Ql^Jom
/,-fK N D
NO. 127
tMERiSkA Domovi m a
"	'0b,0 Miv ,
»». l€RICAN EN SPIRIT JOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY
/1' /VI' E R I E/% Ul— H O/VI
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, -New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO. WEDNESDAY MORNING. JUNE 28, 1972
STEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Delavsivo ni edino v Pogledih na Vielsiasn
Ko Meany in Fitzsimmons Podpirata vladno stališče, se liberalni vodniki delavnik unij ženejo za mir.
Washington, d.c. - De-
avske unije so v pogledu viet-nanaskega vojskovanja needine. klavni p r e d s ednik AFL-CIO George Meany je ves čas podpornik uradne politike ZDA v iotnamu, to je bil pod Kenne-yjern, pod Johnsonom in je se-^aj pod Nixonom. Podobno pcd-pira vlado predsednik Unije Prevoznega delavstva (Team-Sters) Frank Fitzsimmons.
Nel liberalnih vodnikov se od-■Tika od vladne politike in pod-P^ra stremljenje za čim hitre j-Sim mirom. Ti so konec tedna klepali na posebnem sestanku
St. Louisu o “delavstvu za
mir”.
Glavni udeleženci sestanka v Louisu so bili sledeči:	Ha-
r°ld Gibbons, Einar Mohn (oba v°dilna uradnika v Uniji pre-voznega delavstva), Harry Brid-vodnik pristaniškega delav-s^va na zahodni obali, znan le-
L. Woodcock, predsednik WJe avtomobilskega delav-stva, p. Gorman od Unije seka-mesa ter J. Wurf od Unije ržavnih, okrajnih in občinskih
Uslužbencev.
Skupno je bilo na konferenci 6 delegatov iz 31 držav, ki so ^stopali 35 unij. Vodil jo jd ^arold Gibbons, podpredsednik ,earnsters unije in njen krajev-111 vodnik v St. Louisu, v konferenci se je del udele-ebcev zavzemal za enodnevni Protestni štrajk v podporo ,zah-1 Po končanju vietnamske ujue, drugi pa je to odklonil in ^r|Poročil delo za širjenje te .teve med delavstvom, ki v ^er-mi ni za njo, kot je to dejal arry Bridges, vodnik pristani-eKa delavstva ob Pacifiku.
—---u..... ■
Japonski mornarji zalitevajo višje plače
TOkIO, Jap. — Vsejaponska tuaZa P0morščakov je pozvala ha	na obalnih ladjah
vr.straik v podporo zahtevi po ^ sLh plačah. Pomorščaki na o-hanskih ladjah štrajkajo že od
aprila.
^ Lastniki ladij so ponudili zad-i torek $38 poviška na mesec, pa zahteva $45. Sedaj zna-Povprečna mesečna plača ja-$23()^e^a Pomorščaka $197 do
Sedem letalonosilk 0k obalah Vietnama
ŠkaAlG°N,	— Ameri-
hut V°]na mornarica ima tre-v Južnem Kitajskem U) pretežno v Tonkinškem r, Vu> kar sedem letalonosilk. V' f‘= na poti tja.
Tolikš
Iške
ktal ^Sne ameriške pomorske
skn S^e s^e	z^rane
Svof^ Wkclsr po koncu druge krovne —
vojne.
hiog6 n° °Wačno, toplo, na noč n e«03* neviht. Najvišja tem-atura preko 80.
Hgii@w se loti!
isOaver^a
ST. LOUIS, Mo. — Podpredsednik S. T. Agnew je govoril tu republikancem na večerji — $100 po osebi — za republikanske potrebe v državi Missouri v ponedeljek in si močno privoščil sen. McGoverna, o katerem sedaj tudi republikanci trdno računajo, da bo demokratski predsedniški kandidat. Agnew je obdolžil McGoverna, da hoče zaseči denar in oslabiti radikalno vojaško moč dežele.
Demokrata McGoverna je o-značil Agnew za poslednjega pristaša nekdanjega podpredsednika ZDA Henry j a Wallacea, ki je leta 1948 nastopil z lastno stranko pri predsedniških volitvah. McGovern je bil tedaj delegat n:a narodni konvenciji progresivne stranke, ki je H. Wallacea imenovala za svojega predsedniškega kandidata.
Agnew je dejal, da bi Wallace prepustil napadalcem Berlin in Južno Korejo, McGovern hoče sedaj storiti isto z Južnim Vietnamom. Zato bi bila bela zastava “miru za vsako ceno” najboljši njegov znak. Republikance je Agnew svaril pred prevelikim zaupanjem v svojo moč in zmago v novembru, pozival jih je k trdemu delu za zmago predsednika Nixona.
----—o------
Leonid 1, Irežnfev m razume lilajsav?
WASHINGTON, D.G. — Vodnik Sovjetske zveze Leonid I. Brežnjev je tekom razgovorov s predsednikom Nixonom v Moskvi, temu, kot poroča U. S. News & World Report, dejal: Kot Evropejec smatram Kitajce za popolnoma nerazumljive.
Predsednik Nixon in njegovi sodelavci so dobili vtis, da so v Kremlju izredno zaposleni z razlikami, ki jih imajo s Pekingom.
Razlike so idejne narave v pogledu vodstva svetovne komunistične revolucije, kjer so Kitajci še polni ognja, med tem ko je ta pri Rusih že davno pogasnil, njegovo mesto pa je prevzelo stremljenje po boljšem in ugodnejšem življenju. Kitajci in Rusi so si v laseh zaradi meje in vpliva v Aziji.
V Moskvi Kitajce in njihove načrte prav dobro razumejo. Rusi so bili prvi Evropejci, ki so prišli v neposredne stike s Kitajci sredi 17. stoletja in se vedno znali spretno izogibati vsem večjim sporom in vojnam z njimi. V začetku stoletja so Ruse pregnali iz Port Arthurja in iz Mandžurje Japonci, ne Kitajci.
Meso bo oslalo drago
Poznavalci razmer trdijo, da mesa na svetu ni v preobilju in zato ukinitev omejitve uvoza ne bo posebno učinkovita.
WASHINGTON, D.C. - Strokovnjaki trgovine z mesom na veliko doma in v tujini izjavljajo, da mesa dobre vrste ni nikjer v preobilju, zato so njegove cene porastle po vsem svetu. Poskus predsednika Nixona doseči znižanje cen mesa pravo omejitve uvoza zato ne bo uspel. Ukinitev omejitve bo o-stala v veljavi do konca leta 1972.
Predsednik je v objavi svojega ukrepa zagotavljal farmarje, da ta ni naperjen proti njim, njegov cilj je le odstraniti pomanjkljivo ponudbo govedine, ki jo domači živinorejci ne morejo odstraniti. Zakladni tajnik George Shultz je trdil, da vlada z ukinitvijo prepovedi uvoza mesa nima namena cene tega doma znižati, kot le preprečiti, da bi se znova skokoma dvigale.
Velika večina mesa, ki bo na temelju ukinitve omejitve uvo-
Nixon pojde na Japonsko
WASHINGTON, D.C. — Pred-j sednik R. M. Nixon bi šel rad na J aponsko ip pomiril to glav- j no zaveznico ZDA v Aziji in jo zagotovil, da jo ZDA ne mislijo! pustiti na cedilu jn se na njen j račun spoprijateljiti s Kitajsko.! 'Dr. H. Kissinger, jki je bil zadnjič na Japonskem, je sicer do neke mere uspel 'potolažiti Japonce, ni pa jih čisto pomiril.
Ko se bližajo narodne konvencije za imenovanje predsed-v ZDA z od-! niških kandidatov, je čas za po-
za prišla v ZDA, bo poslana iz Avstralije in Nove Zelandije. To
to van j a na tuje za predsednika Nixona minil. Na nova potovanja bo moral počakati na čas po volitvah in načrte za nje izdelati, če bo ponovno izvoljen. ------------o—t---
Francoske atomske podmornice v morju
Prva francoska atomska podmornica bo odplula na Atlantik, drugo pa preskušajo.
PARIZ, Fr. — Prva francoska | atomska podmornica Le Redout-! able bo odplula prihodnji mesec
na Atlantik, kjer bo preskusila
,	,	,	,	svoje rakete, vrste Polaris. Pod-
meso bodo poraoih za konzerve,	obsega	^ je to_
za hrenovke in hamburgarje.	in ie oboro.
Prvovrstnega mesa bodo uvozili	g 16 raketam. katerih vsa_
malo, kot trdijo v vladnih krogih.
Predsednik vidi glavni vzrok! v dražitvi mesa v izboljšanju j gospodarskih razmer v ZDA,.ki omogočajo večjo potrošnjo in se-|
ka nosi 500-kiIotonsko jedrsko bombo. Domet teh raket naj bi bil okoli 1,500 milj.
Francija ima namen zgraditi v celem 6 atomskih podmornic,
. ..v., . v oboroženih z raketami. Druga, veda tudi nakup boljših m vec-:Le ^	,n j0
jih kosov mesa. Napovedal je se jv.
J	v f	j 'preskušajo,
nove ukrepe, ce sedanji ne bodo
pomagali.
Če bo Francija svoj oboroževalni načrt izvedla, bo imela v 6 atomskih podmornicah 96 raket v dometom 1,500 milj. V primeru z ameriškimi in sovjetskimi strateškimi silami ni veliko, samo po sebi pa pomeni vendar velikansko uničevalno moč.
Ko je De Gaulle odločil, da
Na Okinavi zmagala opozicija
TOKIO, Jap. — V novi pokrajini Okinava so imeli pokrajinske volitve, pri katerih pa je na iznenadenje vlade zmagala opozicija ne le z guvernerjem, am-'naj Francija zgradi svoje lastno pak tudi v pokrajinski skupšči-! atomsko orožje, je vedel, da v ni.	I tem pogledu ne more Francija
Opozicijski kandidat Chobyo tekmovati z ZDA in z ZSSR, to-Yara, ki so ga podpirale štiri; da hotel je imeti tako orožje, da levičarske in ena sredinska | bi mogel z njimi braniti Franci-stranka, je zmagal nad vlad-1 jo in Evropo pred morebitnim nim kandidatom Seisaku Ota z sovjetskim pohodom proti At-nad 73,000 glasovi. V skupščini lantiku, če bi ZDA omahovale v ima opozicija 23 mest, vladna strahu pred lastnim atomskim
stranka pa le 21.
; uničenjem.
Fidel Castro v Moskvi
MOSKVA, ZSSR. - Predsednika in vodnika Kube Fidela Castra so sprejeli v Moskvi z vsemi častmi in ljubeznivostmi. Na letališče Vnukovo ga je prišel sprejet in pozdravit sam Leonid Brežnjev. To je po 8 letih prvi Castrov obisk v Sovjetski zvezi. Castro je obiskal pred tem že vrsto držav v Afriki in satelitske države v Evropi, predno je poletel v Moskvo.
Fidel Castro je povsod kazal svoj “tovariški” prijem in se skušal približati množicam, pa ni posebno dobro uspel. Večina vodnikov komunizma v vzhodni Evropi je sodila, da je v svoji vojaški uniformi in čevljih precej “staromoden”. Tamkajšnji tovariši so to ‘zgodnjo’ dobo komunizma že preživeli.
Francozi se jeze na Angleže zaradi funta
“Plavanje5’ angleškega funta francoski vladi ni prav nič po volji.
LUXEMBURG. - Na posve-| tovanju članic Evropske gospodarske skupnosti o monetarnem položaju, ki je nastal zaradi o-pustitve trdnega tečaja britanskega funta pretekli teden, je francoski zunanji minister Maurice Schumann obdolžil Britance, da so izrabili zaupanje Skupnosti, ko so pustili funt “plavati’, da si sam poišče svoj tečaj do drugih valut.
Schumann je govoril na seji zunanjih ministrov 10 držav razširjene Evropske gospodarske skupnosti, kjer je Veliko Britanijo zastopal minister za evropske zadeve G. Rippon. Slično je nastopil francoski finančni minister Valery Giscard d‘Estaing na sestanku finančnih ministrov Skupnosti, kjer je bil navzoč tudi britanski finančni minister Anthony Barber.
Francoz je dejal, da so pogledi “šestorice” zelo blizu o tem, kaj je treba storiti. To pomeni tudi
pripadnost sporazumu od preteklega marca, da naj se tečaji njihovega denarja držijo v o-kvirju gibanja 2.25%. Britanija je ta sklep sprejela v maju, pa ga sedaj prelomila.
Tudi države britanske Skupnosti narodov so britansko sprostitev funta sprejele z nejevoljo. Povzročila je nove motnje in težave v mednarodni trgovini, ko se jih je svet komaj lanskega decembra upal za nekaj časa znebiti.
“Plavanje” funta je sprožilo ugibanje o znižanju njegovega tečaja, predno bo spet dobil trden tečaj, ko je porast cen doma poslabšal britanske izglede na svetovnih trgih za industrijsko blago. Velika Britanija je imela lani in še tudi letos kar lep prebitek v zunanji trgovini in v zunanji plačilni bilanci, v zadnjih mesecih pa je znova nastopil primanjkljaj, kar je delno krivo sedanjih težav funta.
PREDSTAVNIŠKI DOM JE ODKLONIL ZMANJŠANJE SREDSTEV ZA OBRAMBO
Predstavniški dom je včeraj odklenil predlog, ki bi zmanjšal sredstva za narodno obrambo za 1.6 bilijona in o-dobril vse, kar je vlada predložila. Celotni predlog za orožje v obsegu 21.3 bilijonov je bil poslan v Senat.
WASHINGTON, D.C. — Boj za zmanjšanje sredstev za oborožene sile v Predstavniškem domu je bil včeraj končan z jasno in trdno zmago vlade. Ta je poudarjala, da je potrebno izboljšati narodno obrambo z novimi sistemi orožja, če hočemo, da ne bo zaostala za Sovjetsko zvezo, ki isto že dela. Obrambni tajnik je v razpravi v Kongresu ponovno poudaril, da ne bo mogel zagovarjati in priporočati v odobritev moskovskih sporazumov o omejitvi jedrskega strateškega orožja, če ne bo Kongres odobril za narodno obrambo sredstev, ki jih ta potrebuje.
Potrebo po modernizaciji oboroženih sil je poudaril tudi sam predsednik Nixon. Narodna obramba hoče graditi nove, izpopolnjene in večje atomske podmornice, oborožene z novimi, boljšimi medcelinskimi raketami in z njih večjim številom. V načrtu je vsaj 10 novih Trident atomskih podmornic, katerih vsaka naj bi bila oborožena z 20 raketami. Te naj bi imele tolikšen domet, da bi bile lahko daleč od obal nasprotnika, ter naj bi nosile v svojih glavah večje število jedrskih bomb. Te podmornice naj bi bile s svojimi raketami streljati na Sovjetsko zvezo in katerokoli drugo sovražno deželo tudi iz domačih obalnih voda ZDA.
Poleg novih atomskih podmornic Trident je narodna obramba že pri delu za gradnjo novega bombnika B-l, ki naj bi nadomestil zastarele strateške bombnike B-52.
Zvezna vlada je v smislu sporazuma v Moskvi opustila grad-
Rdeči zavrnjeni pri Hue s hudimi zgubami
Južne vietnamske sile so s podporo ameriškega letalstva zavrnile rdeče napade v smeri proti mestu Hue.
SAIGON, J. Viet. — Ameriški strateški bombniki B-52 so predvčerajšnjim in včeraj izvedli vrsto obsežnih napadov na področje severno in zahodno od mesta Hue, kjer naj bi se zbirale severnovietnamske vojaške sile za nove sunke proti mestu. Te so izstrelile na vladne položaje ob reki My Chanh preko tisoč granat, pa nato prešle v napad.
Proti vladnim položajem jugozahodno od My Chanh so rdeči pognali okoli 430 granat, min in raket, pa nato napadli s pehoto. Južnovietnamske padalske enote, ki branijo te položaje, so napad odbile in pri tem pokončale 35 sovražnikov. Same naj bi imele 1 mrtvega in 29 ranjenih.
Vladne patrulje so po poročilu glavnega stana v Saigonu našle na enem področju jugozahodno od Hue 46 mrtvih rdečih borcev, 50 pa južno od My Chanh. Ameriške letalske sile so izvedle tudi obsežne napade na Severni Vietnam, med drugim na okolico Hanoia.
njo tretjega oporišča za obrambo pred medcelinskimi raketami, pa dobila v Predstavniškega doma pooblastilo in sredstva za gradnjo take obrambe okoli Washingtona, D.C., kot je bilo dogovorjeno v Moskvi.
Predstavniški dom je dejansko izglasoval vse, kar je vlada predsednika Nixona predložila,
' pa odklonil tudi predlog nas-: protnikov Nixonove vietnamske ! politike, ki je zahteval, da ZDA 1 umaknejo vse svoje oborožene 1 sile iz Indokine do 1. septembra I v zameno za izpustitev ameriških vojnih ujetnikov v komunističnih rokah. Ta predlog je bil odklonjen z 244:152 glasovi.
Robert L. Leggett, demokrat iz Kalifornije, ki se je zavzemal za zmanjšanje sredstev za narodno obrambo, je dejal, da je treba predsednika Nixona “prijeti za besedo”, ko izjavlja, da hoče ustaviti tekmo v oborože-| vanju. Načelnik Domovega od-! bora za oborožene sile Edward ' Hebert, demokrat iz Louisiane, je je v samem začetku razprave opozarjal, da bi bilo “zelo nevarna igra z našo narodno obrambo”, če bi ZDA odklonile razvoj in gradnjo novega orožja, ko se Sovjetska zveza prizadeva, i da bi svoje orožje čim bolj izpopolnila.
Sedanji dogovor o omejitvi strateškega jedrskega orožja velja za pet let. V tej dobi upajo | ZDA ohraniti ravnotežje sile s boljšo kakovostjo svoje orožja nad večjim številom sovjetskega. Vlada trdi, da je neobhodno potrebno to prednost v kakovosti orožja in celotne narodne obrambe napram Sovjetski zvezi ohraniti, če naj bo naša dežela res varna.
/z Clevelanda in okolice
(
Rojstni dan—
Danes praznuje 82-letnico rojstva . poznana Mrs. Pauline Stampfel, ki se že dalj časa nahaja v St. Augustine Manor, 7818 Detroit Avenue. Dolgoletni naročnici lista k rojstnemu dnevu iskrene čestitke in najlepše želje za nadaljne življenje! Izleti v Slovenijo—
V	okviru Tony’s Polka Party WXEN-FM radijske postaje odpotuje danes ob 2.40 popoldne s Hopkins letališča direktno na Brnik prvi del Pecon-Trebarjeve skupine s 183 potniki. Drugi del te skupine odleti iz Hopkins letališča jutri, v četrtek, popoldne z 251 potniki. V Sloveniji ostanejo do 23. julija.
V	petek, 30. junija, odleti iz čikaškega O’Hare letališča direktno na Brnik skupina s 180 potniki pod vodstvom Roman Possedijevega orkestra.
Vse te skupine bodo delale izlete po Sloveniji in sosednih državah. Potovanja je organizirala slovenska potniška pisarna Hollander V/orld Travel. Zadušnica—
Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Corp. Franka Hrena ob 28. obletnici njegove smrti.
Rokoborba—
V	petek zvečer se bosta dajala v Areni na 3717 Euclid Avenue znana poklicna rokoborca Ernie Ladd in Abdulla the Butcher.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Danes je prešlo okoli 10,000 južnoviet-namskih marinov in letalske pehote v napad proti Quang Tri Cityju. Cilj celotnega nastopa naj bi bila osvoboditev Quang Tri pokrajine, ki so jo Severni Vietnamci v celoti zasedli tekom svoje koncem marca začete ofenzive. Napad vladnih sil podpira ameriško letalstvo, ki je v zadnjih dneh z obsežnimi napadi B-52 omehčavaio rdeče vojaške položaje, pa tudi vojne ladje, ki streljajo na rdeče v obrežnem predelu.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Unije premogarjev 70 let stari W. A. Boyle je bil včeraj obsojen na pet let zapora in na $130,000 globe zaradi nedovoljenih denarnih prispevkov iz unijskih sredstev za politične kampanje. Sodišče je odločilo, da mora $49,250 vrniti v unijske sklade, kjer so bili vzeti. Po šestih urah v ječi je bil Boyle izpuščen, ko je bil zanj položen jamstveni hond in vložen priziv proti obsodbi.
WASHINGTON, D.C. — Pravosodni odbor Senata je sprejel predlog o prepovedi prodaje malih revolverjev, ki služijo največ za razne napade in umore “v sobotnih nočeh”.
Peron predsedniški kandidat v Argentini
BUENOS AIRES, Arg. — Bivši argentinski diktator je že 17 let v begunstvu, pa ga je sedaj imenovala njegova stranka za svojega predsedniškega kandidata pri volitvah, ki so določene za prihodnji mesec. Peron je star že 76 let in živi v Španiji.
Sedanji vodnik vojaške vlade gen. Lanusse je izjavil, da se Peron lahko vrne domov brez strahu, ne verjamejo pa, da bi mu pustili, da bi kandidiral za predsednika, če bi se že sam odločil za kaj takega. Za enkrat upajo, da se bo Peron sam odpovedal kandidaturi.
Predlog za obvezno registracijo vsega ostalega strelnega orožja je propadel.
SIMLA, Ind. — Tu se danes začenjajo razgovori med predsednikom Pakistana Bhuttom in predsednico indijske vlade Indiro Gandhi. Bhutto je sinoči pred svojini odhodom sem svaril Indijo, naj ne stavi prehudih zahtev in naj ne skuša ponižati Pakistana v zvezi z zadnjo vojno. V Indiji je preko 90,009 pakistanskih vojnih ujetnikov, od katerih hoče vlada Bengalije nekatere postaviti pred sodišče kot vojne zločinec.
BELFAST, S. Ir. — Premirje, ki je nastopilo opolnoči od ponedeljka na torek, je precej negotovo in obstoja strah, da skoro utegne priti do novih nasilij. Komaj dve minuti pred nastopom premirja sta bila ustreljena dva britanska vojaka, nekaj prej pa je bil smrtno zadet v hrbet neki mlad policist v Newryju. Vodnik javne uprave na Severnem Irskem državni tajnik Whitelaw se prizadeva, da bi dosegel pomiritev med protestanti in katoličani in s tem pripravil pot k normalizaciji razmer.
Ameriška Domovina
y\» I I/ I fr /t' .X— ■ I < > \1 I
I lilTiMIUhr
6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
3	No. 127 Wed. Jime"28^l972'
Po Titu negotova bodočnost za Jugoslavijo
m.
Zahodni poznavalci so na splošno prepričani, da bo Jugoslavija prestala gospodarske viharje, niso pa tako gotovi, da bo prestala narodnostna trenja in spore med nad dvema ducatoma narodnosti med 20.5 milijoni prebivalcev.
Na priloženih zemljevidih pokaže pisec, da živi v SR Sloveniji 96% Slovencev, v SR Hrvaški 79% Hrvatov, v SR Srbiji (brez Vojvodine in Kosmeta) 89% Srbov, v SR Macedoniji 69% Makedoncev, v Črni gori 67% Črnogorcev, v Bosni in Hercegovini 40% muslimanov, 37% Srbov, 21% Hrvatov, v Vojvodini (ki je sicer avtonomni del SR Srbije) 56% Srbov in 21% Madžarov, v Kosovo-Metohiji (avtonomna pokrajina SR Srbije) pa 73% Albancev.
Za celo Jugoslavijo navaja, da sestavlja njeno prebivalstvo 39.7% Srbov, 22% Hrvatov, 8.4% muslimanov (ki naj bi bili poseben narod, ne le verska skupnost), 8.3% (1,703,000) Slovencev, 6.4% Albancev, 5.5% Makedoncev, 2.5% Črnogorcev in 2.3% Madžarov. Ostale narodnostne skupine so sorazmerno maloštevilne, naj ne predstavljajo vse skupaj niti 5% celotnega prebivalstva Jugoslavije.
Kar napravlja vprašanje manjšin v Jugoslaviji posebno težko, težje kot drugod, je ločenost narodov. Samo 2% prebivalstva se označuje v narodnostnem pogledu za Jugoslovane, vsi ostali so Slovenci, Hrvatje, Srbi, Macedonci itd.
Da bi vse te narodnostne skupine vsaj do neke mere zadovoljil in jih držal skupaj, je Tito sprejel načelo decen-talizacije, pustil več in več oblasti šestim republikam, ki sestavljajo federacijo.
Decentralizacija je slično kot samoupravljanje ustvarila vprašanja. Pomaga ohranjati “vrzel blagostanja” med republikami. “Bogati” na severu — Slovenija in Hrvaška — živijo daleko boljše kot “revni” na jugu — Macedonija in Črna gora. Vmes sta Srbija in Bosna ter Hercegovina.
Jedro spora je v tem, da hočejo “bogate” republike o-hraniti večji delež svojega dela in napora, “revne” pa se ženejo za bolj enakomerno razdelitev narodnih dohodkov.
Ta spor — skupaj s tradicionalnimi nacionalnimi sovražnostmi — je bil temelj hrvaškega protesta lansko jesen. Izgredi in nemiri tedaj so bili opisovani kot najresnejša kriza Jugoslavije v povojni zgodovini po prelomu s Kremljem pred 24 leti.
Hrvatje so se pritoževali, da so bili prikrajševani. Skoraj tretjino industrije, katera dela v dobri meri za izvoz, je v Hrvaški republiki, toda ta je smela po zakonu zadržati le 7 do 10% deviz, ki jih je hrvaška industrija zaslužila. Ostalo je šlo v osrednje banke za splošno razdelitev po vsej deželi.
Isto je bilo s turističnim dolarjem. Glavni del jugoslovanskih tujskoprometnih središč je na hrvaški jadranski obali. Od tujskega prometa je bilo skupno 350 milijonov dolarjev dohodka v trdih valutah, toda tujskoprometne u-stanove smejo obdržati le 40%.
Tleče nezadovoljstvo je butnilo na dan jeseni 1971. Najprej je prišlo do študentovskih protestov, od katerih so nekateri zahtevali kar naravnost ločitev Hrvaške od Jugoslavije. Nato je v novembru sledila grožnja s štrajkcm na vseh visokih šolah. Tito, ki je sam Hrvat, je moral poseči vmes. Partjiski in vladni vodniki v Zagrebu, glavnem mestu Hrvaške, so bili odstavljeni. Štirje so bili vrženi tudi iz partije. Okoli 1,200 oseb je bilo prijetih.
Zgodaj leta 1972 se je prah na Hrvaškem začel vseda-ti, glasovi o ločitvi so utihnili in pravila o delitvi deviz so bila spremenjena v korist republik.
Jugoslovane vznemirja vprašanje, kaj se bi zgodilo, če bi prišlo do takih izgredov, ko Tita ne bo več, da bi jih krotil, Tito zavzema edinstven položaj v jugoslovanskem življenju in je brez dvoma nesporen vodnik dežele. Njegov odpor proti Stalinu mu je dvignil ugled doma in v svetu. Odločitev iskati nova pota v gospodarstvu ob odpovedi ortodoksnemu komunističnemu planiranju in usmeritvi v tržno gospodarstvo naj bi bila glavni vzrok za dviganje življenjske ravni v Jugoslaviji.
Trenutno ni v Jugoslaviji nikogar izmed vodilnih političnih osebnosti, ki bi užival le približno veljavo in ugled Tita.
Tito sam je poskrbel za nasledstvo, ko bo njegov čas prešel. Na čelu partije in na čelu vlade naj bi ga nadomestil poseben kolektiv, v katerem bodo zastopane vse republike in obe pokrajini. Načelniki obeh kolektivov si bodo sledili po določenem redu. Le veliki optimisti upajo, da bo ta sistem pravilno in nemoteno deloval.
Nekateri pripominjajo, da sličen sistem v Švici že dolgo uspešno obstoja, toda, kot je nekdo pripomnil: Če so nacionalistični in sorazmerno revni Jugoslovani — pod komunističnim sistemom — zmožni uspešno storiti isto, je
dvomljivo.
Pomisleki o nasledstvu Tita obračajo pozornost na 220,000 mož oboroženih sil Jugoslavije, posebno na 180,000 mož vojske. Bolj kot katerakoli druga ustanova je ta “Jugoslovanska” in čuvar edinosti. Vendar so tudi v oboroženih silah nacionalistične ljubosumnosti.
Rastoče jugoslovanske težave dodadajo nove zapreke na cesti bodočnosti za neodvisno, pa še vedno komunistično Titovo državo. Neki opazovalec pripominja;
“Nikjer na zemljevidu Evrope ni na dolgo roko slika bolj negotova!”
| BESEDA IZ NARODA ^
drugih krajev nas zastopajo in kujejo in uveljavljajo razne določbe za to in ono, od časa do časa malo odpro kako pipico, skozi katero naj bi pritekla nam kaka taka pomoč, ki smo jo potrebni. Tako so koncem zadnjega meseca določili mero zaslužku na uro ,ki naj bo od zdaj naprej $2 na uro. Za to določilo so se precej časa prerekali v kongresni zbornici. Demokrati so zahtevali in priporočali višjo vsoto za plače na uro. Republikanci se niso strinjali. Končno so se sporazumeli za minimalno plačo na uro $2. Te plače so določene le za navadna razna dela. Za zaposlence po farmah so druge določbe. Za začetek prva dve meseca $1.50 in potem naprej $1.70 na uro. Razlika zato, ker po farmah so zaposlenci deležni kaj drugega, morda so deležni hrane itd. Zato razlike.
Dosti v teh poviških pri sedanjih razmerah ni. A nekaj je — “vsak groš pomaga”, kakor je to
Joliet, 111. — Koncem zadnjega meseca je močnejše sonce o-grelo našo okolico in ozeleneli so vrtovi, trate in polja. To leto hladno vreme kar ni hotelo popustiti. Tako se obnaša vreme že več zadnjih let vsako pomlad. Potem pa naenkrat pritisne huda vročina, ki pari okrog kanala in drugih vodnih pritokih močvirnata tla in to pa onesnažuje zrak po nižavah. Po višjih krajih po okolici je bolje. Take ne-. ijazne pojave v hudih vročih cjneh v poletju so zadnje čase že| precej odstranili po tej okolici
na-
z izsuševanjem. To s tem, da z; večkrat rekla moja teta, ko sem boljšimi odtoki v kanal voda hi- jo poslušal v mojih mladih le-trejše odtaka in predolgo ne sto-1 tih.
ji ter se ne pari v vročih dneh.! Na drugih poljih raznih indu-Okrajne oblasti uvajajo zad- s^r9> kjer zaposlujejo poklicne nja leta tudi bolj stroge določbe delavce, so pa seveda druge pla-po okolici, ko gradijo nove sta-Te- Tam se dela za bolj velike novanjske hiše. Zahtevajo ta olj j kn°fe . Ti poviški pa seveda ne urejeno kanalizacijo, ne dovo- k°do dolgo zadovoljevali ne ene
ljujejo več toliko sežiganj razne nesnage po vrtovih in še
ne druge. Vzroki so v tem, ker cene vsemu se dvigajo in raste-
marsikaj driigega ne, ker vse to i° naPrei iz 'dneva v dan. Inflacija ne pojenj uje, ampak narašča. Od lanskega leta sem so cene vsemu porastle in to kaj občutno. Obleke, obuvala, živež, vse je poras.tlo v cenah za precejšnje odstotke od lani. Le kaki stari ostanki so malo cenejši, novo blago pa veliko dražje od lani. Tako tudi pri življenjskih potrebščinah. Boljše vrste meso, teletina stane do dva dolarja in pol funt in še-več. še kosti so zdaj dražje, kakor je bilo pred nekaj leti meso. Pa govore o 2 ali 3c/0 povišanju. Le v trgovine je tretaa stopiti, pa boš videl, kako cene hitro rastejo. Taka je sedanja gospodarska politika. Ekonomski “inženirji” pa imajo vedno take sesalke, da izsesavajo potrošnikom novce iz
okužuje zrak. V teh ozirih je velika razlika od prejšnjih časov, ko so ljudje v predmestjih po svoje gradili stanovanja, poleg njih “cesarske kamrice”, kurni-ce in še marsikaj drugega. Zdaj so za vse to predpisana določila in to je edino prav. Sitnosti pri tem je največ še po takih krajih in kotih, kjer bivajo temni priseljenci z juga. Njihova bivališča so še marsikje sredi raznih navlak, kar ne dela časti krajem, kjer so naseljeni taki “ljubitelji” snage in reda. Tako je ne samo pri nas, tudi po drugih krajih in državah. Posebno doli bolj po južnih krajih.
Sitnosti s slabimi ljudmi tudi pri nas nikoli ne zmanjka. Sicer imamo nedaleč od nas severno
ob cesti 66 veliko “počitniško žepov, da je v njih vsak dan
večja suša...
V takih časih smo. Ali bo kdaj boljše? To bi rad vedel jaz, pa upam, da tudi ti, ki to čitaš.
Naj bo dovolj tega jamranja — prihodnjič pa o čem drugem. Vsem čitateljem iskren pozdrav
S p9Ms©® reši Silana Sto«
EUCLID, O. — Podpisana se Teh nikoli ne zahvaljujem vsem Slovencem,
graščino” (za lopove in uzmo-viče), ki je takih ‘počitnikarjev’ vedno polna. Na takih “počitnicah1’ se pa ne “naučijo” nič, da bi znali razločevati, kaj je prav, kaj pošteno in kaj se sme in kaj ne, da se ne greši in krivic ne dela ljudem in deželi. Ko pridejo iz “počitniške graščine”, se zopet obnašajo kakor preje pred “počitnicami”. Morda jih ne znajo prav zdraviti tam ...
* POLITIČNE IN DRUGE ZADEVE. -zmanjka. Vedno kaj žuli kak kraj s tem in onim. Vsak kraj ima take in take zahteve in potrebe. Revni sloji imajo seveda največ zahtev. Revščina je težko breme za vsakogar, ki jo nosi in prenaša. Tisti, ki jo nosijo, to vedo. Pomoči proti temu so na razpolago. V nekaterih krajih take, v drugih drugačne. Le to je križ, da zahteve za to v vsakem kraju po svoje vpoštevajo in pri tem vpoštevanju so tisti, ki pomoč najbolj potrebujejo, najbolj prikrajšani. Tu pa tam pride do nekega vpoštevanja. To pa taolj poredko, ne pregosto in pomoč se deli po takih merah, ki so bolj pičle za tiste, katerim je namenjena.
V Washingtonu, kjer naši gospodje predstavniki naših in
Tone s hriba
kateri so mi na kakršenkoli način pomagali pri slovenski razstavi v MANPOWER oknu na Euclid 21. cesti in Cleveland State University ob narodnostni konferenci 11., 12. in 13. maja ter pozneje na razstavi v izložbenem oknu,javne knjižnice na E. 185 St. ob Spomiskem dnevu in dvodnevnem festivalu v korist Doma ostarelih na Neff Rd. v Euclidu. ,
Bilo bi predolgo imenovati vsakega posameznika, zato naj mi ostali oprostijo. Kdor si je imel priliko razstave ogledati, bo razumel, da je bilo vključenih veliko Slovencev, kateri so
so bili pred nedavnim tam na obisku. Gospa Trskanova iz Euclida mi je poleg ostalih predmetov še skrinjo posodila. Eda Vovkova mi je prihitela na pomoč, ko mi je v zadnjih urah pred otvoritvijo konference pomagala urejati slovenski kotiček, nakar smo še isti večer z Božidarjem Pustom, G. Perhin-kom, dr. Vladimirjem Rusom, Cilko Valencie in njenim bratom Jožetom dodajali zadnjo in končno obliko razstave. Zadovoljnih obrazov smo se končno oddahnili, ko so nas opominjali, da se univerza zapira. Končno smo pobrali neporabljene predmete, škatlje in papir in odšli z upanjem, da naše delo ni bilo zaman.
Ob konferenci sami smo prosili slovenska dekleta, da so v narodnih nošah bila prisotna na razstavi. Ota nabiranju predmetov sem' obljubljala in prepričevala posameznike, da bo vse 'dobro zastraženo in da vse vrnem tako, kot so mi dali. Pa se mi je smola pripetila in je na pirhu Olge Mausarjeve ena majhna luknj ica, na Franceta Kovačiča pirhih je barva obledela na razstavi v Euclidu, knjige dr. Kerna so se malo zvile od premočnega sonca na izložbah, ravno tako knjige ostalih pisateljev. Celo leseno jajce je dobilo nepravo obliko, kar mi je še sedaj zagonetka. G. Jože Benko jih zna spretno rezljati in mi jih je posodil. G. Anzlo-varjeva modna lutka, katero smo oblekli v narodno nošo, je na žalost bila vrnjena s poškodbo na roki, ostalo pa mislim, da je bilo vse vrnjeno v redu. Naj mi vsi prizadeti oproste.
Hvala ge. Jesenkovi za idrijske čipke, katere je na razstavi Cleveland State University pred obiskovalci tudi demonstrirala. Živo srebro od Sabine Bericie je bilo zelo pomembno. Pehar, jerbas in belokranjska moška obleka Hutar [Matije, ribniška roba g. Jožeta Okorna in taurk-Ije ter grebljica, katero je v ta namen naredil g. Jože Radisek, so lepo pripomogli k razstavi. Prekrasno izdelani slov enski prti članic Belokranjskega kluba Mimi Mavsarjeve, Olge Mavsar so bili še poseben okras. Med mnogimi slovenskimi knjigami je ponosno izstopalo Sveto pismo iz leta 1857, katerega mi je posodila ga. Turkmanova, poleg ostalih del iz Tivoli Export, med njimi pomembno kropar-sko železo. Toni Petkovšek je poleg maj olike dodal še več predmetov iz svoje ‘Gift Shopp’, ga. Zupančičeva je poleg 200 let starega dežnika dodala tudi v narodni noši oblečeni lutki, svitek, prinesen iz Slovenije leta 1904, pa je posodila ga. Josie Krečič. Hvala Jennie Mauer za domači kruh im nože.
Bilo je še mnogo več darovalcev in predmetov, pa ni možno vseh omenjati. Se enkrat lepa hvala vsem Slovencem za njihovo sodelovanje pri razstavah!
S ponosom reči smem, Slovenec sem, je zapisano na njihovih obrazih.
Vlasta Radišek
Izbi m piknik endliskift npal®|@!i©e¥
EUCLID, O. — Pri euclidskih upokojencih je vedno dosti zabave in razvedrila, ene ali druge vrste. In to je po izjavi zdravnikov najboljše zdravilo za vse nadloge, ki so v zvezi z jesenskimi leti.
Tako smo se na Spominski dan peljali v paradi po E. 185. cesti v velikem okinčanem tovornjaku, ki je vzbujal veliko pozornost. Bilo nas je kar 65 in 7 harmonik. Moški smo imeli trde (red, white and blue) slamnike, ženske pa nageljne. Vsi smo bili živahno razpoloženi in ljudje ob pločnikih so nam pridno ploskali. Pravijo, da so nam
V sredo, 5. julija, bomo pa priredili enodnevni izlet na izletniške prostore (Campsite) SNPJ v Enon Valley, Pa. Baje nas gre tja kar dva busa, ali 106 ljudi; nekaj jih gre tudi s svojimi avti. Na tem lepem prostoru bomo imeli kosilo, nakar se bo vsak po svoje zabaval. Na letovišču bomo srečali tudi druge upokojence iz raznih naselbin, ki bodo prav tedaj tam na počitnicah.
Tem potom se opozarja vse izletnike, da bosta busa odpeljala izpred SDD na Redher Ave. točno ob 8. uri zjutraj. Bodite torej vsi v pravem času na mestu, da ne bo potem prerekanja in godrnjanja.
Naslednjo nedeljo, 12. julija, bo pa Klub priredil svoj letni piknik s kosilom na izletniških prostorih (farmi) SNPJ na Heath Rd. Kot vsako leto se tudi letos pričakuje velika udeležba, kajti Klub šteje že nad 700 članov. Razen članov pridejo tudi sorodniki, prijatelji in člani drugih klubov. Vstopnina za kosilo je za člane po $1.50, za nečlane pa $2.50. Vstopnice lahko rezervirate pri tajniku John Zaman, tel. 481-4871. ali pri predsedniku Krist Stokel, tel. 531-3151. Zadnji čas za nabavo vstopnic bo na prihodnji seji 6. julija.
Kosilo se bo serviralo' od 1.09 do 3.00 popoldne, nakar se prične ples in prosta zabava. Nekateri bodo balinali, drugi peli, tretji pa reševali svet, ki je na vseh koncih in krajih “kaput”. Na svoj račun bodo prišli stari in mladi, kajti prostori so vsestransko lepo urejeni.
Vsi tisti, ki nimajo svojega avta, se lahko peljejo z busom, ki bo odšel izpred SDD na Re-cher Ave. točno ob 11; Uri dopoldne, vrnil se bo pa ob 7. uri zvečer. Vožnja v oba kraja stane samo $1. Vozne listke lahko dobite na seji 6. julija. Torej na svidenje!	,
Frank Česen, por.
odprli svoje predale in skrinje! prisodili drugo nagrado. Parada
in mi zaupali slovenske izdelke in predmete prinesene iz Slove-
in festival sta bila prirejena v korist novega poslopja Sloven-
nije pred mnoginii leti ali pa ko’ skega doma za ostarele.
$!@w@n§ki novomašmki 1811
LJUBLJANA, Slov. — V naslednjem navajamo slovenske novomašnike, ki bodo konec tega meseca, odnosno v začetku prihodnjega, posvečeni. Poleg imena navajamo pri vsakem njgevo starost, škofijo, v katero spada, ter kraj in datum njegove maše.
Frantar Franci (25), Ljubljana, nova maša Kovor, 2. jul., ob 10;
Glavan Andrej (28), Ljubljana, nova maša Soteska, 9. jul., ob 10;
Kadunc Franc (23), Ljubljana, nova maša Grosuplje, 2. jul. ob 9;
Kolar Srečko (26), Ljubljana, nova maša Domžale, 2. jul. ob 9;
Kompare Janez (24), Ljubljana, nova maša Mengeš, 2. jul. ob 18;
Mihelič Ivan (24), Ljubljana, nova maša Sodražica, 2. jul. ob 10;
Modic Janez (25), Ljubljana, nova maša Sv. Gregor, 9. jul. ob 10;
Novak Franc (24), Ljubljana, nova maša Dobrepolje-Videm, 9. jul. ob 9.30;
Zaplotnik Lojze (24), Ljubljana, nova maša Kočevje, 2. jul, ob 10;
Brus Dominik (27), Koper, nova maša Jagršče, 2. jul. - ob 10; Lovišček Igor (27), Koper, nova maša Kanal, 2. jul. ob 10; Peternelj Milan (27), Koper, nova maša Spodnja Idrija, 9. jul. ob 10;
Pirc Jožko (24), Koper, nova maša Idrija, 2. jul. ob 10; Rozman Marjan (25), Koper, nova maša Šmihel-Dolane, 9. jul. ob 10;
Saksida Bogdan (26), Koper, nova maša Dornberk, 9. jul. cb 10;	I
Sorč Ciril (24), Koper, nova!
maša Štomaiž, 9. jul. ob 10; j Uršič Stane (26), Koper, nova
maša Drežnica, 9. jul. ob Dr Cirar Martin (25), Maribor, va maša Trbovlje, 9. jul- 0 9-30;
Drev Emil (29), Maribor, nova maša Laporje, 2. jul. ob 10; _ Grobelnik Andrej (24), bor, nova maša Zreče, 9- 1 ob 10;
Kolar Anton (25), Maribor, ^no va maša Šmarje pri Jelša > 23. juh ob 10;
Krašovec Edvard (26), Mariboh nova maša Sv. Ema, 2. ju •’ ob 10;
Krašovec Mirko (25), MariboL nova maša Sv. Ema, 2. j • ob 10;
Napret Ivan (25), Maribor, no va maša Dol pri Hrastniku, Pirnat Alojz (24), Maribor, no va maša Celje-Sv. Danij6; ob 10;
Potočnik Vinko (25) Maribor, novo maša Šoštanj, 2. jul- 0 10;
Požauko Peter (25), Maribo , nova maša Maribor-stolnica> 2. jul. ob 10;
Pribožič Jože (25), Maribor, nova maša Brestanica, 2. 1 ob 10>
Pušenjak Martin (25), Mari 0^’ nova maša Ljutomer, 9. 1
ob 10;	•Knr
Rakuša Mirko (25), Mari ’ nova maša Gor. Polskava, 16. jul. ob 10;
Ratnik Alojz (25), Maribor, n^ va maša Tišina, 2. jul. O'0 Štefko Slavko (24), Marib° , nova maša Murska Sobo^ 16. jul. ob 10;
Trunk Alojz (25), Maribor, n' va maša Sv. Marjeta niže ja, 9. jul. ob 10-;
Zupančič Vlado (26), Marib^-nova maša Brežice, 9. jul, 0 K);	. c
Jelen Janez (27), salezijan ’ nova maša Št. Ilj pri 16. jul. ob 10;
Ulaga Janez (35), nova maša Sv. Rupert Laškim 9. jul. ob 10;	^
Mavec p. Simeon (30), g škan, nova maša Borovmc 2. jul. ob 9;	-p
Milavec p. Primož (26), ^ran škan, nova maša L j ubijaI1 Bežigrad, 9. jul. ob 10;	^
Drevenšek p. Mihael (25),	^
norit, nova maša Videm P Ptuju 16. jul. ob 10;	,t
Holc p. Emilijan (25), rjftin, g;
nova maša Ptuj, 23. jul- 0 Jung er p. Vid (25), minorib va maša Sv. Trojica v zah 6. avg. ob 10;
Korenjak p. Matej (25), m nova maša Leskovec Prl ju 30. jul. ob 10;	itj
Žurman p. Janez (28), mi ^ nova maša Sv. Trojica v I a zah, 9. jul. cb 10;	^0,
Baraga France (29), jezuib^ va maša Rakek, 2. jul. °b ^0, Cukjati France (29), jezuit, , va maša šentgothard, %-
°b 10;	po-
Kranjc Marijan (36), iezU
salezijauec-
nad
Hal°'
linoril’
va maša Planina pri 9. jul. ob 19;
Mlakar Janez (31), jezuit,
Bohim
nova
kap
lučk1’
maša Srednja vas v 9. jul. ob 10;
Prša p. Paskal (26),	2.
nova maša Velika Polana, jul. ob 10;
ova
Vengust Jože (27), križar, ^
r
jan, nova maša Stična 2. 1
tn.yu.OL	ju;
maša Ljutomer, 23. jul'.°^erCi'
Kastelic p. Jože (26), D3
ul-
ob 10;
Balažič Matija (28), nova maša Toronto, Kanada; posvečen 1972 Toronto; doma iz žup.
lazarist’
0„*%
, iiind3
Hotiza v Slovenski krajinh^ Jernej Marko (24), n°va 9. jul. Št. Vid v Podjuni; P svečen 29. jim. v Celovcm^
Wakounig Vladimir (25) trirlii v
V Ce'
maša 9. jul. v Št. Vidu v ^
juni; posvečen 29. jun lovcu.
Posvečenja bodo: 29. junija
1972
Ljubljana ob 9;
Koper — v Idriji 29. junija ob 10;
Maribor — 29. junija ob 8, Celje — 29. junija ob 8;
Ptuj — 2. julija ob 9. m ^ Sv. Ema - 2. julija ob

p- S. FINŽGAR:
: 1.
STRICI

, a®Per je vstal, se obrnil v ^ n° in si brisal oči. Prav na snu srca> pod vsemi podrtinami, g6 Migala beseda, ki je bila iva^ ves čas. Rila je kvišku, s rasansko muko, dokler se ni re 'opala skozi vse in se ni Gaš-g6r sunkoma okrenil od okna, obrnil k bratoma in s hripa-^ glasom izrekel:
"Ostanita!”
gt^°k utihnil, očetu je za-a a noga pred oknom, skozi
eio je zri p0 pot^ ^ so p0
p'' °dnesli Lucijo. Nemo so P isluškovala srca, ki so bila vsa ^zbolela.
ll0 se domenimo! Ali ne, Mi-
iiBo'tiL2 b°ieam elii5°m
,':i so zdaj vedeli, da so pred s°®°' U sodnik - oče - je
skrb^	s-'sozr okno. Tesna
p Je razganjala vsem prsi. p.1 rzevali so sapo. Celo ura, s so jo ustavili ob Lucijini rti, še ni tiktakala. Oče je (ja1Vzc*rguil pleča. Vsi so slutili, ,Se zdaj zdaj okrene in raz-
S°di Tn
■ -ni res se je z desno ramo l-j, ^ obrnil po hiši, a jo je hi-sa° Unaa^nrt in šel globoko po nice”	^ za^umelo skozi nos-
sj ^rsrno se domenili, ko sta treba se nam ni, če ostaneta.
in	naŠ’ Ve’ k^e ■i6 PodloS’
odlog bo vedel zanj do kon-ca dni.”
s^aru^a je od veselja zajav-
Val ’ kucrja> kakor sem vero-j -a’ ^ako je; v nebesih si. ču-de2e delaš.”
^ Štefa je poskakovala pred
orna in ju držala za rokave,
ein pa je zdrsnila strašna teža s src.
^Nekaj let je preteklo. Oče Ši-gr . sr jo sezidal na sončni let911* za kot na poslednja tr a' Pa ne samo sebi. Vsem 111 sinovom je sezidal sobice.
Vse drugo je teklo z delom iz dneva v dan, samo Štefa je rasla in gospodinjila in je bila kar naenkrat pod vrhom.
Ko je Šimen začutil, kako mu drsa poje in pripeva k pogrebu, je sklical sinove:
“Sedaj je zadnji čas. Odločite se, kdo prevzame Podlog. Jaz ne morem, več.”
In je izpregovoril Gašper: “Enkrat sem ljubil, enkrat pretrpel to strašno smrt. Ne bom nobene več, razen svoje.” In je izpregovoril Mihor, že nekaj let samouki živinski zdravnik za vso soseščino: “Nikoli nisem maral žensk, saj veste. Kaj bi potlej ril v trpljenje.”
In je izpregovoril Boltežar, hišni kovač in sodar:
“Postarali smo se. V kuhinji je tista, ki je zrela za zakon in za Podlog.”
Vsi so se veselo spogledali, samo oče je še pomolčal. Nato je razsodil: “Prav imaš. Naša je, nič manj kot vi.”
In so omožili štelo ter dobili zeta na Podlog. Oče Šimen je poskrbel zase in za sinove, izročil Podlog mladima, sam s sinovi se pa umaknil v kot. Tik pred smrtjo je še zaprosil, da so ga dejali k oknu:
“Glejte, fantje, same poseke — vse okrog golo in izmozgano. To so dote — to je tuja družina pri gruntih. — Grunti hirajo — Podlog pa stoji. ..
Nov zarod so dobivali na Podlog. Strici so Štefi sproti jemali otroke in jih pestovali in vodili s seboj na polje in v gozde, da je bila mlada mati kar huda, češ vse mi poberete, kaj bo zame? Strici pa so se smejali:
“Nič se ne boj, Štefa! Bog ima otrok še dovolj, Podlog pa zanje prostora in kruha.”
In smejala se je še Štefa: “Saj pravim, ti naši strici!”
STRAH V BOLNIŠNICI
boi 3 ar mora^a opravljati v nočno službo, je vedno tesnoben strah. Smili-
?bčutila
o vicajočih du-z bujno domišlji-
bije° sev bolniki, za katere so So v, vedno predolge, a bile druge reči, ki so jo plašile. jih °1§i> polmračni hodniki, ki kaTe Razsvetljevala le modri-
Z(j ^učka, so se ji, mladi sestri, g 1 Polni strahov. bai?0rnbd iz otroških let, razne 2ke ° mrtvih
jo ’Kso nien°,
Tis^91''*6110 naravo ze^° plašili.
° nob se je pravkar vrnila kjer so ležali težki bol-Sedla je v dežurni sobi k la b Vzela v roke knjigo in upa-lab^a bo morda kake pol ure Sla kr£da’ a ie sPet pozvonilo. vSjp. le P° hodniku, zvonec je bejp1V° brnel’ vendar ni nad no-da ^ Vrati žarela lučka, znak, P°trebujejo.
ba a.Wu hodnika je bila so-bj’ ler so navadno ležali bolni-l^OstT katerimi se je že razbila r9 Senca smrti- Soba je je lst° noč prazna in vendar la C?v nad vrati te sobe gore-da ..Cka- Prvi hip je pomislila, i9) k ni0rda ^ak strežnik naga-oK 6r ie bila soba pritlična in jj^dprto.
stiba^0 ^ vsl;oPlla ln obrnila hibi °' Prazne, bele postelje,
Got nikogar!
2Vojlc°Vo ie kakšna okvara na t>°do Ul jutri moram javiti, da P°Pravili, je pomislila.
deset a ie nazaj, sedela kakih 1 ^inut
cei
šla
zvone
ko se je spet ogla-
eim i ec' Prepričana, da jo kli-
J bolniki
Po hi
je naglo vstala in
tdečV r0d“ku’ pa glep spet ^
b0 °ko žarelo nad zadnjo so-klrzle •
tiS(-6 1° je spreletelo in vse Sq v *vje zgodbice, s katerimi ° nekoč kot otroka strašili,
so ji v hipu bile v mislih.
Nekaj minut je stala pred vrati in napeto poslušala. Vse tiho, v sobi se ni nič ganilo, le za hip se ji je dozdevalo, da sliši slaboten šum. Hotela je steči in poklicati dežurnega zdravnika, pa jo je postalo sram. V duhu je videla njegov posmehljivi obraz in slišala njegove besede: “Kaj se res ne boste nikoli utrdili? Slabe živce imate, sestra Mira!”
“Smejal se mi bo in me imenoval strahopetnico,” je pomislila. Premagala je strah in odprla vrata. Zopet nič!
Tokrat se ji je zdela soba v svoji belini in tihoti prav pošastna! Zaprla je vrata in obstala pred njimi. Po hrbtu jo je mrzlo spreletavalo, hkrati pa si je rekla, da se nobenemu strahu ne bo dala ugnati.
Tiho je čakala in napeto poslušala. Zdelo se ji je, da v sobi nekaj šumi, pa je še čakala.
Glej, zazvonilo je!
Kot bi trenil, je planila v sobo in prižgala luč. Samo za hip so se njene oči srečale z bleščečimi očesci velike, črne podgane, ki je bliskoma skočila z nočne omarice in izginila skozi odprto okno.
Olajšano je vzdihnila: “To je bil torej moj duh, ki se je vical!”
Kako je bilo to mogoče?
Podgana je prišla skozi odprto okno in, ko je iskala hrano, je lezla prek žice, s katero je bil zvezan zvonec. Le tako si je znala sestra Mira pojasniti, zakaj je vedno pozvonilo.
“Če bi se ne bila prepričala, kdo je zvonil, bi resnično verjela, da so me strašili nesrečni duhovi,” se je smejala sama pri sebi, ko se je vračala nazaj v dežurno sobo.
¥1 ITS
> V E l%! ■ J I
Tudi iz Kopra na tuje
Po podatkih koprskega zavoda za zaposlovanje je lani odšlo s področja 6 južnoprimorskih občin 184 ljudi na delo v tujino. Še vedno pa se zaposluje v tujini precej ljudi mimo službe zaposlovanja.
Leta 1969 je bilo delo v tujini najbolj privlačno. Takrat si je preko zavoda poiskalo kruh v tujini 634 oseb. Najpogosteje se ljudje s tega območja zaposle v Italiji.
Čeprav je v koprski občini naj večje povpraševanje po delovni sili, ravno iz te občine odide na delo največ ljudi.
Revščina na Kozjanskem
Včasih je za plugom hodil gospodar, vole ali krave pa je gonil starejši sin ali hlapec. Danes pa so pri oranju njiv na Kozjanskem predvsem starejše ženske in otroci.
Gospodar je na delu v tujini, da bi si tam prislužil boljši jutrišnji dan, žena pa si še vedno z lesenim plugom orje zemljo. Sedemletna Polonca goni krave, mala Tončka pa caplja zraven, ker ni nikogar, ki, bi doma pazil nanjo.
Osebni dohodki bezljajo
Kljub temu, da so cene “zamrznjene” in da nekateri napovedujejo jugoslovanskemu gospodarstvu finančno šibko leto, so osebni dohodki v državi v letošnjih prvih mesecih poskočili
kar za 30 odstotkov.
Takšna hitra rast osebnih dohodkov je seveda kaj slab prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem. Pravijo, da bo treba kaj storiti.
Jedrska energija v naravoslovnih znanostih
Na Bledu je bil simpozij mednarodne agencije za atomsko energijo o uporabi nuklearnih metod na področju naravoslovnih znanosti. Okrog sto znanstvenikov iz štirinajstih držav članic te mednarodne agencije se je zavzeto poglobilo, kako bi na tem polju pomagala v medicini, biologiji, veterini, v zdravstvenem in industrijskem varstvu in pri zaščiti prirodnega okolja. Izrazili so vse priznanje inštitutu “Jožef Štefan” iz Ljubljane, ki je bil gostitelj simpozija.
“Jutro 72”
Letošnjo razstavo trgovinske in gostinske opreme v Ljubljani si je ogledalo 18,000 obiskovalcev. Obisk je bil zaradi črnih koz manjši, kot so pričakovali. Na razstavi so sklenili za 120 milijonov dinarjev pogodb.
Največ pogodb so sklenili domači proizvajalci. Razstavljali so vse od hladilne opreme, o-preme za sodobno poslovanje, embalaže in strojev za parkiranje do transporta in skladiščne opreme.
-----^===^=====.-------------
iteerlslig Sanisraa y pr» tednu julija zaradi počitnic es®Ip sie te izšla -
Zastoj turistov z Vzhoda
Turistični promet iz vzhodnoevropskih držav je v prvih letošnjih mesecih zelo lepo kazal. Iz Rusije je prišlo v Jugoslavijo 13% več turistov kot lani v istem obdobju. Podobno iz Poljske, Vzhodne Nemčije in Madžarske. Po izbruhu črnih koz so vse vzhodnoevropske države prepovedale potovanja v Jugoslavijo.
že 80,000 “škod” v Jugoslaviji
Predstavniki praške tovarne “Motokov” so na tiskovni konferenci izjavili, da se po jugoslovanskih cestah vozi že okrog 80,000 a v t o m o b i lov znamke “Škoda”. Lani so jih prodali v Jugoslavijo 12,500, letos bo u-voženih do 10,000 teh vozil. Nove “Škode” bodo do 7,000 din dražje. Če jih bo mogoče dobiti na kredit, pa še ni znano.
Belgijska družba z “Iskro”
Predstavniki “Iskre” iz Kranja so v Antwerpnu podpisali novo pogodbo. Belgijsko podjetje “Bell thelefone” je po tej pogodbi vložilo 100 milijonov belgijskih frankov v razvoj kranjske elekt romehanike. Predvsem žele razviti sodobno telefonijo. Del tega načrta je nova tovarna sodobnih elektronskih central, ki jo grade v Laborah pri Kranju. Zgrajena bo že do konca leta.
Slovenske skladbe na tuje
Društvo slovenskih skladateljev je sklenilo pismeno pogodbo z znano glasbeno založbo Hans Gerig iz Koelna. To je bil zaključek številnih priprav, da bi prodrle slovenske skladbe tudi v tujino.
Ob tem je Društvo slovenskih skladateljev izdalo večjezični katalog vseh doslej natisnjenih slovenskih del.
Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške Domovine vljudno naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tednu 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od sobote 1. julija do ponedeljka 10. julija.
To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče, ker je število osobja premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, naj svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočasno objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno na znanje.
^....._.:==J
Vedno več ropov
V zadnjem času je bilo na področju Ljubljane več roparskih napadov. Taka dejanja se očitno hitro množe. Lani jih je bilo v prvem četrtletju prijavljenih 12, v istem obdobju letos pa kar 26. Doslej še neugotovljeni storilci delujejo navadno v parih..
Preučevanje ropov je pokazalo, da gre v vseh primerih za ene in iste storilce, ki očitno niso iz Slovenije.
MESTNA OBNOVA NA LASTNO ROKO — Poleg neke strokovne šole v New Yorku je bodla v oči gola, umazana dolga stena (zgoraj). Nekega dne se je spravilo 35 mladih u-metnikov iz te šole in iz gornje, ubijajoče puščobne in grde stene je nastalo to, kar kaže spodnja slika.
Sodobna tovarna v Ljubljana-Moste
V Mostah so odprli specializirano tovarno za proizvodnjo drenažnih in kanalizacijskih cevi. To bo ena najsodobnejših tovrstnih tovarn v Evropi. Graditev sta denarno podpirala tovarni “Totra’ in trgovsko podjetje “Koteks-Tobus”.
Stoletnica “Gorenjskega slavčka”
Slovenska glasbena kultura slavi letos pomemben praznik. 27. aprila 1872 je bila namreč krstna predstava prve slovenske celovečerne opere, Foersterjeve-ga “Gorenjskega slavčka”. V mariborskem gledališču so ta dogodek proslavili s slovesno predstavo tega dela.
Nov radijski studio v Murski Soboti
Na sedežu zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v Murski Soboti so odprli nov sodoben studio soboškega radia. Doslej je studio gostoval v prostorih soboškega gasilskega doma. V novi studio so vložili 230,000 dinarjev.
Težava je še v slušnosti radijske postaje, ki oddaja v slovenskem jeziku za prebivalce Pomurja in Porabja ter v madžarskem jeziku za madžarsko narodnost v lendavskem kotu in v soboški občini. Sobočani upravičeno pričakujejo, da bo RTV Ljubljana izboljšala relejno postajo v Pomurju.
V Pakistan
Iz Maribora je odšlo na pot 25 vagonov, ki prevažajo 500 ton hidromehanske opreme za hi-drocentralo Tarbela Dam v Pakistanu.
Opremo je izdelala mariborska “Metalna”. Vrednost tovora je približno 600,000 dolarjev.
-----—o------
Im ionsko fafala Ffi pripravljeno za preskus
ST. LOUIS, Mo. — McDonnell Douglas Corporation je ta teden pustila iz svojih tovarn tu prvo novo jet letalo za oborožene sile F15. Predvidoma bo vključeno v Letalske sile leta 1975 in bo postopno nadomestilo F4 Phantom jet letalo, ki postaja zastarelo, ko je Sovjetska zveza uvedla v svoje oborožene sile hitrejše in modernejše letalo MIG23.
Phantom jet letala bodo verjetno gradili še do konca tega desetletja. Doslej je bilo zgrajenih 4,266. Sestavljajo tudi jedro izraelskih letalskih sil. Čeprav so se odlično obnesla, ne morejo prestreči MIG23 letal, ki so jih poslali Rusi v Egipt.
Družba McDonnell je dobila naročilo za 749 letal F15 za skupno ceno 7.8 bilijonov dolarjev. Prvi poskusni let bo izveden 20. julija, nato bodo sledili novi in tudi nova letala za dejansko aktivno vojaško službo in prva eskadrila naj bi bila vključena v Letalske sile leta 1975.
F15 je manjši in lažji od F5, hitrejši in okretnejši od vseh letal, ki so zdaj kod v rabi ali pa šele v pripravah za gradnjo.
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 4-sobno stanovanje zgoraj odraslim v Collinwoodu. Blizu Marije Vnebovzete.
Kličite MU 1-3729
(128)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja kolonialno hišo s 3 spalnicami. $23,500. 19511 Kildeer Ave. tel. 531-2554
(131)
Hiši naprodaj
Dve enodružinski hiši na eni parceli, vsaka po 5 sob, sta naprodaj blizu Sv. Vida. Dva nova furneza, dva nova vodna grelca, bakrene cevi. Kličite 361-2956.
-(129)
MAU OGLASI
Hiša naprodaj
5 spalnic, zidana enodružinska hiša, v Euclidu, priključene garaže. Na 23991 Effingham Blvd. Kličite 486-6195
-(127)
Hiša naprodaj
Chardon Hill, Euclid, O. IVz nadstropna, veliko ograjeno dvorišče, razv. soba, urad, 2 ognjišča, priključena garaža. Lastnik gre ven iz mesta.
Kličite 486-7364
-(128)
Hiša naprodaj
Ranch tipa, velik lot, blizu St. Margaret Mary cerkve na Bel-voir Blvd. Kličite 382-5023 od 5:30 do 8. zvečer, ali 382-0158.
(128)
Dve hiši naprodaj
Na eni parceli, obe 2-družin-ski, ena z aluminijasto oblogo, mesečni dohodek preko $200, na 1051 E. 68 St. Cena zelo ugodna. Kličite 361-6836
— (27,28,30 jun)
Blizu Sv. Kristine
Prvič pokazana 7-sobna hiša, 1 spalnica spodaj, dve in kuhinja zgoraj. Se lahko rabi kot enodružinska hiša s 4 spalnicami. Velika garaža s shrambo. Samo $17.000.
Zidan bungalov
Dobra okolica od E. 200 St., 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, dvojna garaža. Cena $26.900.
Blizu Marije Vnebovzete
Ravnokar sporočeno za prodajo — 2-družinska hiša, 4 sobe spodaj, 4 sobe zgoraj, garaža, v zelo dobrem stanju. Samo $15,900.
LAURICH REALTY 496 E. 200 St.	481-1313
(129)
V najem
1258 Norwood Rd., 5 sob in kopalnica, na novo dekorirane; primerno za odrasle.
Kličite UT 1-8288
-(127)
Rojaki pozori
Izvršujem mizarska in zidarska dela, barvam hTše zunaj in znotraj, popravljam vodovode. Nizka cena! Kličite 361-8428.
—(27,28,30 jun)
V najem
Oddajo se 3 neopremljene sobe in kopalnica, 1 ali 2 osebama na E. 71 St. blizu St. Clair j a. Garaža po želji. Pokličite 361-0989 po 5. uri.
(130)
Rezidenčna hiša naprodaj
5 spalnic, pri Lake Shore Blvd. blizu Villa Angela. Idealna za zdravnikov ali zobozdravnikov
urad in dom. Se mora prodati.
PENNA REALTY 946-6161
(129)
Samo za $22.500
je naprodaj lepa hiša, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, predeljena klet 1 in pol garaže.
GEORGE KNAUS 481-9300
(127)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 3 spalnice, prostor za razširjenje zgoraj, aluminijasta obloga, nova garaža, globok lot zadaj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite od 7 do 9 zv. samo 761-1496.
(21,22,23,28,29,30 jun)
HIŠA NAPRODAJ
Prijazna zidana hiša je naprodaj v fari sv. Kristine, vsa podkletena, z tremi spalnicami in dvojno garažo. Hišo se lahko ogleda vsak čas po dogovoru. Lastnik prodaja sam. Kličite 731-8777.
(23,26,28,30 junij)
Ugodno naprodaj
Maytag pralni stroj, neavto-matični, na ožemanje, kot nov, je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite 731-4756.
-G29).

IVAN PREGELJ:
ZGODOVINSKI ROMAN
Magister Anton je bil medtem prišel v grad. Stopil je skozi grajska vrata na dvorišče. Dvorišče je bilo prazno. Magister je iskal, kod bi šel. Tedaj je opazil na levi v priprtih vratih moškega posla, ki je čistil konjsko opravo. Magister se mu je približal in pozdravil.
Hlapec, ki je bil star in naglušen, ga ni slišal. Magister je položil možu roko na rame. Hlevar se je ozrl in topo zastrmel. Široka usta so se mu raztegnila, z roko je iskal za pokrivalom, ki ga ni imel. Pokimal je z glavo in brbljal bebasto:
“Cedim, kar gre. Pa tu je že rja usnje prejedla. Ali je vredno, da me gonijo? Novo ne bo pa ne bo.”
“Ali stanuje v gradu neka Polona?” je vprašal magister.
“Šest jih je,” je doumel po svoje stari konjar in golčal zaupljivo: “Včeraj teden je vrgla kobila žrebe. Vse, kar je prav. A Luco in Morčka bi zdaj lahko od hiše dali. Kdo bo tegnil steljo pa sena? Zguba, in živina samo lenari. Še hlev bo raztepla, tako je spočita. A? Želiš gospoda? Tam zadaj so an ti, tja pojdi. Seveda, na vrtu so, gospod in gospa pa še otroci.”
Magister je pogledal v smer, kamor mu je pokazal konjar. Spoznal je, da kaj več od gluhega ne bo izvedel. Ozrl se je še enkrat po dvorišču, ne da bi opazil še kako živo dušo. Zato se je odločil in krenil v smer na vrt. Preden je videl, si je predstavljal: “Na vrtu,” je občutil, “so grajski in Polona je z njimi. Za drugarico je plemeniti gospe. Njeno plemiško ponašanje si je osvojila. Saj je bila že nekoč hudo ničemurna. Bogve, da je zdaj celo bolj košata kot grajski sami.” Tedaj je obstal.
Znan glas ga je pridržal. “Jernej, kdo je bil tu?” je slišal in se ozrl. Zagledal je žensko, ki je stopila od nekod na dvorišče. Spoznal jo je. Bila je Polona. Tedaj je tudi vedel, kaj je, in se je v njem nekaj kakor podrlo. “Kravja dekla,” je zamrmral trudno. Ženska ga je zagledala, premotrila ostro in se nato obrnila h gluhemu konjarju. “Kravja dekla,” je še vedno občutil magister bridko in miloval: “Sirota! Kako strašno jo je preverilo življenje! Saj se mi bo skrila, tako jo bo sram. Polona, naj te le bo. Meni si tudi tako draga. Trpiš, delaš, a si poštena. Polona, ponosen bom nate!”
Tako je mislil in ni vedel, ali naj se vrne in govori z njo, ali pa naj stopi prvo pred grajske. Tedaj je opazil, da se mu dekle samo bliža. Stopala je krepko in drzno, vsaka kretnja je pričala, da je vajena hoditi tako, kakor zahteva težko delo od nje. Magister je videl, da ni prav nič več podobna tisti vitki in nežni, kakor jo je nosil v mislih. Tudi obličje se ji je bilo spremenilo; prečudno zrelo je bilo postalo in trdo.. Dekle je obstala in gledala in merila tujca od nog do glave. Magister ni našel besede. Pa je vprašala dekla:
“Ali nisi vprašal po Poloni?”
“Sem,” je odvrnil magister.
“Kaj pa bi rad?” je hotela trpko; videl je, da ga ne pozna. Stopila je prav k njemu, da je občutil vonj, ki je zaudarjal iz njene obleke. Zopet ga je zabolelo in je ponovil sam pri sebi:
“Kravja dekla, prav zares.”
V njenem licu se je nekaj zgenilo. Nekaka bojazen jo je spreletela, čudno umazana bledost se ji je pocedila čez lice. Ob ustnicah ji je zadrhtelo. Strastno, zastrto je vprašala:
“Kdo ste? Koga iščete?” “Grajskih,” je povedal, ne da je hotel povedati prav to in prav tako.
“Na vrtu so,” je rekla dekla in se vidno umirila. A samo za kratko. Še bolj pozorno je pogledala. Tedaj se je magistru vzdignila bridkost v grlo. Skremžil se je v bolnem nasmehu in dejal očitajoče, bridko, da sam ni vedel kako:
“Polona, ali me ne poznaš več?”
“Tone,” je vzkliknila dekla pritajeno. Skrila je roke, ko je segnil magister desnico v pozdrav. Oči so ji begale, da je še sam trpel, ko jo je videl tako vso iz sebe. Pa je vprašal:
“Saj je še ena Polona v gradu?”
Pogledala je zmedeno, ni umela.
“Jurijeva žena,” je rekel; “Jurijeva, ki mi je dal sporočilo zanjo. Ti jo že poznaš, ali ji boš izročila? Tole ji je poslal.” Izvlekel je svilnato ruto in videl, da so dekletu zagorele oči in jo je oblila še globlja bledost kakor prej. Kar hlastnila je po čudnem znamenju in vzkliknila skoraj sirovo:
“Če hočete h grajskim, tam so! Pojdite že!”
Pogledal je iznenadeno, ko se je rezko obrnila in šla. “Penelopa,” je občutil bridko. “Pač, gospod vikar Jože je prav vedel in mi pametno namignil, naj se ne nadejam, da jo bom našel tako, kakršna je bila, ko sem šel. C moj Bog! Kako lepo sem sanjal in kako trpko sem se prebudil!”
Ves prevzet in potrt spričo takega nepričakovanega doživetja sprva ni vedel, kaj naj še išče in kam se naj nameni. Šele, ko si je obnovil Polonine čudne zadnje besede, naj že gre, če hoče zares h grajskim, se je osvestil in iskal vrat na vrt. Sto-
gel z jeznim in kratkim laježem mogočen pes nasproti.
“Luder! (Kot prepričano veren in srdit katolik je grof dal svojemu psu ime po Martinu Luthru) Nazaj!” je slišal nato krepek vojaški klic in našel z očmi kamenito mizo v solnčnem zatišju pod redko ložo, ki se je pletla za senco nad mizo in stole okoli. Magister se je obrnil mimo psa po stezi k mizi. Za pet skokov pred mizo je obstal in se poklonil. Ob mizi je stal lepo rejen in plečat moški s sivo, pristriženo brado, gologlav, plešast. Ob njegovi desni je sedela ženska v izbrano okusnem domačem odelu, obračala magistru hrbet in se ozirala čez rame, da se je ostro rezalo njeno obličje in svetli tilnik z zlato verižico, ki se je iskrila v solncu. Med njenim obrazom in med postavo stoječega moža je bilo radovedno strnilo glavi dvoje dečkov. Mlajšega je magister trenutno spoznal kot vikarjevega gojenca Ivana, o drugem je sodil, da je
“ta dva pa sta, kakor iz pravljice. Ulis in Penelopa. Kako je govoril gospod vikar? Saj ni bila laž, saj je bila prav lahko resnica. Kraljevske Penelope se ne starajo in ne spreminjajo. Le naše kraške, naše Polone so druge, ko se vrne njihov kraški Ulis; druge, pa še neprijazne.” Videl je, da ga meri grajski od nog do glave. Otrok Ivan pa je nekaj zašepetal materi. Oče je nejevoljno zgibal z glavo. Tedaj se je magister predstavil.
“Naj pride bliže,” je velel graščak, prikimal in sedel.
Magister je stopil prav k mizi in se poklonil gospe. Bolno vljudno se je nasmehnila in odzdravila. Magister je zardel. Ni vedel, kaj naj reče.
“Išče službe?” je vprašal grof Kobencelj, “ali ima poverila, da je bukovski?”
Magister se je našel in povedal mirno, čemu se je zglasil.
Ko je omenil svojega gospodarja škofa Vrbana, je grof zadovoljno prikimal. Nato se je rezko obrnil k svojima otrokoma in velel strogo:
“Joannes! Pozdravi gosta!” Mladi grofič, vikarjev goje-
r
prvemu brat. Da sta moški in pil je v podobno teman hodnik,: ženska grajska dva, je uganil, kakor prej pri župniku, in šel ne da bi hudo mislil. Gospoda
mimo nekih stopnic v dno, od- Krištofa Kobenclja in njegovo neC; je siušal trenutno in pove-koder je močno buhtelo po mla- ženo gospo Ano Logarjevo je dM svoj pozdrav po latinsko: dem vinu. Po nekaj korakih je nekoliko poznal iz mladih let. “Dobro došel, gost. Sedi in se stopil na vrt, kjer se mu je vr- “Glej ju,” mu je šlo skozi misli, odpočij!”
“Zdaj ti!” je velel oče njegovemu bratu Urhu.
Ivanov brat je storil takisto, a spregovoril je po nemško.
“Gospa Ana!” je hotel še vedno po svoje graščak in magister je neskončno osupnil, ko se je zdajci res tudi gospa Ana dvignila in rekla toplo, po domače:
“Pomozi Bog, gospod magister!”
Gospod Krištof si je nekam
i nega sveta
- ki jih potrebujete
r ki jih dobite le svete
O VICE- popolnoma nepristranske
mogoče ongmaine
so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
A
What occurred where? Study the map and match the numbers with the events listed in the box at right. Score.yourself 10 points for eaci^ correct answer.
M A score of 50—you're fairly hep. A score of 70— f you're pretty sharp. A score of 90 or more—contp-atii* [lations toq reol news hawk!
WATCH 'EM UP


□	Spelling chomp ^ P Bomb toll
□	Order of tenhs
,	□ Castro heart
til Black generals
p Extra vote time

P Six-day war p Madame admtira! TP Entombment J □ Recognition
COTTON. BLOSSOMS—White cotton ottoman brilliantly printed in a swirling pattern of orange flowers and bright greenery creates a dramatic date dress for Maid of Cotton Debbie Wright. Designed by Teal Traina, the V-neck dress is ornately trimmed with chalk beads and white braid at the neck and fitted waistline.
NEWS QUIZ MAP ANSWERS
SPELLING CHAMP —Robin Krai, 14, Lamesa, Tex., wins national spelling championship in Washington. (3)
BOMB TOLL—Weeks of bombing by U.S. hurts, Hanoi admits. (8)
ORDER OF LENIN—President Tito of Yugoslavia, “rebel” against Stalin, receives Order of Lenin in Moscow. (6)
CASTRO HEART — Cuba’s Fidel Castro (or is it the other way around?) suffers heart ailment on Poland visit. (4)
BLACK GENERALS — Five black Army officers promoted to brigadier general, is Washington announcement. (10)
EXTRA VOTE TIME — San Francisco primary voters get extra three hours—extraordinarily long ballot. (2)
SIX-DAY WAR—Israel marks fifth anniversary of
! “six-day war.” (9)
: M A D A M E ADMIRAL — Alene Bertha Duerk becomes Navy’s first woman admiral — heads nurses. (7)
ENTOMBMENT — Underground explosion entombs more than 460 coal miners in Rhodesia. (1)
RECOGNITION—Greece announces recognition of Peking as only legal government of China. (5)
1 (NEWSPAPER ENTERPRISE ASSN.)
zadovoljno segel z levico v brado in brke, prikimal in stegnil svojo desnico magistru. Prijel mu je roko polno in jo stisnil krepko. '
“Bog in čast! Star cesarski vojak!” je dejal široko. Potem je pokazal na prazen stol in velel:
“Sedi!”
Magister je sedel. Sam ni vedel, kdaj ne kako je stal pred njim na mizi mogočen vrč. Graj-
ski je zaklical:	,
“Pij! A zajmi, kakor gre s larjem. Do dna.”
“Do. dna?” je pomislil toW5 ter bridko. “Ali bo šlo? _ ° . skoraj hujše nego odgovoriti ^ težkem, ‘kamenitem’	j
gospod vikar mi je svetova , se spodobno vedem. Voja _ grof, po vojaško veleva, je mislil, na glas pa je re e
(Dalje prihodnjič)
Self-Installation of TV Aerial Can Be Deadly
l Many reasons prevail as to Why people attempt to install their own television aerial. Unfortunately, the majority of these people are too unskilled and their resulting carelessness often leads to instant death due to electrocution.
According to Underwriters’ Laboratories, a not-for-profit organization testing for public safety, power lines probably offer the most significant hazard to the novice intent on installing his own antenna. If the antenna makes the slightest contact with one of these deadly lines, there may be no second chance to think about what was done wrong. Even a qualified technician is apt to make that fatal mistake, so if you are a novice use all possible caution, but preferably, use a technician who knows what he is doing.
Once installed, every antenna mast should be well grounded in strict accordance with National Electrical Code. This code calls for metallic connections to run at least 8 feet into the ground.
Surprisingly, a vast number of persons still believe a television antenna acts as a lightning rod and protects the house. These people couldn’t be more wrong. Being the highest point on a house, the antenna
does attract lightning bolts but without a proper ground, a , charge can sideflash and cau-e a fire or blow-off part of me roof, siding or chimney.
The two lead-in wires should also be grounded through a device called an antenna (U " charge unit. Ths unit se!fv two primary purposes. First, n-reduces current leakage mro the set and secondly, it eliminates the static electric charge-which build up on the antenna.
Many people believe that appliances should not be tov0"” ed during an electrical storm. They are half-right, for lightning charges are capable o entering appliances throug power lines, and to Prev®V this entrance, a device caUe, a lightning protector is us-o-Such a device serves to by-pd--5 the charges to earth ground-thus preventing them from entering the wiring system m tne home. But beware, a protecio is not 100% guaranteed ana current could manage to lea«( through. All in ail, it’s wise to refrain from touching any appliance while lightning persists.
If you must install your oWi antenna, remember these tv basic things which may save your life: Stay away V®1! power lines, and always u-e ■ proper ground for a •tenr.-a a-'3'* lead-in wires.