzroki tem cftnzivnim japonskim izpa- j lastnih sopltmenjakov, živečih pod rusko dom proti prednjim če am ruskega levega vlado Naše uverjenje je b lo vedno in je, da kr.la utegnejo b ti ražlični. Eai menijo, da je vsako velikopoljsko besnenje daja le orožje v vzrok v spoznan u Ovame, da položaj japen sce armade mora postati obupen, ako bi še nekoliko časa trajalo na japonski strani zgolj roko najljutejemu, resničnemu in nevarnemu sovražniku poljskega plemena — pruski vladi, ki porablja to kakor pretvezo za svojo haka det'enz vno vedenje, in da je torej Oyama tisfško politiko proti Poljakom, ž.večim pod sajen stati odduska. Drugi menijo, da hoče nemško vlado. Zidnji dnevi so nam prinesli Ova m h z c 1-nzivnimi izpadi prrti ruskemu dejstvo, ki potrjuje ta naš n&zor. Pred ne-levemu krilu p »moči svojemu levemu krilu, koliko dnevi so imeli v deželnem zboru pru-na katere pritiska rusno desno krilo. Jakojskem zopet enkrat debat) o poljskem vpra-vel.no verjetnosti ima tudi mnenje, da bi sanju, ki je prinesla Poljakom poučen izgled, hotel Ovama s t»m. ifenzivn mi izpadi za | kako umeva pruska vlada navajati pretveze, ples: Kuropatk na v odločilne dogodke, ker s katerimi opravičuje svojo protipoljsko po-v-, da bo tsm slabše za Japf nce, Cim pozneje litiko. To pet je bil pruski finančni minister pridejo t dogodk . Tudi dejBtvo, da Japonci skiepa;o ravnokar novo pjaoilo, nam pojas-nuje morda v;r< k, z tkaj so Jap nci iskali prtt :eze, da morajo kričati o novi svoji zmag . Rbeinhaben, ki je izvršil to nalogo. S učaj sicer ni bil ta, da bi se bil pruski minister skliceval na besnenje Poljakov preti Rusiji, ali radi tega ni bi za skupno Slovenstvo nič manje žalosten, ker se je mogel sklicevati na S.ednjič ni smeti odklanjati misli na raz postopanje Poljakov proti — Malorusom, svojim lastnim sodeželanom. Daleč od nas je misel, da bi hoteli pritrjati nemškemu ministra, kajti, ptuji grehi ne dajejo nikomur pravice, da dela grehe. Će je kdo kriv, mu nič ne pomaga, če ima sokrivcev. Najmanje pa priznavamo pruski vladi pravico utikati se v poljsko*maloru§ke odnešaje, torej v avstrijske notranje stvari. Navajamo pa ta isgled v dokaz, kako pa tiste toli zBsremovane ruske oblaati. Z resnično je, da Poljaki dajajo s svojim sepa-Ruskega doznajemo malo-ne o vsakem pesi- ratističnem, neslovenskim vedenjem v roke mičnem štrajkovcu, doč m japonske oblasti sovražnika orožje, ki se obrača proti — Polja-udušujejo vsako vest. Glede razpoloženja v kom samim. Japonski je velesimptomat.čno poročilo, ki To eo žalostne posledice, poljskih proti- prihaja iz Londona in ki pravi, da je bila slovanskih grehov. Zlo poraja slo. Z obžalo položenje na Japonskem >imem. Ravno te dni se je š rila vest, da je ta vojna na Japonskem še bolj nepopularna, nego se kriči glede Rusije. Tam vlada te sedaj vsevprek velika beda, a misel, da bo haje in huje, provsroča — to je naravno — veliko nevoljo. Seveda ne prihaja tega mnogo v svet, kakor n. pr. o dogodkih v Rusiji, kajti japonske oblasti imajo nekake drugačne pojme o svobodi, nego naroda. Tega bi ne smelo biti. Malorusi naj bi pomislili, da Nemci niso njim nič manje sovražniki, nego vsakemu , drugemu slovan skemu narodu. Gorjć Slovanu, ki pričakuje pomoči iz nemške roke. To so danajski darovi, ki jih moramo mi odklanjati v vsakem slučaju in ob kakorsnih si bodi okolnosti h. Če že imamo razmere m«d seboj, pa si moramo biti vendar toliko bratje, da te razmere ne sezajo preko Bkapnega Drava skupne slovanske rodbine. To je pravilo, ki bi je morala slovanska plemena noBiti v svojih srcih in v svojih glavah. Proti ttniu pravilu pa grešć sedaj Malorusi. Krivi pa so v prvi vrati Poljak;, ker njihovo zlo poraja zlo dalje in dalje. Položaj na Ogrskem. V političnem položaju na Ogrskem nadaljuje popolna stagnacija. Sedaj treba čakati, da zopet ceaar stori kak korak v pogledu — res t ve krize. Politični klubi so kakor izumrli. Delajo se razne kombinacije, ki se pa zopet opuSčajo. Neodvisna stranka namerava dne 20. marca slovesno praznovati obletnico smrti Ludo vika Košuta. Drobne politične vesti. — Umirovljenje državnih uradnikov. Kakor poročajo z Dunaja, je finančna uprava izdelala zakonski načrt o umirovljenju državnikov po 35 letnem službovanju. Uradniki bodo v bodoče prispevali za pokojninski zaklad s 4 do 5 odstotkov svoje plače. Razločka med konceptnimi in manipu-lacijskimi uradniki ne bo več po novem zakonu. Novi povel j/n-i k za Kavkaz. Iz Petrograda poročajo, da bo hetman don-skih čet, generalni adjutant MaksimoviČ, imenovan vrhnim poveljnikom v Kavkazu. Odškodnina hulskim ribičem. Parižki lit t »Eclair« je prejel iz Londona vest, da je bilo angležkemu parlamentu uradno prijavljeno, da zahteva angležka vlada za hulske ribiče 5 milijonov frankov. Zakon o kongregacijah in francozke kolonije. Iz Pariza javljajo, da se v tamosrjih parlamentarnih krogih govori, da namerava vojni minister sestaviti komisijo, ki naj bi izvedla zakone o kongregacijah tudi v kolonijah, ker v raz lih kolonijah Jezaitje nadaljujejo poučevati v šolah. Minister za deželno brambo odstopi. Z Dunaja javljajo, da odstopi minister za deželno brambo grof Weleera-heimb. — Njegov namestnik da postane Schoieich. sadnja seja japonskega parlamenta zalo viharna. da je *eti odobril poročilo revizijskega cdseka, ki proglaša stroike sa neko vojašnieo sa nezakonite. Neizmerna simptomatično pa je, da se je — glasom istega londonskega poročila vanjem vidimo, da sedaj tudi Malorasi padajo v greh, ki nas nič manje ne boli, nego poljski grth. N s kater i maloruski listi se spozabi jajo namreč teko daleč, da isrekajo praškemu ministru svojo zahvalo v imenu vtega malornskega Domače vesti. Slovanska liturgija ob Adrljl. Prejeli smo : Graški vseučiliščni profesor gosp. dr. Matija Murko je — kakor ste že v »Edinosti« objavili — v dunajski »Oester-reichische Rundschau« št. 17 priobčil zanimiv članek o slovanskem bogoslužju. Gosp. pisatelju moramo biti jako hvaležni, da je tako srečoo zastavil svoje učenjaško pero v obrambo naših narodnih svetinj pred javno publiko in pred onimi činitelji, ki so temu vprašanju hudi nasprotniki. Tem b-> vsekako koristen pouk. Bojimo Ee pa, da neke zgolj subjektivne opombe gospoda pisatelja v tako nemško nadahnjenem lifctu vdobe interpretacijo, ki nam s slovanskega stališča ne more biti po godu. In če Brno prav umeli — čemu ee upleta po nepotrebnem riemanjsko vpraša nje, ki je, mislimo, dovolj resno?! To bi bil moral opustiti g. pisatelj, ker je jasno, da ni dobro orijentiran v tem vprašanju in ne pozna istemu prav ne vzrokov, ne rasvoja. Nečuveno postopanje na postaji ▼ H er pel J ah. Mi smo te dni v dopisu iz Her pelj vnovič razkrili, kako nečuveno se naša narodnost in naš jezik žalita na postaji državne železnice v Herpeljah. Sedaj pa doznajemo od zanesljive osebe, da je imel rečeni dopis ta efekt, da je< uradnik Z a r 1 i vnovič sagroziL uslužbencem z denarnimi globami, ako bodo med službo-mei seboj slovenski govorili! To so res že nečuvene razmere, da ee take stvari dogajajo na slovenskih tleh in na- državni instituciji. Mi se obračamo danee direktno do gospoda ravna t*lja državnih železnic v Trstu, naj že enkrat stori konee takim razmeram; uradnike 6 la Zarli pa naj poAljef če ne drugam, pa vsaj v take kraje, kjer jim govoriea domaČega prebivalstva ne bo tako — šalila ušes. In ker herpeljski slučaji niso osamljeni, merveč tipični za rasmere na državnih železnicah, poživljamo tudi državne poslance, naj naravnost govora aa kompetentnem mestu ! Nemška šola v Skednja. Z nemško* nacijonalnimi krogi v Gradcu so naši tržaški njihovi Eomišljeniki v iselo tesnih zvezali od nekdaj. Kedar hočejo koga oklevetati, pisarijo v (iradec; kadar hočejo slaviti svoje nemško delo v Trstu, pisarijo v Gradcc itd. itd. In v Gradec pisarijo tudi tedaj, kadar hočsjo kaj — prikrivati! Kaki nameni vedijo naše trŽBŠse velikenemške mis:jocarje, ko snujejo nemške šole na našem czemlju, tega ne treba šs le praviti. Jasni so na dlani in slepec je oni, ki jih ne vidi. — Najdrzne;e zavijanje in potajevanje je torej, ako se v nekem dopisu iz Trsta v znanem gr&šktm listu trudijo z zatrjevanjem, da ima šola služiti le nujni potrebi in splošni želji, da se nemški otroci obvarujejo pred raznarodovanjem ! Mi smo dobro obveščeni, da ni iz med uradnikov, ni iz-med delavstva v Skednju ni nikdo prosil za nemško šolo. Vso agitaci > je zamislilo in jo dalje tiralo — par o. k. profesorjev na tukajšnjem državnem gimnaziju. Ti nemški srednješolski profesorji--- ali pustimo, ker hccemo govoriti o tem v člankih pod naslovom »Nemška invazija«. Pošta t Podgradu. Iz Podgrada v Istri. Živimo pač v Istri — v deželi neverjetnosti. Kdo bi verjel kaj tacega, da na naši pesti ne dobivamo več že od meseca oktobra 1904. sem slovenskih potrdil o denarnih pošiljatvab. Mislil si bo kedo, de dobivamo italijanske. Ne, ker smo v Istri, dobivamo — samo nemške. Nič ni pomagalo več umestnih pritežeb v tem oziru. Kado vedni smo, da-li bo odslej kaj bolje. Pismonoša No. I. — ki se ga rad »na vleče« — in čitanja nezmežoi No. II. nosita piBma io časopise po vsej naši okolici s tako naglico, da jih dobivamo še le drugi in celo tretji dan! To ni nič kaj novega pri nas. In ako dopise, tičoče se trgovskih stvari vsaki neinteresiiani lahko vidi poprej, nego-li na slovljenec — kaj za to! ! In ako se na položnice, vplačane danes, pritiska jutrajšnji datum — in prihaja stranka v eilno zadrego — naj le molči !' Imeli smo ekspeditorico, ki je bila nezmožna ne šega cbčevalnega jezika — ta je šla; ali razmere so ostale stare v drugem oziru. Sole t Podgrada ni več, ker jo je vihar vrgel na tla. Okoli l-?0 otrok je dolžnih obiskovati šolo, a jih ob lepem vremenu prihaja S^—10, ob grdem seveda izofctajajo še ti. Po številu otrok, dolžnih obiskovati šolo, morala bi biti tur posebno z ozirom ua razne uradnike, trirazrednica — a žalibog, še na drugo učno moč smo morali Čakati skoraj eno leto, predno se je slavnim oblastim poljubilo rešiti mnoge vložene prošnje. Pa saj za nas uboge, zabite Slovence je vse dobro — in v Istri smo tudi ! Žalibog, da so stari, zaslužni možje stopili s pozorišča, h primanjkuje nam mladega delavnega naraščaja, ki bi kje kaj podreeal, da ne zaple-snimo. Prvih -">000 K aa »Narodno šolo« v Št. Jakobu t Rožu na Koroškem. Kdo jih je dal? St. Jakobčani «mo dali K 2772-30, ostala Koroška je dala K 2047 —, torej Koroška skupno K 4819 30; Amerika je dala f>0, Štajerska 48 20, Kranjska 42'50: Primorska 20, Moravska 10 in Srbska 10 K. Kaj neki pripovedujejo navedene šre vilke? Skrivoma si marsikaj šepečejo na uho; o nečem pa se razgovarjajo na glas : »Vidite, kako cel^ potrebna e »Narodna šola* v Št. Jakobu v Rožu. Da si Št. Jakobčani in Korošci sploh niso premožni, so vendar za »Narodno šolo« v treh mesecih žrtvovali že 481i> K. Ali to ni očividen dokaz, da Korošci smatrajo novo šolo za pre potrebno ladijo reš lko, ki naj jih reši potopa v morji nasilnega ponemčevanja po javnih ljudskih šolah ? !< De, tako je, dragi rojaki! Oa se S o venci na Koroškem hočemo ohraniti, si moramo oskrbeti še več narodnih šol, za sedaj pa — vsled nove železnice — najpotrebnejšo »Narodno šolo« v Št. Jakoba v Rožo. — A kje so naše moči ? Z v a »mi svojimi žrtvami pač moremo pokazati-svojo dobro in Bvojo najboljše voljo — višje pa ne moremo. Moči naše so kljub najboljši volji preslabe ter obnemorejo- brez izdatne bratske pomoči. Zato pa z zahvalo za dozdajne podpore združujemo novo prošnjo: bratje Slovenci in sestre -Slovenke, zapustite naa!- Vadiat in bodimo uverjeni, da s Št. lakobska »Narodno šolo« zidamo trdnjavo vsemu aarodih'slovenskemu. Kajti če pade meja, e v nevarnosti tudi sredina. Ta zavest naj podvoji našo radodarnost in — delavnost ! (Prispevke prejema Mataj Ražun, župnik, pcšta Št. Jakob v Rtžu, Korcško). Fr. Kobentar. Fr. Majer. M. Ražun. župan. S. svet. župnik. Sprememba voznega reda s mar-e m na prosrah Divača-Pula in Trst-Po- re<*. Na črti Diva6a-Pula bo z dnem 4 marca vsaki torek in sobota vozil brzovlak -c. 5 ter bo imel zvezo z dunajskim brzo vlakom južne železno št. 2/j. Odhod iz I>ivače ob rt. uri o4 minut, prihod v Pulo ob i*. uri 2b minut predpoludne. Osebni vlak šr. 12. bo s 4. marcem odhajal iz Pule "> minut prej (ob 5. uri 15 minut zjutraj ter bo dospeval v Divačo ob uri 52 minut (sedaj ob 8. uri 55 minut predpoludne). Brzovlaka št. :> in 5 se bodeta ustav-ljalja tudi v Vodnjanu. Na lokilni železnici Trst Poreč bi osebni vlak št. 712 prihajal v Trst Sv. Andrej ob x. uri 35 min. (doslej ob 8. uri 30 minut predpo'udne) in osebni vlak št. 713 bi prihajal v Buje ob 10. uri 15 minut (doslej ob 10. ur: 10 minut zvečer). Brate Sokole in njih prijatelje opozarja podpisani na današnjo plesno vajo. — LTčili se bodo plesi, ki se jih bo plesalo na veliki »Sokolovi« maskaradi v nedeljo, dne 5. marca. Na zdar ! Zabavni odsek. »Pivški rodoljubi« prirede v sobotD, dne 4. marca veselico v prostorih »Narodne gostilne« v Št. Petru na Krasu na korist družbe sv. i '.rila in Metodija in pcgore^cev na Taborju. Na vsporedu st : veseloigra v enem dejanju »Piavaj ali utoni!«, svobodna ■>ava, ples, saliira pošta, loterija itd. Svi-.a bo godba Majcen iz Trsta. Začetek ob uri zvečer. Vstopnina 2 K za- osebo, v^aki nadaljni člen rodbine pleča po 1 K. 'replačila se hvaležno vsprejemajo. Sokolski plfs v Postojni. Telovadno društvo »Sokole v Pjstojni pr;redi v soboto, dne 4. marca »veliki sokolski p!eB« ob s?i-ranju godbe na lok. — Vstopnina 1 K zi esebo, 2 K za rodbino. Toaleta eokolska ali promenadoa. Začetek ob H. uri zvečer. Vegova slavnost na Dunaja bo v ereio, dne 15. eušca t 1. v dvorani hotela »zur Post« Dunaj, I. Fieischermarkt 16. — Prijazno sodelovanje so obljubili : gosp ca Marijaaiea Zmrzlikar e7a, operna pevka ; g. Ivarol Jeraj. člen c. k. dvorne opere (gjsli); jtigoslovat*ki godhgni kvartet (?g. K. Jeraj, M Lenarčič, S. Šantel, C. Hoje); g. Janko Jež, samospev ; gg. Janko Jež in Vinko Kruš <•' ml. (dvospev); slovenski možki in me.^an zbor, pod vodstven: pevovodje pev-eseea društva »Zver.da«, g. Vinka KrušiČa st. : godb» bo*, pešpolka št. 4 p^d vodstvom g. kapelnika H. Pavlica. — Pevske vaje za m žki in mešan zbor se vrše vsaki ponede ljez n vsako sredo od 7. do i*. ur* zvečer v »Slovanski Besedi«, Duaaj, I. Fieischermarkt I«'. (*hcd Drachengasee 3). Udeležuje se jih že lepo število požrtvovaln:h pevk in pevcev. Upati je, no donela •iovenska pesem združenih slovenskih pevcev in j evk v slavu slavnemu učenjaku .n ju-caiu Juriju baronu Veg,. izobraževalno, zabavno in podporno društvo »Zvezda« na Donajo je pri svojem o cMnem zbjru izvolilo sledeče gospode v oibor: Jak. Pukl, predsednikom; Jak. Vovk, podpredsednikom; Gabrijel Mežnar. 2. podpredsednikom ; Jak. Seme, blagajni-k m ; Vinko Kr'iš.č ml., tajnikom ; v odbor : Lan Luzar, Frančišek Msrlak. Ivan Toma-ževič: za namestnike : Fr. Suiteršič, Iv. Pe:erman, Iv. Von^ina ; za revizorje : dr. Fr. G-i rti, Joe. Božič, Fr. Smer d u j. — »Zvezda« šteje * ustanovnikov, 3 častne člane, pred-ia:fca Jak. Pukla, pevovedjo g. Vinko Krušiča n blagajnika g. Jakoba Semeta. — I »ruštvo je imelo 3 predavanja : gg. stotnika Fr d. Kavčiča, Igo Kaša in dr. Go*tla. — Zabavnih večerov je društvo imelo 8, izlete 3 (v Marta Eacersdorf, Gieeebut* in Ober S:. Veit.) Odbor je razdelil več podpor med p trebne ude in druge, pa tudi nekaterim včeučibičaikom. — Društ\o je posebno lepo napredovalo v vsakem oziru, poeebno pa petjn. Pri zabavah je dvorana navadno prereana. Popravek. Včeraj v našem listu objav ijeni dar v znesku 50 kron, kojega so poslali na aaio upravo nektteri sežanski rodoljubi, je namenjen za žensko podružnico sv. Čiri a in Metodija v Sežani. Darovi. Na upravo našega lista je po« slal g. Fran Jereb nadučitelj iz O^pa v Istri tmsšk 20 K, koje je prejel o priliki pogreba pok. gospe Valentičeve. Darovali so: gg. Karlo Š škovič in Frančišek Jereb po 5 K, Jcs. Bertik ml., Jos. Bertok st., Rudolf Pečarič po 2 K, Ant. Komar, Ivan Kuret z gospo, Ivan Spanjoleto, Fran Venturini po 1 K. Polovica tega zneska je namenjena za »Dijaško podporno društvo v Pazinu«, polovica pa za »Učiteljski konvikt v L"ub-ljani«. Slovensko župnijo ustanove Slovenci v St. Lorainu O. v Severni Ameriki. Tamkaj je sedaj približno 60 slovenskih družin z nad 350 duše mi. Snega na Gornjem Štajerskem je toliko, da je skoraj ves promet zaustavljen. Kmetje iz gorskih dolin e sploh ce morejo iz hiš, ker je povprečno povsod 4 do 5 metrov visoko snega. Prva vožnja na Bohinjski železnici. Včeraj popoludne je prvikrat vozila lokomotiva iz Bistrice sVozi zabokan predor na goriško straD. Samomor. 49 letni strojevodja južae železnice Ivan Pugel, ki je etanoval se svojo družino v hiši št. 2 v Bojanu, se je na po etelji v svojem stanovaiju ustrelil v desno sence. Bila sta z ženo v sobi. Ko je žena odhajala iz sobe jej je še zamahal z roko rekši jej: Zbog' m, zbogom ! A ni bila še ž£na zaprla vrat za seboj, ko je čula strel. Vrnila ee je vsa prestrašena k mežu ter ga našla s krvavim obrazom na postelji : v desnici je pa t ščal revolver. Prišel je zdravnik 93 zdravniške postaje, ki pa n; mogel druzega, nego konstatovati, da je nesrečnež že mrtev. Samomorilčevo truplo je blio preneseno v mrtvašnico pri sv. Junu. Pokojnik je zapustil 2 sina in eno hčer. Tej poslednji je 12, onima pa 17 ozimna 20 let. Okradena krčmarica. Uršula Deme-j nio, ki ima krčmo v hiši št. 1 v ulici Pe-tronio, je prijavila včeraj predpoludne na policjskem komesarijatu v ulici Luigi Ricci, da so prelsinočojim neznani tatovi udrli v njeno krčmo ter ukradli 390 kron v go to vi ni. Še ena nesrečna krčmarica. Nesreča te krčmarice, ki je Eteonora MaikiČ, je pa večja, nego ona prejšnje : ona ima moža, ki jo pretepa ! Eleonora ima svojo krčmo v ulici Ferrieia it. 27. Včeraj predpoludne eta dva redarja morala iti braait, ko jo je njen mož, 29-letoi Fran, pretepal. Redarja sta tega vzornega soproga odvtdla na policijski kemi earijat, kjer je on izjavil, daje »mazil« svojo soprogo iz »svojih posebnih vzrokov«. Obrni vši se k ženi jej je pa dejal : »Morala mi boš biti v strahu, drugače boš videla, kaj se še zgedi danes !« Radi tah besed so ga pridi žali v zaporu pod obtežbo ne\arnfga groženja. Iz »Škrata« : Izjava. — Ći m bolj vas gledam, gospodična, tem bolj vas nahajam kakor angelja lepote. — To ste gotovo že rekli tudi drugim. — Kaj morem za to, ako je na svetu toliko angel je v. plačala hulskim ponesrečencem. Sodi se, da bo skupna svota znašala od 75 000 do do 100.000 šterl. lir. Boji topništva na fronti. SAHETUN 1. (Poročilo Petrogr. brz. agenture). B3j med topništvom se razteza preko vse fronti v dolgosti 120 vrst. En oddelek, ki se nahaja na vzhodu pri Kudia-dzi] je potisnil Japonce nazaj ; istotako so bili tudi iz Tunsiliajlina pregnani v okolico soteske Gutulin, kjer se je unel boj mej pe* hoto. Okolico ob Putilovem griču so Japonoi obstreljevali z enajsteolnimi topovi. Ruske baterije na streljanje odgovarjale. Ob mo-1 stu čez reko Šiho se bije ljut boj. Mali april 15.45, za maj - junij 15 50 za m j - avgust 15 40 (mirno.) — r^enica za tekoCi m •- Ha vre. (Sklep) Kava Santo« good t v rai^e za tek. meafc po .'» > kg 43. — frk, *» na* j 43- New-York. (Otvo* ^ Kava Rio -«• v—v i dobave, vzdržano, 10 st. zvišanju, 5 st- zvišanja. Hamburg, {»tlo up... »h«. < average za mar^r 35-- •> nai 3314 za sap:. 3-*1 4 za decembei 37—. Vzdrža o. — Kava Rio n"««dj loco37—38, navadna reeln" 39—4(5, navado-' d "" , 41—43. Hamburg. Slndk^-r za marec 30."S. za antil 30.95. «> maj 31 <>5 za juni 30.9\ za julij £0.95, za avgust 31.1 D. Vzdržano. Vremp: W*po. Lond~n Sladkor iz repe surov 15' 4 . Java 15.9— StalcG. Sladkor tuzemskl Centrifugi pila, procann. K 66.50 do 68.00, za sept no«: K---.i • —.— marec-avg. 66.50 do 68.— l.'onca?*« iu MelUp •• promptno K 68.30 do 69.3J. s aept K io —.—, marec-avg. 68.30 do * 30. Pariz. Ri za tek^ » meseo 1515 rž za gojzd. ki se nahaja v bližini, je prešel v ja-p">nsk6 roke, ki so ga konečno zasedli. Širi se govorica, da je ena japonska divizija, ki je na skrajnem ruskem boku marširala ob reki Liao, dospela v Kalano. Zgube niso velike, ker prešibke čete izvajajo napade. Dogodki t Rusiji. VARŠAVA 1. Ravnateljstvo viseljske železnice je obvestilo svoje uslužbence, da morajo do 14. t. m. zopet pričeti delati, sicer-da se jih odpusti. Več tukajšnjih bank je svojim usluibancem povišalo plače, druge banke so pa odbile zaht9ve svojih uslužbencev, nakar so isti pričeli štrajkati. Proglas rnskega svečenika Gapona. ROSTOK ob DONU 1. Humanitč je sec 22.75, za april 13 05. za maj - junij 23.45 za maj-avgust 2 »0 (mir^c/*. — Moka za tekoči mesec -J8.75, za apiil 29 —, za maj-junij 19.65, za maj-avgust 30.— (staln >;. — Repično olje za tekoči roeecc 512». za apiil 51 .^0 za maj - avgust 51 50 za september - december 51 i o (trdno.) Špirit za tekeči metec 42.—, za april 4 .np zs maj-avgu3t 43.25 ra september - december 75 (stalno) Sradkor aarov 88c ato nov 37--371 . stalno bfl za tekoči nns.c 4l:'/4 za maj-avgust i25/, za julij 4zT't, za oktoter-jan. 3iT/«i (trdno , ranuiran 741/«—75— V?eme: lepo. Poslano4'). Gospodu Raj kotu v Vremskem Britofu. Na Vase osnovane (? ? *.') napade v »Učit. Tov.« od dne 1./12./1004, in v »Edinosti« od dne 24./2. t. m. sledeče: I)a sem v tej pokrajini diktator ter sa modržec, tega nisem vedel do sedaj. Hvala priobčila proglas ruskega svečenika Gapona lepa za pokkm , Sploh se nisem nikdar po. na proletarijat in odprto pismo na oarja|g£mjal za ^ če sem prevzemal razna Nikolaja, ki je sestavljen v brezmerno ostrih izraz:h ter preti z dinamitnimi atentati in drugimi teroristično revolucionarnimi sredstvi. •astna mesta, so me vedno napotjala na to le plemenita, za občino važna koristna dela, kakor n. pr. vodovod, da spravim občino v ' red itd. itd. To se mi je tudi povsem po Proračunski odsek. jsrečilo. Za blaženje Otrok uisein jaz dobil DUNAJ 1. Proračunski odsek je vaprejel ! nikakega patenta. Ako ti Ti res dobil nega-proračunsko poglavje: »Dotaci e avstrijskemu tiven odlok, rek uri raj, — pardon, rekurajte, Llovdu«. Odsek je na predlog posl. Vuko-' cenjeni gospod! Svojih ljudi mi ni treba previda znižal Bulneaclio, določeno za vztoSno- J pridavati. Ti me itako dobro poznajo, afriško plovite v od 1,440 000 kron na —J Kje so pa tisti Vaši ljudje?!! —Kdor 1,080.000 kron. Posl. Vukotid je mnenja, da pozna mene i Tebe, — zopet, pardon—Vas, na vetočno afriški črti zadostuje 9 mesto 12 vč, pri čem da je. voženj. Proračunski odsek je tudi vsprejel j Z odličnim spoštovanjem vedno na raz predlog poslanca Baernrcitherja, da ee izvoli polago pododsek sedmih členov, ki naj preiščejo po- j Vremski Britof dne 2o. februarja 1 9v>5. goje, pod katerimi bi 89 sklenila pogodba z J Lloydom z avstrijskega stilišča. — Vsprej«ta je b;la tudi re?olucija poročevalci vit. Vu-kov da, v kateri se poživlja vlade, naj v bodoče primerno kontrolira bilanco Avstrijskega L'ovda. Nova nemška carinska tarifa BEROL1-N 1. Pričakuje se cesarske naredbe, s katero stopi s 1. marcom v veljavo nova carinska tarifa. Janko Dekle*a. *) Za članke pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zakon veleva. Zadnje brzojavne vesti« Rusko-japonska vojna. Poročilo generala. Kurop&tkina. PET&OGRAD 1. < ianeral Kuropatkin je brzojavil dne 27, t. m. Sovražnik' e predrl proti našim četam do Banjapudze, toda bil je cdoii, tudi napadi Japoncev pri Gutulinu in Bejgulinu eo bili odbiti. Naši lovci so sovražnika ob vsej fronti nadlegovali ; isti so metali v vas Sandepu granate, vsled česar je tamkaj med eovražnimi četami nastal velik strah. Ob 10. uri zvečer sem prejel poročilo, da so Rusi za vseli predmostno vtrdbo mostu čez reko Šaho, pri čemer je bilo zaplenjeno mnego rasnega orodja. Brzojavka generala Knropat-eiaa - cd včeraj se giaai: Naše sprednje Čete pri Ku-dazi drie svoja pozicije. Po Ijutem boju ao b.li Japonci pri Gu'.ulinu odbiti. LONDON 1. (Reuterjev biro.) Miaiater tunanjib stvari Landsdcvvne in ruski poslanik Benkeodortf sta imela včeraj razgovor, da 4občiti criikodaiao, ki aaj bi jo ruske vlada Borna poročila Int 1. marca Tržaška borza. Napoleoni K 19.07— 19.10—, angležk« lire E —.— do —.—, London kratek tfraain K T40.--240 40 Francija K 95.^0—95 4), Jtalija K J*5 25—95 45 itallianaki bankovci K —.— —.—. Nenč.ja K 117.10—117.40, nemSki baakovci v--•-- avstrijska ednotna renta k* 100— 100 30 ogrsks kronska renta K 98.— SM 30 itau'Haafc* rent- K 104.— 104 % kreditne akcije K ^77--679 — državne železnice 2 655---657. — Lombs-H* g 93. - 95.—, Llovdove alrciie K. 66J.--— Srečke: Tisa K 342.--346 —, '\iedit K 476 — do 486.—, Bodenkredh 1880 K 307.— 317.— B Konioiiaic«. autf. 91 l,/lg Lombsrdi 3* { srebro 27»»/»., Kpsnaks rents 9I7/. renta 104— tržni diskont, 2menjice a* ti u —. - dohodki banke--ispiađl* bat k —.— Sialna. Tržna porodila 1. marca. BodimpeKts PSenies sa april K 1986 do K 19 88; rž ss april K 15 62 do K 15.64 ; oves rm april od K 14.32 do 14 34; koruza ss maj K 15.20 do K 15.22. ffteaiea: ponudbe živahne, povpr^n^ao o trdneje, mirno. Frs^fcj* 25 OoO met. »totov. ob od-pretju za 10, pozneje za 5 stotin k znižanja. Druga žita vzdržano. Koruza trdneje. Vreme: fepoi včeraj dane» 100.90 100 99 100.90 100 93 120 — 119.9J IGOM 5 100 25 9a.20 I1S.90 llKt*0 98.20 93.1H 89 45 89.45 1639 - 1639. - 678.75 677.50 240 — 2a9.9T1 . 117.121 , 117.10 " 2?.47 23.47 19.1 »7 19.C8 95.30 95.30 1131 11.31 Velikanski prihranek se zadobi s kurjavo štedilnikov in pečij, ako se rabi L' Antracit (posebna znamka) ki se vdobiva v zalogi ojjlja v ulici Lazzaretto vecchio št. 52 kjer se tudi prodaja oglje „Gries" posebno pripravno za pekarne. --— Nizke cene. -■ Tovarna poblltva Aleksander Levi Minzi 1 ulica Tesa St. 52. A ' (v las ni hi Si.) ZALOGA: Piazza Bttarl« (Šolsko poslopjt). Cene, 4a ee ni batf pika kookar m Sprejemajo se vsakovrstna dela kodi jo posebnih načrtih. Qn»trovaa oaalk bramplateo la franke. V Sprejemajo se vsakovrstna dela in po . . posebnih načrtih. === mm- Hostrorai cenil brezplačno in franko. -m Tovarna pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko ekladišče in razetava pohištva in tapetarij 1 TRST == ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. »milititjtiiiiiilnnJi Kompanjona s l.~>—20 tisoč kron k;tj:irihi se iščeta neko trdiio fundirano |K»djetje. ki uprav tfnrira, v nekom većem mestu. Rizika ni nobenega. Poizvedbe v našem uredništvu. h ina priložnost pri otannnrafi i i '.if-e siov«ii-ki in nemški olGIlUtJl dlljl- hurz m* otvori s 1. iii&rcom. - — Honorar zmeren, — Prijave prejema kavama „BALKAN". gospodarsko flrnstvolIy ŠRfidnjn vpisana zadruga z neomejeno zavezo Vabilo na redni občni zbor1 ki se bo vršil dne 26 marca 1905 v d'uštvenih prostorih ob 1C. uri predpoludne Dnevni red: 1. Nagovor predse* Inika. 2. Poročilo tajnika. "!. Poročilo blagajnika. 4. Sprememba pravil. :>. Razni predlogi in nasveti. MALA OZNANILA im V novi prodajalnici jestvin in koionijai petTa Peternel v ulici Gulia št. 76 je Tilotoii vsakovrrtue if-stvine kakor: kavo. riž. t»-stenine inapeljstct, sladkor, tarifno in belo moko. naravno ma^lo. sveče. milo. jedilno olje prve vrste po 36 novć. — Blaga vedno sveže.— Trst siikar-dekorater. Sprejetja «lelo na deželi. IV-korarije soli s papirjem. Slikanje M>t> in napisov v v«t»h slonih in ca vse načine. Ponarejen le« in manuar. Barvanje pohiitva. podov itd. V«* po zmernih cenah, točno ic hitro. — Oelavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19. 0030000CC300000 Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo za?ozo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na doni. Josip Muha, u! Cavana luhod ulica Ca-vazzeni Št. 3). COOOOOOOOOOOOOO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejSe ♦ voščene sveče e Cenik brezplačno in Mo. i SPECIJALITETA: likerji. pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 ne liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter. Prodajalnica boteljk Ćevljarnica -wm Iv. Lekan TRST ni. Ginlli 7 ffl. imd. vrtu) izvršuje točno in elegan. vsakovrstna obuvalk za gospe, gospode in otroke. Špecijaliteta: obuvalo za defektne noge: obuvalo po kopitah zad. modela. Podpisani priporoča svojo mm- NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARN0 pri 8v. Jakobu iitrsia nlica 12 Ciraven si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravila ure na jamstvo. Prodajalnica jeftna in Kuioaijal napoljskih intuzemskih^e aoe testenin, olja. kisa. mila Ivan Počkaj TRST nI. Petronio 2 vogal ulice Settefontane ! Zaloga moke, žita. otrobov na izbero, Vedno sv«že blago. Pošiljanje ua doni in od ii . klg. na deželo. Josip Talamini TRST - nl.della Pieta 13 (dvorišče) Zaloga istrskega in dalmatinskega vina. maršale, vermuta in na j (in. refoška v botiljkali. Dostavljanje na dom MIRODILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 <70231 Geppa) Specijaliteta, navadnih in me-dicinalnih drog, barv, jm »koali, lakov, Sčett, ćopičev, navadnega in parfum nega inila, pe-trol eja, špirita (ieste) za goreti. — Barvilo za čiSčeuje - - -—=-vina. - Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia 16 (vogal ul. Ruggero Man mi) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najbolj-ili kletij. Cene : istrsko po 64 st., belo briško po SO st.. opolo iz Visa po 7-J st., vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN T03MEL MIRODILNICA Simona Sfcrinjar ulica Farne to št. 33 podružnica al. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na doni po najnižjih cenah. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. ff Cene zmerne, -^f Sprejema od 8—6 pop. \ CESARE ALPR0N komisije in zastopstva TRST nlica Acquedotto 65. I. ODBOR. <>!»«> m l»a: A slučaju, da 3»t <>1 * določeni uri oUrni zimi* no l)il sklepčen. vršil se l>o i*ti eno uro pozneje ol> vsaki udeležbi • Iništvesikov. Karlo Marcuzzi 1- ulici Vincenzo Bel lini št v. ij. DELRVMICR kirurgičnih priprav. jfarožni kolek je vdobitl pri upravi 9f Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl R1SPARMI0 5 MEBLO V AN JE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI ulica di Torre bianca 45. Kis, milo. sreče in soda. == Jedilno olje po ^s nove. Ortopedični aparati. Predmeti za bolnike. Semenski oves in fižol za seme in konzutn : koks in mandalon v j m »lj ul ui i množini pri podpisani V Ljubljani, Dunajska cesta štv. .12. Lavrenčič & Domicelj. Karlo Louvier = zlatar in draguljar = KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema preklad&Dje In čiščenje svetilk na plin ob času selitve, »prekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. ■v ulici Ugo Foscolo št. 9 Zaloga vina A. FONDA Istrska in dalmatinska vina prrih kleti, priporočljiva toli vsled pristnosti kolikor zmernosti v ceni Furlansko vino lastnega pridelka. Prodajalnica buteljk, specijaliteta: rozolja. vermut, maršala, istrsko ii» furlansko žgaDje. --------- Prodaja na debelo in drobno. Krčmarjem in trgovcem po znižanih cenah Tr«t - v ulici Barriera vecchia 10 - Tr»t. l*r«Miaja in /anenja\a /lata. srebra in dragulj ter i/vKoje »sakorrstne poprave. 1'kI; i-ani uljudno naznanja «*enjenim -vojim odjemalcem, da je svojo prodajalno s špecerijskim in kolonij, hlapio inestil v ul. Sette Fontane št. 46 na vogal ulice Vitorino di Feltre. Ivan Gnstinčič. Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste zzz: prodaja }»onderia št. 7 Hpnlana frfa na R- P«»rtaiis uepiene irib in montikola pnmane ruijl'kvalitativne vrsto: Ik*1 1 tur^nii]'!e<*, :al. r./liiijj. Belcu, pinnt-la. f^ilvaner in <-raa Karmine [tu.laja jh> zmernih cenah kinetij«k«i društvo v Vipavi. SEU" MIRODILNICA €miliju Cumar P.k. friderika Općina št. 209 zraven kavarne „AlTIlletrovia" Velika izbera in zaloga ftip, iebljev, barv. čopičev mineralnih vod. vinskega špirita, voščenih in lojevih »več. Kisline, laneno olje, navadno in dišeče milo SO Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE naše stiskalnice „ERGOLE" najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno iu nepretrgano pritiskalno močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse drug-e stiskalnice. HI DR A VLIi > A STISKALNICA. NajimljSf antomaticDo patentovane tjtne brisrgalniit;, ki delujejo same

ujočimi !*e vplačili. Y»ak »-lan ima po preteku petih let pravico do dividende. „S I a v i j a" vzajemua zavarovalna banka t Pragi. — Rezervni fond 29.217.69446 K, izplačane odškodnine: 78.324 623 17 K. Po velikosti draga rzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narod no upravo. , . Vsa pojasnila daje : Generalni zastop V Ljubljani, »Vg*ar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. .Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok jristne namene.