MLADO JUT
Št. 29.
V Ljubljani, đne 21. julija 194®
Leto XI.
V 1Ш1Ј ZA PRAVICO POVEST S SLIKAMI
vedno tihotapi žganje.« Pripovedoval je nato Bobby ju, da sta njegov oče in on že nekaj časa slutila, da se nekaj takega dogaja, vendar doslej nista mogla dobiti za svoj sum prepričljivih dokazov.
Nenadoma je zmotil njun pogovor rezek, grob glas: »Stojta, lopova! Sedaj sem vaju končno vendar enkrat ujel ? Ostanita popolnoma mirna, pri najmanjšem gibu streljam!« Začudena sta se obrnila in pred njima je stal orožnik Steve Blair in držal proti nji-
Bobby in Rdeči jelen sta vedela takoj, kaj vsebuje steklenica: žganje! Skušnja je pokazala, da je alkohol najnevarnejša pijača za Indijance, sovražnik, ki jim je s svojo zahrbtno mamlji-vostjo stregel neusmiljeno po njih življenju in jim pretil s popolno pro-pastjo; zaradi tega je bil uvoz katerekoli alkoholne tekočine v zaščitene in edino Indijancem namenjene naselbine že dolgo najstrožje prepovedan. »Tako, Črni volk je torej tisti lopov,« je začudeno vzkliknil Rdeči jelen, »ki še
ma naperjen težek samokres. Mereč zaničljivo Bobbyja, ki je držal še vedno v rokah skrivnostno steklenico, je še dodal: »No, prijateljček, meni se je že dolgo dozdevalo, da se mora za tvojim prijateljstvom s temle rdečekož-cem nekaj kriti! Toda sedaj me ne boš več ukanil! Obema napovedujem v imenu zakona aretacijo zaradi tihotapljenja žganja!«
Steve Blair je bil godrnjav in neprijeten možak, ki mu nihče v okolici ni bil prav posebno naklonjen. Ker pa je kil čuvar postave in se sedaj na tem ni dalo ničesar spremeniti, mu je Bobby zavoljo tega mirno odvrnil: »Ti sodiš
zadevo ravno narobe, Blair. Rdeči jelen in jaz sva rešila Črnega volka smrti v razbesneli vodi in ko sva ga srečno spravila na varno obalo, sva našla v njegovem oprtniku to steklenico.« Pri téh besedah je planil Črni volk pokonci, kakor da bi ga pičil gad. »Bledo lice laže!« je siknil zamolklo, »moj čoln se
je res razbil sredi reke, toda jaz sem sam splaval na obalo. Videl sem, kako je mladi Packard sam dal Rdečemu jelenu steklenico, nakar sta me pobila na tla, da bi mi tako preprečila izdati ju. Tu si lahko sam ogledaš rano, ki sta mi jo prizadejala1 Evo, poglej moje čelo!«	(Dalje prihodnjič)
IZ KRAJEV, KJER ŽIVIJO SLOVENCI
Heieii popotnsk
Tolminski motiv
Ko je nesel Kristus križ na goro Kali/arijo, se je za hip ustavil ter hotel prisloniti težko breme na malo čev-
ljar j evo bajto ob poti, da bi si oddahnil. Čevljar to vidi, se znese nad Zve-ličarjem in ga odpodi. Bog ga je za to njegovo negostoljubnost hudo kaznoval. Vse dni do konca sveta mora potovati, nikjer se ne sme ustaviti, nikjer odpočiti.
Ljudje mu pravijo večni popotnik ali večni čevljar in so ga baje videli že na mnogih krajih. Pred davnim, davnim časom je prišel skozi Tolmin in se napotil proti Modreju. Na Dobravah je pasel pastir. Ta ga je videl in ga takoj spoznal po zakrpani suknji, ki so jo tkali še stari jeruzalemski suknarji ob času Poncija Pilata. Bila je le še krpa na krpi. Imel je dolgo sivo brado, čez ramo pa oprtano pisano popotno torbo. Rad bi se bil ustavil, a se ni smel Stopajoč po poti, je pastirju mi-
mogređe povedal tole:
»Ko sem šel prvič skozi te kraje, ni bilo še nikjer nobene hiše in vasi, nikjer žive duše. Tudi polj in cest ni bilo, temm gozdovi so se razprostirali povsod. Sedaj hodim v drugič in je vse
izpremenjeno. Tudi v tretje Se pridem. Takrat se bodo zopet razprostirali le temni gozdovi, brez vasi in ljudi. Vse bo, kakor je bilo poprej.«
To je v naglici izgovoril in šel dalje.
mesec
V neki knjigarni je stala visoka steklena omara. V tej omari so tiho in mimo živeli najrazličnejši predmeti. Bili so to črnilniki, peresniki, radirke, svinčniki in noži, steklenice in majhne rdeče punčke nasmejanih lic in kaj še vse drugega! Skratka, človek je tu mogel najti vse. kar se prodaja v knjigarnah.
Prav zdajle kajpada moram povedati, da je v stekleni omari ležal z vsemi drugimi predmeti tudi en sam čudovit svinčnik, zaprt v tesno škatlo iz lepenke — čudežen dolg svinčnik z ostro konico.
Če bi slučajno prišel ta svinčnik v vaše roke, draga deca, bi prav gotovo narisali z njim nekaj nad vse krasnega: kakšno hišico, kakšno račko ali pa cvetlico. Toda svinčnik ni maral čakati, da pridete v knjigarno in ga kupite, sklenil je. da bo šel sam po svetu in postane umetnik brez vaše pomoči. Kako se je to zgodilo in kaj je bilo pozneje — to boste zdajle izvedeli. Le odprite ušesca in dobro poslušajte, da boste lahko pozneje pripovedovali vso to povest od začetka do konca onim, ki je niso slišali.
In tako ie nekega večera naš svinčnik. ki ga bomo odslej imenovali stri-ček Mesec, ker je imel na enem koncu vrezan maihen zlat polumesec, poskočil v svoji škatli in zaklical:
»Taki modrijani, kakršen sem jaz, se ne dajo zapirati v steklene omare! Pobegnil bom in šel iskat sreče po širokem svetu!«
Ko je to izgovoril, je padel stric mesec iz škatle in se zadel ob kupček vodenih barvic, ki so se glasno razletele
na vse strani in zbudile ostale predmete v stekleni omari.
»Kaj, ali je potres?« je prestrašeno vprašala punčka, ko se je postavila na noge in razgrnila papirnat šotor.
»Ali se je nemara vtihotapil kakšen tat?« — je dejal kompas in se tako raz-koračil, da se mu je iglasti vrh zabodel v debelo sivo brisalko.
»Oh, oh, kdo me je zbodel!« je zastokala brisalka, se prevrnila od bolečine in udarila zamašek stekleni č.ice s /hi-šem.	' •'■'fH
Cink! Cink! Cink!« je po kitajsko zapela stekleničica, ki mu je zamašek poletel tja do nasprotnega konca omare, kjer je dremala velika steklena sova.
»Policija!« je iz vsega grla zapiskal železen revolver, ki je hotel napraviti red in mir.
Tedaj se je naš junak, striček Mesec, naslonil na stekleno steno omare in izpregovoril naslednje modre besede:
»Pomirite se, predragi prijatelji! Ni potresa, noben tat se ni vtihotapil k nam. Nocoj odhajam na dolgo pot in v temi sem se iz neprevidnosti zadel ob kupček vodenih barv, ki so zakrivile ves ta šum. Vedite, da nočem več izgubljati časa v tej majhni knjigarni, kjer me najbrže nihče ne bo kupil. Zaradi tega sem sklenil oditi po svetu kot svoboden umetnik, da se radujem v življenju in narišem vse, kar je lepega. V mojih slikah bo vse sonce, ptički in cvetje in metulji. Če boste kdaj-koli slišali, da sem postal slaven in so me nagraditi z medaljo, se poveselite iz vsega srca, dragi moji prijatelji, da ste bili vredni ležati v isti omari z mano!«
Predmeti v omari so se začeli premikati, zaslišalo se je šepetanje, nekaj je
Svetoslav Minkov:
zaškripalo in zapokalo, električna luč je zasvetila in glej, velika sova iz črnega stekla, ki je doslej spokojno dremala, je zakašljala, si važno kakor kakšen profesor popravila očala in s hripavim glasom zaklicala:
»Dragi striček Me~ec! V imenu vseh tvojih dosedanjih sostanovalcev v stekleni omari ti želim srečno pot in vse
da si ne polomi konice in električna luč mu je posvetila proti vratom, in nekaj sekund pozneje je bil svinčnik že zunaj.
Vso noč je prebil Mesec na hladnem pločniku. Trepetal je od mraza, a moral je potrpeti. Šele ko je zjutraj posijalo sonce in s toplimi žarki ogrelo zemljo, je prišel malo k sebi in se raz-
najboljše v tvojem novem življenju! Bodi pogumen in glej, da boš narisal sonce z rogovi in s papriko v ustih, kajti sonce je moj največji sovražnik! Živijo!«
»Živijo!« — so ponovili vsi predmeti v omari in se začeli poslavljati od Meseca. Celo debela siva brisalka je pozabila na večno sovraštvo, se mu vrgla okrog vratu in ga začela solznih oči poljubljati.
»Oprosti mi, če sem te časih jezila!« mu je rekla. Hotela sem le brisati tvoje pisanje. Takšen je pač moj posel!«
»Odpuščam ti!« — je velikodušno odvrnil striček Mesec in ko se je še enkrat priklonil pred starimi prijatelji, je nalahko privzdignil pokrov omare, se pazljivo spustil po steni navzdol.
gibal. Okoli njega so hodili ljudje, toda nihče ga ni opazil.
»Pozabil sem vzeti blok.« je pomislil Mesec sam pri sebi. »Nič zato, bom pa risal po stenah hiš.«
In zagledal se je v drevo, ki mu je stalo nasproti in ki so mu po vejah prepevale ptičke.
»Glej-, kakšno srečo sem imel! Ves dan mi bo šlo vse po sreči!« je nenadoma zaklical neki glas in naš junak začuti, da se ga je nekdo dotaknil in ga dvignil visoko v zrak.
Neznan človek je drža! Mesec v svojih rokah. Bil je prodajalec zelenjave in je baš potreboval svinčnik. Položil je potepuha v svoj žep in krenil dalje, porivaje pred sabo voziček, poln krompirja in čebule.
Morda je minila ura. morda dve — kdo bi vedel, tedaj je vzel prodajalec Mesec iz žepa, odprl umazan zvezek in hotel nekaj zapisati vanj. Mesec je vzdihnil in konica se mu je jlomila, človek pa vzame iz žepa nož in ga ponovno priostri. kajpada ne tako kakor delajo to v knjigarnah, temveč povsem grobo. Nato je naš mučenik spet izginil v prodajalčevem žepu.
»Ne, pobegnil bom! Risati moram sonce!« si pravi striček Mesec, preluknja gospodarjev žep in skoči na pločnik.
Pa kmalu ga je našel drugi človek, ki ga je pobral in priostril. Mesec pa je pobegnil tudi od njega, pa kmalu ga je našel tretji gospod, potem četrti, peti in tako naprej In vsak ga je ostril, da je postajal vse manjši.
»Moj bog, kdaj bom lahko risal sonce. ptičke, metuljčke? Ničesar ne bo ostalo od mene!« je vzdihoval ubogi svinčnik.
In res je čez nekaj dni postal Mesec, povsem neznaten. Od lepega dolgega svinčnika, ki je hotel postati slaven in dobiti medaljo ,je ostal le čisto majhen košček.
Zadnji človek, ki se ga je poslužil, ie bil neki mesar Ta ga je pobral s svojimi od krvi umazanimi prsti in ko je napisal nekaj številk, ga je vrgel na smetišče.
Da, takšen majhen svinčnik ni bil več za rabo!
In prav tu se konča povest o Mesecu, kdor je ni razumel, naj io prebere
še enkrat.
Feigel, dijakinja:
mma
Mična gospodična.
ie naša muca »Vrtoglavka«. Na povelje prede, r,e vsede.
dv::gne tačko in zamijavka. —
Rep privzdiga,
z ušesi miga,
smrček zadovoljno viha.
Po navadi,
brke gladi,
tu pa tam zakiha.
Postnih dni,
se ne drži,
vodo bistro pije. •
Prej svoj plen,
pokaže vsem
in šele na to zaužije. —
Za svoj rod, pa povsod.
se neust rašeno posta-po renčanju in krempljanju,
umakne se sovražnik krvavi -
Dasi sita, žre s korita,
tudi s psom in piščanci rada. Brez zavisti, v družbi isti, prava sloga vlada. —
A. Francevič:
Uublianci
ob Jadranu
Moj mali Mičo v morje meče zelene bogom oljke,* da bodo več imeli sreče koščaki raki, rakci-školjke.
Marlenka mesi pa kolače iz najdrobnejše mivke, kolače mesi in pogače za sladokusce, dobroživke.
Marjanček nemi v baru služi, poji rdečekožce: liker zajema v slani luži, kozarce polni z njim in krož'cexv
Kapetan Urh iz mirne lokve krepko vesla v Podvige, nazaj pritrese sladke smokve. otroci pa reko jim — fige.
Tako godi se v Jadrniku, dan jadrno poteče. Odbila osem je v zvoniku, ko »lahko noč« poslednji reče
xBogomoljka, hinavka, zahvalibogca = velika kobilica,
xxkravža, kroža = kupa, velika Saša.
go usode, poišče list, bere in vpraša: »Ali nisi tega in tega dne počival ob tem in tem potoku?«
»Že mogoče, večkrat sem hodil on-di, tudi počival sem lad, najraje ob potoku, kjer sem se hladil ob vročih dnevih.«
»Nekoč si zapičil pri vodi vrbovo palico, ki si jo bil malo prej urezal ob poti. Tu si jo pozabil, da je odgnala in se ukoreninila Iz nje je zrastla mogočna vrba, ki je upogibala veje nad vodo. Dogodilo se je, da je ob povodnji potok grozovito narastel. Pobesneli valovi so odnašali vse, kar so dosegli Reven drvar je stal ob vodi in lovil drva. Naenkrat se mu spodrsne in pade v vodo. Resno ga pograbijo valovi ter vlečejo s seboj. Že mu bije zadnja ura, tedaj pa priplava mimo one vrbe ter se pograbi za veje
Ali ne vidiš, da si rešil človeka? Kar je še več vredno, si rešil z njim še šest otročičev, ki jim je bil rednik in skrben oče, stradanja in sirotinstva.«
Tako je bilo zapisano v Knjigi. Za-+.o ni kazalo drugače, kakor da so potepuha pustili v nebesa
Zanimiva premikalna naEoga
Tovorni vlak je pripeljal na postajo. Na drugem tiru stojita dva vagona, ki ju mora vlak odpeljati s seboj. Premi-kalni mojster je dobil povelje, naj sestavi vlak tako, da bodo vagoni pripe
Tiburcij:	.
13 ekcî ie l. 42î...
Nekoč je živel človek, ki je bil vse življenje drugim v nadlego in spotiko. Ko je umrl, je potrkal na nebeška vrata, sv. Peter pa ga je odpeljal k božji sodbi.
»Povej, kakšna so tvoja dobra dela!« ga pozove Bog
Dobra dela? Kje naj jih le vzame, ko se niti enega ne spominja? Skloni glavo ter molči.
»Človek božji,« se čudi sv. Peter, »da čuješ tvoje rojake, kadar stojijo tule, kako postanejo zgovorni, če nanese pogovor na njih zasluge. Vsi so delili miloščino, sipali so dobrote na desno in levo, si rosili čelo ali vsaj brusili jezik za to ali ono koristno stvar. Le ti mi prideš sem gori in molčiš. Kaj pa si bil prav za prav svoj živ dan?«
»Potepuh.«
Bog ga gleda pol strogo, pol prizanesljivo. Zal mu ga je. Vzame Knji-
ti na lokomotivo v zaporednem redu. torej takoj za lokomotivo mora biti vagon označen s številko 1 in nato vagoni s številkami 2, 3, 4, 5. Kako bo t" - najhitreje opravil?
/
jutrovw
IPIŠEM ...
Dragi stric Matici Najpreje se Ti prav lepo zahvalim za nagrado katera me je zelo razveselila. Zato sem sklenila udeležiti se ponovnega natečaja »Kaj bi rada postala, ko bom velika'« Želim in zamišljam si: Na obronku zelenega gozda ob bistrem potočku v vr*u dišečih rožic malo hišico, v kateri bi kraljevala sveji druži-nici. Učila bi male otročičke ljubiti lepo našo domovino Sai stan ljudski pregovor pravi: »Ljubi svojo domovino m domovina Ti bo vračala!« Zdravo! drag, stric Matic.
Elica Resman, đij II mešč Sv. Florija-na ul. št. 22
Dragi stric Matic! Hočem T: napisati, kaj bi najraie posta'a ko bom velika, kakor si želel Povem T- da bi najraje postala profesorica za risanje Rišem zelo rada. a tudi moja roka ni trda za to reč. Velikokrat pravim mamici, ako bom smela postati profesorica risanja Mamica mi pa reče, če se boš vedno dobro učila, boš dosegla ta poklic in zato se vedno učim, a se ne učim samo zato, da bi postala profesorica, učim se tudi zato, da bi se kaj naučila. Pa Te prosim, da mojega pisemca ne vržeš v koš. Lepo Te pozdravlja s »okoliškim pozdravom Zdravo!
Vičič Marjanca, učenka 3 razr III. drž. dekliške Ij. šole kraljeviča Andreja v Ljubljani Sp. Šiška.
Dragi stric Matic! Dane« sein se drugič oglasila v »Mladem Jutru«. Najzanimivejši poklic se mi zdi zdravnica. Rada bi postala zdravnica. Za danes dosti, drugič pa kaj več! Te pozdravlja
Anka Jamnik, dij. L razr. gimn. Trubarjeva 2-11.
Dragi stric Matic Kako preživljam počitnice? Komaj in komaj čakam, da se prično tako zaželene počitnice. V počitnicah grem s svojimi starši na planine. Vsak dan sem zunaj v naravi, katero obseva zlato sonce. V planinah vlada veselje, mir, sreča in zadovoljstvo. Tu in tam se sliši žvrgolenje ptic in vriskanje nerazvajenih, skromnih pastirjev. Tudi petje veselih turistov se razlega po vsej planini. Najbolj pa me veseli, ako lahko utrgam kakšno preprosto planinsko cvetko Zataknem si jo za nahrbtnik m veselo nadaljujem svojo pot.
Toda cele počitnice nisem v planinah, ampak grem tudi kam drugam. Tudi do-
ma sem nekaj časa, kajti med letom sem
v Mariboru, кјет hodim v šolo, moj dom pa je v Prevaljah. Doma gojim razne sipor-te, kakor na primer namizni tenis m kopanje. Tudi »Mlado Jutro« pridno prebiram in poslušam radio. Zlasti me veseli petje kmečkih fantov, ki pojejo ilepe slovenske narodne pesmi.
Vsak četrtek in ponedeljek hodim k so-kolski telovadbi. Imamo vestno voditeljico sestro Marijo Pevec No. dragi striček, opisala sem Ti preživljanje mojih počitnic. Pa še v Prevailje pridi malo pogledat. Boš videl, kako lep nov sokolski dom imamo in kako lepa je koroška zemlja. Zdravo!
Vera Pernuš, učenka II. b razr. II. drž. realne g imn. Maribor. Doma sem v Prevaljah št. 81.
Kaj bom postala, ko bom velika. Ko bom velika bom postala učiteljica. Pri mamici pa bi ostala, dokler še živi. V šoli bi najraje učila deklice. Toda pridne, ne poredne. Ko bi billa stara, bi zapustila šolo.
Premru Majda, uč. III. razreda Lichten-turen, Ljubljana, Komenskega ul. 26.
Dragi stric Matic! Najzanimivejši poklic se mi zdi poklic letalskega častnika. Ko bom velik, bi rad stopil v vrste naših junaških letalskih častnikov. Tako bi najlaže branil in čuval kralja in našo lepo domovino Jugoslavijo! Lepo Te pozdravlja
Schonlieb Oton dijak l razr. III. drž. realne gimnazije v Ljubljani.
Dragi stric Matic! Tudi jaz se oglasim na Tvoj novi natečaj. Povedati Ti hočem, kateri poklic 9e mi zdi najzanimivejši. Zdravniški poklic se mi zdi najlepši in najzanimivejši. Ko bom velika, bi rada postala profesorica Posebno zgodovina me hudo zanima. Zdaj Te pa s sokolskim pozdravom Zdravo pozdravljam
Marica Štok, uč. I. razr. višje nar. šole v Laporju, Žabjek čuv. 379 pri Slov. Bistrici.
Dragi stric Matic! Leto dni Ti že nisem nič pisala. Zdaj ko imam čas, sem se odločila za novi natečaj Zelo me veseli, zato bi rada postala'učiteljica glasbe in petja. Letos se bom začela učiti klavir. Sedaj bom šla v peti razred osnovne šole. Stara sem 10 let, pa se še bojim Tvojega požrešnega koša, ki ni nikoli sit. Te srčno pozdravlja
Tanko Majda, Društvena ul. 18, Moete-
Ljubljana.
Dragi stric Matic! Kakšen poklic Vas najbolj zanima, vprašaš, dragi stric Matic, svoje Jutrovčke, gradeče bajne gradove v oblake. Dobro, Tebi in vsem prijateljem
Jutrovckom (samo brezsrčnemu košu brez dna ne) razodenem svojo srčno željo : postati hočem pilotka Da. pilotka! To je moj cilj, moja srčna želja. Da bi se kakor svobodna ptička pognala med bele ob'ake. v sinje višave, v brezkončno vsemirjt. igrajoča se z zlatimi sončnimi žarki Takrat bi Sila srečna, takrat bi vriskala moja din« \li ne misli strie Matic, da bi se kdaj po-»topila sejati smrt iz vi*av da bi bila kriva smrti nedolžnih ljudi. tega pač nikdar Pa že rajš' kar ostanem na zemlji in se nikdar ne učim letalstva. Ali ne striček! Pega pisma pa le nikar ne vzi v Tvoj požrešni ko«, sicer se nič več ne oglasim, ni-чаг že razodenem svuj.ii skrivnosti Zdravo! Tvoja
Milena Janša, dijakinja (zdaj na počitni-uh v pokoju) I. d r mešč šole Hrušica ori Jesenicah, Gorenjsko
Vičič Marjamca. Knj-go sme T- poslaili na upraviteljstvo šole ker nis> nave-dla v Liismu zasebnega naslova Tudi nekaterim drugim nagrajencem, ki narn njv poslali naslovov svojih stanovanj, smo poslali nagradne knjižice na uprîviteljstv<. šole. Zgladite se tam!
*
Postojnski. Prispevke ki so b'M namenjeni odraslim sem odda! uredn'ku pone-Jelj&ke izdaje »Jutra«. Potrpite malo! Nekaj rokopisov, prikladnih za naš (Sst pa že v tiskarni čaka objave. Pozdravljeni! lir
Prejeli smo zadnjo številke »Odmeva*, .lija-kega lista 11. drž real. gimn. v Mariboru. ki ga ureja dijak Pahič Stanko. Številka je pestra in dobro urejevana Razen agank in pesmi beremo prispevke Adamiča Iga. Pahiča Stanka, Miilleria Edmonda in Kovareve Vere. Posamezna številka stane samo 1.50 din. Želimo nadarjenim mladim sotrudnikom mnogo uspeha!
M. de G K Bačka: Iskrena hvala! Podarjeni letnik smo poslaili Živi in Tanji v Maribor. Ko dobirro njuno zahvaio, jo objavimo.
Rešitev križanke
Vodoravno: 4. Maribor; 7. katekizem; 8. zapečtk.
Navpično: 1. satan; 2. liker: 3 vozel: 4. maz; 5. rep; 6. bič.
Tri posestma
Dobro si oglejte zgornjo sliko, potlej pa potegnite dve ravni črti in razdelite pokrajino v tri posestva. K vsakemu posestvu spada vodnjak, hiša, gospodarsko poslopje, senik dro>? za zastavo, drevo in ribnik.
K do i® Ш?
Ko so zaklicali ljudje na pomoč, jo je tat jadrno ubral čez zid. Stražnik, ki je prihitel na klice preplašenih vašča-nov, je samo še videl, kako se je tat pognal na zid in skočil na drugo stran.
Drugi dan so privedli na stražnico pet možakov, ki so bili osumljeni vloma. Stražnik, ki je imel prejšnji dan službo, je vstopil, pregledal može in takoj stopil k drugemu v vrsti z besedami: »Ta je sinočnji tat, gospod komisar!«
Kako je mogel spoznati tatu?