POSILJENA, ZADAVLJENA IN UTOPLJENA IZ KOGA GROS BRUE NORCE KUHINJA ZA MARIRORSKE SIROMAKE KRAMRERGER HOČE ORLAST STREL ZA PRGIŠČE ZEMLJE SPORI MED JANŠEVIMI VOJAKI foto: LucaS VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAROČNIKE stran 27 ZAKAJ SLOVENCI POSTAJAMO VEDNO BOLJ PREVIDNI? ZAPRAV- LJIVA DRŽAVA Vsi se še najbrž spominjamo nekdanjih pogovorov za šankih in tudi na nekaterih bolj treznih, vendar kolikor tolikor konspirativnih mestih, o tem, kako bi nam v Sloveniji šlo prečudovito, če bi se znebili teh »prekletih Bosancev«, med katere smo šteli vse ljudi onstran Kolpe. Lahko pa smo uvideli, da nam po razdružitvi z južnjaki ne gre nič boljše. Če si iskreno priznamo, gre večini navadnih državljanov Republike Slovenije veliko slabše, kot jim je šlo v stokrat popljuvani SFRJ. Zakaj? Slovensko državno vodstvo se je na samem začetku vladavine odločilo, da Republika Slovenija ne bo več niti socialistična niti socialna politična tvorba. Če je že mogoče razumeti zavračanja socializma kot neustrezne, preživele ideologije, pa tega nikakor ni mogoče storiti ob poskusih, da se ukinejo vsi pozitivni rezultati in vzvodi socialne politike v socialistični Sloveniji, v kateri je imel vsak Slovenec zagotovilo, da ne bo umrl od lakote. Dandanes mnogo Slovencev nosi pajčevino v trebuhu. Da bi živeli in preživeli, je treba imeti denar. Z gotovostjo lahko trdimo, da denar v Sloveniji je, vendar skrajno nepravično razdeljen. Če smo količkaj sposobni logično razmišljati, lahko pridemo do zaključka: če ga ni spodaj, je pa zgoraj. Ta nekoliko po butalsko dišeča logična ugotovitev je vendarle točna, saj Republika Slovenija še vedno razpolaga z veliko nekdanje družbene lastnine, ki pa jo že počasi izgublja z neumnimi zakoni o privatizaciji in denacionalizaciji. Če bi bila oblast količkaj pametna, bi si s pravičnejšo porazdelitvijo »družbenega imetja« lahko kupila socialni mir. Dejstvo je, da bodo opeharjene množice brezposelnih, ostarelih in tudi tistih, ki Imajo to srečo, da lahko delajo za golo preživetje, kaj neprijeten sogovornik. Revščina resnično trka na vrata Slovencev in ne izbira. Res je, da so mnogi na hitro obogateli in bodo še bolj, kar pa nikakor ne more nevtralizirati dejstva, da cela populacija drsi v revščino, ki nima dna. Te strahote so deležni prebivalci na sončni strani Alp, od najnežnejšega otroštva do pozne starosti. Prišlo je do tega, da čisto povprečna družina ne more zagotoviti dojenčku ustrezne prehrane, zdravstvenega varstva in pogojev, ki bi potencialno omogočili njegov optimalni razvoj. Že v osnovni šoli, ki od učencev mnogo zahteva, si jih ogromna večina v tem obdobju telesne rasti ne more privoščiti malice, kosila in sploh ustrezne prehrane. Po drugi strani pa osnovna šola ogromno stane. Letos je šolska oblast na novo natisnila vse učbenike, od katerih so nekateri samo malce popravljeni po cerkvenokmečkem okusu. Za obvezno osnovno šolo pa jih morajo starši svojim otrokom seveda kupiti in dati zanje za en razred približno 25 tisoč SLT. Absurd. Tisti, ki smo se šolali v socialističnih osemletkah (in na fakultetah) smo se lahko naučili brati in pisati tudi iz zdelanih učbenikov, pa zato naše znanje ni nič manjše (če izvzamemo trenutno dežurne ministre in kvazi predsednike z doktorati seveda). Govoriti o položaju zaposlenih od danes do jutri, brezposelnih, penzionistih in klošarjih je sploh brezpredmetno. Državna uprava pa si preko proračuna zagotavlja denar, ki ga dobi na rovaš prosperitete gospodarstva. To, kolikšno višino proračuna določijo delegati v skupščini, je popolnoma Irelevantno, saj vedno znova prihaja do popravkov tolarskega kolača. Denarja pa za novo nastalo državo najbrž ne bo nikoli dovolj. Posebno, če bo nadaljevala z ustanavljanjem velike diplomatske verige v svetu. Vprašamo se lahko, če bodo kdaj vsa slovenska veleposlaništva s svojim delom državi toliko povrnila, kot so jo stala. Slovensko zunanje ministrstvo se je konec koncev izkazalo z resnično, aktualno v prihodnost zazrto potezo, ko je začelo iskati povezave z gibanjem neuvrščenih. Če vemo, da so neuvrščene države praviloma revne, kaj lahko ob pregovoru »Povej mi s kom se družiš, pa ti povem, kakšen si« med njimi vidimo tudi čudovito Republiko Slovenijo. Franc Furland RAZSTAVA BREZ PRIMERE V ljubljanskih Križankah so konec tedna ob prisotnosti najvišjih predstavnikov državne oblasti odprli nevsakdanjo likovno razstavo. Gre za dela dvajsetih ruskih umetnikov, zaradi nestrinjanja s politiko potisnjenih v osamo, ki so po razpadu Sovjetske zveze zdaj glasniki zatajevane ruske kulture. Nevsakdanji so tudi organizatorji razstave: vodstvi celjske Kovinotehne in Gospodarske zbornice je ob pomoči države, posameznikov in drugih donatorjev, s pomočjo novega režima v Rusiji, v Križanke pripeljali dela in umetnike. Razstavljena dela bodo na ogled do 24. maja, ko jih bodo večino na javni dražbi prodali, izkupiček pa namenili žrtvam černobilske katastrofe. Na LucaSovem posnetku z otvoritve so avtorji in organizatorji te vspodbudne in razveseljive akcije. KAKŠNI BODO REGRESI ZA LETNI DOPUST 100.000 TOLARJEV REGRESA Zopet prihaja čas dopustov in z njimi tudi regresi, s katerimi bi si naj delavci privoščili nekaj dni na morju ali v naravi. Kljub temu, da že dolgo niso več tisto, kar so včasih bili, bodo nekaterim le zadostovali za kakšen teden počitka, v večini primerov pa so danes le še dobrodošel dodatek k plači. Ker krožijo govorice, da ponekod izplačujejo celo do stotisoč tolarjev regresa, smo jih želeli preveriti, vendar nam tega nikjer niso potrdili. Pozanimali smo se, kolikšne regrese bodo ali pa so jih že izplačali svojim delavcem in po kakšnih kriterijih. Zavarovalna skupnost Triglav je izplačala svojim uslužbencem trideset tisoč tolarjev regresa, in sicer vsem enako, razen delavcem s posebnimi pooblastili, katerih plače so tajne in tajni tudi njihovi regresi. Slabše so jo odnesli v Elektrogospodarstvu, saj jim je vlada pri izplačevanju regresov krepko pristrigla peruti. Najprej so določili regres v višini povprečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih, to bi zneslo sedemindvajset tisoč tolarjev, nato pa je vlada sklenila, da lahko regres izplačajo le v višini zajamčenega osebnega dohodka. V tistih javnih podjetjih, kjer so regres že izplačali, bodo razliko morali v naslednjih mesecih vrniti. V celjskem EMO regres pričakujejo do konca junija. Izplačali naj ga bi v sklopu s kolektivno pogodbo, po kateri znaša regres šestdeset odstotkov povprečne majske plače za gospodarstvo. Delavce so razdelili v tri skupine po socialnem ključu. Tisti z najvišjimi dohodki bodo dobili štirideset odstotkov povprečne plače, delavci s srednjimi dohodki šestdeset odstotkov in delavci z najnižjimi dohodki osemdeset odstotkov povprečne plače. V holdingu Gorenje bo vsako podjetje samo določalo regres. Tako bodo delavci dobili od sedemdeset do sto odstotkov povprečne plače v gospodarstvu. V nekaterih podjetjih Gorenja so akontacije že nakazali. V Iskri bodo izplačali regres v dveh delih v višini enega povprečnega osebnega dohodka. Letos bodo dobili vsi enako, čeprav obstajajo želje, da bi v bodoče regres izplačevali kot trinajsto plačo. Zaposleni v Ljubljanski banki so polovico regresa že dobili, drtrgo polovico pa bodo do 30. 6. Regres so izplačali kot trinajsto plačo. Na takšen način bodo izplačali 'regrese tudi v tovarni zdravil Lek Ljubljana. V Kovinotehni pa bodo dobili vsi delavci enak regres, in sicer povprečno majsko plačo. V mariborskem TAM-u še ne vedo, kdaj jim bo uspelo izplačati regres, po določilih kolektivne pogodbe za podpisnike poslovnega sistema TAM pa bi moral biti regres najmanj sedemdeset odstotkov povprečnega osebnega dohodka za mesec maj. J. V. NOVf 4 DOBA Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Erika Vidali (podružnica Koper) Prodaja: Renato Vedečnik Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. AZ/zFr/JA Z.SŠNIK - Tel. : 77$ - 3. STRAN 13. maja NOVIiDOBA ____. VrT1 _ SEJMI VAROVANJE - SECURITV IN TEHNIKA ZA OKOLJE V LJUBLJANI TER DROBNEGA GOSPODARSTVA V KRANJU TRI PRIREDITVE OB ISTEM ČASU Minister za notranje zadeve Republike Slovenije Igor Bavčar je 5. majajodprl sejemsko prireditev Varovanje-Secu-rity na Ljubljanskem sejmu, sejem Tehnika za okolje pa je obiskovalcem Istega dne izročil Miha Jazbinšek, minister za varstvo okolja in urejanje prostora. Prireditvam v Ljubljani se je istočasno pridružil še Mednarodni sejem kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva v gorenjski prestolnici. Sejmarji so bili obiskovalcem na voljo do 8. maja. ske zaščite, ki je za »navad- je najbrž najbolj pritegnila ne« ljudi manj razumljiva. mično urejena predstavitev »Zvedavi obiskovalci so se Triglavskega narodnega par-lahko seznanili tudi s fizič- ka, ki nas je opomnila, kakšnim varovanje, ki zajema va- ne lepote imamo Slovenci na rovanje in nadzor objektov, dosegu roke. Na razstavnih prireditev, prenosov in pre- prostorih je bilo mogoče vi-vozov denarja ter drugih deti naprave za čiščenje vo-vrednostnih stvari, spremlja- dš, predelovanje različnih Za obiskovalce, bodisi strokovnjake bodisi laike na teh področjih, je bil najbrž od vseh prireditev najzanimivejši sejem Varovanje-Secu-rity, ki je bil hkrati najpestrejši, saj je na njem sodelovalo 108 razstavljalcev iz devetih držav, poleg Slovenije še iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške, Švice, Izraela, Japonske in Velike Britanije, ki so ob naraščanju števila škodnih primerov v Sloveniji in svetu poskušali prikazati velik pomen vseh oblik varovanja, tako zasebnega kot tudi drugega premoženja. Na 1800 kvadratnih metrih razstavnih površin so bili na ogled programi mehanske zaščite, ki zajemajo raznovrstne trezorje, rešetke, varnostna vrata, ključavnice, varnostne ščite, blagajne, vozila, varnostne folije, varnostna ogledala ipd. Samodejno odkrivanje in javljanje ropa, požar, izlitja tekočin, javljanje prisotnosti iznosa blaga iz trgovin, videonad- ! S sejma Tehnika za okolje v Ljubljani zorna tehnika varovanja in sistemi za prenos alarmov spadajo v program elektron- So si kranjski in ljubljanski sejmarji še vedno v laseh? Pred nekaj manj kot letom dni so organizatorji kranjskega Sejma civilne zaščite ob njegovem zaprtju (8.6.1990) očitali sejmu Varovanje* Securlty, ki je bil v Ljubljani nekaj dni pred tem, nelojalno konkurenco. Mišljenja o tem, če Je lahko en sejem drugemu nelojalna konkurenca, so bila deljena. Reagiranje organizatorjev sejma v Kranju je marsikoga presenetilo, saj je bilo v preteklosti sodelovanje med obema sorodnima sejmoma dobro. Termina razstav sta bila resnično blizu, kar pa po mnenju ljubljanskih sejmarjev ni moglo biti v škodo sejmu v Kranju. Zavedati se je potrebno, da se je na področju trženja marsikaj spremenilo. Večjih sejmov se udeležujejo le tisti proizvajalci, ki so dovolj močni, kar pomeni, da lahko razstavljajo tudi na dveh sejmih, ki sta sl časovno blzu. Celo več, takrat so lahko razstavljale! predstavili eksponate Iz Ljubljane v Kranj, brez zamudnih In dragih prevozov domov In nazaj. Sejma sta se nedvomno strokovno In tržno dopolnjevala, saj so bili v Kranju videni razstavljale! Iz Ljubljane, kar velja tudi za obiskovalce. Rečemo lahko, da je bila razprtija med sejmoma, ki predstavljata varnostno področje, nepotrebna, saj se Ju Je udeležilo lepo število domačih In tujih uglednih proizvajalcev varnostnih naprav In varnostne opreme. Izgleda, da se v letošnjem primeru, ko sta se s kranjskim sejmom časovno pokrila tudi dva sejma v Ljubljani, Kranjci niso spravili na Ljubljančane. Dejstvo je, da sl sejmi medsebojno niso mogli očitati nelojalne konkurence, saj so bili vsebinsko različni. Res pa je, da je ljubljanska prireditev pritegnila marsikaterega turista, ki bi drugače šel na kranjski sejem. Naključnih obiskovalcev je lahko v naključnem dnevu med prireditvami opazoval praznino na kranjskem in vrvež na ljubljanskih sejmih. Malo težje Je prebavljiv tudi zapis v letošnji Informaciji Odbora za organizacijo sejemske prireditve Varovanje Seču-rlty na strani 2: »Očitki v času lanskoletne sejemske prireditve »Sejme kradejo In drugo...« so se pokazali kot neutemeljeni, saj ta sejemska prireditev niti časovno, kakor tudi vsebinsko ni primerljiva s programom drugih sejemskih prireditev v Sloveniji.« Slovenski prostor je tako majhen, da sl lahko želimo člmveč takšnih sejmov, ne pa prerekanj okoli tega, kateri sejem dela drugemu konkurenco. Pomembnost sejmov pa sl bomo lahko ponazorili predvsem s sklepanjem poslov s tujino. Franc Furland nje signalov iz elektronsko varovanih objektov in nudenje intervencije oziroma posredovanje ob sprožitvi alarmnega signala. Predstavljeni so bili tudi zavarovalniški pogoji za vse vrste zavarovanj in preventivno delo policije. V sredo in četrtek sta bili dve okrogli mizi »Problematika mamil v Sloveniji« in »Priprava novega zakona o fizičnem in tehničnem varovanju ter detektivski dejavnosti«. Ni kaj. Prireditev je bila tudi po izvedbeni plati na evropski ravni, razstavljal-ci so po zahodnem vzoru poskrbeli tudi za to, da so bili obiskovalci deležni pozornosti v obliki spominkov in slaščic. Privlačna za oko je bila tudi Tehnika za okolje, ki jo je oblikovalo 52 razstavljalcev iz desetih držav. Razstavljena oprema in naprave, ki preprečujejo onesnaževanje okolja, so opozorile na to, da mora biti skrb za varstvo okolja prednostna naloga tako slovenske politike kakor tudi vsakega posameznika. Ljubitelje naravnega okolja bolj in manj strupenih odpadkov, zaščito pred hrupom itd. Tu je bila na ogled tudi oprema malih vodnih elektrarn in množica naravi prijaznih naprav. V istem časovnem razponu je potekal tudi 17. mednarodni sejem obrti in podjetništva v poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem v Kranju, ki je poleg najnovejših obrtniških in podjetniških dosežkov v Sloveniji do-čaral tudi tovrstno dejavnost podjetnih Kranjčanov v kraljevini Jugoslaviji. Kako pridni so nekoč bili (so še danes) vrli Kranjčani, smo lahko videli iz zapisa dr. Bena Sabot-hyja iz leta 1931: »Celokupno meščanstvo, rekel bi, tekmuje med seboj v gospodarskem delu in pridobivanju. Zato se je tudi mišljenje meščanstva spremenilo. Spoštovan in veljaven je le oni, ki pridno dela in pridobiva, medtem ko brezdelci ne uživajo nikakega ugleda več«. Franc Furland Foto Lucas ODPISANI GENERALI Kot strela z jasnega je prišla novica o odstopu generala Adžiča z obeh dolžnosti, razrešitvi Kukanjca in upokojitvi osemintrideseterice z generalskimi epoletami. Že druga letošnja demobilizacija visokih činonoscev ni bila niti tako nepričakovana. Zakaj? Iz zgodovine je znanih več primerov odstranjevanj generalov, ki so opravili umazano (krvavo) delo namesto formalnih vladarjev. Žamenjave so bile včasih sila rigorozne, saj so z obzirom na rek, da mrtva usta ne govorijo, bile običajno izvedeno z likvidacijo. Moderne rešitve tega problema so upokojitve. Pred dnevi odstranjeni generali t. i. JA so si umazali roke bodisi v Sloveniji na Hrvaškem ali .v Bosni in Hercegovini. Poteza obstoječega predsedstva neobstoječe Jugoslavije je v prvi vrsti lepotna operacija, ki naj bi deloma oprala čast Jugoslavije pred mednarodno javnostjo. MEDNARODNO PRIZNANJE GRADU TABOR LAŠKO HIŠA KVALITETE Drugega maja letos so v Budimpešti na Madžarskem podeljevali 1.1. like reda Sv. Fortunata. Red Sv. Fortunata je nadnacionalno, rasno, versko In politično nevtralno združenje humanistično mislečih ljudi. Nadaljujejo idejno Izročilo Sv. Fortunata 535-600 po Kr.), nadškofa von Poltlersa In redovniške skupnosti, ki jo je vodil, in leta 1901 v Franclji (v Parizu) ponovno ustanovil arhitekt In pisatelj Prosper Mon-tagne. Ima od leta 1979 v ZR Nemčiji kot registrirano društvo s sedežem v Mainzu pravno sposobnost In domicil. Razpolaga s šestimi redovniškimi provincami, Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Slovenijo, Madžarsko In Hrvaško (lani so razpustili provinco Jugoslavije). Deluje v 26 evropskih In Izv e n evropskih državah, Je v posvetnem članstvu pri ekonomsko-soclalnem svetu združenih narodov. Ij Ji 5 'e nalo9° 'ZDoijsau Kvaliteto življenja »Malson de gualltš« ali »Hiša kvalitete«, je priznanje za izjemne gastronomske dosežke In se podeljuje Inštitucijam In podjetjem, ki si nenehno prizadevajo ustvarjati najboljše za človekovo življenje In njegovo okolje, še posebej za Izboljšanje kakovosti človekove prehrane. Le-to priznanje je na letošnji slavnostni prejel kolektiv Gostišča grad Tabor nad Laškim, last Pivovarne Laško, d.d. Med letošnjimi dobitniki priznanj so tudi družina Starc iz Šmarja pri Kopru za dolgoletno ohranjanje tradicije Izdelave spominkov. V provinci Hrvaške pa sta dobila to visoko priznanje dr. Vesna Bosanac In prof. dr. Ferdinand Kumler. V vodstvu reda Iz Slovenije je generalprior prior Stefan Špllak z Bleda, ter maršal prof. dr lur, dr. med., dr.h.c. Janez Milčinski, letos je bil vključen še prof. J™«*’"!- Fanika Wiegele Veliko vprašanje je, če je izvedba tega dejanja dokaz za to, da ima v Beogradu še kdo oblast nad podivjano armado in njenimi generali. Nedvomno je, da jo ima srbski predsednik Miloševič, dvomljiva pa je vloga nove generalske elite z Obradovičem na čelu. Pričakovati je, da se bo armadni vrh kadrovsko popolnoma prenovil z ljudmi, ki so neobremenjeni z jugoslovanstvom in titoizmom. Pravšnji človek za ključno mesto v srbski armadi je vsekakor mladi profesionalec Obradovič in častniki njegovega stila. General Panič je na položaju načelnika generalštaba le prehodna figura, ki bo ostala še manj časa kot predhodnik. Sigurno je eden prednostnih srbskih ciljev, da njihova armada izide iz pekla vojne popolnoma očiščena, tako ideološko kakor tudi kadrovsko. Usodo svojih starih generalov pa bo prej kot slej doživel tudi Slobo, saj v novo Srbijo ne spada. Franc Furland NOUP^OBA 13. maja STRAN 4 5. STRAN 13. maja NAMESTO NA FRONTI, POKAJO EKSPLOZIJE V ISTRI, DA BI SE POLAKOMNILI PREMOŽENJA ALI OTRESLI KONKURENCE SLOVENCI TARČA SKRAJNEŽEV V ISTRI Od začetka vojne na Hrvaškem, so neznanci v Novi-gradu v Istri požgali dva Borbina kioska, dva avtomobila, katerih lastnika sta bila Srba, iz Novigrada je izginil Celjan Vitomir Dolinšek, lastnik pizzerije, 24. aprila okrog druge ure zjutraj pa je grozovita eksplozija do temeljev porušila restavracijo Tomo, katere lastnika sta bila Ana in Tomaž Kastelic iz Ljubljane. Banditizem brez primere Istra, donedavna oaza miru domačinom in bližnjim Italijanom ter Slovencem, se pod okriljem znanih razmer na Hrvaškem spreminja v območje nacionalne nestrpnosti in kriminala. Novigrad, mirno obmorsko mestece, se ponoči spreminja v tarčo neznanih skrajnežev. Da je strah prebivalstva in turistov večji, preiskave uradnih organov pregona še niso razgalile junaštev nočnih bojevnikov, dasiravno je od nemilih dogodkov preteklo že nekaj časa. Zato je vse več domnev, da gre za privatne akcije posameznih prenapetežev in onih, ki so jim uspešneži trn v peti. Ana in Tomaž Kastelic, on Ljubljančan, ona rojena na Rakeku, sta prebivalca Novigrada že dalj časa kot četrtina prebivalstva tega hitro rastočega mesteca. Da ne gre za ko-garsibodi, pove že dejstvo, da je bila gospa Ana dolga leta uradnica na občini in vrsto let izvoljena sodnica - porotnica na sodišču. Ob vstopu v mesto sta si na nekoč zapuščenem, vendar idiličnem mestu, najprej zgradila hišo in nato tik ob njej še gostinski lokal. Pred štirimi leti sta po osemnajstih letih oboje dogradila, pred poldrugim letom pa lokal oddala v najem. »Malo pred polnočjo smo lokal pospravili in zaprli, da bi se pripravili na soboto, ko smo pričakovali večje število gostov iz Italije. Naš lokal je s svoji- mi specialitetami slovel daleč naokoli in bil rado obiskan od Italijanov, ki so si prav za naslednji dan poželeli nekoliko spremenjen menu, naročili so si divjačino,« nam je ves pretresen pripovedoval Julijan Starčič iz Poreča, ki je imal gostišče v najemu. Nočem več živeti v strahu »Vsak, ki si je s poštenim delom prislužil premoženje, ve, kako težko je to, čemu vse se moraš odpovedovati. Niti pomislil nisem na kaj takega, tembolj ne, ker sem takšne narave, da ne iščem prepirov, niti ne vem za kakšnega »sovražnika«. Tudi denarja nisem imel, da bi objekte zavaroval, zato smo zdaj ostali brez vsega,« pravi Tomaž Kastelic. »Kako in kdaj so nastavili razstrelivo, ni znano. Kako močna je bila razdiralna moč; pove slika, lokal je porušen do temeljev. Poškodovana je tudi stanovanjska hiša. Eksplozija je bilo moč slišati celo v 15 kilometrov oddaljenih Bujah. Policija je opravila oglede, pravijo, daje preiskava v teku. Doslej še ni uradnega poročila o rezultatih. Čudi me in priznam, da me je prizadel odnos oblasti, saj doslej • ni bilo k nam nikogar z občine, ali iz krajevne skupnosti. Tega si ne znam razložiti. Enako kot si ne znam pojasniti pisanje zagrebškega Večernjega lista in reškega Novega lista, ki sta dogodku odmerila nekaj vrstic, češ, da so iz neuradnih virov izvedeli, da je lastnik »neki Slovenec«. Jaz nisem »neki Slovenec« ali »skoroje-vič«, temveč že dve desetletij pošten občan Novigrada, ki so mu zdaj povsem razbili 350 kvadratnih metrov obsegajoči lokal. Nočem in ne morem več z družino živeti v strahu, da mi bodo naslednjič razstrelili vse. To je bil tudi namen, saj druge razlage ni. Prijatelji mi svetujejo, da naj vse skupaj tu pustim in se preselim v Umag. Kljub vsemu se je za to težko odločiti, tu smo si toliko let gradili dom, tu je skoraj dvajset let mojega življenja in dela, tu imam prijatelje in znance, otroka in žena, svoje prijatelje ...« Kaj se dogaja v Istri Nekateri dogodki v Istri in na kvarnerskih otokih kažejo, da se sedanja politika hrvaških oblasti zrcalno odseva v nestrpnosti posameznikov, ki vspodbujeni s takšno politiko ponoči uresničujejo svojo nacionalno nestrpnost. Zaradi počasnosti organov pregona je poleg že znanih črnoborzijskih mešetarjenj z orožjem, devizami in mamili zdaj planila na dan tudi lakomnost in možnost, da se pod plaščem nacionalizma razbohoti zasebni poboj konkurence. Očitno gre za sila primitivno zaslepljenost, saj niti prvi niti drugi na ta račun ne bodo prišli do večjega kosa kruha, ker ni računati, da bi kdorkoli želel priti v Istro, če ti tam pod ritjo razstrelijo gostilno, zažgejo avtomobil ali te utopijo. Tekst: Kety Mavrič Stike: Zoran Vlajič EKSKLUZIVNO: VITOMIR GROS: TA VLADA JE PADLA ZATO, KER NI ZNALA VLADATI N0VA.90BA ZAKAJ Ml PREDI SEDNIK PARUMENTA LAŽE Vitomir Gros, župan Kranja ter poslanec liberalne stranke v republiški skupščini, je nedvomno eden najbolj znanih slovenskih poslancev. S svojim ostrim nastopom je marsikomu v parlamentu zagrenil življenje, dostikrat pa zna v njem poskrbeti tudi za dobro voljo. Čeprav ste najbolj znan poslanec svoje stranke, pa povprečen Slovenec ne ve kaj dosti o njenih ciljih in programu. »Liberalna stranka Slovenije je normalna evropska liberalna stranka. To je stranka ljudi, ki se predvsem zanimajo za gospodarske probleme, gospodarski napredek družbe na osnovi odgovornosti in vseh evropskih temeljev liberalizma, ki se je zadnje čase uveljavil. Nismo kakšna ideološka, ali kot nekateri mislijo, stanovska stranka. Hočemo združevati ljudi, ki so zainteresirani, da bi se z gospodarstvom ukvarjalo čimveč ljudi, da bi čimveč ljudi razumelo gospodarstvo in gospodarske tokove. Če se bo s tem ukvarjalo čimveč ljudi, bomo tudi mi država uspešnih državljanov oziroma uspešna država.« • Kako bi komentirali delo skupščine in svoj prispevek? Znano je, da so v skupščini velike razprtije. »V slovenski skupščini ni velikih razprtij. Slovenska skupščina je relativno miren, pohleven in kulturen parlament, eden od najbolj kulturnih, če ne najbolj kulturen v Evropi. Kaj vse se dogaja v parlamentih drugih zahodnoevropskih držav - od pretepov, raznih insinuacij, obrekovanja itd. Tega v slovenskem parlamentu praktično ni. Stepli se še nismo, niti ni prišlo do nekakšnih izrazov sovraštva, razprave so na dosti visokem nivoju, seveda pa nastajajo komplikacije zaradi komplicirane sestave in preštevilčnosti. V problematičnih zadevah pač nastopi veliko poslancev, tako da nastane vtis dol-goveznosti in slučajen opazovalec si pač ni čisto na jasnem, kaj se dogaja v parlamentu. Mislim, da je ta parlament glede nastopov poslancev kar dober, bolj šepa pri njegovem vodenju. Vodstvo skupščine dokaj neprimerno vodi ta parlament. Ne spoštuje procedure, ne terminskih rokov. To je večji problem kot pa problem obnašanja poslancev. Tu ne mislimo samo dr. Bučarja, pač pa tudi skupščinske službe itd. Seveda mi na vse takšne nepravilnosti reagiramo, saj trdimo, da mora biti v državi red, pravo spoštovano, skratka pravila, ki smo jih sprejeli, pa naj bodo še tako neprijetna, je treba spoštovati. Če pa predsednik parlamenta ne spoštuje poslovnika, procedure in ustave, potem je nekaj narobe. Mi bomo vedno nasprotovali kakršnikoli uzurpaciji v parlamentu ali v državi.« Kako se liberalci pripravljate na naslednje volitve, in za kateri volilni sistem se zavzemate - proporcionalni, večinski, kombinirani? »Liberalna stranka je že po naravi stranka svobodnjakov, svobodno mislečih ljudi, zato tudi nismo izraziti pristaši kateregakoli sistema, čeprav bolj zagovarjamo proporcionalni sistem, ki je pravičnejši, saj pride pri njem volja ljudi jasno do izraza. Je pa pri razpravah o volilnem sistemu veliko ljudi, ki sploh ne vedo, kaj govorijo, tudi politikov. Vendar pa stabilnosti bodoče vlade ne bo garantiral način volitev, pač pa rezultat volitev.« Hude kritike na vaš račun je bilo slišati zaradi bananske afere - očitali so vam, da se norčujete iz skupščine. »Ne vem, kako ste prišli do banan, jaz o bananah nič ne vem. Mi smo takrat imeli nek predlog, vendar pa je predsednik Bučar legalno in legitimno zahtevo liberalne stranke brez glasovanja izločil z dnevnega reda. Kaj smo takrat hoteli s tem povedati? mm 11 la partija. Tako je bilo tudi v naši stranki, kjer nam je uspelo najti tudi imena teh ljudi. Pred volitvami smo stranko razdelili in so ti iz naše stranke odšli tako, da smo, saj mi tako trdimo, edina stranka v Sloveniji, ki smo tega očiščeni. To je tudi razlog, da nastopamo bolj neobremenjeno in brez kakršnihkoli vezi s prejšnjim režimom. To je bilo več kot očitno opaziti in zato so nas tudi tako napadali v javnosti.« Nameravate tudi v bodoče nastopati na volitvah kot samostojna stranka ali pa morda načrtujete združitev s kakšno drugo stranko? »Liberalna stranka se zagotovo ne bo združila z nikomer. Pokrivamo liberalni prostor in že po naravi stvari se nimamo s kom združevati, ne bežati levo ali desno. Kot stranka se ne čutimo zavezani nikomur več. V okviru de- Samo to, da so si mag. Voljč in njegovi predlagatelji pravzaprav hoteli iz parlamenta in iz slovenskega naroda in države delati norca. Človek, ki trinajst let ni bil v tej državi, nima pojma kaj se tu dogaja. Štirinajst dni potem, ko je prišel, naj bi prevzel vodenje države. To je neresno. Zato smo to naredili in veliko ljudi je razumelo besedno igro, ki smo jo takrat uporabili. Nisem pa uporabil niti ene žaljive besede, torej se nisem delal norcev iz nikogar, tudi iz gospoda Voljča ne.« Slovenski obrtniki politično še zdaleč niste enotni, saj imate kar tri stranke, kje so razlogi, da ne zmorete združiti svojih prizadevanj v eni stranki? »Liberalna stranka ni samo obrtniška stranka, pravzaprav sploh ni obrtniška stranka, pač pa normalna evropska liberalna stranka. Res pa je, da je nastala iz t Slovenke obrtniške stranke. Obrtniki pa so v vseh strankah od krščanskih demokratov do komunistov. Stranka, ki ima pretenzije samo v enem sloju prebivalstva, nima nobenih perspektiv. Tudi mi ne bi imeli perspektiv, če bi se naslanjali samo na podjetniški ali obrtniški sloj. Vse stranke v Sloveniji so ustanovili komunisti. Mi trdimo, da je vsaka od teh demokratičnih strank imela nekega mentorja, organizatorja in kontrolorja, ki jih je tja posla- mosa smo imeli podpisan koalicijski dogovor, kar pa je bil izvoljen Drnovšek, nimamo nobene zveze z nikomer.« V javnosti ste si pridobili imidž desno usmerjene stranke in ste tudi do konca podpirali Peterletovo vlado. »Liberalne stranke so povsod rahlo desno usmerjene, čeprav se mi nočemo pogovarjati, kdo je levi, kdo desni ali sredinski. Jaz sem že pred letom izjavil, da je zame desnica SDP, ker ta stranka teži k restavraciji bivšega režima in desničarji so vedno kon-zervativci, torej tisti, ki težijo k restavraciji starega režima. Drugo pa je, kaj kdo zastopa. Po smislu idej, ki jih zagovarjamo, gotovo nismo na levi strani. Dostikrat je bila naša stranka Peterletovi vladi najhujša opozicija. Kljub temu, da smo bili člani Demosove koalicije, smo kritizirali tiste predloge vlade, ki so bili kar-deljansko naravnani. Kot član zakonodajno pravne komisije imam vpogled v zakone in lahko rečem, da je večina zakonov, ki jih je predlagala vlada, zelo zelo levičarskih. Zato smo mi marsikateremu zakonu ostro nasprotovali. Res pa je, da smo do zadnjega branili to vlado pred napadi. To je bila naša koalicijska vlada, s tem smo branili demokracijo. V vladi so bili tudi naši ministri in če je ne bi podpirali, bi naša ministra odstopila, ne tako kot drugi ki so vlado napadali, nimamo nobenih skrbi glede je potrebno nekai dati To na “ s,'a"k - -ss ~ p ssr8"" p— sswjr?Drt škovi vladi in kaj pričakujete :n 6- V ?arfmentu nPr-razdelitev (to od nje? ' m morate priznati, da smo je izumil gospod Ocvirk), od- »Drnovšek ni mogel držati ' douvoli 9las- prodaja delavcem in podob- besede, ki jo je dal, da bo io hnlf6111 na.Šluh pred °' no- Vedno je šlo za prodajo, sestavil izrazito strokovno 9°vJe bll° sP^jePh v parla- čeprav z velikimi popusti, vlado. Razen v nekaterih pri- Večem’Ada merih je postavil izrazite ne- uTpešna Sfanka P°VP ° strokovnjake. Moral je upo- uspeSna stranka.« Zakon o razdelitvi družbene lastnine državljanom Slovenije »Mi imamo popolnoma drug koncept privatizacije. vsaj za dva odt re h "t rdi m ^ da z^ekfmf^kupfT raznS Den^a denarja' Lahko Pa sta izrazita nestrokovnjaka. skladi mi pa bomo oredlaoa- VelLk,'m P0Pustom <0 'astni-Mislim da bo ta vlada ime- li zakon o razdelitvi družbe- ?°k°dhUPk menedž/f ski sloj. ja še večje težave, kot jih je ne lastnine državljanom Slo- Ifl0 b'skozi navidezno de-imela prejšnja. Nobeni vladi venije. V tem zakonu žago- mokratlčno odločitev vse varjamo idejo, da je družbena lastnina nastala na teme-|ju truda državljanov Sloveni- -- — - • .j —■ I.IVSIUI števati strankarsko aritmetiko, sicer bi se njegova na hitro sestavljena koalicija razletela. Najboljši dokaz za to, kar trdim, je postavitev zadnjih treh ministrov, za katere ----- r\ui j!II je imela prejšnja. Nobeni vladi ob tem sestavu skupščine ne more biti lahko, pa naj jo sestavi kdorkoli. Nihče ne more Pri nas je ljudstvo navidezno revno in nekateri so dejansko revni. Tem zaposlenim pod velikim popustom ponujati njihove tovarne oziroma družbeno lastnino, je navadno sprenevedanje, saj vemo, da ti ljudje nimajo nobenega denarja. Lahko pa -------wv-i V VOC premoženje prišlo v roke nekim strukturam v podjetjih.« ste župan Kranja, po- ■■lifBipiiifii nroiir,.-^ s° Cim" ke’ kl naJ bl ščitile delavca, K ' “'j da nekaj ni v redu, mora narodne enotnosti V niei so močio katerih beži kanitai vp.v,e8i dda„š zš sss* bi,i l|uaie iz vseh s,™k - ^ rmMoTTliknk*.8,™!"’.? ™ i™"’ "» »Mini veliko Kako bi ocenili delo Pele, Vse stranke se zavzemajo strani to velikokrat novedajf ™ lmam na občini veliko Kako bi ocenili delo Peter- Lkd tfin i ^ h n'ma za čimprejšnje volitve pa se tega niso upoštevah ^tfaJe de,a Predvsem z občani, ki letove vlade predvsem na 'skatl.,n le ploda samo se še ne ve kdaj bodo, kljub naše strankePso bile nJkako s® h,0.diio pritoževal nad po- gospodarskem področju? Z n^,®thdK?r°pad a-- temu, da bi po ustavnem za- pod embargom vlada se ie ®*°Pkl državne oprave ter tu- Na njegovo gospodarsko b'^ 3 net!fpesna konu morale biti letos. pa dejansko obnašala ni dl.2 E?2™"1'osebnimi proble- politiko je letelo največ kri- nekKft bili ljudje iz vseh strank ra- Kar je Igor Omerza direk-zen iz socialistične stranke, tor SDK, nima nihče nobene-Ker pa je pri nas kljub vse- ga vpogleda in vpliva na de-mu mirno obdobje, vlada na- lovanje SDK, ki dela povsem rodne enotnosti nima kaj po svoje. lSAatllnJe.?loda samo sebe- Kot župan lahko povem, konu morale biti letos. »V ustavi je res zapitemu, da morajo biti do 23. decembra, ni Pa nobenih sankcij, ce jih ne bo. Naša stranka se je prva zavzemala za čimprejšnje volitve, ostale so se nam pridružile šele nato, ko so spoznale, da jim lahko to prinese boniteto pred volilci, seveda pa je vprašljivo, koliko so te želje iskrene. Liberalna stranka res ni neka velika stranka, vendar da je župan vsake občine do-na bival poročila od SDK. Če I _ I__I . ■ , . Na njegovo gospodarsko J , “ "uspešna na Diva: poročila od SDK. Ce :---------- pa dejansko obnaš"ala““ne- 0,2La2n,mi osebnimi proble- politiko je letelo največ kri- 9°®PodarskemPodročju, kot sem kaj želel zvedeti od SDK, »V ustavi je res zapisano, spretno Samo ooaleimo na m!-®eveda tudi ostale funk- tik in to je bil tudi vzrok za u mfilfj a PraVll0L dokaz sem poklical direktorja in doba morajo biti do 23. decem^ prvomajskem oraznovaniu C')e 2°dajo svoie'tako da mi njeno zamenjavo. * ™"jaJ;dl mark deviznih re- bil takoj odgovor, sedaj pa ni bra, m pa nobenih sankcij na Joštu ieTo^nnH KnS za obrt ostanejo le prazniki ze™' °b osamosvojitvi je od njih nobenih informacij, če jih nebo. Naša stranka se dil S J sobo‘e in nedelje, drugače »Gospodarski razlogi niso J"16'3 d^a 120 milijonov SDK je postala popolnoma ““ bili vzrok za zamenjavo vla- marK devi.zn|n rezerv m še to avtonomna finančna oblast, de. Bilo je potrebno najti toč- ^Posojenih. To pomeni, da Na žalost v parlamentu z zah- ko, preko katere se je gradila Je9°spodarstvo pridelalo tevo, da se davkarija in SDK ozirom a" žari n M ^ 0 zakonu 0 de- ideol°gija zamenjave vlade. ve,|ko nmlijardo mark. Drugo združi v eno finančno kon- poslancev Ta dva n^riinna "acionalizaciJ'- Nekaterim Ta vlada je padla zato, ker ni 'so trditve o prerestriktivni trolno službo, nismo uspeli, zakona o ni?9 členom !e9a zakona zelo znala vladati. Ni znala ljudem 9.0sP0darski politiki. Nekate- ker je tudi vlada zagovarjala nem vzamfti ^ 1 d?T nasProtujejo, tu je sporno Povedati, kaj zagovarja, npr. r'.50 zagovarjali pospeševa- to stanje.« 1 čl^no riTlalrpm nVS6ri ?t0‘ vra£anie cerkvenih gozdov. P" privatizaciji. Svojih idej ni nje Inf|acije, kar bi v prvi fazi ? ,de av‘ >>Sem član komisije za de- bovolj ognjevito zagovarjala res P°vzr°čilo določen go-skem prazniku trdi, kako jim nacionalizacijo in dejstvo je, Ljudje so bili dezinformirant aP°darski zagon, toda ta ne bi trajal dolgo. U. ncrsaj ueseu Gospodarstvo smo pravza- tud' 0 napakah naše zunanje s j t i i I prav še kar dobro stabilizira- PO|itike, ki se obnaša preveč | | | ^ | i li in In »» __ Sfin/ilnn Ho tlliino I oni nL-+n llljJ dil, da je potrebno razdeliti me nri nhrti ' premoženje delavcem. Isto- £lna« b nadomešča časno pa zagovarja Mencin- „P^atizaci).e Kaj mislite o zakonu o de- i S Pri i i “liji i Bi ob koncu želeli še kaj dodati?« »Povedal bi nekaj besed rodne odnose), trdili, da so to storili. Dobro pa vemo, da so prošnjo za članstvo v Združenih narodih poslali šele kmov ae *ar aooro staoilizira- m se uuucisa preveč li, nesreča je le v tem, da so servi|no do tujine. Lani okto-določeni krogi izvažali kapi- bra sem v parlamentu posta-tal čez mejo brez kontrole. vil poslansko vprašanje, za-Z zasebnimi firmami v ino- kaJ nisv° zaprosili za članstvo zemstvu, ki so v zasebni lasti v združenih narodih in v vseh poslovodnih delavcev naših mednarodnih organizacijah? firm, so posle opravljali prek Takrat so Rupel, Bučar in » teh firm in locirali kapital Šinkovec (predsednik skupš-| I t v tUjjnj. j0 je največja nesre- činske komisije za medna- , * t i ča naše države, če bi tega ne bilo, bi bili mi ena najbogatejših držav na svetu.« O tem bi imel marsikdo drugačno mnenje! —......K^,aiI »Ko sem to povedal v par- Pred nekaj dnevi. Ko mi lamentu ni nihče ugovarjal predsednik parlamenta pred - ne z vladne, ne z opozicij- 2°0 poslanci v obraz laže, ta-ske strani. krat je jasno, da je nekaj na- Mislim, da se 100.000 robe brezposelnih ne bi popolno- Nerazumljivo je bilo tudi ma strinjalo s tem. obnašanje ministra Rupla ob »Gotovo se s tem ne bi stri- tripartitni pogodbi med Slo-njah. Vendar je vzrok za nji- venijo, Italijo in Hrvaško. Če hovo brezposelnost ravno to, ne b' bil zbor občin prepre-o čemer sem govoril - trans- čil, bi Slovenija to pogodbo 'S: ,§ fer kapitala prek meje, za- podpisala, kar bi bila prava • f . I yes,no siromašenje domačih kastastrofa. Ravno tako je r firm m s tem povezano pov- obljubljal Hrvatom koridorje zročanje brezposelnosti. prek slovenskega ozemlja Ce bomo uspeli preprečiti ce|o takšne, ki bi bili ograjeni beg kapitala v tujino in ustva- z mrežo in bi bili eksteritori-nti gospodarstvu primeren alen teritorij Slovenije, kjer sistem, lahko te probleme re- bi imela vso oblast Hrvaška, simo v relativno zelo kratkem To so strahotne napake za-času. —11 ■ p . ^ IMSIHS11I1P11 Ali SDK ne opravlja svoje- vemo’ - « kapitala bi lahko pre- ' prečila dobra kontrola SDK, radi katerih smo zahtevali Ruplovo odstavitev.« J. V. JAVNA KUHINJA V MARIBORU JE VEDNO BOLJ OBISKANA PREŽGANKA Z ŽGANCI Javne kuhinje si nikjer ne želijo imeti, pa vendar jo povsod potrebujejo. Lačni, razočarani in obubožani ljudje potrebujejo teh šestnajst dekagramov kruha, enoločnico v globokem krožniku in zagotovilo, da jih bo podobno ugodje čakalo tudi prihodnje dni. Vsaj to jim namenimo, če se že ne želimo odpovedati modernizaciji vojaške tehnologije in nakupom dragih avtomobilov našim politikom. Kaj pa običajno večer- Lakota ne pozna sramu Na obrobju mesta Maribor, na Pobrežju stoji naselje, kjer so nekoč stanovali delavci iz drugih republik. Sredi ločenega naselja stoji nizka, podolgovata, nekdaj delavska menza, danes javna kuhinja. Skrita pred očmi radovednežev, proč od mestnega vrveža. Za mizo pogrnjeno z zelenim prtom sedita Tilčka in Štefan. Oba sta prekoračila šestdeseta leta. Sedita tiho, brez pogovorov Štefan vzame prvi kos kruha izmed treh, si ga odlomi in položi v usta. V roke vzame žlico in premeša kuhano zmes iz fižola in krompirja. Bograč pravijo kuharice tej jedi, včasih si poznal drugačnega, takšnega s kosi mesa. Ponovno odlomi kos kruha, zajame gosto juho, jo popiha, in jo pojš. Dobra je, toda kakšno je včasih skuhala moja Tilčka, si misli in jo pogleda. Tilčka se z levo roko muči, da si zdrobi kruh v enolončnico, desno roko ima od zadnje kapi pred letom dni hromo. Tudi govoriti od takrat ne more dobro. Ona kruh potopi v rjavo vsebino, on pa jata? »Največkrat kakšno juho ali pa solato. Saj, kosi star, na potrebuješ veliko hrane. Sicer pa tukaj dobiva dovolj in sva še dolgo sita, tudi dobro hrano kuhajo. Midva oddide-va zadovoljna, vendar pa, ko včasih takole gledam mlade, ki pridejo sem jest, vidim, da bi pojedli vsaj nekajkrat toliko. Tako prav do zadnje kapljice očistijo krožnik, ga obrišejo s kruhom in končajo sredi največjega teka. Ja, mladi potrebujejo veliko hrane.« Ali pripeljejo kdaj sem tudi starši svoje otroke? »Tudi družine tukaj vidiva. Ti otroci nič ne negodujejo čez hrano. Krožniki ostajajo vselej prazni, tudi če so bili prej v njih žganci in prežgana juha. Običajno pa družine niso stalni gostje.« Ali imata kaj otrok? »Imava štiri otroke, dve hčeri in dva sina. Eden je v Beogradu, drug sin in hči sta v Mariboru, ena hči pa živi na Dolenjskem. Vsi že imajo svoje družine.« Ali otroci vedo, da se tukaj hranita? »Seveda vedo. Zadnjič mi je sin rekel, da še malo, pa bo moral tudi sam z družino v javno kuhinjo. Vsi živijo bolj iz dneva v dan.« Jedilnik Javne kuhinje v Mariboru sreda: pašta fižol, kruh četrtek: sladko zelje s krompirjem, kruh petek: riževa mineštra, kruh sobota: kislo zelje s fižolom, kruh nedelja: špageti po milansko, kruh ponedeljek: krompirjeva kisla juha torek: koruzni žganci, prežgana juha sreda: mineštra, kruh četrtek: grahova omaka, pire krompir, kruh petek: ješprenova enolončnica, kruh sobota: zeljne krpice, kompot, kruh nedelja: pasulj, kruh ponedeljek; zeljna enoločnica, kruh torek: krompirjev golaž, kruh sreda: fižolova juha s testeninami, kruh četrtek: grahova juha z rižem, kruh prvega pojč skoraj suhega, drugega pa namoči v juhi. Tretji kos običajno pojš za poobedek. Ko takole mirno, gledajoč v prazno pojesta, zanju kosilo, za druge malico, še malo posedita. Potem Štefan vzame svojo berglo, se nasloni nanjo, v drugo roko vzame pladenj in pospravi mizo. On nese pladenj v desni roki, ona v levi. Skupaj imata le dve roki zmožni dela. »Počasi, le počasi,« reče Tilčki, ko stopata navzdol po stopnicah. »Tja sediva na klopco in se nastaviva soncu, do doma se bova še dovolj utrudila,« bolj zase kot ženi modruje Štefan. Otroci vedo Ali sta pred tem že kaj jedla danes? »Zjutraj dolgo spiva, veste. Potem, če sva lačna, si skuhava belo kavo in vanjo nadrobiva kos kruha. Takrat prideva kasneje sem na kosilo. Danes sva bila tukaj že kmalu po enajsti uri.« Koliko pokojnine dobivata? »S skoraj osemintridesetimi leti sem se invalidsko upokojil. Sedemnajst let sem delal v mariborski Metalni. Prej je bil zaposlen pri Drav- BREZ DLAKE NA JEZIKU skih elektrarnah, nazadnje sem bil skladiščni delavec. Vsak mesec dobim devet tisoč tolarjev pokojnine. Tilič-ka je po petih letih dela ostala doma, saj se nama je družina kar lepo povečala. Ko sva bila še zdrava, sva v najem jemala zemljo, da sva tam pridelovala hrano, danes tega ne zmoreva več. Sam sem se pred letom dni še poškodoval na kolku. Teh devet tisočakov je vse, kar dobiva, žena nima pokojnine.« Kaj plačata s temi devetimi tisočaki? »Zadovoljna sva, če nama karkoli ostane. Še lani sva lahko oba živela z mojo pokojnino. Za stanarino plačava 400 tolarjev, tudi vode porabiva za 400 tolarjev, elektrika naju stane 2.000 tolarjev, za radio plačujeva 160 tolarjev. Televizije nimava več. Imava le eno luč, saj brez nje bi bilo še huje. Kuhava in grejeva na drva, tako je ceneje. Belo kavo in kruh imava vedno za zalogi, drugo pa je odvisno od sezone, pa tudi od daril otrok.« Ali zmoreta vsak dan pot od doma do sem? »Saj ne hodiva vsak dan, bila sva le kakšnih dvajsetkrat, odkar so sredi aprila ustanovil javno kuhinjo. V eno smer Imava za dobre pol ure hoje. Časa imava dovolj.« »Česa takšnega si še misliti nisem mogel. Če bi takrat, ko sem bil mlad in poln moči vedel, da bom dočakal takšno starost, ne vem kaj bi naredil. Hvala bogu, da česa takšnega nisem pričakoval. Sedaj pa..., ne tega nisem pričakoval. Dobro je še, da imam svojo Tilčko, dokler bova še oba vsaj tako zdrava, naju obup ne bo dotolkel.« V nekdanji delavski menzi na Pobrežju v Mariboru so 15. aprila uvedli javno kuhinjo. Okoliški prostori in kuhinja sama danes nudijo zatočišče tudi številnim beguncem. Čeprav se hranijo v istih prostorih tako begunci kot hrane potrebni Mariborčani, imajo s posebnim urnikom razdeljen čas kosil oziroma malic. Od 11. ure dopoldan do enih popoldan je jedilnica odprta za javno kuhinjo. Od poldruge ure naprej pa se v njej hranijo begunci. Za oboje kuhajo v istih posodah enako hrano, lačni Mariborčani dobijo tam le en obrok dnevno, kosilo za begunce pa obogatijo, da se NiMMMM Kam« &MMMT UKVsteneo 9S9MHz loči od malic za reveže. Marija Mišak je zadolžena za prehrano vseh teh ljudi, obroke pa plačajo občinska socialna služba. V javno kuhinjo lahko pride vsak človek potreben hrane, za to ne po- Marija Mišak, vodja prehrane v javni kuhinji trebuje nobenega dokazila. Prvi dan je prišlo na malico 15 ljudi. Dobrih dvajset dni za tem se je število povečalo skoraj na osemdeset. »Ljudje, ki prihajajo sem, so velikokrat bojazljivi. Dogaja se, da stopijo k meni in mi želijo z raznimi potrdili, odrezki in podobnim pokazati njihovo utemeljenost, da se tukaj hranijo. Povem jim, da nas ne zanima, ne kdo so ne kaj so, če so lačni naj stopijo naprej. Sem prihajajo predvsem starejši ljudje pa tudi starši z otroki. Kar veliko je že rednih gostov. Za posebne primere, ko nekdo želi odnesti hrano domov za neko drugo osebo, si mora dovoljenje urediti na socialni službi. Imamo tudi mamico, ki lahko s potrdilom vsak dan nese domov tri obroke hrane za svoje otroke. V hrani, ki jo kuhamo, je meso zgolj za okus in za boljšo kalorično vrednost. Največkrat dodamo kakšne klobase, drugače pa zvečine kuhamo enolončnice,« pravi Marija Mišak. Tudi študentje V javni kuhinji se redno hrani tudi nekaj študentov. Pravijo, da jih je od dvajset do štirideset. Še pred kratkim so bile cene hrane v študentskih kuhinjah tako visoke, da veliko študentov tega ni zmoglo. Čeprav so po besedah enega izmed študentov v javni kuhinji zadnji mesec znižali cene hrane v študentskih kuhinjah, mnogi tudi tega ne zmorejo plačevati. »Uvedba javne kuhinje v Mariboru je velika pomoč mesta vsem njegovim lačnim prebivalcem. Hrane tukaj dobimo dosti, sicer ni kvalitetna, toda siti smo. Kuharice in sploh vse osebje je prijazno, tako da nimaš slabega občutka, ko stopiš za razdelilni pult. Danes se dogaja tako, da marsikje ni več razlike med študentom in klošarjem. Vsi smo lačni. Moji starši vedo, da se tukaj hranim. Zadovoljni so, da pojem vsaj en topel obrok dnevno. Sram nas ni, saj prazen želodec sramu ne pozna. Sram je lahko le tiste, ki so iz občinskih ali drugih proračunov delijo sebi in svojim razne ugodnosti,« pravi študent Tehnične fakultete v Mariboru. Mesto so tudi ljudje Medtem ko danes kljub socialni in ekonomski krizi še vedno najdemo dovolj denarja, da proslavimo kakšno mestno obeležje ali renovira-mo vojaške stavbe, se vse redkeje najde denar za tisti del mesta, ki predstavlja njegovo prebivalstvo, za ljudi. Zanje le stežka namenimo iz takšnega ali drugačnega občinskega Žaklja kakšen tolar, ki bi pomagal nasititi prazne želodce. Normativi Sprva so načrtovalci uvedbe javne kuhinje nameravali ponuditi popolnoma brezmesno hrano. Kasneje so se dogovorili, da bo mesa le za okus. Vsak lačen lahko dobi kuhano porcijo hrane v globokem krožniku in 16 do 17 dekagramov kruha enkrat dnevno. En obrok hrane za mariborske reveže stane občinsko socialno službo osemdeset tolarjev. Torej mora občinska socialna služba dnevno plačati borih 6400 tolarjev in s tem nasititi osemdeset ljudi. Tako je Maribor rešil lakote najbolj potrebne. Kaj pa Celje, Kranj, Murska Sobota, Novo mesto ali tam mislijo, da nimajo lačnih in hrane potrebnih ljudi in otrok? So morda lačni Slovenci le v Mariboru in v Ljub- liani? Jana Štrlekar Foto: Severin TOP LISTA SIMPATIČNOSTI SLOVENSKIH POLITIKOV PLEZALNA STENA LEPOTE Očitajo nam, da pišemo samo o moških zadevah. Končno smo se odločili, da nekaj naredimo tudi za ženske (feministična ideja). Odločili smo se, da bomo s pomočjo vas, dragi bralci, poskušali izbrati slovenskega politika, ki bo dobil laskav naziv »Mister politicum«. Sestavili smo lestvico predvidenih »naj« simpatičnih politikov. Vas pa prosimo, da si jih ogledate, premislite in nam, pod šifro »Mister politicum« pismeno ali telefonsko sporočite po vašem mnenju naj - simpatičnejšega. In potem sledi presenečenje. S politikom, ki bo priplezal najvišje po plezalni steni lepote, bo opravil intervju o njegovem intimnem življenju sam seksolog amater Anton Koritnik, ki v našem časopisu redno ureja rubriko S.O.S. iz postelje. Torej, brez sramu in diskretno izberite vašega naj-simpatičnejšega politika in nam sporočite svojo odločitev I IZBERITE »MISTRA POUTICUMA« Igor Bavčar Janez Drnovšek Borut Pahor Lojze Peterle (zaporedje je sestavljeno abecedno) Janez Janša Jelko Kacin Milan Kučan Dušan Plut Dimitrij Rupel Jože Školjč SLOVENJ GRADEC: SPOR MED OFICIRJI TO Območni štab teritorialne obrambe za Koroško - svoj sedež ima v Slovenj Gradcu - je s prvim aprilom dobil novega poveljnika: Ivana Lakovška. Prejšnji poveljnik Viktor Jeromel je namreč odšel v predčasno upokojitev. Odnosi med zaposlenimi, častniki in drugimi na območnem štabu še pod starim poveljnikom niso bili najboljši, med njimi so bila nesoglasja in trenja. Toda tudi z novim poveljnikom niso vsi zadovoljni. Najbolj nezadovoljen je Karlo Kromperšek, pravi pa, da to nezadovoljstvo delijo tudi drugi častniki in vojaki. Svoje nestrinjanje je zapisal v daljšem pismu, iz katerega povzemamo najzanimivejše odlomke. »Zaradi lažje predstavitve problema, se vam bom na kratko predstavil,« pravi Kromperšek. »Kot častnik delujem v Teritorialni obrambi občine Slovenj Gradec in kasneje v Območnem štabu TO že več kot 12 let. Opravljal sem različne dolžnosti; od komandirja voda, do poveljnika čete. V zadnjih bojnih nalogah sem sodeloval v Dravogradu pri zajetju zvezne policije, v bojih na Holmecu, pri zajetju karavle v Libeličah in drugih pomembnih akcijah in nalogah. Povedati želim, da sem v TO sodeloval prostovoljno in vrsto let z zadovoljstvom in požrtvovalnostjo prispeval k uspehu in današnjemu razvoju TO. Neizmerno pa me je prizadelo, ko sem slišal za kadrovsko menjavo na območnem štabu TO in odnos, ki ga je izrazil do mene g. poveljnik pokrajine Viktor Krajnc. Svoje nestrinjanje sem poveljniku Krajncu izrazil po telefonu in mu pri tem povedal, da novi poveljnik območja Ivan Lakovšek ne more biti suveren. Svojo izjavo sem argumentiral s tem, da gre za častnika, ki je anonimen v TO, saj je v njej le leto dni in nima vojaške strokovne izobrazbe. Svojo prizadevnost in moralnost pa je pokazal tudi tik pred vojno in prve dni vojne, ko je šel na dopust na morje (Z opravičilom, da ima službene obveznosti). V njegovi enoti pa je padla prva in edina žrtev TO Koroške. Reakcija poveljnika pokrajine Krajnca ob mojem telefonskem klicu je bila povsem neprimerna, saj mi je pretil in grozil z odgovornostjo in nepredvidljivimi posledicami. Zato sem se odločil, da to povem javnosti...« »Gospod poveljnik pokrajine, s takšnim načinom dela ste diskreditirali vse delavce stalnega sestava območnega štaba TO (med katerimi so trije obramboslovci), krhali njihove medsebojne odnose in s tem negirali neprecenljiv prispevek celotne koroške k osamosvajanju Slovenije. Je to mar nagrada za njihovo in naše delo. Mar nimate odprtih oči, da ne vidite več lastnih sodelavcev in strokovnjakov, pri čemer mislim predvsem na načelnika Območnega štaba TO.« (Pri tem misli Kromperšek na načelnika Fajmuta Ožbolta, ki se mu zdi bolj primeren poveljnik TO za Koroško.) »Želel bi vam povedati tudi, da nimate pravice, da proti civilni osebi izvajate represijo. Čeprav, kot kaže, niste sposobni za argumentirana dejanja in pogovore s častniki... predvsem si ne želim, da mi na dom pošiljate na razgovore vaše varnostne organe, saj sem popolnoma lojalen državljan Slovenije, kar sem dokazal tudi z življenjskim izpostavljanjem.« (Z varnostnimi organi misli Kromperšek na vojaška policaja, ki sta ga, kot trdi, potem ko je telefoniral poveljniku Krajncu, obiskala.) Želel bi, da svojo napako čimprej popravite...« zaključuje svoje pismo oficir TO na Koroškem Karlo Kromperšek. In preden mi pismo izroči, me še posvari: »Pazi se Krajnca..,.« Pokrajinski štab teritorialne obrambe ima svoj sedež v Celju in tam uraduje tudi poveljnik mag. Viktor Krajnc. Pod njegovim poveljstvom in pod poveljstvom pokrajinskega štaba je tudi Območni štab TO za Koroško. Poklical sem poveljnika Krajnca po telefonu in od njega dobil naslednji odgovor: »Glede na to, da sem bil s prejšnjim komandantom g. Viktorjem Jeromlom dogovorjen, da gre v predčasno upokojitev in ker nismo našli ustrezne zamenjave za g. Je-romla, smo imeli na Koroškem več razgovorov in pri tem dobili (pet) imen za novega poveljnika. Ivan Lakovšek je bil prej zaposlen v Železarni Ravne, nato v samostojnem podjetju, nazadnje pa v Gorenju, oziroma v podjetju Orbis (kjer izdelujejo vojaško orožje) kot vodja projekta. Dokončal je šolo za rezervne oficirje, tečaj za komandanta bataljona in bil vseskozi na vodilnih položajih v armadi, zadnje leto pa v TO. Po izobrazbi je diplomirani inženir strojništva. Nobenih razlogov ne vidim, da ne bi bil sposoben za poveljnika (TO za Koroško). Res me je v zvezi s tem poklical Kromperšek in bil je precej aroganten. Je edini, ki ima pripombe. Odločil sem se, kakor sem se. Vi pa bodite previdni pri Kromperšku, da se vaš časopis ne bo zna- šel v zagati,« me še posvari Krajnc. »Mi nismo več lokalna, občinska ali regijska vojska. Kadrovska politika je v rokah komandanta (v tem primeru je komandant Krajnc sam). Lakovšek je tri mesece na preizkušnji in če ne bo ustrezal, bo zamenjan,« pravi poveljnik Krajnc in nadaljuje: »Koroško sem spoznal pred letom dni in po mojih osebnih ocenah in priporočilih drugih, je bila najboljša rešitev nekdo od zunaj, neobremenjen, ki bo poskusil reševati probleme. Kajti trenja v območnem štabu za Koro- ško so bila že za časa Je-romla.« Glede groženj pa pravi poveljnik Krajnc: »Grozil je on meni po telefonu, ne jaz njemu. Dejal je, da zbira podpise med oficirji in da bo orožje vrnil. Rekel sem mu, če se zaveda posledic tega dejanja - to je bila moja edina grožnja. O obisku vojne policije pa prvič slišim. Iz Celja je nisem poslal, za to je pristojna 6. uprava ministrstva za obrambo. Vojna policija nima takih pristojnosti.« Slavko Sušeč NOVf < DOBA ___ MIROVNE SILE V BIVŠI JUG OSLA VIJI - (8) Svet še zdaj ne razume Na Hrvaškem je že okoli 10.000 modrih čelad. Nikjer še niso prevzele svojih nalog! Razmere v BIH so stvari zapletle. Glavno poveljstvo UNPROFOR še ostane v Sarajevu, zaledne enote pa bodo iz Banja Luke In Bihača preselili v Zagreb in Beograd. Modre čelade so doživele še enega ranjenca, Belgijca, drugega Belgijca, ki pa je pripadal opazovalcem ES, so celo ubili. Butros Gali seje nekoliko omehčal, ko se je odločil, da pošlje v BiH Maracka Gouldinga. Ta naj bi razsodil, ali naj modre čelade pridejo tudi v BiH... Goulding, čeprav je v BiH marsikaj doživel, daje čudne izjave. Predvsem trdi, če je verjeti RT Srbija, da je krivda za spopade v BiH na vseh. To Je pravzaprav nesramno. Podobno je ugotovitvi, da so bili v Kuvajtu za okupacijo s Stranj Iraka enako krivi kot Sadam Husein ali, če pogledamo še bolj nazaj. Židi so bili sami krivi, da jih je Hitler hotel Iztrebiti. Izseljevanja Hrvatov Iz vzhodne Slavonije, ki Jih obsoja tudi general Nambiar, se niso povsem ustavila. Srbi so le spremenili poti: najprej v Vojvodino, potem pa čez Madžarsko - marš na Hrvaško. Slavonija mora biti čim bolj čista, to je srbska. Dobro je, da UNPROFOR ugotavlja, kako Srbija v vzhodni Slavoniji ni sposobna zagotoviti za modre čelade bencina, hrane in še marsikaj. Modre čelade so sicer na štirih sektorjih že v 720 krajih, oziroma mestih ali še bolj natančno v 720 objektih. V tem času manjkajo še Nepalci, Kenijci, Alžirci... Na Hrvaškem jim je čedalje bolj Jasno, da bo pot do svobode na vsem ozemlju dolga, vendar verjamejo, da bo resnica na koncu zmagala, da bo resnica tudi pravična. Vsekakor bo po zaslugi UNPROFOR na Hrvaškem manj žrtev, kot če bi se vojna nadaljevala tako, kot se je začela. Nekatere je presenetila odločitev predsedstva »Jugoslavije«, da se odreka JA v BIH In je pozvalo državljane tretje Jugoslavije, naj se vrnejo domov. V BiH bo ostalo še ogromno vojakov, orožja, najbrž tudi letala. Če bi bilo predsedstvo pošteno, bi odpoklicalo tudi JA Iz Hrvaške ali še bolje, začelo bi JA zmanjševati na pošten način, torej razoroževati, orožje pa v največji meri prepuščati novim državam, ki so nastale Iz bivše Jugoslavije - seveda na pošten način. Kakorkoli že, Evropa In svet se obnašata podobno kot takrat, ko je začel svoj pohod Hitler. Čeprav ima moč, ne namerava zaustaviti Velike Srbije. Svet je pač tak, da ne more doumeti, kaj je to velikosrbska Ideja, še vedno razmišlja po tisti logiki: za vsako bedarijo, za vsak spopad sta potrebna najmanj dva. No, bodimo optimisti. Nambiar je obljubil, da bodo 15. maja prevzeli zadeve v roke vsaj v Slavoniji. Potem bomo pa kmalu videli, kaj se bo dogajalo, zlasti kdaj bo začela odhajati JA iz Hrvaške In kaj bo pustila na okupiranih območjih. ZBIGNEW KOCHA NO WSKI GraPčn' oblnkovAlcn, Des^nerj" m vsn, kn pR* svoJem cIeLu upoRAbljATE OSEBNE RAČUNALNIKE PC Aln APPLE MACINTOSH IMATE MOŽNOST SVOJE IZDELKE OSVETLITI NA PAPIR ALI FILM (RESOLUCIJA 2740 DPI) V# SIMONA VOVK \L OSTROŽNO 113| CCUC W TCL & FAX: 063/34-S12 IMPERIJ DINASTIJE TUDMAN SIN NA GELU OBVEŠČEVALCEV Ob tem, kar se dogaja na sosednjem Hrvaškem gredo tudi neprizadetemu opazovalcu lasje pokonci. Predsednik Franjo Tudman dela iz sebe legendo in mit, predsednik Tito je bil po snobizmu v primerjavi z njim pravi petošolček. Brez trohice sramu je že dal sam po sebi imenovati mestno ulico, ukrojil državo po svoji volji, hkrati pa pridno skrbi za blagostanje svoje družine. Razmere so vse bolj podobne nekdanji Romuniji. V vojnih razmerah ima predsednik republike proste roke v podeljevanju vojaških činov in napredovanj. In tako je svojega sina Miroslava Tu-dmana, po poklicu univerzitetnega učitelja na katedri za informatiko na zagrebški Filozofski fakulteti povzdignil v brigadnega generala. V teh napredovanjih je izbral čudna merila. Za zasluge je na vojaški hierarhični lestvici močno napredovalo še deset drugih univerzitetnih profesorjev, gledališki režiser, pesnik, bivši košarkar. Med izbranimi so strokovnjaki za različna področja, naj- več med njimi pa je psiholo- kovnjakov, ki je zadolžena za go vojaško kontrolo in ugi-gov in sociologov. posebno tajno nalogo, skriv- banja, daje nekdanji KOS na Skoraj vsi imenovani za nostni projekt obrambnega Hrvaškem dobil enakovred-brigadne generale so delavci ministrstva, ki naj bi ga kon- nega naslednika v HOS, hr-uprave oziroma oddelka za čali prihodnji mesec. Ekipa, vaški obveščevalni službi, informativno psihološko de- imenovana Svet za hrvaške prav gotovo niso daleč od javnost. Gre za skupino stro- strateške študije, je pod stro- resnice. Družinska idila: zakonca Tudman s hčerko Nevenko Košutič in njenim starejšim sinom Dejanom VNUK JE ODPRL STRELIŠČE STREL V MILOŠEVIČA Po kratkotrajni gardistični izkušnji je Dejan Košutič, vnuk hrvaškega predsednika Tudmana v Zagrebu, podprt z obilnimi novci, dobil obratno dovoljenje za prvo zasebno strelišče na Hrvaškem. Strelci imajo ob običajnih tarčah na voljo tudi lik predsednika Srbije Slobodana Miloševiča. Resnici na ljubo, pri grad- na veliko kupujejo municijo nji objekta vnuku hrvaškega v tujini, počne to podjetje velikaša niso gledali skozi DMD, v katerega lasti je stre-prste, poslopje je zavaroval lišče Domagojevi strelci. De-z osmimi tonami jekla, po- jan Košutič pa je v njem skrbel za popolno izolacijo, eden od treh družabnikov, z lesenimi oblogami prepre- povsem legalno, doma in čil odboje metkov in na dese- s plačanimi prispevki. Metki tih strelnih mestih poskrbel so naprodaj v hrvaški tovarni tako za slušalke kot za vse Moni, ki se že dalj časa uk-druge potrebne varnostne varja s proizvodnjo streliva, ukrepe. Metki za »sedmico« stanejo Za razliko od hrvaških 130 hrvaških dinarjev, za pri-oboroženih sil, ki menda po ljubljeno »devetko« pa 95 hr-precej zasoljenih cenah, zvi- vaških dinarjev, kar je približ-šanih tudi zaradi embarga, no ena nemška marka. Ljudem gre seveda najbolj v nos, odkod Dejanu tolikšne vsote, ki jih je moral vložiti v ureditev strelišča. O zneskih ni prav voljan govoriti, pravi, da so bili stroški ogromni in navrže številko pol milijona DEM. Sorodstvo s slavnim dedkom se je očitno že dobro obrestovalo. V Zagrebu je slišati tudi očitke, da na strelišču ne preverjajo, ali imajo strelci orožne listke ali ne. Podjetniki pravijo, da se to njih prav nič ne tiče, niso nikakršni preiskovalni organi, ljudi ne nadzorujejo, kot se je najprej na veliko šušljalo, krati pa so prepričani, da je mnogo pametneje, če tisti, ki ljubijo orožje, merijo v nastavljene tarče in ne v zrak ali okoli sebe na cesti in v kavarni. Prav tarče so osrednja privlačnost Dejanovega strelišča. Strelci v Zagrebu dosti raje namerijo cevi na osovražene osebnosti in na začetku jim je postregel z likoma generala Adžiča in predsednika Miloševiča. Po potrebi bo namestil še druge glave, tudi hrvaškega rodu, če le želje ne bodo segala po nedotakljivih domačih veljakih. Tačas ima v Zagrebu približno trideset tisoč ljudi prijavljeno strelno orožje, a menda se lahko le redkoka-teri meri z mojstrskim hitro-strelcem Dejanom, predsednikovim vnukom, vedno urejenim in elegantno oblečenim dvaindvajsetletnim mladeničem, ki ga baje strahotno jezi, ker mu ljudje podtikajo, da mu ugledno sorodstvo prinaša toliko ugodnosti. Posli, kot pravi, mu namreč ne gredo kaj prida od rok, do vratu je v dolgovih in pravega strelskega povpraševanja v sedanjih negotovih časih, ko povsod švigajo krogle, tudi ni. Za razliko od njega imajo namreč povprečni hrvaški delavci več kot plitve žepe in ob tistih stotih nemških markah mesečnega osebnega dohodka težko za en sam metek plačajo eno marko. Mladi podjetnež ima zagotovljeno zaledje, zato ga kaj dosti ne skrbi tačas nerentabilno strelišče. V zadoščenje mu je že to, da lahko po mili volji strelja v Miloševiča. K. L. SREDI ZAGREBA MIŠU KOVAČU UBILI SINA KOT PSA PEVEC PROTI TUDMANU »S sinovim umorom so hoteli ubiti mene, a tega niso mogli storiti z nabojem. Nihče ni želel javno uperiti pištole vame, hoteli so nekaj mnogo bolj okrutnega. Z Edijem sem dejansko umrl,« pravi Mišo, sedaj Mate Kovač’ kariero za vselej zamenjal za uniformo Hrvaške stranke pravice In sl nadel našitke škorpijona, elitne enote, v kateri se je za Hrvaško boril njegov sin. Mišo, šedaj Mate, Kovač v Paraglni stranki pravice Mišo Kovač nikoli več ne bo Mišo Kovač. Sedaj je Pa-ragin borec Mate Kovač. Sina Edija, šestnajstletnega mladeniča, ki je pred kratkim, da bi z očeta opral očitke o njegovem jugoslovanstvu, oblekel uniformo hrvaških oboroženih sil, so pustili umreti sredi Zagreba. Njegova smrt je bila, vse dokler ni spregovoril oče, zavita v skrivnost. Krožile so različne govorice, od tega, da je igral rusko ruleto, napravil samomor zaradi nesrečne ljubezni, do tega, da je padel na bojišču. Šele veliki estrad-ni umetnik je na nedavni tiskovni konferenci jasno povedal, da so mu otroka kot psa na ulici ranili in ga brez ustrezne zdravniške pomoči pustili umreti. Kdo je fanta ranil in kako je prišlo do poškodbe, za zdaj Mišo Kovač ne more povedati, a razlog za napad je bilo nedvomno pisanje beograjskega časopisa Vreme, kjer so trdili, da prav veliki pevec, ki ga obožujejo množice in vodi hrvaško mladino, predstavlja za Srbe največjo nevarnost. Fanta so v središču Zagreba neznanci ranili nekaj po 22. uri. Šele ob pol štirih ponoči so Miša Kovača poklicali s policijske postaje in mu sporočili, da je njegov sin ranjen, vendar gre le za prasko in ni nič resnega. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga do jutranjih ur pustili vnemar. Ko je Mišo Kovač prihitel k njemu, ga je našel negibne- ga z zaprtimi očmi, bledimi vekami in prekrižanimi rokami. Objel ga je in poljubil vedoč, da zadnjič gleda v obličje svojega edinega sina. Ni mu bilo več pomoči. Edi, fantič, ki je rasel kot princ, v ljudeh, ki so ga ob nesreči obkrožali, ni vzbudil usmiljenja. Pustili so ga umreti, ker je bil Kovačev sin. Mate Kovač, ki v sebi mrtev živi le še za svojo hčerko, je stopil ob rame Dobroslavu Paragi in odslej se bo boril le še za Hrvaško stranko pravice, ki edina zastopa interese hrvaškega naroda in ki je takoj ob izbruhu agresije opozarjala, da je vladajočim v Zagrebu malo mar, kaj se dogaja s krvavečim hrvaškim narodom na podeželju, namenoma vleče celo poteze, ki so v prid srbskim osvajalskim težnjam. Vse sile bo napel proti HDZ in predsedniku Franju Tudmanu, vladajočim, ki so ga v preteklosti v obleki komunistov obkladali z ustašem, sedaj pa ga kot Veliki Hrvati zmerjajo s komunistom. Ob zmagi HDZ na volitvah in ob zastrašujočih nacionalističnih govorih je Kovač okleval, ali naj z družino zapusti domovino, a v njem je prevladal Hrvat, ostal je na domačih tleh. »Edi je moral umreti, ker je bil simbol Hrvaške, simbol mladine, ki je padla za Hrvaško,« pravi obupani oče, za katerega tudi v najhujšem trenutku oblastniki niso imeli razumevanja. V posmeh so mu ob sinovi smrti blokirali bančni račun, tako da ni imel denarja za otrokov pokop. Na pomoč so mu priskočili prijatelji in pogreb je bil eden najveličastnejših doslej, na njem se je zbrala ogromna množica ljudi, ki je že spregledala. Mate Kovač je najavil tožbo zoper vse, ki so zakrivili smrt njegovega sina Edija, a za zdaj noče govoriti o imenih. Odvetnik Hrvaške stranka pravice Zvonimir Hodak pripravlja obtožnico zaradi nenudenja pomoči osebi, ki je v življenjski nevarnosti. Predsednik HSP Dobro-slav Paraga je tragično smrt mladega Kovača imenoval zrežirana usmrtitev, ki so jo pripravili zato, ker je Mate Kovač že pred nekaj meseci sklenil vstopiti v njegovo stranko. Mrtev sin določa očetovo pot. Medijsko izredno vpliven bo dokazal, da Hrvaška stranka pravice ni fašistična organizacija, skušal bo ljudem dopovedati, da ji gre le za interese hrvaškega naroda. Verjame, da bo uspel, kajti v nasprotnem primeru, bo Hrvaške konec, oblast pa bo sedla v luksuzne dvorce. K. L Sinova smrt je ubila očeta PARAGA: TRN V PETI KDO MU BO SODIL Dobroslav Paraga je vladajoči hrvaški stranki dodobra načel živce. Na vsak način se ga skušajo znebiti, on pa postaja vse popularnejši in kot žrtev ljudem bolj pri srcu. Oblastniki ne vedo, kako se ga naj lotijo in sl ga podajajo z enega konca Hrvaške na drugi. Ne dobesedno seveda. Pač sodišču. Od tam so ga vrnili pa iz Splita v Zagreb in nazaj potujejo njegovi sodni spisi. Po obtožnici zoper predsednika Hrvaške stranke pravice v Splitu ni prišlo do glavne obravnave, temveč so predmet prepustili zagrebškemu s pripisom, da v prestolnici proti Paragi ne vodijo nobenega sodnega postopka. Več mesecev po preiskavi namreč zagrebško tožilstvo še vedno ni pripravilo obtožnice, niti pojasnilo, zakaj tega ni storilo. Na zahtevo občinskega javnega tožilstva so v Splitu uvedli preiskavo, ker je obstajal utemeljen sum, da je Paraga širil lažne vesti in trditve ter vznemirjal javnost in v ljudeh vzbujal občutek ogroženosti, neposredni razlog pa je bil Paragin intervju v Slobodni Dalmaciji, v katerem je predsednika republike imenoval izdajalca in dik- tatorja, ne da bi za to po mnenju tožilstva navedel argumente. Lani so preiskavo uvedli tudi v Zagrebu in Paragi očitali zločin proti Republiki Hrvaški in oborožen upor. Petnajst dni po preiskavi bi tožilstvo moralo pripraviti obtožnico ali zadevo vrniti preiskovalnemu sodniku, da jo dopolni ali umakne nadaljnji pregon. BALKANSKA KRČMA Zagreb: Do 4. maja je na Hrvaško prišlo šele okrog osem tisoč od predvidenih štirinajst tisoč pripadnikov modrih čelad, njihova celotna namestitev pa je predvidena za sredino maja. Sarajevo: Evropska skupnost je zahtevala, naj bi bili v BiH do normalizacije stanja dovoljeni le civilni in humanitarni poleti ter zračni transport osnovnih živil. Zagreb: V jugoslovanski vojski je še tisoč hrvaških državljanov, od katerih jih je nekaj v zaporih, usoda večine pa je neznana. Rdeči križ Hrvaške je zahteval tudi organiziran odpust vseh hrvaških vojakov iz JA. Reka: Jadrolinija je napovedala zvišanje cen trajektnih prevozov. Po novem bo tako na primer za vožnjo od Reke do Splita treba plačati 1570 HRD, voznina za avtomobile do dolžine 4,25 metra pa bo znašala 3700 HRD. Zagreb: V zagrebški katedrali je bila maša zadušnica za Dortrandom Borrejem, članom evropske opazovalne misije, ki je bil ubit v hercegovskem mestu Čule. Banja Luka: V največjih banjaluških podjetjih so delavcem zagrozili z odpustom, če se do 11. maja ne bodo odzvali pozivom za mobilizacijo. Moškim med 18. in 60. letom starosti so tudi prepovedali prestop regionalnih meja, ki jih poostreno nadzirajo. Zagreb: Luka Krznarič, svetovalec v hrvaškem ministrstvu za socialno delo, je izjavil, da morajo vsi zaposleni, ki niso hrvaške narodnosti, do 30. maja delodajalcem predložiti potrdila o državljanstvu. Dubrovnik: V pristanišču Gruž nadaljujejo preiskovanje razbitin motorne ladje Aurora, ki po trčenju s trajektom Ilirija, v katerem je izgubilo življenje devet oseb, leži v globini 12,5 metra. Beograd: Pripadniki Jugoslovanske armade, po narodnosti Srbi in Črnogorci, so se začeli vračati iz BiH. Umik poteka v skladu s sklepom okrnjenega jugopredsedstva, po katerem naj bi se do 20. maja iz BiH umaknili vsi vojaki, ki so »jugoslovanski državljani.« Sarajevo: Vlada BiH je naložila obrambnemu ministrstvu te republike, naj čimprej pripravi zakon o oboroženih silah BiH, po katerem bi ustanovili redne in rezervne enote ter vrhovno poveljstvo. Sarajevo: Predstavniki Srbske demokratske stranke in Hrvaške demokratske skupnosti v BiH so se v Gradcu dogovorili za trajno premirje v BiH, ki je začelo veljati 6. maja ob polnoči. Makarska: V mestu je 30.000 beguncev, kar je za polovico več kot ima svojih prebivalcev. Možnosti za sprejemanje beguncev na makarskem območu so izčrpane. Sarajevo: Krizni štab BiH je sporočil, da nima točnega podatka o številu mrtvih, in da v vsej republiki primanjkuje hrane za begunce, zdravil, sanitetnega materiala in krvi za transfuzijo. Zagreb: V postopku za kazenska dejanja proti Republiki Hrvaški je 7694 prijav, za vojne zločine in genocid pa 368 prijav, kar pa niso dokončni podatki. Beograd: Ostanek predsedstva SFRJ je odstavil načelnika generalnega štaba JA in v. d. ministra za ljudsko obrambo generalpolkovnika Blagoja Adžiča in upokojilo osemintrideset generalov, med njimi Životo Avramoviča, Andrijo Rašeto, Marka Negovanoviča, Dušana Uzelca, Milana Aksentijeviča in Vojislava Djurdjevca. Osijek: Začeli so se pogovori med poveljnikom mirovnih sil ZN generalom Satišem Nambiarjem, posebnim Odposlancem generalnega sekretarja ZN Marrackom Gouldin-gom ter predstavniki osijeških civilnih in vojaških oblasti o razmerah v vzhodni Slavoniji. Beograd: Srbija bo verjetno dobila več kot 20 tisoč novih upokojencev, od tega okoli 10 tisoč oficirjev, 10 tisoč civilistov, ki so delali v JLA in nekaj tisoč uslužbencev zvezne administracije. Sarajevo: Zaradi srbske blokade je v mestu popolnoma onemogočena preskrba prebivalstva z živili, po mestu pa krožijo oborožene kriminalne bande, ki ropajo stanovanja, trgovine in mimoidoče. Skopje: Makedonski predsednik Kiro Gligorov je povedal, da ne pristaja na spremembo imena države, ker gre za narodov obstoj. Beograd: Več sto staršev fantov, ki služijo vojaški rok v BiH se je zbralo pred zgradbo Zveznega sekretariata za narodno obrambo in zahtevalo, da se njihovi sinovi takoj vrnejo v ZRJ. Beograd: Srbsko gibanje obnove (SPO) je sporočilo, da bo v srbskem glavnem mestu pod pokroviteljstvom KVSE ustanovljena neodvisna mednarodna tiskovna agencija, ki naj bi svetu posredovala vesti iz Srbije, Črne gore, BiH in drugih kriznih območij. Priština: Albanski zunanji minister Alfred Sereci je povedal, da Albanija ne bo priznala tretje Jugoslavije. Zatrdil je tudi, da Albanija v primeru pokola kosovskih Albancev ne bo sedela križem rok. Zagreb: Zagrebški nadškof dr. Franjo Kuharič je v pismu predsedniku hrvaškega parlamenta dr. Žarku Domijanu zahteval hitro odpravo zakona, ki dopušča abortus. NOVCi 90BA A - da v nam dobro znanem celjskem lokalu »Vegas« prodajajo cigarete dražje, kot je običajna cena cigaret drugod. Če ste kadilec, boste za škatlico VVinstona odšteli 180 SLI, za škatlico cigaret Marlboro (mehki in trdi!) pa 200 SLT. Res je, ni ga čez »Vegas«! — da ima Teritorialna obramba v svoji oborožitvi raketomete za enkratno uporabo. Res pa je tudi, da se teritorialci in novinarji v nekaterih časopisih še niso naučili lepe slovenske besede »obad« in raje še naprej uporabljajo srbsko »zoljo«. — da ima Oman v pomladanskem času na njivi in v štali veliko dela, zaradi česar pa ni odstopil z ojeta Slovenske ljudske Stanke. Njegov odstop je najbrž pogojen s tem, da njegove po gnoju smrdeče stranke nočejo niti krščanski demokrati. - d$ slovenska vlada ubira čudna pota v Evropo. Carine za zahodne države Evrope bodo večje kot za Srbijo. — da se dr. Franc Zagožen boji nekakšne restavracije komunističnega sistema. Če bi do njega prišlo, bo sam med prvimi na smetišču, kamor tudi spada. - da je Marko Voljč zahteval za svoje sodelovanje v Drnovškovi vladi 5000 dolarjev na mesec in hišo. Le kaj bi mu morali dati, če bi ob prvi nezaupnici postal mandatar. - da bo Marjan Podobnik novi predsednik Ljudske Stranke. No, potem pa se nekateri čudijo, kako to, da se slovenski politiki nikakor ne morejo pobotati, če celo Oman pravi za Podobnika: »Ja bog pomagaj, kaj morem, če je moj zet, sorodstva in politike ne mešam.« - da je naš zunanji minister odpotoval iz Avstrlije na Novo Zelandijo, tako je tudi ti dve državi pridružil vsem, ki jih je že prej obiskal. Če bo nadaljeval v takšnem tempu, se je bati, da bo čez kakšen mesec zmanjkalo držav, saj bo obletel cel svet. - da se že pošteno pretirava s propagando za knjigo Janeza Janše »Premiki«. Reklame po TV, radiju, časopisih.. . Le kdo plačuje vse to? Upajmo, da denar za reklamiranje ne prihaja iz ministrstva za obrambo, pač pa, da reklame plačuje založba, ki je knjigo izdala. - da so znani vsi ministri Drnovškove vlade. Ker sta dva od teh člana LDS, so se verjetno pomirili tudi liberalci, ki bi skoraj prišli tako daleč, da bi v parlamentu glasovali proti Drnovšku. - da so slovenske zastave dokaj iskano blago. Tako so neznanci iz mestih ulic Ilirske Bistrice pokradli že 50 zastav, ki so bile razobešene ob prazniku. No ja, saj patriotizma nam ne manjka, je pa res, da ti neznani patrioti niso kakšni veliki poštenjaki. - da ima dnevnik Slovenec novo podobo. Ni pa res, da ima tudi nove bralce. - da so bili krivi februarskih električnih mrkov slovenski električarji. Dr. Miha Tomšič se je sam prepričal, da je vse skupaj zakuhalo javno elektrogospodarsko podjetje, ki se še danes trudi prikriti prave motive dvodnevnih mrkov v Sloveniji. Kot izgleda, dirketorju monopolnega elektrogospodarstva še mar ni, kaj misli minister. - da je v bilanci prihodkov proračuna Slovenije predvideno, da bodo v letu 1992 z davkom od dobička dobili 4.077 milijona tolarjev. Prav tako pa načrtovalci proračuna predvidevajo, da bodo z dohodnino zbrali 25.190 milijonov tolarjev. Za proračunska sredstva je torej edini »dobiček« dohodnina. DOBROTNIK Z NEGOVE JE KOT PETELIN, KI PREZGODAJ POJE IVANOVE OBLJUBE Ivan Kramberger izpolnjuje svoje obljube. Dobrotnik slovenske^ naroda ostaja, kakršen je bil. Zagnan, prepričljiv v obtoževanju in psovani ’ cen in glasen. Čeprav ni zagret planinec, se povzpenja visoko in male,,, iuA NOVE MESEČNE OBRESTNE MERE OBRESTNE MERE VELJAJOODOI.5.1 992 VLOGE, NA VPOGLED HRANILNE VLOGE TEKOČI RAČUNI OBČANOV ŽIRO RAČUNI OBČANOV VARČEVALNA KNJIŽICA VLOGE, VEZANE NAD 1 MESEC 3,08% 308 % 308% 5,10 % od 2.0(Xhlo 10.000 5.44% od 10.000 do 50.000 5.54 % nad 50.000 5,63 % VLOGE, VEZANE NAD 3 MESECE od 2.000 do 10.000 5,54 % od 10.000 do 50.000 5,63 % nad 50.000 5,73 % DOVOLJENA PREKORAČITEV NA TEKOČEM RAČUNU 6.74 % Abanka, banka prijaznih in podjetnih ljudii li____________________________________________________ izobraževalna oddaja; 17.30 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo naprej, nadaljevanje; 18.30 Santa Barbara, nanizanka (87); 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik I; 20.05 Ljudje, ki so ubili Kennedyja, tuja dokumentarna serija (4/5); 21.00 V prvem planu; 22.30 Dnevnik II; 22.50 Glasba; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila. HTV 2 17.05 Test; 17.20 Najava programa; 17.25 Pod nadzorom, francoski igrani film, ponovitev; 18.50 Zgodovina hrvaškega jezika (7/10); 19.20 Loto; 19.30 Dnevnik; 21.10 kavarna Na zdravje, humoristična serija (25); 20.35 Marlboro Musič Shovv (4/10); 21.10 Kockar, serijski film (4/ 6); 22.05 Pravica do krvi, serijski film (2/3); 22.55 Klasiki na ekranu: G. Tribuson; 23.45 Odjava programa. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Mačke in pes; 9.30 Angleščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Kauen bi bil rad učen; 12.05 športna arena; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Urad urad; 14.00 Velika dolina; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Otok zadnjih piratov; 17.10 Wurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Barve prihodnosti-18.30 Trio s štirimi pestmi; 19.30 čas v sliki; 20.00 šport; 20.15 Universum; 21.15 Svvimingpool; 23.05 Tina in Gerhard; 0.35 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 08.30 Vreme; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Viaje al espanol; 17.30 Usmeritev; 18.00 Čudovita leta; 18.30 Gaudimax; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Zabava; 20.45 črno na belem; 21.15 Poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Placido Domingo; 22.45 Klub 2. Poročila. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Angleščina; 8.50 Ne bom se ločil, madžarska tv-igra; 10.05 Serijski film, ponovitev; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Sprejem, poljudnoznanstveni film; 16.40 Naša edina Zemlja, serija; 17.10 Ibuszov maraton, reportaža; 17.30 Tele video '92; 17.35 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 18.00 Svaki, dokumentarna reportaža; 18.40 Svet denarja; 18.50 Videoklipi; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Twin Peaks, ameriška serija (za odrasle); 21.35 Tekmovanje dirigentov; 23.15 Calcio, italijanski nogomet; 0.55 Dnevnik; 1.00 Dnevnik BBC. MADŽARSKA 2 9.00 Dopoldne; 9.05 Poljub, angleški film; 10.00 Zasedanje Parlamenta, prenos; 17.45 Regionalni dnev-. nik; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.19 Za otroke; 18.40 Telešport; 19.05 Kdo pa je ta fant? Francoska serija; 19.58 Sejemski tv; 22.05 Prosta ura, oddaja o poeziji; 21.00 Usodna vprašanja, debatni spored; 22.00 Večerni saldo; 22.30 Dreyfus, francoski dokumentarni film. VERSACE: KO MODA POSTANE GLEDALIŠČE SREDA, 20. MAJ Producenta humoristične nanizanke Nenadni uspehi sta Thomas L. Miller in Robert L. Boyett, tandem, ki je med drugim lansiral v Sovi že predstavljeno nanizanko Polna hiša in nič manj uspešno serijo Popol- SLOVENIJA 1 8.55 Program za otroke, Krava v cirkusu, plesni forum iz Celja 9.35 C. Aveline: O levu, ki je imel samo jagode rad 9.50 Peter Božič: Barakarji, ponovitev izvirne igre 11.00 Grad na soncu, ponovitev francoske nadaljevanke (4/6) 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 16.00 Galaktična Odiseja, ponovitev japonske dokum. serije (6/9) 17.00 TV dnevnik 1 » 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 19.10 Risanke 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.30 Film tedna: Freud gre od doma, švedski film Eden vidnejših švedskih filmov, ki ga Televizija Slovenija predstavlja v okviru novega evropskega filma, je film Freud gre od doma režiserke Susan-ne Bier. Film je lansko leto predstavil švedsko filmsko ustvarjalnost na mednarodnem filmskem festivalu v Montrealu, že jeseni pa je doživel svojo newyorško premiero, kar se evropskim filmom ne zgodi posebno pogosto. V filmu najdemo vrsto sledi tradicionalne švedske filmske ustvarjalnosti, pa tudi sledove Woodyja Alle-na, vsaj kar zadeva nekoliko ironičen odnos do židovstva in porušenih tradicionalnih odnosov v židovski družini. V njej je vse tako netradicionalno, da celo židovski običaji izgledajo nekaj odvečnega, kar pač človek počenja iz navade in za vsak primer, ne pa zaradi kakšnega posebno globokega prepričanja in verovanja. HTV 1 SSft s»i S,'S'*kuS «<»'«: S.S5 PrMiM progiama: S"sda" « S»»'nSt;a »gga J<' o ^ iullt, Hrvaika: 9,00 Bat- uporabljata Boyett in Miller, je enostavna, znana, preskušena, man, otroška serija (29/34); 9.25 Risanka; 9.35 Kremenčkovi, risani predvsem pa učinkovita. Zme- )||m; 10 0q Poročjia; 10.05 TV šola; V švedski židovski družini se pripravljajo na praznovanje materine šestdesetletnice. Iz Izraela pripotuje hčerka, kije poročena z ortodoksnim Židom, iz Amerike, sin, homoseksualec, ki si s svojim prijateljem nikakor ne more zagotoviti vame eksistence, doma pa jih čakajo slavljenka Rosha, njen mož, ki vodi skupaj z bratom starinarnico in seveda sestra Angelica. Angelico zaradi njenega študija psihologije zbadajo z nadimkom Freud, je pa prav ona tista, ki je prevzela vse breme družine na svoja ramena in je s svojo osamosvojitvijo kar predolgo čakala. Čakala tudi zaradi matere, ki še 45 let po padcu nacizma ne more mirno spati zaradi svojih grozljivih spominov na koncentracijsko taborišče. Pred praznovanjem pa mora Rosha v bolnišnico, odkrili so rakav tumor z metastazami in izkaže se, da bo živela le še kratek čas. 22.15 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.40 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija (6/26) 23.15 Sova, Going Places, ameriška nanizanka, 1/19, Vietnam, avstralska nadaljevanka, 6/10, Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija, 12/13 raj znova namreč predstavljata par ali skupinico, ki jo v začetku bolj kot podobnost družijo nasprotja, razlike. Prav te razlike zagotavljajo njunim serijam življenjski utrip, drobne konflikte in seveda - smešnost. Tako se v nanizanki srečajo brata Davis, lepi Alex Burton in Kate Griffin. Brata Davis se precej razlikujeta: starejši brat Charlie je zelo zadržan, vendar z bogato domišljijo in s smislom za humor. Nasprotno pa je mlajši brat Jack zelo ambiciozen, temperamenten in z lahkoto prepriča, navduši svoje sogovornike za svoje predloge. Med drugim prepriča svojega brata, da odpotujeta v Hollywood, kjer da ju čaka delo scenaristov. Resnica je seveda drugačna. Tam ju namreč sprejme producentka Holland Taylor, ki je trdno odločena, da bo oblikovala prvorazreden team scenaristov za njeno humoristično serijo, za serijo oddaj posnetih s »skrito kamero«. Brata Davis skratka ne čaka nobena zapeljiva pogodba, ampak enomesečno poskusno pisanje. To pa še ni vse, pred podobno preskušnjo sta tudi mladi in ljubki Alex ter Kate. Mlade scenariste čaka še eno presenečenje - njihova producentka jih je naselila v svojo hišo... Priložnosti za spoznavanje, za zadrege in smešne situacije se vrstijo... tako da ne preseneča, da je nanizanka Nenadni uspeh požela pri svojih gledalcih - uspehe... SLOVENIJA 2 15.40 Osmi dan, ponovitev 16.30 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Maribor, slovenska kronika 19.00 Psiho 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Kviz 20.30 Športna sreda 22.30 Vezilo Wolfu Skladatelju Hugu Wolfu, ki se je leta 1860 rodil v Slovenj Gradcu v družini slovenskega porekla, kar je bilo hote ali nehote prezrto, smo se ob 130-letnici rojstva Slovenci oddolžili z vrsto koncertov, razstav, člankov, prevodov, posnetkov. Njegova rojstna hiša v Slovenj Gradcu, kjer danes domuje glasbena šola, pa se je ozaljšala z bronastim poprsjem umetnika, ki ga šteje kulturni svet med vrhunske mojstre samospeva. 23.30 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 14.10 Joaguin Murieta, Triburcio Vasguez, Apache Kid - ameriški western, 1959 15.30 Čudežni svet gospoda Mo-noroa - serijski film 16.00 Oresedici - tv novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Baba Malu' in sto ruskih pravljic - risanke, Prosim, ne jejte marjetic - serijski film 17.00 Na kalifornijskih cestah - serijski film 18.00 Slovenska kronika 18.10 Studio 2 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Agencija Rockford - serijski film 20.35 Kramljanja - v študiju Tati-ana Juratovec 21.05 Sever vzhod - aktualne oddaje 22.05 Vsedanes - tv dnevnik 22.15 Sodobna umetnost - dokumentarna oddaja 22.45 Nevesta - italijanska drama, 1958 11.05 Jutrofon; 11.35 Kavarna Na zdravje, humoristična nadaljevanka, ponovitev; 12.00 Točno opoldne, poročila; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 13.45 Poročila; 13.50 Kockar, nadaljevanka, ponovitev (4/6); 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Šolski program; 15.35 Malavizija, nadaljevanje; 17.00 Vojni invalidi, dokumentarna oddaja; 17.30 Gremo naprej; 18.00 Santa Barbara, serijski film (88); 19.15 Risanka; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik I; 20.05 Stela, hrvaški igrani film; 21.35 Glasba; 22.00 Hrvaški feniks; 22.35 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila HTV 2 17.10 Test; 17.25 Najava programa; 17.30 Dobra stara Škotska, ameriški igrani film, ponovitev; 18.50 Zgodovina hrvaškega jezika (8/10); 19.20 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.10 Do neba, dokumentarna serija (2/ 12); 21.05 Avstralija, prikloni se, serijski film (2/7); 21.40 Kockar, serijski film (5/6); 22.35 Novopečeni princ iz Bel Aira, humoristična serija (4); 23.00 Metal - manija; 00.00 Odjava programa AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Cesta črnskih kolib; 12.10 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Barve prihodnosti; 13.35 Urad urad; 14.00 Velika dolina; 14.50 Prominentni vabijo k mizi; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Niklaas iz Flandrije; 16.05 Otok zadnjih piratov; 16.30 Za in proti; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Barve prihodnosti; 18.30 Trio s štirimi pestmi; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Sissi; 21.55 Pogledi s strani; 22.05 Model in vohun; 22.55 Čez vrh glave; 0.30 FBI; 1.15 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 16.10 Umetniški leksikon; 16.15 Christian Doppler; 17.00 Foto panorama; 17.10 Ljudje in zemlja; 18.00 Čudovita leta; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 čas v sliki; 20.00 Šport; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Knjiga meseca; 22.35 Robert Oppenheimer; 0.50 Čas v sliki. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sezamova ulica, zabavni program za otroke; 9.35 Denar, francoska serija; 10.55 Letni kolobarji, program za upokojence; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Tržno go' spodarstvo, japonska serija; 16.45 Magda Frank, filmski portret; 17.10 Edvard Grieg: Otrok gora; 17.35 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 18.50 Dimenzija, o znanstvenih raziskavah; 18.40 Svet denarja; 18.50 Videoklopi; 19.00 Dodo-klub, poljudnoznanstvena serija; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, tele-šport; 20.40 Muhasti letni časi, zabavni magazin; 21.50 Na poti po Nemčiji; 23.05 Zuriška dvorana oklepov, nemška serija; 23.55 Dnevnik; 24.00 Financial Times za Vzhodno Evropo; 0.25 Dnevnik ZDF. MADŽARSKA 2 14.40 Maturitetne naloge iz matematike in fizike; 16.10 Danes po poldne, magazin; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 18.44 Zelena toč ka, rekreacijski šport; 19.07 Primer za dva, kriminalka; 20.10 Nogomet: Sampdoria-Barcelona, pokal evropskih prvakov; 22.00 Večerni saldo; 22.25 Sejemski tv; 22.30 Pred koncem dneva; 22.50 ENTER, skupni program TV2 in IDG. NAVDIH DE SADA Gianni Versace, 43-letni modni oblikovalec iz Milana, je prav zares zagledan v Nemčijo. Ne le zato, ker mu tam pridno polnijo blagajne, temveč tudi zato, ker so mu na pomlad v Mun-chnu pripravili veliko razstavo, Teater mode, ki je prerasel v dogodek sezone. Tam je bilo mogoče videti vse, kar je Italijan napravil od leta 1978, fotografije različnih kolekcij in pa njegove gledališke, baletne in operne kostume. Eksponati so krasili munchensko Villo Stuck. Versace ljubi visoke razporke in globoke dekolteje. Modeli so narejeni z veliko obrtno veščino, v pravem perfekcionizmu poudarjajo klasični stil in so prepolni fantazije. Versace je prepričan, da je izbranec svojega obdobja in pravi, da morajo biti kreacije edinstvene, kakor da na edinstven način opazuješ sliko ali književno delo. »Še vedno je v meni ogromen ustvarjalni fond,« trdi italijanski modni oblikovalec. Brez števila je po njegovem možnosti v jugendstilu, v ekspresionizmu, v Bauha-usu, v dekadenci dvajsetih let. Izhaja iz klasike, v kateri Po okusu sadističnega markiza za razliko od mnogih drugih predstavil v Parizu. Temne, vidi partnerstvo in ne orne- poltene kreacije so to, polne jitve. spominov na seksualne ob- Versace ima neverjeten sedenosti markiza de Sada občutek za stil. In ta je tako in kreiral jih je brez bojazni, velik, da ga brez omejitev da bi ga markizova sprevrže-povzemajo po vsem svetu, nost omejevala v njegovi ne-Svojo najnovejšo kolekcijo je omajni domišljivosti. OSUMLJENE MUCE IN PSI POD STRESOM KASETE ZA MUCE Japonski podjetniki so od hudiča. Pogruntall so, da so tako kot njihovi lastniki tudi mačke in psi pod stresom in potrebni sprostitve. Reklamna akcija je stekla in na trgu so se pojavile proti-stresne video in avdio kasete, plošče in celo navodila, kako naj se živali relaksirajo z jogo. Predstavnik proizvajalca plošč Nippon Crovvn, ki je že* izdal dve plošči, eno za mačke in eno za pse, prepričuje kupce, da so mačke in psi, ki osamljeni v zaprtem majhnem stanovanju čakajo na lastnike, še bolj prizadeti od delovnih ljudi. Obe plošči prodajajo za sedemnajst dolarjev, na njih pa je originalna glasba Hiro-kija Sakagucha, komponirana posebej za živali in po nasvetih veterinarskih strokovnjakov, predvsem veterinarja Noria Aokija. To pravi, da se je s problematiko soočil na svoji kliniki, ko je spoznal, da se ozdravljene živali ne želijo vrniti domov. Simptomi stresa so bili podobni kot pri ljudeh, med drugim so živalim izpadle dlake in so bile podvržene kožnim boleznim. V njihovi negi si je pomagal z glasbo, izbral klasično muziko, jazz, otroške balade in dosegel imenitne rezulate. V začetku letošnjega leta so prodali že več kot 25.000 plošč in producenti pričakujejo, da se bo naklada do konca leta dvignila na 40.000 primerkov. Ob tržnem prodoru se hitro najdejo konkurenti. Resen japonski rival je Kitty video z video kasetami iz ZDA. Stanejo 30 dolarjev. Gre za polurne filme, ki prikazujejo, denimo, raznovrstne ptice. Muce si jih zvedavo ogledu- jejo, le paziti je treba, da ne planejo na ekran. Za tretjega, Shigenorija Masubuja, je rešitev problema v jogi. Odkar je pred dvajsetimi leti videl muco, ki ga je oponašala pri zavzemanju položajev, direktor japonskega salona za domače živali ne dvomi več v svojo teorijo. Mesečno sprejema od trideset do sto mačkov in psov in jim določa sprostitvene ali shujševalne položaje, za na- meček pa se kožuščki sijajno svetijo. Japonci dolgo časa niso marali domačih ljubljencev, zadnja leta pa so jih ti dobesedno obsedli. Imajo okrog 3,5 milijona mačk in 7 mlilijo-nov psov. Podjetniki so v novi japonski strasti takoj zavohali novce in odprli na tisoče agencij, hotelov, poročnih dvoran, termalnih kopališč in celo posebnih pokopališč za mačke in pse. PIERRE CARDIN V FRANCOSKI AKADEMIJI LEPIH UMETNOSTI MODNI AKADEMIK V francosko akademijo lepih umetnosti, v eno petih akademij francoskega inštituta so pred kratkim sprejeli znamenitega modnega kre-atorja Pierra Cardina. S tem dejanjem je Francija, dežela, ki je vselej spodbujala vse oblike umetnosti in ustvarjalnega dela, dokazala, da zna ceniti kot umetnost tudi kreiranje modnih oblačil. Francoski akademiki so vrgli pogled na zgodovino oblačenja in utrdili ugled tej vrsti človeške ustvarjalnosti, ki je bila skozi stoletja nadvse pomembna in nedvomno v našem času zapostavljena, danes pa jo je treba zaradi potrošniške mrzlice in površ- nega oblačenja še posebej negovati. Zakaj bi bila modna ustvarjalnost manj vredna od kiparjenja, slikanja, muziciranja, so se vprašali francoski akademiki, oblačila in draperije so bile vselej pomembni elementi upodabljajoče umetnosti. Modni oblikovalec zamisel prelije v kreacijo, ta pa se spoji s človekom, ki jo obleče. Med človekom in oblačilom obstajajo jasne korelacije in modni kreator z izražanjem svojih abstraktnih značilnosti omogoči, da človek navzven pokaže svojo notranjost. Akademiki so prepričani, da so s Pierrom Cardi-nom medse dobi« pravega človeka. , CHER: ŽIVLJENJE IZ ŠKANDALOV ZENSKA PO LASTNI MERI Kdo je pravzaprav Cher? O njej se toliko govori in toliko izmišlja, da je v resnici zavita v skrivnost. Nekateri jo kujejo v zvezde, drugi jo dajejo v nič, a neposredno dejstvo je, da je ena redkih umetnic, katerih zvezda že tri desetletja ne zaide. Ženska kot Cher, pravijo, ne potrebuje biografije, njej je potrebna legenda, ki jo učinkovito spleta sama. Zdaj v intervjuju razburjena zanika, da bi si zaradi idealne postave dala izrezati nekaj reber, skoraj v isti sapi pa stoično zatrjuje, da si bo, če se ji bo tako zahotelo, dojke preselila na pleče. Ihtavo zanika, da bi ponoči po New Vorku preganjala mladce, a potlej vročekrvno pripoveduje pikantne seksualne podrobnosti iz spalnice, ki jim niti najbolj lahkoverni ne morejo nasesti. Če zanimanje zanjo rahlo upade, se je sposobna postaviti pred razprodano koncertno dvorano in tisočglavi množici pojasniti, da se imenuje Cher, da je stara 45 let in da že osemnajst mesecev ni bila z moških. In ljudje imajo novo kost. Cher je umetnica, ni pa vrhunska umetnica. Njen globok in prepričljiv glas lepo zveni, a se ne more meriti z glasovi njenih temnopoltih kolegic. Znala pa se je v življenju prebiti prek vseh ovir in ostati na samem vrhu. Ko so bili otroci cvetja preteklost, je dobesedno zavzela razvpito lasvegaško palačo, v kateri je za 350 tisoč dolarjev tedensko blestela v kameleonski vlogi. Na večer je enajstkrat zamenjala garderobo v razponu od egipčanske princese do indijanske boginje. Konec sedemdesetih je Cher zaslutila, da je na pragu usode ostarelih zvezd, kot sta na primer Frank Sinatra in Dean Martin. Vrgla se je v igranje, za nekaj sto dolarjev nastopala na broadway- skih deskah, igrala v nekaj povprečnih in v nekaj dobrih filmih in vse skupaj zasolila po drugi nominaciji še z Oskarjem za film Omamljen z mesecem. A Cher ne bi bila Cher, če ne bi vedela, da ni dorasla igralkam kalibra Me- ryl Streep ali Kathleen Turner. Ni ne vrhunska igralka in ne vrhunska pevka, je pa nekaj posebnega, avtorica, in-terpretatorka in režiserka re-mek dela, ki se imenuje Cher. Ljudi privablja in fascinira ona sama. Kaj zato, če so jo plastični kirurgi nategnili, dvignili, izrezali, njena zunanjost je platno za projekcije gledalčevih strasti in želja. Tudi na račun trpinčenja in bolečin je izoblikovala sama sebe v edinstven lik, bila vzornica Michaela Jacksona in Madonne. In simbol obdobja. Čeprav je razkazovanje telesnih čarov njen glavni adut, jo feministke nenehno hvalijo. Je utelešenje ženske, ki si sama sebi kroji usodo in vzame, kar ji je po volji. Njene želje po vse mlajših in mlajših moških so še eno področje, ki ga je izpulila moškim - tudi ženska si lahko v postelji privošči mlado meso. Pomlajevala in operirala se bo, pravi Cher, dokler se bo mogla. A resnici na ljubo, motivacija plahni in danes si strašansko želi, da bi spet imela štirideset let. Vendar se Cher, mati 22-letne hčerke in 16-letnega sina, za zdaj še ne da. Na pomlad je iz Berlina krenila na velikansko turnejo z zgovornim naslovom Love Hurts. In preplavala svet s svojim domala golim telesom na plakatih, po odrih, na video kasetah. Dinamična, originalna, fascinantna in vselej šokantna Cher je ženska, ki se bolestno boji starosti in trenutka, ko se bo morala z njo soočiti. Pogled v ogledalo, ki bo pokazal drugačno Cher, bo pogled v resnico in njen konec, pravijo njeni znanci in njeni spremljevalci. BRANDO PIŠE BIOGRAFIJO VSE ZA DENAR HOLLYWOOD V MODI SO OTROCI Marlon Brando daje v nič vseh tristo biografij, s katerimi so želeli pisci razkriti življenjske tajne igralca, ovešenega z oskarji, še večjega požrešneža. ki dandanes tehta 160 kilogramov in filmskega mogotca, ki za najmanjše stranske vloge dobiva naivišje honorarje v zgodovini filma, od treh do štirinajstih milijonov. Pred kratkim sta se na trgu pojavili še dve igralčevi biografiji izpod eminentnih peres. Prvo je napisal ameriški strokovnjak za intervjuje Lavvrence Grobel, drugo z naslovom »Marlon Brando. Tango življenja« pa ugledni filmski kritik Richard Schickel. Brando, požrešni starec Veliki filmski čarovnik nikoli ni skrival, da dela za tistega, ki mu za najmanjše napore največ plača. In ker se mu je zaradi sodnega procesa zoper sina znesek na bančnem računu precej zmanjšal, je sklenil končno sam napisati zgodbo svojega Brando, mladi upornik življenja. Založnik mu je za to menda pripravljen plačati pet milijonov dolarjev, prav toliko pa bo dobil tudi za stransko vlogo mračnega inkvizitorja v filmu Krištof Kolumb režiserja Johna Gle-nova. Glavni hit letošnjega leta v filmskem Hollywoodu so nedvomno otroci. Postati očka ali mama je več vredno od dobrega filma. Igralci in režiserji tekmujejo, sklepajo nova razmerja in malčki po tekočem traku privekavajo na svetlo. V večini primerov gre za reklamne poteze, kot je bila hčerkica VVarrena Beatty-ja in Annette Bening, je pa tudi mnogo filmskih zvezd, ki imajo veliko otrok preprosto zato, ker imajo otroke radi in ne poznajo finančnih stisk. Na čelu te skupine je nedvomno Elizabeth Taylor, ki je ne glede na može in kariero rojevala in posvojevala otroke, ki jih obožuje. V zadnjem času se ji je, čeprav ne mno-goženec kot ona, pridružil Mel Gibson, ki doslej na avstralskih poljanah občuduje šest potomcev. Dustin Hoffman ima s svojo zadnjo ženo štiri otroke, iz prvega zakona pa še dve hčerki. Kevin Cost-ner ima z isto soprogo doslej tri otročke, najbolj svojevrsten pa je brez dvoma primer Wooddyja Allena, ki zadnje desetletje živi z Mio Farrow in njenimi ter posvojenimi osmimi otroki, pred tremi leti pa je za nameček dobil še lastnega sina. »JURETOVA ŠKRINJA« FLORJAN, KI FANTE DELA Florjan, zaščitnik pred ognjem, je to svojo zadolžitev dobil šele v krščanski dobi. Nasledil je kakšno predkrščansko vodno božanstvo in ker ogenj pogasi le voda, varuje domove in imetje pred požari. Skoraj v vsaki cerkvi ima svoj oltar ali vsaj podobo. Naslikan je bil na mnogih gasilskih domovih, pa so nekateri varuhi pred rdečim petelinom kar tekmovali kje bi ga na bolj zavit način odstranili - tudi če je bilo treba stavbo na novo ometati - seveda brez potrebe. No, Florjan ima še druge dolžnosti. Kdo ve v kakšen čas sega navada ali verovanje, da zavoljo zaščite pred požarom, na Florjanovo ni smela zakuriti ženska, temveč moški. Navadno so po hišah ta dan bolj malo kurili - kovači sploh delali niso. Kot po navadi so fantje ob majniških večerih peli. Na Florjanov predvečer so peli dlje kot po navadi in vse tiše, da so po vasi zaspali. Potem so se v gručah po nekaj glav razkropili po vasi. Ponekod so jim za njihovo opravilo priškrnili vrata. Marsikje so jih postavili pred preiskuš-njo, da so morali kako drugače v hišo, skozi okno, tudi skozi strešno lino. V hiši so morali čim bolj tiho prižgati v peči ogenj, podnet je bila navadno pripravljena. Ko je prižgal ogenj, je smel pobrati darilo gospodinje. Navadno so bila to jajca, slanina, kakšna suha klobasa, steklenica vina. Po isti poti, kot je prišel, se je vračal, obložen seveda z večjimi težavami. Nagajiva domača dekleta so dostikrat nastavila ovire, kakšne burk-Ije, vavcar, že razbit pečni lonec ali kaj podobnega. Če je v temi zaropotal in domače zbudil in so ga spoznali, se je izpostavil posmehu; kdo da je bil medved, ki je pri hiši florjančil. Takšno pritajeno prihajanje v hišo je bilo v navadi na Koroškem, a tudi na Štajerskem. Pa ne povsod. V Jur-klošterski fari so šli koledo-vat od hiše do hiše, prepevali pred hišo, voščili z željo, da bi bil njihov dom varen pred ognjem. Pred tem so poslali k hiši kakšnega, ki ni bil rav- no znan. Ta se je sukal okoli žensk, zlasti deklet. Rekli so mu »kokla« in je bil določen za to, da je omečil domače za čim večji dar. Zanimivo, da v hišo niso šli, torej tudi zakurili niso. Podobno Florjanovo »jaj-čarijo« so še v zadnjih letih imeli v Šmartnem ob Dreti in morda še kje. Gasilske veselice v čast sv. Florjanu pridejo prav predvsem gasilskim društvom, s šegami florjanskih fantovščin pa nimajo nič skupnega. No, in zdaj smo pri bistvu. Ko so opravili šego florjan-čenja, so se fantje zbrali pri svojem vodji, »komandantu«, včasih pa pri kakšni za vesele dogodke ustrežljivi hiši. Tu so si napekli cvrtja, skuhali klobas, postavili flor-janovo pijačo na mizo, kateri med njimi je raztegnil harmoniko, ali pa godca povabili. Tu so v fantovsko družbo sprejemali novince, ki so čez zimo »dozoreli«. Leta so bila važna, vendar tudi lastnosti, znanje in obnašanje. Novinca so imeli člani fantovščine dolgo na očeh. Da za kakšno moško delo že zna prijeti je bilo že en vidik. Če je znal zapeti, svoj glas držati v fantovski pevski druščini, je bil zanesljiv znak, da se bo to leto zgodilo. Ševeda so ga k petju že prej povabili, če je stal kje zraven. Pri postavljanju mlaja je bila tudi dobra priložnost, kako se je novinec izkazal. Močno v pomoč je mladencu lahko priskočil boter, ki mu je za veliko noč stisnil kak denar, da je lahko dal za pijačo, za tobak. Za Florjanovo so mladci že vedeli, da so v fantovski družbi dobrodošli. Ponekod so se morali svečano zaobljubiti, da bodo varovali čast fantovščine, vasi, vaških deklet, spoštovali stare ljudi in podobno. Tako bi ne bilo na voljo nobeno pravilo, kakšno in kje je florjančenje »čisto ta pravo«. Šege so prave, kakršne so se obdržale in kakršne so zagotovo po ustnem izročilu ali zapisih bile. Eno pa je zanesljivo. Fantovske družbe, kolikor so že bile na udarcu jezikov vaških klepetulj, nikoli niso bile vaščanom zares napoti. Narobe. V časih, ko so fantje kot vaška zaščita nadzorovali predvsem nočno življenje in dogajanje v vasi, se nihče nepoklican ni mogel pritihotapiti med vaške hiše. Ko so zalezovali kakšno senco, misleč da je kak vasovalec, ki fantovščini ni odrajtal zapitka za prepustnico, so kdaj ujeli in premikastili kakšnega zmikavta, kurjega tatu, vlomilca v kašče ali celo maščevalnega požigalca. Svetnik Florjan ni imel z ognjem opraviti več kot drugi ljudje v njegovem času. Kot kristjana so ga v času cesarja Diokleciana umorili tako, da so ga z mlinskim kamnom na vratu vrgli v Ani-žo. Tako ga je legenda postavila za vodnega svetnika in zaščitnika pred ognjem. DOMAČI ZDRAVNIK TABLETE POVZROČAJO RAZJEDE________________________________ Vedno znova je slišati opozorila o pretirani uporabi zdravil. Mednje ne sodijo samo tablete za spanje, ampak tudi psihofarmatiki in analgetiki. Pokazalo se je namreč, da ljudje, ki leta jemljejo analgetike, pogosto zbolijo na ledvicah. Dostikrat jim lahko življenje rešijo samo umetna ledvica ali transplantacija. Toda tablete prizadenejo seveda tudi želodec, saj povzročajo razjede. Kdor se dalj časa zdravi s tabletami proti bolečinam ali revmi, naj hodi na redne preglede želodca. Razjede namreč ne povzročajo vedno bolečin, narobe, kar 70 odstotkov prizadetih nima težav. To pomeni, da bolnik o tem nič ne ve. Po večtedenskem uživanju tablet so zdravniki v Dussel-dorfu pri dveh tretjinah pacientov odkrili spremembe na želodčni sluznici, 54 odstotkov od teh jih je imelo poškodbe, ki so pogosto povzročale krvavitve, 15 odstotkov jih je imelo razjede, ki niso povzročale težav. Sicer je želodčne in trebušne poškodbe mogoče ugotoviti le pri vsakem drugem bolniku. Preiskave, ki so jih naredili v Lepzigu, pa so pokazale, da stranski pojavi pri uživanju tablet bolj prizadenejo ženske kot moške, vendar še niso ugotovili vzroka. Tudi s starostjo postaja želodec bolj občutljiv, škodujejo mu kajenje in duševne obremenitve. Če je proti revmi že treba jemati tablete, bi se morali zdravo prehranjevati in želodca ne obremenjevati z nikotinom, alkoholom, kavo in začimbami. NEVARNO SMRČANJE So ljudje, ki jim med spanjem vsakih nekaj minut zastane dihanje, a tega seveda ne vedo. Organizem reagira refleksno in do naslednjega zastoja spet »požene« dihanje. Da bi se tak človek lahko naspal, ni misliti, zato ga čez dan daje utrujenost in se pogosto znajde v nevarnih položajih. V Nemčiji je vsako leto kakih 17 tisoč primerov (moški med 30. in 50. letom starosti), ki se med spanjem oziroma smrčanjem končajo s smrtjo, pravi dr. Jorg Hermann Peter. Zastoji pri dihanju so nevarni seveda predvsem za srce in krvni obtok, dnevna utrujenost pa še za tri krat poveča to nevarnost. Prenosni’ merilni inštrument najlepše beleži motnje med spanjem in daje odgovor na vprašanje: navadno smrčanje ali dihalni kolaps. Pri tem pomaga le poseben pripomoček za dihanje, na katerega so ponoči priključeni ljudje, ki nevarno smrčijo. DOBRO JE VEOETI Pitje kave za zdrave ljudi ni škodljivo, toda kdor je veliko popije, izgubi veliko telesne tekočine, to pa je slabo za ledvica. Ob kavi ali med tem, ko pijemo kavo, bi zato morali obvezno piti ali mineralno vodo ali čaj (liter in pol do dva litra dnevno). ★ Moški s preveliko težo živijo nevarneje kot vitki ljudje, imajo pogosteje zvišan pritisk, več holesterola v krvi in so občutljivejši za srčne težave in motnje v krvnem obtoku. Moški naj bi po mnenju medicinskih strokovnjakov zato bolj pazili na svojo težo. ★ Kdor ima težave s krvjo, naj bo previden pri uživanju origana ali bazilike. Ugotovili so, da ti začimbi preprečujeta, da bi kri dobila dovolj kisika. SIMON AŠIČ POMOČ IZ DOMAČE LEKARNE Išiias Splošni nasveti: Varujmo se hudega prehlada, večjih naporov, dolgotrajnega zaprtja. Zdravljenje: 1. Čaji; bezeg (cveti), breza (listi), kopriva, šentjanževka, vinska rutica. 2. Jedi: čim več kislega zelja vsak dan. 3. Masaža: čebula (sok), med. 4. Natiranja: izvleček brina, hrena, rožmarina, sivke ali smrekovih vršičkov. 5. Obkladki: a) s hrenom (namočenim v žganju); b) s praprotjo (za čez noč jo pritrdimo na stegno); c) s sporišem (kuhanim na vinu); č) z zelnatimi listi (za čez noč, zjutraj pa natiramo z olivnim oljem). 6. Ovitki: s poparkom kamilice, ovsene slame, rožmarina, senenega drobirja. Posebno zdravljenje: 1. teden: Vsak dan naj naredi bolnik hiter poliv boleče noge z zelo mrzlo vodo - od kolka do gležnja - in naj gre nato še moker v posteljo. Namesto poliva se lahko le ves hitro umije z mrzlo vodo. 2. teden: Na bolno mesto naj si da vsako noč obkladek z ilovico, zjutraj pa se umije z mrzlo vodo. Hromost, ohromelost Splošni nasveti: Okrepiti moramo oslabele mišice, in sicer z gibanjem kopanjem, masiranjem. Zdravljenje: 1. Čaji: arnika, pelin, žajbelj. 2. Kopeli: s kisom ali poparkom koprive, senenega dro-birja. 3. Natiranje: olje kamilice, materine dušice, rožmarina; rman v žganju. 4. Ovitki: s švedskimi kapljicami. Koža Splošni nasveti: Kožo pravilno negujmo. Ne umivajmo se z močnimi mili. Izogibajmo se škodljivih krem ter dotikov s kemikalijami in s snovmi, na katere smo alergični. Zdravljenje: 1. Čaji: kamilica, lakota, majaron, ognjič, repinec, trpotec. 2. Izmivanja, umivanja: hren (v kisu), ječmenova voda, kamilica, kopriva (za lise), lakota, mlečnik in ognjič (pri kožnem raku), preslica (pri srbečih, gnoječih se izpuščajih). 3. Čajne mešanice: lipa, metlika, slezenovec (pri srbenju); orehovi listi, preslica, žajbelj (za mastno kožo). 4. Jedi: čebula, endivija, grozdje, kopriva v špinači, kvas, por (za čiščenje krvi). 5. Mazanje: izvleček, mazilo ali sok ognjiča; sok kumare (za obraz); sok mlečnika; olivno, šentjanževo olje. 6. Obkladki: s poparkom listov koprive ali ognjiča. 7. Sončenja: 1/4 litra olivnega olja in 10 kapljic jodove tinkture ter sok ene limone zmešamo in uporabljamo ob sončenju. Pred uporabo pretresemo. Krastavica .Splošni nasveti: (za otroke): pazijo naj na snago in čistočo. Redno naj si umivajo roke. Zdravljenje: 1. Izmivanja, umivanja: Takoj zjutraj bolna mesta zmočimo z jabolčnim kisom, enako 4x med dnevom in potem pred spanjem. Za krastavo kožo pomaga tudi izmivanje s poparkom breze (listov), lipe ali orehovih listov. 2. Mazanja: med (čez pritrdimo obliž). 3. Obkladki: s poparkom repinca (listov); s stolčenimi listi dežna in trpotca. Krvavičnost (hemofilija) Splošni nasveti: Pri bolezni prepočasnega strjevanja krvi naj se bolnik varuje poškodb. Uživa naj vitaminsko hrano. Zdravljenje: 1. Čaji: jetičnik, plahtica, plešec, preslica, rman (4 skodelice dnevno). 2. Kopeli: s poparkom pod številko 1 omenjenih rastlin (sedežna kopel vsakh štirinajst dni. Vzamemo 15 dkg zelišča, ki ga čez noč namakamo, zjutraj pa le pogrejemo in vlijemo v kopelno vodo.) NOVf i DOBA ____ MUZIKA JE BIZNIS Z metalom še ni konec. Vsaj pri nas ne. Slednjo trditev lahko potrdimo s pozitivnimi številkami kateregakoli koncerta, ki se je v zadnjem času zgodil na slovenskih tleh. Metalnega, seveda. Že dejstvo, da so Sepultura privabili najmanj 3600 butanja željnih duš v dvorano Slovan na Kodeljevem govori zase. Tudi edini edini undergro-und festival, ki poleg Novega Rocka uspeva ohranjati kontinuiteto je žalski Fuck Off Commercial festival. Metal, jasno. Edino dovolj zvesto občinstvo, ki v bednih časih omogoča organizatorjem izpeljati koncerte tudi relativno neznanih skupin. Metal postaja v devetdesetih zanimiv predvsem zaradi zasičenosti, ki jo je doživel ob koncu prejšnjega desetletja. Le-ta je prisilila mnoge metal bende, da so odvrgli plašnice in se začeli odpirati navzven. Veliko bendov je radikalno zamenjalo stil, nekateri so ga le malce modernizirali, toda korak naprej je bil storjen. Če je bil metal v drugi polovici osemdesetih sveža in zanimiva glasba in nato ob začektu devedesetih najbolj dolgočasno predrkava-nje tehničnih fint, je v zadnjem času spet dobil tisto energijo, ki jo izžarevajo vse nove stvari. Zdi se, da je k temu pripomoglo tudi formiranje podstilov, saj je danes mnogo lažje prepoznati de-ath metal, trash metal ali pa običajni speed metal bend. Krasno, mar ne? Pred tremi leti in morda še malce prej je bilo le redkim jasno, v katero smer se razvijajo grind core bendi, k čemur težijo techno bendi in podobno. Prvi so, na primer, razvili modernizi-,rano inačico darkerskega Sabath hrupa z očitnimi koreninami v radikalnih punk in postindustrijskih bendih. Techno bendi so pristali v jazzu in psihedeliji, oboji pa so močno presegli sicer mršava pričakovanja in napovedi treznih glav. Preporod metala, če mu lahko tako rečemo, je očiten tudi pri v mainstreama usmerjenih bendih. Metallica so, starosti primerno, naredili enega izmed najboljših hard-rock albumov v zgodovini popularne glasbe, Ant-hrax, prav tako začetniki speed metal booma v osemdesetih pa so odrinili v rap vode in se povezali z ekstremnimi Public Enemy. Vsekakor so slednji izgubili več občinstva kot Metallica, i je število fanov po vsej verjetnosti podeseterila, čeprav bodo Anthrax morda čez nekaj let veljal za začetnike novega glasbenega stila, metal-rapa. Res je, da se je s tem žanrom že ukvarjalo nekaj bendov, toda Anthrax so z »im The Man« vejetno prvi materializirali idejo o metal-rapu v pravem pomenu besede. Po drugi strani postajajo grin-core bendi vse bolj popularni. Dokončno priznanje jim je izrekel jazz glasbnik John Zorn s svojim urnebes-nim nabijanjem, in projekti, pri katerih sodelujejo tudi nekateri člani Napalm Death. Sploh pa so Napalm Death dobrodošli gostje pri raznih projektih. KLF, britanski pop duo, je v sodelovanju z njimi posnel verzijo njihove uspešnice »3am Eternal«. Kasneje so KLF sodelovali še z Extre-me noise Terror in popolnoma zmedli britansko občinstvo. Pesem, sicer čistokrvni acid-pop je bila v izvedbi grind manijakov izmaličena do nerazpoznavnosti in KLF so pridobili nekaj fanov tudi med butnglavci. Povezave najbolj radikalnih stilov so že od nekdaj dajale presenetljive rezultate. Očitno je, da se razmišlju-joči metal bendi tega zavedajo. To pomeni, da se bo v prihodnje še splačalo kupiti kakšen metalni izdelek. Upajmo, da tudi takšnega, ki bo nastal v teh krajih. NON FINIRE MAI, KLjUB Celje V Celju smo si končno le uspeli ogledati koncert relativno nove, a že znane skupine iz naših logov. Bend izhaja iz verjetno najboljšega (bivšega) metal benda na prostoru bivše Juge, Epide-mic Zone. Bend na žalost razen demo kaset in enega sin-gla ni pustil za sabo nič otip-Ijivejšega, ta dediščina pa bi bila skoraj edina povezava med Non Finire Mai in Epide-mic Zone. Kdor je v soboto pričakoval nadaljevanje početja Epidemic Zone, je bil verjetno krepko razočaran. Obisk na drugem koncertu, v klubu Bosscool v Žalcu, kjer so igrali štirje metal bendi pa je pokazal, da so njihovi bivši fani še kako seznanjeni z vsebinsko spremembo, saj svojih nekdanjih ljubljencev še povohat niso prišli. Tako se je v Klubu zbralo kakšnih 50 ali 60 duš, ki sedaj že tvorijo nekakšno konstantno in trdno okostje celjskega koncertnega občinstva. Majhno število obiskovalcev pa ni bila ovira da ne bi videli odličnega koncerta. Glasba, ki jo igrajo Non Finire Mai je vsekakor veliko bolj hermetična od tistega iz česar so izšli, kar je verjetno posledica tega da se fantje starajo in so začeli poslušati jazz. Jazz rock bi bila tudi oznaka, ki bi najbolje opisala njihovo početje. Seveda so temu dodali še lepo dozo hardcore, metala, psihodeli-je (na trenutke sem dobival asociacije na zgodnje Pink Floyd), pa še ščepec popularnega Sub-pop zvoka ni umanjkal. Vse skupaj je bilo izvedeno z veliko mero strasti in energije, tako da je bend kljub nekomunikativnosti uspel prepričati občinstvo. Slednje je na vse skupaj reagiralo z aplavzom, ki bi sicer sodil na koncert klasične glasbe, toda za Celje je že to lep napredek. Verjetno bi bend funkcioniral enako dobro kot v klubih tudi v dvoranah tipa Cankarjev dom, saj so na stopnički, ki se ji reče rock^roll le še z eno nogo, medtem ko so z drugo že krepko stopili tja, kjer so pred leti kakšni Ouatebriga ali Miladoyka Vouneed (ni povezave z znanim disco ansamblom Miladojka Vouneed). Sem sodi tudi obvezno šprudlanje in vozlanje, ki je še ostanek otroških bolezni, asocira pa tudi na njihove edine resne konkurente Pol-sko Malco iz Krškega. Vsekakor eden najboljših koncertov, videnih to sezono v Kljubu. Non Finire Mai so bend, ki bo najboljše šele naredil, če bo seveda preživel otroške bolezni in ostal skupaj. Upajmo. Sergej Steblovnik KONCERTI Napalm Death v četrti brzini pri 300 km/h. NICK CAVE ne bo nastopil v nedeljo v Križankah. Koncert je iz objektivnih razlogov prestavljen na avgust, zato pa R. O. P. O. T. obljublja PUBLIC ENEMV, ki bi se naj zgodili v juliju. Več o tem v naslednji številki. Druga godba prinaša veliko zanimivih koncertov in ker so datumi že potrjeni, vam podrobneje predstavljamo nastopajoče skupine: 20. maj ob 20. uri v Flali Tivoli. LES NEGRESSES VERTES (Francija) Francoska lumpenprole-tarska folk skupina Les Ne-gresses Vertes je kompleten-ten francoski odgovor na zrele Pogues. Koncert odličnih Francozov bo častna predhodnica letošnje Druge godbe, koncert pa sta omogočila Francoski kulturni center Charles Nodier v Ljubljani in Cankarjev dom. 22. maj ob 21. uri v Veliki dvorani Slovenske filharmonije KVARTET LOUISA SCLAVI- SA (Francija) Louis Sclavis sodi med najeminentnejše sodobne francoske improvizatorje, ki še posebno fascinira v solih na klarinetih in sopranskem saksofonu. Igra z neverjetno lahkoto in avtoriteto, pri čemer mu enakovredno stojijo ob strani klaviaturist, basist in tolkalec. Glasba, ki jo izvajajo, je izrazito invenitven preplet različnih glasbenih vplivov in oblik od jazza, rocka in folka (izrazit je predvsem keltski) do klasične glasbe. Koncert je podprl Francoski kulturni center Charles Nodier v Ljubljani. 23. maj ob 21. uri v Križankah WIENER TSCHUSCHEN-KAPELLE (Avstrija, Balkan) Člani dunajskega orkestra čefurjev (Slavonec, Turek, Arabec in dva Avstrijca) izhajajo iz tamkajšnje odprte multikulturne folkscene in kopljejo po balkanskih glasbenih zakladnicah - bosenski, vojvodinski, turški, grški, makedonski, romunski in srbski. Koncert je omogočila ŠOU v Ljubljani. 25. maj ob 21. uri v Križankah MARC RIBOTS ROOT-LESS COSMOPOLITANS (ZDA) Marc Ribot je danes eden najintrigantnejših novih kitaristov newyorške off-off scene, ki ga poznamo predvsem po bizarnih jazzovskih vložkih z LP Rain Dogs Toma Waitsa in kot kitarista famoznih Lounge Lizards. Njegova skupina Rootless Cosmopo-litans po sami sestavi spominja na velike bende New Torka: od The Lounge Lizards pa tja do Toma VVatisa in Na-ked Cjty - močna ritem sekcija, pihala In bolj ali manj izrazita kitara. 27. maj ob 21.00 uri v Križankah MARKO BANDA, KURJA KOŽA, PIŠČANCI (Slovenija) CALICANTO (Italija) Marko Banda iz Prekmurja (cimbale, gosli, klarinet in bas) nam bo zaigrala prekmursko ljudsko plesno godbo, trio Kurja koža iz Celja bo predstavil poseben delček štajerske ljudske glasbe na trstenkah. Piščaci iz Kopra pa nam bodo s pestrim arzenalom ljudskih glasbil približali istrsko folk glasbo. Calicanto iz Padove (Venelo) slovi kot najuspešnejši predstavnik italijanske potepuške folk godbe. Z dudami, mandolcellom, melode-onom, concertino, kitaro battente, saksofoni, klarinetom, basom, tolkali in seveda vokali, v preskušenem značilnem »soundu« uspešno združujejo tradicijo in inovacijo. 28. maj ob 21. uri v dvorani KUD France Prešeren GARY LUCAS (ZDA) Odlični newyorški kitarist se je proslavil kot solist pri Captain Beefheart, kasneje pa je sodeloval še z VVooden-tops, Adrianom Shervvo-odom in The Mekons. Glede na tako pestro družbo njegova glasba združuje blues, folk, avantgardistični rock, vse to pa Lucas dopolnjuje z nekaterimi improvizatorskimi kitarskimi prijemi in nedvomno na trenutke koketira z Jimijem Flendrixom. Koncert je omogočil KUD France Prešeren. 29. maj ob 21.00 uri v Križankah ANSAMBEL PERE PETROVIČA (Avstrija, Vojvodina) Ozračje romskega večera nam bo z romsko glasbo pričaral Pero Petrovič, v dunajskih romskih krogih znan kot eden najbolj norih romskih violinistov. Kot veliko število dunajskih Romov je tudi on begunec iz okolice Rume, tako da lahko tokrat pričakujemo panonsko fidlersko varianto romskega žura. Kaj lahko pa se zgodi, da se bodo njegovemu ansamblu tokrat priključili tudi nekateri drugi zanimivi ubežniški Romi. Koncert bomo realizirali ob pomoči Centro Romano z Dunaja. 30. maj ob 21.00 uri v Križankah TREVOR WATTS’ MOIRE MUSIČ DRUM ORCHESTRA (Anglija, Gana) VVatsova tokratna skupina predstavlja sintezo in nadgradnjo več kot desetletnega delovanja njegovih treh skupin. Watts tokrat združuje svoj zgodnji radikalni jazzovski trio, multikulturnni mali orkester Moire Musič in transžanrske tolkalne avanture Dru Orchestra. Kombinacija glasbenikov različnega kulturnega porekla ustvarja homogeno in originalno, še nikoli slišano glasbo. Trevor Watts’ Moire Musič Drum Orchestra sestavljajo štirje afriški in trije angleški glasbeniki. Različnim saksofonom, basovski kitari in običajnemu kompletu bobnov se pridružujejo zvoki številnih tradicionalnih afriških inštrumentov ter ritmi plejade afriških tolkal, prek tega pa se nizajo človeški glasovi, ujeti v starodavne pesmi ljudstev z zahodne afriške obale. Koncert je podprla Adria Airways. TREND Imeti seneni nahod. LESTVE Velika Britanija (NME) - al- ZDA (Billboard) -burni albumi ZDA (Billboard) - singli 1. VANESSA VVILLIAMS - Save The Best For Last 2. ERIČ CLAPTON - Tears In Haven 3. ATLANTIC STARR - Ma-sterpiece 4. MICHAEL JACKSON - Remember The Time 5. MARIAH CAREV - Make It Happen 6. MINT CONDITION - Bre-akin' My Heart 7. GENESIS - I Can’t Dance 8. RIGHTSAID FRED - Trn Too Sexy 9. TLC - Ain’t 2 Proud 2 Beg 10. CUEEN - Bohemian Rhapsody Velika Britanija (NME) - singli 1. RIGHTSAID FRED - Deep^ Dippy 2. Mr BIG - To Be With You 3. SOUL II SOUL - Joy 4. ANNIE LENNOX - Why 5. VANESSA VVILLIAMS - Save The Best For Last 6. CE CE PENISTON - Finali 7. DEF LEPPARD - Lefs Get Rocked 8. CURTIS STIGERS - Yo-u’re Ali That Matters To Me 9. SHAKESPEARS SISTER - Stay 10. Mr BEAN AND SMEAR CAMPIGN (ft BRUCE DIC-KINSON) - (I VVant To Be) Velika Britanija (NME) - neodvisni singli 1. NICK CAVE - Straight To You 2. THE STONE ROSES - I Am The Resurrection 3. DAISY CHAINSAVV - Pink Flower 4. VERVE - Ali In The Mind 5. MIDWAY STILL - Better Than Before 6. PRAGA KHAN/JADE 4U - Injected VVith A Poison 7. THE SUGARCUBES - VValkabout 8. ALTERN - 8 - E - va-por - 8 9. ERASURE - Breath Of Life 10. THE BREEDERS - Safari Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. PJ HARVEY - Dry 2. SPIRITUALIZED - Lazer Guided Melodies 3. PALE SAINTS - In Rib-bons 4. RIDE - Going Blank Again 5. THE CHARLATANS - Betvveen 10 th & llth 6. THE BOO RADLETS - Everythingš Allright Fo-rever 7. CURVE - Doppelganger 8. PRIMALSCREAM - Sre-amdelica 9. THE SUGARCUBES - Stick Around For Joy 10. BABES IN TOYLAND - Peel Sessions 1. ANNIE LENNOX - Diva 2. DEF LEPPARD - Adre-nalize 3. RIGHT SAID FRED - Up 4. MADNESS - Divine Madness 5. BRUCE SPRINGSTEEN - Human Touch 6. THE BEAUTIFUL SOUTH - 0898 7. BRUCE SPRINGSTEEN - Lucky Town 8. SIMPLY RED - Starš 9. TEARS FOR FEARS - Tears Roli Down 10. JOSEF LOCKE - Hear 1. VARIOUS - Wayne's VVorld 2. GARTH BROOKS - Ro-pin’ The VVind 3. NIRVANA - Nevermind 4. UGLY KID JOE - As Ugly As They VVant To Be 5. GARTH BROOKS - No Fences 6. METALLICA - Metallica 7. UZ - Achtuny Baby 8. EN VOGUE - Funky Divas 9. OUEEN - Classic Oueen 10. MICHAEL BOLTON-Ti- My Song me, Love And Tenderness Dl’ REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propagande in trgovine. CEUE, Ul. XIV divizije 6 19. STRAN______________________llmaja____________________NOVf^DOBfl PRIREDITVE OD ČETRTKA, 14. MAJA DO SREDE, 20. MAJA 1992 Četrtek, 14. maja Ljubljansko Ljubljana: 15.00 G. Rossini Seviljski brivec, mladinska, SNG Opera in balet. 18.00, 20.00 A. J. Pakula Morilca in priče, ZDA, Kinoteka. 18.00 okrogla miza Prulaki most, KUD France Prešeren. 20.00 Do konca sveta, ZDA, film, Linhartova dvorana, CD. 21.00 Duma, akustika in poezija, Štihova dvorana, CD. 19.00 Skriti bog, predavanje, sejna V4, CD. 16.30 Barton Fink, črna komedija, Kompas. 16.00, 18.00, 20.00 Moja punca, am„ romantična komedija, Union. Domžale: 20.00 J. F. K., am. zgodovinska drama, kino Domžale. Štajerska Celja: 19.30 redni letni koncert, Mešani komorni zbor Celje, Narodni dom. 16.30, 18.30, 20.30 Moča punca, am. družinska komedija, Union. 19.00 Kraljevi ribič, am. ZF komedija, Mali Union. 16.30 Asterix in veliki boj, risani film, Metropol. 18.30, 20.30 Obračun v malem Tokvju, am. akcijski, Metropol. Gornja Radgona: 9.00 Most prijateljstva Bad Radkarsburg, ZKO Gornja Radgona, Ljutomer: 10.00 otroški Ex. Tempore, galerija A. Trstenjak. Velenje: 9.30 do 20.00 Svetlanin dan, vrtec Najdihojca, dom kulture, Vila Herberstein, knjižnica. Zagorje: 16.00 revija mladinskih pavsklh zborov Slovenije, kulturni dom. Maribor: 19.30 koncert mladih talentov, dirigent Simon Robinson, Unionska dvorana. 21.00 kabaret XX. stoletja, As time goes by, Darja Švajger, Peter VVegele, Mali oder SNG. Rogaška Slatina: 17.30, 19.30 Morske sirene, am. melodrama, kino Zdravilišče. Gorenjska Kranj: Moja punca, am. komedija, Center. 20.00 filmski četrtek, Usodna privlačnost, am. film, Center. 18.00, 20.00 Merllvn, nem. trda erotika, Storžič. 18.00,20.00 Skodrana Suzi, am. komedija, Zelezar, 20.00 Dolgin, angl. komedija, Duplica. . Koroška Prevalje: 17.00 Naše pesmi naj donijo, srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, športni dom Prežihov Voranc. Slovenj Gradec: 18.00 Blngo, am. komedija, kino Slovenj Gradec. Petek, 15. maja Ljubljansko Ljubljana: 18.00 otvoritev razstave, Reka kot križišče, KUD France Prešeren, 21.30 Hommage to the Beatles, pevski zbor Putokazi, Klub CD. 19.00 Skozi trnje do zvezd, predstavitev knjige, Lidija Asta, Štihova dvorana, CD, 15.00 G. Rossini Seviljski brivec, mladinska, SNG Opera in Balet, 18.00, 20.00 R. Lester Gospodar življenja in smrti, V. Britanija, Kinoteka, 17.00 J. Pengov — N. Simončič Zlata ribica, Lutkovno gledališče. Štajerska Maribor: 21.00 kabaret XX. stoletja As time goes by, Darja Švajger, Peter VVegele, za abonente in izven, Mali oder SNG. Ljutomer: 10.00 otroški Ex. Tempore ’92, galerija A. Trstenjak. Zagorje: 16.00 revija mladinskih pevskih zborov Slovenije, Kulturni dom. Rogaška Slatina; 20.00 razstava in koncert, Milica Marovič, Nevenka Leban, Razstavni salon, 19.30 Morske sirene, am. melodrama, Kino Zdravilišče, 20.30 Več kot strasti, am. erotični, kino Zdravilišče. Prebold: 18.00 Hudson Hawk, am. akcijski, kino Prebold. Ptuj: 16.00 XXXIII. revija mladinskih pevskih zborov, Narodni dom. Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Moja punca, am. družinska komedija, Union, 19.00 Kraljevi ribič, am. ZF. komedija, Mali Union, 16.30 Asterlx In veliki kavboj, risani film, Metropol, 18.30, 20.30 Obračun v malem Toky|u, am. akcijski, Metropol. Gorenjska Tržič: 19.00 srečanje folklornih skupin Gorenjske, OŠ Heroja Bračiča. Kranj: 20.00 A. Nicolaj Prva klasa, SNG Drama Ljubljana, za petek II. in izven, Prešernovo gledališče. Koroška Slovenj Gradec: 18.00 otvoritev stalne razstave Arheologija koroške krajine, Pokrajinski muzej. 18.00 Blngo, am. komedija, kino Slovenj Gradec, 17.00 Jubilejni koncert kvinteta družine Breznik, gostišče Ulb-nik, 20.00 Zodiak - Karate, am. akcijski, kino Slovenj Gradec. Kotlje: 17.00 slavnostna seja skupščine občine, Kulturni dom Prežihov Voranc. Dolenjska Otočec: 8.00 odprto prvenstvo v gorskem kolesarjenju, Krka kolesarski klub. Primorska Nova Gorica: 19.00 G. Verdi Travlata, orkester, zbor in solisti, SNG Maribor, Velika dvorana kulturnega doma. Štajerska Maribor: 19.30 Carmen, popoldan na robu evropske zgodovine SNG Klecali oSe?SNQX' ,,0le,ia' AS 9088 by' Dar'a ŠVaj9er' Pe,er Rogaška Slatina: 20.00 koncert MOPZ Zdravilišče Rogaška Slatina, Kristalna dvorana; 19.30 Hook, am. pustolovski, kino Zdravilišče; 21.00 Vač kot strasti, am. erotični, kino Zdravilišče. Žalec; 20.00 Zelo radodarno dekle, trda erotika, kino Žalec. « imJ6 n°’20-3° Mo)a Punca- am družinska komedija, Union; 19.00 Kraljevi ribič, am. ZF. komedija, Mali Union; 16.30 Asterix in veliki boj, risani film, Metropol; 18.30, 20.00 Obračun v malem Toky|u, am. akcijski, Metropol. Gorenjska Kranj: 20.00 A. Nicolaj Prva klasa, SNG Drama Ljubljana, za soboto II. in izven, Prešernovo gledališče. Koroška Slovenj Gradec: 19.00 jubilejni koncert, upokojenski ženski pevski zbor Jelka, Upokojenski dom; 18.00, 20.00 Blngo, am. komedija, kino Slovenj Gradec. Mislinja: 19.00 Zodiak - Karate, am. akcijski, kino Mislinja. Dolenjska Otočec: 8.00 odprto prvenstvo v gorskem kolesarjenju, Krka kolesarski klub. Primorska Piran: 20.30 koncert komornega orkestra študentov slovenske akademije za glasbo, pod vodstvom C. Škerjanca, cerkev sv. Frančiška. Solkan: 20.30 D. Jančar - A. P. Čehov Dvoboj, tragikomedija o neznosnem, PDG, kulturna dvorana. Nedelja, 17. maja Ljubljansko Ljubljana: 6.30,15.00 Letenje z baloni, Ljubljansko barje; 9.00 otvoritev 17. kongresa industrijskih oblikovalcev, ICSID, CD; 18.00 20.00 R. Lester Gospodar življenja in smrti, ZDA, Kinoteka; 20.00 rock koncert, Nick Cave and Bad Seeds, Križanke; 10.00 Air America, am. akcijski, Komuna; 17.00, 19.00, 21.00 Pri Addamsovlh, am. komedija, Komuna; 16.00,18.30, 21.00 Hook, am. pustolovski, Bežigrad. Dolenjska Novo Mesto: 7.0015. dolenjski knjižni sejem, avla tovarne zdravil Krka. Primorska Nova Gorica: 10.00 Z. Zupančič Norčavi striček Frak, Prešernovo gledališče Kranj, Dom kulture. Sobota, 16. maja Ljubljansko Ljubljana: 20.00 LetlcIJa In Luštrek, režija Dušan Jovanovič, Štihova dvorana, CD; 19.00 Ukmar - Tartini - Arnič Baletni triptih, za red E, izven in konto, SNG Opera in Balet; 18.00, 20.00 R. Lester Gospodar živjenja In smrti, V. Britanija, Kinoteka; 11.00,17.00 B. A. Novak Stotisoč-noga, Lutkovno gledališče; 17.00,19.00,21.00 Zadnji skavt, am. akcijski, Štajerska Branoslavci: 9.00 tekmovanje za memorial Daniela Slaviča, otvoritev Gasilskega doma, Gajševsko jezero. Žalec: 19.Q0 Hadson Hawk, am. akcijski, kino Žalec. Orehova vas: 9.00 republiško prvenstvo, motokros, dirkališče. Rogaška Slatina: 17.30,19.30 Hook, am. pustolovski, kino Zdravilišče. Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Moja punca, am. družinski, Union; 19.00 Kraljevi ribič, am. ZF. komedija, Mali Union; 16.30 Asterix In veliki boj, risani film, Metropol; 18.30, 20.30 Obračun v malem Tokyju, am. akcijski, Metropol. Koroška Slovenj Gradec: 18.00 Blngo, am. komedija, kino Slovenj Gradec. PANIKA ZARADI AIDSA Ko je izvedel, da je njegovo bivše dekle, fotografski model Tina Crow, obolelo za aidsom, je Richard Gere panično odhitel na testiranje, pregledali pa so tudi njegovo soprogo Cindy Cravvford. Izvidi so bili negativni in lahko sta si oddahnila. Igralec je s 37-letno Tino prijateljeval leta 1983 in zdravniki so ocenili, da ni nobenih možnosti za okužbo. UDDOSUMNA SOPROGA Michael Douglas in njegova soproga v javnosti ne moreta več prikrivati svojih prepričanj. Diandra, ki je bila vedno na soprogovi strani in mu pomagala v igralskih in producentskih poslih, ne obvladuje več ljubosumnosti. Zadnjič sta se sprla, ker je Michael na neki zabavi preveč prisrčno pozdravil Sharon Stone, partnerko iz filma Basic Instinct. VOJNA GRAFITOM Nek nov zaščitni material, ki ga pravkar izdelujejo v ameriških laboratorijih, bi lahko zadal usodni udarec vsem, ki svoje nezadovoljstvo, jezo ali posmeh izražajo s pisanjem in risanjem po javnih površinah. Z njim bi prišli do živega otrokom, ki razposajeno poslikavajo sobne stene, in šaljivcem, ki iščejo svoj izraz na vratih javnih straniščih. Kemiki so razvili novo zidno zaščito, nekaj podobnega telefonu, na katero se ne prime nič, odporna je proti sprejem in flomastrom, ki jih uporabljajo ljubitelji grafitov, proti prahu, vlagi, ptičjem drekcem. JAGENJČKI V STEČAJU Četudi je dobila za glavno vlogo v filmu Ko jagenjčki umolknejo oskarja, je Jodie Poster v nevarnosti, da bo ostala brez zasluženega denarja. Orion Pictures, lastnik filma, je namreč najavil stečaj, zato je morala igralka za zaščito svojih interesov najeti ugledne odvetnike. DONDA VRH GLAVE Ona ne bo nikoli postala prijateljica Jamesa Bonda in tudi on bo vlogo super agenta prepustil drugemu. Whoopy Gold-berg, imenitna ameriška kemičarka, v zadnjih mesecih ni prav močno zaposlena, a pravi, da je bolje tako, kot če bi jo zapisali s tretjerazrednimi scenarji. Tudi Timothy Dalton, ki ga bomo v kratkem videli v enem od filmov o Kolumbu, se strinja z njo in zatrjuje, da ima James Bonda vrh glave. Nič čudnega, saj se v vlogi ni najbolje odrezal in bo občinstvo kot 007 gotovo bolj ogrel šarmantni Mel Gibson. NOV/! i DOBA • vT^:;______ /C/?S II... Najprej bi rad pojasnil nekaj o članku, kateri je bil objavljen v pismih bralcev z naslovom »KRS, bolnišnica, proračun... »Žal je v njem prišlo do netočnosti, katera je posledica napačnih informacij in nerodne interpretacije. Pojasniti moram, da g. Černič D. ni in ne more biti omenjen »majhen tatič«, kati na naziv je namenjen ljudem, kateri so z nestrokovnim in nepredvidenim delom povzročali nepotrebne stroške in je beseda tatič uporabljena kot sinonim za skrajno nestrokovno in malomarno delo. Glede na podatke, katere sem dobil, je srčika problema v tem, da je bil projekt zastavljen nestrokovno, neorganizirano in predvsem pa sodelujoči skoraj niso vedeli, kaj kdo dela in kaj bi moral storiti. Sploh me ne čudi, da večina naročnikov, kateri so že plačali, še vedno ne gleda CATV. Velik del podatkov sem dobil pri g. Černiču in se prepričal, da je v to stvar vložil veliko dela in sredstev. Glede na podatke, katere sem dobil, lahko sklepam, da bodo tudi ostale KS kmalu dobile CATV. Za celovito sliko bom poizkusil dobiti še gradivo IS občine. Šele potem bo v svoji poslanski pisarni dal vsem v vpogled zbrane dokumente in bom nudil ustrezne informacije. Kot poslanec ne bom še nadalje deloval v smeri, da volilci dobijo tisto, kar je njihovo. To sem obljubil in obljube imam navado držati. BOJAN EKSELENSKI, Celje za SNS Celje _____Kdo si ti, Jože? V svoji veliki stiski, na dnu osebnega propada, sem prosila, kot eno izmed zadnjih upanj - novinarja g. Kavalarja, da bi mi vsaj malo pomagal in sicer na način, da bi z mojo usodo seznanil širšo javnost. Želela sem dati v presojo in razmislek ljudem, da bi pošteno razsodili. Ponovno želim povedati naslednje: Nepravilnosti, ki se dogajajo in so se dogajale na Komunali ne poznajo meja. Pred šestimi leti so me vrgli na cesto iz delovnega mesta kurirke, l/se je bilo skrivnostno, da bolj ni moglo biti. Odgovor o zamikih kaset po moji krivdi, vse to me je vzpodbudilo, da napišem zakaj je bilo tako? Kot kurirka nisem vedela, niti nisem mogla vedeti ali so vse kasete pravočasno oddane ali ne? Še to, večini delavk »pri koritu« je zmanjkalo denarja za razne nakupe. Nič lažjega, denar so si izposodile iz kaset, torej je bil zamik »upravičen«. Vse sem morala sama prevzeti na svoje breme. Zapor (skoraj tri dni), nizkotne udarce o kraji in poneverbi - moja družina je bila oblatena, da bolj ni mogla biti. Jože, plačal boš s svojo vestjo! Spomni se, kako si meni in soprogu govoril, »vse se bo uredilo, gre za nekaj drugega, nastavljene so bile mine.« Skoraj šest let sva ti »garala« na tvojem malem posestvu, zavajal si naju, da bo vse dobro. Kljub temu, da sem bila že osramočena, z možem nisva izgubila upanja, da nama ne bi samo z resnico pomagal. Lagal si, še letošnje leto, da bo vse lepo in prav. Lagal si na sodišču (čeprav kot priča ne bi smel), zato se opiram na dejstvo, da boš tudi ti kazensko preganjan. Ni čudno, da se znašaš nad novinarjem, si pač začutil, da smo ti stopili na »rep**. Prav kmalu boš moral pojasniti: 1. Mojo »skrivnostno« odpoved * 2. Zakaj si me silil po vsej sili v bolniško (ob izginotju kaset) 3. Zakaj si naju še naprej vabil v Krajnčico 4. Kako boš poravnal stroške najinega šestletnega dela - garanja 5. Zakaj si grozil, naj ne hodim nikamor (UJV) itd, da se bodo stvari razčistile 6. Zakaj si hotel moža »spraviti« iz službe (mož je na CK Komunala) 7. Zakaj si grozil možu, da bo »ob službo, če ne bo dal mir«. 8. Če veš, kar pa je po izjavah nekaterih ne dvomim, kaj je s kasetami, zakaj ne poveš, kje so?? ZINKA LEVEC, Škofja vas Slovenija - članica »neuvrščenih«? Ne, hvala! Veliko upravičenega razburjenja povzroča gornji naslov, ki pa ima na žalost kar nekaj resnice. Pred kratkim pa je bilo celo uradno objavljeno, da namerava Slovenija skupaj s Hrvaško zaprositi za članstvo v druščini, za katero smo vsi mislili na dan osamosvojitve, da je to pač nesrečna preteklost. Zanimivo je, da se naš »turistični« zunanji minister dr. Rupel nahaja blizu Balija, ker naj bi bilo prihodnje zasedanje teh »neuvrščenih« tolstih črnu-hov. Verjetno je že tudi sklenil z njimi kakšne kupčije. Več kot očitno je, da se začenja novo poglavje RE-BALKA NIZA d JE slovenske zunanje politike. Včlanjenje Slovenije v društvo »nevurščenih« je le prva faza. Kako je to mogoče? Na tem mestu je premalo prostora, da bi navajal vsak delček fenomena »neuvrščenost« iz naše polpretekle zgodovine (vse neumnosti g. BROZA, ki jih je prirejal z raznimi diktatorji, teroristi in drugimi norci na naš račun). Ali se sedaj to ponavlja? Svetovne polarizacije je KONEC, zato mi ni jasno, kako je mogoče, da se vse to dogaja, kdo vse to vodi? Kaj je z nami Slovenci, da to dopustimo, kje je parlamentarna komisija za zunanjo politiko? ALI SO BILE JUNIJSKE ŽRTVE ZASTONJ? KDAJ SE BO NEHALO »KOLCATI« G. KUČANU PO BIVŠI JUGOSLAVIJI, DR. DRNOVŠKU PA PO BEOGRADU? Očitno se vse obrača nazaj - ZATO BO POTREBNO ZAUSTAVITI - PREPREČITI predvsem NEOBALKANIZACIJO SLOVENIJE in NE-DESNICE!!! (g. HRIBARJEVA) op. U. G. GREGOR URANIČ, SNS za Štajersko G. Slaviče k, prišel je čas Vaša predstava g. dekan se počasi, vendar sigurno končuje. Tako se bo končala dolgoletna morija in posiljevanje slovenskih vernikov ter državljanov Slovenije v KS Razkrižje s hrvaškim, nam tujim jezikom. Sprijazniti se bo treba z dejstvi. Čas vas je povozil in ljudstvo vam ni nasedlo, hvala bogu, da je temu tako. Prebivalci Razkrižja so postali še bolj osveščeni in ojačani z napredno mladino, ki vam vaših ciljev ne bi pustili nikoli uresničiti. Zares škoda časa in vsake minute, ki jo posvečate samomorilski velikonacionalistični osvajalski politiki, ki je upam samo v parih razgretih glavah skrajnežev. Za vas osebno je boljše, da dojamete, da je našega potrpljenja konec! Osebno vam svetujem in s tem delim mnenje vseh krajanov KS Razkrižje, da nemudoma pre- nehate z božjo službo v župniji Razkrižje in prispevate, da se župnija takoj priključi škofiji Maribor. Tukaj živijo samo Slovenci zato nam niso potrebni hrvaški duhovniki. Na Razkrižje pa naj se vrnejo redovniki salezijanci, ki imajo velike zasluge v preteklosti. G. Slaviček, da se boste odkupili za vse svoje napake, ki ste jih v teh letih naredili v teh krajih, naredite nekaj dobrega tudi za samega boga, za cerkev, za naše Slovence onkraj umetne meje, krajane Štigove in jim vrnite slovensko besedo in pesem v cerkev odkoder ste jim to s silo vzeli. To so bili in bodo ostali večno slovenski kraji kakor je samo ljudstvo, ki živi v teh predelih. Sledovi celjskih grofov, ki so tukaj večno oznamovali tudi s svojo kulturno preteklostjo ter vse do današnjih dni. Opomba: Poslednjič vas opozarjam, da takoj prenehate z nočnim vznemirjanjem ter grožnjami preko telefona naši družini ali bilo kateremukoli izpostavljenim posameznikom, ki se zavzemajo za pravično rešitev dane zadeve. Vso zadevo snemamo, beležimo in če ne bo drugače bomo pričeli sodni pregon proti vam osebno in vašim podrepnikom. Hvala bogu, da imamo odločnega notranjega ministra, G. Bavčarja, ki bo tudi svoje opozorilne besede namenjene vam in vsem tistim, ki bi želeli poseči po naši slovenski zemlji, uresničil v dejanjih. G. Bavčarja morate jemati resno, on je osebnost, ki se je potrdil tudi v domovinski vojni. LENART HORVATIČ, Celje Pravičniki Pišejo se Genscher, Mock, Baker, Heard... Srce jim krvavi zaradi usode naših narodov. Vse delajo, da bi zaustavili krvav obračun med njimi. Vse to v imenu človekovih pravic in samoodločbe narodov. Na videz je tako. V resnici je popolnoma drugače. Sekretar Baker naj npr. najprej pometa pred lastnim pragom. V državi milijarderjev milijoni Mehičanov, Portoričanov, Črncev itd. prebivajo pod prostim nebom, v kartonskih škatlah in umirajo zaradi lakote, nasilja in drog. Kar se je zgodilo v Los Angelesu, je le epizoda. Duhovito so jo pospremili zeleni iz Beograda, ki so zahtevali, da ZN pošljejo tja svoje opazovalce, ZDA pa odpokliče zvezno armado. Angleški zunanji minister pa naj si ogleda južne predele Londona. Huje je kot v času Dickensa. Tam živijo Angleži, ki jih država nima za ljudi. Še huje se godi z neangleži. Spomni se naj tudi genocida nad kolonialnimi narodi, npr. nad Aboridžini v Avstraliji; genocid hujši od Hitlerjevega. Tudi naj se spomni kako so angleži hujskali hindujce proti muslimanom, muslimane pa proti hindujcem. Njihov divide et impera je izzval pokole. Toda ni jih bila kriva Indija, kot zdaj ni kriv Bafkan. Tudi v ostanku ostankov nekdanjega avstrijskega imperija jokajo zaradi Balkana. Trepetajo za usodo Kosova, Hrvatov, Slovencev, Muslimanov. Toda gospodu M očku je treba iti samo na Koroško, kjer si lahko ogleda genocid Slovencev. Če bi Srbija izvajala enak genocid nad Albanci, kot ga Avstrija na Koroškem, bi bilo danes morda na Kosovem le še kakih 70.000 Albancev, ki bi si upali priznati pri štetjih, da so Albanci. Sicer pa, ali je g. Mock kdaj slišal za VValdhe-ima, ki je nekoč v škornjih hodil po Balkanu! Potem je tu še gospod Genscher. Živi v deželi, ki je izvedla strahotne poboje in zakrivita smrt milijonov ljudi. Ko je morija minila, v tej deželi ni bilo katarze. Zopet je dovolila nacizem. Zdaj v njenih mestih novi stari rasisti pobijajo in pretepajo priseljence, tako kot so nekoč Žide. Seveda Gensc- V NESREČI NE BOSTE OSTALI SAMI V času spomladanskega obrtnega sejma vam Zavarovalnica Triglav, območna enota Celje, v hali D sejmišča Golovec omogoča sklepanje NOVIH zavarovanj z 20% popustom (razen AO). V primeru, da boste sklenili novo življenjsko zavarovanje, vam bo ?no mesečno premijo podarila Zavarovalnica Triglav. ' Ker živlienie Potrebuie varnost Sl A Ma.P> G/nicP ZAUPA NAM MILIJON SLOVENCEV herju ne more iti za človekove pravice: skrbi ga le ekspanzija nemškega kapitala in pot proti vzhodu in jugu, do Sredozemlja in naprej. Če bi vsi ti gospodje imeli vsaj malo dobrega okusa, bi jih bilo sram zvišeno govoriti o jugoslovanskih razhajanjih. Vsi so tako ali drugače, kot piše tudi ameriška revija Time, destabilizirali Vzhodno Evropo in samo oni so tisti, ki so arhitekti tega, kar se dogaja danes. Človekove pravice jim niso nič mar, naši mrtvi pa jih prav nič ne bolijo. Saj beremo, da je bilo v njihovi vojni v Iraku kar okoli 150.000 mrtvih Iračanov, predvsem civilistov. To bi naj bilo potrebno, da bi uničili Sa-dama Huseina. Toda njega so pustili živega in v stolčku, nedolžni narod pa so vojaki civiliziranega Zahoda neusmiljeno pobijali. To je enako, kot da bi pobili vse talce; terorista, ki jih je zajel, pa pustili živega. Tako seveda v primeru talcev ne delajo, kajti talci so navadno Angleži, Nemci, Američani, ki so ljudje, Iračani pa niso ljudje. Tako tudi Črnci, Aboridžini, Balkanci niso ljudje. In če zdaj vendarle jočejo nad smrtjo Balkancev, je to jok hipokrizije in prevare. Seveda pa smo tudi mi vsi skupaj krivi, ker smo se pustili vplesti v njihovo igro divide et impera. Zato, ker smo glasovali za razhod in sovraštvo. Zato, ker smo lagali, ko smo dvigovali lepe zastave. Zato, ker se še sedaj sovražimo in morimo, in nismo kot tisti mož in žena, ki sta se pretepala, ko pa se je vmešal tujec, pa sta združno udarila po njem. Namesto tega naši politiki kot Kalimero v stiski kličejo šesto floto, Združene narode, celo nemško vojsko. Krivi smo, ker sami sebe ali pa če že ne sebe, soseda, zmerjamo z Balkancem, namer sto da bi vedeli, da je Balkan veliko častnejši in pistejši od hinavščine, zločina in smradu zahodnih velemest. V času, ko naši novi direktorji postajajo tujci in ko jih v novem hlapčevanju prosimo za delo, denar in priznanje, smo krivi, da smo poteptali svojo čast in neodvisnost. S priskutno mentaliteto hlapca se oziramo po vstajajočih zvezdah na našem nebu, ki se imenuje Henkel, Landerbank, Siemens itd. itd. V brlogih zahoda mafije iščemo pravico! Toda niti ta mentaliteta, niti naši novi vzorniki ne vedo, da plešejo Pravičniki svoj zadnji ples. Kaos, ogenj in smrt, ki so jih sejali po Vzhodu, bo kot bumerang udaril na Zahod. Štrajk v Nemčiji nas opozarja, da so zazijale nevarne razpoke v deželah Pravičnikov. prim. dr. JURIJ ZALOKAR, Radovljica Neumnostim še ni videti kraja V 16. št. NČ je v. d. vodje PE Toplovod Velenje, sicer bolj poznan kot projektant zgrešene investicije zaključne faze vročevoda v Šoštanju in še nekaterih, seznanil vesoljno velenjsko javnost, da so predstavniki Toplovoda skupaj z nekaterimi eminentnimi institucijami 18. aprila 1992 izmerili prenosne zmogljivosti toplovodnega sistema Šaleške doline. Naročnik omenjenih meritev je bilo nedvomno Komunalno podjetje, plačniki pa ponovno mi, uporabniki ogrevalnega sistema. Celotna zadeva bi bila lahko v določenih okoliščinah morda celo koristna, če se ne bi po- novno izkazalo, da »strokovnjaki« Komunalnega podjetja za področje Toplovoda sploh ne vedo kaj delajo in zakaj zapravljajo denar uporabnikov. Najmanj dva razloga sta, ki še kako aktualizirata slednji trditvi, še bolj pa naslov: 1. Prenosne zmogljivosti toplovodnega ogrevalnega sistema Šaleške doline so projektirane in izvedene najmanj za 191,5 MW, sedanje proizvodne kapacitete TEŠ pa znašajo le 163 MW. Z opravljenimi meritvami je bilo tako moč ugotoviti zgolj delno, znano obremenitev omrežja glede na proizvodno moč TEŠ, nikakor pa ne tudi zmogljivost toplovodnega sistema Šaleške doline, ki je bistveno večja. 2. Meritve »zmogljivosti« toplovodnega sistema so bile izvršene pri temperaturi vode 60° C, čeprav je splošno znano, da poteka dejanska distribucija toplotne energije pri 160° C. Že bežno poznavanje termodinamike nam zadošča, da lahko razlikujemo gostoto vode pri 60° C, ki znaša 984 kg/ m3 in gostoto vode v vročevodnem omrežju pri 160° C, ki znaša 908 kg/m3. Dejanske razmere v ogrevalnem sistemu so tako najmanj za kvocient omenjenih gostot slabše, kot so jih pokazale meritve. Komu lahko koristijo takšne ponesrečene »poletne« meritve zmogljivosti ogrevalnega sistema, ki jih v razvitem svetu izvajajo v ekstremnih zimskih pogojih, ve najbrž edino v. d. vodje PE Toplovod sam. V kolikor so povezane z njegovim zgrešenim projektom v Šoštanju v smislu zavajanja javnosti Ljubljanska 16, CELJE delovni čas: ob delavnikih in sobotah od 7.30 do 19.00 ob nedeljah, od 8.30 do 12.00 BARVNI TV "GORENJE" FINE LINE 47.777,00 SLT PRALNI STROJI "GORENJE" 060 51.091,00 SLT VRTALNI STROJI "ISKRA" VN 508T 9.282,00 SLT BETONSKI MEŠALCI "LIV" 120 I 32.369,00 SLT OPEKA "MODUL" 6/1 KRjZEVCI 30,90 SLT MALTIT ANHOVOy - VRECA„ 349,00 SLT , KERAMIČNE PLOŠČICE - ZE OD 277,00 SLT/m ZA VSAK GOTOVINSKI NAKUP V VREDNOSTI NAD 6.(100 SLT IN KUPCEM, KI PLAČAIO PO PREDRAČUNU IN PREDLOŽIJO 5. IZVOD VIRMANA ODOBRAVAMO ŠE 10% POPUST! VSE BLAGO P4 SEVEDA MOŽNO KUPITI TUDI NA POTROŠNIŠKO POSOJILO ALI NA ČEKE POD IZREDNO UGODNIMI POGOJI Ul KOVINOTEHNA Je potrebno vedeti, da lahko pomenijo zgolj še eno tehnično in poslovno popolnoma napačno potezo brezglavega vodstva Komunalnega podjetja, kajti sporne investicije ni mogoče opravičiti v tehnološkem smislu niti z nekdaj v prihodnosti morda realiziranim enovitim nižjetemperaturnim ogrevalnim sistemom. Zanimivo bi bilo izvedeti le še ceno za »izmerjeno prenosne zmogljivosti toplovodnega sistema Šaleške doline«, za katero smo bili uporabniki ponovno brezvestno olajšani. MIRAN GMAJNER, Velenje Zakaj (iz)b risati spomin na pohod Štirinajste? Pohod XIV. divizije ima v svoji osnovi dve razsežnosti: človeško in vojaško. Poudarimo naj le človeško: XIV. divizija je s svojim domoljubnim, narodnoosvobodilnim dejanjem, pohodom na Štajersko - predstavljala neminljiv dosežek, slovenskega naroda v njegovem boju za svobodo. Ne glede na ideološko opredeljenost njenih pripadnikov zato tudi danes simbolizira stoletno težnjo slovenskega ljudstva po demokratični družbeni ureditvi, najvišjo mero človečnosti in tovarištva, ki jo je možno izražti, je in ostaja neizbrisna podoba človeškega trpljenja in boja Slovencev v odločilnih trenutkih naše zgodovine. Ko v naši družbi danes izenačujemo vse žrtve druge svetovne vojne, je še toliko bolj nerazumljivo, da si nekateri prizadevajo spomin na 350 padlih borcev štirinajste divizije za svobodo izničiti. Nasilna smrt za domovino je in ostaja vrednota v vseh časih - ne glede na ideologijo in stopnjo demokracije, ki prevladuje v posameznih obdobjih narodovega življenja in njegove zgodovine. Nismo proti preimenovanjem ulic, trgov in šol, saj se zavedamo nujnosti selekcije in kritične presoje, kaj trajnega iz zgodovine NOB je vredno tudi spomina prihodnjih rodov in naj zato ostane kot duhovna zapuščina NOB, in kaj ne. Smo pa proti gonji in strankarski nestrpnosti do vsega, kar je povezano z našim narodnoosvobodilnim bojem v drugi svetovni vojni - nasilnemu, nedemokratičnemu postopku pri preimenovanju ulic, trgov in šol, ki spominjajo na čase NOB. Ali ste, »prekrščevalci« spominskih obeležij enot partizanske vojske, povprašali tudi zgodovinsko stroko, če se z vašimi prizadevanji soglaša, ali je niste ? Bilo bi normalno, če bi jo. Ali pri vaših odločitvah sodeluje tudi organizacija Zveza borcev? Želi, pa je niste povabili! Trdno smo prepričani, da slovenski narod, slovenski vo-lilci niso za ukinjanje imen ulic po Štirinajsti diviziji! In še povsem nestrankarski, neideološki, s preteklostjo neobremenjen pomislek: ali smo v sedanjem času resnično tako bogata družba, da si lahko privoščimo stroške, ki jih takšna preimenovanja povzročajo!? Vprašajte to armado nezaposlenih Slovencev, tisoče tistih volilcev, ki so lačni, na meji človeku dostojnega življenja. V želji, da bi našli skupne odgovore na vprašanje, kateri dogodki iz časa NOB zaslužijo, da trajno živijo v zavesti slovenskega naroda, da bi ohrani-ili medsebojno spoštovanje, ki ga zdaj s svojim ravnanjem krhate, pričakujemo ponudbo za sodelovanje pri vaših odločitvah obeležij, postavljenih v počastitev NOB. Naj bodo takšne, ki bodo za vse Slovence sprejemljive, vredno človekovega dostojanstva, hkrati pa v skladu z takšnim mestom in vlogo NOB v drugi svetovni vojni in slovenski zgodovini, kakršno Sloveniji že vsa povoj- na leta priznava evropska in svetovna javnost, pa tudi zgodovinska stroka. BORCI ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE Slovenija ne zapira meje • pred begunci! Sled zadnjih nekaj dni so se začele pojavljati informacije v medijih predvsem v Hrvaških, da Slovenija zapira meje pred begunci in da ne skrbi dobro za begunce. MIROVNA INICIATIVA PRI ZELENIH MARIBORA odločno zavrača takšne neresnice in obenem protestiramo proti takšnemu neresničnem poročanju. Sami imamo kontakte z Mednarodnim centrom za mir v Sarajevu, katere dnevno informiramo o stanju z begunci v Sloveniji in Mariboru. Dnevno tudi dobivamo preko telefaxa informacije o dohodkih iz Bosne in Hercegovine. Sam sem se imel priložnost pogovarjati z begunci iz BiH, ki so nastanjeni v Mariboru. V pogovoru z njimi so mi zatrdili, da so zelo hvaležni Sloveniji, ker jih je tako lepo sprejela. Begunci imajo streho nad glavo, dobijo hrano in oblačila. Trenutno ie v Sloveniji 30.000 beguncev iz BiH in Hrvaške. Slovenija je tudi zaprosila za pomoč Urad za begunce pri Organizaciji združenih narodov ter ostale evropske države. Slovenska vlada je zatrdila, da ne bo zapirala meje pred begunci, kot so to storile evropske države, pa čeprav jih konvencija OZN o beguncih obvezuje sprejeti begunce. Zato prosimo medije, da objavijo to sporočilo Mirovne iniciative pri Zelenih Maribora. Objavo bomo poslali tudi medijem v drugih republikah bivše Jugoslavije in obvestili mirovna gibanja po Evropi. ANDREJ OKREČA, Maribor predsednik mirovne iniciative zelenih Maribora >wčl - IKIA ttU- ** ktA KI O Ritni 4 s- l 3 9 VSVIiCf MOKE S Q CMI l UAsttfiJ NAv/VHkl *> OSmovA *A SEUD-vAtoor 3 Sorai.- A 3 * 9 V* »A VtrACC fctLMUStA hOLElOJ l irA tuu- llti RO-&JI Huw G :uAk.o- L«»Ekj * •5. 3 9 . NEMCI3A 9 ^Rpa, >€*A-)Cio i®*.o V- OtEblvAl. hi irA AfcbEfcA > %Ovfcii , levi rt.i -*et* •Cahe V 'r »ves*- UOvtUAk S 9 > tolFb »TA- V\t+v , Y 3 9 v 9*00 tf*V ‘otOsrio iAUlTtv (JtM.) 9 7""" v Nagrajenci nagradne križanke Nove dobe - RADIO OPČINE * Zaradi nepravilnih rešitev, ni bilo izžrebancev Nagradna križanka Nove dobe 1. nagrada: 2 LP INXS 2. nagrada: 1 kaseta Musigues Gauloises 3. nagrada: Majica POCO-LOCO Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka, 18. maja, do 9. ure. Skupaj s kuponom pošljite tudi rešeno križanko, drugače rešitev ne bomo upoštevali. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke PREDLOG, NITRA, MANDARINA, HAD, INTERVAL, KLEE, NUMERALE, RALO, KARDINALEN, ER, INTERDIKT, IRA, KOBE, KOČARIJA, MILANO, PALMAS, SAPRO-FITI, ŠAH, TA, TABULATURA, NAPREA, UTERUS, SUPERMARKET, M. SUNG, ORIGINAL, ZAANDAM Veljajo zakoni za vse enako? Skupaj z ženo sva plačala udeležbo za stanovanje, ki sva ga dobila od tedaj sestavljene organizacije »TOZD MERK« Celje. Sedaj, ko so časi drugačni, sva ostala jaz in žena brez službe, težko živiva in vložil sem zahtevek, da se mi ta moj denar vrne valoriziran. G. direktor mi je povedal, da je to mogoče nekako urediti, ker znesek ni velik (a nam bi prišel prav). Pošiljajo me od vrat do vrat in to od 17, februarja dalje, pridi jutri, pridi jutri, kot da živimo v nekem boljševističnem času. Do sedaj so vložili eno stran zahtevka, sedaj do 5. maja pa še eno. Pravijo, da je to sedaj težko, ker smo trije problemi in da imamo čas dve leti po zakonu, da si premislimo, če ga hočemo kupiti. Vem, da ga ne moremo z ženo v takem času brezposelnosti kupiti, to jim je dobro jasno, da nam ni treba tako dolgo čakati. Vsepovsod izplačujejo ta valorizirani denar na zahtevek stranke, tukaj v Merx banki se odgovorni obnašajo tako, kot da so oni lastniki tega stanovanja in ne podjetje. Prosil bi bralce naj mi odgovorijo, če so zahtevki oz. ti zakoni različni v posameznih podjetjih ali veljajo za vse, ta zakon in pravica za nas Naslov v uredništvu slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI S.O.S. IZ POSTELJE Spoštovani g. Koritnik, Moj problem ni tako hud, da bi bila prestrašena ali da bi se bala, da Je kaj narobe z mano, vendar ml kljub temu ne da miru. Stara sem dvaindvajset let In menim, da Imam za sabo povsem običajno otroštvo In tudi odraščanje. S fanti nimam težav; če ml je kateri všeč, se ne bojim tega pokazati. Imela sem že tudi precej bolečo Izkušnjo, toda verjetno Ima nesrečno ljubezen večina ljudi na svetu. Moj problem pa ni v tem, temveč v letošnji pomladi. Zdi se ml, da me kar razganja. Pred kakšne pol leta ml je bil všeč nek fant, vendar nisem vložila prevelikih naporov v bližnje spoznavanje, tako da me je kmalu minilo. Zdaj sem Izvedela, da sem mu tudi jaz všeč. Takoj, ko se je začela pomlad, sem začela hoditi okrog kot mesečnica. Mislim, da sem spet zaljubljena vanj. Povejte ml, Anton, ali Je to prava ljubezen, ali pa je vsega kriv le ta nori letni čas? Jana Draga Jana, vsaka ljubezen je prava, veš. To sem spoznal pred mnogimi leti, ko sem bil še čisto majhen. Imel sem največ tri leta, ko sem priracal mimo stenskega ogledala v predsobi hiše mojih prednikov. V zrcalu sem zagledal milo in lepo bitje, ki je z neznanskim zanimanjem buljilo vame. Bila je ljubezen na prvi pogled. Tako gre to, ljuba Jana. Človek se mimogrede zaljubi in nato se izgovarja, da je kriva pomlad, zastrupljen zrak, ozonska luknja ali primorsko vino, v resnici pa gre za najbolj razširjeno dejavnost bitij, ki so zasnovane na ogljiku: razmnoževanje. Če ti srček hitreje utripa, kadar se pogovarjaš s fantom, ki si ga imela pol leta na lagerju, to pomeni, da si globoko v svojem bistvu želiš, da bi ta fant vtaknil svoj meseni valjček v odgovarjajočo režo med tvojimi nogami in ti zaplodil dvanajst majhnih človekcev. Na simbolni ravni se potem ta želja manifestira kot ljubezen, čustvo, ki se ga mnogi ljudje sramujejo, še posebej, kadar gre za odnos med žensko s sumljivim virom popoldanskega zaslužka in parlamentarnim poslancem. Veseli me pa, da si ena izmed tistih ljudi, ki nesrečne ljubezni ne jemljejo kot življenjsko tragedijo in ne nalagajo z njo vsakomur, ki jim pride pod roke. Tvoja pomladna zmedenost je več kot običajna. Snega ni več, dežja je le še za poskušino, fantje hodijo okrog v kratkih hlačah in Kramberger je spet začel prodajati plastične obeske za ključe in kandidirati za predsednika. Pomlad je na višku. Saj ni čudno, da se ti rola. Na pomlad je največ novih ljubezni, največ ljudi dvigne roko nase, največ vlad pade prav na pomlad. Po moje je najbolje, da se pač prepustiš letnemu času in se lepo zgoniš kot se spodobi. Z vprašanji o pravi ljubezni se boš pač morala obrniti na revijo, ki nosi tvoje ime. Mimogrede: imaš srečo, da imaš tako lepo ime. Celo časopis lahko poimenujejo po tebi. Vidiš, jaz imam pri tem smolo. Si predstavljaš časopis za moške, ki bi nosil ime Anton? HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. V službi vam bo šlo vse kot po EdSM maslu. Tudi s svojo okolico ste v dobrih odnosih. Zgladili boste nesporazum in sklenili premirje, ki vam bo prineslo veliko olajšanje. Malo bolj poskrbite za svoje zdravje. Srečne številke 1, 3, 7, 11, 29, 37. Bik21. 4.-20. S. »J Nekdo v službi vam dela probleme UHI in ste v zadregi, ker ne veste, kaj storiti. Toda problem bo prej kot mislite, rešen sam po sebi. Poskusite srečo na loteriji. Vzemite si nekaj več časa za počitek. Srečne številke 2, 7, 19, 23, 24, 33. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Dvojci EH Ljubosumnost, ki vas trenutno da-Ije, je skoraj brez podlage. Ne bi smeli dvomiti v naklonjenost partnerja. V prihodnjih dneh ne sklepajte nobenih kupčij in ne tvegajte nakupov. Previdni bodite v prometu. Srečne številke 11, 14, 22, 30, 41, 43. Rak 22..6.—22. 7. Ivse bo šlo natančno po željah. I Poglobili boste stare odnose in sklenili novo poznanstvo. V službi bodite nezaupljivi in se izogibajte nekaterih sodelavcev. Ob prvi zdravstveni težavi nujno k zdravniku. Srečne številke 3, 13,17, 18, 22, 31.____________________________ Lev 23. 7.-23. 8. Prihodnji dnevi ne bodo lahki. LmUm Marsikaj v družini bo narobe. Vzdržite se besed, ki bi koga prizadele in prilile olja na ogenj. Morda bi bilo še najbolje, ko bi se posvetili svojim starim načrtom. Srečne številke 4, 5, 22, 26, 38, 39. Devica 24. 8.-23. 9. ■k^J z majhnim trikom lahko popravite veliko napako. Finančne izdatke dobro kontrolirajte, če nočete, da bo denarnica nenadno prazna. Ob koncu tedna boste spoznali osebo, ki bo zelo spremenila vaše življenje. Srečne številke 5, 15, 16, 29, 41, 44. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Daje vas razočaranje nad neko osebo, ki pa tega ni vredna. Poskusite se razvedriti z delom in se odločite za izlet. Nasvete jemljite z rezervo in če ste ženska, ne zaupajte svojim prijateljicam. Srečne številke 7,12,15, 26, 33, 41. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Nova ljubezen bo kot novo življe-■UilS nje in od sreče boste čisto iz sebe. Ne pretiravajte v športnih aktivnostih, raje se odločite za izlete v naravo. V prihodnjih dneh lahko računate z rešitvijo denarne zadrege. Srečne številke 11,16, 23, 25, 27, 31._______________________________ Strelec 23. 11.-21. 12. Psa Pred vami je nekaj uspešnih dni, USI ki bi jih morali izrabiti za vsako ceno. Je možnost, da bi uresničili tudi stari načrt. Dobili boste ponudbo, o kateri pa bi kazalo premisliti in se ne zaleteti. Srečne številke 4, 10, 21, 35, 38, 40. Kozoi-og 22. 12.-20. 1. pTI Če vam trenutno mečejo polena Klili pod noge, si ne pustite vzeti poguma, da greste s svojo zamislijo do konca. Težave boste z lahkoto premagali, če boste dovolj samozavestni. Bodite previdni v denarnih rečeh. Srečne številke 2, 12, 14, 17, 19, 20. Vodnar 21. 1.-19. 2. Pripravite se na neprijetne dneve, ______saj ni izključena cela vrsta presenečenj, vendar se bo na koncu vse dobro izteklo. Zgladili boste tudi star nesporazum. Kontrolirajte svojo težo in posvetite se telovadbi. Srečne številke 5,17, 24, 35, 36, 45. Ribi 20. 2.-20. 3. V prihodnjh dneh poskušajte spremeniti svoje enolično življenje m se bol posvetiti svoji družini. Tako boste lažje prenesli kakšno neugodno presenečenje. V odločitvah se nikakor ne prenaglite. Srečne številke 3, 18, 30, 33, 37, 38. NOVCi 90BA -ifr BESEDE O ABSURDNEM ALBERT CAMUS (....) Svet sam po sebi ni razumen - to Je vse, kar /e o njem mogoče reči. Absurdno pa je nasprotje Iracionalnosti In žgočega hrepenenja po jasnosti, ki se oglaša v najgloblji notranjščini človeka. Absurdnost Je odvisna prav toliko od človeka kot od sveta. Je tako rekoč edina vez med njima. Veže Ju tako tesnč, kot lahko priklene bitje drugo na drugo samb sovraštvo. To je vse kar lahko spoznam v tem svetu brez mere, kjer poteka moj pustolovski obstoj. (...) (...) Absurd nastane, ko si stojita nasproti človek, ki sprašuje, In svet, ki odgovarja s protlrazumnlm molkom. (...) (...) Absurdni človek slutil žgoče razbeljeno ledeno mrzlo, prozorno In omejeno vesolje, v katerem ni nič mogoče, zato pa že vse dano In onstran katerega leži samo še propad In nič. Kaj pomeni živeti v takšnem vesolju? Najprej nič drugega kot brezbrižnost do prihodnosti In strastno željo Izčrpati vse, kar nam Je dano. (...) (...) Ljubljana, Igralec In pustolovec so Junaki v Igri absurda. Toda če le hočejo, lahko prav Isto storijo nedolžni asket, uradnik In predsednik republike. Treba Je samo, da vedč In ničesar ne zakrivajo z masko. V Italijanskih muzejih najdete včasih pobarvane zaslone, ki so Jih duhovniki držali obsojencem pred očmi, da bi jim zakrili morišče. Skok v vseh svojih različnih oblikah, padec v naročje božanskega ali večnosti, vdanost Iluzijam vsakdnjosti ali Ideje - vsi ti zasloni zakrivajo absurdnost. (...) (...) Upor daje življenju vrednost. Če zaobseže celotno trajanje človekove eksistence, JI da veličino. Zavest in upor - teh dvoje odklonilnih odgovorov Je nasprotje odpovedi. S svojim življenjem oživljata vso trmo In strast, ki Ju je zmožno človeško srce. Gre za to, da umreš brez sprave In ne Iz svobodne volje. (...) Mit o Sizifu, 1944 Izbral: Slavko Gaberc DRUGI BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE NA OTOČCU KULTURNO POLETJE Od 20. maja do 15. septembra pripravljajo na Dolenjskem drugi bienale slovenske grafike z osrednjo prireditvijo in bogatim novomeškim pomladno-kulturnim utripom. Osrednji dogodek bo otvoritev grafične razstave 47 izbranih slovenskih avtorjev, izmed katerih bo mednarodna žirija izbrala najboljšega, mu podelita Grand Prix, ob tem pa še pet nagrad Novega mesta. Ob slovenski so pripravili tudi prikaz hrvaške grafike, v goste pa povabili častna gosta, imenitna umetnika Jasperja Johnsa iz Nevv Vorka in Johnriyja Friedlaenderja iz Pariza. V hotelu Otočec bo razstavljal Šrefan Galič, nagrajenec prvega bienala slovenske grafike, v Dolenjski galeriji se bo predstavil Gabrijel Stupica, v Študijski knjižnici Jožef Muhovič. Spremljajoče razstave bodo organizirali po petih novomeških razstaviščih, v Krki, v Pionirju, v Zavarovalnici, v Službi družbenega knjigovodstva in v Fotogaleriji. Vrstili se bodo prikazi dogovorjenih tematskih sklopov, otroška risba, fotografija, oblikovanje, arhitektura, v Jakčevem domu pa bodo na ogled izbrana dela Božidarja Jakca. V novomeškem pomladno-kulturnem utripu bo uvodoma na predvečer slovesne otvoritve 19. maja v Domu kulture zaigrala pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjakova, kasneje pa napovedujejo še nastop folklornega društva Kres, koncert Milka Bizjaka in Igorja Grassellija, nastop novomeškega simfoničnega orkestra, plesno delavnico pod vodstvom francoskega mojstra Freda Lasserrja, pa gledališke igre, lutkovne delavnice, večer slovenskih pesnikov in še marsikaj. Bienale so organizatorji namenoma postavili v čas svetovnega kongresa industrijskega oblikovanja in izkoristili ugodno priložnost za promocijo slovenske kulture in Slovenije v svetu. Kot trajni dokument pa bo ostal katalog, monografija v slovenskem in angleškem jeziku v nakladi 1200 izvodov. e. š. SVETOVNI KONGRES OBLIKOVALCEV ICSID LJUBLJANA ’92 INDUSTRIJA IN DESIGN V nedeljo, 17. maja, se bo v Ljubljani pričel 17. svetovni kongres industrijskega oblikovanja, eminentna prireditev, ki je lani odpadla zaradi vojne v Sloveniji. V slovensko metropolo pride stotnija vrhunskih strokovnjakov, ki bodo spregovorili o različnih vidikih industrije in oblikovanja, o domala vseh aktualnih vprašanjih v današnjem razvitem svetu. Ob tem bo v glavnem mestu še kup drugih dogodkov, organizatorji pa bodo več posvetov in razgovorov pripravili tudi po drugih krajih Slovenije. ICSID je mednarodno združenje industrijskih oblikovalcev, ki je bilo ustanovljeno leta 1957 v Londonu in ima svoj sedež v Helsinkih. Zadnjih kongres je bil leta 1989 v japonski Nagoji, naslednji pa bo že prihodnje leto v Glasgovvu. Slovenci smo, kot pravi predsednik organizacijskega odbora Sašo Machtig, že leta 1985 v VVashingtonu kandidirali za izvedbo svetovnega kongresa ne da bi vedeli, da je njihov neposredni konkurent ambiciozna Nagoja. Izgubili so le s štirimi glasovi, zato so dobili nov polet in končno 17. svetovni kongres, ki je potlej zaradi vojne vihre visel na nitki. Na kongresu so pričeli delati že leta 1985 v uravnovešenih razmerah, potlej pa so prišle viharne spremembe in organizatorji so morali v bistvu podvojiti svoje napore. V letih 1987 in 1988 so k sodelovanju povabili številne delovne organizacije in podjetja iz vse Slovenije. Odzvala se je dvajseterica, vključili so jo v Združeno organizacijo, kjer so firme tri leta plačevale članarino, s katero deloma financirajo osrednji dogodek svetovnega industrijskega oblikovanja. Ob organizacijskem odboru se je v priprave vključilo tudi precej slovenskih oblikovalcev. Peter Skalar vodi projekt petnajstih šol, ne- kakšno komparativno raz-stvo visokih šol za oblikovanje iz vrste evropskih držav, iz Japonske, Avstralije in Amerike. Ob razstavi bodo izdali monografijo z analizo različnosti in skupnih imenovalcev in nedvomno bo ta knjiga imela na svetovnem trgu posebno vrednost. Meta Vrhunc pripravlja modno revijo, diplomantka visoke šole za oblikovanje iz Ljubljane Vesna Vidmar je prevzela mednarodno študentsko pedagoško delavnico devetih evropskih visokih šol za industrijsko oblikovanje, dvainštirideset podjetij in galerij bo vključenih v projekt Obli- kovalčev teden, Tone Pogačnik je zadolžen za sejem De-sign Expo, Grega Košak za razstavo Slovenski stol med 1945 in 1992, Prelovšek, Krečič in Vozlič sodelujejo pri razstavi Plečnik: Gaudi... Slovenija bo v prihodnjem tednu vsa v znamenju industrijskega oblikovanja tako v demonstrativnem kot v vsebinskem smislu. Kongres naj namreč ne bi bil le teoretiziranje, analiziranje svetovnih dosežkov, temveč tudi pomembna izkušnja za domače industrijsko oblikovanje, ki tačas v Sloveniji, če verjamemo poznavalcu Sašu Machti-gu, še ni docela definirano. Obstaja namreč cela vrsta nerešenih vprašanj, ki jih bo v prestrukturiranjem in lastninjenjem treba končno razčistiti in se verjetno odločiti za prevladujočo izkušnjo razvitega sveta. Hkrati pa postaviti mejo med unikatnim eksperimentalnim oblikovanjem in industrijskim obliko- vanjem, od katerega je v veliki meri odvisen tržni proboj. Strokovnjaki v industrijskem oblikovanju opozarjajo še na eno dilemo. V kolikšni meri je v podjetjih smotrno in racionalno zaposlovati lastne desigerje. V primerjavi z zunanjimi so ti običajno precej dražji, njihovi pogledi in obzorja pa niso enako široki. V tujini se industrijskega oblikovanja lotevajo projektno, na čelu je vrhunski industrijski oblikovalec z menedžerskimi sposobnostmi, ki sestavi ekipo oblikovalcev in poskrbi za prenos načrtov v industrijo in na trg. 17. svetovni kongres industrijskega oblikovanja v Ljubljani bo nedvomno vrhunska prireditev, kolikšen poduk bodo iz njega potegnili Slovenci, pa bomo na domačih in tujih trgih videli šele čez nekaj let. E. Š. CELJSKA MALOBRIŽNOST V POSMEH RAZVOJU Organizacijski odbor 17. svetovnega kongresa Industrijskega oblikovanja Je pred petimi In štirimi leti k sodelovanju pozval slovenska podjetja In mnoga med njimi so ponudbo sprejela z odprtimi rokami, saj so bili finančni prispevki le kaplja v morje v primerjavi s tistim, kar v zameno dobivajo. Če ne upoštevamo Zlatarne, ki pripravlja v času kongresa samostojno zlatarsko razstavo v Ljubljani, In velenjskega Gorenja, so vsa ostala podjetja v celjski regiji, v kateri Imajo polna usta razvoja In napredka, ostala gluha In nema, tako da Je celotno območje bela Usa v razvejanem dogajanju slovenskega Industrijskega oblikovanja. Nedojemljivo, nesprejemljivo In do kraja neodgovorno Je takšno malobrlžno obnašanje, kajti podobne priložnosti za svetovno promocijo gospodarskih programov zlepa ne bodo več dobili. Kako to, da Je prišlo do kratkega stika, kje so razlogi In krivci v občinah in firmah, bi bilo vredno podrobneje pogledati. , Uveljavljene slovenske firme dobro vedo, kaj predstavitev na kongresu zanje pomeni. Iskra je, denimo, pripravila interni natečaj za razvoj nove generacije telefonov, Gorenje - mali gospodinjski aparati so v sodelovanju s fakulteto razvili gospodinjsko tehtnico, Kartonažna tovarna Ljubljana bo na prireditvi pokazala In prodajala kongresno mapo... Podjetja, ki so prilagodila svoj razvojni ciklus, bodo na rezultate opozorila zelo pomembne ljudi svetovnega slovesa, njihovi dosežki bodo publicirani v številnih domačih In svetovnih medijih. Njihovi poslovni papirji in plakati so razpršeni po vsem svetu, v kongresnih gradivih In v centru bodo razstavljeni na vidnih mestih. In Celjanov, tako kot mnogokje, ponovno ni zraven. ni jm poieg tedaj, ko bi lahko na lažji In prodornejši način uveljavili svoje podčrtovane prednosti. Enči Šibila DARINKA PAVLETIČ-LORENČAK PRISRČNE ILUSTRACIJE V Laškem dvorcu je Zveza kulturnih organizacij Laško pripravila razstavo prisrčnih ilustracij slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak, ki so jo odprli prejšnji teden in bo na ogled v mesecu mladosti. SLOVENSKI MOTIVI NA POSNETKIH FRANCOSKEGA FOTOGRAFA ZAGREB: ANIMACIJA Z VSEGA SVETA SELEKTORJI NA DELU V TUJEM OBJEKTIVU Pogled na slovensko urbano in nenaseljeno okolje, posamezne segmente, naravo in prebivalstvo je s svojo fotografsko kamero posnel francoski popotnik in fotograf Thierry Girard. Izbor posnetkov je združen v fotografsko pripoved naslovljeno Na pragu devete dežele in je sedaj postavljen na ogled v prostorih Moderne galerije v Ljubljani. Thierry Girard se je rodil Frank, pozneje pa gre njena začetku petdesetih, od gov razvoj v smer, ki razi-1979 pa se aktivno ukvarja skuje pokrajino v vsej njeni s fotografijo. V medij vsto- različnosti, pa s preučevanjem reportažne fotografije ameriških Razstava predstavlja oba avtorjev, kot je Robert tipa fotografij. Pokrajinski prizori prikazujejo zbran izsek iz širokega, neskončnega prostora. Ta izsek ni naključen, temveč fotografovo oko v njem najde posebnosti in izvirne oblike, ki jih nato posname. Stara mogočna drevesa, dvorišča opuščenih hiš, utrip življenja ob potokih, se pred nami razkrivajo na nov in tudi drugačen način, kot smo jih navajeni dojemati v vsakdanjem opažanju. Gi- rard običajen motiv, na videz lahko tudi povsem banalen, prikaže zanimivo in dinamično s posebnim načinom kadriranja, izborom perspektive in uporabo svetlobnih učinkov, kar združuje s subtilnim doživljanjem atmosfere, iz katere poskuša izvleči največ, kar je možno prenesti na dvodimenzionalno fotografsko površino. Med popotovanjem po naših krajih je Girard naredil tudi vrsto posnetkov, ki sodijo v žanr reportaže. Njihov osnovni lik je človek, ki ga Girard išče nepripravljenega v povsem'spontanih situacijah. Moč teh fotografij je v tem, da prikazujejo trenutek, za katerega bi sicer mislili, da ni vreden nikakršne pozornosti. Zato nam šele fotografija odkriva vsa razmerja, ki so bila med fotografiranimi, njihova čustva in značaje, kar daje Girardovim posnetkom poleg estetskih razsežnosti tudi vsebino psihološke študije prebivalcev dežele, po kateri je potoval in jo spoznaval. Boris Gorupič Junij in Svetovni festival animiranega filma v Zagrebu sta vse bližje. Tačas se je lotila dela tričlanska komisija, v kateri je tudi Slovenec Žarko Petan. Pregledati morajo preko dvesto prispelih risank, med katerimi pa žal, kot ugotavlja Žarko Petan, kljub obljubam ni nobene slovenske animacije. Organizatorji 10. jubilejnega festivala na čelu z direktorjem Joškom Marušičem so se bali, da utegnejo negotove razmere na Hrvaškem ogroziti prireditev, vendar je sedaj ta bojazen mimo. Za udeležbo na festivalu kandidira veliko število kvalitetnih filmov z vsega sveta in vseh aktualnih svetovnih animacijskih tendenc. Najštevilčnejši so Britanci, poslali so kar trideset risanih filmov, zatem Kanadčani, Rusi, Poljaki, zajetno število filmov, petnajst, pa je tudi iz domačih zagrebških logov. SO NOVI ZAVEZANCI NES NA ISTI BARKI KOT ŠKOLJČ IN ŽAKELJ Piše: Vinko Blatnik____________________ V skupščini so slovesno razglasili konec državljanske vojne ... Kot smo lahko prebrali, je Anton Drobnič za Mladino izjavil: »Ne gre za protikomunizem in protipartizanstvo ... Sicer pa je poudarjanje protikomunizma v času, ki je doživel svetovni propad, brez smisla«. Ali društvu NSZ res ne gre (več) za protikomunizem in protipartizanstvo? Ce je res, kar zdaj trdi g. Anton Drobnič, bi se moralo društvo NSZ udeležencem NOB javno opravičiti za svojo doslejšnjo javno protikomunistično in protipartizansko dejavnost, predvsem še za izjavo svojega izvršnega odbora (Slovenec, 19. 6. 1991). V tej izjavi takole pišejo o slovenskih borcih: »Namesto, da bi opazovali čas in sledili razvoju, uporabljajo pojmovanja iz časov vojne in tako občutno zaostajajo za spoznanji, ki so se medtem uveljavila v družbi. V skupščini so slovesno razglasili konec državljanske vojne. To obenem pomeni, da je državljanska vojna dejansko bila, kar za objektivnega opazovalca sicer nikoli ni bilo sporno. Teza o državljanski vojni, ali o neki obliki državljanske vojne, je danes sprejeta kot izhodišče tudi pri večinskem delu zgodovinske vede, ki je bila do sedaj ideološko vodena. S priznanjem državljanske vojne pa se politično in moralno razmerja nastopajočih sil popolnoma spremenijo ... Zdi se, da njihov zgodovinski angažma ni zadel na žilo, ki bi peljala v prihodnost. Zato ni imel razloga. Razvoj ga je ravno zavrgel in bi zavrgel tudi njegove nosilce, če bi se mu podredil. Zato lahko obstajajo samo na večnem začetku, okorelo in ideološko. Kaže, da jim preostaja dvoje: da čakajo na tistem začetku na svoj biološki konec, ali pa, da se politično, moralno in človeško problematizirajo in stopijo kot legitimen dejavnik v demokratično slovensko prihodnost. Tako bodo upravičeno dobili tisto slavo, ki jim jo je zgodovina pripravljena priznati«. Vlogo slovenskega domobranstva v drugi svetovni vojni pa izvršni odbor NSZ opravičuje (poveličuje) z besedami: »Kdor je pripravljen analizirati medvojne slovenske razmere, bo moral priznati, da ne veljajo za slovensko domobransko vojsko. Še taka katastrofa namreč ne zahteva, da bi se ljudje nehali obnašati racionalno. Slovenski protikomunisti so se obnašali racionalno: branili so svoja življenja, ne svoje življenje, branili so svoja življenja in izbrali manjše zlo. Vse drugo je retorika zmagovalcev. V vsej okupirani Evropi je bila samo v Sloveniji državljanska vojna. Samo tu so zmogli komunisti ta brezvestni in brezobzirni načrt, da se polastijo oblasti nad ljudstvom, ko se je le-to dobesedno zvijalo pod tujčevo peto. In samo tu jim je toliko ljudi sledilo, da so ob zunanji pomoči in ob sorazmerno velikih žrtvah to tudi izpeljali.« Opravičila borcem za to izjavo - kaj šele njenega preklica, ki bi se moral opirati na 14 prenovljenih točk programa društva NSZ - vse doslej nismo še nikjer prebrali. Kot kaže tudi boja društva NSZ proti komunizmu še ni konec. Besede so eno, dejanja drugo! Tako g. Anton Drobnič v vlogi republiškega javnega tožilca še naprej dosledno uresničuje glavno nalogo društva NSZ: radikalno, tudi z uporabo »revolucionarne zakonodaje« odpraviti z vsemi »usedlinami boljševizma«. Pa čeprav za ceno povzročanja krivic tudi vsem tistim, ki so bili zaradi napak povojnih oblasti materialno in moralno oškodovani. Poglejmo primer! Dr. Ljubo Bavcon doživel hladen tuš Kmalu bo tri leta, odkar je Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin dal pobudo za obnovo povojnih političnih procesov, kot so bili Nagodetov proces pa duhovniški, agentski ali gestapovski proces, procesi proti informbirojevcem. Prav tako je Bavconov svet predlagal skupščini Republike Slovenije posebno raziskavo o usodi več tisoč pripadnikov domobranskih in drugih vojaških enot, ki so jih po koncu vojne zavezniške oblasti kot ujetnike izročile Jugoslaviji. Hkrati s to pobudo je svet, zavedajoč se številnih zakonskih ovir, predlagal nekaj sprememb zakona o kazenskem postopku, predlani pa izdelal še obsežen elaborat o tem, kako kar najhitreje in najučinkoviteje premagati pravne in dejan- ske ovire na poti k rehabilitaciji po krivici obsojenih oseb. Malo od tega je bilo do danes uresničenega; ustavni zakon je prinesel nekaj več reda v kazensko zakonodajo, vse drugo pa je ostalo le pri obljubah in primanjkovanju. Svet je zato poskusil s predlogom, naj obnove kazenskih postopkov sprožijo pristojni javni tožilci. Namesto soglasja pa ga je čakal hladen tuš v obliki odgovora republiškega javnega tožilca. Ne da bi ponudil en sam argument, je Anton Drobnič predlooe sveta zavrnil, namesto njih pa ponudil - milo rečeno - sporno rešitev, nekdanjo zakonodajo je po njegovem potrebno odpraviti z enim zamahom. Več let trajajočo preobrazbo monopolnega in totalitarnega političnega sistema v demokratičnega je pač ocenil kot revolucijo, ki prinaša rešitve čez noč in na mah. Kot da ga spoštovanje načel in pravil demokratične pravne države ter z njimi varovane človekove pravice in temeljne svoboščine ne zanimajo - čeprav so mnogi in tudi Bavconov svet prepričani, da je možno rehabilitacijo povojnih obsojencev spraviti prav v te okvire. Zakaj vse povojne obsojence v isti koš? Mnenje članov Bavconovega sveta je, da je vlada z ustavnopravno zelo dvomljivim zakonom o denacionalizaciji potisnila revolucionarno lastninsko preobrazbo Slovenije v prvi plan, posamezniki s svojimi usodami in krivicami pa so ostali v ozadju, zunaj vidnega polja oblasti. In to kljub temu, da bi bilo možno njihove krivice naglo in učinkovito odpraviti kar s pomočjo sedanje zakonodaje, t.j., ne da bi doslednejšo z enim zamahom izničili, pri tem pa vse povojne obsojence, tudi špekulante, vojne dobičkarje, teroriste, in kolaboracioniste stlačili v en koš. Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin sodi, da pozna slovenski zakon o kazenskem postopku - ki je v primerjavi z drugo tovrstno evropsko zakonodajo celo zgleden - poleg obnove kazenskega postopka še zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa je izključno v pristojnosti javnega tožilca. Prav s tema pravnima sred-stvima bi bilo moč razveljaviti velik del nekdanjih krivičnih obsodb - če bi se ju poslu-žili. Za odpravo drugih krivic predlaga svet še nekaj možnih poti in načinov, ki pa so za g. Antona Drobniča vse premalo radikalni. Se nadaljuje 3LpVENSKI DOMOBRANCI} Vaši' izdajalski voditelji, z Rupnikom vred, bodo pred sodiščem sojeni no življene in smrt! Ali pomnite: oni Vas gonijo v Vaš lastni pogin, Vas zapeljujejo v klahje Vaših nedolžnih bratov. . Ko so se sestali v Teheranu Roosevelt, Churchill in Stalin, so za-pečatiji usodo vsakega vojnega zločinca, v Jugoslaviji z besedami? '■Vsi, ki so odgovorni, ali sa se- prostovoljno udeležili, nasilstev, umorov in 'pobojev, bodo prignani nazaj na kraj storjenih zločinov, da bodo sojeni od prostih vlad, ki bodo tam postavljene. Za vsako deželo bodo tam sestavljeni imeniki z vsemi podrobnostmi. Varujejo naj se oni,, ki si do zdaj še niso omadeževati »svojih rok x nedolžno krvjo, da se ne pridružijo vrsti krivih, ker trdno je zagotovljeno, da fth bodo tri zavezniške sile preganjale do zadnjega kota na zemlji in'jih izročile njihovim tožnikom, da zadaste pravici". To je poroštvo treh velikih zaveznic Jugoslavije: Velike Britanije, Rusije in Amerike. NOVI4DOBA . iprA KDO JE LANI MORIL PO BENCINSKIH ČRPALKAH - V CELJU PRELOŽENO SOJENJE ROPARJEM DOMNEVNI UBIJALEC JE ONEMEL Anton Razpor, črpalkar Inine poslovalnice v Rupi, ki je po roparjevem strelu v glavo preživel z ohromelo polovico obraza, se je počasi obrnil proti dvorani in na sodnikovo vprašanje, ali je storilec v dvorani, z napol ohromelo roko pokazal na — Adela Obalija. Tedni groze bencinskih črpalkarjev Skorajda pred letom dni, junija lani, so javnost pretresli brezobzirni ropi po bencinskih črpalkah. Neznani storilci so že po prvem ropu v Šentrupertu v Savinjski dolini pustili za sabo truplo. Za komaj omembe vredni izkupiček so ubili mladega očeta Igorja Pražnikarja. Bencinsko črpalko, ki stoji na samem ob križišču za Logarsko dolino so napadli 11. junija okrog 22. ure. Organi pregona še niso uspeli zbrati vseh sledov, razen nesrečnega Igorja Pražnikarja je ostal le indic o ob cesti parkiranem vozilu, ko je prišla grozljiva vest o ropu na Hrvaškem. Bilo je peti dan po ropu v Šentrupertu, ko sta dva napadalca oropala Inino bencinsko črpalko v Rupi. Pri tem je eden ustrelil v glavo delavca Antona Razporja. Navzlic strelu v obraz, krogla je nesrečni žrtvi razbila čeljust in poškodovala ramenski sklep, je Anton Razpor preživel in miličnikoma zmogel podrobno opisati storilca. Opis je bil tako natančen, da so varnostni organi na osnovi skice pozneje prišli do storilca, ki je bil iz - Velenja. 19. junija so roparji spet napadli, tokrat bencinsko črpalko v Trebnjem. Zdaj so smrtno ranili Franca Šileka, ki je zaradi ran pozneje kljub zdravniški pomoči umrl. Zaradi grozovitosti roparjev, je bila na nogah slovenska in hrvaška policija. Že naslednji dan so delavci milice iz Velenja in UNZ iz Celja v velenjskem hotelu Paka med zajtrkom po skrbno pripravljeni akciji presenetili dvojico mladeničev, za katera je obstojal upravičeni sum, da sta onadva pri ropih sodelovala. Sokrivec prepeva, Obali molči Šlo je za Adela Obalija iz Velenja in Roberta Zriliča iz Kamnika. Veliki senat Temeljnega sodišča v Ceyu, ki ga vodi sodnik Milko Skoberne, je že na začetku razprave doživel prvi zaplet, ko je predsednik senata pozval osumljenega Obalija k zagovoru. Sodnik M. Škoberne: »Ali se boste zagovarjali?« Adel Obali: »Ne«. Obtoženi Obali je pri svoji odločitvi vztrajal oba dneva, kolikor je do preložitve trajala obravnava, saj je v obeh dneh izustil le dvakrat: »Ne«. Zato se je sodnik odločil, da bodo prebrali zapisnike zaslišanj med preiskavo, kjer je obtoženi Obali večino dejanj priznal, razen nekaterih podrobnosti, ki bi mu v več mesecev trajajoči preiskavi ušle iz spomina. Drugoobtoženi Robert Zri-lič je v danih okoliščinah izbral drugo taktiko in sodnemu senatu podrobno opisal priprave in dogodke same s tem, da je seveda svojo vlogo pri teh grozodejstvih skušal zmanjšati. Priznal je, da je pištolo »lama cal. 9 mm« priskrbel on s pomočjo znanca iz Kamnika. Vendar bi jim naj pištola služila le za zastraševanje, ko bi naj maskirani napadli predtem dodobra ogledane črpalke. Njegov zagovor je izzvenel v prazno, ker je priznal, da sta z Obalijem po ropu v Šentrupertu odrinila v Borovlje, v Avstrijo, po novo municijo in jo pozneje še preizkusila. Robert Zrilič: »Res je, da sva rop skrbno pripravila, vendar sem si tik pred dejanjem premislil, zato sem tudi pokvaril avtomobil...« Po ropih bi se lotili preprodaje orožja V kako grozljivi podobi svoje bodočnosti so videli perspektivo ti mladi ljudje, je po dvobojih Obalijevih odvetnikov dr. Petra Čeferina in Ismeta Mahmuljina z obtoženim Zriličem in zastopnico obtožnice tožilko Marinko Čakš potrdil in osvetlil drugi dan razprave prva priča Leopold Pšeničnik. Mimogrede, Zrilič je bil v rezervni sestavi - milice. »Ideja o ropanju bencinskih črpalk je bila Zriličeva. Ko smo se podrobneje pripravljali na akcijo, smo se dogovorili, da bomo uporabljali le »sprej in maskiranje«. Izbrali smo črpalko v Šentrupertu. Dvakrat smo se peljali tja, najprej z renaultom 5 in drugič jugecom. Opazovali smo promet, gibanje delavcev in ugotavljali podrobnosti. Na koncu sem si premislil,« je povedal sodnikom Leopold Pšeničnik. »Na ta način smo hoteli priti do denarja, da bi se začeli ukvarjati z donosno preprodajo orožja. Zato sva se že pred tem z Zriličem peljala v Zadar, kjer bi si morebiti lahko izposodila denar za nakup orožja. Iz Zriličevega pripovedovanja sem vedel, da je njegov oče policist. Vse do konca sem mislil, da se tudi Obali ne bo lotil tega, pozneje sem izvedel, da je on celo streljal...« Po končanem zaslišanju ostalih prič sta Obalijeva odvetnika predlagala izvedbo nekaterih novih dokaznih predlogov in odstopila od prvotne zahteve po neposrednem zaslišanju sodnega izvedenca prof. dr. Jožeta Lokarja, predlagala pa izvede- Leyla Obali, Adelova sestra, je prvi dan razprave skupaj z materjo čakala pred vrati sodne dvorane. Drugi dan je poslušala pričevanja povabljenih niško mnenje komisije, ki jo naj imenuje dekan medicinske fakultete v Ljubljani ter celovitejšo predstavitev poročila izvedenca grafologa Boruta S. Pogačnika, ker opirata obrambo na domnevi, da so norice in redka oblika mumpsa vplivale na obto-ženčevo osebnost. Zriličeva obramba pa je zahtevala poročila o dogodkih med preiskavo, na osnovi katerih bi se naj obtoženi tudi sam upravičeno bal Obalija. Naj ob koncu navedemo še drugi primer, ko je obtoženi A. Obali končno spet spregovoril. To je bilo ob vprašanju njegovih odvetnikov po pričevanju nesrečnega Antona Razporja iz Rupe, če je kdaj videl oškodovanca, je A. Obali drugič odprl usta in izgovoril: »Ne«. In kolikšen je bil izkupiček iz ropov? Nekaj manj kot sto tisoč din. Jana Štrlekar MORILEC SE JE V DRUGO SPRAVIL NA STARKO IN JO NATO VRGEL V VODNJAK POSILJENA IN UMORJENA Mir idilične vasice Lutarje pri Ponikvi v Šentjurski občini je skalila smrt osemdesetletne Urške Šolinc. Zeničke, ki je sama živela v svoji stari bajti. Njeno truplo je teden dni po zločinu odkrila prijateljica v vodnjaku. Policija ne odkrije ničesar Urška Šolinc je sama živela v svoji stari, še s slamo kriti hišici. Navzlic letom je bila dokaj krepka in zdrava, lotevala se je vseh kmečkih del na zemlji. Dom je zapuščala le, ko je šla k sosedom po mleko in na svoji redni poti v cerkev. »Nazaj grede se je skoraj vedno oglasila pri meni,« pripoveduje Marija Jerebinšek, ki jo je bolezen privezala na dom, Urškina soseda. »Veste, zaselek je majhen, drug drugega vidimo ob delu, ob hiši, čeprav se za drugo dosti ne brigamo. Kolikor vem, Urška sorodnikov ni imela, vsaj takih ne, ki bi prihajali na obisk. Imela pa je baje neko nečakinjo, ki je jaz tudi nikoli nisem videla...« Za Veliko noč Urške iznenada ni bilo več na spregled. Ko je tudi drugi dan ni bilo videti, povpraševanja pa niso rodila sadov, so se vaščani odločili za obvestilo policiji. Ker so bili pred durmi prazniki, so se nagibali k presoji, da je mogoče Urška odpotovala h komu na obisk. Policija je prišla, preiskala hišo in okolico, pogledala v vodnjak, vendar starke ni našla. »V nedeljo, tretjega maja, je prišla v Lutarje Urški na obisk njena dolgoletna prija- teljica iz Maribora. Ker je ni našla v hiši, ne okoli nje, je podzavestno pogledala še v - vodnjak. In v vodi zagledala truplo,« vsa pretresena pripoveduje Marija Jerovšek. Teta, tiho pomoliva »Vsem se je zdelo čudno, da že teden dni pri sosedi ni luči,« pripovedujeta Jože in Danica Ribič. »Pomislili smo na najhujše, ker nam je marca soseda povedala, da jo je nadlegoval ponoči fant, ki ji je včasih pomagal pri delu. Skušal ji je storfti silo, potem pa ji zagrozil, da jo bo ubil, če ga bo izdala... Kljub temu smo jo prepričali, naj zadevo prijavi policiji. To je tudi storila...« »Ni res, da sem ji ukradel denar in tudi ni res, da sem jo hotel posiliti,« je pozneje zatrjeval mladoletni S. O. organom pregona in preiskovalnemu sodniku, ki je vložil zoper njega ovadbo. Prav v dneh, ko so iskali pogrešano Urško Šolinc, je mladoletnik imel na sodišču obravnavo. »Bil sem pijan in ne znam pojasniti, kaj me je sililo, da sem ponoči odšel k teti Urški. Ko sem jo pobožal, se je zbudila in prižgala luč. Hotel sem jo pomiriti in ji rekel: »Teta, tiho pomoliva,« ona pa je začela kričati, »kaj bova tiho molila, in da naj takoj odidem.« In sem odšel, pozneje pa so govorili, da sem jo posilil in ji ukradel denar...« Pred velikonočnimi prazniki so vaški fantje, kot je to običaj, s streljanjem naznanjali prihajajoče praznike. Prav tako je običaj, da si med predahom dodobra zalivajo grla. Drobnoraščeni S. O., za katerega ni bilo nikoli slišati, da bi bil nagnjen h pijači, je pri tem sodeloval. Priče znajo povedati, da je od pijače večkrat omagal. In potem se je zgodilo. Po odkritju trupla v vodnjaku se fant ni več upal priti domov. Skrival se je v gozdiču nad rojstno hišo. Policija se je kaj hitro spomnila marčevskih dogodkov, po fantovem izginotju pa je bil sum še bolj upravičen. Z usklajeno akcijo so fanta v gozdu kmalu odkrili. Umorjena ali utopljena Kaže, da so dogodki mladoletnika po streznitvi pritisnili k tlom. K skrivanju, za domačo hišo, kot bi komaj čakal, da ga nekdo reši groznega bremena. Povedati je namreč treba, da sta hiši storilca in žrtve le dober lučaj narazen, vodnjak pa prav tako. »Ne morem verjeti, da je vse to res. Težko mi je že samo pomisliti na to strašno stvar,« vsa pretresena pripoveduje mladoletnikova mati. »Po končani osnovni šoli je dobil štipendijo gradbenega podjetja Obnova. ‘ Toda že v prvem letniku )e ostal brez štipendije, ker je podjetje padlo v stečaj. Oče mu je uredil delo pri znancu obrtniku. Kolikor jaz vem, nihče do letošnje pomladi ni imel kaj grdega reči na račun mojega sina. Pri zdravi pameti, kaj takega ne bi mogel narediti. Po moje je bil pijan, kot so bili tiste dni vsi pijani v njegovi družbi. Res pa je, da se doma ni preveč zaupal, tako smo za tisto reč s sosedo Urško izvedeli šele pozneje, ko je dobil poziv na sodišče. Na sodišče je šel sam, povedal je le, da stvar še ni zaključena. In zatem so prišli miličniki. Oče bo šel v sredo v Celje, mogoče mu bo uspelo priti do sina,« si vije roke nesrečna mati. Z možem sta komaj dogradila hišo, prepričana, da bosta oba otroka v redu spravila h kruhu. Po najdbi trupla nesrečne Urške Šolinc, so organi pregona takoj ugotovili, da gre za nasilno smrt. Sodnomedicinski izvedenec pa, da je bila nesrečnica posiljena in davljena. Do danes, ko to po- ročamo, strokovnjakom sodne medicine še ni uspelo ugotoviti, ali jo je storilec zvlekel do vodnjaka in vrgel vanj še živo ali pa je nesrečnica bila že mrtva. Glede na fizično konstitucijo ni verjeti, da bi osumljeni mladoletnik nesrečno žensko do vodnjaka lahko spravil, če bi bila nesrečnica pri zavesti. Preiskava je v teku. J. V. in LucaS Mladoletnikova rojstna hiša in vodnjak, v katerem so po tednu dni odkrili starkino truplo. ŽLM MIMI Ulil M Hill Milil Hill llllllllllll UH llllllllllll MIHI MIMI Ulili MIMI Ulil Ulili M lili M MIH III MII MIHI MIH MIHI I Milili Hill I MIH MIHIMIIIM MII MIH^ 1 NABRADE ZA ZVESTOBO NA6RADE ZA PRIJATELJE I VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAŠE STARE IN NOVE NAROČNIKE I Začenjamo z veliko nagradno igro NOVE DOBE, v kateri lahko sodelujete vsi, ki ste se že naročili ali se še boste naročili na naš časopis. Pri žrebu bomo upoštevali vse naše stare in nove naročnike, ki imajo plačano naročnino za najmanj tri mesece. 1. nagrada - TV sprejemnik 2. nagrada - Videorecorder 3. nagrada - Glasbeni stolp In 10 tolažilnih nagrad. Preverite, če ste že naš naročnik! ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ HENRV ROSS PEROT: BOGATAŠ NAJAVLJA PREDSEDNIŠKO KANDIDATURO AMERIKA POTREBUJE POSLOVNEŽA Letošnje volitve predsednika Združenih držav so z najavo neodvisnega kandidata teksaškega milijarderja Henryja Rossa Perota, ki se namerava spopasti z Georgem Bushem in njegovim demokratskim nasprotnikom Billom Clintonom, postale še mnogo bolj negotove. Javno mnenje pravi, da bi kar četrtina Američanov dala svoj glas enemu najuspešnejših poslovnih mož ZDA. Bush in Clinton sta si v primerjavi s svojimi tekmeci pridobila veliko prednost, vse njune upe pa je dodobra zamajal prihod Rossa Perota, ki pretrese volilne kombinacije. Henry Ross Perot je človek, kakršnega Američani ljubijo. Leta 1962 je s tisoč dolarji ustanovil Eletronic Data Systems, družbo, ki jo je dvaindvajset let kasneje prodal za poltretjo milijardo dolarjev. 61-letni Teksačan neizmerne energije, nenehno v gibanju, strastno sklepa posle, v prostem času pa kolesari ali deska. Predvolilni boj bi za razliko od obeh protikandidatov seveda z lahkoto financiral iz lastnega globokega žepa, od nikogar ni odvisen in zaradi njegove podobe po meri Amerike njegova popularnost vsak dan raste, še posebej, ker poudarja, da bo kandidiral za predsednika preprosto zato, ker mora nekdo državo potegniti iz globoke krize. Vodi ga jeklena poslovna logika. Beli hiši predlaga, naj v bodoče tesneje sodeluje s poslovnimi krogi in v skladu z močnim kapitalom kroji svojo politično strategijo. Razmišlja o velikih reformah, Teksaški milijarder Henry Ross Perot želi postati novi ameriški predsednik o socialni in zdravstveni zaščiti, ki ju najbogatejši sloj v Ameriki mora zagotoviti. Nekateri politični analitiki so ga že proglasili za najpomembnejšega neodvisnega predsedniškega kandidata po letu 1912, po Teodorju Rooseveltu. Najbolj ga podpira urbana Amerika, volilci v Kaliforniji, na Floridi, Illinoisu, Michiganu, Ohiju in seveda v Teksasu. Čeprav tačas nihče zares ne verjame, da bi Ross Perot postal novi predsednik Združenih držav Amerike, moža ne gre podcenjevati. Še zlasti je ogrožen Bush, ki bi mu odnesel glasove, medtem ko ima Clinton privržence med drugačnimi sloji prebivalstva, v siromašnem jugu in v srednjem zahodu ZDA. Volilni mlini torej pospešeno meljejo in izid je povsem negotov. SVETOVNI POLITIKI SLABO SPIJO KAM Z ATOMSKIMI GLAVAMI Politiki po svetu In predvsem po Združenih državah Ameriki sl razbijajo glave, kam varno spraviti preko trideset tisoč nuklearnih bojnih glav, kolikor jih imajo v delih razpadle Sovjetske zveze, v Rusiji, v Kazahstanu, Belorusiji In v Ukrajini. Menda bi jih bilo najbolj varno uskladiščiti na Antarktiki. Iz negotovih držav jih je diščenje in uničevanje svoje-namreč treba kar najhitreje ga kemičnega orožja, na odstraniti, saj bi jih lahko njem so vsi potrebni varnost-kdo ukradel, preprodal ali ni ukrepi, pomanjkljivost pa morebiti celo uporabil. Neka- je v tem, da se na otok prav teri predlagajo transport na lahko prebijejo teroristi in iz-otok Johnston v Pacifiku, ki maknejo grozeče orožje. Po ga ZDA uporabljajo za skla- mnenju drugih bi bilo pamet- no tovor namestiti na oddaljeni in težko dostopni Grenlandiji, a s takšno rešitvijo se prebivalstvo noče strinjati. Strokovnjaki ameriške obveščevalne agencije menijo, da je najprimernejše skladišče za bojne glave na Antarktiki, v bližini ameriške bojne baze McMurdo Sound, kjer je temperatura stalno pod ničlo in kjer se obkrožene z ledeniki in v konstantni klimi tudi nameščene na prostem v nobenem primeru ne bi mogle poškodovati. Zaprte bojne glave niso radioaktivne. pri prevozu pa bi vendarle lahko prišlo do nesreče. Če bi na primer iz transportnega helikopterja katera izpadla, ne bi eksplodirala, lahko pa bi kontaminirala določeno področje. A strokovnjaki v isti sapi zagotavljajo, da je to komajda verjetno, ker lahko to strelivo prenese zelo velike obremenitve. IRAN IMA ATOMSKO OROŽJE SOVJETSKI BOMBI Časopis European trdi, da se je Iran dokopal do najmanj dveh atomskih bojnih glav Iz bivše sovjetske republike Kazahstan. O tem je novoustanovljena sovjetska obveščevalna služba pred kratkim obvestila ameriško obveščevalno agencijo CIA. Rusi v sporočilu navajajo, da je iz atomske baze Semi-palatinsk, ki jo je kazahstanski predsednik v začetku tega leta ukazal zapreti, izginilo več nuklearnih bojnih glav. Evropski obveščevalci smatrajo, da je posel sklenil kar sam predsednik republike Nursultan Nazarbajev in da jih je v hudi gospodarski krizi zamenjal za gorivo ali za gotovinsko plačilo. Da bi zabrisal sledi, je lansiral vest o kraji, ki naj bi jo zakrivili bivši kozaški atomski strokovnjaki, pobegli v Iran. # Ob obeh bojnih glavah, ki se nahajata v Iranu, je izginila še tretja in to nekam na Srednji vzhod, Kazahstan pa je po navedbah ruske tajne službe prodal Iranu tudi precej konvencionalnega orožja, najverjetneje rakete tipa scud z dometom tristo kilometrov. Eksplozivna moč ukrade- nih ali prodanih atomskih glav je od dveh do petih kiloton, pet kiloton pa pomeni atomsko bombo, ki je padla na Hirošimo. Strokovnjaki upajo, da si Iranci z orožjem ne bomo mogli dosti pomagati, kajti vsaka bomba je posebej zaščitena z geslom. Med osemletno vojno z Irakom so Iranci dokazali, da znajo zelo spretno preurejati in posnemati izdelavo orožja in atomske glave jim ne bodo delale večjih težav. Imajo tudi lastne rakete za prenos in lahko z njimi zadevajo cilje, oddaljene do 130 kilometrov. Britanski strokovnjaki za Srednji vzhod menijo, da si Iran resnično želi atomsko bombo in da so njihovi atomski fiziki več mesecev po Srednji Aziji raziskovali nuklearno tehnologijo. V zahodnih vladah se bojijo, da bo z vstopom Irana v nuklearno tekmo svetovno ravnovesje dodobra zamajano. I z vami na poti .............. NOVfi90BA ____,_____ DOLGOLETNI MEDSOSEDSKI SPOR NA VRANSKEM KO OSTANEJO LE SE STRELI Razgovor'med sosedoma Jakobom Paholetom in Brankom Pogačarjem iz Prapreč pri Vranskem bi se za slednjega lahko končal usodno. V torek, 5. maja ob zadnjem prepiru o sporni meji, ki se vleče že več let, je počilo. Pogačar, ki je dobil strel v dimlje, se zdravi v celjski bolnišnici in se jezi na Paholeta, ta pa doma obžaluje noro dejanje v trenutku neprištevnosti. Kaj je napeljalo Paholeta, da je ohrabren z alkoholom posegel po orožju? Obstreljenega devetindvaj- genitalij,« pripoveduje Bran- setletnega Branka Pogačarja, očeta dveh osem in devet let starih deklic, smo našli na poškodbenem oddelku. Postaven fant, bolje rečeno, hrust, leži v postelji zaradi hude prestrelne rane v leve dimlje. (Sreča v nesreči je, da ni Pahole uperil brezostrelke malce bolj v desno). »Pahole je prišel iz Griž v Prapreče pred osmimi leti. Preživel je našo staro sosedo in podedoval kmetijo. Z njim sva oče, lastnik kmetije, in jaz že večkrat prišla v konflikt zaradi meje. Vedno je silil navzdol v naše. Šel sem v Žalec, kjer so mi geodeti natančno določili mejo, pa ni nič pomagalo. S sosedom sem fizično obračunal pred pol leta, ko je prišel izzivat v našo hišo. Takrat sem ga udaril. V torek mi je sosed ob 19. uri napovedal pogovor na sporni točki. Nekaj časa sva se pogovarjala, brez hujšega prepira, a nenadoma je iz koša izvlekel nekakšno puško in ustrelil. Ko sem videl, da gre zares, sem kljub rani sedel na motor in se hitro odpeljal domov. Na srečo je krogla šla skozi meso tako, da ni poškodovala kosti in ko Pogačar. Branko je poudaril, da je šel sosed v tokrat resnično predaleč. Če bi ga s kolom po glavi, bi mu še spregledal, tako pa ga bo tožil za prestani strah in bolečine. V idiličnih Praprečah smo skupaj z ženo našli Jakoba Paholeta, ki so ga policaji po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku izpustili na prostost. Telesno šibak in prijazen možakar, kakšno leto pred pokojnino, ki jo bo najbrž dočakal pri DBS Šempeter, bi lahko bil kvečjemu vrtnar, nikakor pa ne revolveraš tipa šešljevec ali arkanovec. Zgodba Jakoba Paholeta, očeta treh otrok, je tipična zgodba človeka v globoki duševni stiski: »Nikoli si nisem upal niti pomisliti, da bi se mi zgodilo nekaj tako strašnega. Ko sem prišel k sebi, skoraj nisem mogel verjeti. Vse se je začelo, ko sem se preselil iz Griž, kjer imam hišo, v Prapreče. S sosedom Pogačarjem starejšim se nisem mogel nikoli pametno pogovoriti, ker je zelo grob človek. Z vsemi sosedi in vaščani je v sporih. Enemu je na primer pred leti poškodoval oko, in je moral na opera- cijo, drugemu je odgriznil prst. S sosedom sva si prvič prišla navzkriž 1983. leta, ko mi je plaz odnesel zemljo in sem jo poskušal zadržati z zabitimi koli, kar sosedu ni bilo povšeči. Pred dvema letoma sem bil pri njem tepen. Takrat sem jim moral izplačati denar za vodovodne cevi, kar sem zmogel le po obrokih. Ko sem prinesel še zadnji obrok, me je starejši Pogačar obtožil, da sem ukradel uro. Ko sem zanikal, me je Branko od zadaj z vso močjo udaril v glavo. Padel sem po tleh in name se je spravil s plastično cevjo še njegov oče. Komaj sem jima ubežal in poiskal zdravniško pomoč. (Zdravniško potrdilo, namenjeno za sodišče, Jakoba Paholeta, št. 241/91), ki ga je dr. Peter Strouhal izdal dne 1. 6. 1990 ob 23. uri: »Poškodovala ga je znana oseba. Klobasasta oteklina, ki sega od vratu na levo ramo, druga sega od vratu preko sredine leve lopatice, tretja pa na zunanji strani leve podlahti...«) Do prepira je prišlo tudi zaradi meje. Sosed je na vsak način hotel dokazati, kje poteka »prava«, in jo začel označevati s koli. Ko sem jih populil, jih je ojačal_še z železno »štango«. Ni mi jasno, kako naj bo tam meja, saj ni bilo v zemlji nobenih mejnikov. Bilo mi je že vsega dovolj, zato sem naročil Brankovemu mlajšemu bratu, naj mu pove, da pride k »novi« meji ob sedmih zvečer, da se Obupana zakonca Pahole vidita edini izhod v odhodu iz Prapreč, kjer sta si zgradila novo stanovanjsko hišo Branko Pogačar na intenzivni negi v bolnišnici dogovoriva. S sabo sem za samoobrambo vzel staro nemško brzostrelko, ki sem jo ob podiranju stare hiše našel na podstrešju. Bila je zelo dobro ohranjena in podmazana. Pred to nesrečo nisem z njo nikoli streljal. Branka sem se namreč bal, saj je javno grozil, da me bo z nožem tako zaštihal, da me ne bo noben zdravnik znal skupaj sešiti. Tokrat sem bil ohrabren tudi z večjo količino alkohola. Do sedmih zvečer, ko sva bila domenjena, sem železno štango, ki je ojačevala lesen kos na »novi« meji do kraja zabil v zemljo misleč: naj gre pa noter, če noče iti ven! Koš z brzostrelko sem odložil na tla. Branko je prišel šele ob pol osmih. Prepir se je začel že s tem, ko sem mu rekel, da nima kaj zabijati kolov tam, kjer ni mejnikov, nakar mi je odvrnil, naj pripeljem geometra. Med prepirom sva nekaj časa plesala okrog, nakar je sosed zagledal v košu puškino kopito. Obstal je, ves čas pa je imel roke v žepih, po čemer sem sumil, da skriva nož. Sam sem se ustrašil, da bo zdaj šel do konca, če ga ne bom prehitel. Hitro sem izvlekel brzostrelko in mu zaklical, naj beži. Ker ni reagiral, sem ne da bi meril pritisnil na petelina. Po nesreči se je Branko odpeljal z mopedom, sam pa sem z mlajšim sinom odšel domov in počakal policijo.« Ivanka Pahole, Jakobova žena pravi: »V časopisih piše, da ga je sin varoval do prihoda policije. Za to ni bilo nobene potrebe, saj je bil popolnoma miren. Že iz službe je prišel pod vplivom alkohola in najbrž ni vedel, kaj počne«. Ta preklemani alkohol je najbrž v nesreči res igral pomembno vlogo, saj je po Jakobovem spominu policaj, ki je opravil alko test, izjavil: »Nič čudnega, da se je to zgodilo.« S tem se pa vendarle ne moremo strinjati. Streljanje po dolgem in počez v BiH resnično ni več nič čudnega, kar pa za Slovenijo ne more veljati, saj so tudi druge poti za reševanje takšnih in drugačnih sporov. V vsakem primeru bo nesrečen slučaj dobil svoj epilog na sodišču. S takšno ali drugačne* odločitvijo sodišča pa ne bo nič rešenega, saj gre pri celi stvari za porušene medčloveške odnose, ki jih lahko na novo izgradijo samo akterji tragedije. Franc Furland Foto Lucas BARCELONA KOKAINSKA OMAMA Pred začetkom letošnjih poletnih olimpijskih iger so mestne oblasti v sodelovanju s Torinom in Rotterdamom v obširni preiskavi ugotovile, da v Barceloni več kot dvanajst tisoč ljudi redno uživa kokain, svetla točka analize pa je v tem, da je v nenehnem upadanju omama s heroinom. S kokainom se drogirajo višji sloji, srednje, visoko izobraženi ljudje in ljudje v samostojnih poklicih. Teh je kar 43 odstotkov med zasvojenci z omenjenim mamilom. Na splošno velja, da je kokain droga bogatih, revni sloji pa si pomagajo z nadomestki in v vse večji meri segajo po antefanimih in sintetičnih mamilih. KORUPCIJA SE PLAZI PO ITALIJI BREZ PODKUPNINE NI POSLA Dejstva o razraščajoči korupciji v Italiji so z afero Chiesa končno prišla na dan. Gre za gromozanske zneske in v organih pregona trdijo, da v državi v zadnjih letih prav na nobenem področju niso sklenili nobenega posla brez podkupnine. Klopčič se je začel razple- nosti. Chieso so že več metati, ko so in flagranti ujeli secev zasledovali in mu pri-predsednika karitativne usta- sluškovali, ko pa so ga ujeli nove Pio Albergo Trivulzio pri dejanju, je priznal, da je v Milanu, ki je sprejemal se- doslej prejel že več kot 150 dem milijonov lir podkup- milijard lir podkupnin, nine. Preiskovalni sodnik se je Gre za direktorja milanske do dokazov dokopal tako, da sirotišnice in nekaj domov za je pregovoril nekatere po-ostarele, ki so imeli v lasti slovneže in ti so sestavili spi-nepremičnine velikih vred- sek vseh, ki so jih morali podkupovati. Seznam je dolg in na njem je vrsta lokalnih politikov do samega milanskega župana, pa veljaki različnih strank, ki so denar pretakali v svoje blagajne za predvolilni boj. Vendar ne gre le za strankarske potrebe, korupcija se je razrasla do strahovitih razsežnosti. Sedaj ugotavljajo, da se je zaradi podkupnin kopico javnih investicij silovito podražila. Del nogometnega igrišča, ki so ga dopol- nili za Mundial, je namesto 67 na koncu stal 160 milijard lir. Predračun za Piccolo Teatre je znašal 9 milijard lir, doslej pa so vanj vložili že preko osemdeset milijard. Namesto 145 milijard za dograditev dela letališča Mal-pensa so za naložbo potrošili 400 milijard, prav vrtoglavi pa so zneski za tretjo linijo podzemne železnice, za katero so sprva namenili 370 milijard, nato pa vanjo še ne zagotovljeno zmetali 2500 milijard lir. 29. STRAN 13. maja NOVI.DOBA im MALI OGLASI NOVI TEDNIK RADIO CELJE 063 STANOVANJA TRISOBNO družbeno stanovanje s telefonom in ogrevanjem zme-njam za enoinpolsobno v mestu ali bližini. Tel. 27-547. GARSONEJRO ali enosobno stanovanje v centru Celja najamem. David May, Stanetova 38 Celje. GARSONJERO ali enosobno stanovanje išče uslužbenka srednjih let. Tel. 29-347, dopoldan in 776-433. ŠTIRISOBNO stanovanje v središču Celja, 91 m2, oddam brez najemnine za dobo 5 let. Protiusluga - posojila 50.000 DEM za 5 let. Garancija - hipoteka. Tel. 063/35-829. STANOVANJE zamenjam za dve enosobni v Celju. Tel. 063/741-566, po 20. uri zvečer. PRAZNO stanovanje, 85 m2 v centru Celja, primerno tudi za poslovne prostore, prodam. Tel. 066/ 72-611. DVOSOBNO stanovanje, 52 m2, v stolpnici ob Savinji, prodam. Vselitev možna takoj. Inf. na tel. 35-871. STANOVANJE, 59 m2, prodam. Tel. 37-545 STANOVANJE, 60 m2, v Žalcu, prodam ali zamenjam z doplačilom za staro hišo. Inf. na tel. 713-015 DELO IŠČEMO šivilje za serijsko šivanje konfekcije. Tel. 731-515. AKVIZITERJI za Laško, Žalec, Celje, javite se na tel. 771-043, ugoden zaslužek! KUHARICO v gostinskem lokalu v Nemčiji potrebujemo. Šifra: BA- varska ZASEBNO podjetje AML graditelj zaposli dva samostojna komercialista z večletno prakso, ki bi samostojno vodila grosistično prodajo živilskih in neživilskih proizvodov. Ponudbe na NT Celje pod šifro: SAMO SPOSOBNIM. AVTOLIČARJA - kleparja, lahko tudi priučenega, redno ali v popoldanskih urah sprejmem. Tel. 855-975. POSEST HIŠO v Celju prodam. Tel. 063/ 32-730, Hudinja. KMETIJO - hišo, gospodarsko poslopje, klet, 3,6 ha zemlje, na ravnini, prodam. Tel. 33-916, 31-166. PARCELO za vikend, 1400 m2, prodam. Lahko protivrednost osebno vozilo. Tel. 39-566, Svetina. STANOVANJSKO hišo prodam ali oddam. Tel. 745-272. TRISTANOVANJSKO hišo v Novi vasi, v končni fazi, prodam za 140.000 DEM. Tel. (063 VIKEND v Nazarjah, prodam. Pre-mius Celje, tel. 21-455. HIŠO v Zadobrovi 67, z velikim vrtom, možna obrt, prodam. Tel. 28-153. ZIDANICO s 3000 m2 zemlje, v bližini Rogaške Slatine, komunalno urejeno, njiva, vinograd, sadno drevje, prodam. Inf. na tel. 063/29-201. KOMUNALNO urejeno parcelo, vrstno hišo na Ostrožnem, ugodno prodam. Tel. 063/27-667. ZEMLJO za vikend v Celju prodam ali zamenjam za avto. Tel. 411-425. HIŠO, 100 m2, ob glavni cesti v Šempetru, Dobrteša vas, posebno primerno za poslovno dejavnost, prodam. Tel. 701-685. STAREJŠO hišo z zemljo, približno 1500 m2, na Ložnici pri Žalcu, prodam. Inf. na tel. 34-076, popoldne. MEHANIZACIJA KOSILNICO gorenje muta, z raznimi priključki, potrebno manjšega popravila, prodam. Inf. na tel. 745-105, od 8. do 11. ure. ŽAGO za razrez hlodovine dvojni gater, širina 65 cm, prodam. Roman Zalokar, Podpeč 11, Planina pri Sevnici. KOSILNICO laverda, 127 cm - 15 PS, prodam. Albin Antlej, Bodrišna vas 14, Grobelno, tel. 821-566. KOSILNICO batuje, skoraj novo, prodam. Ivan Kavka, Franja Žagarja 10, Šentjur. TRAKTOR TV 523 s plugom prodam. Jure Škerjanec, Nezbiše 21, Pristava pri Mestinju. TRAKTOR torpedo 55 AX pogon na vsa 4 kolesa in vitlo tajfun, vse skoraj novo, ugodno prodam. Jože Pogladič, Velika raven 8, Strmec pri Vojniku. TRAKTOR Tomo Vinkovič, zelo malo vožen, star 10 mesecev, prodam. Tel. 741-347. KOSILNICO labin progres z di-esel motorjem, greben za košnjo, skoraj novo, prodam. Vinko Košto-maj, Hrenova 4, Strmec pri Vojniku. ODLIČNO ohranjen traktor ur-sus, 60 KM, ugodno prodam. Konrad Jurkošek, Žigon 20, Laško. ŠIVALNI stroj višnja prodam. Mo-lorad Drljača, Groharjeva 7, Celje, Aljažev hrib. MIZARSKI poravnalno-debelinski stroj prodam. Tel. 721-369. PREDSETVENIK, širine 1,8 m, ugodno prodam. Inf. na tel. 776-465. PFAFF industrijske šivalne stroje, zelo dobro ohranjene, prodam. Tel. 701-685 KUPIM PSA čuvaja, kupim. Tel. 21-102. STANOVANJE v Celju takoj kupim za gotovino. Tel. 32-444. GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Celju kupim. Tel. 33-503, do 12. ure in 21-861, popoldan. DOBRO ohranjen moped na prestave kupim. Tel. 21-151, po 20. uri. AKUSTIČNI APARATI -GLASBILA ČRNOBELI televizor gorenje, ekran 44 cm, star 2 leti, ugodno prodam. Mikulan, Stranje 33, Šmarje BARVNI televizor in videorekorder prodam. Tel. (063) 36-859 VIDEOPLAVER, japonski, nov, nujno prodam za 300 DEM. Telefon 33-112, interna 5836, Dušan BARVNI televizor Samsung nujno in poceni prodam. Tel. (063) 732-790 SINTHESVZER leviš, 4 oktave, prodam. Inf. na tel. (063) 36-454 SKORAJ nov commodore 64 s turbotape 56, 2 joysticka, mini črnobeli tv, in več kaset z igricami prodam. Tel. 741-744, po 15. uri VIDEOREKORDER universum hi-fi stereo, nerabljen in z garancijo, prodam za 600 DEM. Špegel, telefon (063) 850-736, popoldan. OPREMA SEDEŽNO garnituro, staro 1 leto, prodam za 20.000 SLT. Tel. 37-831, po 14. uri HLADILNIK gorenje, 105x50, star 2 leti in rdečo rumeno preprogo, novo, 3x2, prodam. Tel. 25-482, Celje DOBRO ohranjen električni štedilnik prodam. Tel. 34-365 STAREJŠO spalnico prodam, tudi na obroke. Tel. 701-007, Druško-vič, Šempeter, Dobrteša vas 56 KUHINJO marles, dobro ohranjeno, s štedilnikom in hladilnikom, prodam. Milena Krejan, Ponikva 33, Ponikva pri Grobelnem DVA pograda, 5 dobro ohranjenih jogijev, plinski bojler, zelo ugodno prodam. Tel. 731-257, ZV6Č6r ZAMRZOVALNO skrinjo gorenje, 310 I, prodam po zmerni ceni, Ko-žel, Partizanska 51, Celje MULTPRAKTIK, fritezo, štedilnik, 4 plinske plošče, vse novo, ugodno prodam. Kompolšek, Proseniško 39 BELO novo emajlirano kopalno banjo, dolžina 170 cm, ugodno prodam. Tel. 25-636 RABLJENO peč in oljni gorilec ugodno prodam. Inf. na tel. 36-129, popoldan POGRAD, 190x90, z jogi vložki, rabljen pol leta, prodam za 20.000 SLT. Možnost plačila na dva obroka. Inf. na tel. 711-624, po 15. uri ŽIVALI BREJO telico prodam. Kompolšek, Proseniško 39, Šentjur DALMATINCI - vrhunsko leglo. Prvič pri nas z rjavimi pikami. Inf. po tel. 776-433 KOZICE srnaste pasme prodam. Slavko Videc, Mala Breza 54, Breze nad Laškim KOZE in samca prodam. Hedvika Mušič. Začret 13, Škofja vas, pri Opekarni Bukovžlak KRAVO simentalko, brejo, tretjega teleta in bikce, 200 kg, prodam ali menjam. Zlatko Pečnik, Loka pri Žusmu 82 NEMŠKE ovčarje, čistokrvne brez rodovnika, prodam. Tel. 772-782 LABRADORCE, črne, z rodovnikom, prodam. Brečko-Dimitrijevič, Brstnik 10 a, Laško, tel. v službi 441-321, dopoldan BIKCA, 170 kg in teličko, 220 kg, prodam. Tel. 772-728 KRAVO za zakol prodam. Tel. 713-613, zvečer ČISTOKRVNE rotvveilerje z rodovnikom, stare 7 tednov, prodam. Tel. (063) 27-587 MLADE papige agapornise ugodno prodam. Tel. 701-230, popoldan MLADIČE, koker španjele z rodovnikom, prodam. Tel. (063) 714-289 KRAVO za zakol, staro 5 let, prodam. Inf. na tel. 731-634, popoldan PRAŠIČA za zakol prodam. Tel. 39-651 ROTVVEILERJE, stare 2 meseca, odlični starši in z rodovnikom, prodam. Simonič, Podvin 139, Žalec, tel. (063) 713-222 RAZNO PODSTREŠNO okno gorenje ugodno prodam. Franc Gračner mlajši, Višnja vas 14 c, Vojnik RABLJENO salonitno kritino, mali formati, z vijaki, prodam. Tel. (063) 741-069 RABLJENE salonitke, 150 m2, zelo ugodno prodam. Tel. 33-876 NOVO strešno opeko kikinda tip 333, 1000 kosov, prodam. Okorn-Toplak, Prušnikova 16, Vojnik ŠMREKOVO hlodovino, 5 m2, prodam. Tel. 741-642, po 19. uri INVALIDSKI akumulatorski voziček poceni prodam. Tel. 39-764. STAR model oken, komplet s plastičnimi roletami in 100 kg tehtnico prodam. Jože Centrih, Začret 67, Celje. PASJE mladičke pasme kraški ovčar, stare 9 tednov in krožno bra-- no prodam. Andrej Knafelc, Vrbje 35, Žalec. AVTOBUS sanos, star 14 let, letnik 1978, mercedesov motor, 190 KS in gradbeno barako, montažno prodam. Tel. 063/35-948. NOVO avtoprikolico, nosilnost do 500 kg, prodam. Štimulak, Nova Cerkev 46, tel. 063/772-196, po 19. uri. TRSNE sadike: laški rizling, frankinjo in šmarnico prodam. Tel. 063/ 885-803. TOVORNO prikolico za osebni avto prodam. Tel. 772-750. SLADKO seno, prodam. Ivan Grobec, Završe 11 a, Grobelno. Tel. 744-926. KVALITETNO vino (6001) iz okoliša Ormož, ugodno prodam. Tel. 063/35-217. DRVA - mešana suha in nov bide, ugodno prodam v Šentjurju. Tel. 29-823. STOJNICO ipko, primerno za prodajo na sejmih, prodam. Tel. 31 -813. ITALIJANSKI športni voziček, ugodno prodam. Tel. 25-158. BUČNA semena I. kvalitete, golice, za setev, prodajam. Bezajak, tel. 062/601-235. APN 6 tomos motor in kosilnico alpina prodam. Franc Iršič, Arclin 10, Škofja vas, tel. 24-535. KRAVO in prašiča za zakol ter brano in molzni stroj prodam. Jože Maruša, Črnolica, tel. 745-232. NEMŠKE ovčarje brez rodovnika in fotokopirni stroj minolta prodam. Tel. 744-174. MOTOKULTIVATOR gorenje muta s prikolico in avto prikolico, nosilnost 800 kg, prodamr. Štefan Lah, Trnovlje 70 a. ČOLN maestral 9 SM in motor tomos 3,5 KM, ugodno prodam. Inf. na tel. 38-325 TRAKTOR stayer, 18 KM in psička, srninega pinča, brez rodovnika, prodam. Tel. 772-173, Špes. KOMBINIRAN italijanski otroški voziček prodam. Tel. 33-818, Kotnik. OTROŠKI cicibanov moder voziček, hojico, zibelko, belo poročno obleko št. 42-44, nujno prodam. Cena po dogovoru. Inf. na tel. 26-666 ali dopoldan 33-593, Dragica. VIDEOTEKO z 800 originalnimi kasetami (z avtorskimi pravicami), komplet police in pisalno mizo, ugodno prodam. Tel. (061) 38-848. TELICO, težko 300 kg in zetor 45-52 prodam. Možna menjava za manjši traktor z doplačilom. Vol-kar, Vrbno 29, Šentjur. VESTNIK KMETIJSKA MEHANIZACIJA TRAKTORSKO ŽITNO SEJALNICO, 17-vrstno, ugodno prodam. Bakovci, Poljska 34. KOSILNI GREBEN s pogonom, dolžine 100 cm, za motokultivator Gorenje special, prodam. Tel. 24-243. ŽITNI KOMBAJN FARH 100, delovno širine 3 m, v dobrem stanju, prodam. Tel. 064/49-130. MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA s priključki, prodam. Geza Laslo. g. Lakoš 118. KOSILNICO BCS FREZO ACME, prodam. Tel. 68-080. OBRAČALNIK PANONIJA 220, prodam. Nemčavci 7, tel. 23-667. TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, prodam. Sodšinci 3. KOSILNICO s sedežem in VW 1200, ugodno prodam. Fokovci 2, tel. 44-011. SAMONAKLADALKO SIP, 20-ku-bični s 6 noži, namenjeno za siliranje trave, eno sezono, prodam. Jože Kuzmič, Sredica 11, Rogašovci. PUHALNIK za seno, prodam. Pin-ter, Nemčavci 34. KULTIVATOR GORENJE MUTA s priključki, skoraj nov, prodam. Križevci 114 v Prekmurju. ENOOSNO PRIKOLICO KIPER, kupim. Tel. 70-868. GRADBENO PARCELO, 18 arov, na lepi sončni ligi, blizu asfalta, prodam. Stanjevci 66. 10-colne OLTOVE PLUGE, prodam. Turnišče, Št. Kovača 132. DELO ZAPOSLIM DELAVCA. Vulkani-zerstvo Horvat, Matija Gubca 13, Murska Sobota. ŽENSKO za strežbo na domu iščemo. Valenčič, Kidričeva 3, M. Sobota, tel. 21-292 KUHARICO KV ali priučeno natakarico takoj zaposlim. Tel. 21-505. MESARJE, zaposlim v Ljubljani, Hrana in stanovanje preskrbljeno. Informacije: Noršinci 62. VEČ POTNIKOV potrebujemo za prodajo 60 vrst tekstila na terenu za območje ŠTAJERSKE IN PREKMURJA. Spodbudna provizija in zelo lep zaslužek. Možnost vodenja skupine in redne zaposlitve. Tel. 062/724-662. ŽIVALI KOZE, srnaste pasme, prodam. Stic, Stavešinski Vrh 42, Šp. Ivanjci. KRAVI, staro 5 let brejo 9 mesecev, in staro 6 let in brejo 3 mesece ter sadilnik za krompir in televizijske antene, prodam. Lipovci 113. MALE PUJSE, prodam. Rakičan, Panonska 67. PLEMENSKE MERJASCE IN SVINJE za pripust, prodam. Frančka Koroša, Tr. Sl. Osterca 21, Veržej, tel. 87-100. PUJSKE prodam. Brodarska 20, Krog. KOŽE MLADE, ALPINA, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 70-016. RAZNO KORUZO v zrnju, prodam. Tel. 23-677. PRITLIČNO HIŠO v starem delu Sevnice ugodno prodam. Tel. 0608/ 82-300 30 a veliko parcelo v Družinski vasi prodam. Tel. 20-446, zvečer NJIVO na Žvabovem pri Šentjerneju prodam. Tel. 42-439 HIŠO na Ratežu pri Novem mestu, 4. faza gradnje, kletni prostori prirejeni za obrt ali lokal, prodam. Tel. 28-850 HIŠO pri Mokronogu, možnost obrti, zelo ugodno prodam. Tel. 78-401 NJIVO in gozd na Svibniku pri Črnomlju prodam. Tel. 52-282 STAREJŠO HIŠO pri Senovem, s 33 ari zemlje, prodam. Tel. 061/ 263-953 VIKEND parcelo v Šmavru pri Trebnjem ugodno prodam. Tel. 061/51-848 ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Šmarjeških Toplic prodam. Tel. 068/42-142 74 a mešanega gozda v Breški vasi prodam. Tel. 061/343-828 TRAVNIK, v izmeri 34 arov, na območju Gradišča pri Šentjerneju prodam. Tel. 068/85-713 KMETIJSKA MEHANIZACIJA KOSILNICO BUCH, še v garanciji, prodam 15% ceneje. Tel. 0608/43-289 PUHALNIK GRIČ in snopovezal-ko, novejši tip, ugodno prodam. Franc Gorenc, Črešnjice 9, Otočec FREZO MONDIAL LPS s priključkom, skoraj novo, 8 KS, prodam. Avgust Košak, Ločna 16, Novo mesto. Tel. 22-133 TRAKTOR UNIVERZAL 445 prodam ali zamenjam za lado nivo. Tel. 42-522 TRAKTOR MESER FERGUSON, 35 KM, starejši letnik, brezhiben, prodam za 3.000 DEM. Jože Unetič, Bušeča vas 25, Cerklje ob Krki NAKLADALKO 17 m3, sejalec za koruzo, nerabljeno, 300 I cvička, prodam. Tel. 76-179 TRAKTORSKO kiper prikolico, 4 t, malo rabljeno, prodam. Zorič, Šutna 35, Podbočje NOVO KOSILNICO Alpina laser in rezervne dele za jugo prodam. Tel. 21-165 KROŽNE BRANE in vrtavkarski obračalnik in zgrabljalnik prodam. Tel. 84-858 SAMONAKLADALNO prikolico za seno SIP 16-6 malo rabljeno, prodam. Miha Tisovec, Pod Srebotnikom 22, Straža ENOOSNI TRAKTOR Gorenje Muta special, s kultivatorjem, prodam. Tel. 58-332 FREZO GORENJE MUTA in kombajn MF 630 S, širine 2 m, prodam. Tel. 0608/77-055 KOSILNICO GORENJE MUTA prodam. Tel. 068/56-029, v soboto in nedeljo NOV OLT SEJALNIK za koruzo prodam 10% ceneje. Tel. 068/64-537 TRAKTORSKE brane, kultivator in stroj za izkopavanje krompirja prodam. Kupim obračalnik in stroj za sejanje pšenice. Tel. 068/59-057 TRAKTOR IMT 539 in kiper prikolico prodam. Viktor Strojin, Mlade-tiče 10, Krmelj FREZO DIESEL s priključki prodam. Tel. 84-873 KOSILNICO BCS ugodno prodam. Tel. 064/79-839 KUPIM KUPIM dvo ali trisobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici ali kupim stanovanjsko pravico. Tel. 27-131, po 16. uri MRVO na rastilu, od Petelinjeka do Novega mesta, kupim. Tel. 85-840, po 20. uri SUHE MACESNOVE PLOHE kupim. Oglasite se pri Splošnem mizarstvu Kramar, Jereslevec 1 A, Kapele, tel. 0608/68-347 R 4 GTL, letnik 1989, ali VUGO, letnik 1990, kupim, m 068/23-585, zvečer ZAPOSLITEV AKVIZITERJE za prodajo tekstila na terenu iščemo. Tel. (0608) 34-894, v četrtek ZA PODROČJE DOLENJSKE iščemo sposobnega organizatorja in več potnikov za dobro prodajani artikel. Tel. (064) 51-332, od 10. do 12. ure ali do 16. do 18. ure. STE PRIPRAVLJENI za dober honorar prodajati na terenu dobro prodajni artikel? Tel. 23-977. PRODAM KOBILO, staro 4 leta, pripuščeno, težko okoli 600 kg, prodam. Tel. 43-686 KRAVO po izbiri prodam. Karel Pate, Dol. Kamenje 17, Novo mesto KUHINJO Vita, staro 5 let, štedilnik (2 plin in 2 elektrika), hladilnik (80 I) in otroško posteljico prodam. Tel. 068/25-535, dopoldan, Blažič TOVORNJAK DRV prodam. Tel. 87-554 INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj nov, avtomatik, bencinar, prodam za 1.500 DEM. Tel. 43-611 NERABUENO SPALNICO, staro eno leto, prodam 20% ceneje. Tel. (068) 25-388, po 20. uri SVINJO, okrog 150 kg težko, in seno za živino prodam. Udovč, Osrečje, tel. 76-547 KORUZO PRODAM. Tel. 73-623 NOV DVOSED - dvojna postelja in številnik Tobi prodam. Tel. 25-070 RAČUNALNIK ATARI 1040 STE z monitorjem, možnost priključitve na TV, prodam. Tel. 068/21-234, od 15. do 20. ure NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom, staro 3 leta, in mladička, čistokrvnega, brez rodovnika, starega 8 tednov, prodam. Prodam tudi bife prikolico. Tel. 24-792 MLADIČE PUDUE prodam. Tel. 20-222. GUMI VOZ, 13 col, prodam. Franc Hočevar, Stara vas 9, Škocjan GOSTINSKO OPREMO in aparate prodam za 30-50% vrednosti nove. Oprema je rabljena 6 mesecev. Tel. (068) 25-788, 26-389 Andrej. DOMA IZDELAN SITOTISK z vakuumsko črpako ter rakle, sita in korito za izpiranje sit, primerno za začetnike, prodam. Tel. (068) 25-788, 26-389, Andrej. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, dve plin, dve elektrika, dobro ohranjen in 101 viseči bojler prodam. Tel. 25-042. OVERLOOK Mauser special prodam za 1.500 DEM Ernest Šmalcelj, O. Župančiča 10, Črnomelj. PLETILNI STROJ, dvoredni na kartice, prodam, tel. 65-542, zvečer. LESEN OBJEKT, (12x8 m), izoliran in obit z ladijskim obojem, primeren za skladišče ali garaže, prodam. Tel. (068) 22-766. DVIŽNA GARAŽNA VRATA s podbojem in okovjem, krilo višine 230, širine 300, prodam za 23.000 SLT. Tel. (061) 712-672. SENO v bližini Krmelja prodam. Tel. (061) 614-125. SUHO SENO, 10 ton, prodam ali zamenjam za hlodovino in večjo količno suhih smrekovih plohov. Vojko Koncilija, Vinkov Vrh 10, Dvor. TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE Bežigrajska ul. 13 63000 CELJE 063 38-511 ali 411-534 ali 37-131 KUPUJTE PRI NAS: VOZILA RENAULT, CITROEN, GOLF IN ŠKODA Vozila Škoda Forman spet v prodaji po ugodnih cenah. PREPRIČAJTE SE O KAKOVOSTI NAŠIH STORITEV! VAŠ NAKUP V A VTOTEHNIKI V VAŠE IN NAŠE ZADOVOLJSTVO! i! ODDAM V NAJEM novo delavnico (7x9 m), na lepem kraju, za vsako obrt. Jože Ramuta, Štrekljeec 15, Semič, tel. 56-076. ©©Mil^IoUglSSGLAS STANOVANJA Oddamo SOBO v centru Poreča. Ostalo po dogovoru. Tel. 85-304 GARSONJERO menjam za večje družinsko STANOVANJE. Poleg tega ponujam 3.000 DEM. Savska c. 3, Kranj, Kondič Enosobno STANOVANJE 33 m2 v Kamniku, ck, telefon, balkon, prodam. Tel. 061/345-974 Manjše STANOVANJE v Škofji Loki, oziroma v Frankovem naselju, vzamem v najem od 1.8., inf. na tel. 631-438, dopoldan Zamenjam družbeno STANOVANJE, 54 m2 na Jezerskem za podobno v Kranju ali okolici. Tel. 44-170 (zvečer) Oddam opremljeno 2-sobno STANOVANJE v najem. Tel. 327-003 1-sobno STANOVANJE z atrijem v Škofji Loki, prodam. Tel. 632-160 ali 620-616 Stanovanjsko PRAVICO z 10% udeležbo za 56 m2 v centru Jesenic s SATV, centralno in toplovodom, z zastekljenim balkonom, ter lastno GARSONJERO z dokumentacijo za odkup 2 sob, na Koroški Beli, oboje sončno, zamenjam za staro hišo na Jesenicah. Tel. 85-309 Družina s 4-letnim sinom IŠČE kakršnokoli STANOVANJE v Lescah ali Radovljici. Šifra: 100 DEM V Kranju oddam 2-posteljno SOBO s pritiklinami, tel. 214-925 Zamenjam starejše družbeno 3-sobno STANOVANJE, 82 m2 za novejše. Tel. 217-886 UGODNO ODDAM enosobno stanovanje v centru Kranja s telefonom, vseljivo takoj. Šifra: CENTER SOBO s kopalnico oddam samski ženski ali moškemu. Tel. 48-621 Kupim STANOVANJE v Kranju ali okolici. Tel. 241-700 V ŠKOFJI LOKI oddam dvosobno neopremljeno stanovanje za dve leti, tel. 620-177, zvečer ZAPOSLITVE KUHARJA, dobrega, vzamem takoj v službo, tel. 50-724, 51-154 Iščem IZVAJALCA del za izgradnjo objekta do 3. faze. Tel. 241-841 Iščem IZVAJALCA del za IZKOP gradbene jame. Tel. 241-841 Dobro plačano honorarno delo s tedenskimi izplačili, nudimo osebam z lastnim prevozom. Delo je na področju Slovenije. K sodelovanju vabimo tudi organizatorje. Kličite od 15. do 19. ure. Tel. 74-415 Zaposlimo NATAKARICO priučeno ali začetnico. Hrana, stanovanje v hiši, OD po dogovoru, tel. 691-215 Honorarno ZAPOSLIMO starejšega MOŠKEGA (Slovenca), vajenega kmečkega dela, za občasno delo na kmetiji. Tel. 70-180 Dobremu ZIDARJU in TESARJU, nudim redno delo. Tel. 241-795 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu, 2 x tedensko. Šifra: SPODNJE GORJE Oddam garsonjero, tel. 326-621 Zamenjam 3-sobno novejše stanovanje, za hišo v centru Kranja, z možnostjo predelave v lokal ali, tel. 312-385 V Kranju menjamo 4-sobno stanovanje starejše, družbeno (Dom-plan) stanovanje z vrtom, v 1. nadstropju, za 2-sobno in kab. šifra: Centralna in balkon Kupim dvo-sobno ali trosobno starejše stanovanje v Kranju. Šifra: Plačam takoj Prodam 3-sobno komforno lastniško stanovanje na odlični lokaciji v Kranju. Šifra: Stanovanje ugodno Prodam garsonjero, novejšo, 31 m2, pritličje v račun vzamem avto ali zamenjam za manjše, večje stanovanje v Škofji Loki ali Kranju. Tel. 62-191 Oddam 1-sobno stanovanje v Kranju, tel. 324-406 Samski moški išče manjše stanovanje ali sobo v Škofji Loki ali Železnikih. Pondube pod Šifra: Samski Slovenec Zaposlim STROJNIKA za delo na strojih, težke gradbene mehanizacije. Šifra: BAGER Zaposlim ŠOFERJA z C,B in E kategorije. Šifra: ŠPEDICIJA Honorarno zaposlimo KV TRGOVKO, SMER konfekcija iz Bleda ali bližnje okolice, tel. 76-035, int. 217 Če ste pripravljeni DELATI vam nudim honorarno DELO, pokličite na tel. 327-613 Dnevni bar PRIMADONA Trebija, redno ZAPOSLI mlado simpatično in vestno dekle za strežbo. Hrana in stanovanje lahko v lokalu, OD po dogovoru, tel. 064/43-402 CVETLIČARKA dobi službo. Šifra: GORENJSKA Dekle EKONOMSKI TEHNIK, išče delo. Šifra: ZAPOSLITEV Voznik viličarja B,C in E kategorije išče kakršnokoli DELO v Sloveniji ali Avstriji. Tel. 632-926 AGENTA MARKETINGA išče Ženski prometni klub Kranj. Zaželen športni duh in komercialne sposobnosti, zaslužek odličen. Tel. 327-326 Honorarno ZAPOSLIM dekle za strežbo v pizzeriji, tel. 401-169 po 19. uri Honorarno delo dobi pošten in vesten delavec za delo pri žagi. Šifra: SLOVENEC Urejeno natakarico takoj ZAPOSLI restavracija na Bledu za delo v strežbi. Zaželeno znanje italijanskega. angleškega in nemškega jezika, tel. 061/266-574 Kava bar honorarno ali redno ZAPOSLI prijetno DEKLE, tel. 43-552 V hotelu Mladinski dom v Bohinju iščemo KVALIFICIRNEGA KUHARJA, inf. na tel. 723-469, vsak dan dopoldan od 8. do 14. ure Zaposlimo OFFSET TISKARJA s prakso. Pisne ponudbe na naslov. Offset, Konc, Visoko 7/D, Visoko Nudimo izredno dobro plačano DELO, ter redno ZAPOSLITEV. Vse inf. Tel. 326-231 od 8. do 14. ure, vsak dan Nudim honorarno DELO. Zaslužek - doberl Tel. 242-839 V pizzeriji v Kranju ZAPOSLIMO KUHARICO in NATAKARICO, tel. 242-653 PIZZERIJA išče fanta za peko pizz in natakarja. Izobrazba ni pogoj. Tel. 066/83-601, Materija RESTAVRACIJA v Portorožu, zaposli natakarja-natakarico in kuharja. Tel. 066/21-582 DEKLE za delo v bifeju v Tolminu iščem. Možnost stalne zaposlitve. Tel. 065/81-188 IŠČEMO gostinsko osebje. Tel. 066/31-138 TOČAJKO zaposli kava bar Bari-era v Izoli. Oglasite se na tel. 066/ 62-505 ali osebno ŽIVALI Prodam jahalnega ŽREBCA starega štiri leta. Dremota, Frankovo nas. 66/ A, Škofja Loka Prodam bela pritlikava PUDUA z rodovnikom, odličnih staršev, stara 9 tednov, tel. 323-165 RAZNO Oddam LOKAL na Planini, tel. 061/271-217 Partnerja-co za trgovski LOKAL v centru mesta na Gorenjskem, sprejmem takoj. Kapitalni vložek obvezen. Delitev dobička. Tel. 326-831 ŠANK, gostinski, dolg 5 m, sestavljen iz 4 delov, več možnosti oblikovanja - sestavljanja, nov, zelo ugodno prodam, tel. 064/68-763 Prodam LOKAL v centru Kranja, tel. 217-918 Oddam LOKAL in opremo za trgovino v Tržiču, tel. 52-273 Prodam bukova DRVA - Tel. 421-345 Prodam par lepih fjakarskih KOMATOV. Pipanova 40, Šenčur Prodam vezana balkonska VRATA 220 x 80. Pivka 1, Naklo, tel. 48-733 Prodam FIŽOLOVKE, tel. 65-890 Prodam 2 kom. LEŽIŠČA 190x190, tel. 43-324 Prodam DEM, tel. 327-881. Prodam PRIKOLICO 140x180 cm. Tel. 421-265. Prodam depilacijsko smolo slov. ČUPKO. Tel. 213-716 Prodam 18 gramov ZLATA za zobe. Tel. 310-053. Prodam bukjova DRVA. Tel. 421-076. Prodam FIŽOLOVKE. Tel. 64-351. Semenski KROMPIR, zgodnji II-seta, lanski uvoz Elita iz Holandije, prodam po ugodni ceni, tel. 49-250 Prodam OTAVO. Tel.: 74-653 Prodam bukova DRVA, 10 m, tel. 403-174 od 19 zvečer Hrastova DRVA, avgust 1991, prodam, tel. 214-072 Prodam 3 m3 suhih smrekovih DESK, tel. 44-041 Ugodno prodam 10 m2 H TLAKOVCEV in 68 kom. betonskih PLOŠČ - gladkih z vzorcem, 50 x 50, ter cca. 14 m2 terasa PLOŠČIC 25 x 25, tel. 43-462 Visoko 2/a - Visoko pri Kranju 400 komadov SALONITK 40/60, rabljene prodam. Gradišar Danilo, Križe. Tel. 57-488 Prodam 1 m3 macesnovih in 2 m3 borovih suhih DESK 50 mm, ter 1. kom. balkonskih VRAT, 95x215 in OKNO 140x140. Tel. 691-676 Prodam mešana in bukova DRVA tel. 65-737 Smrekove in hrastove PLOHE, debeline 5 cm, vsakih po 20 kom. ter strešno kritino ETERNIT, črne barve, 400 kom. prodam. Tel.: 41-410 Šenčur, Delavska 21 7 komadov, 220 litrov pločevinastih SODOV od malte, prodam. Rekar, Roblekova vas 8, Radovljica Kupim SUŠILNO! Tel. 421-610 Kupim GLAVO za obel mašino, širina od 40 cm dalje, tel. 59-061 Kupim OKNO 70x90 cm. Tel. 73-841 Kupim KABINO za traktor IMP 533, novo ali rabljeno. Tel: 422-203 Kupim rezervne dele za TRAKTOR IMT 539, tel. 621-475 Ugodno prodam TRAKTOR Torpedo 48-06 S, 450 delovnih ur, letnik 1985. Boršič Ivan, Sobčeva 17, Lesce Prodam mlado rabljeno nahrbt-no motorno KOSILNICO Alpina. Tel. 77-610 Prodam ohranjen MOLZNI STROJ Alfa Laval in HLADILNIK za mleko, za dva vrča. Čadež, Na Logu 17, Škofja Loka Prodam Garer ŽAGO Oser 56 HL in CIRKULAR, tel. 41-615 Poceni prodam nov elektr. BOJ-LER Tiki 10 I. Tel. 45-372 VENTILATOR, primeren za avtoli-' čarje, prodam. Tel. 57-719 Prodam BČS KOSILNICO z Maraton OBRAČALNIKOM, za seno. Po-ženik 17 Prodam PAJKA na dve vreteni, dobro ohranjen, Voklo 68 Prodam rotacijsko KOSILNICO IMT, 165 cm, malo rabljeno. Sp. Laze 7, Zg. Gorje Prodam pralni STROJ Gorenje za 100 DEM in samohodni OBRAČALNIK Reform. Tel. 65-482 Prodam SLAMOREZNICO na verigo s puhalnikom, tel. 77-622, dopoldan Nujno prodam univerzalno STRUŽNICO generalno obnovljeno, 1 m stružne dolžine z orodjem, varilni APARAT C02 Iskra, 200 A in vrtalni STROJ NA 12 prestav 120 Fl. Tel. 215-259 Prodam nov ŠTEDILNIK, tel. 403-187. Mizarski REZKAR prodam, velikost mize 80x50, 4 hitrosti, tel. 68-323 Prodam rotacijsko KOSILNICO za traktor Tomo Vinkovič, 30 KM. tel. 57-692 SILOREZNICO Specier, z visokim koritom, prodam. Tel. 45-467 SMREKOV žagan les, 16 m3, sušen 6 mesecev, prodam po 179.000 LIR/1 m3. Tel. 061/751-131, zvečer GARAŽO od Prešernovega trga do Vojkovega nabrežja /luka/ najamem. Tel. 066/23-317 PRODAM rabljeni kovinski zidr-ski oder grušt, novo litoželezno, belo kad 170 in nov kombiniran bojler, 300 I, brez zunanje izolacije. Tel. 066/58-199 CVETLIČNA korita, betonska, dim. 110x40, 7 kom, prodam. Tel. 065/65-394. GARAŽO v Olmu ali bližini, kupim. Varga, Celovška 106, Ljubljana, tel. 061/552-391 PRIKOLICO adria prima 430 novo, nerabljeno, prodam 25% ceneje od IMV. Tel. 061/106-290 ali 061/ 349-048 POSLOVNI prostor na tržnici v Kopru, 12 nr, dam v najem. Tel. 066/51-351 Živali Prodam KRAVO, ciko pred telitvi-jo. Primožič, Dolina 8, Tržič Prodam mlade RAČKE, tel. 403-235 Prodam čredo OVAC, jezersko solčavske pasme in suh smrehov OPAŽ, tel. 65-856 Prodam 10 tednov staro črno belo TELIČKO. Podbrezje 160 Prodam mlado KOZO od dobre mlekarice, tel. 46-227 Prodam dva PSA koker španjela, stara 8 tednov, tel. 58-238 Prodam kravo za zakol ter Mer-telnovo bočno kosilnico za fergu-son 355 ali 339, elektromotor 4 KW, 4 m3 smrekovih suhih desk in plohov in več dremelnov za avtomobilske prikolice, Viharnik, Zadružna ulica 1, Kranj Prodam srednjo šipo Z 101 in ostale dele ter stolp Silver na daljinsko upravljanje, skoraj nov, Sitar, Visoko 7/a Želo ugodno prodam novo motorno žago Tomas Husguarna ss 61, elektirčno žago Bosch cca 35 cm, skrinjo LTH 380 I, prikolico za osebni avto, 2. kom. oken 120-120 s polkni, polkna 100-180, 8 kom, vhodna in nihalna vrata Jelovica, tel. 631-342. Prodam kurico in kure za zakol in ena nova vrata, 2 kadi 400 literske, tel. 73-841 Zelo ugodno prodam pograd, hladilnik, otroško stajico, otroški voziček in trodelno omaro, vse v zelo dobrem stanju. Informacije na tel. 74-339. Prodam Z 750, po delih, ter ovce, manjšo traktorsko prikolico, dele za lado, kraško ovčarko, čoln Maestral z motorjem. Tel. 57-977 Prodam sanske in srnaste koze, odlične mlečne pasme, Partizanska 18, Bled, tel. 77-996 Prodam čoln Beograd šport in tomos 4, tel. 65-890 Prodam seno in obračalnik za BCS kosilnico. Tel. 632-500 Prodam pony Expres in domače žganje. Tel. 633-686 Prodam čredo ovac, jezersko solčavske pasme in suh smrekov opaž. Tel. 65-856 Prodam Semenjak in kiper - svečo. Tel. 421-486 Poceni prodam obnovljen pralni stroj, veliko okroglo mizo s 4 stoli in dve kolesi za Z 101 z novimi gumami, tel. 324-149 AKCIJSKA PRODAJA PROIZVODOV 20% POPUST v prodajalnah VOLNA in VESNA za pomlad-poletje Ugodno prodam dve kolesi - moško dirkalno In žensko. Tel. 215- 627 Zasebno podjetje najame večji prostor za skladišče v Bohinju ali bližnji okolici, ponudbe na tel. 52-303 od 14. od 17. ure. V najem oddam skladišče v Naklem pri Kranju. Tel. 50-852 Prodam garažo v šk. Loki na Partizanski cesti. Tel. 620-251 v večernih urah Prodam polovico stare hiše v Tržiču. Tel. 52-225 zvečer Prodam seno. Praprotna polica 19, Cerklje Prodam seno, Gorenja vas 38, tel. 68-283, od 14. ure dalje Prodam seno, Draga 11, tel. 631-815 Prodam seno, tel. 725-536 Prodam seno, tel. 218-331 Prodam oves, poliran v vreče, tel. (061)823-078 Prodam seno, 725-063 Prodam seno, tel. 46-222, Zvečer Prodam seno in krompir za krmo. Orovlje 13 Prodam semenski krompir desire in Tone po 13 SLT, Korenčan, C. 26. Julija 5, Naklo Prodam jedilni krompir in krmilni krompir, tel. 631-851 Prodam seno, tel. 77-781 ali 725-372 Prodam kletko za kokoši (120) z nesnicami in več ton otave. Tel. 58-168. POGRAD Z JOGUEM (možna samostojna postavitev), natur, malo rabljen, zelo ugodno prodam, tel. 75-784 Ugodno prodam starejšo spalnico. Tel. 78-082 Prodam KUHINJO s štedilnikom in hladilnikom. Tel. 41-240 Poceni prodam nova VRATA Jelovica s podboji.Tel. 329-861 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo, dolžina 275 cm, višino 230 cm na 3 obroke, tel, 620-695 OVERLOCK ZNAMKE rinoldy, pet nitni in SINGER /skrivni šiv/, industrijskir nujno prodam. Tel. 421-666 TELETEKST GORENJE, cena samo 5.700 SLT. Možnost plačila na 2 obroka, RTV-servIs ORBITER: tel. 216- 945, od 12. do 16. ure. Prodam malo rabljeni ŠIVALNI STROJ Bagat Ruža step, tel. 621-055 Prodam CEPILNIK za drva F 250 in novo vrtno električno KOSILNICO Black-Decker GR 410, tel. 823-671 Ugodno je naprodaj barvni TELEVIZOR, starejšega tipa, tel. 51-973 Prodam tračni OBRAČALNIK Sip-Uto 2050, nov za 50.000 SLT. Tel. 52-124 Prodam FOTOKOPIRNI STROJ Canon 120. Tel. 52-124 Prodam CIRKULAR 3 kW, nastavljiva klina, ter MOTOR DKW 125, letnik 1954 in PUCH 175, letnik 1956. Tel. 061/824-100, popoldan OVERLOCK Pfaff, nov z garancijo, prodam. Tel. 215-650 Ugodno prodam molzni STROJ VITREX - VIROVITICA. Tel. 061/ 421-570 zvečer Prodam KOMBAJN za izkop krompirja in avtomatski SADILEC krompirja. Polica 1, Naklo Prodam PASCALI 940 KM. Ogled Kranjska c. 36, Šenčur STRUŽNICO Hobby, uvoženo, prodam. Kokot, Kidričeva 37, Kranj Traktorsko ŠKROPILNICO AGS 340 I, malo rabljeno, prodam. Tel. 061/823-078 Prodam nov ročni prirobni STROJ Elan 2 in brizgalni STROJ Boy 15 25 gramov, letnik 1967. Tel. 064/212-190 Singer OVERLOCK, nov 4-nitni, prodam za 1.450 DEM. Garancija in rezervni del.i 061/448-475 PRIMORSKE NOVICE 066 Zelo ugodno prodam električni ŠTEDILNIK, HLADILNIK in REGAL. Tomšičeva 18, Kranj primorske novice 066 _ STANOVANJA TRISOBNO stanovanje, s centr. ogrevanjem in polovico stanovanje hiše (veliko trisobno stanovanje in garsonjera), z vrtom, na Markovcu (Semedela zamenjam za hišo ali vrstno hišo z dvema stanovanjskimi enotami v Kopru ali okolici. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro Menjava. ZDRAVILIŠČE ISTRSKE TOPLICE INDIKACIJE: reumatske bolezni kronične bolezni kože bolezni dihalnih poti bolezni ženskih organov pooperativno stanje bolezni medenice in sklepov INFORMACIJE IN REZERVACUE Tel: 0531/61-626 ISTARSKE TOPLICE LIVADE 51 427 PREŽIVITE POČITNICE NEKOLIKO DRUGAČE, PRIDITE V NAŠE ZDRAVILIŠČE! VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! M ODDAM enoinpolsobno stanovanje, v Piranu. Tel. (066) 61-421 int. 33, Ivanič, dopoldne. GARSONJERO, v Postojni, telefon, centralno ogrevanje, prodam. Tel. (067) 22-728, po 19. uri. DVOSOBNO stanovanje, 55 m2, v centru Maribora menjam za manjše stanovanje v okolici Portoroža, pisne ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro Maj 92. ENOSOBNO stanovanje, v Sežani, ugodno prodam ali zamenjam za enako na slovenski obali, z doplačilom. Tel. (067) 72-768. TRISOBNO stanovanje v Izoli- - Livade, 62 m2 prodam. Cena 1.400 DEM/m2 ali zamenjam za garsonjero z doplačilom. Tel. (066) 65-535. GARSONJERO opremljeno, v Žu-sterni takoj oddam. Tel. (066) 34-483. V LUCIJI pri Portorožu prodam trisobno stanovanje, 73 m2, v pritličju, brez centralne za 1.500 DEM/ m2. Pisne ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro Lucija. DVOSOBNO stanovanje, novo - Markovec zamenjam za Lucijo. Tel. (066) 21-562, do 19. ure. DVOSOBNO STANOVANJE v Luciji, oddam v najem za več let. Tel. (066) 74-048, popoldan. ENOINPOLSOBNO stanovanje, 42 m2, s teraso, v Ankaranu, prodam za 50.400 DEM. Tel. (061) 108-311 ali (065) 51-940, v soboto. ENOSOBNO opremljeno stanovanje, v Semedeli oddam za 200 DEM mesečno. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro Predplačilo. POSEST PARCELO, 1530 m2 z gospodarskim poslopjem, 10 km iz Kopra prodam. Tel. 066/31-361, med 20. in 21. uro PARCELO s temelji, za vikend, na Sviščih, prodamo. Tel. 066/54-298 V centru Nove Gorice oddam gostinski lokal (40 m2) z odkupom inventarja. Ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: maj '92 ZAZIDALNO parcleo v Braniku - gradbena dela začeta, cca 9000 m2 prodam. Inf. po tel. 065/31-863 ali zvečer 065/57-298 ODDAM v najem poslovne prostore v Solkanu, 110 m2 in 40 m2 vrta (telefon, trofazni tok, centralna, sanitarije). Inf. po telefon 065/ 26-237 1 ha travnika oddam v najem. Gabrijel Čubej, Ajpevica 22, Nova Gorica PARCELI, 2800 m2 v Pridvoru, 10 km izven Kopra na sončni strani, s pogledom na morje, primerni za vikdne, prodam. Voda in elektrika v neposredni bližini. Telefon 066/ 54-352 PARCELO, cca 1000 m2 na Maliji, prodam. Tel. 066/61-736 PRILOŽNOST zdomci. Hišo nad Bernardinom, pogled na morje, lepa lega, prodam. Tel. 066/76-838 HIŠO, starejšo, vseljivo, cca 2 ha zemljišča, v Bači pri Mostu na Soči, ugodno prodam. Tel. 066/24-511 PRODAM takoj vseljivo adaptirano istrsko stanovanjsko hišo v Dvorih nad Izolo (Korte 59/a), z garažo, kletjo in 35 m2 dvorišča. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan po-ooldne HIŠO, starejšo v centru Kopra, ugodno prodam ali zamenjam za novejše stanovanje. Telefon 066/ 38-047, popoldan PARCELO, v Poreču, 1000 m2 ugodno prodam. Tel. 061/376-107 V Paracagu, prodam pol nedokončane hiše ali zamenjam za tro-sobno stanovanje v Luciji. Tel. 066/ 72-425, po 15. uri DELO ZASEBNO podjetje zaposli komercialista oz. trgovskega potnika z ustrezno izobrazbo - komerical-na šola, po možnosti delovne izkušnje. Predstavitev kandidata v pismeni obliki dostaviti na oglasni oddelek Primorskih novic Koper pod šifro: Koper IŠČEMO najboljšega ponudnika za izdelavo 2000 vizitk. Telefon 066/ 065-100 ŠTUDENTKI z znanjem italijanskega jezika, nudimo honorarno delo v Ankaranu ali Ljubljani. Center za estetsko medicino, dr. Pirnat, tel. 061/557-794 GOSTLNA v Piranu išče KV kuharja, 2 pomočnika v kuhinji in 2 natakarja, vse inf. na telefon 066/ 73- 103 VEČ prijetnih deklet in fantov, takoj potrebujemo za sezonsko prodajo sladoleda na slovenski obali, lokacija Portorož-Piran. Prošnje na Bojan Razdevšek, Gajzerjeva 28, Ljubljana TAKOJ honorarno zaposlim več prikupnih deklet in fantov kot pomoč v gostinstvu. Prošnja na Bojan Razdevšek, Gajzerjeva 28, Ljubljana DVE dekleti, za delo v Pizzeriji Tartini v Piranu, zaposlim. Tel. 066/ 74- 401 ŽIVALI SAMOJEDE, z rodovnikom, stare 7 tednov, prodam. Tel. 063/701-173 JUNCA, težkega 350 kg in 3000 kg, prodam. Tel. 066/31-344, pop. PRAŠIČE, težke od 15 do 25 kg, prodam. Tel. 066/55-152 PRAŠIČE, težke od 25 do 100 kg, prodam. Pavel Jagodnik, Koseze 58, Ilirska Bistrica, tel. 067/81-519 KOZE, bele, z mlekom in mlade kozice za rejo, prodam. Telefon 066/63-360 PRAŠIČE, od 20 do 100 k težke, prodam. Pavel Jagodnik, Koseze 58, Ilirska Bistrica, tel. 067/81-519 KOKER španjel, samičko, črno, staro 2 meseca, mati parjena z odličnjakom v Italiji, 2x cepljena, prodam. Tel. 066/35-969 NEMŠKE ovčarje, z rodovnikom, 2x cepljene, stare 2 meseca, prodam. Tel. 066/76-566 MLADIČE, psa dalmatinca, šampionskih staršev, prodam. Tel. 066/ 24-449 OSTALO NOVO mini blok kuhinjo, 2x plin, prodam za 25.000 SLT. Telefon 066/74-523 ROČNO izdelano, popolnoma novo rustik spalnico, smrekov les, natur, prodam. Tel. 066/61-926 KUHINJSKO opremo prodam. Tel. 065/23-159 MALI OGLAS ZASTONJ kupon MOJ NASLOV:___ Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. BOGATA PONUDBA! nižje reklamne cene, POSEBNO UGODNO: PLAČILO NA 2 ČEKA Market Ljubljanska cesta 'ČJL Ip POTROŠNIK olje 1/1 PVC 109,80 riž 1/1 71,10 sladkor 50/1 56,90 moka T 5001/1 27,70 kava-pražena 1/1 370,00 margarina delikates 250 g 36,00 margarina special 32,40 SIRI: edamec 497,70 gauda 544,30 prašek Persil 3/1 689,80 mehčalec 4/1 472,00 POSEBNO UGODNO šunka iz doze 630,00 Ljudje preživimo veliko časa v domačem okolju. Zato si ga poskusimo urediti po evropskem izgledu. Pri tem vam pomaga tudi VRTNARSTVO kivablna: CELJE DNEVE UGODNIH NAKUPOV od 8. do 16. maja, med ostalo ponudbo še posebno priporočajo: - balkonsko cvetje in enoletnice (pelargonije - od 40 SLT naprej, begonije in tagetes - od 45 SLT naprej, petunije 50 SLT itd.) 20% POPUST pri nakupu OKRASNEGA DREVJA in GRMIČEVJA v loncih. 10% POPUST za zemljo in substrate (uvoz) za presajanje. Polepšajmo si domove s cvetjem in sadikami VRTNARSTVA Celje: Ljubljanska ulica 93, tel.: 24-021 in njihovimi cvetličarnami v Celju, Žalcu in Šentjurju. In še posebno povabilo na dober nakup v VRTNI CENTER in RASTLINJAKE v Medlogu. DVE otroški spalnici (lahko tudi za odrasle), skupno ali posamezno ugodno prodam. Tel. 066/71-250. JEDILNO garnituro, mizo ter 6 stolov, temno rjave barve, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 067/22-767, od 15. do 16. ure TRAKTOR ŠTORE 504, prodam, Koštabona 16, tel. (066) 56-272. KABINO za F 539, frezo Labin 8 ks, s priključki, odlično, za tretjino cene, prodam. Tel. (066) 83-750. PUHALNIK za seno, s cevmi, premera 50 cm, trofazni motor, in elek-tro priključek, ugodno prodam. Tel. (067) 58-906. ČRPALKO visokotlačno, italijanske izvedbe, z bencinskim motorjem za škropljenje trt, prodam. Tel. (066) 31-170. GRABLJE za seno, za kosilnico, z volanom, ugodno prodam. Tel. (066) 87-104. TRAKTOR Štore 402, super, malo rabljen, prodam. Tel. (066) 34-621, dopoldan, Pregelje. CEPIVKO za drva prodam. Cena po dogovoru. Tel. (067) 58-992, po 15. uri. MULCER 150 MS prodam. Ogled Bilje 97. BCS KOSILNICO, primerno za hribovite kraje, prodam. Tel. (065) 65-377, zvečer. NAHRBTNO KOSILNICO kavvasa-ki TD 40, novo, zapakirano, prodam za 40.000 SLT. Tel. (065) 24-992. MOTOKULTIVATOR, 9 KM, nov, prodam. Jože Bremec, Kal nad Kanalom 39 (Vrhavč). KOSILKO FIGARO C prodam. Tel. (065) 26-371. ATOMIZER. 200-litrski prodam. Prvačina 57, tel. (065) 56-662. ATOMIZER za motokultivator la-bin progres, 14 KS, prodam. Tel. (065) 57-027. FREZO za traktor prodam. Tel. (065) 65-594. N0V