Moč, maierijal in propali dijaki. |estokrat imenuje današnji svet nas, ki smo se posvetili učiteljskemu stanu, »raoči" in še celo v uradnih odredbah se poslužujejo večinoma le izraza ,,učna moč" namesto učitelj. Ta najnovejši izraz je izrodek realističnega toka sedanjosti. Fizikalni pojm ,,moč" ima v mehaniki veliko ulogo in v industriji so »parne in konjske moči" velikanske važnosti. Ta stroj deluje s 50, drugi s 100 konjskimi močmi in potem takem bi tudi lahko rekli, ta šola deluje z 3, ta s 4, ona s 5 i. t. d. ,,učnimi močmi". Zato tudi ni prav nič čudnega, ce pravimo, na tej ali onej šoli inanjka jedna učna moč, ali še celo, da je jedna učna raoč — umrla. Zalibog, umrje res marsikatera učna moč zaradi prenapornega delovanja in zaradi preslabe in prepičle hrane prej kakor učitelj sam. Ta še tava pod solncem kakor nekaka senca, ali moč njegova, njegov duh je onemogel. Njerau sarnemu pa ne preostaje drugega, kakor gola zavest, da je žrtvoval svojo nmo6u za blagor človeštva - ker je bil preslabo plačan za svoje trudapolno delovanje. Poleg izraza »učna raoč" poslužujejo se naši predstojniki — posebno nadzorniki — prav radi izraza »učni materijal". Seveda! Iz peščene jame dobivamo pesek, iz kamnoloma kamenje, iz opekarne opeko kot zidovo (stavbenski raaterijal) — potemtakem prihaja iz uči- teljišča učiteljski raaterijal. Res lep izraz, ki ne dela časti našemu stanu in tudi ne tistirn, ki se v svoji oholosti poslužujejo takega izraza. Izraz rmoča je smešen, a izraz ,,materijal" je pa naravnost žaljiv. Kakšen ugled mora imeti učitelj na merodajnem mestu, ako ga smatrajo za ,,inaterijal". Mlade kandidate na uoiteljišču pitajo z idealizmom, in kot navdušeni gojitelji narodnega naobraženja stopajo vr praktiono življenje, in potem so priprosti — ,,materijal". Ali se je že kedaj slišalo in pisalo: »uradniške moči" in ,,uradniški materijal?" — Razni zavodi odgajajo uradnike, a gotovo ne »uradniški materijal"; ravno tako nalaga se marsikaj uradnikom, a nikdar ne ,,uradniškim močem". Seveda, kaj takega bi se uradniškernu stanu smešno dozdevalo, osobito to — degradovanje! Kaj pa pri duhovskem stanu! Kdo bi se upal pisariti in dekretovati: ,,župniški" ali »katehetski materijal!" In kaj pa v vojaških krogih? — Da bi se o vojakih govorilo in rekalo, ali celo pisarilo Bčastniški materijal!" Na to se niti ne sme misliti! A pri učitelju? — Najnovejši izrodek puhle domišljavosti naših ,,prijateljev" je pa izraz ,,propali dijaki", s katerim obkladajo nas uboge ,,ucne moči". Ta izraz se je nekako umetno zanesel najprvo v našo deželno zbornico in sicer od m6ž, ki niso nikdar pokusili grenkega učiteljskega kruha ter nikdar videli učiteljišča od znotraj — bodisi kot gojenci učiteljišča, ali kot profesorji učiteljišča. In še celo v okrajne konferencije se je ta sraraotilen izraz zanesel. Cernu to? Res je sicer, da marsikoga prisilijo slabi redi iz latinščine ali grščine opustiti gimnazijo, ali zastran tega, če je stopil dotičnik na ueiteljišče, še vendar ni 7,propali dijak", če je dovršil svoje študije. Glavni vzrok, da raarsikdo stopi v učiteljišče, je pa revščina, ker tu pride poprej do koščka kruha. Da bi pa pri sedanjih naših nizkih plačah gimnazijski ali realski odličnjaki prestopali na učiteljišče, o tem še misliti ni. Slabe plače so tudi čestokrat vzrok, da marsikdo nima veselja do poklica, ceprav se je pri izstopu iz učiteljišča veselil učiteljskega stanu. Torej, plačajte nas, kakor se spodobi in potem gotovo ne boste imeli prilike, nas nazivljati s propalimi dijaki. Vse meščanske šole, ali pripravljalni tečaji ne pomagajo tu čisto nic, ampak jedino le denar — poštene učiteljske plače. — Kako lepo bi bilo, ako bi mi uboge ručne moči", pomilovanja vredni »učiteljski materijal" ter zaničevani ,,propali dijaki" postali to, kar smo prej bili, nagirec — učitelji (ce). Več nočerrm bitil Izumitelju »močij", Bmaterijala" in wpropalih dijakov" pa urnebesni pereat! Motečemu se uradniškerau »štilu" pa naše — pomilovanje!