PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vati Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuli, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi “.K£,ovW Cena 500 lir - Leto XL št. 28 (11.751) Trst, petek, 3. februarja 1984 Pomemben dokument občinske uprave v Fojdi Slovencem v videmski pokrajini zajamčiti enakovreden kulturni in gospodarski razvoj Odločno odklanjanje vsakršne diskriminacije v zakonu za globalno zaščito FOJDA — Občinska uprava v Fojdi je zavzela odločno stališče za o-dobritev zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki bi ne diskrimi niral Beneške Slovenije. V dokumen tu, ki so ga odobrili, izhajajo vesti iz napovedi, da bo vlada predložila svoj zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine in poudarjajo, da gre za zelo pomembno odločitev, ki se pridružuje že predloženim za konskim osnutkom v obeh vejah par lamenta, še zlasti pa je ta vladna napoved pomembna zato, ker bo tako tnogoče pospešiti razpravo in tudi izpolniti vrzeli v nekaterih predlogih Posameznih strank. Po teh uvodnih ugotovitvah občin ska uprava v Fojdi izraža zaskrblje nost nad vestmi,m po katerih naj bi izključili videmsko pokrajino iz orne njenih ukrepov in izraža upanje, da Ore za neresnične govorice, ker pre živalstvo, ki ga občinski upravitelji Predstavljajo, izpolnjuje vse pogoje za državni poseg na osnovi šestega člena ustave, to je za odobritev zakona za zaščito sloitenske manjšine. V občini Fojda, je poudarjeno v dokumentu, so namreč, kot v drugih občinah videmske pokrajine, prisotni prebivalci, ki živijo v naslednjih pogojih: 1. Prebivalstvo, z izjemo izseljencev, pozna in uporablja pri občevanju slovensko govorico. 2. Na tem ozemlju obstajajo tradicije, prirejajo se kulturne prireditve ter delujejo združenja, organizacije in inštitucije, ki so zavesten izraz slovenske manjšine, za katero zahtevajo globalno in enakovredno zaščito. 3. Občinska uprava se torej o tem vprašanju izreka na osnovi obveze za priznanje slovenske manjšine in valorizacije kulturnih značilnosti te skupnosti. Iz teh razlogov, je poudarjeno v dokumentu občine Fojda, bo zakonski ukrep pravično zaščitil slovensko manjšino samo, če bo upošteval tudi slovenske in narodnostno mešane občine videmske pokrajine. To je tudi zahteva skoraj vseh zakonskih osnutkov predloženih v senatu in v poslanski zbornici ter je tudi paritetna študijska skupina, ustanovljena v okviru komisije Cassandra in kateri je predsedoval prefekt Rizzo, napredovala pri ugotavljanju nekaterih značilnosti videmske pokrajine. Pravilna pot torej ne vodi k formalno in vse binsko nekorektnemu ugotavljanju ampak je samo tista, ki jamči, z zaščitnimi določili za celotno slovensko manjšino v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kulturni, jezikovni in gospodarski razvoj našega prebivalstva, se zaključuje dokument občine Fojda. Rdeča kapica navdušila Včerajšnja premierska uprizoritev Rdeče kapice v Kulturnem domu je navdušila številne malčke, pa tudi tiste, ki so bili malčki pred mnogimi leti... Sandro Pertini uradno kandidat za Nobelovo nagrado za mir RIM — Italija je preko norveškega veleposlaništva v Rimu uradno poslala pristojni komisiji predlog za podelitev Nobelove nagrade za mir italijanskemu predsedniku Sandru Pertiniju. V zadnjih januarskih dneh sta namreč vse potrebne dokumente podpisala tudi Francesco Cossiga in Nilde Jotti, s čemer je Pcrtinijcva kandidatura postala uradna. V italijanskih parlamentarnih krogih so to vest potrdili šele včeraj. Nobelovo nagrado za mir bodo u-radno podelili 10. decembra v okviru posebnih slovesnosti v Oslu in Stockholmu. Ime nagrajenca bodo objavili še v dneh okrog sredine novembra, do tedaj pa bo o prejemniku te najpomembnejše mirovne nagrade na svetu vladala popolna tajnost. Vse razprave in glasovanje o osebah, ki kandidirajo za to nagrado, namreč potekajo za zaprtimi vrati in do tiratine razglasitve ni mogoče izvedeti imena izbrane osebe. Pcrtinijcva kandidatura je naletela v Italiji na izredno odobravanje, saj ima podporo ne le skoraj vseh strank, ampak tudi velike večine Italijanov sploh. Kdo resnično skrbi za zaščito Krasa ? NA 4. STRANI Še ne povsem opredeljeni predlogi De Michelisa sindikalnim predstavnikom Trst v »kriznih bazenih«, trimesečna blokada cen RIM — Nezadovoljstvo sindikatov, ki je dobilo naj odločnejši izraz v odločitvi CGIL, da je treba prekiniti pogajanja za nujen posvet (v ponedeljek in torek) na delovnih mestih, je prisililo vlado, da je včeraj odkrila vsaj nekaj kart, ki jih je imel minister De Michelis bržkone namen zaigrati šele tik pred morebitnim spora zumom. Minister za du o je namreč zjutraj razgrnil pred sindikaliste dokument o »kriznih bazenih«, popoldne pa predlog o zamrznitvi nadzorovanih cen in javnih tarif do konca 'aprila. V prvem vlada določa 9 kriznih področij, in sicer Sardinijo, vzhodno Sicilijo, Matero, Brindisi, Neapelj, Kalabrijo, Genovo, področje okrog Novare in Trst, ter 6 industrijskih sektorjev v krizi (železarski, kemij skj, rudniško - metalurški, ladjedelski in na novo tudi luški in termoelektromehanski) in nakazuje nekaj posegov za njihovo oživitev. Sindikati so ocenili dokument kot »medlo sliko stanja« in ukrepe kot »generične«. Zato bodo danes razpravljali o njem z deželnimi in strokovnimi organi in predložili protipredloge. Obenem zahtevajo, da nad izvajanjem vladnih obvez bedi nadzorni organ, ki naj ga sestavijo dežele in sindikati. Resnici na ljubo je dokument zelo splošen in se v glavnem sklicuje na sektorjalne načrte za posamezne veje industrije, ki jih še ni, ter na izredne posege splošnega značaja, kot so predčasne upokojitve in načrti za zaposlovanje mladine. Kar zadeva izbiro področij, je treba pozdraviti sicer, da so upoštevali tudi Trst, a hkrati zabeležiti, da ravno za naše mesto dokument ne navaja točnih številk niti glede novih naložb niti gliede novih delovnih mest (medtem ko je za druge kraje nekoliko manj meglen). Vlada v bistvu pravi, da je treba počakati na načrte za železarstvo, ladjedelstvo in dizlove motorje, ta čas pa izvajati predčasne upokojitve in ustaviti nove namestitve. Edina obljuba zadeva ponovno finansiranje krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem. Glede brzdanja cen in tarif pa vlada predlaga zakonski odlok, s katerim bi za tri mesece blokirali rast nadzorovanih cen in tarif za javne storitve ter za nekatere vrste blaga, kot so olje, kruh, sladkor, zmrznjena govedina ipd. Za drugih 50 vrst blaga široke potrošnje pa o-bljublja dogovor s proizvajalci in trgovci, da letos cene ne bodo narasle za več kot 10 odstotkov. Sindikat je skeptičen glede jamstev, za dejansko uresničenje zajezitve draginje z nedoločnimi postopki. V Sanremo za pravico do dela Priprave na konferenco jadranskih pristanišč — »Zavedamo se — je Puhi' m ,° in delodajalci, da izvede tovanjp „5 ‘n torek široko posve-tiočj v ,a. udovnih mestih, se je si-CGIL .CSrici tajništvo enotne zveze šajo a. j " tUL. Sindikalisti sku-SVet()van' .sP°razun> o oblikah po-zanj. k 'a ,n ° skupnih izhodiščih Posvet -° zaključujemo redakcijo je 61 se vedno v teku. kateri mislimo, da soglaša vsa druž ba.« Te plemenite besede so šle neposredno v italijanske in svetovne ekrane iz Sanrema med televizijsko oddajo o glasbenem festivalu, toda le po dolgem prigovarjanju sindikalistov in odločnem pritisku več kot 1.000 delavcev tovarn Italsider iz Corni-gliana in C ampi ja ter Savone, ki so prišli v »mesto cvetja« mirno mani- Predsednik MDS v Jugoslaviji BEOGRAD — Podrepredsednik ZIS Boria av Srebrič je včeraj sprejel izvršnega direktorja v mednarodnem denarnem skladu dr. J. Polaka, ki je na delovnem obisku v Jugoslaviji. Polak je' izrekel zanimanje za gospodarsko politiko in ekonomski razvoj Jugoslavije v letu 1984. Srebrnič in Polak sta se pogovarjala tudi o bližnjem nadaljevanju pogovorov z mednarodnim denarnim sk adom o, finančnem aranžmaju za letošnje leto. (dd) festirat proti nameravani zapori in izgubi delovnih mest. Funkcionarji državne televizije so namreč hoteli, da napovedovalec Pippo Baudo prebere le kratek povzetek dokumenta, v katerem so tovarniški sveti prikazoVali dramatični položaj delavstva, obsojali neobčutljivost vlade in zahtevali nujne ukrepe za za-jamčenje pravice do dela, za kar so pozvali k solidarnosti političnih in družbenih sil ter vse javnosti, ki so je bile med publiko takoj deležni. HERCEGNOVI — V Igai'u je bil sestanek stalnega paritetnega odbora stalne konference mest in občin Ju goslavije in državnega združenja italijanskih občin za sodelovanje jadranskih mest, ki so se ga udeležili predsednik združenj italijanskih občin Riccardo Triglia s sodelavci in župani i-talijanskih jadranskih mest. Predsednik turistične zveze Jugoslavije Miodrag Mirovič je v uvodnem poročilu poudaril, da so dobri sosedski odnosi med državama, dosedanje sodelovanje v turizmu in prizadevanja, da jadranskega morja ne bi onesnažili, v obojestranskem interesu. O-pozoril je na številne skupne dejavnosti na področju turistične propagande, kot so turistični filmi in prospekti, ki tretjim državam predstavljajo oddih v Italiji in Jugoslaviji. Še veliko pa je treba narediti za izboljšanje prometnih zvez, skupnih televizijskih programov in glede dogovora o cenah posameznih storitev. Jugoslovanski turizem pripravlja obsežne akcije v navtičnem turizmu glede na naravne ugodnosti, ki jih ima. Zato so predlagali, da bi pripravili čimvečje število mednarodnih regat. Na sestanku so opozorili tudi na možnost naložb kapitala iz Italije v Jugoslavijo v skladu z veljavnimi predpisi, saj te možnosti niso dovolj izkoriščene, (dd) Q99 Olimpijski ■1 Čl V Saraievo 84 primorski E. dnevnik OD NEDELJE, 5. FEBRUARJA Iz Moskve spet ostre kritike proti Reaganu MOSKVA — Čeprav sploh ne nepričakovana, je vnovična kandidatura Ronalda Reagana na l saj višjo mesto v državi sprožila v zadnjih dneh tu cel plaz kritik na račun ameriškega predsednika in njegove politike. Sovjetski komentatorji ne napadajo le sedanje Reaganove zunanje politike in gospodarske usmeritve, marveč tudi »politični ugled« njegove administracije, saj naj bi Bela hiša v preteklih letih zapravila »vso državniško zaupanje«. Sovjetski komentatorji sicer najbrž kaj posebno ne verjamejo, da bi lahko s svojimi pripombami in napadi resneje vplivali ua razplet jesenskih predsedniških vo'itev v Ameriki, toda že samo spoznanje, da utegnejo kljub vsemu imeti še nadaljnja štiri leta opravka z Reaganovo administracijo, je nesluteno dvignilo vol tukajšnjih obtožb. Tisk so preplavili zajedljivi nasovi o »raketah namesto masfa« in o »jurišu na drugi mandat«, Pravda pa je takoj objavila memorandum o ameriškem »neizpolnjevanju mednarodnih obveznosti«, ki ga je sovjetski veleposlanik v Washingtonu pretekli teden izročil ameriškemu State departmentu. Vladni list Izvestija pravi, da postaja vprašanje ameriškega (neizpolnjevanja mednarodnih obvezne sti vse bolj »resno in ostro« in je nezaupanje, h kateremu naj bi s svojimi »protislovnimi koraki« v zadnjem obdobju prispeva'a Reaganova administracija«, daleč preseglo sovjetsko - ameriške bilateralne odnose. »Gre za dialog, ki v takšnih okoliščinah zgublja vsakršni smisel«, stvar na kratko o-cenjuje komentator Vitah j Falin, ki je poznan po tem, da nima dlake na jeziku, kadar gre za odnose z ZDA, in ki tudi nič ne skriva, da novo volilno leto v Ameriki prinaša Sovjetski zvezi nove dvome in skrbi. »Kako je mogoče zaupati Ameriki,« pikro sprašujejo Izvesti ja, »ko nihče ne ve, kaj bo storila Bela hiša dan po volitvah, ah v kaj se bodo spustih pred tem kandidati, da bi obdržali predsedniški stolček.« V Kremlju so pred meseci sicer poskušali »te dileme« rešiti tako, da so skoraj naravnost povedali, da misijo z odločitvami o svoji politiki do ZDA počakati na konec volitev in na novo administracijo, toda zdaj, ko je Reagan dokončno naznanil svojo vnovično kandidaturo, niso več povsem prepričani, kaj naj storijo. Zadnji Reaganovi nastopi jim pri tem niso kaj prida olajšali položaja kajti tukaj so vsi prepričani, da so bile njegove napovedi in obljube zgolj »predvolilna retorika«. Fahn ostro pravi, da v Washingtonu že nekaj časa s »solidnimi krinkami prekrivajo nesolidna pogajanja« in ob problemih, do katerih so pripeljali zadnji sovjetsko - ameriški razorožitveni pogovori, skrajno nepopustljivo ugotavlja, da »podpisujejo sporazume, ti jih ne mislijo ratificirati, ratificirajo sporazume, ti jih ne mislijo uresničevati... in s svojim obnašanjem sploh zavajajo svetovno javno mnenje.« Še posebej ostre reakcije je tu povzročil včeraj predlog državnega proračuna, ti ga je Bela hiša pred dnevi posla’a kongresu. Sovjetska tiskovna agencija TASS ga je takoj označila kot »nadaljnji program militarizma«, s katerim da so v Washingtonu demantirali vse svoje miroljubne napovedi. Iz njega naj bi bilo namreč povsem jasno vidno, kaj je v resnici tisto, kar bi rad »dokončal Reagan v svojem drugem mandatu«. Pravda pravi, da gre za zagotovitev premoči nad Sovjetsko zvezo in nadaljnjo zaostrovanje »ameriške inter-vencionistične politike«. DANILO SLIVNIK Zdravici Georgea Busha in Mike Spiljka v Washingtonu Razlike v gledanju na svetovne dogodke a obveza po krepitvi medsebojnih odnosov WASHINGTON — Ameriški podpredsednik George Bush je v sredo zvečer v zunanjem ministrstvu v Washingtonu priredil slovesno večerjo predsedniku predsedstva SFRJ Miku Špiljaku. Ob tej priložnosti sta gost in gostitelj izmenjala zdravici. Podpredsednik Bush je izrekel zadovoljstvo, ker ima priložnost, da vsaj delno povrne prisrčno gostoljubnost, ki so mu jo izkazali med o-biskom v Jugoslaviji minulo jesen. Moj prvi obisk v Jugoslaviji, je dejal, je na mene naredil nepozabne vtise posebej glede iskrene topline, ki jo jugoslovanski narodi čutijo do ZDA, ljudje, ki jih vidite tudi, tudi sami predstavljajo raznohkost ZDA in tudi oni cenijo in razumejo različnost narodov in mnenja sodobne Jugoslavije. To je trden temelj naših odnosov, iz katerih izhaja ameriška podpora neodvisnosti, ozemeljski celovitosti in enotnosti Jugoslavije pa tudi spoštovanjem njene neuvrščenosti. Bush je zatem podčrtal zadovoljstvo, ker so ZDA imele in bodo tudi v prihodnje imele pomembno vlogo pri podpori jugoslovanskih narodov in programa gospodarske stabilizacije. Spoštujemo dejstvo, je dejal, da ta prizadevanja in 1 programi zahtevajo določene žrtve in vehko truda vodstva in prebivalcev Jugoslavije. Prepričani smo, da bo sedanje oživljanje ameriškega gospodarstva prispevalo k njihovemu uspehu. Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je v odgovoru poudaril, da so pogovori s predsednikom Reaganom potrdili vrednoto jugoslovansko -ameriškega sodelovanja. V tej zvezi je dejal, da je jugoslovansko - ameriško sodelovanje iz leta v leto vse večje in vse bolj raznoliko, tako na gospodarskem kot na znanstvenotehni Snem področju kulture. Podpora ameriške vlade ukrepom jugoslovanskega dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije je poudaril Špiljak, utrjuje naše zaupanje tudi v takšne vidike jugoslovansko-ameriškega sodelovanja. V nadaljevanju zdravice je predsednik predsedstva SFRJ poudaril, da Jugoslavija ceni odločnost ameriške vlade, da na svojem ozemlju prepreči dejavnost sovražnih skupin in posameznikov, ki je usmerjena ne le proti Jugoslaviji ampak tudi proti dobrim jugoslovansko - ameriškim odnosom. Jugoslavija, ki je v politiki neuvrščenosti na- šla oporo za svojo neodvisnost in razvoj, je dejal Špiljak, se kot evropska socialistična država v razvoju zavzema za najširšo enakopravno in miroljubno sodelovanje med vsemi državami. Špiljak je zatem dejal, da so možnosti ZDA, da vplivajo na pozitiven razvoj političnih in gospodarskih mednarodnih odnosov ogromne. Takšne možnosti pa ima tudi druga velika sila SZ. Prepričani smo, je ob koncu dejal predsednik predsedstva SFRJ, da bi tudi začetek mirnega reševanja nekaterih perečih mednarodnih problemov na temelju načel listine in v okviru OZN prispevalo k izboljšanju razmer v svetu in omogočilo nove korake k miru, varnosti in splošni blaginji. (dd) □ WASHINGTON — Podpredsednik ZIS Zvone Dragan, ki se mudi v Washingtonu kot član delegacije, ki spremlja predsednika predsedstva SF RJ Mika Špiljaka, se je včeraj pogovarjal s predsednikom ameriške državne banke Williamom Draperjem. Govor je bil o nadaljnji poglobitvi sodelovanja med to banko in Jugoslavijo. To sodelovanje, ki je bilo do zdaj uspešno, hi lahko, kot sta sogovornika menila, še pospešili, (dd) Iz strahu, da bi vlada padla ob vprašanju črnih gradenj Danes glasovanje o zaupnici RIM — Bettino Craxi je bil prisiljen zahtevati glasovanje o zaupnici za premostitev ugovorov o ustavnosti ukrepa o odpustih za črne gradnje. Danes bodo torej o zaupnici glasovali. Opozicija je to ocenila kot proti zakonito in izredno hudo: kako namreč vlada sploh lahko zahteva glasovanje o zaupnici, ko gre za oceno skladnosti nekega odloka z ustavo in torej odvzame poslanski zbornici pravico do nadzorstva nad skladnostjo nekega vprašanja z ustavnimi določili. Večina ugovarja, da se je to že nekajkrat zgodilo, opozicija pa seveda ne soglaša. Predsednik komunističnih poslancev Giorgio Napolitano je poudaril, da ta odločitev potrjuje naraščanja medsebojnega nezaupanja v vladnih vrstah ter težnjo predsednika vlade, da v teh primerih poseže s silo. Napolitano skupno z vrsto drugih levičarskih opozicijskih poslancev dodaja, da vlada lahko pogojuje svoj obstoj z odobritvijo nekega ukrepa, vendar le pod pogojem, da je ta ukrep povsem v skladu z ustavo. Spagnoli in Napolitano pa še poudarjata, da ta ukrep odvzema predvsem predsedniku republike izključno pravico do podelitve amnisti je. Ob vsem tem je treba poudariti, da večina pravzaprav ne obstaja, saj je povsod en sam spor. Če bi tako glasovali o odpustih za črne gradnje, bi vlada skoraj gotovo ostala v manjšini. To še tem bolj po iz- kušnjah pri glasovanju o preventivnem zaporu. Vznemirjenje teh številnih demokristjanov tu sovpada z drugimi protivladnimi političnimi manevri, ki zadevajo seveda kongres KD. Nekateri bi ga želeli odložiti na obdobje po evropskih volitvah, in mislijo, da bi se v tem času lahko znebili tako De Mite kot tudi Craxija. Tajnik KD je seveda Craxija podprl (saj mu ni preostalo drugega) in tako so zahtevali glasovanje' o zaupnici, z namenom, da pride do pozitivnega glasovanja v parlamentu, da se odloži razprava o črnih gradnjah in da se pospeši postopek za dosego sporazuma o draginjski dokladi. Če bo Craxi to dosegel, bo lahko takrat narekoval drugim svoje pogoje. V tem času pa je demokristjanska tehnika stalnega odlašanja edino orožje, ki ga .ima. R. G. □ BOČEN — Predsednik vlade Bettino Craxi bo verjetno v kratkem sprejel predsednika južnotirolske ljudske stranke Magnaga. To je včeraj napovedal poslanec te stranke Ronald Riz, ki je poudaril, da je Magnago zaprosil za sestanek s prdsednikom vlade, slednji pa je izrazil razpoložljivost za to srečanje. Govor bo seveda o izvajanju južnotirolskega »paketa«. Iranci poravnali del dolga Italijanom TEHERAN — Iranska vlada se je obvezala, da bo izpolnila vse obveznosti do konzorcija italijanskih podjetij Italcontractors, kateremu je poverila gradnjo pristanišča v Bandar Abba-su. Čeprav so Italijani doslej zgradili že 92 odst. vseh 'pristaniških objektov in naprav, so jim tranci izplačali le polovico vsote, ki jo predvideva proračun. Po dolgih pogajanjih je zdaj italijanska delegacija, pod vodstvom predsednika IRI Romana Prodija, le uspela doseči sporazum, po katerem bo Teheran izplačal italijanskemu konzorciju 175 milijard lir (in sicer 69 odst. v tuji in 31 odst. v domači valuti). Zdaj bodo sestavili komisijo, ki bo razpravljala še o italijanskem zahtevku v višini 228 milijard lir za že opravljena a še ne uradno pregledana dela, govorili pa bodo tudi o 640 milijardah lir, ki jih italijansko podjetje terja za dodatna, nepredvi- j dena dela, katerih Iranci doslej sploh niso hoteli plačati. Iran tako dolguje Italijanom za vsa ta dela skupno še približno 1.000 milijard lir. Mitterrand in Kohl včeraj »popravljala« lanski neuspeli evropski vrh v Atenah BONN — Včerajšnji neformalni sestanek med francoskim predsednikom Mifcterrandom in zahodnonemškim kanclerjem Kohlom v Edenkobnu je trajal pet ur. Oba državnika sta ob koncu pogovorov izjavila, da so bili izredno pozitivni in prijateljski. Mitterrand naj bi prinesel iz Pariza »zelo zanimive predloge«, kot je izjavil glasnik zahodnonemške vlade Jiirgen Sud-hoff. Prav o teh predlogih bosta oba voditelja razpravljala čez dva tedna v Parizu. V ospredju pogovorov Mitterranda in Kohla je bila vrsta vprašanj, za katera sta iskala rešitev v okviru težav in nesoglasij, v katere je zašla EGS. Lahko rečemo, da je bilo njuno srečanje nekak podaljšek propadlega evropskega vrha v Atenah. Prav zato sta še enkrat podrobno pregledala tako imenovani »stuttgartski paket« iz junija 1983. Čeprav je tekla beseda tudi o nekaterih žgočih vprašanjih odnosov med obema državama, gleda katerih se doslej niso sporazumeli niti na medministrski ravni, vse kaže. da so včerajšnji pogovori predstavljali pomemben korak naprej. Predsednik Mitterrand, ki je za letošnje prvo polletje prevzel predsedstvo Evropske gospodarske skupnosti, bo v teku tega meseca obiskal prestolnice držav EGS, da bi spodbudil reševanje nekaterih še nerešenih vprašanj in bi tako na prihodnjem zasedanju skupnosti, 19. marca v Bruslju, lahko že pod vzeli razne odločitve. Bodo Francozi vendarle kupili reske ladje? LJUBLJANA — V jugoslovanskem časopisu se je ondan pojavila karikatura na kateri veliki torpedo z napisom Francija brzi proti reški ladjedelnici »3. maj«. To je le drobec iz tako imenovane ladjedelniške afere, ki zadnje dni kar obilno polni tako francoske kot jugoslovanske časnike. Gre seveda za nepričakovan sklep francoske vlade, da ne dovoli nakupa štirih ladij (s po 33.000 tonami), o katerem sta se pred mesecem dogovorili francoska pomorska družba Delmas - Vieleux in resica ladjedelnica. Do odpovedi tega posla je prišlo predvsem na pritisk francoske komunistične partije in z njo povezanega sindikata CGT. Njihova razlaga pa je bila preprosta: predvsem je treba zaposliti francoske ladjedelničarje, ki so v hudi krizi, ne pa tujih. Odpoved pogodbe z Jugoslovani pa je bilo za zdaj vse, kar je francoska vlada storila za izboljšanje položaja svojih ladjedelnic. Zanimivo je, da francosko časopisje sprva ni posvečalo toliko pozornosti jugoslovansko -francoskemu sodelovanju zlasti v ladjarstvu. temveč je ugotavljalo, da »gre za najbolj spektakularen primer domačih nesoglasij, za skorajda dramatičen preizkus vladne gospodarske politike.« Očitno je glavni kamen spotike velika nekonkurenčnost francoskih ladjedelnic. Dnevnik francoskih poslovnih krogov Les Eckos je med drugim zapisal, da so ladje, zgrajene v Franciji dva do trikrat dražje kot pri konkurenci. Zato bi bilo bolje, meni časnik, če bi velika finančna sredstva, ki so namenjena za pokrivanje te razlike, vložili v tiste industrijske veje, v katerih Francozi lahko zdržijo svetovne cene in kjer imajo vodilno mesto v svetu. Nasprotniki nakupa ladij v Jugoslaviji ropotajo predvsem z dvema argumentoma: da dobivajo jugoslovanski ladjedelničarji visoke državne subvencije in da so jugoslovanske ladje pod resnično ceno. Reška ladjedelnica »3. maj« pa pravi: gradnjo omenjenih štirih ladij smo si zagotovili v močni mednarodni konkurenci, saj so na natečaju sodelovali ladjedelničarji Japonske, Južne Koreje, Španije in Brazilije. Francoski la- djar ni podpisal pogodbe z najcenejšim ponudnikom, temveč s tistim, ki je ob vabljivi ceni jamčil tudi s svojim ugledom in svetovno kakovostjo. Med ponudniki so bili tudi Francozi, vendar s trikrat višjo ceno. Morda so se odločili za našo ladjedelnico tudi zato, ker smo pred desetletjem za največjo francosko pomorsko družbo zgradili štiri velike ladje s po 72 tisoč tonami nosilnosti. »Nakup štirih ladij po zelo ugodni ceni v Jugoslaviji je vlada odpovedala zato, da je rešila 3000 delovnih mest za leto dni«, je zapisal eden najbolj znanih francoskih novinarjev Jean Boissonnat in dodal, da je to povsem v nasprotju s tistim, kar je govoril o razvoju francosko - jugoslovanskega sodelovanja francoski predsednik Mitterrand med nedavnim obiskom v Beogradu. Marsikdo ocenjuje odpovedan nakup jugoslovanskih ladij kot primer čistega protekcionizma, ki pa ne bo rešil problemov nekonkurenčnosti francoskih ladjedelnic. V nekaterih francoskih krogih se celo bojijo, da je to bumerang in se sprašujejo ali ni zdaj vpra- šljiva namera slovenskega letalskega PreV?r. nika lnex Adrie, da kupi pet francoskih busov, kar je posel, ki je nekajkrat večji k ta z ladjami. „ . Predstavnik jugoslovanskega sekretariata zunanje zadeve je tujim novinarjem dejal, je nakup štirih jugoslovanskih ladij velik V°S.J. ki bi brez dvoma ugodno vplival na ožtri-^ nje celotnega gospodarskega sodelovanja rn~g^ državama, posebej pa na trgovinsko Wh)h ’ ki je za Jugoslavijo še vedno precej neugoCj Zato smo pričakovali, da bo francoska str" našla ustrezne rešitve za sklenitev teh P°:nH jan j. Jugoslovanski predstavnik je še m” d obžalovanje zaradi negativnega /roncos/i U odgovora in dodal: »Očitno so enostranski logi prevladali nad obojestranskimi korist■ Reški ladjarji pričakujejo, da °dP°v GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP Za oder pripravil Tone Partljič JUTRI, 4. februarja, ob 11. uri * * * JAKOP in WILHELM GRIMM RDEČA KAPICA Priredba in pesmi Miroslav Košuta Režija MARIO URŠIČ DANES, 3. t.m., ob 9. in 10. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Gledališča ROSSETTI Danes, 3. t.m., ob 20.30, red prost, bo v gledališču Rossetti gostovalo Deželno toskansko gledališče z Brusatijevim delom v 2 dejanjih »La donna sul letto«. V abonmaju odrezek št. 5. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Danes, 3. februarja, ob 19.30 šesta predstava Wagnerjeve opere »Siegfried« (red B/C). Dirigent M. Kuntsch, režija P. Werhahn. Gledališče Verdi priredi od danes, 3. februarja, do 15. t.m. ob 11. uri v Avditoriju ciklus baletov za dijake tržaških šol posvečenih Ostržku. Vstopnice po 500 lir je mogoče naročiti pri blagajni gledališča in sicer od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Jutri, 4. februarja, ob 10. uri: G. Vitez »Modra barva snega«. Velika dvorana Danes, 3. februarja, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. V soboto, 4. februarja, ob 19.30: Chopinov večer (pianist Vladimir Kranjev). Srednja dvorana V ponedeljek, 6. februarja, ob 10. in 12. uri: Glasbeni humor 18. stoletja. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V sredo, 8. t.m., ob 10. uri: S. I. Wit-kicvvicz: »Čevljarji«. Predstava za Teh nični srednji šolski center v gledališki dvorani v Solkanu. Razstave KI) I. Cankar sporoča, da je razstava likovnih del Stojana Zafreda na ogled v društvenih prostorih še danes, 3. februarja, med 17. in 19. uro. V V galeriji Torbandena razstavlja slikar Uvio Schiozzi. Razstava bo odprta do 22. februarja. V občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja slikarka Simonetta Ferfoglia. Društvo zamejskih likovnikov vabi na otvoritev retrospektivne razstave RUDOLFA SAKSIDE, ki bo danes. 3. t.m., ob 19.30 v foyerju parterja Kulturnega doma v Trstu. Razstavo bo odprl prof. Milko Rener. Kino La Cappella Underground 18.00 — 21.00 »II principe della città«. Režija: S. Lumet. Maxivideo: 18.30 — 21.00 »Rainbow e Pink Floyd a Pompei«. Ariston 16.30 — 20.30 »Fanny e Alexander«. Režija I. Bergman. Eden 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »Vacanze di Natale«. Christian De Sica in Jerry Calè. Fenice 17.30, 19.00, 20.30 in 22.00 »My-stere«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale Dvorana št. 1 15.15 — 22.00 »Inquietudine morbosa di una moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Le viziose e il. superdotato«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »I Paladini«. Z. Araya. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Ai confini della realtà«. Mignon 17.00 — 22.00 »Frances«. J. Lange. Capitol 16.30 — 22.00 »II tassinaro«. Alberto Sordi. Aurora 16.30 — 22.00 »Questo o quello«. Renato Pozzetto, Nino Manfredi. Moderno 17.20, 19.40, 22.00 »007: Mai dire mai«. Sean Connery. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Cannibal Holocaust«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 17.00, 19.30 in 22.00 »Arancia meccanica«. S. Kubrick. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 — 21.30 »American love«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Ame-can gigolò«. R. Gere. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev vabita na Prešernovo proslavo v ponedeljek, 6. t.m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. Podelili bodo nagrade literarnega natečaja Mladika in tekmovanja Mladi oder. Sodeloval bo dekliški zbor Devin pod vodstvom Hermana Antoniča. Govornik bo Viktor Blažič. TTPZ »P. Tomažič« - Pozor ! Danes, 3. februarja, ob 18. uri iz Bazovice odhod avtobusov v Pordenon, kjer bo v Polcenigu ob 20.30 nastop v cerkvi. Prosimo točnost in polno udeležbo. Odbor! SKD I. Gruden in ŠK Sokol vabita člane danes, 3. februarja, ob 20. uri v društvene prostore v Nabrežini na redni občni zbor z naslednjem dnevnim redom: 1. otvoritev in imenovanje predsedstva občnega zbora ; 2. poročilo predsednika; 3. poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. poročilo kulturnega referenta ; 6. poročilo športnega referenta; 7. diskusija o poročilih; 8. razrešnica staremu odboru; 9. volitve novih organov; 10. razno. Vabljeni! KD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi ob dnevu slovenske kulture na skupno prireditev KD Slavec in KD Slovenec, ki bo jutri, 4. februarja, ob 20.30 v srenj-ski hiši v Borštu. KD Slavec priredi v nedeljo, 5. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih 1, SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE. Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma v Ricmanjih. Razna obvestila Ob 40-letnici masovnega odhoda v partizane priredi Zveza borcev Boljunec v hotelu Maestoso v Lipici 11. t.m. ob 19. uri »Partizanski družabni večer«. Prijave sprejemajo krajevne sekcije VZPI-ANPI. Zabavali vas bodo Veseli godci in sežanski orkester. Vabljeni! durovi in prispevki Včeraj-danes Danes, PETEK, 3. februarja BLAŽ Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 17.13 — Dolžina dneva 9.48 — Luna vzide ob 8.34 in zatone ob 18.36. Jutri, SOBOTA, 4. februarja BOJANA Vreme včeraj : temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1009,4 mb raste, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Stefano Parma in Paolo Marussi. UMRLI SO: 82-letni Guglielmo Snai-dero, 71-letni Ferruccio Russo, 76-letni Francesco Panzacchi, 50-letni Edoardo Zupancich, 74-letna Maria Bonserio por. Brizzi, 62-letni Guerrino Zigante, 69-letni Marcello Delconte, 80-letna Bruna Papini, 90-letna Giuseppina Kobal, 86-lctna Berta Widmann, 77-letna Maria Tomasi, 41-letni Giuseppe Barutta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ulica sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ulica Zorutti 19, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ulica T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdàn 2, Ulica T. Vecellio 24, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). f Čestitke Danes praznuje RAFFAELLA SACCHI iz Mačkolj rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama, oče in sestra Emanuela. Danes praznuje KATJA GLAVINA iz Boljunca 7. rojstni dan. Polno košaro poljubčkov in vso srečo v življenju ji iz srca voščita nona Lidija in nono Anton. Danes praznuje 80. rojstni dan VALENTIN ŽERJAL, še mnogo zdravja in dobre volje mu želijo žena in ostali, ki ga imajo radi. Danes praznuje MARIJA TENCE svoj rojstni dan. Obilo zdravja in veselja ji želijo vnuki, pravnuka ter vsi, ki jo imajo radi. Danes praznujeta 50. obletnico poroke KAREL URŠIČ in J OSIP IN A HLAD Vse najboljše jima iz srca voščijo' sin z ženo, vnukinji, prijatelji in sorodniki KD PRIMOREC TREBČE priredi danes, 3. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu VEČER DIAPOZITIVOV O KRAŠKEM PODZEMLJU v sodelovanju z jamarsko skupino CARLO DEBELJAK. Mali oglasi tel (040) 775275 od 8 do 13 ure PRODAM nova pisalna stroja znamke Olivetti studio 46 in Olympia traveder de luxe po izredno ugodni ceni: prvega za 350.000 Ur, drugega za 150.000 lir. Tel. ob večernih urah na št. 040/ 30-890. PRODAM smučarski komplet za 8-10 let staro deklico, odUčno ohranjen po polovični ceni. Tel. 040/816-502. PRODAM BMV 318, november 1978, v dobrem stanju, z avtoradiom in priključkom za prikolico. Tel. v večernih urah 040/212-571. OSMICO ima v Zagradcu št. 1 Zvonko Ostrouška. PRODAM 25 stotov sena v Briščikih. Tel. 040/227-339. PRODAM 5-sobno stanovanje, primerno tudi za pisarno v Ul. Filzi, 1. nadstr. Tel. 040/224 426. MLADA ŠIVILJA išče kakršnokoU zaposlitev. Telefonirati na 040/64-813 od 18. do 20. ure. PRODAM Ucenco za krošnjarstvo in prostor za prodajo cvetic in rastlin v Rojanu. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 225-816. PRODAM peč na plin IDEAL STANDARD v dobrem stanju za centralno 15.000 c. 1. Telefonirati na št. 575-145. PRODAM mali kamion Volkswagen, 10 stotov z nepremičljivim platnom. Telefonirati na št. 040/575-145. POHIŠTVO -prodajam po zelo ugodni ceni: knjižne police, sobice, kuhinjo, sedežno garnituro in posamezne dele pohištva. Telefonirati na št. 575-145. PRODAJAM rabljene 50-litrske pletenke v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Telefonirati na št. 821-255. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino. PRODAM HIŠO z vrtom po ugodni ceni. Tel. 040/826-193. PRODAM žensko kolo «Suzy» v dobrem stanju. Telefonirati od 6. do 8. ure na št. 225-973. PRODAM VW cc 1300 letnik 1968 - zelo dobro ohranjen, opravljena revizija leta 1983. Telefonirati od 20. do 22. ure na št. 040/225-973. V NABREŽINI št. 8 je odprl OSMICO Ivan Ušaj. PRAŠIČE, velike in majhne prodaja podjetje Gru di na, Gorica, Ul. Brigata Sassari 49, tel. (0481) 391-063. Ob novoletni nabiralni akciji so za ŠK Kras darovali prebivalci OD FER-NETIČEV : Marko Grgič (13) 10.000 lir, Karlo Grgič (13) 50.000 lir, Klara Ros-sanese (13) 20.000 Ur, Irena Krt (1) 5.000 lir, Nadja Komar (5) 5.000 Ur, Carlo Coslovich (27) 10.000 Ur, Jože Komar (7) 10.000 Ur, Marija Stojkovič (17) 5.000 lir, Olga Stojkovič (17/A) 2.000 Ur, Jože Renčelj (12) 2.000 Ur, Karlo Komar (5) 5.000 Ur, Milica Canciani (5) 5.000 Ur. Livio Sgobba 10.000 Ur, Albin Gomizelj (3) 20.000 Ur, PUsco - Krt (14) 10.000 Ur, Sava Tagliaferri (14) 10.000 lir, Adriana Kutin (10) 30.000 lir, Majda Grgič (4) 1.000 Ur; IZ BRIŠČIKOV: Adriano Bogateč (29) 10.000 Ur, Rudi Bresciani (38) 10.000 lir, Franc Briščik (20/A) 10.000 Ur, Boris Hrovatin (9) 10.000 Ur, Carlo Sue (18) 10.000 lir, Ivan Briščik (4) 10.000 Ur, Mario Briščik (38/A) 10.000 Ur, Rudi EmiU (40) 10.000 lir, Emil Škabar (70) 10.000 lir, Slavko Briščik (33) 10.000 lir, Bruno Bresciani (6) 10.000 Ur, Mario Germek (34) 10.000 lir, Marino Kralj (7) 10.000 lir, Ladislav Bresciani (7/A) 5.000 Ur, Ivan Jeric (35) 5.000 lir, Alojz Bresciani (54) 5.000 lir, Milan Briščik (41) 10.000 lir, Ciril Otrouška (43) 5.000 Ur, Vera Škabar (39) 10.000 Ur, Miloš Milič (39) 10.000 Ur, Vladimiro Bresciani (55) 10.000 Ur, Stanislav Savi (45) 5.000 lir, Vladimir Bresciani (37) 10.000 Ur, Edi Bresciani (37) 10.000 lir, Albert Pahor (37/B) 6.000 Ur, Mario Geri (37/A) 10.000 Ur, Albina Brescini (33) 3.000 lir, Gro-zdana Bresciani (33) 10.000 Ur, Štefanija Prinčič (33) 2.000 lir, Luciano Versa (2/A) 10.000 Ur, Boris Trampuš (22) 10.000 Ur, Mirko Sardo (42) 10.000 lir, Franc Briščik (19) 4.000 Ur, Marija šuc (18) 10.000 lir, Luciano Cicutto (24) 5.000 lir, Guerino Zazinovich (9) 10.000 Ur, Antonija Mesar (26) 3.500 Ur, Mario Milič (27) 10.000 Ur, Jožef Blažina (26) 2.000 Ur, Luigi BertoUni (36) 1.500 lir, Danilo Succi (33) 10.000 Ur, Karla Jerič (20) 20.000 lir; S COLA: Aldo Škabar (40) 10.000 lir. Stano Škabar (40) 5.000 Ur, gostilna Pod Tabrom (8) 15.000 lir, Alfonz Guštin (12) 10.000 Ur, Salvo Busceni (53) 10.000 lir, Vladimir Guštin (61) 12.000 Ur, Zdravko Rebula (24) 10.000 lir, Milko Guštin (29) 8.000 lir, Miro Zenič (54) 5.000 Ur, Marija Guštin (44) 5.000 Ur, Dragica Kavalič (58) 20.000 Ur, Gianni Sobani (65) 5.000 lir, družina Hrovatič (51) 5.000 Ur, Ludvik Zenič (27) 6.000 lir, Boris Guštin (32) 5.000 Ur, Francesco Male (70) 20.000 Ur, Roberto Stallo (67) 10.000 Ur. Vera Štok (16) 10.000 Ur, hotel Kras (1) 25.000 Ur, Olga Ravbar (13) 3.500 Ur, Anica Mangino (31) 5.000 lir, Milena Bertolino (40) 4.000 Ur, Marija Stulle (40) 5.000 lir, Marija Hrovatič (40) 2.000 lir. Stano Križman (40) 10.000 Ur, Vilma Bizjak (10) 20.000 lir, Radko Guštin (4) 10.000 lir, Marija Gu lič (11) 10.000 Ur, JuUja Guštin (21) 2.000 Ur, Ema Guštin (5) 2.500 lir. Pri mož Možina (48) 20.000 lir, Leopold Urbančič (34) 5.000 Ur, Rino Destri (42) 5.000 lir, Silvio VergineUa (50) 10.000 Ur. N.N. 10.000 Ur, Marko Lah (55) 20.000 Ur, Štefanija Guštin (30) 5.000 lir, Ida Brugnera (49) 5.000 lir, Karlo Škabar (18) 10.000 lir, Bogdan Ravbar (23) 25.000 lir, Marija Guštin (43) 20.000 lir, Sergio Drago (18) 5.000 lir, Anton Be-denčič (2) 5.000 Ur; IZ KOLUDROVICE: Rihard Živec (14) 5.000 lir, Lucio Berce (11) 10.000 Ur, Stojan Fabjan (10) 10.000 Ur, Judita EmiU (9) 5.000 lir, Janko EmiU (7) 4.000 Ur, Ivan Knez (2) 5.000 lir, Edi Knez (2) 5.000 Ur, Just Vodopivec (4) 5.000 Ur, Janko Budin (5) 10.000 lir, Boris živec (14) 5.000 lir, Mirko Skupek (12) 15.000 Ur; IZ GABROVCA: Anton Furlan (53) 20.000 lir, Mirko Furlan (26) 20.000 lir, Boris S tocca (96) 20.000 Ur, J. Kante (57) 5.000 Ur, I. Gruden (57) 10.000 lir, M. Lovrenčič (57) 10.000 Ur, B. živec (57/A) 10.000 Ur, L. Balzina (23) 10.000 lir, I. Furlan (55/A) 10.000 lir, C. Kralj (10) 10.000 Ur, I. Castellani (4) 5.000 Ur, C. VergineUa (14) 10.000 Ur, M. Kalc (52) 2.500 lir. G. Kralj (99) 20.000 Ur, G. Doljak (33) 5.000 Ur, M. Antoni (31/A) 20.000 Ur, P. Furlan (27) 5.000 Ur, F. Cernjava (60) 5.000 lir, I. Kralj (51) 10.000 Ur, A. Cernjava (61) 5.000 lir, G. Breda (35) 2.000 Ur, E. Majcen (16) •5.000 lir, C. Trobec (19/A) 10.000 lir, A. Sedmak (1) 10.000 Ur, A. Samar (56) 5.000 Ur, M. Riolino (44) 5.000 Ur, K. Cernjava (62) 3.000 lir, J. Blažina (45) 2.500 Ur, J. Kareli (36) 5.000 Ur, A. Kralj (32) 10.000 lir, A. Gruden (57/A) 5.000 Ur, M. Tercic (57/A) 2.000 Ur, M. Trobec (19) 3.000 lir, D. Rustia (57) 10.000 Ur, S. Furlan (57) 15.000 Ur, I. Visintin (57) 1.000 Ur, I. Cernjava (57/A) 5.000 Ur, M. Cerjava (57) 10.000 Ur, I. Kralj (39) 5.000 Ur, A. ščuka (29) 5.000 Ur, F. Cibic (25) 3.000 Ur, D. in L. Serra (92) 10.000 Ur, C. Budal (57/A) 10.000 Ur, S. Sirca (55/A) 10.000 Ur, Mario Kralj (10/A) 5.000 lir, Boris Iskra (31) 10.000 Ur; IZ REPNA: Ivan Škabar (8) 10.000 lir, Stano Škabar (78) 10.000 Ur, Egon Škrk (126) 20.000 lir, Guštin - Grilanc (54) 10.000 lir, Vojko Škabar (167) 10.000 lir, Sonja Manierili (173) 10.000 lir, Luciano in Alan Škabar (62) 30.000 Ur, Marino Kralj (176) 10.000 Ur, Josip Doljak (11) 10.000 lir, Alojz Guštin (88) 5.000 lir. Slava Škabar (74) 10.000 lir, Mirko Purič (97) 10.000 Ur, Milan Bizjak (168) 10.000 Ur, Ivan Purič (9) 10.000 lir, Francko Škabar (79) 10.000 lir, MiUč - Ferfolja (93) 10.000 Ur, Stanislav Guštin (68) 5.000 Ur, Janko Škabar (30) 5.000 Ur, družina Poles (155) 3.000 Ur, Fabio Jurinčič (46) 5.000 lir, Alojz Škabar (45) 15.000 lir, Klavdij Brajnik (81) 15.000 Ur, Majda Colja (158) 50.000 Ur, Vinko Vodopivec (140) 15.000 lir, Igor Purič (15) 5.000 Ur, Milko Purič (15) 5.000 Ur, Anica Gomizelj (32) 5.000 Ur, Sandro Guštin (141) 5.000 Ur, Stanko Škabar (135) 5.000 Ur, Milan ška- i bar (104) 15.000 Ur, Klavdij Švagelj (1) 6.500 lir, Mario Šuc (171) 20.000 Ur, Ivan Lazar (132) 10.000 lir, Mauro Kralj (132) 5.000 Ur, Romana Hrovatič (94) 10.000 lir, Dušan Purič (133) 10.000 Ur, Karlo Škabar (23) 5.000 Ur, Marija Škrk (130) 5.000 Ur, Milko Križman (128) 30.000 Ur, Emil Purič (57) 10.000 lir, Irma Purič (13) 3.000 Ur, Robert Purič (165) 10.000 lir, Viktor Ravbar (89) 10.000 Ur, Zvezdan Škabar (4) 5.000 Ur, Marija Škabar (4) 5.000 Ur, Angelo Šubcr (62) 2.000 Ur, Branko Ravbar (2) 10.000 Ur, Milko Škabar (5) 10.000 Ur, Marija Škabar (1) 5.000 lir, Ivan Purič (1) 15.000 Ur, Renzo Tavčar (42) 10.000 Ur, Ferruccio Gu-rjan 100.000 Ur, Albina Purič (16) 10.000 lfr, Julka Škabar (106) 10.000 Ur, Vera Forza (136) 5.000 Ur, Albin Škabar (101) 10.000 Ur, Marija SemoUč (58) 4.000 Ur, Janko Guštin (71) 20.000 Ur, Ivanka Križman (90) 10.000 Ur, Julka Hmeljak (77) 10.000 lir, Francko MuUč (166) 10.000 Ur, družina Milič (49) 10.000 Ur, Karel MuUč (50) 5.000 lir, Mirko Kalc (43) 10.000 Ur, Marija Škabar (39) 1.500 lir, Mario Škabar (38) 3.000 Ur, Jušta Purič (37) 15.000 Ur, Ivan Škabar (72) 20.000 lir, Aleksander Žagar (70) 20.000 Ur, Maria Nobile (148) 10.000 Ur, Celeste , čok (95) 10.000 Ur, Zmago Ravbar (95) 10.000 Ur, Sergij Pahor (26) 10.000 Ur. Albina Škabar (84) 10.000 Ur, Renata Škabar (137) 10.000 Ur, Marinka Piščanc (134) 10.000 Ur; IZ ZGONIKA: Drago MiUč (51/A) 10.000 Ur. Odbor ŠK Kras se zahvaljuje vsem; ki so prispevali ob novoletni nabiralni akciji in poziva vse tiste, ki jih naši odborniki niso našli doma, da morebitne prispevke izročijo odbornikom društva. V spomin na tov. Josipa Obada daru-jejo tovariši iz Gabrovca 42.000 Ur z® komunistični tisk ter Zvonko in Tamara Simoneta 5.000 lir za ŠK Kras. Ob 4. obletnici smrti predrage marne Pepke Sardoč daruje Celesta z družino 20.000 Ur za KD Rdeča zvezda. Ob smrti Borisovega očeta Ivana Guština daruje Slovenska skavtska organizacija v Trstu 40.000 Ur za obnovo re-pentabrske cerkve. Namesto cvetja na grob Justine Kf6! čič vd. Pertot daruje Marija Gembriri 10.000 Ur za barkovljanski pevski zbor-Žerjal Boris (iz mlina) daruje 55.000 Ur za sekcijo Zveze borcev Boljunec. Namesto cvetja na grob Ivana Guština (Krenčine) daruje družina Skaba* (V. Repen 78) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Borisovega očeta Ivana Guština darujejo njegov prijatelji Ervin Černuta, Goran SuC; Mauricijo čok, David Purič in Andrei Purič 50.000 lir za popravilo repentab*' ske cerkve. Z3CD V KULTURNEM DOMU V TRSTU V ZNAMENJU PREŠERNA KL RAZSTAVA RUDOLFA SAKSIDE Odprl jo bo Milko Rener danes, 3. februarja, ob 19.30 V SVETU BESED Sporočilo slovenskih pisateljev Ivan Minatti, Andrej Hieng, Marjan Rožanc, Tone Partljič, Ervin Fritz, Tomaž Šalamun, Drago Jančar, Ivo Svetina, Boris Novak Glasbena medigra: Zoran Lupine, Mojmir Kokorovec, Miran Košuta, Bogdan Kralj, Nives Košuta in Mauricijo Ceglar. V veliki dvorani — danes, 3. februarja 1984, ob 20.30 Ena največjih diverzij med NOB Partizani vdrli v idrijski rudnik živega srebra Po kapitulaciji fašistične Italije so Nemci 23. septembra 1944 dokončno zasedli Idrijo z okrepljenim 901. šolskim tankovsko-grenadirskim polkom, ki je bil bojno jedro nemške 71. pehotne divizije. Nemci so dobili v rud niku živega srebra bogat plen okrog 172 ton živega srebra, pomembne strateške surovine. Nemci so v rudniku živega srebra takoj postavili svojega komisarja, ki je skrbel za nemoteno obratovanje rudnika. V letu 1943 so v Idriji proizvedli 290 ton živega srebra. Novi okupator je v Idriji namestil močno posadko, mesto samo pa utrdil. Idrija s strateško važnim rudnikom živega srebra je bila najmočnejša nemška postojanka in izhodišče za napade v notranjost osvobojenega ozemlja. V nizu postojank Godovič — Hotedršica — Logatec, povezanih z mrežo postojank ob železnici Ljubljana — Postojna in v Polhograjskih Dolomitih je bila nekakšna osrednja postojanka, ki se je globoko zajedala v osvobojeno ozemlje na Primorskem in ki je partizanske enote v bivši Ljubljanski pokrajini razdvajala od enot v Slovenskem primorju in zahodni Gorenjski. V Idriji je bilo v začetku leta 1944 okrog 900 Nemcev, 150 Italijanov in že kakih 50 domobrancev. Glavnino sovražnikovih sil je predstavljal zloglasni nemški bataljon planinskih lovcev, ki mu je poveljeval kapetan Borut Heine in p» katerem je bataljon dobil tudi ime. Spadal je v 139. rezervni polk planinskih lovcev 188. rezervne gorske divizije in bil elitna enota divizije. Zaradi strateškega premena živega srebra so v štabu 31. divizije odobrili načrt diverzije v idrijskem rudniku, ki sta ga bila pripravila Evgen Matejka - Pemc, vodja obveščevalnega odseka 31. divizije in I-yan Beričič - Rajko, politkomisar štabne patrole Vojkove brigade, sicer dolgoletni idrijski rudar. Poleg navedenih so še izredno drzne diver-zantske akcije v idrijskem rudniku udeležili še naslednji obveščevalci 31. divizije in minerji Vojkove brigade Bogdan Oblak, Milan Lipičar, Miha Močnik, Danilo Saksida, Stanko Černe, Poljak Tadeusz Sadowsky - Tonio, Srečko Tušar, Leopold Komac in Janko Bolčina. Partizanski diverzanti so za za če jek zelo tvegane akcije določili soboto zvečer 5. februarja 1944, ko so bili v jami samo čuvaji in strojniki. je bil vhod v glavni jašek močno zastražen, so se odločili za vhod J7. Ferdinandovem jašku v Cegovnici, ■nje bil oddaljen od glavnega jaška o00 metrov in ki so ga le redkokdaj Uporabljali. Partizani so po zaledenelih lestvah prodrli v sto metrov globok jašek. Nato so v tretjem ob 7xlrJu prerezali telefonski kabel in tako onemogočili obveščanje iz jame. Na sedmem obzorju so odložili 25 kg eksploziva, da bi minirali črpalko Kamšt. Poleg razstreliva, ki so ga bili prinesli diverzanti s seboj, so našli v rudniškem skladišču še kakih 200 kg razstreliva. Na enajstem obzorju so prišli do glavne e-lektrične črpalke in enako, kot na XIV. obzorju minirali tudi obe pomožni črpalki. Ves eksploziv so povezali z dolgo zažigalno vrvico, ker so se marali pred eksplozijo še p» uro dolgi poti umakniti do izhoda. Miniranje je v celoti uspelo in posledice eksplozij so bile uničujoče. O veliki črpalki ni ostalo skoraj nobenega sledu. Vse železje v okolici je bilo skrivljeno, dvigalo stisnjeno ob steno in vrata vržena iz tečajev. Spodnje dele rudnika je začela zalivati voda, ki je onemogočila na potopljenem obzorju vsako delo. Sovražno posadko v Idriji je drzna diverzija močno iznenadila, saj kaj takega ni pričakovala. Toda že čez štirinajst dni — to je 20. februarja 1944 — je doživela novo neljubo pre senečenje: manjše skupine Vojkove brigade so prekinile električni dalj novod, po katerem se idrijski rudnik oskrbuje z elektriko in uničile rudniško premožno električno centralo v Pečniku pri Spxxlnji Idriji vključno s premožnimi napravami in jezovi. Idrija in njen rudnik sta ostala v temi. Pridobivanje strateško pomembnega živega srebra v Idriji je bilo tako za dalj časa onemogočeno, kljub temu, da so — po preročilu vodstva fašistične republikanske stranke za goriško pokrajino — Nemci takoj naročili iz Nemčije dve posebni črpalki, da bi lahko izčrpali vodo iz preplavljenih rovov. Okupator je znesel svoj bes nad 21 moškimi in ženskami, jih obtožil sodelovanja pri partizanskih akcijah in jih poslal v koncentracijska taborišča v Nemčiji. Glavni štab NOV in PO Slovenije je v svojem dnevnem prevelju z dne 10. februarja 1944 še posebej prehvalil rudarja Ivana Beričiča in Evgena Matejko - Pemca, ki sta dobro zasnovala in usprešno izvedla eno največjih diverzantskih akcij med NOB v Sloveniji. Tudi štab 31. divizije je presebej prehvalil in izrekel priznanje vsem enajstim udeležencem drzne akcije v idrijskem rudniku živega srebra, medtem ko je štab 9. korpusa to storil v dnevnem prevelju z dne 7. februarja 1944. Partizanski dnevnik, glasilo OF za Primorsko in Gorenjsko je o uspešni diverziji v idrijskem rudniku večkrat poročal: Vdor v idrijski rudnik (9. februarja 1944), Zakaj je Idrijca narasla in je kalna (22. februar ja 1944) in Naši fantje (3., .4., 5. in 10. marca 1944), JOŽE OBLAK Novost na knjižni polici ^adelaine Brent: ^ znamenju tigrovih oči u ejstnajstIe(7io Lucy Waring, I ta r!ih anQleških misijonarjev na -se znajde sama v majhni s, Sl,°nišču, kjer mora po smrti pri fcitn'-1?® skrbeti za štirinajst miai rxiVS- olr°k, ki jih je misijons nalta* vzela v rejo. Ker nimajo i . inora dekle tildi krasti, i grr . 1?. Kitajci ujamejo, zaprejo Srn>- 'uuJcl ujamejo, zaprejo Se * !*• do ji odsekajo roko (Rov leti-0*1 of> koncu preteklega : se, l1} začetku našega). V zap skupaj z Angležem Nick< 8a rjabinom, ki je zaradi še hu. ■s'rirt r n*t,e®a deiania obsojen njim Pe^e. se mu zasmili in z z straža ■nar}em- 9° P(K^- tak,, T3a’ la svojega predstojnika Pro*tJ!?Prej- da se dekle znajde iz , ,stl- Vendar se pred odhoc Poro.Ce n« prošnjo svojega rešiti po 1 z njim, da bi lahko v Ant Oa tn Jolanda Stibel 15.000; N.N. 50.000; drv žini Somig in Mele 40.000; Brunov. Giuseppe Lucrili 30.000: Nora 10-**j^ v spomin na Antonia Orleansija, 7- . 20.000; Anita Jerman 20.000; Bug**" Bertolini 5.000; F. Bar ban in I. f/E,. vec 20.000; Giuseppe Buffolin 25. ^ Bruna Perusin 30.000; v spomin na -n Graziati ja, prijatelji 60.000; v sp» v na Tignana nota, prijatelji 100.000. in R. Maniacco 15.000; družina ru molo 30.000; družina Dcpicolzuane ^ tisoč; Pussi 50.000; Liliana Nad!l ria-tdsoč; E. G. 10.000; družina Scandai to 15.000 lir. Drevi ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu V svetu slovenske umetniške besede Drevi bo ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu pomemben literarni večer, ki ga prireja v okviru Prešernove proslave Zveza slovenskih kulturnih društev. Na večeru, z naslovom »V svetu besed« bo nastopilo devet slovenskih avtorjev. Večer bo zanimiv, ker je izbor avtorjev, ki bodo gostovali v Trstu kvaliteten in ker se nam bodo predstavili književniki različnih generacij in torej z različnimi poeti-kami in gledanji na literaturo. Od Minattija do Borisa A. Novaka bomo imeli priložnost poslušati pesmi in prozo vidnih književnikov, ki po svoje predstavljajo središčne točke v razvoju slovenske povojne književnosti. Pomen nocojšnjega večera je torej na dlani. ANDREJ HIENG Pisatelj in drama V tik (1925), študij na k Akademiji za igralsko umetnost, režiser v kranjskem in celjskem gledališču, po letu 1960 reki* žiser in svobodni književnik. Pisate-I ljevanje začel z novelami v duhu psihološkega in psihoanalitičnega realizma s sledovi ekspresionizma ; od novel prešel k romanom in dramatiki, tudi za radio in televizijo. PROZA: Novele, 1954; Usodni rob (novele), 1957; Planota (novele) 1961; Gozd in pečina (roman) 1966; Orfeum (roman) 1972; Čarodej (roman) 1976; Obnebje metuljev (roman) 1980; DRAMATIKA: Burleska j) Grku, 1969; Cortesova vrnitev 1969; Gluhi mož na meji 1969; Osvajalec 1971; Lažna Ivana, 1973; Izgubljeni sin 1976; Nori malar, 1979; Večer ženinov 1979; Možje na meji 1980. IVAN MINATTI Pesnik (1924); u-rednik pri Mladinski knjigi; izšel je iz partizanskega, a bolj osebno razpoloženjskega pesništva in postal izrazit predstavnik povojnega intimizma ; ukvarja se tudi s prevajanjem. PESNIŠKE ZBIRKE: S poti, 1947; a bo pomlad prišla 1955; Nekoga imeti rad 1963; Veter poje (iz-or) 1963; Bolečina nedoživetega (iz-ar) I9g4; yse beži z oblaki in ptica-mi (izbor) BGD 1966; Pesmi (izbor) , Obraz (izbor) 1972; Ko bom tih (J,dober (izbor) 1973; Pesmi (izbor -Knpaj z Menartom in Krakarjem) Pesmi (izbor) 1980. Darjan rožanc Pisatelj, dramatik, publicist (1930), esejist; nekaj časa svobodni književnik, potem športni delavec v Ljubljani; Rožanc pripada gene raciji, ki se je od socialnega in sentimentalnega realizma primaknila k modernejši prozi; osrednja teksta sta kafkovski roman Slepo oko gospoda Janka in vojni čas obujajoči roman Ljubezen. V dramah se loteva socialne problematike z eksistencialnega vidika ali prehaja v družbeno kritiko. PROZA : Mrtvi in vsi ostali (novele) 1959; Zračna puška (novele) 1971; Slepo oko gospoda Janka (roman) 1972; Ljubezen (roman) 1979; Vstajenje mesa (novele) 1980; Metulj (roman) 1981; Hudodelci (roman) 1981; ESEJI: Demon Iva Daneva, 1969; Iz krvi in mesa (eseji o slov. mitih) 1981; TONE PARTLJIČ Dramatik, pisatelj. publicist (1940); najprej učitelj, potem dramaturg v SNG v Maribora in Ljubljani. Piše satirično dramatiko o sodobnem življenju, TV in filmske scenarije, realistično satirične novele o podeželskem učiteljstvu, publicistiko in ureja tudi različne knjižne izdaje. PROZA; Ne glej za pticami (nove le) 1967; Jalovost (novele) 1971; Volk na madridskih ulicah (novele), 1974. DRAME IN KOMEDIJE: Ribe na plitvini, upr. 1968; Naj poje čuk, upr. 1971; ščuke pa ni, 1973; O ne, ščuke pa ne 1976; Oskubite jastreba, 1977; Za koga naj še molim 1981; Nasvidenje nad zvezdami upr. 1981; Moj ata, socialistični kulak, upr. 1983; TV DRAME: Mama umrla stop, 1974; O težavah s Kalmanovim tru plom in neprimerni ljubezni med Frančkom in Gelo, upr. 1977, ERVIN FRITZ Pesnik, dramatik, dramaturg (1940). Piše refleksivno, satirično realistično poezijo z motivi iz vsakdanjega življenja in satirično dramatiko, tudi za TV. Dramska dela drugih avtorjev opremlja s songi. PESNIŠKE ZBIRKE; Hvalnica življenja, 1967; Pesniški list, 1972; Dan današnji, 1972; Okruški sveta, 1978; Minevanja, 1983. DRAMSKA DELA: Komisija za sa memore, 1969; Kralj Malhus, 1973; Farse, 1973; Mirakel o Sveti Neži, 1977. DRAGO JANČAR Pisatelj, dramatik, publicist (1948), časnikar. Končal je višjo pravno šolo v Maribora, bil dramaturg pri Viba filmu, sedaj je tajnik in urednik pri Slovenski matici. Piše pripovedništvo, npr. stilno artistični satirično kritični roman o enem dnevu aktivističnega študenta, Petintrideset stopinj in zgodovinsko alegorični roman o posameznikovih ogroženostih pred oblastniškim nasiljem Galjot. Novelistično zbirko s sodobno motiviko O bledem hudodelcu, pa tudi dramatiko, drama Disident Arnož in njegovi. PROZA: Romanje gospoda Houžvič-ke (novele) 1971; Petintrideset stopinj (roman), 1974; Galjot (roman), 1978; O bledem hudodelcu (novele), 1978; Red in pekel (lit. zgod. spis), 1980. Med njegove najuspešnejše drame sodi njegovo delo Disident Arnož in njegovi. Piše tudi TV drame in filmske scenarije. TOMAŽ ŠALAMUN Pesnik (1911); gimnazijo je končal v Kopra in diplomiral iz umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Šalamun je izrazit predstavnik novejše avantgarde šestdesetih let. Udeleževal se je večine skupinskih nastopov te avantgarde (zborniki: E-va. Katalog, Katalog II., Pericareže- NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA........................ 75.500 lir POLLETNA ........................ 54.500 lir MESEČNA.......................... 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333 racirep). Ukvarjal se je s konceptualno umetnostjo in bil povezan s skupino OHO. Šalamun ustvarja na izhodiščih zgodovinske avantgarde (dadaizem, nadrealizem) in izhaja iz osvobojene pesniške igre (Poker). Po formalno estetski in idejni plati je eden izmed prelomnih avtorjev v slovenskem pesniškem razvoju. PESNIŠKE ZBIRKE: Poker, 1966; Namen pelerine, 1968; Romanje z Maruško, 1971; Bela Itaka, 1972; Amerika, 1972; Arena, 1973; Sokol, 1974; lm-re, 1975; Druidi, 1975; Turbine, 1975; Praznik, 1976; Zvezde, 1977; Metoda angela, 1978; Po sledeh divjadi, 1979; Zgodovina svetlobe je oranžna, 1979; Pesmi (izbor) 1980; Maske, 1980; Bo lada za Metko Kraševec, 1981. IVO SVETINA Pesnik, publicist (1948), diplomiran iz primerjalne književnosti na F F v Ljubljani. Bil je član skupine 441 in poznejše literamo-gledališke skupine Pupilija Ferkeverk. Piše liriko s poudarjenimi estetici-stičnimi, ekzotični-mi, političnorevolu-cijskimi in satirič- nimi motivi. Sodeloval je z eksperimentalnim gledališčem Pekama, v katerem je režiral predstavo Gilgameš in dramatiziral Cankarjeva ljubezenska pisma Ani Lušinovi. PESNIŠKE ZBIRKE: 441, (soavtor), 1967; Piovi na jagodi pupa magnolija do zlatih vladnih palač, 1971; Heliks in Tibija, 1973; Botticelli, 1975; Vaša partijska ljubezen, očetje!; Herojska smrt življenja. . ., 1972, 1976; Joni, 1976; Disertationes, 1977. BORIS A. NOVAK Pesnik, dramaturg (1953). Diplomiral iz primerjalne književnosti in filozofije na F F v Ljubljani. Drama-maturg v drami SN G v Ljubljani. Piše liriko, v kateri prevladuje pomenska zvočna in estetska jezikovna igra. In to tudi v okvira klasičnih pesniških oblik (Sonetni venec). Poleg poezije piše dramska besedila in radijske igre. PESNIŠKE ZBIRKE: Stihožitje. 1977; Hči spomina, 1981; Prebesedimo besede (otroška poezija), 1981; 1001 stih, 1983. Razstava Rudolfa Sakside Ob 19.30 bo prav tako v okviru Prešernove proslave v tržaškem Kulturnem domu odprtje razstave slik Rudolfa Sakside. Razstavo prireja Društvo zamejskih likovnikov. O slikarju bo spregovoril umetnostni kritik Milko Rcner. Saksida sodi v starejšo generacijo slovenskih slikarjev v Italiji. Brez dvoma gre za izvirno osebnost, saj je Saksida vnesel v naš prostor svojevrstno fantastiko z izrazito liričnimi utrinki. Razstava v Kulturnem domu bo brez dvoma priložnost, da si celoviteje ogledamo delo goriškega mojstra, ki je znal v svoja platna vdahniti čar fantazije in poetičnosti. TONE SVETINA Med nebom in peklom ------28. ____ SlovM°eakala sta S8- da se je preoblekel in se po-. °d žene. Na obrazu mu je komisar prebral, bj 2e drugačnega mnenja, toda ni mu pustil, da in ®°Voril. Postopek proti njemu je bil že odrejen n Pretuhtan. Pode 80 §a v kletne prostore v samico, podobno luknji, kjer je že več jetnikov shiralo in radi ^osP°d Koruza, če se boste premislili in bi se talt0jP°gc!varia,ll s komisarjem, pokličite. Stražar bo I lavil«, je dobrohotno dejal Zanni. Ugiba]edtem ko sta Losanna in Zanni pila kavo in žar s a’ kdaj se bo mlinar omečil, je že prišel stradoni , spor°čilom, da bi jetnik rad govoril z gospo- »vZisa2em- go nirv^ te’- Zanni! človek se v svoji hiši počuti mno-Vsakim neÌ8e®a kot v samici policijske postaje! Z hitro Se *e laže pogovarjati s pozicije premoči. Prav in kohu ste]ltal. koliko pridobi, če se nam priključi, ° bi izgubil, če bi trmoglavil.« Stražar je pripeljal jetnika. Komisar mu je ponudil stol. Videl je posledice spremenjenega položaja na mlinarjevem obrazu. Njegov strah je bil nedvoumen, prekanjenost pa mu je ostala. »Bil sem prepričan, da se boste naglo spametovali in upoštevali našo velikodušnost,« je dejal komisar. »Da ne bo kakšne pomote, naj vam naštejem, kaj vse smo vam spregledali, da bi lahko napravili kupčijo. Moji ljudje so ugotovili, da ste goljuf kot večina mlinarjev, mesarjev in pekov in podobnih obrtnikov, s katerimi se oblast ubada že od srednjega veka. Vem, da si zavoljo tega ne delate skrbi in nimate težke vesti. Z napačno prijavo dohodka ste oškodovali državo, ki vam lahko že jutri vzame premoženje. Pred pol leta pa ste preprodali nekaj konj, ki so bili pritihotapljeni čez mejo. To sta dva prekrška. To pa še ni vse. Ljudje, s katerimi ste kupčevali, so osumljeni delovanja v organizaciji TIGR. To se pravi, da ste tudi vi osumljeni proti-državnega delovanja. Veste, kakšne kazni izreka sodišče za zaščito države v Rimu?« Mlinar Koruza je mukoma poslušal komisarjeve besede. Čelo so mu prekrile kapljice, kot bi ga s kamenjem prignali v kot, od koder ni rešitve. Moral se bo spajdašiti z njimi, kot so se morali vsi, ki so hoteli delovati poslovno in večati svoje premoženje. Zgrbil se je, ne vedoč, kaj naj odgovori. »Ponovil bom svoj predlog,« je nadaljeval komisar. »Delovali boste kot zvezni člen med nami in med našimi ljudmi v hribovju ob meji. Da ne bi zbudili pozornosti in si nakopali sovraštva, se vam ne bo treba vpisati v stranko. In nič ne boste poročali niti iskali sovražnikov, kar je najbolj nevarno. Pazili boste le, da ostanete globoko prikriti in oddajate spo- , ročila tistim, ki jim bodo namenjena.« Koruza se je oddahnil. »Zdaj gledam na vso stvar drugače. Oprostite, da se nismo takoj razumeli. Res nisem uporaben za nekatere stvari, toda to, kar predlagate, bom že zmogel...« Losannov obraz je preletel lokav smehljaj. Zadovoljen je mlinarju ponudil cigareto in vsem trem natočil konjak v pripravljene kozarčke. Trčili so in izpili do dna. »Delali boste s poročnikom. Zato je prav, da vas z njim seznanim.« S poročnikom sta si segla v roke in se motrila z mešanimi občutki. V tem trenutku se je začel odvijati klobič neznanih stvari, ki bodo imele usodne posledice. Koliko življenj je odvisno od te igre, v kateri bodo igralci stopali iz teme, si ni nihče predstavljal. Mlinar se je dodobra zavedel nevarnosti šele tedaj, ko mu je Losanna zabičal: »Svetujem vam, da ste skrajno previdni! In zvesti nam bodite! Če se nam boste izneverili, ne bo nobenih zaslišanj, tudi sodnega procesa ne! Vaše truplo bo naplavila reka...« Koruza, ki je nekje slišal, da so si metode mafije in tajne policije precej podobne, saj so tudi v teh krajih izginili nekateri ljudje, kot bi se udrli v zemljo, je vdano pokimal, rekoč: Na smuku v Corti ni d’Ampezzo Hòflehner pred Ràberjem (Svi.) Brez sprememb na vrhu leslvice svetovnega pokala CORTINA D’AMPEZZO — Z vče rajšnjo zmago v smuku v Gortini d’Ampezzo si je mladi Avstrijec Helmut Hoeflehner prismučal drugi u-speh v svoji karieri, obenem pa tudi vozovnico za Sarajevo, kjer se bo pridružil Klammerju in Reschu, ki imata mesto že zagotovljeno (seveda med smukači, kjer pa manjka še četrto ime). Včerajšnje tekmovanje pa v glavnem ni bilo posebno zanimivo in za grizeno, čeravno je odločalo o marsikaterem odprtem mestu za Sarajevo. Nekaj jasnosti je prineslo v švicarsko ekipo. Zurbriggen bo gotovo nastopil v veleslalomu, v smuku pa se bodo pomerili Raeber, Mueller, Cathomen in Heinzer. Tekma ni prinesla posebnega presenečenja niti v ita’ijanskem taboru. Cornaz bi si mesto v ekipi zagotovil le z zmago, vendar je bil po odličnih časih v poskusnih vožnjah končal šele 22. Tako so v italijanski reprezentanci že včeraj sporočili, kdo bo šel na olimpijske igre, in sicer Mair, G bidoni in Sbardellotto. Poleg tega so pojasnili, da bosta v slalomu gotovo nastopila De Chiesa in Giorgi, glede Toetscha, Grigisa in Edalinija pa niso še sprejeli dokončnega sklepa. V veleslalomu so dokončno določili Gior gija in Erlacherja, Pramotton in F ob ba pa se bosta potegovala za tretje mesto. Dokončna odločitev o sestavi posameznih reprezentanc pa bo padl a v soboto in nedeljo v Borowetzu v Bolgariji, kjer bosta na sporedu še zadnji slalom in veleslalom pred olimpijskimi igrami v Sarajevu. VRSTNI RED 1. Hoeflehner (Av.) 1’51”81; 2. Rae- ber (švi.) 1'53”05; 3. Cathomen (švi.) 1’53”06; 4. Johnson (ZDA) 1’53”17; 5. Wimsberger (Av.) 1’53”52; 6. Pod-, borski (Kan.) 1’53”59; 7. Weirather (Av.) 1’53”73; 8. Komen (Švi.) 1’53” 78; 9. Lee (Avstral.) 1’53”84; 10. Steiner (Av.) 1 ’53”91 ; 11. Mueller (Švi.) 1’53”93; 12. Duerr (ZRN) 1’54”30; 13. Sbardellotto (It.) 1’54”47; 14. Heinzer (Švi.) in Klammer (Av.) 1’54”57. LESTVICA SMUKA ZA SP 1. Raeber (Švi.) 94; 2. Resch (Av.) 90; 3. Klammer (Av.) 79; 4. Podbor-ski (Kan.) 74; 5. Heinzer (Švi.) 60. SKUPNI VRSTNI RED ZA SP 1. Zurbriggen (Švi.) 209 ; 2. Wenzel (Liecht.) 168; 3. Stenmark (Šve.) 156; 4. Steiner (Av.) 125; 5. Girardelli (Luks.) in Heinzer (Švi.) 123; 7. Rae ber (Švi.) 118. Mrzlično pričakovanje Za jutrišnje srečanje tretjeligaškega italijanskega košarkarskega prvenstva med Sorvolano in Jadranom (v Trstu ob 20.30) vlada izredno pričakovanje. Na sliki; posnetek s prvega srečanja jutrišnjih tekmecev Včeraj v košarkarskem pokalu prvakov Bosna poskrbela še za en podvig Pred prijateljsko tekmo proti Mehiki Enzo Bearzot kritičen do nekaterih časnikarjev RIM — Kot je sicer navada, tudi priprave za jutrišnje prijateljsko nogometno srečanje proti Mehiki niso mogle brez polemik. Italijanski zvezni trener Enzo Bearzot je podal kratek obračun svojega vodstva reprezentance. Podčrtal je nekaj lepih uspehov svojih fantov, govoril je o posameznikih o njihovem doprinosu v reprezentanci, dotaknil pa se je tudi poročanja o reprezentanci. Brez o klevanja pa je tudi napadel nekatere časnikarje in še posebno enega, ki piše o reprezentanci za »Gazzetto dello Šport« (Franco Mentana), ki je iz protesta tudi zapustil prostor, kjer je bila tiskovna konferenca. Tudi to ni spravilo iz tira Enza Bearzo-ta, ki je svoj poseg sklenil, da bo Na letošnjem tekmovanju za zame j sko smučarsko prvenstvo, ki bo v nedeljo na Matajurju in bo veljalo za 4. pokal Združenja slovenskih društev v Italiji, se obeta nekaj zanimivih novosti, ki bodo to manifestacijo gotovo popestrile in osvežile. V prvi vrsti je tu odločitev, da bo prvak znan že po nedeljski tekmi, z razliko od prejšnjih sezon, ko so ga zbirali na podlagi uvrstitev na raznih tekmovanjih, ki so jih pri re j ala naša društva. Letos bo namreč teh tekmovanj, ki terjajo velik organizacijski napor, tudi manj, saj sta na sooredu le še »Pokal treh dežel« in »Zimske športne igre«, ki pa bodo letos še posebno slovesne, ker bodo potekale ob 80-letnici ustanovitve SPDT. Druga velika in pomembna novost pa je v tem, da bo iz nedeljskega tekmovanja v resnici izšel res zamejski prvak, ker smo prejšnja leta imeli le prvake v posameznih kategorijah, ne pa absolutnega zmagovalca. Na Matajurju bo namreč na sporedu svoje delo, kot vselej doslej, skušal opraviti pošteno; da si bo prevzel vsakršno odgovornost v primeru slabih rezultatov; da je pa sedaj pomembno, da svoje delo opravlja popolnoma v miru. V PRIJATELJSKI TEKMI Zmaga Udineseja Lecce — Udinese 3:5 (2:2) LECCE — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je Udinese po pričakovanju premagal moštvo Lecceja. Za Udinese so bili uspešni : Causio 2, Virdis 2 in Žico, za domačine pa Pa-ciocco 2. najprej veleslalom, na katerem se bodo pomerili vsi udeleženci, seveda razvrščeni v posamezne kategorije. Zatem bodo na podlagi absolutno najboljših časov ne glede na kategorijo izbrali petnajst prvouvrščenih v moški in deset v ženski konkurenci, ki se bodo znova pomerili, tokrat za naslov zamejskega prvaka oz. prvakinje. To pa še ni vse. Izredno pomembno je namreč, da so k organizaciji tekmovanja pristopili tudi Benečani, in sicer smučarski klub Matajur, ki si je prevzel nalogo, da pripravi progo in poskrbi za časomerilce. Prav to Bosna — Barcelona 96:90 (46:47) SARAJEVO — Sarajevska Bosna je v prvem povratnem kolu finalne skupine pokala prvakov poskrbela še za eno veliko presenečenje. Sarajevčani so namreč včeraj doma povsem zasluženo premagali še Barcelono in so se povsem nepričakovano »vpletli« v borbo za superfinale. Najboljši strelci pri Bosni so bili Hadžič (29 točk), Benaček (17) in Vučevič (15), pri gostih pa Davis (22), Sibilio (16) in San Epifanio (14 točk). Bancoroma — Limoges 82:76 (48:47) RIM — Bancoroma je po pričakovanju, toda ne brez težav premagala francosko moštvo Limoges. Gilardi (29 točk) in Wright (14) sta bila najboljša v rimskem moštvu, pri go- sodclovanje je izredno spodbudno za krepitev in utrjevanje stikov z našimi rojaki iz Benečije. In še nekaj je, kar obeta tekmovanju velik uspeh, in Sicer ugodne snežne razmere, saj je snežna odeja debela kar meter in pol. Preidimo sedaj k nekaterim podrobnostim. Start na prvem veleslalomu bo ob 9.30. Skupno se je zanj prijavilo 174 tekmovalcev, ki bodo porazdeljeni v petnajst kategorij. Prijav je sicer manj kot prejšnja leta, pa vendar gotovo ne zato, ker bi zanimanje za taka tekmovanja padlo. Prvi vzrok je verjetno v tem, da se stih pa Murphy (33) in Douglas (16). Po včerajšnji zmagi ter po porazih Barcelone in Jollycolombanija ima Bancoroma sedaj večje možnosti za superfinale. Makabi - Jollycolombani 79:77 (42:44) TEL AVIV — Po 'zredno izenačenem srečanju, v katerem pa je Jollycolombani slabo igral, je Makabi zmagal z dvema točkama razlike. Pri Makabiju sta bila najuspešnejša Ber-kovvitz (29 točk) in Brickowski (20), pri gostih pa Riva (29) in Brewer (15). Naj omenimo, da so ob koncu srečanja Marzorati in nekateri soigralci hoteli napasti sodnika LESTVICA Jollycolombani Cantù (It.), Barcelona (Šp.) in Bosna Sarajevo (Jug.) 8; Bancoroma Rim (It.) 6; Makabi Tel Aviv (Izr.) 4; Limoges (Fr.) 2. gospodarska kriza pozna tudi pri nas, saj na primer tri ali štiričlanska družina na takem izletu ne pride prav poceni skozi. Ta prvi kvalifikacijski spust se bo končal predvidoma okrog poldne. Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji bodo prejeli kolajne. Proga tega veleslaloma je dolga okrog 1300 m, za »baby sprint« in dame pa bo nekoliko krajša. Drugi veleslalom, ki bo odločal o zamejskem prvaku, bo ob 13. uri. Start na tej preizkušnji bo nekoliko višje. Zmagovalca v moški in ženski konkurenci bosta nagrajena s pokalom, kot bo tudi s pokalom nagrajenih prvih pet društev. Nagrajevanje bo predvidoma ob 15.30 v vasi Matajur. Še na nekaj bi opozorili udeležen ce nedeljskega tekmovanja. Cesta za Matajur je namreč precej ozka, tako da dve vozili ne moreta vštric. Zato je najbolje, da do 8. ure pridejo v Sovodnje pod Matajurjem, od koder bo kolona v spremstvu redarjev krenila proti vrhu. POKAL POKALNIH PRVAKOV Simac — Saturn 75:81 (41:44) MILAN — Kljub sinočnjemu porazu se je Simac, skupno z zagrebško Ci-bono, uvrstil v polfinale. KORAČEV POKAL Tours — Bic 81:72 TOURS * Minarti 2, C ra pez 16, Gor-dolon 2, Lamie 6, Pellom 19, Vestries 16, Lamb 20. BIC TRST: Bobicchio 2, Tonut 12, Palumbo 24, Jones 13, Zaratti 19, Fabbricatore 2. TOURS — V zadnjem srečanju če trtfinaine skupine Koračevega pokala je Bic izgubil tudi v Toursu in tako neuspešno končal svoje nastope v tem pokalu. V polfinale tega pokala so se u-vrstili: Crvena zvezda (Jug.), Zaragoza (Šp.), Orthez (Fr.) in Antibes (Francija). • ŠESTDNEVNA DIRKA V PARIZU. Danes se bo pričela v Parizu šestdnevna kolesarska dirka, na kateri sta favorita Italijan Moser in Zahodni Nemec Dietrich Thurau. SINOČI V BAZOVICI Občni zbor ŠD Zarja Ob številni udeležbi je bil sinoči v Bazovici 18. redni občni zbor ŠD Zarja na katerem so pregledali opravljeno delo ter podali načrt prihodnjega delovanja. O občnem zboru bomo podrobneje še poročali. SNEŽNE RAZMERE Forni di Sopra 75 - 150; Ravasclet-to 60 - 120; Nevejsko sedlo 115 - 215; Trbiž 70 - 120; Piancavallo 100 - 200; Claut 40 - 50; Matajur 50 - 150; Sauri» 60 - 80; Sedlo Chianzutan 70 - 110; Ampezzo 40 - 80; Krvavec 110; Jezersko 70; Kranjska gora 75 - 85; Vogel 265; Zatmik 70 - 80; Kanin 150 -260; Livek nad Kobaridom 55; Lokve nad Novo Gorico 40; Črni vrh nad 1" dri jo 35; Kalič 35. Tako v nedeljo na Matajurju PROGA — kvalifikacijski slalom: višinska razlika 260 m, število vrat 42; finalni slalom : višinska razlika 290 m, število vrat 44. GLAVNI SODNIK: Lucijan Sosič; VODJA TEKMOVANJA: Bruno Škerk; VODJA.PROGE: Manlio Dorbolò; RAZSODIŠČE: predsedniki ali predstavniki društev; ZDRAVSTVENA OSKRBA: dr. Rafko Dolhar; SODNIKA NA STARTU: predstavnik SK Matajur; SODNIK NA CILJU : predstavnik SK Matajur. ČASOMERILCI: člani SK Matajur; PROGO BO ZAČRTAL: Manlio Dorbolò. V nedeljo na Matajurju zamejsko smučarsko prvenstvo Drevi redni mesečni šahovski turnir Drevi bo ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje) na sporedu redni mesečni šahovski brzotumir ZSŠDI. Ti brzoturnirji, ki se odvijajo vsak prvi petek v mesecu že leto dni, so zelo priljubljeni med našimi šahisti, udeležijo pa se jih lahko vsi šahisti ne glede na starost, spol ali šahovsko znanje Koristni prijateljski odbojkarski tekmi Odbojkarice in odbojkarji iz Vršaca so izkoristili prekinitev prvenstva za skupne priprave v Poreču. Med tednom pa so odigrali prijateljski tekmi z odbojkaricami Mebla in odbojkarji Bora JIK Banke. Naj omenimo, da OK Vršac nastopa z žensko šesterko v 2. zvezni ligi, z moško pa v vojvodinski ligi. Meblo — OK Vršac 2:2 (15:13, 13:15, 7:15, 15:10) MEBLO: Kralj, Lia in Grazia Legi ša, Cergol, Kus, Klemše, Antoni, Maver in Pesaressi. OK VRŠAC: Obadžič, Erski, Raden-kovič, Luka, Boškovič, Kutrički in Radak. Srečanje samo je bilo precej izenačeno in v prvih dveh setih tudi kakovostno. Zastopnice Mebla so v prvih dveh nizih igrale dobro v obrambi, a ne najbolj učinkovito v napadu, ker so nekatere igralke poškodovane in bolne, da niso mogle igrati s polno močjo. Trener Logar ima sedaj prav s poškodbami precej težav,, saj so več ali manj že stare in ni- koli ne najbolje pozdravljene. Poleg tega pa se bo moral odreči še pomoči Vide Legiše, kar je velika izguba. Upati je le, da bodo slovenske odbojkarice z zagrizeno igro znale premostiti vse te težave v nadaljevanju prvenstvenih bojev. Bor JIK Banka — OK Vršac 0:3 (9:15, 12:15, 13:15) BOR JIK BANKA: Pečenko, Stančič, Marušič, Škabar, Korba, Budin in Bitežnik. OK VRŠAC: Araškov, Luka, Stani-šič, Bašič, Brankov, Mladenovič, Vlahovič in čankovič. Gostitelji so bili povsem enakovred ni nekoliko telesno višjim nasprotnikom. Sama igra je bila lepa in zanimiva, a igralci iz Vršaca so bili v končnicah setov prisebnejši in delali tudi manj napak. V drugem nizu se je poškodoval Pečenko in s tem je Borova šesterka izgubila precej v napadu in tudi blok ni bil najboljši. Naši fantje so se izkazali z zagrizeno obrambo, ki pa jim ni prinesla niti delnega zadoščenja. (G.F.) Športna šola Trst obvešča tiste udeležence plavalnega tečaja na Alluri, ki doslej tečaj® niso obiskovali in so se prijavili Pr' vič, naj se prve vaje udeleže dane»> 3. februarja, ob 15. uri. šahovska komisija ZSšDl prireja danes, 3. februarja, red*® mesečni šahovski brzoturnir, ki bo Gregorčičevi dvorani v Trstu, ob P’ uri. TRK Sirena obvešča, da je tajništvo kluba " razpolago članom in prijateljem v»» ko soboto od 15. do 16. ure. ŠD Breg - smučarski od»e^ sporoča, da bo v nedeljo, 5. t n,j' odhod avtobusa na Matajur ob ’ uri iz Doline, ob 6.15 iz Boljunca 1 ob 6.30 iz Boršta. V ženski odbojkarski B ligi se pričenjajo kvalifikacije za napredovanje Meblo v gosteh v Padovi pri bivšem prvoligašu Po treh tednih premora bodo jutri igralke naše združene ekipe Meblo zopet stopile na igrišče. Pričeli se bodo namreč odločilni boji za točke v drugem delu odbojkarskega prvenstva B lige. Da pa bo vsaka tekma izredno težka, se bomo lahko prepričali že na samem začetku, ko bodo slovenske odbojkarice gostovale v Padovi pri šesterki CUS, ki je glavni favorit za prestop v A-2 ligo. To nam je potrdil tudi Nino Batti-stello, odgovorni za odbojko pri tem univerzitetnem krožku, ki nam je v krajšem telefonskem razgovoru dejal: »Pred štirimi leti je CUS igral celo v A-l ligi. Nato sta sledili dve nesrečni sezoni in znašli smo se v B ligi. Mislili smo, da bo to le kratkotrajno, a ni bilo tako. Dvakrat zaporedoma smo osvojili drugo mesto in se nato udeležili kvalifikacij za prestop v višjo kategorijo, vsakič pa smo naleteli na boljšega nasprotnika in z našimi ambicijami ni bilo nič.« »Zadnji dve leti ste bili drugi in to ni zadostovalo za kakovostni skok. Le tos je torej nujno, da zasedete prvo mesto...« »Prav gotovo, saj smo videli, da so bile kvalifikacije za naše igralke pretrde. Enostavno niso bile zmožne lepo odigrati dveh težkih tekem v istem dnevu in vrhu tega še zjutraj. Letos pa se mi zdijo dekleta zelo samozavestna in trdno odločena, da dosežejo toliko zaželeni cilj. Društvo pa jim stoji ob strani in jih v teh prizade vanjih podpira, čeprav so žal finančna sredstva, s katerimi razpolagamo, dokaj skromna. Kot univerzitetni krožek sponsorja ne smemo imeti, zato si ne moremo privoščiti nakupovanja igralk drugih društev, ampak se opiramo pretežno na lastne sile.« »Je bivša reprezentantka De Diana še vedno gonilna sila ekipe?« »Je. Nedvomno je ta igralka za stopnjo više od vseh ostalih. Na vsaki tekmi, na vsakem treningu da vse od sebe. Zaveda se odgovornosti, ki jo ima. Ni pa to tip igralke, ki bi znala ostale "povleči” za sabo. Svoje zagrizanosti ne zna prenašati na soigralke in to je velika škoda, saj je taka oseba v sleherni ekipi nujno potrebna.« »Kaj pa nam lahko poveste o Tržačanki Elizabeti Nacinovi, ki je letos prestopila k vam?« »Dobra igralka je. Prvenstvo je začela naravnost sijajno. V napadu je bila izredno koristna, podaja njej je pomenila gotovo točko. Trenutno pa je nekoliko v krizi, ima tudi lažje poškodovano koleno in igra bolj malo. Vsekakor Ima veliko volje, da se uveljavi.« »Kakšen se vam zdi splošen nivo prvenstva?« »Mislim, da je igra precej boljša kot prejšnja leta. Skoraj vse ekipe so se ojačile, zato je tudi kakovost večja in vzporedno s tem je zrast.lo tudi zanimanje za to prvenstvo. Če lahko primerjam našo skupino z ostalimi, bi rekel, da sta Emilija in Toskana občutno slabši, močnejše pa so ekipe iz Lombardije in Piemonta.« »Kdo vam lahko prekriža račune v boju za A-2 ligo?« »V prvi vrsti je to lahko mestni tekmec Tregarofani (bivši Leonardi op. p.). Za razliko od nas imajo močnega sponsorja, ki jim je omogočil, da so nakupili nekaj novih igralk. V začetku so imeli težave z uigravanjem ekipe, nato pa so se "ujeli” in nas v drugem derbiju tudi premagali. Menim, da so sedaj v boljši formi kot mi. Z nezaupanjem gledamo tudi Nervoso, ki je sicer zelo mlada ekipa, je pa ogromno pridobila s prihodom trenerja Scalzotta. To je človek, ki živi za odbojko in če dobi primerne igralke, ki so pripravljene prenašati njegov brutalen način dela, je sposoben doseči katerikoli rezultat. Ne izključujem pa, da bi se v borbo za napredovanje vključila še katera ekipa, recimo Meblo, ki je menda nastal iz združitve dveh društev. Sicer pa vem, da si je naš trener Meblo ogledal in ga gotovo bolje pozna.« »Če bi z Meblom izgubili kak set, bi to bil za vas neuspeh?« »Sploh ne. Važno je zmagati, tudi s 3:2. Naše igralke zelo težko igrajo enako zbrano skozi vso tekmo. Posebno če z lahkoto zmagajo v prvih dveh setih, se prilagodijo igri nasprotne e-kipe in prav v tem tiči največja nevarnost.« »Kako pa se da premagati CUS?« »Tega ne bi povedal rad. No, verjetno nas lahko spravi v težave ekipa, ki bi bila posebno spretna v obrambi. Sicer so vsi premagljivi. Zrelost in prava moč neke ekipe pa se kaže v tem, da zna svojo igro tudi spremeniti, če tako zahtevajo okoliščine.« Do tod predvidevanja — od jutri dalje pa bo glavno besedo imelo igrišče, ki je edino merodajno. (Mig.) Povratni del promocijskega prvenstva V1. kolu naše ekipe niso brez možnosti Borovec R. Race: V2. delu bi morali svojo uvrstitev popraviti Dvotedenska prekinitev je dokonč-ri) za nami in odslej se bo promocijsko prvenstvo redno odvijalo brez Pavz do zadnjega kola. V prvem kolu povratnega dela imajo vsi naši Predstavniki precej možnosti, da pridajo do novih točk, vsekakor pa morajo v drugem delu prvenstva zaigra-u bolj prepričljivo in se izogniti nerodnim porazom. Rado Race, dolgoletni Borov košarkar, ki je tudi letos nenadomestljiv standardni igralcev v moštvu Bora Radenske, je rad pristal na pogovor »Prekinitev med prvim in drugim urioTO prvenstva je bila kot nalašč zu odpravljanje raznih pomanjkljivo-sR in za dobro pripravo na preostali tiel Prvenstva. Ste jo pri Boru ustrez-n° izkoristili?« »Trenirali smo kot vedno ter odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem. Uvedli smo nekaj novih kombinacij v napadu ter se angažirali pri odpravljanju naših glavnih hib v obrambi.« »Vaša uvrstitev v prvem delu prvenstva (5. mesto) ni povsem zadovoljiva. Boste odslej zaigrali bolje in uspešnejše kot v prvih tekmah, ko se vam je nekajkrat ponesrečilo?« »Predvsem bi rad poudaril, da smo odločilne poraze utrpeli predvsem v začetnih nastopih, deloma zaradi slabe uigranosti moštva in deloma zato, ker smo še iskali svojo ekipno identiteto v smislu, da smo se šele spoz navali in se navajali na nov koncept igre. Prepričan pa sem, da bomo drugi del odigrali brez velikih spremenljivk in se tudi višje uvrstili.« »Prva dva na lestvici imata deset točk prednosti pred vami. Misliš, da se jim boste v tem delu prvenstva lahko približali?« »Glede na značilnosti promocijskega prvenstva to ni izključeno. Vsako leto tudi najboljšim nekajkrat ni šlo po načrtu, zato ni nemogoče, da bi se Bor Radenska še bolj približal vodečim.« »Povej še svojo prognozo v zvezi z nastopi slovenskih ekip v tem prvem kolu.« »Bor Radenska bo doma premagal miljsko Edero, Kontovel bo igral v gosteh, ampak menim, da lahko premaga Liberta s. Tudi Polet bo po mojem mnenju slavil proti Ferroviariu, saj bo igral na domačih tleh.« (Cancia) Danes igra za vas Magda Gojča Arezzo - Cremonese X 2 Cagliari - Pistoiese 1 Campobasso - Varese 1 Catanzaro - Padova 2 Cavese - Atalanta X 2 Cesena - Pescara 1X2 Como - Perugia 1 Lecce - Empoli 1 Sambenedct. - Palermo 1 X Triestina - Monza 1 Ancona - Brescia 1X2 Salernitana - Bari X 2 Ravenna - Teramo X Magda Gojča je aktivna športna delavka. Čeprav je pričela kot odbojkarica, se je nato »zaljubila« v nogomet in zavzeto sledi nogometni ekipi Gaje v njenih nedeljskih nastopih. Od leta 1982 je tudi predsednica padri-ško - gropajskega društva. Sonja Lutman je prejšnji teden pravilno napovedala devet rezultatov. V PRVENSTVU KADETOV borovci zmagali a niso zadovoljili Libertas B — Bor 89:108 O^DR: Pregare 26 (4:6), Semen 9 tl .' L Žnidaršič, Pettirosso, Smo-^a.k 10 (4:4), Parisi 19 (3:6), Kova fR 1°. Korošec 11 (1:3), Tavčar 20 WjK>. Žerjal 3 (1:2). s^abi igri so borovci z lah-TiT0 Premagali skromni Libertas B. dj li slabi so bili v obrambi, a tu-v napadu je bilo veliko zmede, S(jj. 80 nekateri posamezniki bolj mi-^ nase kot na ekipo in proti moč-ekipam bo seveda nemogoče ®dvajati tako igro. (ja '?t|er _ Je dal možnost prav vsem, temi'* fasa stopijo na igrišče. Med Nuih ^..ie izkazal predvsem Žerjal, ggi ,0 jši pa je bil gotovo David Preit, * ki je tudi dosegel največ točk, (13-*.zkazal predvsem z metom in asistencami (10). (Vanja) Q DEČKI ^ Ricreatori 50:104 (19:49) Lia2!r Grah°nja 2, Panjek 4 (0:5), se^Tis 12 (2:3), Berri, Subbi, Bla CarU 2 (3:8)' ^k 8, Birsa 17 (1:3), °krnien tcmu da je nastopila zelo k°n^nn ’ borova ekipa dečkov dobro . P°kazala lep napredek. Zelo Se 1® igraia v prvi četrtini, ki V kon'Ji pri rezultatu 16:20 V dn Ricreatori ja. 8rali twì .četrtini pa so borovci i- Mvovaini Ur,no, v štirih- saj je P° levo Daria igral lahko le z taàloìnr»?' .G°stje so tako izkoristili V tinnii ln vis°ko povedli. s°tnost ruvanja se je občutila odale konec ie b*° tek- . Tokrat * Turk in d a se izkazala zlasti Aleš °irSa iL va,Vel Lippolis. Tudi Andrej Cc ne h; uspešen pri metu, toda “il njena0-° Srešil pod košem, bi 8 v 'zkupiček lahko dvojen. (Vanja) Naše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih 1 Odbojkarski spored tekem na Goriškem se je s tem tednom obogatil z dvema novima prvenstvoma. Stekli sta namreč prvenstvo »under 15« za ženske in pa A skupina 1. moške divizije. 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA B Naš pràpor še vedno vodi na lestvici, sledita pa mu Olympia in Val. Nevaren tekmec za višja mesta postaja šesterka iz Ločnika. Listale tri ekipe pa po dosedanjih izidih ne sodijo v ta krog. Naše ekipe so se v zadnjem za vrtljaju lepo izkazale. IZIDI 4. KOLA Olympia - Capriva 3:0; Libertas Gorica - Naš prapor 0:3; Lucinico - Val 3:1; zaostali tekmi: Libertas Capriva - Mossa 0:3; Val - Libertas Gorica 3:1. LESTVICA Naš prapor 8, Olympia in Val 4, Lucinico, Mossa in Libertas Capriva 2, Libertas Gorica 0. PRIHODNJE KOLO Val - Libertas Capriva (danes ob 19. uri v Štandrežu) ; Mossa - Li- 4 5 6 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 2 1 1 1 2 X 2 bertas Gorica; Lucinico - Olympia (4.2., ob 20.30 v Ločniku). Počiva : Naš prapor. SKUPINA A V ponedeljek starta ekipa Soče. Tekmo, v kateri je zaposlena druga naša ekipa, Sovodnje, pa so prenesli na kasnejši datum. SPORED 1. KOLA Ronchi - Arci Pieris; Tomana -Soča (6.2. ob 20.15 v Gradišču) ; Sovodnje - Italcantieri. 1. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A Sovodenjke utrjujejo svoj položaj na vrhu lestvice, Soča in Dom A-gorest pa se nahajata še vedno na dnu razpredelnice. Po dosedanjih rezultatih bj morali glavno besedo v tej ligi imeti šesterki Sovodenj in Intrepide. IZIDI ZADNJIH TEKEM Intrepida - Soča 3:0; libertas Kr-min - Sovodnje 1:3; Dom Agorest -Sovodnje 0:3; Soča - Libertas Kr-min 1:3. LESTVICA Sovodnje 8, Intrepida Mariano, Libertas Krmin 4, Dom Agorest, Soča 0. PRIHODNJE KOLO Dom Agorest - Libertas Krmin (danes, ob 17. uri v Štandrežu) ; Sovodnje - Intrepida (6.2. ob 20.15 v goriškem Kulturnem domu). SKUPINA B Torriana je prevzela vodstvo na skupni lestvici. Prvenstvo iz kola v kolo postaja zanimivejše in izenačeno. IZIDI ZADNJIH TEKEM Farra - Tomana 0:3; Corridoni -Torriana 3:0; Tomana - Canon 3:1; Italcantieri - Corridoni 0:3; Farra -Italcantieri 0:3. . LESTVICA Torriana 6, Corridoni, Canon 4, Italcantieri 2, Farra 0. PRIHODNJE KOLO Italcantieri - Torriana ; Canon -Corridoni; počiva: Farra. DEČKI Od naših predstavnikov se še drži edinole Olympia. ZADNJI IZIDI Libertas Gorica - Olympia 3:0; I-talcantieri - Torriana 3:1; Naš prapor Val 0:3. LESTVICA Italcantieri Tržič 16, Libertas Gorica 8, Torriana, Val 4, Lucinico 2, Naš prapor 0. PRIHODNJE KOLO, Lucinico - Naš prapor (5.2. ob 10.30 v Ločniku); Libertas - Italcantieri; Olympia Naš prapor (7. 2. ob 19.30 v Gorici). DEKLICE Canon iz Tržiča še vedno vodi na skupni lestvici, toda odločno prodira proti vrhu Libertas iz Gorice. Sovodnje je še vedno na predzadnjem mestu. V zadnjem kolu so naša dekleta s tesnim izidom klonila v Tržiču. ZADNJI IZIDI Canon - Libertas Krmin 2:3; Italcantieri - Sovodnje 3:2; Pierri Corridoni 1:3; Grado - Corridoni 0:3; Italcantieri - Canon 0:3. LESTVICA Volley Canon Tržič 16, Corridoni, Libertas Krmin 14, Libertas Gorica, Italcantieri 10, Pierri 6, Sovodnje 4, Grado 0. PRIHODNJE KOLO Libertas Krmin - Italcantieri ; Sovodnje - Grado (6.2. ob 20.15 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici); Corridoni - Canon; počiva Libertas Gorica. »UNDER 15« (ženske) Prvenstvo se je začelo v nedeljo. Doslej razpolagamo le z enim izidom in sicer iz tekme, v kateri je slavila goriška Olympia. V tej ligi nastopajo tudi Sovodnje. DOSEDANJI IZID: Lucinico - O lympia 0:2. PRIHODNJE KOLO Mossa - Olympia (4.2. ob 16. uri v Ločniku); Adi Ronchi - Tomana; Canon - Intrepida Mariano; Italcantieri - Sovodnje (5.2. ob 9. uri v Tržiču) ; počiva : Lucinico. Sovodnje »Butkovič« — AGLI Ronke 2:0 (15:3, 15:8) SOVODNJE »BUTKOVIČ«; Lovi-sutti, Devetak, Vižintin, Cotič, Flo-renin, Černič, Ferletič, Klančič, Cerne. V prvi tekmi ženskega prvenstva «under 15« so predstavnice Sovodenj «Butkovič« izbojevale prepričljivo zmago proti šesterki iz Ronk. Srečanje, ki so ga odigrali v telovadnici Kulturnega doma, je potrdilo kakovostno razliko obeh ekip, saj so slovenske igralke pokazale dosti več znanja in boljšo igro. Zadovoljiv nastop smučarjev tekačev goriške Olympie Smučarji tekači goriške Olympie so v nedeljo dosegi dobre rezultate na »3. trofeji Aquini«, ki so jo pripravili v Ovčji vasi. Še najbolje so se izkazale ženske, ki so ekipno zasedle 6. mesto. V nedeljo pa se bodo smučarji goriškega društva udeležili tekaškega tekmovanja na 42 km dolgi progi v Gortini. Naročnino: Mesečno 10 000 lir - celoletno 120 000 hr V SFRJ Številko 15.00 din. naročnina za zoseb mke mesečno 180.00. letno 1800.00 dm. za orga-mzociie in podjetia mesečno 250.00. letno 2.500.00 dm Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ona Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglati • Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st . viš. 23 mm) 39 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L ZTT fcjWjl člen itelijenske in tiskaj Trst IM Nil ,ve,e £»*op*»n.h ' ’ NIX /aiolmkov FIEG .‘J. februarja 1981 Na tujem zaposleni delavci niso ustrezno zaščiteni RIM — Enotna sindikalna federacija predlaga parlamentu izglasovanje takšnega zakona v korist v tujini zaposlenih italijanskih delavcev, ki bo odpravil tveganja za njihovo varnost, zagotovil plačevanje socialnih prispevkov in delo. V Italiji se na podlagi časovno omejene delovne pogodbe vsako leto odpravlja na delo v tujino okoli 100.000 delavcev. Povečini so gradbeni delavci pri podjetjih v arabskih državah, Alžiriji, Libiji in Južni Ameriki. »Gre za številno, skupino delavcev, ki se ne uvršča v vsedržavno delovno pogodbo in tudi država nima nadzorstva nad njo, da bi jo zaščitila,« so izjavili sindikati in sklenili takoj opozoriti ministrstvo za notranje zadeve, da izstavijo potni list 18 Italijanom, ki v Libiji že 40 dni čakajo na povratek. V zakonu, ki ga predlagajo sindikati, naj se z državnim nadzorom prepreči pobiranje podkupnine predvsem na jugu; individualne pogodbe naj se povežejo s kolektivnimi; zvišajo naj se sedaj minimalni socialni prispevki podjetij, da bodo imeli delavci višje pokojnine. Država naj položaj teh delavcev v inozemstvu uredi na podlagi bilateralnih sporazumov. Ker gre ponavadi za strokovnjake, naj se vpišejo v strokovna združenja. PRIMER BAUER Ugrabitelji kršijo »pravila igre« BOLOGNA — Družina Bauer je v enem mesecu ugrabitelje 28-letne hčerke Patrizie že nekajkrat pozvala, zadnjač včeraj, da so odkupnino plačali in naj zato hči izpustijo. Kakor je znano, so ugrabitelji zahtevali 5 milijard lir odkupnine, ki pa jih podjetnik Giovanni Bauer ni premogel. Pač pa je nabral 1,8 milijarde lir, ki jih je bil pripravljen izplačati, če mu ugrabitelji sporočijo (kar so kmalu zatem tudi storili), da je njegova hči še živa. Po izplačilu tega zneska pa ugrabita'ji ženske še niso izpustili. Patrizio Bauer, ki je vodila očetovo uvozno podjetje za glasbila, so v kraju Oadriano, v bolonjskem predmestju ugrabili ponoči, ko se je z dela vračala domov. Izklesana kandidata Kipar Burch je upodobil dva kandidata za letošnje ameriške predsedniške volitve (Telefoto AP) Proti diskriminaciji homoseksualcev v Evropi RIM — Evropski homoseksualci lahko upravičeno rečejo, da so zabeležili lep uspeh oziroma dosežek. Komisija zc zadeve socialnega značaja evropskega parlamenta, ki je zasedala v sredo v Bruslju, je soglasno odobrila poročilo neodvisne levičarke Vere Squarcialupi, v katerem je bila izrečena zahteva, naj komisija EGS in vse države članice naredijo vse, da bi se nehala diskriminacija homoseksualcev in naj svetovna zdravniška zveza črta homoseksualnost iz seznama bolezni. Med srečanjem samim so bili predstavljeni tudi nekateri podatki, iz katerih izhaja, da so najbrž prav Italijani najbolj nepopustljivi proti homoseksualcem: 74 odstotkov Italijanov bi tako naredilo karkoli, da ne bi postali njihovi sinovi »topli bratci«, 83 odstot kov govori o njih zelo slabo in 30 odstotkov bi jih hotelo celo zapreti v zapore. Samo 7 odstotkov pravi, da je to svobodna izbira. Napoved toplega poletja Caroline in Angie se nam pošteno smejeta, ker imamo tu zimo, onidve p» že predstavljata kopalke za letošnje poletje... (Telefoto AP) Z orožjem nad potepuhe NEW YORK — Neka neutešljiva odvratnost proti »potepuhom, komunistom in revežem« je spodbudila tri študente neke višje srednje šole iz Santa Cruza v Kaliforniji, da so začeli z lovom na take osebe. Doma so si naredili izredno nevarno »bazuko« in s tem orožjem začeli preganjati nezaželene. Trije mladeniči, stari so 17 let, so sodniku priznali, da so se orožja poslužili proti nekemu dolgolasemu pešcu, ki pa je čudežno ušel smrti. Granata mu je namreč prebila roko in eksplodirala daleč proč, sicer bi jo moški skupil. Študentje so sodnikom priznali, da so t same navali očistiti mesto vseh »potepuhov, hipijevcev, dolgolascev, komunistov in revežev«. Sedaj pa jih seveda čaka kazen. Tisti, ki je streljal tvega, da bo v zaporu za mladoletne kar sedem let, ostala dva pa po štiri leta. »Lunino novo leto« PEKING — Vsa Kitajska proslavja z neverjetnim razkošjem »lunino novo leto« in to prvič, odkar je konec kulturne resolucije. Petarde, ognjemeti, petje, plesi in kar je še takega — vse to je prejšnjo polnoč prevzelo tudi Peking. In pradaven običaj je spet oživel, kot tudi horoskop, ki je ob tej priložnosti še kako pomemben. Kajti, kdor se bo letos rodil, bo pikolovski a privlačen, občutljiv in zgovoren, pameten, miren, pošten in ambiciozen, še več takih novih let! Na Švedskem veliko samomorov STOCKHOLM — Samomor je eden izmed nacionalnih »športov« Švedske. Ta žalostni podatek se nanaša na še bolj žalostne številke : vsako leto je na Švedskem kar 20.000 poskusov samomora, uspe pa jih »le« 2.000. Te podatke je dal glasnik zdravniške konference o depresivnih boleznih, ki ta čas teče v švedskem glavnem mestu. Več kot polovica samomorov zadeva moške, ki imajo 55 let, medtem ko gre pripisati samomoru kar tretjino smrti ljudi med 25 in 35 leti. Veliko primerov samomora je tudi v psihiatričnih bolnišnicah, kjer je iz leta v leto več pacientov. Tudi tam je samomorov veliko, vsako leto pa sprejmejo ti zavodi po 12.000 novih bolnikov. Švedski psihiatri so prepričani, da se samomorilski kan didati precej razlikujejo od drugih bolnikov, ki so psihično prizadeti. Nudisti na Madžarskem BUDIMPEŠTA — Od prvih poletnih dni tega leta se madžarskim nudistom ne bo več treba bati policije, nit» se »skrivati« pred tistimi državljani, ki manijo, da ie kopanje in sončenje v »Evinem in Adamovem kostumu* nemoralno. Z nekim posebnim zakonom je ministrstvo za notranjo trgovino te dni postavilo piko na večletne diskusije in dileme okrog tega, ali je možno, da se no Madžarskem organizira turistično gibanje in nudizem■ Ministrstvo je reklo, da se lahko. Na ustanovni skupščini nudističnega združenja, ki j? bila prejšnji teden, se je jasno videlo, da je zanimanje za nudizem izredno veliko in da ne bo nobenih težav 1 iskanjem lokacij za ljubitelje in privržence tega gibO' nja. Svoje usluge so novoustanovljenemu združenju P°' nudile turistične organizacije, narodni sveti, vaške delovne skupnosti, a iz nekaterih mest ob Blatnem jezeT!i so prišle konkretne ponudbe, da sprejmejo in pogostij0 »nagce«. In teh, kot omenjeno, je res veliko, saj je že neM starejša anketa pokazala, da bi se rado včlanilo v drutj bo preko 10 tisoč družin, kar pomeni preko 30 t*5*" oseb. A za začetek to sploh ni malo. Za vsem tem Pr se seveda skrivajo računi, da bi okrepili turistično 5* banje na Madžarskem in s tem seveda tudi zaslužil*••• Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella a« ) NIHČE ME NE MORE PRISILITI, DA 1APUSTIM 30AOUINA, EDINE• 6A.KI QA LJUBIM...1 POVEDAL SEM Tl lE, DA O M URI ETTI NOČEM VEČ SLIŠATI NITI BESEDE...1 NAŠEL SEM PRIMERNEJŠEGA MOŽA ZATE...1 A- O POROKI BO BESEDA, ROSITA.! OČE...1 SAJ HA NITI NE POZNAM.! ROSITA SE JE VRQLA NA POSTELJO OČE JE JEZNO ZAKORAČIL K VRATOM.. IN ZAJOKALA.. JUTRI BO DON PEORO PEREZ PRIŠEL NA HACIENDO! PRIPRAVI SE NA SPREJEM BODOČEGA ---------------^MOlAL^ v-, v?*-::; NATO JE TRDO ZAPRL VRATA ZA SEBOJ... Sodna obravnava v Varšavi Žeparji v belih haljah VARŠAVA — Sodišče se še nikoli ni ukvarjalo s takšnim prekrškom, kot ga je pred kratkim zakrivila e-kipa hitre pomoči. Na zatožni klopi so se namreč znašli šoferja in zdravnica hitre pomoči. Obtoženi so bili, da so na neki varšavski cesti pobrali do nezavesti pijanega občana in ga v rešilcu okradli. V Varšavi imajo namreč posebne ekipe za hitro pomoč, ki pijance vozijo v »sobe za iztreznjenje«. Tako so bolničarji neke noči, našli na cesti človeka, ki je »nenaravno sedel«, šofer avtomobila in njegov prijatelj, ki je bil »po naključju« v avtomobilu, so pijanca povlekli v avtomobil, zdravnica pa je odredila hitro iztreznjenje. Ker je letalskemu mehaniku, ki so ga odpeljali na iztreznjenje, zmanjkalo 3.500 zlotov, so sodniki ekipo za slišali. Do resnice niso mogli piriti torej, ker so se obtoženci izgovarjali drug na drugega. Šofer je za krajo denarja krivil zdravnico, drugi moški v avtu pa je dejal, da je za »svoje delo« prejel 1.200 zlotov od šoferja. V dvorani je zavladala razburjenost po izjavi, ki jo je dala zdravnica, mati dveh 5 in 8 let starih o-trok. Pacient po njenih 'izjavah ni bil tako pijan, da bi ga morali odpf ljati na streznjevanje, zato se j6 dločila, da ga na njegov dom odpeta »na črno«, kar pomeni, da ^ pacient plačati vožnjo. Zdravnica nuta T. je priznala, da mu je vZit0 denar. Po njenih besedah je bda -u, dokaj pogostna praksa. Tako zaS ženi denar pa smo potem zapi«' ~ še pristavila. Zadeva pa s tem ni bila zaklju^ kajti letalski mehanik je doda1' da je sicer v družbi s prijatelji kaj popil in je sprejel ponudbo hitre pomoči, da ga odpelje do1*1^. Med potjo mu je zagrozila z n ož*l je ga pretepla in okradla. Mož ^ya|, po vsem tem upravičeno spras*^. če je v rokah zdravnikov ali ditov. . nie ji Sodniki so ocenili, da dejanJ~^k samo razbojništvo in tatvina, je vrglo senco na celotno sluz«« yj tre pomoči, zaradi česar so vS~ obsodili na 4 do 5 let zapora i vzem državljanskih pravic. • V kratkem se bo na zatožni , y znašla še ena ekipa hitre Por?LcjeDÌ ima podobno maslo na glavi, t pa se je branil stopiti v avtom 80 ga tako pretepli, da mu je niška pomoč bila zares potreD