Leto XXIV., št 260
PcStnina plačana t gotovim PtHCgebuhr bat bezahh
Ljubljana, nedelja 1ž. novembra 1944
— Cena 1.— L
UpraraiMvc LiuDiiua. futcuuiev* Ulica >
Telefon 51-22. 51-23. 51-24
tapetami jddelek i Liubliiuu. Kuconiiai ali
ca * - Teietoo ta 51-25. 31-26 fodružaio Novo Mestoi L (ubl lanska ceso 42
lzkl;učno casropstvc a oglase a itaiiie (r inozemstvo (JPI S	MIlANO
Računi. lo Liubliaoskc pokraiioc on poStnu čekovnem uvodu ta. 17.749. a ostale krafe I talne Servizio Conti. Cort Post. No 11-511»
Ncrdamerikaner siidlich DiedenhoSen wieder iiber die Mosel geworSen
Voiksgrenadiere sehlossen den Brnckenkopf nordostiich Kdnigsmachern ein — Bei Delme weichen die nordamerikanisc hen Verbande vor den Angriffen unserer Beserven — Deutsche Stellungsverbesse rungen vor Budapest — Bolschewisten nordlich der mittleren Theiss abgewehrt — Auflebende Gefechtstatigkeit im ost-
preussischen Grenzgebiet
Ans dem F&hreThauptqnartier, 11. Nov. DNB. Das Oberkomamndo der Wehrmacht gibt bekannt:
An der lothringischen Grenze versueht der Feind mit zvvei starken Angriffskei-len. Metz von Norden nnd Siiden zu um-f as sen und a* is unserer Front herauszu-brechen. Der Schvverpunkt der Kampfe liegt hierbeš zwisehen Seille und dem Rhein-Marne-Kanal.
Siidlich Diedenhcfen vvurden die Nord-arner-Jjaner vvieder iiber die Mosel gevvor-f en und das reehte Flussufer vom Feind ge-saubeit. Flussabvvarts sehlossen Voiksgrenadiere den feindlichen Briickenkopf nord-ostlich Konigsmaehern ein und drangten den Gegner vveiter auf die Mosel zuriick.
Im Kampfabschnitt nordostlich Dehrie vvicben die amerikanisehen Verbande vor den Gegenangriffen unserer Reserven. Im Raum von Chateau-Salins verstarkten sich die feindlichen Panzerkrafte vveiter und konnten nach erbittertem Ringen uber die Stadl; hinaus Boden gevvinnen. Sie verlo-ren jedoch durch unsere erbitterte Abwehr 5" Panzer.
Das Feuer der Vergeltnngsvvaffen auf London nnd Antvvcrpen wurde forigesetzt.
Im Etruskischen Apennin machten unsere Truppen bri erfol,srreichen Unterneh-mungen zahlreiche Gefangene der 1., 46. und 78. englischen Tnfanteriedivision. Im Kampfraum siidlich Forli zersehlugen sie
einen tlbersetzversuch britiseher Verbande uber den Rabbi und brachten Angriffe des Feindes am Westrand der Stadt zum Schei-tern.
In Nordmazedonien und Serbien wurden unsere Marschbewegungen planmassig fort-geseszt. Mehrere Bandengruppen vvurden unter schvveren feindlichen Verlusten zerschlagen.
In Ungarn sehrankte regnerisehes Wet-ter die Kampfe ein. Vor Budapest verbes-serten unsere Truppen ihre £f,ellungen im Angriff. Nordlich der mittleren Theiss vvurden die angreifenden Bolschevvisten ab-gevvehrt und mehrere Einbruchsstellen, die aus den Vortagen verblieben vvaren, durch Gegenangriffe eingeengt. Nach heftiger Fouervorbereitung erneuerten die Sovvjefcs ihre Angriffe vvestlich des Lupkovver- und des Dukla-Passes. Sie blieben im Feuer vo# unseren Bergstellungen liegen.
Im ostpreussichen Grenzgebiet lebte die Gefechtstasigkeit vvieder auf. Aufklamngs-vorstosse der Bolschevvisten beiderseits der Romintener Heide scheiterten.
Anglo-amrikanisehe Tiefflieger und Ter-rorverbiinde griffen erneut Ortschaften und Personenziige in Westdeutschland an. Durch Bordvvaffenfeuer und Bomben erlitt die Zivllbevolkerung Verluste. Der Geg. ner verlor 21 Flugzeuge, in der Mehrzahl viermoterige Bomber.
Japonci zavzeli Kvejlin
čete šzmklzviMe vi&de se predajajo
Tokio, 10. nov. Kakor javlja »Domei« z bojišča v Kvangsiju, so zavzele japonske Čete v petek Kvejlin, najvažnejše oporišče na tem bojišču.
Popolno zavzetje mesta je sledilo ogorčenim pouličnim bojem, ki so divjali v vsem kraju od zgodnjih jutranjih ur. Istočasno so se japonskim četam brezpogojno vdaie čunkinške čete 31. armade, ki je predstavljala glavnino kitajskih branilcev Kvejlina.
Amsricani Izpraznili
letališče v Llisšaia
Tokio, 10. nov. »Domei« javlja, da je po izpovedih ujetih kitajskih čet odletel poveljnik ameriškega letalstva v južnovzhod-ni Kitajski, brigadni general Clinton Vin-son dne 7. novembra iz Liučaua. Vlnson je vodil tamkaj izpraznjevanje zadnjega ameriškega letališča v pokrajini Kvangsi. Odletel je v smeri proti Kveijangu.
Tokio, 10 nov. Z naraščajočim ogražanjem Liučaiia spričo naglo napredujočih japonskih čet je narasla bojazen tamošnjega poveljni-štva ameriškega letalstva, ki je izpraznilo tam-ka:nje letališče. Japonska zvidnišfca Ietaa so javila, da n:so opazila na letališču v Liučau nikakih ameriških letal S tem je izgub'l sovražnik vsa letalska oporišča v južnozapadni Kitajski in je bil prisil len, da se umakne v notranjos-t deže e. Za iz vedbo protisunkov ima sedai na razpolago le se letalska oporišča v Nankrngu. v južni K tajski in Činkjangu v pokra j ni Hunan.
Napadi sta ameriška letališča
Tokio, 10. nov. Kakor javlja japonski glavni stan, go japonsk letalski oddelki 8. novembra v zgodnjih jutranjih urah napadli sovražnikovo oporišče na moluškem otoku Morotai. Na več mestih eo bile zažgane letališke naprave in razdejano letališče.
Japonska letala so 9. novembra popoldne napadla sovražnikovo letališče na otoku Los N&-gros v Admiralskem arhipelu, pr. čemur se jim je posrečilo povzročit! požare na 8 mestih ter razen tega razrušiti s težkimi bombami 30 izmed 50 na zemlji se nahajajočih velikih
in sredn:evelikih sovražnikovih letal.
Istega dne pred sončnim vzhodom eo napadli japonski letalci sovražnikovo letališče pri Mani, na otoku Nova Gvneja ter povzročili s svojim napadom več požarov.
Američani Izgubili v 4 testnih 234 ladij
Tokio, 10. nov. Uradna japonska skupna objava pravi, da so izgubili Američani od pri-četka svojih ofenzivnih operac j proti Formozi do 5. novembra, v 4 tednih, skupno 234 najrazličnejših ladij, ki eo bile potopljene ali pa težko poškodovane. V teh številkah ni vključenih nadaljnjih 115 izkrcevalnh vozil, ka so bila prav tako uničena.
Med potopljenimi ladjami ie 22 nosiflk letal, 3 bojne ladje. 15 velikih križark. 21 rušilcev ali malih kržaik, skupaj s številnimi ostalimi enotami.
Vladni zastopnik Iguče je dejal, da izroča Japonska vse to novo izvoljenemu predsedniku Zedinjenih dTŽav kot dar ob pričetku njegovega četrtega pred-senikovanja.
Nova razkritja o umoru lorda Moyna
Bern, 10. nov. Kakor javlja »Exchange Telegraph«, sta priznala židovska morilca lorda Moyna, da sta prejela od vodstva tajne organizacije »Stern« nalog, da naj ubijeta lorda Moyna in še tri vodilne britanske osebnosti. V ostalem sta izjavila* da je poslovanje v tej organizaciji tako tajno, da nista vedela, kdo je njihov poglavar. Moža, ki jima je dal navodila, poznata samo po številki, ne pa po imenu.
Stockholm, 10. nov. V svojem »vodniku, ki ima naslov »poziv Židom«, zahteva »Times« »brezpogojno podporo Židom«, da bi s tem iztrebil- židovske teroristične skupine v Palestini. »Times« je mnenja, da b sicer Žid j« .'zgubili svoj dober glas. ki ga -majo po mnenju tega Ista na celem svetu. Židbvski voditelji v Palestini naj se ne omejujejo na obsodbo teroristične skupne, marveč naj skrbijo za to. da bodo popolnoma iztrebi jena
3 Hcllaisder in hoefeter Gefafer
Durch die sinnlose Zerstorungsvvut der Anglo-Amerikaner ist die hoDandisehe Insel Walchere>n den Salzvvasserfluten preisgegeben. Sie haben durch pausenlose Bonibar-dierungen die Deiche der Insel zerstort und dadnreh eine militariseh vollig nutzlose Ubcrschvvemmung und Gefahr fiir Tausende von Menschenleben herairfbeschvvoren. — Mit dem Kahn iiberquert die Bevolkerung den Marktplatz. Unaufhorfich steigt das Wasser vveiter nnd macht f ur alle Zeiten ein fruchtbares Stiick Land unfruchtbar.
Američani vržem južno od IMonvilla nazaj preko Mosele
Ljudski grenadirji so obkolili predmostje sevemovzhodno od Konigsmacherna — Pri Delmu se umikajo ameriški oddelki pred napadi nemških rezerv — Zboljšanje nemških postojank pred Budimpešto — Boljševiki zavrnjeni severno od srednje Tise — Oživljeni spopadi na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju
Fiihrerjev glavni stan, 10. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Na lotrinški meji poizkuša sovražnik z dvema močnima napadalnima klinoma obkoliti Metz od severa in joga ter ga izločiti iz naše bojne črte. Težišče bojev je bilo med Seillo in prekopom Ren—Marna.
Južno od ThionviUa smo vrgli Američane zopet preko Mosele ter očistili desno obrežje reke sovražnika. Nižje odtod so obkolili ljudski grenadirji sovražnikovo predmostje svernovzhodno od Konigsmacherna in potisnili nasprotnika dalje nazaj na Moselo.
V	bojnem odseku sevemovzhodno od Delme so se umaknili ameriški oddelki pred protinapadi naših rezerv. Na področju Chateau Salinsa so se sovražnikove oklopniške sile nadalje ojači'e in so po ogorčenih bojih napredovale preko mesta, vsled naše ogorčene obrambe pa so izgubile 52 oklopnikov.
Z ognjem povračilnega orožja smo nadalje obsipali London in Anvers.
V	etruščanskih Apeninih so zajele naše čete med uspešnimi podvigi številne ujetnike 1., 46. in 78. angleške pehotne divizije.
Na bojnem področju južno od Forli ja so razbile poizkus britanskih oddelkov, da bi prekoračili Rabbi, ter so ob zapadnem mestnem roba preprečile sovražnikove napade.
V severni Makedoniji in Srbiji smo načrtno nadaljevali svoje pokrete. Razbili smo več tolovajskih skupin, ki so imele težke izgube.
Na Madžarskem je deževno vreme boje zavrlo. Pred Budimpešto so naše čete z napadom zboljšale svoje postojanke. Severno od srednje Tise smo odbili napadajoče boUševike in s protinapadi zožili več iz prejšnjih dni preos(a'ih vdorov. Po siloviti topniški pripravi so sovjetske čete ponovno napadle zapadno od prelazov Lukov in Dukla. Obtičali so v ognju pred našimi gorskimi postojankami.
Na vzhodnopruskem obmejnem ozem'.ju so spopadi zopet oživeli. Boljševiški izvid-niški sunki ob obeh straneh Romintener Heide so se izja'ovili.
Angloameriški nizko leteči letalci in teroristični oddelki so znova napadli kraje in osebne vlake v Nemčiji. Vsled obstreljevanja in bomb je imelo civilno prebivalstvo izgube. Nasprotnik je izgubil 21 letal, po večini štirimotorne bombnike.
Chiarchill priznava pojav t

3Sujoo Nizozemcev v življenjski nevarnosti
Nesmiselni uničevalni bes Angtoameričaaov je izroča nizozemski otok Walcheren poplavi morske vode. Z neprestanim bombardiranjem so pornšSU nasipe na otoka in zakrivili s tem vojaško docela nekoristno poplavo, združeno z življenjsko nevarnostjo za tisoče ljudi. — Prebivalci poplavljenega trga si s čolni rešujejo golo življenje. Tfcajao naraščajoča voda uničuje plodna zemljo za nedosledno dobo. Foto Rose^TO-EP
Stockholm, 11. nov. Dočim je angleška poročevalska agencija najpreje poizkušala, da bi sploh zanikala pojavo »V 2«, a je moral Reuter kasneje to dejstvo priznati, je bil sedaj Chur-ch 11 očitno primoran, da poda v britanski spodnji zbornici :zjavo o obstreljevanju z »V 2« Britanski minisitrski predsedn k je sporočil poslancem, da uporabljajo Nemci v zadnjih tednih novo orožje, posebno daljnostrel-no raketo in da je nekaj teh raket že padlo na Angl jo. Svo e dosedanje molčanje je skušal Churchill opravičiti z izgovorom, da bi na ta način sovražnik lahko dobil važne informacije.
Churchill se je nato bavil s podrobnostmi o »V 2«. Dcja! je. da prodre raketa, tako je na-zval »V 2«, globlje v tla kot »V 1« in šele takrat eksplodira Zato je učinek hujši Raketa preleti stratosfero v višini 95 do 110 km ter je hitrejša kot zvok. Spričo njene velike brzine prebivalstva ni mogoče pravočasno alarmirati.
Churchill se je potrudil, da bi pomiril spodnjo zbornico z zagotovitvi o. da bodo storili vse, da bi našli obrambna sredstva prot novemu nemškemu daljnostrelnemu orožju. Dejal pa je, da bo našel sovražnik možnosti, da bo poveča! razdaljo, ki jo izstrelek lahko preleti, ter da bo pač čosto menjal odstrelišča.
Stockholm, 11. nov. Vsi švedski dopisniki javljajo iz Londona: Na prvi strani n pod velikimi naslovi objavlja vse angleško časopisje nemško poročilo o »V 2«. Celo veliko novico iz zavezniškega tabora, ponovno izvo itev Roeevelta. s postav li na drugo mesto. Angleško časopisje objavlja dlolga poročila o novem nemškem orožju. Vsa Anglija je pod vtisom »V 2«.
Kljub temu noben časopis ne objavlja komentarja o njem. Nobeno uradno mesto, nočen član vlade ni zavzel svojega stališča. Noben vojaški sodelavec kakršnega ko'i časopisa ne more opisati novega orožja. Churchillov zet Duncan Sabdys. ki je od časa uporabe »V 1« predsednik sveta za zašč to civilnega prebivalstva, se je branil, ko so ga ponoči časnikarji vrgli iz postelje, dati kakršno koli pritrdilno ali zianikalno izjavo. Tud pišejo angleaki časopisi, da je povzročil »V 2« že veliko stvarno škodo. Toda očitno se \ britanskem informacijskem mmstustvu močno trudijo, da bi odvrnili zanimanje angleške javnosti od »V 2«.
Churchill sam je imel v četrtek opoldne na nekem velikem banektu v Londonu kratek govor. Samo po sebi razumljivo niti ni omenil »V 2«. Toda kljub temu je izrabil priliko, da je svoje rojake še enkrat posvaril pred mnenjem, da bo vojna kmalu končana ali da je vojaška odločitev že padla. Med ostalim je rekel: »Odločitev pride šele v poslednji fazi vojne. Ta poslednja faza še ni napočila. M' ne smemo niti za trenutek popustili v naših naporih Nasprotno, potrebne so nove žrtve, novi napori in novo vse Angleže obsegajoče delo.
Stockholm, 11. nov. Stockholmski tisk se mnogo bavi s poroc lom nemškega vrhovnega povdjništva o »V 2«. »Svenska Dagbiauet« poudarja v naslovih, da se bo voina »zrevolu-cionirala«. »Morgentidningen« beleži: Hitler raje molči, namesto tega pa govori »V 2«. »Stockholms Tidningen« objavlja zasebno vest, ki prav, da je »V 2« robotna bomba. »V 2« je večja kot »V 1«. hna probojnejši naboj m jo je mogoče, čeprav je to nevarno, izstreliti tudi s pomočjo letal.
Amsterdam, 11. nov. Britanrki radrski komentator Chester Wilmcnt je izjavi o letečih bombah: Leteče bombe bodo ktpMvo bodočnosti. Zrevolucionrale bodo letalsko vojno ter bo spričo njih matsikak načn bombardiranja zastarel. V vsakem mesecu kolikor bo ta vojna še traja'a. lahko Nemci to svoje novo orožje nadalje razv;jeio. Z letečo bombo so dokazali, da je raketno načelo praktično izvedljivo.
Bcjl v ItaSljf
BerlinH 10. nov. Nemške čete so vrg'e vzdWž jadranske obale t pa j oče britanske izvidniške oddelke nazaj. NemŠca zaščitn ce, ki so žilavo branile Forli ter pri&i<l'le Britance k izredno veliki uporabi ljudi in municje. so se zgodaj zjutraj neovirano umaknile na novo bojno črto, pred katero so obtičale dopoldne stebše britanske skupn« v strnjenem nemškem obrambnem ognju. V gorah južno od Faenze so ustavile poljske najemniške čete napad* zaradi velikih izgub, katere so utrpele prejšnjega dne. V o=talih odsekih bojišča je vladal razen posameznega topniškega ognja mir.
V Maketei-ii
BerVn, 11 nov. Na makedonskem boj;šču potekajo nemške operacie po načrtu. Pri Ku-manovu so Nemci umaknili bojno črto Pritiskajoče bolgarske oddelke so vrgli s proti-sunkom nazaj. Zajeli so nad ste mož.
čiščenfe v Sl&vašk!
Biatisfa,a, 11. nov. V nadaljnji rreskavi proti uporniškim generaloma Viestu in Golia-nu so ugotovili, da sta imel<i pri sebi za pr-mer, če bi se jima niuna akcija ponesrečila, velike zneske ameriških dolarjev, angleških funtov, francoskih n itaMjanskih zlatnikov ter nič manj kakor 300.000 Kč.
Bratislava, 11. nov. Medtem ko napreduje v spodnjih Tatrah zasledovanje razbit;h tolp, odkrivajo na osvobojenih ozemljih še vedno nove sledove njihovih zločinov. Komrsije nem-škh in slovaških zdravnikov 'n pravnikov pre-iskuje'o že tedne množične grobove in mrliče, ki so jdh pustili čeho-boljševiki. V Bansk! Bistrici so naši v nekem grobu 20 trupel in sicer enega Poljaka, po dva Nemca. Ukrajinca in Čeha, ostalo pa eo b'!i Slovaki. Vsa trupla so imela sitrele v tilnik, ali zadaj v glavo. Na hrbtih so 'mela tudi znake pretepan:a in bičanja. Najmočnejše take sledove sta imeli neka 20 in neka 30 letna žena. 4 trupla, dva moža in dve ženi so bila zvezana skupaj.
Zaveznik1 hogefo propast Francšfe
Berlin, 10. nov. O pril ki drage obletnice, odkar se je pričel angloameriški napad na Severno Afriko, so se Francozi, k se nahajajo na sedežu francoskega vladnega odbora, po časopisih m radiju spomnil tega dogodka. Prirejeno je Mo tudi zborovanje pod predsedstvom ve1eposlanika de Brinona, na katerem je govori zgodovinar in urednk Claude Martin o temi »Severnoafriška drama«.
V radiju so prečital! -zjavo informacijskega minstra Luchaira, ki je prmerjal zadržanje zmagovite Nemčije v letu 1940 z ravnanjem Anglo-američanov v Franciji Medtem ko ie Nemč"ja ni dotaknila ko'ooialne posest ter mornarice, so Angloameričan oropali kolonije ter uničili mornarico. To so storli, da bi Francijo iločlli v bodočnosti. Svojega ravnanja ne morejo omilit s trditvijo, da so morali ustvariti za svojo mornarico m vojsko operacijsko bazo prot Nemčiji. Primer Madagaskarja kaže. kako neresnčna je taka trditev.
Takozvani zavezniki hočejo propast Francije 8. november 1942 predstavlja z izkrcanjem v Severni Afriki samo poslednjo fazo te operacije Kljub de Gauilu majo danes Angl;ja in Zed njene države v Severni Afriki vojaško in gospodarsko oblast. Francija ie samo še kontinentalna država drugega reda. Seda i se je pokazalo, kako upravičeno je bilo zadržanje on h Frmcozcrv. ki nikdar niso verjel v angloameriško lojalnost ln prijateljstvo in ki so videli v premirju leta 1940 jamstvo čajnih namenov narodnosocialistične Nemčije glede bodočnost; Francije.
Francoska ts**svetova1na sfctigsššlna
Amsterdam, 9. nov. Širša francoska posvetovalna skupščina je imela po Reui er-jevi informaciiji svojo prvo sejo, ki pa je bila zgolj formalnega značaja. Otvoril jo je senator Paul Cuttoli iz Omstantine v Al-žiru, ki je zborovanju tudi predsedoval. Generala de Gaulla. katerega so ob prihodu glasno pozdravili, je imenoval »voditelja Francije«. Cutbolj je zahteval svobodo govora, kritike, odpravo trustov m vseh ostalih korporacij, ki predstavljajo državo v državi.
fffitfsk na francosko zunanjo politiko
Ženeva. 9. nov. »Ako b: možje nove Francije sodelovali s Francom. potem bi si izpod-kopali angleško zaupanje. Tud b bila uničena vsaka možnost prijateljstva z Rusijo Temelji evropskega miru, bi ee naenkrat podrl-.« S to trditvijo hoče »News Chronicle« vplivati na zunanjo politiko generala de Gaulla L st zahteva, naj se Franc ja ▼ ©vouh zunanjepolitičnih odločitvah odpove vsakrSn' avtonomiji. Po njegovem mnenju b: morala torej Sovjetska zveza odločati. kakšn>' naj bodo francoski odnošaji z nevtralnimi državami.
Izhaja vsak dan razen pooegeijfca
Mesečna naročnina 25 lir
Uredništvo: LJubljana — Puccimjeva ulica St. &• Telefon St. 31-22 31-23. 31-24.
Rokopisi st ne vračajo
Nemški narod in njegovo vodstvo
Sredi novembra smo že, torej v terminu, na katerega so polagali Angloameričani in boljševiki toliko nad, da bo popustila odporna sila nemškega naroda slično kakor se je to zgodilo leta 1918. Sedaj prihajajo počasi tudi oni do spoznanja, da so se nudo uračunali in da sta volja nemškega naroda do življenja in njegova ooporna sila nezlomljivi, kljub vsem še tako težkim preizkušnjam.
Voditelji sovražnikov nemškega naroda so se usodno zmotili v svojih računih, ko so istovetili razmere v letu 1918 z današnjimi. Takrat, pred četrt stoletja, ni imel nemški narod v svoji sredi nikogar, kateremu bi mogel neomajno zaupati, da ga bo zanesljivo pripeljal k zmagi in v lepšo bodočnost. lies sta takrat uživala maršal Hindenburg in general Lutieudorff tolik ugled in tako zaupanje širokih narodnih slojev, da bi jih iahko popeljala v nadaljnjo borbo in s tem skoro gotovo k zmagi, saj so bili takratni sovražniki Nemčije že na koncu svojih moči. Toda oba sta bila samo vojaka in sta imela v političnem življenju nemškega naroda samo posvetovalen, a ne odločilnega glasu. Možje političnega življenja pa so takrat popolnoma odpovedali in so s tem zakriviii poraz Nemčije, čeprav vojaško še davno ui bila premaga^-na.
Kakor pred 26 leti se je znašel nemški narod tudi po letošnjem poletju v težkem položaju, katerega pa noben odgovorni nemški čiuitelj ni prikrival. Nasprotno, z vso jasnostjo so ga prikazali ljudstvu in mu obenem predoeiii, kako je rešitev v Djego-vih lastnih rokah, v njegovi neizčrpni veri v poslanstvo m bodočnost nemškega naroda. Nemško ljudstvo je razumelo glas svojega vodstva in se strnilo okoli njega še tesneje kakor je bilo strnjeno že doslej. Zunaj stoj oči opazovalec skoro ne more pravilno oceniti gigantskega požrtvovanja, ki ga doprinosa Nemčija tako na fronti kakor v domovini. V enakem položaju bi se zrušil v sak drug narod, ni pa se nemški, ki je danes le še bolj odločen in borben, kakor je bil že ves čas. Zaman so vprav znanstveno premišljena in organizirana teroristična bombardiranja v največjem obsegu. Nemški človek, ki živi in dela pod točo bomb, ne kloni niti na fronta, niti v domovini, žrtev, ki jih doprinaša že leta sem, ni mogoče primerjati z žrtvami nobenega drugega vojujočega se naroda. Ta neomajna požrtvovalnost meji na nadčloveški heroizem, kar morajo oanes priznati tudi najbolj zagrizeni sovražniki nemškega naroda, ko z bojaznijo začenjajo spoznavati, da so šele na početku odločilne borbe in ne že skoraj pri kraju, kakor so nekaj časa računali.
Velik del te nadčloveške odporne sile nemškega naroda korenini v njegovem popolnem zaupanju v narodno vodstvo in v njegovi neomajni veri v končno zmago. S to vero in s tem zaupanjem je predel nemški človek brez težjih pretresov preko vseh kriz petih vojnih let, v katerih bi najbrže vsak drugi narod klonil. Čira težje so bile preizkušnje, tem tesneje se je oklepalo nemško ljudstvo svojega vodstva, s katerim je danes zlito v en sam nezlomljiv jeklen blok. Ob njem se razbijajo vsi .še tako ra-finirano pripravljeni in brutalno izvedeni napadi sovražnika na odpornega duha nemškega ljudstva. Iz udarcev, ki bi bili za druge narode nepopravljivi porazi, si kuje nemški narod še odločnejšo voljo, nadaljevati s svojim vodstvom na čelu neadj&n-ljivo borbo, dokler ne bo vojna zmagovito končana.
Brezmejno zaupanje nemškega naroda v njegovo vodstvo pa je tudi povsem utemeljeno in razumljivo. To vodstvo s Fiihrer-jem na čelu je vedno znalo najti pravo pot iz vsake, na prvi videz še tako težke situacije. Vselej sta bila to vodstvo in prav posebno Ftihrer sam tista odločilna sila, ki je z mirno odločnostjo zaokrenila tok dogodkov in spremenila tudi navidezno najtežje položaje v prid nemški stvari. S pomočjo te odločilne sile je nemško ljudstvo že v prvih dneh zaustavilo tudi poplavo sovjetskih armad na vzhodu in naval anglo-ameriških oklopnih divizij na zapadu. In ta sila bo prej ali slej, oprta na jekleno strnjeni nemški narod, spet iztrgala iniciativo te rok sovražnikov in preokrenila tok vojnih dogodkov na korist Nemči ji, ki je doprinesla tolike gore žrtev za ohranitev Evrope in evropske civilizacije.
ŽM Rotssfc!f3 spet ^Srassooskl državljan"
Ženeva, 11. nov. Kakor javlja ameriška poročevalska služba, je razveljavil francoski državni svet dekret vehvjeke vlade, s katerim je bilo Židu. bančniku in »baronu« Henryiu Rcthsch Idu odvzeto francosko državljanstvo.
Rothschild je bil eden največjih vojnih huj-skačev in IstoČJsno tudi največji vojni dobičkar. ki razpolaga do največje mere z den cami oboroževalne industrije. Ko je takrat nemška vojska pregnala vlade ljudske fronte z njen m židovskim priveskom iz Francije, Rothschilda že dolgo ni bilo več tam Obrnil je Franciji, ki jo je izžemal, hrbet ter zbežal s svojimi mi lijoni v varno inozemstvo. Francoska vlada v Vichyju mu je odvzela državljanstvo ker je spozna a. da je «pad-ii med take .judi. ki ne poznajo domovine Znaci'no za duh sedanje vlade v Franciji je. da ie ravno Žid Rothschild eden prvih, ki ga pozivajo »domov«
Ahened Zofu bi se rad vrnil
v Af&anifo
Stockholm, 10. nov. Bivš. albanski kralj Ah-med Zogu, ki je zbežal v Anglijo je zaprosil, da b: se smd vrn'ti v Albanijo Te prošnje mu doslej n:»o ugodili Razlog za odk'on,tev bo verjetno v tem, da Foreign Office ne ve, ali bi bila Moskva zadovol na s povratkom Ahmeda Zoga Londonski dopsn k švedskega Ista »Dagena Nvheter« piše. da a'banske tolovajske skupine nimajo nobenih simpatij za bivšega kralja.
Zatemnitev od 17. do 64o
Zdnižlm® svoje sile!
Pod tem naslovom Je govoril teklo nedeljo železničar g. Maks
m verno, da z vzhoda vdirajo dejal bi, ^oraj v osrčje Evrope, d vje sovjetsko-; atike tatarske druhali in prete uničiti vse, ku- b dosegle. Enako vdraio z zahcda v Ev-rcpv T>zavezn ki«, zavezniki v narekovajih ki so za rešitev svojega svetovnega mperija žrtvovali m še žrtvujejo evropske narode v žreic boliševiškemu zmaju
Poljska, Finska. Rumuniia in Bolgarija so že m se dožvliajo čas 6voje veliKe prezkušpie pod boljševiškim valjarjem Prav tako doživlja čas svoje velike preizkušnje narodno zavedna Srbija.
Oprezneži, »preroki« ...
In pr' nas? Oprezneži kot vedno tudi sedaj vsi preplašeni gledajo molče .-krog sebe, »zbira o svoje s-e« in čakajo. Čakajo, bo 1" pri-šel »rešitelj« z vzhoda ali z zahoda, z ieve ali z desne Budni in pozorni so da ne bi zamudili prilike pravočasnega, globokega. h'apčevskega poklona morcb tnemu novemu pršlecu Izgleda da se v svojem OR-prepr-čanju ne bodo dal: prav nič oremakn ti toda strah se v njih iz dneva v dan stopnjuje Z izbuljenimi očmi se srečuieio na u'ic. in tako ei med seboi strah še povečujejo
Pa še drugo vrsto ljud imamo. So to nekakšni na pol oprezneži, na ool terene1. Poznamo jih pod besedo »preroki« Jezik se jim nikoli ne ustavi, noč in dan bi govorili, če b i'h kdo pos'u?aI Nad vse modri so Vse vedo. kaj se ie zgodilo m kaj se bo zgodilo S°daj govore o zaključnem obdobju vome. o skorajšnjem koncu, o brezpomembnem nadaljevanju vojne in še o sto in sto drugih rečeh.
O zmagi rdeče zastave s srpom in kladivom grvore previdno, vendar za nas dovolj razumljivo govorico. Eden ali drug- teh prerokov že tud! ve povedati, kaj bo s nrot~kpmun;stični-mi borci na terenu in v zaledju, ko pridejo Sovjeti.
In ml?
M' pa odkopavamo grobove ...!
Mi spominjamo obletnic . . !
Odkopavamo grobove naših borcev, ki so pred letom ali več padli za naš narod in našo dnmovno! Snominjamo se obletnic smrti naših vekih mož in junakov. Id so pred 'etom ali več padli, umorjeni po zločinski komunistični roki zato. ker so bil" in hoteli ostati Slovenci. Spominjamo' se ob'etnic smrti naših velikih m )ž n junakov, k: so padli v boni za svoje slovensko prepričanje, ki n' in nikoli ne bo združi ivo z breznarodnim boljševiškim ko-mmvnnom. Spominjamo se obletnic smrti naših velikih mož n junakov ki so padli v svetem boju zoper zlnčin-Stvo padli v sivetem boiu zato. da bi nekoč narod ostal.
Odkopavamo grobove in spominjamo se ob'etn"c zato da bi prav vsi ob teh odkopa-cih po^meznih in mnnžičnh grobeh spoznali, kaj je naša do'žnost Da bi vsi snoznali ob teh grobeh. da mora ves narod združ:ti svoje sile m enoten kren-ti rta pot samoobrambe.
Po treh letih revolucije.
Tr leta že divja komunistična revolucija po naši slovenski zemlji Tri leta že gorijo naše vasi, naše domačije cerkve m šole. Tri leta že pre črna zemlia naših gozdov srčno kri ne-dolžn;h slovensk h žrtev. Procentualno ie ta komunistična revolucija n3 tem našem malem s1 n--enakem ozemlju med našim malim slovenskim narodom povzroč 'a več žrtev kot revolucija v Mehiki, komunistična revoluc ja v Španiji in celo več kot boljševiska revolucija v Rusiij sami.
Danes se sprašujemo, ali je b lo vse to potrebno? Ali se bo voina radi vsega tega samo za sekundo skrajšaia? Ali in zakai ie bilo potrebno, da je vstal slovenski Kajn in ubil svojega brata? Zakai ie moralo nast1 pod zločinsko komun stično roko 10.000 slover-sk h žrtev? Vsi pošteni Slovenci se danes sprašujemo- zakaj, zakaj.
Ali res morda samo zato. da smo Slovenci našli sami sebe? Morda?
Da. prav zares! Prav samo zato je padlo tcliko nedolžnih žrtev, ker Slovenci nsmo
v ljudski oddaji ljubljanskega radia pm-E r š t e. Izvajal je med drugim:
prej našli, nsmo mogli prei najti sami sebe. Ko bi se znašli mi ob prvih nedolžnih žrtvah, ne b bilo nadaljnjih žrtev. Tako smo pa čakali, morali čakati in trpet, nedolžne žrtve pa so padale.
Ker pa je bilo žrtev vedno več, in več in se je bridkost ljudstva stopnjevala iz dneva v dan. je slovensko ljudstvo zravnalo svoje tilnike in hrbte, prjelo za orožje n po vašk'h stražah spregovorilo, spregovorilo nato po zaslugi g. prezidenta .n nemškega vojaka po naših slovenskih domobrancih.
Združili smo svoje sile!
Naše slovensko domobranstvo je danes in bo tudi za bodoče čase osnova na&h združe-n h narodnih sni. Iz velike in odločne volje slovenskega naroda do življenja je vzklilo In ta odločna in močna volja slovenskega naroda do življenja, ta odločna in močna volja, ki je bila spočeta v naš"h srcih ob prvih slovenskih žrtvah, ta odločna in močna volja, pre-ka'jena v krvi turjaških, pudobskih. kočevskih, jelendolskih in drugih padlih borcev nam glasno narekuje tud" danes, da vsi Slovenc. ob slovenskem domobranstvu združ mo vse svoje sile!
Re je. da vsi ne moremo biti vojaki-domo-branci, a domobranci moramo biti mi vsi! Vsi smo. dolžni, da to postanemo n vojakom-domobrancem pomagamo!
Za vse to na i e potrebno načrtno, organi-zrano delo Vsak posameznik mora izvrševati dane mu naloge v celoti, do podrobnost-. Čas zahteva od nas vseh vojaško disciplino.
Gradimo v s'ogi!
Naše slovensko delavstvo, že dolgo vajeno organizacijske disepline je kot prvo za so-verefc m domobranstvom razumelo odločno voljo našega ljudstva in po sivoji Delavski protikomun stični akciji pogumno in jasno spregovor'lo. V svoj program je kot prvo točko postavilo, da mora do korenin anič h med s'ovenckimi delovnimi stanovi bel'še viški komunizem Med tsm pa. ko se složno bori skupno z domobranci proti komunizmu rudi gradi za poznejše čase nove gospodarske temelje našemu bodočemu narodnemu življenju. Prav po besedah našega prezidenta. da v edino uspešni, krepko skovani slovenski protkomu-nistčni skupnosti pripravljamo z vsemi poštenimi silami prav posebne pogoje za stalen mir med delodajalci in deloiem^ci. je bila osnovana tudi Protikomunstična akcija delodajalcev.
Zato: vsi združimo svo,fe sile!
Vsi vemo, da po poti liberalnega židovskega kapitalizma dalje ne smemo, ker nas vodi v drugo nasprotje — po krvavi revoluciji v kolektivistični komunizem. Zato moramo na vsak način najti pot, po kateri bo prišlo do sporazuma med delom in kapitalom, pot, ki nam daje pogoje za stalni mir med delodajalci in delojemalci.
Delavska protikomunistična akcija in Protikomunistična akcija delodajalcev sta to pot započeli in dolžnost vseh poštenih Slovencev je, da delo obeh z vsemi močmi podpiramo.
Združimo svoje sile!
Ob tesni povezanosti z našim slovenskim domobranstvom združimo vse slovenske narodne sile. Vsak Slovenec naj se nam pridruži! Kdor nI z nami, je proti nam!
Prihaja čas, ko je treba ločiti zrnje od plev. Zrnje se bo spravilo v kašče za poznejše čase, pleve pa bo odnesel veter.
Klic mrtvih junakov.
Junaki iz odkopanih in neodkopanih grobov, lz vseh delov naše slovenske zemlje nam kličejo: Združite svoje sile in nadaljujte našo borbo, da ne bodo zaman naše žrtve!
Mi slovenski delavci ta klic razumemo.
Ob spominu in ob klicu vseh teh dragocenih slovenskih žrtev je naša dolžnost, je dolžnost vsakega Slovenca, da dela za združitev vseh narodnih sil s slovenskim domobranstvom in tako pomaga izvojevati zadnjo in najtežjo borbo, borbo zmage in svobode.
Jesenska
E!se3s&55we? širi
m Niz^emsketn
a svofe ofenzive — |eva zamtda
Ofenziva Angležev m Kanadcev, ki je "mela namen utret zaveznikom prost dostop v ustje Schelde in do spodnje Maase, še zmerom ni obrodila dokončnega usprhs. pa mora Eser.hovver. če se hoče opreti na Anvers. zvesti nada inje dispoz;cije. Da si je prprav'1 ob^ren naredalni načrt jasno kaže več otipljivh pojavov.
Krajevni napadi jugovzhodno od Aachena. kjer je bil nasprobvK povtod zadržan in so fkopnel' njegovi pričeta" uspeh so imeli namen zagotoviti mu nova izhodišča. Sovražn k sedaj že ne more več utajiti nastopa svojega topništva na tem odseku. Kaže celo, da je
topniško koncentiactjo zaključil že vse do južno od Metza kjer so topovi :n metalci megle že prešli v prvo fazo novih operacij To so znamenja, ki ne varajo. Eiscnhovver ne misli omej t' jesenske b tsce zgolj na n zozemska t'a. marveč razširiti njeno območje na nadaljnje odseke Tudi vse, kar 6e dogaja na robeh Vogezov. ima svoj vzrok v tem kajti neprestan krajevn' napad, vzhodno od Baccarata in pri Saint Dieju, so se jasno usmerili orot1 voge&ima nrelazoma Schirmeeku in Mark rchu. kjer pa s« sovražnk še zdavno ni polastil prednjih postojank, s katerih bi mu bil olajšan nadaljnji napad na gorske ceste, ki pa jih je mogoče v ostalem
prav zlahka zapreti.
Tež šče jesenske bitke na zapadu je ta čas še na Nizozemskem. Kanadci eo z velikmi žrtvami premagal trdhjavski predel južno od Sche'de Južna zapora pred Anversom bi bila s tem odstranjena. Nemška obramba na Walchererru je v težavnem položju, ker jo poplava, k se je razžrla po otoku že od pričetka bortv znatno ovra V vsakem primeru so Angleži in Kanadci za Walcheren plačali viseko ceno Ob izkrcevalni operae ji, ona pr Weetkapelli še bolj kakor druga pri Vlissingenu, sta zahtevali
izredno mnogo žrtev. čeprav so ščlfle izkrcevalne oddelke pomor-eke sile od monitorjev pa vse do stare oklop-nice »Warspte« ki je sodelovala že pri n-vaziji. Osemdeset odstotkov izkrcevalnih čolnov je utonilo. Walcheren ne omogoča več aeposredhe motnje dogajanj na zapada.
Scheldi, vendar nasprotnik te še zmeraj ne more zkoristiti.
Odtlej se je angleška in kanadska ofenziva usmerila še proti spodnji Maasi'. Montgomery se je hotel še pravočasno pojav'ti na njenih mostovih, zlasti na onem pri Moerdijku. da bi tako prekinil v južni Nizozemski boreči se armad; njene zveze z zaledjem. V smeri proti Maasn je pridobil nekaj ozemlja in nekaj krajev. Toda
do prehodov čez vodo ni prišel pred nemško vojsko, ker so njene zaščitn;ce vzgledno bran le že pripravljena predmostja pri Willemstadu, Moerdijku in Heusbenu. Medtem je bil glavni most pri Moerdiiku. ki meri 1400 m v dolžino, pognan v zrak, čm je nemška vojska z vsem svojim orožjem in orodiem prišla na severno stran reke Tako je bil nasprotnk ob M^asu" prisiljen k novim odloč tvam. Napad čez branieno reko je zmerom težaven, v primeru spcdn;e Maase spričo njene širine še posebej. Vdor Br tancev naj bi ee razširil proti vzhodu na odseku pri Hel-montu. Nemci pa so jim s protinarsadi odvzeli nekaj terena, ki so ei ga v zadnjih dneh spet poskušali osvojiti.
Napad M on t gom ery jeve armadne skupine je imel naravnost
življenjsko važne cilje. od katerih zavisi marsikatera nadaljnja sovražna operacija. Kaže, da so ustvarjeni glavni pogoji za uporabo An ver« kot glavne oskrbovalne luke. Treba pa je še mnogo priprav, da bo lahko prvi konvoj raztovoril svoje blago cb anverških pomolih. In brez nevarnost: nobena ladja ne bo priplula iz Anglije do tja. Možne so pač še druge motn;e. kakor jih lahko povzroče samo brz; m razstrelilni čolni.
Prehoda čez reko si
nasprotnic ni izvojevd. Prav tako mu ni uspelo, da bi zagrabil in obkolil nemško vojsko na Nizozemskem. Neokrnjena se je razvrstila ob severni obali Maase, ki jn služi nara^ost izborno za obrambo. Nasprotnik lahko misli, da se bo z novimi izkrcanji na zapadnih n:zozemskih otokih Izognil težavam čelnega udara čez reko, toda Izgube, ki so ga doletela na Walcherenu. ga nič ne
Sprejemi pri ivczktenln
Prezident pokrajinske oprave g. div. general Rupnik bo od 10. novembra t. L dalje sprejemal zasebne stranke izključno le v časa od 11. do 12. are. Sprejemi bodo vsak dan, izvzemši r soboto In nedeljo.
Obvestila »Prevoda«
Nakazovanje racioniranih živil za november
Razdeljevale! racioniranih živil v Ljubljani dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4/H, nakazila živil še za delitev v novembru po naslednjem reiu:
v ponedeljek 13. novembra s začetnicami R do Z;
v torek 14. novembra z začetnicami P do Me;
v sredo 15. novembra s začetnicami K do Ma ln
v četrtek 16. novembra z začetnicami A do J.
Razdeljevanje nakazil se prične ob pol 8. uri zjutraj.
Nakazilo mleka za mladino od 9. do 14. leta
Mladina cd 9. 14. leta (letniki 1930 do 1934) dvigne nakazila za mleko v mlekarnah, kjer je oldala prijave za dobavo mleka. Nakazila boio delile mlekarne, ki dele sveže mleko, od 8 do 13 in od pol 15 do 16 po določenem redu:
v ponedeljek 13. t. m.: Baltič, Bomča (Penko), Doberlet, Furlan, Jurkoviič (prej Kovačič L.), Kcpljenlk, Korošec, Kovačič A. in Kugovnik (prej Guzelj);
v torek 14. t. m. Leskovic, Levka (prej Šinkovec), Lupimc, Medved (prej Kolar), Pečar, Plahuta, Rančigaj, Samec ln Va-ljavec in
v sredo 15. t. m. v mlekarnah: Jerman, Slanič. Tuik, Vidic, Vokač, Vrh, 2orž in Cerin.
Stranke s Sv. Petra ceste in nasipa, Kotnikove, Petrareove in Resljeve ceste (lz prejšnjega okoliša mlekarn) Skole in Jerman), ki so odiale prijave v mlekarni Šinkovec ali Valjavec, dobe nakazila v mlekarni Jerman, Resljeva cesta 6.
Stranke z Gosposke in Križevniške ulice, Novega in Jurčičevega trga, Brega in Krakovskega predela (iz prejšnjega okoliša mlekarn Vokač in Zajec), ki so oddate prijave v mlekarni Babič, dobe nakazila v mlekarni Vokač, Breg.
Upravičenci morajo predložiti točno izpolnjeno živilsko karto za november in izpolnjeno dodatno karto za oktober, sicer nakaznice ne bodo mogli dobiti.
Kakršne koli reklamacije se prično opravljati od ponedeljka 20. t. m. v Uradu za razdeljevanje mleka. Maistrova 10, med uradnimi urami od 7.30 do 11.SO. Zato naj upravičenci dvignejo nakazila pravou časno v mlekarnah.
Zavodi naj jfrellože sezname za mladino od 9. do 14. leta v uradu 13. in 14. t. m.
Mladina, čije druž. poglavarji imajo eno ali več krav, nimajo pravice do nakazila za mleko.
Delitev mleka bo objavljena v dnevnem čas'pisrju.
Sc! za Icsanje zelja in repe
Da se omogoči tudi privatnikom, stanujc-čim v Ljubljani znotraj bloka kisanje zelja in repe za domačo porabo, bo »Prevcd« delili za t n potrebno sol.
Sol bodo prejeti samo oni, ki so zelje ali repo sami pridelali na lastni ali najeti zemlji.
Upravičenci prejmejoi pri »Prevolu«, Novi trg 4 (Odsek za monopolske predmete), soba št. 8, med uradnimi urami za stranke od 8—12 pctiebni formul ar prošnje v izpolnitev.
Naročnikom in citateljesn
„Jutra" in »Slovenskega naroda"
Komisar za cene pri šefu Pokrajinske uprave v LJubljani je z odločbo KCJt 674/1 s dne 3. novembra 1944 odobril nove cene za ljubljanske dnevnike in tednike z veljavnostjo od 15. novembra dalje.
Od tega dne dalje bo znašala mesečna naročnina za »Jutro« 32 lir, v nadrobni prodaji pa bo veljala posamezna številka 2 liri. Za »Slovenski Narod« bo znaSala mesečna naročnina 6 lir. cena v nadrobni prodaji pa bo 2 Kri za izvod.
Cenjene naročnike prosimo, da pri poravnanju naročnine v decembru doplačajo tudi razliko v naročnini za drugo polovico novembra (L. 3.50 za >Jutro«, L. L50 za »Slovenski Narod«).
Nova cena za nadrobno prodajo (2 liri za izvod) bo stopila za »Jutro« v veljavo a Številko, ki bo nosila datum 16. novembra, za »Slovenski Narod« pa s številko z datumom 20. novembra.
UPRAVA »JUTRA« IN »SLOVENSKEGA NARODA«
Na Finskem se širi beda
Stockholm, 10. nov. Dopisnik lista Dagens Nyheter« v Helsinkih govori o negotovosti, ki vlada med finskim narodom. Na temelju mirovnih pogojev se je morala 8. oktobra pričeti demobilizacija. Najmlajši letniki so že dobili dopust, vendar je prevozno vprašanje skoraj nerešljivo. Na vseh cestah vdiš skupine vojakov ali pa posameznike, ki se polagoma premikajo proti jugu Iz njihovih oči s je popolna ravnodušnost. Strmijo v prazno in korakajo v neskončnih kolonah po svoji dolgi, težki poti.
Skupno s proti jugu korakajočimi četami se pomika tjakaj tudi prebivalstvo ki je na severu izgubilo svoje domove. Vsaka, tud najmanjša hiša od Romanienija do Ivaloja je porušena
Nad finsko Laponsko in njenimi gozdovi vlada smrtna tišina »Dagens Nvheter« zaklju-.čuje poročilo, da bo še treba mnogo časa. da bo Laponska zopet ož-vela
Stockholm, 10. nov. Tako zvani »odškodninski odbor političnih ujetnikov na Finskem zahteva po vesti lista »Dagens Nvhetera« milijardo finskih mark odškodnine. To vsoto naj bi razdelli boljševiškim veleizdajalcem, ki so jih medtem na povelje Moskve že izpustili.
Izredna višina tega zneska je razvidna iz primer ave z odškodnino za vse Karelijce ter prebivalce Sovjetski zvez odstopljenega oporišča pri Poikkali Vse prebivalstvo teh ozemelj bo dob'lo namreč zgolj 18 milijonov finskih mark odškodnine Ker znaša število po-litičn'Ti jetnikov okrog 700 do največ 1000, bo dobil vsak do ;zmed teh moskovskih pro-težirancev zelo velike zneske.
Nobenega obzira veš do voSileev
Stockholm, 10. nov. Londonski dopisnik švedskega lista »Dagens Nyheter« poroča, kako so sprejeli izid ameriških volitev v Angliji. Pretekla leta, tako piše časnikar, so pokazala, na koliko važnih odločitev je vplival Rooseveltov obzir do njegovih vo-lilcev. Sedaj pa se mu ni treba več ozirati na italijanske ali češke glasove, da se o poljskih sploh ne govori,
V Londonu pričakujejo, da bo vodil Roosevelt odslej odločno imperialistično politiko, potem ko si je vnovič zagotovil predsedniško mesto. Sedaj se ne bo več oziral na Poljake, Cehe in Italijane, ki živijo v Zedinjenih državah. Pred volitvami, ko jih je potreboval, jim je mnogokaj obetal. Italijanskemu narodu je velikodušno zvišal obrok kruha, ne da bi istočasno povedal, da je ta obrok premajhen, da bi živeli in prevelik, da bi umrli. Tudi Poljakom je dal velikopotezne obljube in tudi češkemu narodu se je hotel prikupiti s cenenimi obljubami. Vse to pa se bo sedaj nehalo. Točno tako si je svet vso stvar tudi predstavljal.
■i'piiii mini 11 ■'w 'ihtzjj'-^«^'	—a
Zatemnitev od 17* ^
Na bojišču pred Budimpešto
Nemški vojn; poročevalec Heinr ch A Ko-echat objavlja v »Kamtner Zeitung« članek naslednje vsebine:
Tam, kjer se izgubljajo ceste ln hiše močvirnate donavske ravnine v dolgočasit pusti, lež; bojišče, na katerem naj no volji nemške obrambe doseže borba za Bud:mpešto svoj višek. Na koruznih njivah te ravnice vdiš povsod še sveže sledove odtisov verig oklep-nišk;h voz. ki so se udeleževali borbe v prostora pred Budimpešto. Mesto samo v teh borbah še ni bilo prizadeto Veliki nalivi, ki so spremljal" prvo fazo borbe, so spremenili pokrajno v pravcato poplavno ozemlje in barje. Sedaj so se nalivi ustavili. Posijalo je zopet sonce !n v zraku trenečejo nežne pred-pomladanske sitruje Pred Budimpešto se borijo možje oklepn'škega generala Breta. ki se je že v prvi polovici oktobra udeleževal bitk pri Debrecinu in pri Nvlregyhaz. Tej skupini ee je posrečilo obvladst nadmočne sovjetske sile, kar je vojake navdalo s takšnim navdušenjem, da so pripravljeni zastaviti svoje sle ne le na ulicah Budimpešte, temveč še preden se borbe pribl:žajo prestolnici cb Donavi.
V dnevih ko je Ereltova oklepnih skupina zakliučla bitko pri Debrec:nu. so sii izsilil; sovjetski pehotni oddelki proti madžarski vojsk; med Dunavo in T so prehod, katerega jim je odprla vrzel nekega motoriziranega gardnega odde'ka pri Kečkemetu KečJccmet je trikrat menjal gospodarja n končno se n. dalo preprečiti, da ne bi se bile borbe približale Bud'mpešti na razdaljo 30 km. Takšnega uspeha na tem delu bojišča menda nasprotnik sam ni pričakoval, zato je pritegnil še na-dlaljni: motor 7'rani zbor za udarec proti madžarski rre*foln:ci. Po počpsmem prodiranju je ta oddelek dospel do južnega ozemlja pri Kispestl.
mičejo, da bi ponovno tvegal take stranske skoke.
Eiscnhovver je pač z mešani-nrl občutki sprejel na znanje razvoj ob zapadni Scheldi. Ob določenem času bo dosegel kako prednost z Anversom. Za najbližje operacije pa mu to oskrbovalno oporišče
nič ne bo pomagalo. Pojavi na aachenski fronti in na bojišču južno od Metza. kjer si od Anversa še manj lahko kaj obetajo, pa dopuščajo domnevo skorajšnjih novih napadalnih operacij.' Čas sili k dejanju, kajti če b: Eisenhovver ne bil odvisen od svojih rokov, bi lahko čakal na korist, ki mu jo bo ar-erška luka kdaj nudila Zavlačevanje Montgomery ieve ofenzive, ki se je pričela že v septembru, pač ne dopušča dalj-ga odmora. Sovražnik mora napasti — z Anversom ali brez njega.
»Ta&espost«.
Nastal je položaj, ki je vrhovno poveljstvo bolišev ške vojske navdal z upanjem, da se bo dalo mesto zavzeti že do 1. novembra. Tedaj pa so se zgostile v prostoru pred mestom Bre tove cklepniške skupine, kater.m so nri-h:teli na pomoč še SS oddetk; v naglem pohodu. G b jivost nemških oklepnišk h oddekov in daljnovidnosti nemškega vojaškega vodstva gre hvala, da nameravani 1. november ni postal dan katastrofe, temveč same nov temrn za nadaljevanje bitke za Madžarsko. V vsej naglici je b:ln ustvarjena na 1'niji Dunaharazti —Vecse3—Menor nova bojna črta. na kateri so Nemci prestregli bcl:ševike Tako je bib onemogočeno, da bi zavzeli Budimpešto z naglim udarcem.
V tem položaju se je priče'a druga faza b tke za madžarsko prestolnico Sovjet: so namreč morali čakati na svoia ojačenia ter so sc morili pregruprati za načrtn: napad. To je Nemce podnetilo. da so začeli napadati sovjetske izhod ščne postojanke, posebno še dovoz streliva in drug;h vojnih potreb"? n. TudU letalci so popolnoma storili «<voi<-> dolžnost. Prdruž"li so se Hm še ok'epn"ški oddelki, pa tudi koniica SS. V skupnem sodelovanju vseh teh cdin:c je bil prostor b:+ke za Bud;mnešto cdnrknjen zopet z roba budim-peštanskega mesta.
Na obeh straneh Vecsesa. ki leži 20 km daleč od sredisča Budimpešte ob ca?*"' "roti Szolnoku, so Sovjeti ustvarili težišče bitke z dvema gardn ma zboroma, dvema strelsk ma dlvizi;ama in posebnim zborom topništva. V trdih borbah od hiše do hiše 9e je Nemcem posrečlo mimogrede zgubljeni Vecses ponovno osvojiti. Ob tej prilik; je izgubil sovražnik 20 odstotkov svoih za napad na Budimpešto doočenih oklepnikov. Te izgube je utrpel v prvih osmih dnevih bitke. Bližnja bodočnost bo pokazala, ako so preostale sile zadostne za nadaljnje operacije proti madžarski prestolnici. Nemški branitelj: bodo seveda storil5 vse, kar je v njihovi moč; od moža do oklep-n'ka, da se boljševiške nade razb:jejo. Od dneva do dneva postaja obramba pred Budimpešto trša in zmanjševanje sovražnih napadalni s'l navdaja Nemce z upravčenim upanjem, da se bo stvar končala v nj h korist.
Novi grobovi
Dne 11. t m. je preminula po kratkem trpljenju vdova ga. Ivana Trpin, roj. Fritz. Pogreb blage pokojndce bo v ponedeljek, 13. t m. ob 14. uri popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrla je gdčna. Frančiška Zor, upokojenka Tobačne tovarne. Pogreb bo v nedeljo, 12. okt ob 15. uri z 2ail, kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnicama bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskesrno sožaiLje!
Gospodarstvo
Zapora šivalnih strojev
šef pokrajinske uprave je z odredbo VHI. št. 6387/1 stavil pod zoporo šivalne stroje in njih sestavne dele na zalogi pri trgovcih. Trgovci z cnznačenim blagom morajo prijaviti stanje zalog šefu pokrajinske uprave, oddelka VHL, odseku za oskrbo, ln sicer do vključno 15. novembra t. L V kolikor že niso dolžni voditi trgovskih knjig, morajo vsako spremembo v zalogi blaga vpisati v knjigo o prejemu in od-dajii blaga, ki mora biti vsak čas na vpogled državnim kontrolnim organom. Od dneva veljavnosti te odredbe se smejo šivalni stroj-; in njih sestavni deli prodajati samo na nakaznice Pokrajinskega gospodarskega sveta. Opustitev aIi zakasnitev prijave zalog, o] da jo blaga brez na^ kaznice. opustitev ali napačno vpisovanje blagovnega prometa v knjigi o prejemu in oddaj; blaga, se kaznuje po naredbi vrhovnega komisarja o zaščiti gospodarstva, z dne 30. decembra 1943, SI. 1. št. 17/5—44),
Gospodarske vesti = Zavarovanje svojcev vojnih vpoklican-cev. Zavod za socialno zavarovanje je vprašanje zavarovanja svojcev vojni vpoklican-cev proučil in predlagal na seji ravnateljstva, da se vprašanje najhitreje in najučinkovitejše reši na ta način, da se dovoli vsem članom oz. njihovim družinskim članom, da ali prostovoljno nadaljujejo članstvo ali pa se prijavijo v prostovoljno zavarovanje. Zavod za vpoklicance in njihove družinske člane ne bo upošteval niti predpisanih prijavnih niti plačilnih rokov in bo sprejel v prostovoljno zavarovanje prijavljence ne glede na starost ali zdravniško mnenje. Vendar pa s prostovoljno nadaljujočim in prostovoljnim članstvom zavod prevzame zakonite obveznosti od dneva prvega plačanega prispevka. Gornji predlog je ravnateljstvo zavoda soglasno odobrilo. Predlog je odobril tudi šef pokrajinske uprave in je že pravomočen.
= poslovanje frizerskih obratov. Zaradi izkazane potrebe je šef pokrajinske uprave predpisal naslednjo spremembo določb o omejitvi porabe električnega toka: Točka 4. tukajšnjega odloka VIII. številka 5971/90 od 2. XI. 1944. o obratovalnem času za frizerske obrate se popravi tako, da se smejo damske česalnice odpirata že ob 13.30, namesto ob 15. uri, vsa ostala določila pa ostanejo nespremenjena.
— Zanimiva zavarovalna pravda. Ape-lacijsko kot revizijsko sodišče v Ljubljani je v neki zavarovalni pravdi zoper tri italijanske zavarovalnice radi 253.155 lir na predlog tožeče stranke razpisalo prvič v zgodovini slovenskega pravosodstva v civilni stvari ustno revizijsko razpravo, ki je bila 25. oktobra 1944. Revizijska razprava je sicer v civilnem pravdnem po-stopnilni predvidena. Odredi se na predlog strank ali po službeni dolžnosti. Iz naše sodne prakse pa vemo, da je razpis ustne revizijske razprave več ko redek; revizije se rešujejo v sejah. Naša sodna kronika poroča, da je to prav prvič razpisana ustna revizijska razprava, od kar imamo od 1. 1919. svoje pravosodstvo v najvišji inštanci, prej v Zagrebu, sedaj v Ljubljani. Predmet razprave je bila rešitev pravnega vprašanja, če. ustreza odklo-nitveno pismo zavarovalnic normam iz § 20. zakona o zavarovalni pogodbi; tožeča (zavarovana) stranka je namreč uveljavljala, da je bil v zakonu predvideni šestmesečni rok dan od strani zavarovalnic za dva dni prekratko in je zaradi tega ves posel brez pravnega učinka. Obravnaval se je tudi problem sozavarovanja, kolikor pripada vodstvo zgolj vodeči stranki in so merodajne le izjave te družbe, ne pa tudi izjave na zavarovalni pogodbi soudeleženih družb. Razpis je vzbudil v pravniških in gospodarskih krogih veliko zanimanje. Razprava ie bila dolgotrajna, saj so izvajanja zastopnikov na osnovi obširno zavarovalne literature zavzemala kar tri ure. Sodba izide v pismeni obliki.
= Rekordna aktivnost argentinske trgovinske bilance. Spričo t^žav pri uvozu industrijskih izdelkov se je v zadnjih letih naglo razvila domača industrijska proizvodnja v južnoameriških državah, ki so pričele celo izvažati industrijske izdelke. Trgovinska bilanca Argentine za lansko leto zaznamuje znaten izvoz industrijskih izdelkov, ki predstavljajo 19.4% vsega izvoza nasproti 2.9°/o v letu 1939. Zaradi r?.- -raslega izvoza in omejenih uvoznih možnosti je trgovinska bilanca Argentine lani zabeležila rekordni izvozni presežek v vrednosti 1257 milijonov pesoscv. Ker Argentina za izvozni presežek ne more kupiti v inozemstvu potrebnega uvoznega blaga, je primorana pretvarjati d~i-,rska dobroimetja v zlato.
Zlata poroka v mestsncm zavetišča za ommgie
V nedeljo bodo imeli v mestnem Zavetišču za onemogle v Japljevi ulici lep praznik. Dva člana zavetišča bosta namreč praznovala zlato poroko. Po koledarju bo to že v soboto da bi pa ta redki dogodek mogli lepše obhajati, bodo obhajali zlato poroko v nedeljo. Slavljenca sta Ignac in Frančiška Semič. Mož se je rodil v Ce k-nici 31. julija 1865. leta in je po prkicu usnjarski pomočnik žena pa se je rodila v Bistrici pri Tržiču 29. januarja 1865.; poročila sta se 11. novembra L 1894. v frančiškanski cerkvi v Ljubljani Zena je v zavetišču od 18. aprila 1941, mož pa od 16. marca 1940. Imela sta devet otrok, izmed katerih štirje še žive. Zlati poroki bo prisostvoval kot hišni domačin tudi namestnik župana g. generalni tajnik Franc Jančigaj.
Slavljencema k jubileju skupnega življenja iskreno čestitamo s topilo željo, da ba jima bila naklonjena še dolga in prijetna življenjska jesen.
Goi*l&Qt slffl^esfi -

se #9ea««f spotnmov nanj
Nedeljsko »Jutro« od 22. oktobra t. 1. je objavilo meje spomine na gorskega slavčka. Naprošen sem od razn h 6trani za objavo še nadaljnjih, četudi ne več tako zanimivih in pomembnih dogodkov izza časa pesnikovega bivanja v Ribnici v letu njegove smrt 1906-
Znano je, da ni bil Gregorčič preveč trdnega zdravja. Njegovo zdravstveno stanje se je z naraščajoč m staranjem naravno slabšalo. Notar Grantar je predvsem iz tega vzroka povabil pesnika v Ribnico da bi sprememba zraka. pa tud; družabn. okoliš vpl vala na zboljšanje njegovega rahlega zdravja.
Upoštevajoč to dejstvo, je ga. Gruntarjeva pesnka v vseh ozirih negovala. Skrbeli smo po nenem navodilu vsi za njegovo razvedrilo. Prrejeni so bili razni zeti z vozom al. peš. mod drugim celo v daljni Loški potok k tedanjemu županu Ivanu Rusu. v Prigonco k županu Nacetu Merherju. znanemu ustanovitelju slovenskega gasilstva, ki je prvi izdal slovensk. previln k za gasilce — umrl je letos pTed kratkim kot devetdesefetnik —. k Faj-digovm v Sodražico. v Novoštifto k žunniku Klmarju. kateri ;zlet j e že omenjen v 22. oktobra objavljenih spomn;h n drugam. Gospod Via to r Anton v Lubljan me je pismeno opozori, da mladostni prjatelj Gregor čičev. žurmik Karel Klinar n koroški, ampak trži-ki rojak. V R>bn'ci smo ga smatrali splošno za koro-kega, najbrž zaradi dejstva, ker sta njegovi dve nečak nji, ki sita mu vodili gospodinjstvo. Koroš ci.
Ob zatonu prei;-njegi in v začetku Sfda-
piera stoletja je b'lo politično ozračje povsod precej »e'ektrizirano«. Morda nikjer drugod ni bila harmonija v družabnem žvlje-ri'j teko malo moten ; glede na različno poli-t čno miši 'enje po?nme7n;knv kakor ravno v R bnici. To pa zategadelj, ker so odločuioči oi ch no' t'čnih strank med seboj pri a tel sko
eva'i. Morda tudi zarsd" tega — kakor je nek' r:bni"ki šaljivec izjavi —. ker mrgoli v czr. r.bn,rke doline mnogo zdravega humorja in zdravih dovtipov. sovražnih političnim razprt'jam ...
Za prvo dejstvo naj bo naveden samo en primer.
Vršili so se redni taret-ovi večeri menjaje
pn dekanu D 4'narju. vis sodnem svetniku V šnikaru — dolgoletnem deželnem n državnem p-elancu v dunaiskem parlamentu —, notarju Gruntarju n zdravniku dr. Schiffrerju. Te zelo prjetne večere, združene vedno z zakusko. na katere sem bil tudi jaz redno rovab jen. je por.ečal večkrat Gregorčič, predvsem pri Grunta r j evih. Seveda ne kot soigralec. '
V	splošnem mo'čcč samotar je postal v njemu ustrezajoči družbi pesnk razigran, do-v; pen in zaup'jiv. Ob takih pr likah ie pfi-povedoval. v katerih okoliščinah in kdaj da je nastala ta ali druga njegova pesnitev.
Menda ni pesnika ali umetnika sploh, ki ne b b;! d:'?žen oprav čene ali neopravičene kri-rke. Kr ka sproži samoumevno pretikritiko, bod si od kritiziranega samega ali od drugih kri" kov. V tem oz;ru sta Prešeren in Gregorčič antipoda: Prešeren ie odgovarjal kritikom predvsem v svojih »Zabavljivih napis' h«. Gregorčič je molčal — trpel. — »Kot katol;ški duhovnik moram odpuščati in odpuščam. Pozabiti pa ne morem«, je nekoč izjavi ... S trrkostjo je omenil, da je bila ustvarjena pesem »Človeka nikar« z njegovimi najnežnejšrimi čustvi, ket prošnja n molitev do Vsegnmogočnega Njegova duša takrat pač ni zrla samo v delavnico božjo, ampak tudi v bodočnost, v sedanje čase Danes b ta proro:ka pesnitev ne bila deležna kake kritike...
*
V	Času Gruntarjevega skižbovanja v Logatcu (pred R:bnico) jc bi pesnik često njegov go it. Nekoč -ie povabil notar njega, pes-n'ka Psgliaruzziia - Krilana in naravoslovca Frana Erjavca k sebi V prijetnem razpoloženju je gost tel j pozval svoje goste, ali bi ne bilo umestno, da b se. ker so zbrani tako znamenit možje — nekoliko »pesniško« nagovarjali. Gre^orč:č vstane in prednaša svojo pesem »Vinski duhovi«, katero si je Erjavec sproti zapisal in jo kmalu nato objavil
L. 1884. je blo dozdano in blagoslovljeno povo šolsko poslopje v Gorenjem Logatcu, kjer je bil takrat notar Gruntar krajni šolski nadzonvk. Gregorčič je bil pri blagoslavlja-
MsKJŽfce se na rsnaar
»J33BRF
nju nove šole navzoč. Njegoš stih je uklesan v mramomati plošči v šoli:
Svoj blagoslov, o Večni, daj, Da b I ta dom bi vir modrosti. Učenosti vir rn vir umnčsti za ves ta rod in ves ta kraj!
(Ta sitih mi je sporoč i logaški rojak inž. Emil Puppis. viš. šum. svetnik v pok. v Ljubljani.)
Zelo je Gregorčič č slal Ivana Hribarja, ki je stal kot dolgoletni župan slovenske prestolnice & svojim ugledom in vplivom v slovenski javnost pesniku v najbolj bolečih ne-prilikah zvesto ob strani. Svoje spoštovanje n vdanost do Hribarja in do trnovskega župnika Vrhovnka je pesnik večkrat poudarjal. V Ljubljani je Gregorčič večkrat prenočeval pri župn:ku Vrhovniku. Nekoč povabi Hribar oba na zlet v Kamnik. Hr.bar je — brez vednosti Gregorčiča — sporočil Kanadčanom pesnikov prihod. V Kamnku so bi'e razobešene zastave. Med vožnjo sta se Hribar in Vrhov-nik -■nrazumno ocisitranila v drug kupč. tako da je Gregorčič v Kamn ku sam izstopil. Prvega človeka, ki je stal pred vlakom, vpraša, kaj pomen zastava na postaji. Mož. ki pes-
nh b| poznal, odgovori, da vfaa
čast pesniku Gregorčiču, ki ga pričakujejo dai>es ali jutri. Gregorčič hitro izgine, gre do bližnje postaje nazaj peš in od tam s vlakom v Ljubljano
GorŠki sJavček je bil velik prijatelj otrok. Neredko je bilo videti v Ribnici igrati otroke okolo njega, sedečega na klopi ob notarjevi vili ali tudi držečega dva- triletnega otroka v naročju. To svojo ljubezen do otrok dokazuje ona med njegovimi naileps:mi pesnitvami: Pogled v nedolžno oko.
Ne imenuje ga zaman narod goriškega sdav-čka. Kakor žvrgoli slavec tiho pomladansko noč svoje med vsemi krilatci najmilejše in najbolj hrepeneče melodije, tako je Gregorčič podaril svojemu narodu v nesmrtnih poezijah najm:lejše, najlepše pesm!. Zato pač n hče ne more oporekati, da je Gregorčič — ne da bi se s tem kratilo prvenstvo slovenskih pes>-nikov Prešernu — najpriljubljenejši pesnik slovenskega naroda.
*
V jeseni življenja ljubi spomine in se naslaja čovek v urah samote ob prijetn h do-godkh preteklosti. Med drugimi lepimi dogodki mi je in bo ostal prizor v vrtni utici gospe Višnikarjeve v nepozabnem spominu. B lo je pred nedavnim; osemintridesetimi lef, ko je pesnik, braneč se spočetka izpiti kozarček jeruzalemca. napil gostiteljici:
»Ker 6te tako prijazni, se pokorm tej kazn«...	Anton Spende.
Martinova sieddfa — dobrodelni praznik
Ljubljana. 11. novembra.
V svojem običajnem ornatu se je zopet približal praznik sv. Martina, k: ga veseli Slovenci že od nekdaj radi častjo. Sneg in dež sta skoraj vsako leto njegova spremljevalca. V redn h časih te nenr jetnosti nobenega veseljaka niso ovirale, da ne bi počast i sv Martina, kakor se po starih šegah spodobi N;egov god je bi vedno dan, ko si je vsak pr voščil radost in užtkov. ko! kor je mogel Že sredn:e-dobro založena družina ga je počastila s pečeno gosko in vnom nri mnogih pa so dodal' domači zabavi šie godbo, ples- :n drugo veselje. V mestu in vaseh so se tako veeelfi Mart novega godu in kdor je mslil, da mu domače praznovanje ne zadostuje, je našel nadaljnjih priložnosti v vsaki gostlni
Sv. Martin je b i v svojem živl:enju predvsem hraber in plemenit vojak. Njegov živ-lienjeps nam pripoveduje, da je bil pred mnogim stoletji tisti častnik. ki je ob srečanju prezebajočega siromaka potegnrl svoj meč in brez premisleka presekal svoj topli plašč ter ga vrgel polovico revežu, da bi ga obvaroval mraza. To plemen to dejanje in druge lepe lastnosti v značaju sv. Martina so bile vzrok, da je začel krščansk: svet povsod častiti tega moža kot vzemka. Martinov god je bil v nekdanjih časih dan, ko so bogatini n imovit sloji žrtvovali nekaj od svoje obilno založene m,ze, da so nasitli tiste, ki jim je primanjkovalo vseh dobrot. Človeška slabost je. da se ljudje, ko pomagajo drugim, radi
tud: sebe zalaga'o. Sčasoma je praznik svetega Martina obledel kot dobrodelni praznik. Ljudje so pozabili na svetnkovo dobrodelnost. Častil, so sv. Martina pač zato. ker je tako veleval od rodu do rodu podedovani običaj. Zavrgli so obdarovanje revežev, niso pa pozabili nase. Na Martinovo nedeljo so si privoščil v ob Ini meri vseh dobrot. vesel!ce z ob lnimi večerjami n pijačo, z godbo in plesom so izpolnjevale spored zabav.
Če kdaj. je danes nedvomno potrebno, da praznujemo Martinovo nedeljo tako, kakor bi jo vedno moral,. Saj menda še nkoli ni bilo med nam toliko bede kakor današnji čaei Ma one v vsaki h:ši so revni ljudje, ki jim pogosto primanjkuje vsakdanjega kruha. Ste-viln so zopet t.sti, ki dožvljajo Martinovo nedeljo da'eč od svojih domov in ki so potrebni vseh možn h podpor. Vidne n nevdne revšene je povsod toliko, da je nit, organizirana skrb za reveže :n srromake ne more spraviti s sveta Zato naj tisti, k' jim je še kljub vsem današnjim težavam dano. da se bo jutr. na njihovih mzah pojavila taka ah taka pečenka. ta ali oni prboljšek, spomnijo potrebnih in jim od svoje obložene m ze odstopijo prmercn delež. Na ta nač.n bodo najpf mer-nejr-e počastili siv. Martina n bodo poleg he-donskega užitka ime"' tud moralno zadovoljstvo. Martinova nedeljo naj bo znto letos za vse premožnejše dobiodclna nedeHa — brez uradnih pozivov n brez pou!ičn;h zbrk.
ed ¥
Kakor taca, ki leti Č2z gore in č?z ravnine, kraije gledam in ljudi.
STRITAR
Ko modrujemo o življenju na tej obli in o dobi, ki mu je usojena, pridemo do zaključka, da obstojajo sicer možnosti, ki bi ga po mnenju astronomov in astrofizikov lahko zatrle kar čez noč (trčenja, vpliv bližajočih se zvezd velikank, vzpl.m e-nje sonca), vendar so taki pojavi pravcate redkosti v vsemirju in če se nanje ne oziramo, se svetlika človeštvu na vesoljnem obzorju zarja skoraj biljonletne bodočnosti. Pa naj si bi že bili izgledi kakršnikoli, človeštvo kot skupina umnih bitij, bi sd moralo slednjič urediti svoje življenje tako, kakor mu zdrava pamet veliva. In kakšno naj bo to življenije? — Sončno naj bo in toplota prisrčnosti vsakogar do vseh naj preveva srca; veselo naj bo, kakor je vesel gorski potoček, ki hiti, radostno poskakujoč, razigrano žuboreč v neznani mu svet; bistro in leno naj bo, kakor je sinje gorske jezero, kjer se z navrič^ih sten dopadlj.ivo ogledujejo č'ri in škrbine ere-benoy in kjer se skalovje, ki ga je velikan čas okrušil s pobočij, jasno vidi na belem prodnem dnu. Pred vsem naj ga pa delo, duševno in telesno v prepričanju in s težnjo, da bo storjeno za blaginjo občestva, cplemenituje. — —
Gornja prispodoba nas spominja na dra-žesten kotiček domovine, ki je, ker odmaknjen od širokih potov množice mmj znan, namreč na Raibelj kraj Trbiža in na njegovo čarobno okolico. Tu 9e bohoti prirod i v vsej svoji deviški, nebrzdani divjini. Iz sinjega jezera, ki ga na severnem koncu krasi majhen otok, kjer je prostora komsj
za utioo, se dviga na drugem ko^cu mogočni steber Jerebice nad 20 M ms'rov v višavje. Le tu na njenem obnežju je modrina gorskega safirja rr.a o temnejša, sicer je pa svetla in z zimske ceste, ki je z radi plazov mestoma pod streho in ki se vije na strmem pobočju k vratom na Pr morsko, torej na Predel, se nam nudi edinstvena, prelestna slika planinskega raja. Obkrožen povsod po strmih ieb'ih, kjer se temni iglavci, posamič a i pa v gručah vzpenjajo med navzgor zaoščenimi gru~ča-ricami k višku, se sonč; ^ahlo vul';v:č v poljubu rahlih sapic, ki pi bi je j o z mogorne skupne Kanina in Konfina — ras dragulj. Ha-ani ga pa nritoček, ki ?e 1' godno med temnim smrečjem vije po prodastii tleh, višek mu pa odnaša potok, ki si j 3 s trudom izdolbli koritce med .krlami, odloženimi svoj čas po ledeiiiku v obiki do'-gesa traku.
Tak, po lepotah divjepa, gor-k'ga sveta pretkan predelčič torej je podarilo stva--stvo poleg stoterih ostalih rašemu rodu, ko js truden po do*gcm petovanju za z haja-jočim soncem vzel zemlio v posc-si. Težka je zemlja, zlasti v tesnih, pomikih dolnah. zato je pa tudi čvrst in kilen človek, ki jo obde'uje. Da čvrst 'n zdrav je naš r~d ter delaven, ima torej najboljši izgVde za svoj obstoj, ki si ga bo pa šele ziramčil, čim bo zbral vse svoje drobce v trdno, po miselnostni kohez:ji povezano skupino, ter hodil svojo slovensko pot vštre z d uT'mt narodi in se ravnal po modrem nasvtu našega omljenega pesnika, namreč, da mu
»ne vrag, le sosed bo mejak.«
*
Ko govorimo o narodu vemo, da je to — po vnanjih znakih — skupina ljudi z istim
vsekakor pa z Jsthni Šegami in običaji ter z isto preteklostjo. Narod ni rasa, navadno rasno tudi ni enoten, temveč je opaziti znake raznih ras. V Evropi je n. pr. 7 belih ras (alpska, baltska, dinarska, kromanjonska lapoidna, sredozemska in nordi ska rasa). Vsled skupnega bivanja na bolj ali manj omejenem prostoru se izoblikuje v narodu takozvuna rasnost, po kateri spozna rojak v tujini po nečem česar si v več ni slučaijev ne more razlagati, svojega rojaka. Pri nas Slovencih so zastopane v glavnem alpska, baltska in nordijska rasa, v man ši meri dinarska in sredozemska. To velja tudi za zahodne Hrvate kjer najdemo skoraj povsod slovenski lik — Janezi tu, Ivani tam.
Druge dežele, drugi ljudje. Če se podamo na Balkan, se ljudski lik močno spremeni. Tu prevladujeta dinarska in sredozemska rasa, v manjši meri je pa zastopana alpska in nordijska, opaža se pa tudi vp!iv azijskih ras, posebno armenske. Zan m vo je, da je na Ba'kanu zlasti lik tipičnega sre-dozemca zelo razširjen, toretj lik bivših rimskih kolonizatorjev (Vlahov). Skladnost dimenzij poedinih delov njihovega obraza in mehke poteze napravijo vtis lepote. Take obraze srečujemo po vsem Balkanu.
Po koiooizatorjih so dobdM prebivalci polotoka ime »Vlahi«, saj so se tudi silno pomešali z njimi Sibsfki vladarji po Dušana so sicer prepovedali zakone med Slovani in Vlahi, v dolgi dobi srbskega suženjstva pod Turki se pa nikdo ni oziral na to prepoved. Vlahinje so bile zelo lepe, deco so vzgajale v vlaškem jeziku, sinovi so podedovali vlaški lik, ki je postal skoraj povsod prevladujoč.
Ko potujemo po Evropi, naletimo že na majhnem prostoru na predstavnike raznih ljudskih tipov, rasnih in rasnostnih. V Aziji in na otokih Tihega okeana je še 7 belih ras, istotam so rumene, po številu pripadnikov najmočnejše na svetu, Afrika in Avstralija sta domovina črncev, Amerika je zemlja priseljencev. Vsa ta raznobarvna, bitja v človeški podobi si žele živeti sončno, veselo, lepo življenje, a to bodo slednjič tudi dosegla in to tedaj, ko bodo imeli večino med njimi »ljudje« in ko bodo obveljale po tej dolini besede pesnika:
»... Človeku brat je človek, rodu rod; preganjanja se varuj in razpora, sovraštvu v srcu ne dajaj prostora.«
O. S.
Največji naš mesen
Ob 125 letnici smrti žige barona Zoisa
Die Pyramide an der Zoisstrasse — Piramida na Cojzovi cesti
Ljub'jana, 11. novembra
Naše sovstvo je nerazdružlj:vo povezano z imenom 2ige barona Zoisa, ki spada med največje naše mecene v preporoditeljekl dobi. Malo je v našo zgodovini mož. ki b: s svojim delom tako globoko posegli in odločilno vpli-val; v dogodke sivoje dobe. Žiga baron Zois, katerega 125-letnica simrti je bila v petek, je bil vse svoje življenje 6redšče in gibalo vsega sovstvenega delovanja v naši ožji domovini. To nam pr ča že sodba njegovega sodobnika jezikoslovca Jerneja Kopitarja, ki je slavistu Dobro\ skemu takolee poročal o Zoisu:
»Baron Zois je središče kulture na Kranjskem. Ni samo prijatelj n po&petievatelj, temveč tud: v visoki meri poznavalec slovanščine. Glagol co in cirilico čita hitreje kakor gospodje strokovnjaki. Skoraj vsako leto okoli Velike noč prihajajo v Ljubljano ital janske opc c Za te je v prejšnjih letih baron Zois zmerom prevajal prljubljene arije v kranj-ščino Pozkusi se niso obnesli slabo, saj so celo Italijani dejal, da je slovenščina cantabi-1 s<sima... Ko se čas:h nihče ni nadejal, da se bo pela slovenska pesem med ita jr_nck:mi, je začel pcvec ali pevka 6redi spevoigre peti domačo peemico. k jo je zožil Zois. in v parterju jn po ložah je donel hrup in plosk, i5a ni mogoče pop:sat ...«
Tako sodi in pripoveduje o njem Jernej Kop tar. N egova sodba vel a še d nes, saj je bila Zoisova hiša dejansko pravo središče ljubljanfk h in kranjskih lerx»'cvccv ter zr.an-stvenkov. V njej so se shajali med drugim profesor poetike Abraham Jakob Penzei Va-'entn Vodnik. Jemej Kop tar. Anton Tomaž L:nhart, Blaž Kumerdei, Jurij Japelj. Matej Ravnikar dr. Jakob Zupan in drugi. Vsem tem je Žiga baron Zois s svojo izpodbud-noetjo in svojim navduševanjem vlival vedno novega poguma za njihovo delo. ki je pcsta'o zgodovnskega pomena za razvoj slovenskega -lovstva in sovenske zgodovme.
Rodbina Zo sov je švicarskega izvora Oče Žige barona Zovsa Mihael Angelo se je iz Trsta preselil v Ljubljano in vstopil v službo trgovca Avguština Codcllija barona Fahnen-felda. Zaradi sposobnosti, k jo je pokazal, mu ie Codelh kma u zaupal vodstvo svoje trgovine. kasneje je postal celo njegov družab-n k, leta 1735 pa edin lastnik trgovine, ki jo je Codelli prodal. Leta 1739. je postal Zois piemen:taš. leta 1760. pa baron. Druga njegova žena' Ivana Kappusova pl Pchelstein je bila Slovenka. Bila je mat Žige Zoisa.
Žiga baron Zois se je šolal v Reggni v ple-mišk akadem ji, nato pa je pomagal očetu v
trgovini. Ko mu je leta 1777. oče umri, je podedoval za njim njegovo vel ko premoženje in postal najbogatejši kranjski plem č. Žiga baron Zois si je ogledal veliko sveta. Potoval je po Italiji, Francij, Nemčiji. Švici m Nizozemskem. V Švic: se je rad shajal z naravoslovci, saj je za svojo stroko Imel veliko veselje. Zanimal se je tudi za rudarske in topil-niške vede, za rudn:nstvo in kemijo.
Vedno je v dejanju in besedah kazal največjo ljubezen do svoje domov ne. Vsestransko je podpiral slovenske dijake, ki so štud;-rali v tujini. Ljubljanski lice ki je poklonil mnogo dragocenih knjig. Imel je hišo na Bregu in ko so podirali tamkaj staro mestno ob-zdje. je kupi veliko zemljišče, ga zravna! in napravil javni vrt, ki je bil dostopen vsem ljudem. Ta vrt je bil dolgo časa shajališče L:ubljančanov in 6e je ohranil do prihoda Francozov. Danes se svet imenuje »Zoisov graben«.
Silne so b"1e duševne energije, k; so se skrivale v tem zrednem možu. Telesno pa ni bil vse svoje življenje posebno zdrav. Ko je bil 42 let star, ni mogel več hoditi. 22 let svojega življenja je preživel v postelji al: pa na svojem prevoznem sitolu. V poznejših letih je popolnoma ohromel. Neugodno so vplivale nani tudi razne nesreče, kj so zadele njegove sorodn ke. n francoeke vojne, ki so občutno prizadele njegova podjetja. Moral jih je prodati svojemu nečaku Karlu baronu Zorsu. Dne 10. novembra 1819 je Žiga baron Zois umrl. Pokopalj so ga dva dni kasneje pri Sv Krištofu, njegov nagrobni spomenik pa eo kasneje prenes'i k Sv. Kržu. kjer stoji še danes na levi stran' bi zu vhoda.
Žiga baron Zois nedvomno zasluži, da so ga spom.njamo ob vsaki priložnosti. Slovenci so mu dolžni veliko hvaležnost, saj ne vemo, kakšno usodo bi imelo naše slovstvo brez njegove velkodušne mecenske roke.
Ob aJarcmi taks] v zaklonišča
Uprava policije v Ljubljani, oddelek za protiletalsko zaščito opozarja prebivalstvo, da mora v primera danega znaka za protiletalski alarm takoj zapustiti vse javne prostore in ceste in se nemudoma podati v najbližje zaklonišče. Osebe, ki ne bodo upoštevale obstoječih predpisov, bodo najstrožje kaznovane z denarno fn zaporno kaznijo.
Ljubič M rko:
Vesela Miartlitevasaje Ea Izški sori
zsm
Ni bilo to letos, pa tudi lansko leto ne in tud ne predlanskim, temveč še v tistih lepih, dobrh časih, ko sn. popotnik, lahko oprtal nahrbtnik na rame in s popotno pal co v roki poromal po lep deželi Do'enjski. od belokranjskih vinogradov d& podgorianskh host in nihče te n prijel za ovratnik in te vprašal, ali imaš dovoljenje za prehod tega n tega bloka. To je blo še v tistih ČJsih. ko si se lahko mirno vsedel na parobek ob obronku gozda in z zadovol stvom in dobrim tekom žvečil pribolj.šek, k-' s' ga ;mel v malh n ga zapival takrat s še prstno dolenjsko kapljico — brez primesi. Le kak p^st.rček. ki je gnal živino v hosto. ali stara ženica, ki je šla nab Tat gobe al: zdravilnih zelišč, sta skalila za hip tvoj idilični m'T. No. da! Morda bodo naši vnuki zopet dcležn takega užitka Jaz bom kmalu izgubil vs ko upanje, ko je pa od leta do leta slabše. SiccT pa. človek upa. dokler živ".
Torej, da se vrnem k dogodku, ki se je dogodil v čas h. ko sta se po Do'en 'sk. pretakala vino n mc^t Nisem bil še dobro znan v Novem mestu, ko m neke nedelje, bih je Martinova, predlnž- moj prijatelj, sodnik Jože Petrn. z'et na Trško eoro. Dober prgrizek, 'zborna kapljica, nebo kot rbje oko. a pot trda in suha, ker ie veter prej^jega dne do dobra :zsušil vse blato in kotanje, torej le na Trško goro Preden siva krenila na pot. me je pr japelj Joža še očetovsko opozoril: »Čuvaj se Trške gore! Je še ne poznaš. Od daleč ti "Ogloda vsa plaha in domača in te prijazno
vab-, med svoje hrame in gorice, a gorje ti, kadar za padeš čaru njene sirčne krvi. Podaš se nanjo z bistro glavo in trdnim korakom in z močno voljo, da boš najkasneje do devetih doma in zjutraj čl in svež šel v sužbo. A gorje t ! Že zdavnaj je odbila ura po'noči. ko kolovratiš. skačeš. se opletaš, iščeš prave poti in nazadnje zaideš v popolnoma napačno smer, dokler končno ves upehan in poten ;n spraskan najdeš pravo pot na glavno cesto. Seveda, klobuk je šel, pa kdo 6e bo iezil, ko je bilo pa tako »luštno«. no tudi palica je šla rakom žvižgat in če kravata vsi nekje na hrbtu, kai za to, saj smo bili vendar na Tršk gori. kdo bi bil tako malenkosten? Da. da. prijateljček! In to so samo drobci vel:k h pustolovščin, ki so v zvezi s to zapeljivo goro.«
Pom lovalno sem se nasmehnil in pomežkn l proti cerkvici na gore. ko se je bleščala v jesenskem soncu.
»Ej, ste pač filistri. v= Novomeščani, da se boi:te tako nedolžnega popka, kot je take hribček. So pa naši ljubljanski grči vse bolj opasni in zavratnejš'.«
»No. le nič prevzetnosti Mi boš raje jutri povedal kako se bo to končalo « Tako je be-sedič'1 moj prijatelj Petrin in jaz sem mu dru-gf" Hitro da! prav.
Prekrasna je bila pot na Tr"ko goro. Brez-oblačno nebo in m ačno jtesensko sonce je izvabilo marsikaterega Novomeščana, da se je v prjetni družbi podal gor na vesdo marti-novanje. Čez dobro uro prijetnega sprehoda jc ležalo Novo mesto. k: ga jp kot smaragdna ogrlica ovijala zelena Krka. pod nam'. Prekrasen je bil pogled na zeleno Krko. na peneče, srebrne jezove ,n počivajoče ml'ne ter na Gor-<ance, ki so se kopali v pisanih jesenskih barvah.
Ko smo prišli na vrh, so naju pozdrav i veseli vriski in hreščeča harmon;ka. Torej so b.li drugi bolj umi od naju in eo naju preti'tel. Petrina so kmalu stari znanci zvabili v svojo družbo in z njim vred tudi mene Po cbligatnem šilcu je prišla na m,zo pristna tr-šk o gorska kap!j:ca. nato pa — seveda, saj to spada poleg — je sledila pečena gofka z zelj-nato so ato. ocv rkova potica (oh. zlat Čas'!), pa še sir, topla šunka in rebrca. pa svež ržen kruh. Kmalu je vladala živhnost, katero bi zaman .skal po mestnih gostilnah, kjer ti sedi meščan samoten v kotu in žul svojega pol 1-trčka. ne meneč se za 6vo:o okolico Le partija marijaša, preferance ali taroka ga vzped-bode in privabi v družbo. O, tu je pa drugače Hrupno so se pozdravljali, kot se ne bi videl, že do'ga leta. :n s vedelo napijali. prepevali zdravice svetemu Mart:nu. cvičku, sebi in domovini ,n pač vsemu sploh, kdor je tako lepo »okrogel« in dobre volje kot on sam to jasno božjo nedeljo, ko vlada m.r med nami, na miz; pa se simchlja cv:ček in druge dobrote. Pozabljena j? bila mestna zadržanost, odpadel je tanki lošč Ljud:e so bili zopet naravni.
Kako se je medtem zmrač lo. kako h kdaj me je zapustil prijatelj Jože. ne vem več Vem samo, da sem sklepal debela pr.jatelj-etva, se bratil z neznan:mi ljudmi, držal slavnosten narodnjaški govor m da sem se nazadnje razjoka! od navdušenja nad svojim' lastnim' ogn evtimi besedam. Nekdo me je povabil za drug; dan. da potrd'va s »Štefanom« najino »večno« pri jate' jstvo in dostojno proslavimo še spomine na Mart.novo nedeljo. Morda se je zgodilo" še kaj drugega, ker se j medlo spominjam, da sem napajal tud novo- \ meskim lepofcam. ki niso v veselju nič za- j ostajale, a točnega se ne spominjam več. Da i
sc izognem moreb.tnemu natolcevanju, moram takoj pripomniti, da n so b li ostali niti za 'as boljši od mene Celo nežn. spol je pozabrl ta dan na medsebojno zav.st ki se vleče že od Eve, in so skleni'e premirje med seboj Na lepem 6cm se znašel pod mil m nebom, zpod katerega je počisi. a vztrajno začelo rositi. Mojega komolca pa se ie krčevito ok'epal prijatelj Petrn. Tema ie bila kot v rogu. Medtem, ko se je men. začelo od nočnega hlada in osvežujočega dežja nekoliko b str ti v glavi, je moj pri ia te1 j postajal vedno bolj trdoglav. Ko sem jaz silil na desno, je hotel on na levo in narobe.
»Hopla. Petrinek. kam s*l!š? De^no vendar pri je naj na pot! Stopi da dohtva one tam spredaj«
»Ne gre., ne grem's teboj. Vem. da je to pra- prava pot. Zapeljat: me hočeš na krivo pot. me., mene. svojega najboljšega prijatelja. To je grdo. to je ka .. kaznivo! Zapeljevan ie po treznem preudarku, svo.. svojega bližnjega, hup. na kriva pota. Paragraf 5682 k. z « Sedel je na kamen in obupno h tel. Skušal sem ga z !ep;mi besedam spraviti na noge. toda on je trmasto vztrajal na kamnu .n začel godrnjati o žej' Nenadoma se mi je vrgel okoli vratu in zakričal: »Povej, ali si moj prijatelj al nsa?« Ko sem mu to sveto zatrdil, se je nenadoma 9pomnil. da mora na vsak načn obiskat, svojega prijatelja Jurjevca. k' ima izbomo slivovko in k' danes slav god svojega patrona. Tukaj nekje v b'ižin; stoji n egova z danica. zato le umo. gotovo bo še čul. Vsie moje besede, nasvet' n rotenje n" nič zaleglo. Moral sem iti z njim. ker samega ga nisem mogel pustit' Po dolgem tavanju čez mlakuže, grape in grmov ie. od koder sem se dvakrat pobral ves blaten m razpraskan (da
je moj sotrp.n pobral levj' delež pri tem. je jasno), sva naposed prkolovratila do neke zidanice, za katero se je Petrin vneto prdušal da je Jurjevčcva. od kar stoji tu. >i da ;o on predobro pozna, ker je že večkrat okušal njene sladkosti. Na najine klice, kot sem pr-čakoval, 6e i seveda n.hče oglasil Toda Petrn je dejal' da on Jurjevčeve navade pozna, ker ve, da Jrrjevec, ko se »ga« nabere, kar v kleti zaspi. Torej le v klet. potem bo šlo vse kot na maslu. Vrata so bila, kajpak, trdno zaprta, toda Petrin nI bil slabč, ki bi ga taka malenkost odvrnila od njegove® načrta. Toliko časa sva vohljala ,n se plaz la okol zida-n ce. dokler nisva odkrila neko tesno, na pol odprto lino n se s težko muko splazila v klet. Petrin je začel takoj razsajati in klicati Jurjevca, k pa se. kakopak, n, od nikoder odzval. Hotel sem prižgati vž galico, da se vsaj nekolko orientram toda ravno v tem trenutku, ko sem podrgnil z vžigalico ob škatlico. mi je ta padla ,z rok "n se zakot3l:la nekam med trarnovje in sode Na mah sem začutil, da sem v zelo neprijetnem položaju. Prekucnila siva nekaj, najbrže k'op. in pob la neka i steklenic, ne vem ali polne ali prazne. Kar 6o se odprla vrata in žarka luč karb dke je n^ma bruhn.la v obraz.
»Ha. al' vaiu imam. lopova peklenska? Brž, Pepe, zveži ju Da se mi ne ganeta, capina, ker drugače...« in črna cev starega pihaln ka je nama grozeče merila v obraz
H" apec Pepe je na;u prav mojstrsko zvezal, ko je gospodar, star sčvolas očanec. držal na naju naperjeno puško Zaman je b.l ves najin protest, zaman je Petrin žugal z vsem paragrafi. k- so mu prišF na um. stari se rH n se ni dal prepričati. d3 sva škrica .z mesta, temveč naju sodi po najin zunanjosti, ki po. kar
Kronika
*	Napad na potniško ladjo na Gard-akem jezeru. Usti poročajo, da so ameriški letalci pred nekaj dnevi napadli iz razmeroma majhne višine neko potniško ladjo na Gardskem jezeru. Pri tem im-padu je bilo 17 oseb ubitih, 30 pa ranjenih.
*	130 stotov las so nabrali na področju nemške države v minulih treh letih. Pri tej nabiralni akciji so sodelovale večinoma ženske. Iz las izdelujejo copate za letalske posadke ter druge predmete za cilje vojne industrije.
*	Doslej neznani Shakespearov portret. »Sunday Express« poroča, da so odkrili v Angliji doslej neznan portret dramatika Shakespearea. Oljnata slika je na hrbtni strani popisana z italijanskim besedMom. Baje jo podobo napravil slikar Franc Hals.
*	Kaznovana neopreznost. Ob zgornji Donavi sta ob nekem letalskem alarmu ključavničar Karel Kuschner in Orel Sabo iskala kritja v nekem podzemskem rovu. Kuschner pa ni mogel strpeti, da si ne bi prižgal cigarete. Naključje je hotelo, da se je pri tej priliki v rovu vnel treskavi plin in je nastal požar. Kuschner in Sabo sta bila ožgana ter so ju morali prepeljati v bolnišnico.
*	žepne svetilke svelijo 7 km daleč. Njih svetlobo lahko opazi letalec že iz višine 7000 m. žarek iz razsvetljene sebe pa seže 20 km daleč. Nemški listi pišejo, da je treba iz varnostnih ozirov v sedanji vojni skrbno paziti na zatemnitvene pvedoi?e, kajti vsaka malomarnost v tem pogledu povzroči lahko nedogledno škodo.

Naročnikom »Doisovine«
»Domovina« je s 1. novembrom nehala Izhajati. Naročniki, ld so imeli naročnino plačano preko tega roka, jo dobe lahko povrnjeno v upravi naših listov ali pa se jim bo vračunala v naročnino za »Jutro« ali »Slovenski narod«.
Franceta Ločna rja izvirna povest »V SENCI PLANIN«, ki je izhajala v »Domovini« in je čitateljem splošno ugajala, se bo pričenši z jutrišnjo številko nadaljevala v »Slovenskem narodu«.
• * #
u— Odstopi zemlje mestni občini. V zvezi z izdajo dovoljenj za parcelacijo, so odstopili v oktobru naslednji posestniki mestni občini brezplačno in bremen prosto za ceste potrebni svet: Državni zaklad kraljevine Jugoslavije je odobril državni bolnici v zvezi z gradnjo pralnice in kotlarne leta 1941, da je odstopila v kat. obč. Poljanskem predmestju dve vrtni parceli v izmeri 1.169 kv. m. Za razširitev ceste na Galjevici je cdstopil industrijalec in posestnik v Tavčarjevi ulici Florijan Schvveiger travniško parcelo v kat. obč. Karlovškem predmestju v izmeri 3.272 kv. m. Lotta Horsetzky iz Vegove ulice, Marjeta Paumgarten iz Ulice 3. maja in Ivo Filipič, trgovec iz Petrarkove ulice, so kot solastniki odstopili v kat. obč. Mostah mestni občini tri parcele v skupni izmeri 2.284 kv. m. Ob isti priložnosti so odstopili občini Devici Mariji v Polju 23 parcel v približni skupni izmeri nad 30.000 kv. m. Stavbna in stanovanjska zadruga »Mali dom« je prepustila mestni občini njivsko parcelo v kat. obč. Spodnji Šiški v izmeri 432 kv. m.
u— Posestne spremembe. V oktobru je zemljiška knjiga okrajnega sodišča zabeležila le malo posestnih sprememb. Josip Modic, posestnik v Vrbljenih, sedaj na Igu, je daroval svojemu sinu Francetu Modicu, delavcu tobačne tovarne, stanu-jočemu na Ižanski cesti dve njivski in gozdno parcelo v kat. obč. Vrbljenih v Izmeri 24.652 kv. m. — Marija F.emčeva, posestnica v Zadvoru pri Dobrunjah, je prodala Jakobu Dežmanu, posestniku v
Jubilej dela
Letos 12. novembra poteče 25 let, odkar je nastopila pri Zalarjevi družim v Šoštanju službo gospodinjska pomočnica gdč. Francka Melanškova iz Lokovice. Pridna, varčna in poštena je v dobrih in slabih časih zvesto opravljala svojo službo. Ko se je družina leta 1937 preselila v Ljubljano, ji je sledila v novi dom tudi zvesta Francka. Po smrti gospodarja blagopokojnega Matka Zalarja in ko je gospa vstopila v drž. službo, je Francka še podvojila svojo skrb za družino, predvsem za otroke. S svojim zglednim in varčnim gospodinjstvom bi mnogim gospodinjam lahko služila za vzor.
Ni pa gdč. Francka samo gospodinjski talent." Na šoštanjskem diletantskem odru je bila svojčas cenjena in upoštevana so-trudnica. Njene odlično naštudirane vloge so vzbujale' splošno pozornost in šoštanj-ska publika se je gotovo še danes z veseljem spominja.
šoštanjčani želimo gdč. Francki ob njenem jub:!eiu še mnogo zdravih in srečnih let ter ji kličemo: na skorajšnje svidenje!
moram prznati. res n bila preveč zaupanja vredna, ko pa sva se kotalila skozi grmovje. gran~ m kotanje. Na najino zatrdilo, da sva mislila, da s>va v Jurjevčev' kleti, ge je jezno namrdn i. Kajpak, še lagala bova. Saj Jurjev-čeva zidan Ca leži čisto na drugi strani Trške gore. Zanj s>va bila tolovaja in postopača, ki sta pr šla krast, kar bi nama pač'prišlo pod roke Zato naju ie pustil zvezana na rokah n nogah ležati v kleti v kar najbolj neudobnem položaju. Glavni povzročitelj te pustolovšene je že davno sladko zasmrča'. ko je meni prilezel spanec na oči. Zunaj ie prvi svit oznanjal nov dan, ko so se zopet odprla vrata k-eti n vstop 1 je gospodar z dvema orožnikoma.
»Le stopite bhže. gospod naredn:k. in efl og'ejte ta dva ptička «
N"?redn;k je. stopivši bliže takoj spoznal sodniki Petrna ter obstal z odprt mi usti. ne vedoč. kaj to pomeni.
»Da, da drag: Vodopivec. to sem jaz. s kožo .n kositrni vred Le brž me reš;te teh vezi in mojega sotrpina tud' Potem vam na kratko povem vso storijo, v kolkor m' bo to dopuščal moj spomin «
T3ko je govoril nnjateli Petrn in orožnik ga jo seveda takoj razvezal kakor tudi mene.
Zgoraj v topli sobi sva r združenimi močm' dopolnjevala svoje včerajšnje spomne in zmoto. Gospodar se je opravičeval na vse ore-tege. ponujal izbomo slivovko n naiu med splošnim smehom povabil za drugo nedeljo v svojo zidan co. V mesto sva prišla ravno prav. Petrin mi je pred uradom pomežknil: »No, al' nisem rekel?« — »Mdh no. ampak 'ustno pa je le b-lo.« To prav m še danes Zato le biž M Trško goro, brž, ko bo mogoče.
Z p dvoru njivsko parcelo T kat. obč. Pod-
molniku v izmeri 3.365 kv. m za 9000 lir. Lotta Horsetzky iz Vegove ulice, Marjeta Paumgarten iz Ulice 3. maja in Ivo Filipič, posestnik m trgovec v Petrarkovi ulici, so prodali Ivani Sironičevi, zasebnici iz Bernekerjeve ulice, njivsko parcelo v kat. obč. Slapah v izmeri 643 kv. m za 46.582 lir. Cirila Bončeva, posestnica v Aleševčevi ulici, je prodala Frančiški Klančarjevi, ženi čevljarskega mojstra v Dragi, njivsko parcelo v kat. obč. Zgornji Šiški v izmeri 342 kv. m za 3500 lir.
u— Prijatelje lepe knjige vabi knjigarna Zor, Miklošičeva 30.
u— Napravo za ročno predenje s pomočjo šivalnega strona si gospodinje sedaj že lahko ogledajo vsak dan med 2. in 4. uro popoldne v poslovalnici »Ž.*goze«, zadruge malih gospodarjev — Gallusovo nabrežje 33! Nekaj izvodov je že naprodaj in sprejemamo nadajna naročila. Tu dobite tudi vsa druga pojasnila tako g'ede mikanja oziroma česanja ali grgešanja pr=-diva.
u— Četrtkova večerna nevihta, ki nam
je prinesla prvi sneg, je napravila več škode, kakor se je prvi trenutek zdelo, škodo je zakril sneg in šele ko so ga včeraj odmetavali z vrtnih gred, so opa, žili, da sta sodra in toča zelo razcefrala solato, zelje in ohrovt. Kar ga je bilo še na prostem. Prvi sneg smo letos dobili razmeroma zgodaj, čeprav je nekatera leta zapadel že oktobra, tako n. pr. leta 1941, ko se je pojavil 23i oktobra in leta 1940, ko je padel okoli 28. oktobra.
u— Za slepega siromaka, ki je izgubil vid ob eksploziji karbida, smo prejeli še eno darilo. Gospa Marija Nemec iz Medvedove ulice št. 7 v Ljubljani, je prinesla v uredništvo »Jutra« suknjo svojega moža. Plemeniti darovalki izrekamo v imenu prizadetega slepca toplo zahvalo, njega pa pozivamo, da se oglasi v našem uredništvu in prevzame suknjo.
u— Podporni fond S'ov. domobranstva se iskreno zahvaljuje srednješol ki mladim, ki je v posebni vsesvetski akciji zbrala za domobranske ranjence, invalide in svojce padlih domobrancev 20.347 lir. Naj bi idealizem mladine našel še drugih posnemal-cev!
u— Korenje je prispelo in ga dobe mali gospodarji v ponedeljek že zjutraj od 7. do 11. ure dopoldne naravnost iz vagona na glavnem kolodvoru. Od torka dalje je korenje na razpolago v skladišču na Medvedovi cesti 4 (zadaj za ABC) poleg gorenjskega kolodvora.
u— Bobie, Slovenska slovnica s pravopisom je edina za ljudske šole in edina od oblasti odobrena. Založba Klednmayr & Bamberg, Miklošičeva cesta 16.
u— Sprejemamo v popravilo raznovrstno perilo, damske in moške nogavice. Popravljalni ca nogavic Debel j ak A, Kopitarjeva 1 — pri Zmajskem mostu.
u— vse dijake, dijakinje opozarjamo na instrukcije vseh predmetov za vse razrede srednjih šol in tečaje tujih jezikov. Vpisovanje dnevno: Specijalne instrukcije. Kongresni trg 2/II.
u— Svoje najnovejše »like pokrajin bi tihožitij bo pokazal v nedeljo 12. t. m. mojster Skrušny v gledališki slikami na Bleiweisovi cesti. Ogled je mel 9. in 14. uro za občinstvo brezplačen.
u— Učite se strojepisja! Novi tečaji pričenjajo 13., 14. in 15. novembra. Praktično znanje, koristno vsakomur sediaj in v bodoče. Učne ure dogovorno z vsakim posameznim obiskovalcem-ko. Vpisovan e dnevno. Učnina zmerna. — Prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Kupujem kože divjih in domačih živali, lisice, dihurje, polhe itd. po najvišji ceni. Kožuhcvina Danilo Predialič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18, telefon 36-46.
u_ večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, Vam nudi praktično izobrazbo, potrebno vsakomur. Izbira predmetov po žeilji (knjigovodstvo, korespondenca, stenografija, jeziki itd.). Učnina zmerna. Informacije pri ravnateljstvu.
u— Knjigovodski tečaj in posebni za
stenografijo, strojepisje itd. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnrm pokilcu. — Izbira predmeta po želji — Vpisovanje ves teden. — Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— Stare kravate napravm kot nove. Popravila sprejemam dnevno do 10. ure na Tržaški cesti 17/11. P. Arnon.
u— FOSMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v lekar
nab. , , „ u_ Nalivna peresa boljše vrste in dobro
ohranjena stalno kupuje tvrdka EVEREST.
Ljubljana, Prešernova ulica 44.
Iz Novega mesta
Vsi svetL Izredno mirno in suho vreme je na dan Vseh svetih privabilo velike množice ljudi na mestno pokopališče v Ločni. Obredne molitve je opravil g. prošt Cerin ob spremstvu kapiteljske duhovščine. Pred kapelo so pevci zapeli pesmi »O Gospod« in »Poljana toži«. Na vojaških grobovih, kjer je bila postrojena častna četa domobrancev, pa so zapeli »Blagor mu«, »Nad zvezdami« in »Doberdob«. Prekrasna govora g. stotnika Resmana Ivana in domobranca Klemenca Zvonka so posetniki poslušali globoko presunjeni. Pokopališče je bilo polno jesenskega cvetja in zelenih vencev. Grobove padlih junaških domobrancev pa je očistila in okrasila poleg domačih tudi novomeška šolska mladtaa pod vodstvom svojih vzgojiteljev in tako pokazala s potrebno pieteto dolžno spoštovanje padlim junakom. Podobno kot na novomeškem pokopališču so se vršili obredi tudi na šmi-helskem pokopališču, v Prečni, št. Petru, Smolenji vasi, Kostanjevici, Beli Cerkvi, Mirni peči in drugod. Povsod so pevci s primernimi pesmimi počastili rajnke. Ugodno vreme je mnogo doprineslo, da so se svečanosti Izvršile v redu.
še enkrat zaklonišča. Vsled narasle Krke so tudi nekatera zaklonišča poplavljena. V drugih pa voda venomer kaplja od stropa Temu se pa najbrže ne bo mogoče izogniti. Pač pa bi bilo mnestno, da se po tleh zaklonišč posuje plast peska, da ljudje ne gazijo po blatu. Desk bi bilo namreč škoda, saj se rabijo drugod. Ker imamo i kamenja i drobilec, bi se to morda le dalo urediti. Voda in blato uhajajo marsikomu, ki se zateče v zaklonišče, v čevlje. Ker traja »po-set« zaklonišč navadno dalj časa, res ni prijetno stati s premočenimi čevlji v blatu in vodi.
Narasle vode. Močno zadnje deževje Je napolnilo struge potokov in Krke, da je voda prestopila bregove in ponekod, poseb-
Zatemaitev od 17* do 640
no v nižjih predelih povzročila tudi gmotno škodo. Tako je nekemu posestniku odnesla Krka 30 m3 drv, drugod je odnesla tramovje in deske, poplavila hiše in vdrla v kleti. Mlini ob potokih in ob Krki so tudi polni vode in zato počivajo. Večje škode pa v mlinih ni bilo. Mlinarji so po večletnih izkušnjah in po zanesljivih znamenjih dobro vedeli, kaj jih čaka in so še pred poplavo spravili zaupano jim zrnje na varno. Zelo zanimvo je prerokovanje starega možakarja, ki je dejal: »Ce je na Vse svete visoka Krka, bo taka tudi za božič«, kar naj bi torej pomenlo, da bo zima do božiča mila in bolj mokra kot mrzla. Radi pomanjkanja drv so take prognoze za prihajajočo zimo kar dobrodošle. Bomo videli, če bo to prerokovanje držalo!
aranfskega
Duh gibanja in bojišče. Ob spominskem dnevu dne 9. novembra je prejel koroški Gauleiter dr. Rainer od generalnega polkovnika Renduliča brzojavko, v kateri po- 1 udarja slednji povezanost pod njegovim I poveljstvom stoječih vojaških oddeikov s ' Koroško, kjer so pred 21 leti prvič izbila | na površje načela, katera je narodno so-ciaiistična stranka pozneje pretvorila v dejanja. Tudi tedaj, pravi Rendulič, so skušali nasprotniki zatajiti gibanje ter ga izdati in uničiti z materijelno premočjo. Toda borbeni duh gibanja je močnejši od vseh sovražnih nakan in sredstev. Tudi danes je nemška vojska domovini hvaležna za podporo, katero prejema od nje v boju. Vojaki nemške oborožene sile so hvaležni stranki, ki obvladuje v domovini polažaj ter pomaga pripadnikom oborožene sile dovršiti zmagovito nalogo na bojišču. — Prav tako je poslal pozdravno brzojavko GauJeiterju dr. Rainerju general Ringel, ki izraža v svoji poslanici prepričanje, da bo sodelovanje med stranko in nemško vojsko zagotovilo Fiihrerju dokončno nemško zmago. Slične brzojavke sta poslala še general Jodl, poveljnik nekega planinskega zbora ter generalni polkovnik Vietinghoff.
Napredovanje govornikov. Dne 9. novembra je bilo pomaknjenih v všie č ne več koroških govornikov stranke, ki so se pri svojih govorih izkazal L Med drugima so napredovali: dr. Erich Frideiiger, poslovodja za proizvodnjo mleka in maščob ter živine v Celovcu; Friderik Flob, okrožni propagandi^ stranke v Beljaku; rektor Maks Kratz, okrožni govornik v Celovcu ter ing. Alojz Luger iz Celovca. Za okrožnega govornika so napredovali: ing. Manfred Bartl, višji železniški insrekor v Beljaku; Adolf Butollo iz St. Vida ob Glini, skladiščnik Dominik Egger; zdravnik dr. Fritz Hock; Hans Levi ch; E. nest Proprentner iz Vetrinija; Kristijan Ratz, železniški uradnik iz Celovca in še nekateri drugi.
Na zapadnem bojišča je padel rojak naddesetnik Hugo Kraigher. Zapušča ženo, hčerko in starše ter druge sorodnike na Spodnjem Ljubelju, v Krškem in Celovcu.
Iz Postajne
Pietetna svečanost v Pos.ojni. Na Vernih duš dan je bila v Postojni na sedežu polkovnega poveljstva ganljiva komemo-racija, posvečena padlim primorskim borcem. Ob 9. dopoldne so se zbrale v dekanijski cerkvi čete iz Postojne, Prestranka in št. Petra na Krasu k slovesni črni maši, ki jo je daroval višji kurat stotnik Kunstelj. Med mašo je ubrano prepeval oktet stražarjev. Godba je zasvirala k molitvi, nakar so se v strumnem pozoru spomnili padlih tovarišev. Spregovoril je major Debelak, ki je očrtal vzvišene naloge straža' jev. Za tem je z^pel oktet stražarjev »Oj Doberdob« ter »B'agor mu, ki se spočije«. Spominske be^de je spregovoril v počastitev pesnika Miroslava Vilharja poveljnik postojnskega udarnega bataljona stotnik Horn Na kraju, kjer je svojčas stal Vilhariev spomenik, so stražarji položil: krasen venec z nare-lntmi trakovi. Ob sklepu spominske počastitve je godba zasvirala »Hej Slovenci«. Po končani dostojni počasMtveni p oslavi so se stražarji uvrstiti v poho^ in odkorakal z godbo na čelu v svojo vojašnico.
So«. SI letni poljedelec Jordan šviHgoj Is
Dobrovega v Brdih si je ranil levo podlaJht-cico. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici, kakor so pripeljali tudi 60 letno uradnico Ano šavlijevo iz Tvorniške ulice 60. ki je kmalu po prevozu izd hnila.

Svidenje na filmskem platno. Pri Sv.
Jakobu na Koroškem so nedavno predvajali film, ka prikazuje dogodike na bojišču. Domačini so nenadoma začeli izražati svojo nenavadno pozornost z vzk iki. Kaj se je zgodilo? Na filmu so ugledli svojega rojaka Pepeta Laknerja iz Sv. Jakoba. Po dvorani je zaoril klic: »Pepe, Pepe — halo Pepe!« Vsi gledalci so bili silno zadovoljni, da so lahko videli svojega domačina v filmu. Listi poročajo, da je novica o Fe-petu na filmskem platnu več tednov razvnemala možgane šentjakobskih domačinov.
Hlevi za korae, pišejo nemški listi, so pri nas vse preveč zanemarjeni. Koza potrebuje svetel in zračen prostor z obilico svetlobe. Koza je namreč zelo živahna žival, zato je prostor ne sme utesnjevati. Vsaka žival te vrste mora imeti v hlevu najmanj kvadratni meter prostora v širino, prostor v dolžino pa naj bo vsaj 2 m dolg. Tuli v višino naj bo kceji hlev najmanj 2 m visok. Hlev je treba dobro zadelati, da se koze zaščitijo pred mrazom. Preveč prostora pa se kozi tudi ne sme doputiti, ker potem začne razgrajati, kar j ni koristno za njen organizem.	i
S štajerskega
Zadnje slovo od žrtev letalskega napada so imeli prve dni novembra v Gradcu. Na dan 1. novembra je namreč Gradec doživel strahovalni napad iz zraka, pri katerem je izgubilo življenje dokaj prebivalcev. žrtve letalskega napada so pospremili Gradčani v velikem številu na pokopališče. Sredi mrličev so nosili krsto, ovito z nemško zastavo ta kljukastim križem, na krsti so bili med drugimi venci tudi venec Fiihrerja, Gauleiterja ta garaškega nadžupana. Pokop se je izvršil ob spremstvu žalne godbe. Pokojnikom je iz-pregovoril v slovo nadomestni Gauleiter dr. Porschy, ki je udeležence pogreba opozoril, da pomenja žrtev terorističnega napada poziv k borbi in delu za vse, ki so ostali živi.
Na štajerskem so umrli naslednji rojaki: strokovna učiteljica Frančiška Jan-kar; avtopodjetnika Anton in Antonija Močnik iz Gradca, Frančiška Kopačeva, Boža Contl .rojena Srabotnik ta Jožefa Srabotnik. Končno še Rudolflna Hergli-čka, vsi iz Gradca.
Pričetek zimske pomoči. S 15. novembrom bodo pomoči potrebni siromašni Tr-žačani deležni podpore zimske pomoči. Razdeljevanje obrokov hrane bo v posameznih kuhinjah. Prošnje za podporo zimske pomoči je vložiti na občinski podporni urad v Pascohjevi ulici 31.
Umetnostna razstava. V razstavnih prostorih tržaške galerije je bila otvorjena umetnostna razstava, na kateri razstavljata svojo dela sliltarica Aiiee Psaharo-polo ter ujen brat kipar Aleksander.
Mrtvaški zvon. V Trstu so umrli te dni 76-letna Emilija Kczniič vd. Blažko, 70-letna Virginija Rudež, 69-letna Ivanka Sancin, 64-letna Frančiška Krapež vd. Habjan, 80-letna Ana Zupan vd. Gustinčič, 61-letna Marija Skok, 6S-letna Karolina Prohazka, 67-letna Vincencija Klik, 35-letni Liberat Sancin, 45-letni Ivan Počkaj, 7-letna Marija Novak, 42-letni Anton To-mec, 10-letni Sergij Tomec, 54-letna Marija Zorzetič-Kolavčič, 24-letna Ana Flego-čeligoj, 74-letna Alojzija Medved, 58-letna Katarina Pavlin, 14-letni Virgil Andlovec, 57-letna Antonija Matjašič, 25-letna Marija Pečenko, 67-letni Franc Mahne, 15-letni F. Novak, 77-letni Aleksander Košuta, 44-letni A. Djukič in 80-letni Karel Kolčuc-Tih.
Himen. V Trstu so se poročili te dni Karel Stropnik in Argija Notol:ni, mehanik Vinko Rukavina in učiteljica Božidara Ba-ston, mehanik Danilo Grubiša in dnevničar-ka Karmen Bresan, mehanik Marij žiber-na ta bolničarka Ada Cevnja, slikar R. Kovač in gospodinja Edera Stuparič.
Ljudsko gibanje. Dne 3. do 6. novembra je bilo v Trstu 11 rojstev, 37 smrtnih primerov ta 13 porok, V septembru je bilo v Trstu 136 porok, 227 rojstev in 338 smrtnih primerov, v oktobru pa 127 porok, 245 rojstev in 409 smrtnih primerov.
Izropana mesarija, še neizsledeni uzmo-viči so se vtihotapili v mesarijo Andreja Obersnela v Videmski ulici 45. Odnesli so 19 kg govedine, nad 26 kg masti in gos ter kolo. Tržaška policija razčiščuje zadevo.
K.OLEDAK Nedelja, 12. novembra: Martin. Ponedeljek, 13. novembra: Stanislav.
DA.NAšNJE PRIREDITVE Kino Matica: iminensee Kino Sioj,a. Dekhca iz b anoja ii.no Limon: Nevarna pomlai Kino Mos.e: Sproščene roke
PRIREDITVE V PONEDELJEK Kinematografi nespremenjeno.
DEŽIRNE LE KAK N" i. Nedelja: Dr. Kmet, Ciril Metodova 43, Tmkcczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelen-burgova. ulica 7.
Ponedeljek: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Ramor, Miklošičeva cesta 20, Mur-mayer. Sv. Petra cesta 78.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo ima mestni zdravnik dr. Vinko Igličar, Tržaška cesta 14. telefon 22-89.
Zaiemltgv cd 17. Co 6.40
DRŽAGLEDALIŠČE
Nedelja. 12. novembra, ob 16.30: Dona Dir.na. Izven. Zadnjič v tekoči sezoni. Cene od 40 li; navzdol. Ponedeljek. 13 novembra: Zaprto Torek. U. novembra, ob 16.30: Sepiember. Red B.
OPERA
Nedelja. 12. novemoia. ob 16.30: Ct.'v?a.
Opereta. Izven. Cene od 60 lir nav&:oi. Ponedeljek, 13. novembra: Z2prto Torek. 14. novembra, ob 1G.30: Jenufa. Red C.
ludajnlška skupina Jadranske ?\mr\t
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 12. NOVEMBRA 7.00—7.10: Veseli zvoki za nedeljsko jutro. Vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini. 8.00—8.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Orgelska glasba, sgra Wolfgang Auler. 8.30—10.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: orkestralni koncert Haendlovih, Gluckovih, Mozartovih ia Beethovnovih skladb; dirigent: Artur Ro-ther. 10.00—10.15: Poročila v nemščini. Od 10.15 do 10.S0: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Ponovno prečitanje članka Reichsministra dr. Goebbelsa. ld'30 -11.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Pesmi in koračnice miadine. 11.00—11.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: O vel:ki domovini. 11.30—12.00: Slovenska ljudska oddaja. 12.00—12.30: Napoved sporeda, nato: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba za zabavo. 12.30—12.40: Poročila v nemščini :n slovenščini. 12.40—14.00: Nemški ljudski koncert. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Za 9. november — Slavnostna proslava. Govori Liilimaria Westermayer in SS-Obersturmfinirer Plo-ner. Poje dekliški zbor in zbor SS-Unter-fuhrerschule. 15.00—15.45: Simfonična glas-ba. 15.45—16.00: 15 minut za podeželje —
Nezgode v Gorici in okolici. 9 letni Alojz j Dr. Janko Koren: O bolezni kokoši. 16.00_
18.00: Koncert za vojake. Vmes od 17.00
Iz

Kerševan si je med igro ranil desnico. 17 letna delavka Nerina Bresan iz Ločnika se je potolkla po desnem kolenu. — 39-letni delavec Jožef Bucini iz šlovrenca pri Moši si je ranil desnico. — 15 letni Pavel Brumat iz Trga sv. Roka se je potolkel po levem kolenu. Pri delu se je ponesrečil 39-letni posestnik Rihard Peršon. — 43 letni mizar Alojz Leban iz Ulice sv. Štefana 35 se je poškodoval po levem kolenu. — 52 letna kuharica Ana Uršič si je pri padcu zlomila levo nogo. — Pri delu si je zlomil levo nogo 21 letni šofer G. Toso iz Romansa ob
do 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 18.30—19.10: Nesmrtna glasba nemških skladateljev. 19.10—19.30:" Mali koncert; sodeluje sopranistka Ksenija Vidali :n Marijan Lipovšek, klavir. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.4-5—20.00: Kaj prinaša prihodnji teden. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Praznična glasba. 22.00 —22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—24.00: Prenos koncerta osrednjega nemškega sporeda.
— mrtvo
_ Bibliofilsba izdaja Tavčarjevega »Cvetja v jeseni« je podarjena Slovenskemu Rdečemu križu in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjige boste podprli delo teh dveh ustanov. Cena izvoda je dvesto lir.
»Volkischer Beobachter« je objavil izpod peresa svojega vojnega dopisnika poročilo o dejanju in ne-hanju v Bologni, velikem mestu, ki se je v zadnjem času znaš o tik za fronto. Poročevalec Strobel pravi;
Preko Emilijske ceste lete lovski bombniki svojo pot. Kakor jastrebi se ozirajo piloti na premo, gladko cesto, se obračajo na levo, pottem na desno plat s svojimi aparati, da bi se kaikor strele pognali proti njelj, če se jim kje prikaže kaka žrtev. Treba je oprezati in se neprestano ozirati za njimi po temačnem bolonjskem jesenskem nebu. V brnenju motorja lastnega voza zamira njrih zamolkli ropot. Ko ga preglasi, je često že prepozno. Zgoreli ositanki vozil bude zaspane avtomobilske potnike do napete pozornosti. Tod je treba paziti zares! Parv blizu je apeninsko področje vojne, ki 6e je hotela prevaliti čez Futski pre'az in je že s kopiti apokalipt-skega jezdeca bila ob vrata Padske nižine.
Topniški ogen(j Angležev in Američanov dosega Bologno, njih 21 cm granate sem pa tja treskajo po stari Emilijski cesti, da bi zavrle nemško oskrbo, da bd se zanesel nered v južna predmestja. Včasih se iztegnejo njih zlovešče šake tudi v notranje mesto. Toda vse huje je gospodarila sovražna toča bomb, ki je vzvihrala preko častivrednega emilijskega glavnega mes^a. Izpadna cesta je bila njen vojaški cilj, beleži list, zadeti pa so bili lazareti in kulturnozgodovinske stavbe. Pod viharnim bičem jeklenega neurja so bili posebno hudo prizadeti zunanji okraji Zdaj se zdi, kakor da bi človek prišel v mrtvo mesto, čim prestopi veliik most čez Reno. V zve-riženih snopih vise z drogov brzojavne
Najvlšfe cene na ljubljanskem živilskem trgu
šef pokrajinske uprave je 10. XI. t. 1. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka IS. novembra 1944. zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, M je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago ta ga plačevati, so naslednje:
Novo kislo zelje 6.80 lir; kisla repa 6.80, sladka repa 3, rdeče zelje 4, zelnate glave 3, zelje na debelo 2, sveže naribano zelje 4, ohrovt 4, črna redkev 3, rdeča pesa 6, kolerabice 6, koleraba 6. karfljola 10, krony*ir 4, buče 2, paradižnVd 10, glav-nata solata 8, endivija 8, radič 6, špinača 10, šopek mešane zelenjave za jujjo 0.50,
osnaženo rdeče korenje 8, peteršilj 6, zelena 8, por 9, čebula 10, česen 15. osnaženi hren 6, hruške 15, jabolka 15, kostanj 15, gobe I. vrste (jurčki) 20, gobe H. viste 12, suho lipovo cvetje 40 lir.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Te cene veljajo samo za blago, priielano v Ljubljanski pokrajini. Za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri šef pokrajinske uprave.
Cene morajo biti vidno označene na vseh živilskih trgih ta pri vseh prodajalcih. Za pridelke, ki iih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov.
žice Tu pa tam je cesta razrvana, pa le za si io spet zakrpana. Ob obeu straneh se grmaoijo pred razpadlimi h šumi kupi opeke in ometa. Nekje na de:-ni štrli žalostno v zrak ogrodje mogočne s'avbe, nekoč z življenjem prežete centrale »Rdečega križa« in je rdeči križ na bei cm polju še opaziti na omajanem pročelju Ljudje gredo posamič svojo pot in vlačijo za sabo vozove, ki so si nanje stlačili nekaj svoje revne imovine. Na begu pred vojno!
Vse drugačna pa je siika v notranjem mestu. Komaj je mrtvo predm3s:je za ledji, se odpre okraj, ki polje v njem bo-lonjsko življenje delovnega popoldneva skoraj kakor nekoč. Z juga grmi bitka za Padsko nižino. Meščani prisluškujejo žvižganju odstrelov in udarcem, pa kaže, kakor da se jih malone nič ne tičejo. Mar je res tako? Eno velja: Ni jim zmerem ugodno pri duši, ko se ob ja-n h iončn h dneh prav radi pomude v bližini skaira .h utrdb in stanovanj ski h votlin. Mn- go j ih misli na Rim in Fiorenco. kjer še ni i n bilo toliko zla. Menijo, da se jih vojna nič ne tiče, iz previdnosti pa vendar zazidajo izložbe" svojih trgovin in se zal'že z živili. Kdor ima denar, mu ni treba imeti skrbi. Drugi spet razprostirajo karte ; red-se in se marsikako zamišljajo: Ali vodi pot do Padske niž ne skozi Bologno? Ali lahko postane staro emilijsko glavno mesto težišča srditih bojev? Koprena negotovosti, ki zastira bodočnost, jim tlači duha. Toda življenje iz dneva v dan je, če se le doživlja pristno, vsaj še našininkano z normalno barvo.
Mar naj kdo občuduje Bolonjca spričo takega »miru«? Ali pa so zaves tako neprizadeti? So neke plasti, ki se izmikajo dnevni svetlobi in se šele v temi pokažejo izza svoje krinke. Toda gorje, če egrabd o za pištolo in jo iz zasede n per.jo na mimoidočega nemškega vojaka! Ljudje so pred temi boljševiki posvarjeni in o mraku ne silijo več na cesto. Mnogo Bolonjcev, ki so v strahu pred bližajočo se fronto zapustili mesto, se je spet vrnilo. Bologna je »nezaščiteno mesto«, ugotavljajo njeni meščani in se počutijo vame.
Najkasneje sredi oktobra, zaključuje list, so hoteli biti Angleži in Američani v Bologni. Toda še zmerom se "jihove di-viz^e ustavljajo ob trenem nemškem od-ooru. Še zmerom pelje življenje preko Trga repub'ike in Flagnilijske ce ite, mar-kantni lepaki na stebrih ;n pročeljih hiš pa pozivajo k treznosti: »Kdor sovražn ku nomaga. daljša vojno!« Bo-li Bologna sledila temu pozivu?
Po prvem snegu
Skoraj nepričakovano nas je obiskal v četrtek 9. t m. zvečer prvi letošnji jesenski sneg in pobelil med drugimi kraji tudi Ljubljano. Ni ga sicer padlo mnogo, a vseeno je na svoj način zanimiv. Zakaj, kako in še na druga vprašanja, ki se pojavljajo ob prvem prihodu tega vsakoletnega gosta, si bomo odgovorili v spodnjih vrsticah.
Kako se je pojavil letos prvi sneg
Letošnji november je bil do sedaj še kar topel, saj je bila jutranja temperatura le dvakrat pod ničlo in štirikrat na 5°C, medtem ko v prvih 10 dneh lanskega novembra ni bila jutranja temperatura nikoli nad 5°C in smo zabeležili dne 7. temperaturo —2.2°C. Zaradi kar toplega začetka novembra nas je sneg zares presenetil.
Po slabem vremenu, ki so nam ga prinesli Vsi sveti, je zavladalo v soboto 4. krasno vreme, ki se je nadaljevalo skozi vso nedeljo in ponedeljek. Zračni tlak se je dvignil nad 756 mm in jutranja temperatura se je zaradi jasnega vremena spustila malo pod ničlo. A že v ponedeljek smo lahko zagledali na nebu tanke in bele oblačke, ki se imenujejo ciri in ki naznanjajo prihod južnih vetrov in s tem slabega vremena. Ln res so že v torek 7. pregrnili nebo južni oblaki, toplina se je dvignila in zračni pritisk se je spustil do torka na 764 mm :in do srede še na 759. V sredo še večjega dežja nI bilo, pač pa nas je ta obiskal v četrtek 9., ko je skoraj ves dan trajalo deževno vreme; zračni tlak se je spustil na 757 mm. Mnogi so napovedovali prihod severnega vremena odnosno dežja. Naj za pojasnilo omenimo, da sestoji slabo vreme nekako iz dveh »delov«. Najprej nam prineso južni vetrovi južni dež, kateremu sledi severni dež, ki nam ga prinesejo severni vetrovi. Jeseni je namesto severnega dežja mnogokrat sneg.
Posebnost letošnjega snega
November je navadno tisti mesec, ko nas sneg prvič obišče. Sicer niso redka leta. ko dobimo sneg že v oktobru, vendar je prišel na oktober v letih 1851—1840 (od leta 1851 se vrše pri nas vremenska opazovanja) letno 1 snežni dan, na november pa so pr:šli 3—4 snežni dnevi. Zadnjič smo imeli sneg v oktobru 1. 1941 (23. okt.), a leta 1936 je padel prvi sneg že 6. oktobra. Lansko leto je padel prvi sneg 7. nov., L 1942 pa 17. novembra. Glede na čas ni torej letošnji sneg niti zgoden niti pozen. Malo drugače je s količino letošnjega prvega snega. Prvi sneg pade najčešče z dežjem, včasih celo tako, da ga zabeležijo le vremenske postaje, kakor je bilo to n. pr. 17. novembra 1942. A vse drugače je bilo lansko leto in letos, ko ga je napadlo 5 cm in se je torej naredila cela snežna odeja. A tudi glede količine ni bil letošnji prvi sneg nikaka posebnost.
Edina zanimivost je v hudih nalivih, ki so se vrstili pred snegom.
Pojav letošnjega prvega snega nam bo potrdil sledečo napoved: Kadar vlada v novembru pri nas južno in precej toplo vreme (teinp. okoli 10°C) in se vrste hudi nalivi, :o verjetno prišel kmalu severni veter
snegom. Tak sneg pada pri temperaturi 2° do 0' Lanski prvi sneg je padel 7. nov., vendar brez predhodnega južnega dežja. Padlo ga je v Ljubljani do 15 cm in je bil torej mnogo obilnejši od letošnjega. Sicer pa je bil lanski november sploh zelo snežen, saj je trikrat močno snežilo in dne 14. je sneg nastopil podobno kot letos. Vsega skupaj je sneg ležal na nekaterih mestih lan: novembra skoraj 15 dni! December 1943 je bil nato malone brez snega in tudi v milem letošnjem januarju je padlo le malo snega, takisto v februarju, šele v marcu je padlo več vlažnega snega. Lanska zima je bila torej nesnežena, kar nam je napovedal že november 1942: če je v novembru mnogo snega, bo v zimi malo sne-
HERNATOV RO
zgodovinski roman flamskega pisatelja Feliksa Timmermansa je izšel
kot 25. zvezek zbirke »Dobre knjige«.
Timmermans je s »Hematovim rodom« spisal eno naipršjetnejših svojih knjig, delo, ki se kar iskri od podob, barv in lepot življenja in zato vsakega čitatelja takoj zagrabi in potegne za seboj. Zgodbe Hernatovega rodu se začenjajo pod Marijo Terezijo, ko brhki madžarski častnik Štefan Hernat osvaja v veseli deželi flandrski mesta ln ženske, nadaljujejo sc v prvi polovici 19. stoletja, ko njegova flamska potomca doživljata v vrtincih časa in v ljubezenskih pustolovščinah svojo usodo, pri čemer so posebno živo opisane prigode oslepelega barona Hernata. V tretjem delu romana spoznavamo življenje Štefanovega vnn-ka Ivana Karla, ki navsezadnje popolnoma obuboža, Timmermansov roman ne kaže nikjer običajne razvlečeno« ti povprečnih zgodovinskih romanov, marveč je poln življenja, sonca in vedrine, napet in sočen kakor zrel sad! Vsak čita-telj bo vesel te knjige.
ga in tudi obratno. A letos smo Imeli de
neko drugo posebnost: majski sneg. Po poročilih Trnovske vremenske opazovalnice je dne 9. maja med dežjem padal celo sneg, kar je vsekakor nekaj izrednega, če pomislimo, da se to zgodi le sedemkrat na stoletje.
Zgodnji letošnji sneg v nekaterih evropskih krajih napoveduje
hladno In dolgo letošnjo zimo,
ki bo torej hladnejša od lanske. K temu pripomore mnogo tudi letošnje veliko oktobrsko deževje, ki je precej ohladilo zrak nad srednjo in severno Evropo, tako da se nad temi kraji ustali nekak blok hladnega zraka, ki ne dopušča toplim vplivom z oceana dostopa nad Evropo; Verjetno bo v prihajajoči zimi tudi več snega kot ga je bilo lansko zimo. Tudi sončne pege napovedujejo hladnejšo zimo, kakor je bila lanska. Sicer bi pa lahko dali natančnejšo in zanesljivejšo napoved o letošnji zimi šele ob koncu novembra, kajti november preccj j vpliva na celotno zimsko vreme. M. B.
Pb teh sklep* * apUb! pofafctf r tem
tekmovanju ie precej boij azčiščen. Konkurenca se potemtakem naglo pribt žuje koncu in željam prirediteljev, da bi udeležene čimprej prejeli podarjene žoge, povrh tega pa naj bi Se gmotni uspeh po možnosti prekosil moralnega, ae ▼ polnem obsega pridružujemo tudi mi!
ŠPORT
Sp&£@d za danes
Štiri nogometne tekme na igrišču Ljubljane
Kljub vojn, in kljub novembru mi pri nogometu še ne mislimo za peč. Res je. da ne moremo nuditi senzacij in prav gotovo se sem :n tja le prerad; ponavljamo v napovedih in nastopajočih. toda na srečo je ta igra čelo med istimi ljudnv vedno znova toliko pestra, da je vselej na novo prvlaena in njen zid neodrejen dc zadnjega.
Dmašni spored je razdeljen na dve čisto različni polovie. ne samo po starosti in pripadnosti gra'cev. temveč tudi po namenu n pomenu, ki naj ga izpolnijo današnja srečanja.
Dopoldanski dogodki bodo tek! v znamenju mladine n točk za znani pokaln turnir v domačem okolju. Mladica in Vič, obe mladi moštvi, k «ta najbližnji končni zmagi, morata še enknt na travnik, ker je bila tekma med nj ma na protest najtesneje premaganega Viča razveljavljena. Druda dva nasprotnika sta Hermes in Korotan, ki igrata pač po dolžnosti za boljše mesto sredi tabe'e. Prva tekma, o kateri smo govor ji nazadnje, se začne ob 9.30, druga, ki bo vsekakor bolj vroča, pa ob 1030
Popoldne se bodo po dolgem času na zelenem polju sešli z Gorenjci. Ta del siporeda je predvsem propagandnega značaja, bo pa tudi v športnem pogledu nudil več. kakor smo vajeni v tem suhe msportnem času. Najprej — ob 13.15 — se bosta pomerili med seboj enajst orici SK Kranja in SK Mladce, za njima — ob 14 45 — pa bosta nastopili moštvi Gorenjske, t. j. 11 izbrank igralcev iz Kranja in Jesenic, ter trenutno kompletna Ljubljana. Po sestav, moštev, ki smo ju objavili včeraj, lahko z gotovostjo računamo, da bo tekma po tehnični višini in živahnosti prekašala precej vse, kar smo jih letos lahko videli na domačih travn' kih. Če bo Ljubljana dala vsaj" toliko kakor pred tednom dni v tekmi proti nogometnim gostom iz Beljaka, skoraj ne bi bilo treba dvomiti o njenem uspehu, čeprav so nogometni irdi uganke prav do zadnje minute. Zato toplo priporočamo ogled tekme, pa tudi ob tem skoraj nepričakovanem svidenju z gorenjskimi športniki bi igrišče ne smelo b':ti prazno!
Iz t&esMacifi lo@®v
Medklubski tumirski odbor je spregovoril
Molk in tišina okrog domačega pokalnega turnirja, ki sta nas v zvezi z nekaterimi sklepi o razveljavljenju že deseženih zklov v tem tekmovanju on; dan sprav la v s'abo voljo — pa tudi ne glede na to se ta turnir že cijazi brez konca in kr.ija. čeprav bi lahko samo še čudež spremenil do danes Izkazani vretn red glavn'h udeležencev tekmovan ja — sta pred kratkim nekeliko popustila in tako menda smo včerai prejeli že drugo ofic e'no obvestilo prlrediteljskega odbora, k; ugotavlja med drugim naslednje zanimive podrobnosti o nadaljnjem poteku tega tekmovanja:
1.	Turnr bo od:gran samo v prvem delu t. j. do konca vseh partij med vsemi nasprotniki med seboj. Žoge kot nagrada in odnada-joči znesek čistega dohodka z vseh tekem bo razdeljen med udeležence takoj po končanem tekmovanju odn. ol> vsnkokra+nem prejšnjem zaključku, če bi b i kakor koli potreben
2.	Tekma za drugo mesto med Iztokom n Ljubljano bo glede na to. da v nedeljo 12. t m. ni na razpolago n:t! vseh igralcev Iztoka niti Ljubljane, odigrana prihodnjo nedeljo dne 19. t. m.
3.	Hermesov protest proti verifikacij; tekme med Iztokom in Hermcsom z dne 29. X. t. I-je tročlanskl odbor, ki ga je proučil, zavrnil in doseženi izid 7:1 priznal v korst Iztoka. V utemeljitvi tega sklepa je odbor navedel, da Hermesove ugotovitve glede nastopa zveznega sodnika Makovca v moštvu Iztoka n:so mogle biti upoštevane, ker se vse tekmovanje izvaja v posebnh okoliščinah :n gre prirediteljem predvsem zato. da je v Ljub'janl sploh nekaj nogometnega sporeda Prav tako ni mogel upoštevati navedb pritožtdja glede igralca Kranjca, v Hermesovem moštvu, ki je bi veliko prej prijavljen za Iztok kakor za Hermes.
Vitamin »T«
Bo esten vzdih se »vije človeku ob vsakem pogledu na tobačno karto. V« odrede- z nj« so se mu že razblinili v d m, ostal je pepel. Spet je bil predahkomieeln. V trenutku, ko že nikjer nikoder ne more do cigarete, an dopoveduje, da je »it robstva lastne strast-. Nekaj ur je ponosen na svoj trdni značaj, spričo katerega se lahko odpove n kotinu, postane celo njegov nasprotnik. Ko pa se ozre po prijatelju, k" puha i z sebe z užitkom dim svoje cgarete. izbulj oči. dokler se mu prijatelj ne Izkaže in mu prepusti cigareto. Komaj si jo prižge, meni, da je dob i tobak povsem upravičeno svojo novo označbo vitamina »T«, ki mu dušo spet priveze.
Kadlec ljubi svojo cigareto. Prav za prav pa je zanj dekle iz tujine, ki presneto malo ve o njenem poreklu in nastanku. Včasih so mislili, da raste dober tobak aamo v tropsk.h deželah in na vročih tleh evropskega jugovzhoda. Pa se je razširilo spoznanje: »Kjer trta zori, uspeva tudi tobak.« In tako so se tudi v severnih deželah odločili za tobačne nasade. V Nemčiji prldob vajo sedaj že po 40 000 ton tobaka na leto. Večjih nasadov so se lotili skoraj pred 20 leti, pred dobrim 10 leti so se pojavili na Gradiščanskem. kjer so se v zadnjem času Intenz vno razvil.. Tako skrbe sedaj že samo v Nikiču za 4000 kadilcev na leto. Ko tobak dozori in potržejo njegove liste, ga prepuste po štir; do pet mesecev lastni fermentac jl, pri kateri dosega po 50 do 60 stopenj toplote. V tobačni tovarni ga v enem ali dveh dneh omehčalo m ovlažijo. V posebnem stroju, ki predela po 5000 kg blaga dnevno, ga razrežejo v niti, široke do pol ml-1 metra Tako postane goden za kadilca in njegovo tobačno karto. Po 250.000 cigaret na dan meče en sam cigaretni stroj Iz sebe. Kol.ko kart in kadilcev je treba, da jih uničijo!
Po »Neues Wiener Tagblattu«.
be a« ogl. odd. Jutra, pod »Bežigrad«.	30080-1a
POSTREŽNICO za par dni tedensko »pcei-Vrhovčeva 14.
30136-la
MlajJo POSTREŽNICO za dopoldanske ure ali par-krat tedensko po dogovoru sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30133-la
DEKLETA sprejme speceriiska trgovina, ki bi pomagala tudi ▼ gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30128-la
TRG. POMOCNICO izurjeno ▼ modni stroki takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moda«
30380 la
SLUŽKINJO aa vse bi6ne po6le iSCe boljša družina. Nastop takoj. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 30439-la
VAJENCA in delavca sprejme takoj Kresal Pavel, slikarstvo ln 6rk06likarstvo Tržaška e. 83. Plača do bra,	30433-1 a
KUHARICO samo6toJnn gospodinjo k tričlanski družini — ifečem za 1. december. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30426-1a
VAJENKO
ea damsko fr!zer>ko obrt. sprejmem takoj.— Rep Viktor, frizer. Gledališka 8.	29680-44
FRIZ. VAJENKO pridno in pošteno, spreimem po dogovoru. Franc Wildmann, Napoleonov tre.
30253-44
VAJENEC
Seli nadaljevati učno dobo pri drugem mojstru za strojno ključavničarstvo ali za avto- in kolesarskega mehanika. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Močan in zdrav«.	30172-44
FRIZERSKO VAJENKO proti tedenski nagradi spreimem. Edvard Kavčič, Ce-
Zatetratifev o<d 17* do 6*40
OGLASI
Kdor i&če službo, plača sa vsako besedo L 0.30, najmanjši znesek za te oglase Je t, 10.— Za ženitve in dopisovanja je plačati sa vsako besedo L 2—, za vse druge oglase L sa besedo, vendar pa plačajo posredo-Talci L 1.50 sa besedo. Najmanjši iznos za te oglase je L 1A*—
Za vsak oglas Je treba plačati drž. ar pro*. takso L 060, za dajanje naslova aH Šifre p« L S,—
lovška 95.
30210-44
ZA NIZKO CENO poučuje gospodična odrasle in otroke klavir, nemščino. francoščino in italijanščino. Wolfova 4/II.
29997-3 GOSPA POUČUJE nemščino in italijanščino po hitri in praktični metodi. Ugodne cene. Rimska cesta 10/1. desno. 30132-3
UČITELJICO JA za nemščino iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemščina«.	30197-3
GOSPODIČNA
etara 22 let. želi zaposlitve po dogovoru kot pomožna brivska pomoč niča. Najraje v šiški — Naslov v ogl. odd. Jutra	30015-1
POSTREŽNICO pridno ln pošteno za dopoldanske ure. sprej jrem. Slomškova ul- 14. pekarni.	30083-1
MLADA GOSPA išče službo kot kontnristi; nia, blagajničarka ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Pridna poštena gospa«.	30251-1
UPOKOJENKA išče zaposlitev gospodinje. Ponudbe na ogl. odd. ju tra pod »Upokojenka«.
30235-1
UPOKOJENEC,
starejši, slovenščine, nemščine, hrvaščine in računstva zmožen, išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec«.	30144-1 GOSPODIČNA
išče zaposlitev za popoldne. Tudi pomoč pri učenju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šola«. 29876-1
IŠČEM SLUŽBO pisarniške moči za nekaj ur dnevno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moč«. 30067-1
MI.ADO DEKLE išče boljšo namestitev za dopoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Namestitev«.	30117-1
GOSPA, starejša samostojna, osamljena, želi zaposlitve pri starejšem gospodu upokojencu, samo čez dan. Po dogovoru. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Stareiši samostojna«.	30309-1
POSTREŽNICO za en do dvakrat tedensko dopoldne ali popoldne — iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30239-la
GOSP. POMOCNICO ■ prevrnem k 2 osebama. Pogoj snnžnoi-t m pošte, nost. Naslov v ogl. odd. Jutra.
29857-la POSTEN O DEKLE
pridno in čisto, z znanj ©.ti kuhe in drugih gospodinj kih del. sprejmem k bo! J M tričlanski družini v sredini mesta. (Veliko perilo izven).— Naslov v offl odd. Jutra 300P3 la GOSP. POMOČNICO z znanjen kuhe. pridno ln pošten,, iščem k dvo. članski družini v centru mesta. Kra-chl. Verd jeva ul 5-I1I.. desno stop. nišče.	30106 la
POSTREŽNICO za 3-krat tedensko za par ur dopoldne, sprejmem. — Rimska cesta 10, levo.
30233-la
ČEVLJAR
dobi delo, žena pa kot po-strežnica, stanovanje na raz: polago. »Triumf«, Miklošičeva 12.	30228-la
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme takoj ali pozneje dvočlanska družina. Malenšek, Miklošičeva 34/111.	30109-la
ZIDARJI
in pomožni delavci dobijo takoj trajno delo pri domačem podjetju. Akordna dela. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Gradbena stroka«.	30C93-la
PALIRJA, zmožnega vodstva navadnih zidarskih del. sprejme gradbeno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača«.	30091-la
DELAVCE za zidarska in težaška dela sprejme gradbeno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zidarstvo«.
30092-la GOSPODINJSKA pomočnica, ki zna samostojno kuhati, dobi stalno službo pri dobri d-užini dveh oseb v centru mesta. Veliko perilo izven hiše. Naslov v ogl. odd. futra.
30189-la
ZIMNICO
polnjeno z morsko travo, orodam. Naslov v ogl. oddel. Jutra.	29 >33-6
DVA TEKAČA
vo'nena 9x1.45 metra ln 8x1.35 m prodam. Bolgarska 25.	29871-6
MOŠKE ČEVLJE črne. št 44. prodam. Nrslov v ogl. odd. Jutra	29942-6
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, prodam. Vrančič, Hrenova ul. 17/1.
30243-6 ZIMSKO SUKNJO za 16 do 18 letnega fan. ta proda-n. Naslov v ogl odd. Jutra.	29964 6
BLAGO
za damski plaS5 m blago za moško sivo obleko. oboje zelo lepo — prodam. Vprašati Rim ska c. 9-H. vrata 16.
29993 6
DAMSKI PLAŠČ
krznen. s črno boo. do *or0 ohranjen, za manjšo. vitko postavo, ugodno prodam. Na ogled iz nrijazna-ti v tag. Alplna Dunajska 12. 30037 6
FOTOAPARAT na plošče in vse druge Potrebščine za fotografa, prodam. Oeled v nedeljo in ponedeljek do 15: ure. — Vodovodna l/I, levo.
30428-6
GITARO
violino, koncertno in polovično, koncertne citre — stensko uro, dinamo svetilko za kolo, lep lestenec, alabaster. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30427-6
2 GPEDENCI
kuhinjski, 1 dvodelna. 1 tridelna, 2 postelji. 1 tridelna omara, ne pleskano, na želio tudi popleskam po naročilu, prodam. Wam-berser mizarstvo. Nove Jarše 75. Sv. Križ. 30334-6
iiiiuiaiiiiiniiuuiiiiiiimMiHiuiiiiiiiuiiillii Slovenski Narod« )«• •dini list. ki Izhaja oi >onedeljkfb ter pri na«a polejr zadnjih •oročil t boji« tud: >M!o drastsa 7»nln»i etra (gradiva. Zato se ■»m''*« imni *iiripri»j
dlljJlInilliilailliJiijillillJllIlillliiilJliii
lP««iiih rtuim** 8wlJw
št. 35 ln 37 ter moftkih št. 42 ln 46. prodam. Ce lov&ka 9&a Hl. levo.
30038 6
PRODAM: malo pečico, gojzarje, moške it. 41, visoke moške čevlje št. 42, nizke št. 41. ženske visoke št. 36. usnjen štucar za srednjo postavo. Svetosavska št. 6 pod p riti — Bežigrad.	30441-6
DESKI DUBLE PLAŠČ za 14 let in bel kožušček za 4—6-letnega otroka, pro. dam ali zamenjam. Ogled dopoldne. Naslov v ogi. odd. Jutra.	30418 6
ZIMSKO SUKNJO za 17, 18, 19-letnega dečka, zelo dobro ohranjeno in zelo gorko, prodam. Žabjak 14.	30383-6
DEŽNI PLAŠČ skoraj nov. nepremočljiv (ekstra kvaliteta) temnosiv. prodam za 6000 lir — dežni plašč iz balonske svile, zimsko suknjo, temnosivo (rabii eno ter štrapacno kolo prodam za 3500 lr. — Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.
30381-6
DAMSKO KOLO
znamke »D Zug«, dobro ohranjeno, prodam. — R. Gorjanc, Brejčeva 34, Šiška.	30366-6
ŠPORTNI VOZIČEK zimski, izredno fin tip. tapeciran, delno kroman. nerabljen in fino blago, rjavo za moško zimsko suknjo, prodam ali zamenjam za protvrednost. Brejčeva 8, Šiška.	30368-6
HARMONIKO klavirsko, diatonično ali kromatično. z registrom od 60 basov naprej, kupim Gostilna. Beljaška ul. 34 Sp. šiška pri novi cerkvi 30391 6
DIVAN
1 usnjen in 1 plišast — ugodno prodam. Ogled med 12 in 15. uro. Stari trg l'I, levo. 30391-6
AKTOVKO prima usnjeno, prodam. Ogled med 12. in 15. uro. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30392-6
MOŠKE ČEVLJE
športne, visoke, iz krom usnja, z dvojnimi podplati št. 44 in 45, ugodno pro dam Crnetova 9/1. Šiška.
303946
BLAGO
za moško obleko, Jportno, sivo, s podlogo (predvojno), ugodno prodam. Celovška 49/1.	30395-6
BLAGO za damski plašč, črn ali plav (predvojno), ugodno prodam. Celovška 49/1.
30396-6 PLINSKI ŠTEDILNIK na 4 plemene in pečici — skoraj nov, prodam aH zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krasen komad«.	3»*!4-6
OTROŠKO POSTELJO belo, kompletno in sufc njo za 10 do 12-letnega dečka, prodam ali zame-niam za protivrednost. — Malgajeva 8, pritličje, levo.
30424-6 7TMSKO SUKNJO moško, za srednjo postavo, sivkssto. hubertus plašč za 13-let. deklico in plav zimski plašček za do 5 let staro punčko, vse dobro ohranjeno. predvojno blago — prodam. Gosposka 4. priti, desno.	30367-6
MOŠKO OBLEKO in žensko balon-svilo, prodam v naibolišem stanju. Floriianska 27/11 desno.
30356-<5
VTSOKE ČEVLJE nove, št. 39, zamenjam za droben krompir in korenje. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30362-6
ŠIVALNT STR OI
star. z dolpim čolničkom. prodam za ?000 lir. Ogled samo dopoldne Naslov v os!, odd. Trtrn. 30361-6
ČRN POVR5NITC _ č;sta volna, za mjnjšo po-*t-<vo ali z." predelavo v ženski odn. deški plašč, prodam ssn !:r Ogled do roMne. Rož. dolina C. XV št. 31 pritl-čie. 30360-6
DIV?I ZMFC Sadjarji, škodo in jezo si prihranite z i"ž. PrezPevo »Lep'isin« mažo. Wolfova ul. 3.	30443-6
PODGANE miši in voluharje priznano zanesljivo pokonča inž. Prezl;eva »Mikrotar.«-pasta. Za pripravo običajne količine ie prinesti 5 dkg — (lahko delno pokvarjene) masti. Wolfova ulica 3'I.
30444 6
PRASTČ
izkoristi za tvorbo mesa in masti le 50% dane hrane. Vi gotovo želite večio izrabo? 80% izrabo dane hrane dosežete s preparatom in ob navodilih, ki iih t>re:mete pri strokovniaku : inž. Prezelj. WoIfova ul. 3.
3044'-6
KROMPIR
varuie pred gnilobo »Ne-enil« Inž. Prezelj, Wo!fo-va ul. 3	30446-6
FIZOLAR vam uničuie fižo!? Potreb-no uničevalno sredstvo prei-mete s podrobnimi navodili pri strokovniaku-fitopito-lo?u: inž. Prezelj, Wol-fova ul. 3 .	30447-6
MOŠKO KOLO zelo dobro ohranjeno z dinamo štrapacno, zelo močno zelo ugodno prodam Na ogled popoldne Naslov v oglasnem odd. Jutra.
29889-6
S cevni. PbStps, u iuw-
eten. krasen model, prodam. Na ogled od 13. ure dalje. Naslov v ogl. odd Jutra. 30062-6
VIOLINO koncertno, izdelek prof. Mušlča prodam. Naslov v ogl- odd. Jutra.
30071-6 BOLJŠE BLAGO aa par moških srajc ln 3 volnene nove puloverje (brezrokavnike) prodam. Naslov v ogl 3d<^ Jutra.	30153-6
KOMBINEZE -vilene in hlačke, nove 8 garnitur prodam. Na. siov v Ogl. odd. Jutra.
RADIO
Philips, zelo dober prejemnik. prodam. Cefta v Mestni log. pristava Črne.	30143 6
RADIO 5 elektronski z vdelanup gramofonom, v krasni, stoječi omari. prodam. Ješe. Cesta na Lo^o 20 30215-6
UGODNO PRODAM
Heilkunde, letnik 1895. Brockhous Leksikon letnik 1894. serlo »Zeit-sehrift des Deutrch Oe-sterelch. Alpenvereins«, letnik 1903 Naslov v ogl. odd. Jutra.
30220-6
GLASOVTR
dobro ohranjen, v brezhibnem stanju. zelo ugodno prodam. Mestni trg 3 n. od 9. do pol 12 in od 2. do 3. ure.
J 430 6
KOLEDARJE
žepne in beležne za leto 1945, vam v veliki izbiri nudi papirnica Ba-hovec, pri tromostju.
29884-6
TE i.J
2 9 51
in Frančiškanska 1C
PRODAM
nekaj dobro obranjenh knjig založbe »Modre Ptice« in »Hrama«. Naslov v oglas, odd. Jutra.	30262-6
Ši-ORTNI VOZIČEK otročji, prodam. K3vškova 5/1 1. vrata levo. 30263-6
ZIMSKE JOPE krznene, plišaste, volnene, boe in mufe. proda Hmko Privšek, Gradišče 7. nasproti dramskega gledališča
30264-6 ŠIVALNE STROJE moška in ženska kolesa — proda Hinko Privšek. Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča.	30265-6
KROŽNIKE globoke, plitve m drugo porcelanasto posodo, proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega Stališča.	30266-6
ČEVLJE črne, visoke, it. 39. Prodam ali zamenjam za št: 40. Tržaška c. št. 27, pritličje druga vrata.	30257-6
DAMSKI ZEMPER nov ročno delo. prodam Aleševčeva 36/1. 30258-6
SVINJA lepa, plemenska, se zamenja s prašičem za zakol. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Svinja«. 30259-6
KLUB GARNITURO v usnju, prodam. Na ogled v mizarski delavnici na Gosposvetska c. 16. 30261-6
ŠIVALNI STROJ znamke »Singer«, novejšega modela, pogrezljiv. malo rabljen, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 30254-6
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno — ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30255-6
ZIMSKO SUKNJO moško, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30245-6
ŠIVALNI STROJ »Singer«, ugodno prodam al zamenjam.. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30246-6 MOŠKE ČEVLJE črne, nizke, št. 42. prodam. Prule 6. 30247-6
£roe. prodam.
9- do A' FL- 3024S-6 ogl. odd. Jntra. ^
golobe	trjj.
Florentince, P«^^^
'morske prašičke
prodam. Našlo* T «d»s. odd. Jutra.	30250*
ROČNI voziček nov nosilnost do 30U prodam ali zamenjam » drugo. Podmilščakova^22^
krasno palmo juko — 2 m visoko, «>»
čebrič, prodam. Selenbur-gova 3/II levo. 30241-6
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, prodam. Korbar. Rudnik 58,'IL^
LIPOVE DESKE
nekoliko komadov, dolge 21.', m debele 3 cm. zamenjam za otročjo stajico ah prodam. Kalčič. Lepodvor ska 28,1.	50237-6
MOŠKE čevlje visoke, z dvojnimi podplati, št 4~> zamenjam. Naslov v'ogl" odd. Jutra. 30238-6
FOTOAPARAT Zeissikon. 619, z daluno-merom Tessar v Compnr-iu prodam. Jesenkova 8/1 desno.	30236-6
radio cevi AZ 1, al 4, abc 1, af ^ prodam. Ogled od 9. do 11. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30234-6
usnjen blok za gospoda, krasen dar — prodam. Ilirska 12/1. levo. samo ▼ nedeljo dopoldne.
30231-6
prašiča
za rejo. 60 kg težkega —
prodam. Vprašati hišnico. Kolodvorska 11. 30229-6
MOŠKO SUKNJO modro, plašček za 12-letno deklico rn usnjen površnik, prodam. Povšetova 961.
30224-6
voz z diro
prodam Kolodvorska 23.
3022 5-6
blago
za zavese, švicarski marki-zet. prvovrsten. 150 cm širok. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30226-6
DALJNOGLED 8-krat povečava, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddel. Jutra.	30227-6
GLASBILA: mandoline, tamburice. gosli, violo, gitare, fiavto, saksofon, gramofone, harmonike, proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča.
30277-6
SVETILKE:
električne za pisalne mize in za posteljne omarice, ter petrolejke proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča
30278-6
DAMSKI PLAŠČ,
črn, s krznenim ovratnikom, in muf, skoraj nov, proda Hnko Privšek. Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča.	30279-6
ŽENSKO KOLO novo. prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 29S45-6
ZRAČNO SESALKO za vlaganje sočivja proda Hinko Privšek, Gradišče 7. nasproti dramskega gledališča.	30271-6 ZABOJE OD TOBAKA prodam. Tože Zdešar Sv. Petra nasip 15. 299S5-6
SUKNJIČ in telovnik, nova, iz prima tirolskega lodna, prodam ali :2meniam. Naslov v osi. odd. Jutra. 30149-6 SOSTANOVALKO
sprejmem brezplačno, da mi pomaga malo pri gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30150-23
2 rjava kožna KOVČKA 75 in 65 cm dolga, ugodno naprodaj. Ogled: Gosposvetska 26, Jež. 30151-6
PELERINO s kapuco, pripravno za na delo, prodam. Iva Selan, Trdinova 8/III.	30152-6
MOŠKO OBLEKO, zelo dobro, predvojno blago, prodam. Ogled ves dan. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30155-6
PREPROGO-TEKAČ. novo, 2X0.70 m, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30156-6 NOVO OBLEKO, sivo. elegantaega kroia, za srednjo moško postavo, prodam. Ogled od 13 do 14. Naslov r oglas. odd. Jutra.	30030-6
Orehovo KREDENCO za jedilnico, dobro ohranjeno, prodam. Ogled samo do 9 zjutraj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30027-6
V globoki žalosti naznanjamo, da nas je danes zjutraj po kratkem trpljenju za vedno zapustila naša predobra mama, gospa
3VANA TRPIN
roj. FRITZ vdova
Pogreb drage rajnice bo v ponedeljek ob 2. uri popoldne iz kapelice sv. Petra na 2alah.
Ljubljana, 11. XI. 1944.
ŽALUJOČL
> -1 .'."-a1 -V . ' * •>:. •* * ' i.:>	" «•-«■' i- •» ' -•■• ■ ^
D. Goebrler:
35
estri iti »css«
Roman
»Da pojde z menoj na Japonsko? O, seveda pojde, to je vendar nekaij novega, čudovitega a da bi mi pomagala pri mojem delu, kakor od svoje žene pričakujem in želim? Najrajši bi storil vsemu konec,« je zavpil.
»Ahim, prosim te, ne delaij neumnosti!«
»Morda bi bilo tudi nji najljubše?«
»Ahim, tega gotovo sam ne verjameš —c
»Brez nje poj dem, sam, alfi pa pošlji ti svojo Gertrudo k Roži v dečji dom, jaz pa vzamem s seboj sestro Renato, ta je pomoč, kakršno potrebujem.«
»Pomoč da, pomoč — a tisto, česar si je želelo tvoje srce?«
»Srce bom navadil, da si ne bo želelo ničesar več razen dela.«
»In misliš, da bi bilo s tem zadovoljno?«
»Se bo že naučilo, ko ne bo šlo drugače — a gle?j, tu prihaja vratarjev strežaj in nama prinaša še pošto.«
Vzela sta pisma, ki jima j£h je fant podal, in se zaglobila vanje. Ahim Burgear je nestrpno vrgel svoja v stran, kajti od Ci-like ni bilo spet ničesar. »In ti?« Prestrašeno se je ozrl v prijatelja.	_
Heinz Jordian mu je pomolil pismo, b
mu ga je bdla pisala Roza, in priloženi listek, ki je bil dat:ran z naslednjim dnem. »Bila je s tem človekom, vem da je bi a,« je pisala Roza, »dobro vem. čaprav mi ni nihče povedal. V soboto zvečer ho'e iti z P>Iio Holmovo v opero, poslušat ,Va k ro', a Mie Holmove vobče ni v Berlhu, danes sem po naključju zvedela, da je odpotovala. Nočem je v ooi obdolžiti, da laže, ali, Heinz, naj storim? Zdaj ne vem več ne kod ne kam.«
»Še nocoj se odpeljem nazaj!« je rekel Ahim Burger. »Heinz, še nocoj morava na pot.«
»Res morava!« Pozvonila sta strežaju, zahtevala račun in pogledala v vozni red,
kdaj odhaja prihodnji vlak.
*
»Vse smeš storiti, kar lahko z?go-varjaš sama pred seboj!« Grozno, da se teh besed ni in ni mog]a otresti. H tela j h je pozabiti, ko se je po nemirni noči s tež^o glavo prebudila. Toda pozabiti jih ni bilo moči, spet in spet so se J oglašale v spominu.
Sedanje stanje je b:k> nezrosro, kako je bilo sploh mogoče? Kdo bi si bil mogel misliti, da bo kdaj živela z Rozo pod is4o streho, pa ne bo več našla poti do nje? Da bosta sedeli za mizo druga drugi nasproti in bosta komaj še govorili? Da je Po-a re bo več vpraševala: »Kaj delaš zdaj? Kaj
nameravaš? Kaj je na sporedu za danes in za jutri?«
Ne, talko ne, tako prav gotovo re' je vzroji'a Cilka sama P<ri sebi. Ne! Zdi :e mi, da bi zde j lahko o.-ta'a vso noč z doma pa me niti ne bd vprašala, kje sem bila. Ali bo po?lej zmerom tako? Kaj ?e tra les ne bo našla besede, ki bi srravi a vso stvar sp-ct na stari tir? N c ne kale, d . bi ji brila taka beseda na jeziku.
»Jaz je pa tudi ne izgovorim.« Cilika se je znova zavila v kljubovalnost.
Ob takih mislih se je bližala sebota, V2-čer, ko jo bo Tomaž Malten čakal v kavarni ,Vaterland' z vstopnico za o-ero. z vstopnico-za ,Valkiro\ Ali je ras tako hudo, če gre z njim?
»Delaj, kar lahko zagovarjaš s?ma p-ed seboj!« Česa bi prav za prav ne mogla zagovarjati? Tega. da sem se okoristila z vstopnico za opero, ker sem jo po naključju dobila? Tega. da se misl;m skrivaj okoristiti z njo? Pač res hudo, da moram tako ravnati rn ne smem odkrito povedati, odkod jo imam! Res smešno in dlakocepsko je zganjati take reči zaradi rečesa, kar je tako preoro-to. Pa Roza je bila že teko. Tom Mnllen je im"] prav. Pri vsem je gledala na pičico, nilko'i ne skozi prste in stric Heinz je prav tako. Ahim pa 1udi. Vssi so mislili zmerom samo na do žnost in zmerom samo skrbel1, da jim ne bi ušlo iz ustanovljenega okvira.
Delaj, kar lahko zagovarjaš sama pred seboj!
Nu. in zakaj ne bi mog'a zagovarjati? Ker je imela svoje dni Roza namene z njim? Ker se je z njdm razšla? Toliko časa je že tega, stvar je na pol pozabljena, in končno, mar hočem jez kaj podobnega? Niti na misel mi ne hodi! In on? Zabava ga, da mi nekoliko pomaga, kadar me mika hoditi moja lastna pota, kakor ga je zabavalo že prejšnje dnu In zaradi tega tak krik in vik? Kdo ve, ali ima Tomaž Malten nemara prav, ko je trdil, da je Ahim povrhu vsega drugega tudi špekulant?«
»Ne, to ni.« Toliko da ni zakričala. Mahoma jo je bilo samo ogorčenje. Ce to še enkrat reče o Ahimu in če zine kaj slabega o Roži, tedaj —. Nu skratka, prilike za to ne sme več dohiti. Prihodnjič mu razločno povem, kako in kaj!
»Ne, nič mu ne povem, kajti prihodnjič ne bova več govorila. Vobče ne poj dem na snidenje.« Ta hi© je bila trdno odločena, da ne.
Vsi dobri duhovi so se bili zbudili v nji-Saj nič ne reče, kar imena in dražljiva je bila ta skominava igra z možem, kd jo je bil pri vil na svoje prsi, meneč — kakor pravi — da je našel v nji svojo staro ljubezen, Rozo, ka jo je nosil v spominu in po kateri je skrivaj hrepenel!
In ki je šele potem našel pot do nje. ko
je zvedel, da se je njena usoda srečno zaobrnila in da živi zdaj v blagostanju...
»Ali ne bi mogla ti biti mcja Roza?« Slišaila je njegov temni, mamljivi glas. Vrgla je glavo nazaj, kakor da bi ga videla pred seboj. Ne, Tomaž Malten, ne bi mogla biti in tudi nočem ne. in v opero s teborj ne pojdem! V laž si me zapeljal in zdaj me hočeš spet, a jaz nočem več lagati, in vobče, Ahim bo zdaj kmalu tu! Vsa srečna in ponosna si je nekajkrat zaporedoma ponovila te besede. Sence, ki so jo prej morile, so se razbežale. Roza jo je dopldne slišala, kako prepeva z otroki v domu in se smeje, takisto, da je čutila: ta smeh in ta pesem prihajata iz srca.
Zvečer je kar samo po sebi naneslo, da sta se jeli spet razgovarjati in sta sedeli skupaj, kakor da ni bilo nikoli nič narobe med njima. Cilika se je spravila h klavirju in zapela, odpela vse pesmi, ki jih je imel Ahim rad, nazadnje pa, iz notranje kljubovalnosti in takisto, kakor da bi se hotela nečemu porogati: »Bledi mesec tiho sveti.«
Roza - je začudeno posluhnila: »Ne, veš kaj, Cilika, kako si se domislila te stare drajne?«
»Kaj ni čedna pesmica? Mislim, da bo tudi Ahimu všeč! Oh, Roza. zdaj pa res kmalu pride.«
»Da, cilika, kmalu pride in potem «- bo spet vse krasno ip dobro.«
STANOVANJE v strogem centru, sesto-jeie iz kuhinje in sobe, zamenjam za istotako ali pa za dvosobno s kuhinjo, po možnosti pod enim ključem. Morebitne investicije za na novo predelano sta novanje povrnem. Stanovanje potrebujem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«. 30033-21 Moško zimsko SUKNJO »Gromby« predvojno blago proda Hinko Privšek Gra dišče 7, nasproti dramske ga gledališča.	30270-6
IGRAČE: gugalni konjiček, postelji ca za lutke, pločevinast-kopalna banjica za lutV -medvedek, otroški voz č . za lutke, mali harmonii r meh in sanke, proda H n ko Privšek, Gradišče 7 nasproti dramskega gledal, šča.	30272 6
Komisijska TRGOVINA Hinko Privšek se je prese lila v Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča. in ima naprodaj: moške zim jke suknie in obleke, dam ske plašče in jope volne n« jope. moške škorme. snežke. galoše, damske čevlie. blazine. kapne rju he. posteljna pregrinjala otroške >r>ortne in globo ke voz:čke, moška in žen ska kolesa, električni ku hilnik rešo. likalnik. sve tilke ;:a nočne omarice in za pihalne mize. petrolej ke, umivalnik in vrč, šivalne stroie. radioaparate tamburico. man.lolino go sli. violo, kitare. citre.
-ilni in gozdni rog. flav «.->. harmonike (klavirske, diatonične in male za otro ke). srar^ofone. kadilne garniture, damske torbice r.sn^en kovčeg. rute za na rodno nošo, zavese medeninasto karniso, aktovke, fotoaparat, samovar, liker-scrvis, ogledala. 30273 6
Posteljni OMARICI z marmorno ploščo dobro oh-an jeni, proda Hinko Privšek, Gradišče 7. na-snroti dramskega gledali šča.	30274-6
ZIMSKI PLAŠČ za 13—15 letnega dečka, d *bro ohranjen, prodam ali zamenjam. Staničeva 37
30014 r
HARMONIKE, krornatične, na 5 vrst s 96 basi, predvojni nemški izdelek, prodam. Na-tlačenova 16/1. 30148-6
PRAŠIČA 120 kg težkega, za rejo, prodam. Naslov v oglas odd. Jutra.	30142-6
BEL KOŽUH *a 6 do 10-letno deklico prodam. Naslov v ogl. od del Jutra.	30007-6
KRZNEN PLAŠČ rjav, prodam. Poizve se: Salon »Mira«, Mestni trg 7 Ljubljana. 30036-6
MOŠKO KOLO skoraj nov, sive barve, ter češke rjave stare čevlje, ir. 42, ugodno prodam. — Krakovski nasip 26, priti., levo.	30045-6
LEPO DARILO preda Lozar, Rimska 23, evoršče, levo. 30044-6
MOsKl KLOBUK fc. 54 in dva ročna stroja ra striženje las, prodam. Nailov v ogl. odd. Jutra.
30043-6
POSTELJO snažno, prodam. Naslov v cgl. odd. Jutra. 30066-6
PLINSKI RESO ca dva plamena, prodam. Naslon v ogl. odd. Jutra.
30053-6
PLINSKI RESO »godno prodam. Resi jeva 1S/III, levo — do 10. in
od 1. do 3.ure. 30051-6
DEŽNI PLASC moški (predvojni) in otro-ike čevlje št. 25—26. prodam. Rožna dol. c. III, it. 5.	30316^5
OTROŠKI VOZIČEK športni, z predvojnega ma-terijala, dobro ohranjen — prodam. Naslov v ogl. oddel. Jutra.	30317-6
RADIO odlične kakovosti, rdeče žarnice ter magično oko, ugodno prodam — istotam ie dobi »Simens« gramofonsko safir dozo z transformatorjem, Cilenškova 26
30313-6
KRZNEN PLASC prodam. Ogled: trgovina, Floriianska 11. 30310-6
USNJEN KOVČEG temnorjav, 60 x 37 cm — skoraj nov in črno zimsko suknjo »Palmerston« — ugodno prodam. Stari trg 28/1, desno.	30311-6
ŠPORTNI VOZIČEK prodam, Topniška 18. pritličje.	30312-6
RADIO 4-cevni. ugodno prodam. — Naslov y ogl. odd. Jutra.
30307-6
MOŠKO KOLO fcnamke Puch. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30303-6
ZNAMKE
pokrajinske, veliko serijo —
frodam. Naslov v ogl. odd. utra.	30304-6
OTROŠKE IGRAČE lesene, dobro ohranjene — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30305-6
SPALNICO moderno, še ni pleskana, prodam. Pavel Lončarič — mizarstvo. Vodnikova 116.
30294-6
POSTELJO
kompletno, nočno omarico, mizci, umivalnik, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30295-6
ČEVLJE št. 38
v zelo dobrem stanju, proda Vilar, gostilna Ulica 3. maja 5 .	30296-6
DAMSKO KOLO skoraj novo, zamenjam za 1300 kg korenja. Grablovi-čeva 26.	30297-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
30299-6
GUGALNI KONJ
šatuljo, lovski površnik, 2 črni suknji in sivo obleko, prodam. Ogled lahko vsaki dan in v nedeljo dopoldne. Modni salon- za dame Šu-belj Anton, Ljubljana, Du najska c. 35.	30300-6
DAMSKO KOLO »Phenomen«, mirnodobska kakovost, konstruirano po posebnem naročilu z vzmeti v okvirju zaradi elastične vožnje, skoraj nov, proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča.	30267-6
MOŠKO KOLO »Zenith«, gkoraj nov, v najboljšem stanju, mirnodobska kakovost — proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča	30268-6
OTROČJA POSTELJA medenrtfajta, z žičnim vložkom. proda Hinko Privgek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča. 30269-6
KONJA, tri leta starega, prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30077-6
RABLJENE ČEVLJE prodam: damske semiš. črne. št. 38. več parov št. 37 38, 40 in goizerie št. 31. Trnovo-Koleziia, Ger bičeva 9.	29873-6
DARILO,
primerno za gospoda, pro dam. Koroščeva 5. 29967-6
Otroške ČEVLJE št. 29 prodam za nizko ceno. Ži-bert Podmilščakova 16.
29940-6
3 ZRAČNICE za kolo proda Blagovič Jo že, Tržaška 115, na koncu , mvajske postaje Vič.
29922-6
MOŠKE ČEVLJE ->t. 42, visoke, plašč za 12—14 letnega dečka in smučarske hlače za deklico prodam ali z_menjam. Naslov v oglas. odd. Jutra.
29977 6
KOŽUH, rjav, za 10 letno deklico n damski muf seal, pro dam Briif.ich Glinška 3a.
29975 6
PISALNI STROJ
»Ideal«, brezhiben, prodam, fach Glmška ulica 3a.
29975-6
ZA 1500 LIR prodam črn damski plašč s si;unks ovratnikom. Naslov v ogl. odd lutra 30069 6
COPATKE za 3—4 letnega otroka, z novimi usnjenimi podplati, m beie volnene hlačke z nogavicami prodam. Stari rrg' 241. levo. 29990-6
Otroške ŠKORENTČKH za 5—7 letnega zamenjam ?a snežke ali škorenjčke. po možnosti bele, za 3— let nega otroka. 1 par novih čeveljčkov št. 22 zamenjam za čeveljčke št. 24. z doplačilom. Ob L;ubljanici 55
30068-6
FOTOAPARAT
Voitglander Anastigmat Skopar 1 :4.5 F, 10.5 cm, Con pur prodam za 8000 i i r Korvtkova 3. 30073 6
Z OMENJAM premog za drva. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30072-6
MOŠKO BLAGO, zimsko, sivo in rjavo, dobro. primerno tudi za dam ski kostum, prodam. Flor-■anska 40, spodaj. 30074-6
LIKALNIK.
električni kuhalnik, rešo, proda Hinko Piivšek, Gra dišče 7, nasproti dramskega gledališča.	30285-6
ŠKORNJE, čevlje, galoše, snežke proda Hinko Privšek Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča.	30286-6
železne POSTELJE, zložljive, proda Hinko Privšek, Gradišče 7, na sproti dramskega gledališča.	30287-6
PENDEL URO proda Hinko Privšek, Gradišče 7. nasproti dramskega gledališča. 30288-6
USNJENO JOPO. damsko, s krznenim ovrat nkom, proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča.
30289-6 OMARO za kartoteko, iz hrastovine, proda Hinko Privšek, Gradišče 7. nasproti dramskega gledališča.	30290-6
DAMSKI DEŽNIK, zložljiv, nov, proda Hin ko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča 30291-6
KITAJSKI VAZI
proda Hinko Privšek, Gradišče 7 nasproti dramskega gledališča. 30292-6
DESERTNI PRIBOR, rje prost, 26 komadov, proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča.	30281-6
JEDILNI PRIBOR. Alpaka srebro, 16 komadov. proda Hinko Privšek. Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča. 30282^
FOTOAPARAT Voitglander-Brilliant proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča.	30283-6
RADIOAPARATI, dobre znamke, novodošli! Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča.	30284-6 Plerilni in šivalni STROJ z dolgim čolničkom prodam. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 30123-6
PRAŠIČA za rejo prodam. Hradecke-ga 66. ■	30119-6
STIFLETE št. 39-40 zamenjam za gojzerje ali škornje št. 40-41, isto damske modre čevlje, kačja imitacija, št. 36, zamenjam za 36%-37 ter otroške ga loše št. 24 za 26. Vse skoraj nerabljeno, predvojni material. Janežič Pugljeva ul. 18. Kodelievo. 30120n5
HARMONIKO, klavirsko, predvojni material, 120 basov, zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30121-6
FOTOAPARAT »Agfa« prodam. Ogled ves dan t nedeljo. Tabor 511 levo.	30122-6
ZAJČKE-ORJAKE za pleme, domače, več komadov. prodam. Poizve se: Brecelj, Rezijanska 8, Ko-lezija.	30115-6
FOKSTERIJERJE. psičke, 5 tednov stare, pto-dam. Od 12. do 14. ure. Kobau, Prijateljeva ul. la Pmle.	30116-6
MOŠKO SUKNJO, črno, prodam. Milčinskega ulica 20.	30110-6
Pokrajinske ZNAMKE, veliko serijo, prodam najugodnejšemu ponudniku. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Znamke 53«.
30112-6 OVČJE PODLOGE in kokosov predpražnik 70 krat 100 cm prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30113-6
Poljsko KOVACNICO, popolnoma novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30108-6
BATIST SIFON, 90 cm širok, predvojno blago. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	29778-6
VIOLONCELLO,
zelo dobre kakovosti, ugodno prodam. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »4500 takoj«. ' 30104-6
Ženska ROČNA DELA (kelim. orientalska, pleten prt, ovratna ruta) prodani. Ogled od 15 do 17. Bur-ger, Mirje, Verstovškova ulica 13a.	30147-«
ŠIVALNI STRQJ.
pogrezljiv. prodam. Ogled do 14. ure. Resljeva 30, podpritličje.	30082-6
JEDILNI PRIBOR, rje pr«st, »Berndorf«, za 6 oseb prodam. Glinška 12, visoko pritličje, levo.
30181-6
PRODAM:
sive moške hlače, nove. predvojne, usnjene rokavice in otroške čevlje št. 37. Ogled od 15 do 17. Bur-ger Verstovškova 13a, Mirje.	30179-6
PRODAM dve lepi novi damski nočni srajci iz šrol šifona. Ziber-tova 33.	30173-6
POSODO ZA ZELJE, nekaj komadov, proda so dar. Celovška cesta, dvorišče kisarne Vodnik.
30090-6
ČRNO HALJO, svileno, primerno za dijakinjo, prodam. Naslov v ogl odd Jutra. 30169-6 ELEKTRIČNO PEČ,
ovo. 2000 W, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
30159-6 PRODAM KNJIGO
»Chimica analitica ed ap plicata« (prof. Villavechia) I II. okrog 2000 str. Naslov v oglas, odd Tutra
30160-6
Nove RJUHE, frotirne rjuhe in oljnate like prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30161-6
PIROTSKO PREPROGO lepo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30162-6
VOZ (GARE), okvir in vrata prodam. Ja-vorškova 5, Zg Šiška, pri šoli.	301406
ŠIVALNI STROJ, pogrezliiv. predvoino blago, ugodno prodam. Verstov-št k. Mnndelčeva lil, Tr novo.	30141-6
ŠPORTNI VOZIČEK, skoraj nov. predvojni, zamenjam za drva. Naslov v ogl. odd Jutra. 30157-6
GRELEC ZA VODO (Boyler), električni, s škol. ko, in aparat za trajno ko dranje ugodno prodam. — Od 8.30 do 10.30. Zvolenk. Tavčarjeva 2/podpritličje.
30138-6
ŠIVALNI STROJ,
pogrezljiv. skoraj nov, pro-dam najvišiemu ponudniku ali zamenjam, prav tako tudi domačo volno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30139-6
ŽENSKI PLAŠČ, črn, predvojno blago, do bro ohranjen prodam. Na slov v oglas. odd. Tutra
30134-6
PRT DAMAST,
blago za jopič, moške ga loše, kromatično harmoni ko prodam. Zamenjam mo ške visoke čevlje in škornje v odličnem stanju. Kokaii Nunska 3.	30129 -6
Damsko pisalno MIZO. dobro ohranieno, kuhinjsko mizo s stolčkoma, več sto-al 2a rože in kipe prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30130-6
SUKNJIC-KOŽUH. moški, črn, prodam ali za menjam. Ogled v nedelio dopoldne. Langusova 12/1.
30124-6 USNJENO KAPO. smučarsko, v lepem stanju, zamenjam za dobro ohra njene otroške oblekce in predpasničke za 7 letno deklico. Naslov v ogl. odd. Jutra	30126-6
PRODAM kuhinjsko garnituro s ste lažeo in 14 komadov, primerno kot darilo za nevesto. Naslov v ogl. odd Jutra.	30127-6
PRODAM: zimski plašč. 2 damska stez nika. 1 volnene in 1 svilene damske hlačke, svileno triko srajco za damo. hlačno kombinežo ter belo svi-leno ruto, vse predvojno blago. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30260-6
ŠPORTNI VOZIČEK starejšega tipa, prodam za 350 lir. Berce, Muzejska ulica 3/IV.	30221-6
Svilenih NOGAVIC Bemberg, več parov, zamenjam za jabolka in krompir, event. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30314-6
Črne semiš ČEVLJE, popolnoma nove. št. 37. in črn boks št. 38-39 ugodno prodam. Salendrova 6/II.
30214-6 DAMSKE GALOŠE z visoko peo. št. 36. ev. s čevlji, in lep trenčkot prodam. Cesta na Rožnik št. 29 .	30207-6
KUHINJO z lepo tridelno kredenco, rabljeno, prodam. Cesta na Rožnik 29.	30208-6
DARILO za Miklavža: lep grad z voiaki. prodam ali zamenjam za drugo igračo. Cesta na Rožnik 29.
30209-6
PRODAM: športne damske čevlje št. 38, plave s sivim št. 36, črne semiš št. 38, deške galoše za 6—9 letnega, jesenski kostum s krznom, lepo psiho n kuhinjo s tridelno kredenco. Cesta na Rožnik 29.	30206-6
GOJZARJE št. 42 ali balonski plašč zamenjam proti doplačilu za dober dežni plašč. Pavšičeva 20. pri remizi.	30200-6
Damske rjave SNEŽKE in črne galoše, oboje št. 38-39, dobro ohranjene, za-menjam za damske škornje št. 39. Event. doplačam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30203-6 KITAISKO VAZO in starinsko sliko na lesu prodam. Vel. čolnarska ulica 15 IT.	30204-6
PRODAM citro-acidol-pepsin. Smartin-ska 1011.	30204-6
Lep SREBRN PRIBOR 6 komadov, prodam. Naslov v oglas. odd. Jutra.
30198-6
FRIZERJI! Prodam ali Zamenjam za kolo aparat za trajno sistema »Nam« na 24 grelcev, v odličnem stanju. Naslov v odd. J«tra. 30194-6
OTROŠKI VOZIČEK, globok, bel. lep, predvojni, prodam. Ogled do 15. ure Mklošičeva 8, dvorišče, desno.	30195-6
MOŠKO OBLEKO, popolnoma novo volneno, temnosivo, za postavo 175 cm, predvojno blago, prodam ali zamenjam za radio-aparat. Medvedova 17, podpritličje.	30196-6
PRODAM: dva bela krznena plaščka za otroke od 6 do 8 let in sesalnik za prah, skoraj nov. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30191-6
GALOSE it. 36, snežke in nekai parov čevljev št. 37. 38, prodam. — Naslov ▼ egl. odd. Jutra.
30187-6
deske čevlje
visoke Sfcrspacne St. 37. zamenjam t*. kurjavo.— Mariborske 21-1.
30388-6
PROJEKTOR za diapozitive vseh velikosti od Leica formata, do 8.5/8.5 cm, skoraj nov. prodam. Primeren tudi za društva. Na ogled v drogeriji Gregorič, Šeienburgova 5.
30185-6 VISOKE ČEVLJE črne. št. 42. zamenjam Za krorcplr ln Jabolka. Beljaška ul. 34, pri novi cerkvi Šiška.
30371-6 MOŠKO OBLEKo temnosivo. dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl odri. Jutra.
30379-6 ŠPORTNI VOZIČEK
lep, zaprt, ugodno prodam. Urankar. Vrazov trg 4.	30377 6
MOŠKE HLAČE Jahalne, zimske, prodam Potočnik. Ob Ljubljani ci 37 Kodeljevo.
30375-6
2 KRZNENA PLAŠČA rjava ugodno prodam.— Ogled: Gosposvetska 8-H 30382-6
JARČKE ln eno leto stare plitke prodam. Hudo verni-kova ul. 41	30386-6
RADIOAPARAT 6 cevni odličn« nemške znamke tipa 1941, prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 30448-6
DAMSKO KOLO luksuzno, odlične nemške znamke, malo rablje no. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30449-6
KLAVIR
koncertni, zelo lepega glasu, priznane dunajske tvrdke prodam Naslov v ogl. odd. Jutra.
30450 6 BEL KOŽUŠČEK dobro ohranjen, dolg 65 -jm. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30393-6 PISALNI STROJ prenosljiv, v utnjenem kovčku, prodam. Ogl ed pri Ivan Jax in sin. Du najska 36	30390-6
MOŠKO KOLO močno, prodam zaradi od potovanja. Gela. Dolenjska c. 80, leva stran 30387-6
MOŠKO OBLEKO
in ženfke čevlje št. 38 in 39 prodam. Snaartln-ska 14-11. desno.
30442 6
BLAGO
za moško suknjo, s pod !ogo. še predvojno, pro dam. Naslov V Ogl. Odd. Jutra.	30438-6
OTOMANO prodam. Ogled od 4. do 6 ure. Naslov v oglas nem odd. Jutra.
30436-6 ŠIVALNI STROJ
dobro ohranjen Za kro-jča znamke Howe, pro-;vm. Kresal Pavel. Tržaška c. 83.	30434-6
SALONARJE terrmomoder semiš štev. 38. prodam. Ogled od 13. do 15. ure. Naslov v ogl odd. Jutra.
30419-6
BLAGO
raglan plašč za srednjo postavo, prodano. Salendrova 6, krojač.
30429-6
RADIOAPARAT
znamke Orion 3+1, — ugodno prodam. Ogled popoldne. Knezova 22 n. desno	30430-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, modrobel. zelo lep, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30421-6 BEL KOŽUŠČEK skoraj nov, prodam. — Tavčar Ilirska 12.
30425-6
ŽENSKI PLAŠČ
čm, plišast, volnen, zelo lep in topel, poceni prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
30415-6 RJAVE SALONARJE ln snežke št. 39. malo rabljene, prodam. Haas, Gosposvetska c. 78. pritličje.	30416-6
GOJZARJE št. 42. zelo dobro ohranjene. prodan. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30417-6
PRODAM
2	telefonska aparata, po polnoma nova. Opekarska c. 53-1.	30345 6
MOŠKO DARILO ln nizke čevlje št. 42, prodam. Kladezna 5.
30346-6 ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom. do bro ohranjen za domačo uporabo, ugodno na-proda 1. Vodnikov® cesto št. 165-1.	30347-6
OTROŠKE SNEŽKE št. 25, prodam.. Naslov v cgl. odd. Jutra.
30353 6 KLOT ZA HALJE prvovrsten, prodam. Poizve se pri Pepel štrus. Izdeloval ni ca moškega perila Sv. Petra nnsio 73
30354-6
BLAGO
za moške delovne sr.ijce in brisnče. metriko bla go. prodam. Naslov rya stitl v ogl. odd. Jutra pod »Trpežno«
30355-6
ČEVELJČKE
močne. lepe. vl-oke. rja ve, št. ?8. z? m en j -m za. večje močne št. 30 ali 31. Naslov v ogl. odd. Jutra.
BLAGO za žrmnlee za-reT\1f>m za korenje aH krompir. — Pc>;zve se: Celovška 41, tapetnik.
30342	6
NOVE ČEVLJE
visoke, št. 3T7. za starejšo dnino. nrod-m Ul ca
3	maja 16IV demo.
30343	6 ZIMSKO SUKNJO
črno. dobro ohranjeno, vatirano. predvoino blago, prodam Bogišičeva št. 4-1., MlrJe.
30329-6
KROMPIR
perrenski. zimenlam za drobnega Za krmo. R^ž na ultea 7-TT 30327-6
MOŠKO KOLO skorai novo. Jugostaier prodam po ugodni ceni. Poizve se pr; hišniku v Medvedovi 10.
29872 6
GOJZARJE št. 40, krom, skoraj nove. zamenjam za kurivo oeled Društvena ulica 6, Vodmat.
30324 6
PLATO VOZ s sedežem, nosilnost 300^ kg, v dobrem stanju, naprodaj. Ogled: Ulica 800 Ljubljane 17.	30357-6
PRAŠIČA 60 kg težkega ln krm«, Proda«. Marija Klein — Mariborska 62.
29803-6
moško kolo
novo. ugodn„ prodam. Ogled v nedeljo od 11. do 12. v delavnikih od 1. do 2. une. Naslov v ogl. odd Jutra.
30330-6
radioaparat
Philips 4+1. dobro ohra njen ugodno prodam Devinska 2c-I.
30326-6
VEČ KANARČKOV Harcarjev. prvovrstnih pevcev, letošnjih mladičev in ročni voziček za 300 kg nosilnosti, prodam. IMilčin-skega 62, Šiška. 30350-6
RADIO Simens, 4 + 1, skoraj nov, prodam. Milčinskega 62. Šiška.	30348-6
MOŠKE ČEVLJE rjave, z dvojnimi podplati, zamenjam za gojzerje št. 39. Prodam tudi moški dežnik, gamaše in kapo (imitacija astrahana). Ogled od 16. do 18. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3034O-6
otroški plašček klobuček, usnjeno kapo za 10—12 let starega, ter ženske čevlje št. 37. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30339-6
KUHINJ. OPREMO kompletno, prodam. Novi trg 5/II, desno. 30333-6
ČEVLJE ženske, dobro ohranjene, št. 37 in rabljene moške št. 40, prodam. Franko-panska 27. pritličje, levo.
30334-6
MALI RADIO
15 x 20 * 30, prodam za 10.000 lir. B. M. Čopova ul. l/m, drugi vhod, srednja vrata. 30335-6
ČEVELJČKE otroške št. 30, zamenjam za št. 28. Istotam prodam čeveljčke št. 26. Gostin-čar, Zalokarjeva 9/1.
30336-6
BLAGO
za športno moško obleko in blago za črn damski plašč, prodam. Gosposvet ska 13. vrata 11. 30337-6
globok voziček
otroški, zelo lep. ugodn. prodam. Gregorčičeva 17a.
OTROŠKO PELERLNCO Iet. 2 para otroških nizkih čevljev 36, vse v prav dobrem stanju prodam. Dovč, prizidek Uel. doma.	30332-6
GOJZARJE
,44' Prodam- Peternel, čevljar. Krakovski nasip 10
PARNI STROJ 30319 6 za 14-letnega dečka in precizno darilo za gospoda, prodam. Naslov v ogl. odd
J"*™-	30321-6
ŽENSKO CEPICO m modri plašč, kombiniran z imitacijo črnega astrahana, dobro, prodam za lir 2'00. Vprašati Dolenjska c 48a. Sušnik.	30322-6
DOMAČO HALJO moško skoraj novo. frotir, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra.
30452-6
DVE KOLESI
moško kompletno in žensko brez gum. prav dobri, prodam. Goepo-svefrka c. 55-1 30358-6
MORSKO TRAVO za žlmnlce. cirka 30 kg, prodam. Gosposvetska fi. 55-1.	30359 6
GOJZARJE damske št. 37, moško suknjo za. večjo osebo in bombaž št. 4. prodam. Vodnikova 69.
30369-6
MOŠKE ČEVLJE
št. 45. visoke, tudi goj-zarje kupim ali zamenjam za klavirsko harmoniko ln dr. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zimski čevlji*
30389-7
KNJIGE.
slovenske, vsake vrste, do bro ohranjene, takoi kupim. Ponudbe na og!?s odd. Tufra pod »Zasrb na knjižnica«	28731-7
RAD O M4TFRTAL žarnice bloke td do bro ohranjen ali nov — stalno kupuje tvrdka Everest Prešernov-, ull ca 44	29374 7
JEDTT NICO sli delovno sobo s kniiž nico moderno, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na oel. odd Tutra pod »Te dilnica«	294*4-7
VINSKE SODE, v dobrem staniu za prevoz ečje rletenke in kiantari-ce. večio količino, kupim Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sodi in bjloni«.
29435-7
PRFPROOO.
icrziisko manjšo potrebu em takoi Ponudbe na oel odd Tutra t>od »Dfnir ta koj«	29436-7
SMOLO mrekovo ln borovo. — vjrnVo količino kupi — Obersnel Go-oo^vetska št 3 aH Vodnikovi 89. tel 35 34.	29891-7
CEVI
za škronHenle vrta. ku-nlm. Tehnična p-ims. Rinvk" c. 13. 29965-7
TR ANTIKO dobr-' ob^ri^ro za več jo postav© kupim. Na -lov pust ti v oel. odd. Jutra pod >Tren:rt->'
29973 7 DAMSKE CFVT.JE smučarske (?o1zarje) do bro ohranjene, št. 41— kupim ali zamenjan za protivrednost. Ponudbe na salon Pl veri". d'm-sfcl odd F*ranč:SVf>n"k-i ul. 3	30001-7
-mpAJNE CEVI (elektronke nove in rab Men® v«eh vrst kupim, fhil t>f Radio D Zrim-"ek tnicn 3 mala 6
30034-7
7EP«IR PEČ ali sll*uo dobro ohra r.jen:> kupim Naslov v oel ->dd Tu trn 70035-7
DAMSKO TORBICO črno usnjeno, kupi-r.— N--!ov pustit1 v oglasnem odd. Jutra p°d ši fro »Damska torb ea«
30076-7 STENOGRAFIJO pro<. Svetelja. kupim.— Moste. Krekova ul. 7.
30131 -7 KRZNEN PLAŠČ črn ab rjav. dobro ohra njen kupim Ponudoe na ogl. odd. Jutra pod »Kvaliteta«	30217-7
ZiMSKO BLAGO čista volna, temnorjavo za plašč in krilo, kupim Ponudbe na oglasni od delek Jutr« pod »Pri-ma«	30218-7
KRZNENE PLAŠČE bele kožuščke, lisičje, dt-hurieve, kunjc boe. dobro ohranjene in kože domačih živali, kupuje Rot, krznar stvo. Mestni trg 5.
401-7
SKUNK8
rjav ali črn ovratnik z mufom «11 posamemo, kupim Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno krzno«
30216 7
STEKLENICE različnih vrst kupujemo Dobro plačamo Na Va So željo Jih prevzamemo na domu. B Guštin Vodnikov tr* 3
J-318 H I PISALNE STROJE
dobro ohranjene boljše znamke kupi takoj po najvišji dnevni ceni tvrd k, »Evereet« Prešernova J 44,	J 420-7
NALIVNA PERESA boljše vrste ln dobro ohranjena, stalno kupu je tvrdka Everest. Pre šernova ul. 44. J 431-7
VSAKO antlkvarlčno slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtis« kot tu di stare listine kupuje ln najboljše plača knji gams Janez Dolžan. — Ljubljana. Stritarjeva S. 6.	J 407-7
ZOPET KUPUJEMO škatle od »Mama« mleka. B. Guštin Vodni Kov trg 2	J-426-7
GOJZARJE otroške, dobro ohranjene, št. 28—29, zamenjam za večje 31—33 in doplačam ali kupim iste. Naslov Korošec Podjunska 17.
30244-7 ŽELEZNO PECICO (gašperček). dobro ohranjen kupimo. Gospodaiska zadruga, miz. moj.. Ljubljana, Wolfova 12.
30232-7
KUPIM: 2 peresni in navadni žimnt-ci in dobro ohranjeno moško zimsko suknjo za srednjo postavo. Ponudbe rta ogl. odd. Jutra pod »Žim-nice Suknjo«. 30230-7
ZIMSKO PERILO, damsko, moško in deško, novo in dobro ohranjeno, kupuje stalno Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča.
30275-7
RJUHE, KAPNE
in drugo posteljno perilo, brisače, frotirke, nove in v dobrem stanju, kupuje stalno Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti dramskega gledališča.	30276-7
Moderno SPALNICO, malo rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cista«.	30012-7
GOJZARJE k. 31, dobro ohranjene, zamenjam za enake št. 34 ali kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30145-7
GOJZARJE otroške, št. 32—34, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30005-7
TEMNO SUKNJO za srednjo postavo, kupim, event. zamenjam. Pod V' bom 44	30021-7
KORENJE in PESO za krmo vsake vrste po 2000 kg, kupimo. Higijen-ski zavod v Ljubljani, Zaloška c. 2.	30042-7
BOTANIKO Dolžanovo, za nžje razrede sred. šol, kupim. Burger, Cesta v Rož. dol. 24.
30046-7 PIROT. PREPROGO sarajevsko ali drugačno — kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Preproo?«
30056-7
V KOMISIJ. PRODAJO
sprejemamo vsakovrstne boliše predmete. Parfumeri-ja Venus palača Bata.
SNEŽKE bele ali črne, za 10—11 let staro deklico, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po d»Bele snežke«. 30306-7
KUPIM: rabljene gramofone, šivalne sroje otomane in otroško harmoniko. Ugodnost, Gallusovo nabrežie 27.
30293-7
2 vora gOTE kupim. Plačam dobro. Mi-ci Štcmbnl, Rožna dolina, res t,- XTX št. 6. 298°9-7 Kuhin 'ska GARNITT !T? * v dobrem stanju, sestoieča iz 7 komadov, je naprodaj. Ogled v popoldanskih 'irah ob delavnikih v Ko-delievem eradu. 29992-6 Otroške SNEŽKE št. 28 '-■i^im. Naslov v oel. odd Jutra.	29943-7
KUPIM damsko smučarsko obleko novo ali dobro ohranieno, za visoko, vitko postavo, in froiz.-rre št. 37 38. nove ili dobro ohraniene. Ku-p:m tudi blago za smučarsko obleko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim takoi«.	29979-7
Dr. Visintinov ATLAS za srednje šole kuoim. Ponudbe na ogl. odd. Tutra.
30059-7
PLASCE,
damske. zimske, v barvah, kupuie in prevzame v komisijsko prodaio Hinko Privšek, Gradišče 7. nasproti dramskega gledališča 30280 7
KUPIM:
otroške snežke št. 25. ško-reničke št. 24-25 in majhne sanke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebnem nvno«.	30114-7 KNJIGE: slovenske in nemške oripo-vodne nemške znanstvene, n sicer tehnične in medicinske. nainoveiše dobe, Pleteršnik: Slovensko-nem-ški slovar, Corti: Kaiserin Elisabeth, zemliepisne in zgodovinske o Koroški, v vseh jezikih, in tudi druge knjige kupi kniigarna Klrin-navr ?t Bamberg M-Voši. či-v* 16. »0OS5-7
PI./SČFK in KAPTCO za enoletnega fantka ku-fim. Prmu^he na oglas, -dd. Jutra pod »Plašček«.
30088-7
71NMMKE. pretiskane. Liublianske p»-kr-iine kupim Ponudbe na 01?'. odd. Jutra pod »Cele seriie«.	30184-7
GOJZARICE št. 42-43, dobro ohraniene. kupim ali zamen:am. Naslov v oglas, odd Tutra.
30180-7
PIS AT NT STROJ, mali format, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena«	30177-7
BOTJSE DARILO, primerno za gospodično ali eospoda. kupim. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »T eno darilo«. 30166-7
NOTE: Kohler op. 130. Bach: Par tite, Wonltemoeriertes Kla-vier, Debussy kupim. Ceni. ronudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bach«. 30168-7
BLAGO za pumparice, predvoino, volneno, kupim. Kersnikova 8/1. desno.
30158-7
ZNAMKI,
vsakovrstne, tudi pokrajinske. kupim. Ponudbe as ogl. odd. Jutra pod »Potrebujem znamke«. 30125-7
DRSALKE, dobro ohranjene, kupimo. Tehnik Bgnjai. Miklošičeva 20.	30170-7
DEŽNI PLASC ali pelerino kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kmalu«.	30219 7
OTROŠKE VOZIČKE m kolesa kupuje tvrdka »Promet«, aaspcoti križev-niške cerkve.	30193-7
ŠIVALNI STROJ in žensko kolo kupim. Ponudbe M ogi. odd. Jutra pod »Plačam dobro«.
30192-7
KNJIGE »Modre ptice« ia »Hrama« kupim. Najrajši kompletno zbirko. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Dobro ohranjena knjiga«. 30188-7
OREHOVE LUPINE 50 kg kupim. — Tudi manjšo količino. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.
30374 7 ŠPORTNE ČEVLJE nove. rjave, damske št. 36, kupim. Naslov v ogi. odd. Jutra.	30385-7
DELNICE TPD kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Trbo-veljska«	30440-7
GREDESE za strganje volne. kupim. Ponudbe na oglas ni odd. Jutra pod »Gre-deše«	30437-7
PREMOG manjšo količino, kupim ali zamenjam za skoraj nove. tople snežke štev. 39. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Premog
30435 7
PLINSKI RESO na 2 do 3 plamene, do bro ohranjen. kupim. Naslov v ogl. odd. .Ju tra	30413-7
KOPALNI PLASC temen, za* srednjo moško postavo, kupim. — Ponudoe (nor. rabljen, barva, cena) na ogl. oddelek Jutra pod •Kocal ni«	30352-7
PLAŠČEK dekliški, za 7—8 let in čevlje št. 28—29. kupim Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dekliški«.
30349-7
HLAČE
smučarske, ženske, dobro ohranjene, predvojno bla go, kupim. Naslov v ogl odd. Jutra.	30341 7
BALANCO Kavčičevo ali športno in dinamo svetilko, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rienemann«.
30320-7
DEŠKE ČEVLJE št. 30-32 kup m ali dam
v	zameno št. 42. Beljaška ul. 34. šiška, pri no
vi	cerkvi.	30370-7 STEKT ENICE
sode, pločevinaste, šiviliske in krojaške odpadke ter vsakovrstne druge predme te in kovine, najboljše plačamo. »Metalia«, Gosposvetska 16 - Telefon 32 88.
30376-7
GOJZARJE
nove ali dobro ohraniene št. 40—41. po možnosti nepodkovane, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nepremočljivo«.
30422-7
HIŠO
4-stanovanjsko. prodam. Posredovalci izključeni. Naslov v ogl. odd Ju tra.	29804-20
POD TRŠKO GORO pri Novem mestu prodam parcelo, do 3000 kv. m. prvovrstna zemlja, primer no za stavbišče. Pojasnila pri dr. Grossmannu, Go sposka 3, Ljubljana.
29927-20
HISO,
eno- do dvostanovanjsko bliže mesta, kjer koli. samo ne v Zeleni jami, ku pim za večji znesek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Donos ni važen«.
30096-20
HTSO.
starejšo, ob Dolenjski ce sti, z več'im zemljiščem, kupim nujno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizarstvo«.	3C097-20 HIŠO.
z man-šo gostilno, v stro trem centru, prodam zaradi bolezni. Ponudbe na orl. odd. Jutra pod »Ošti rija«.	30098-20
DVE STAVBI, v strogem centru na vogalni parceli 495 kv. m. prodam. Pisati na ogl. odd Jutra pod »Strogi center« 30099-20
PARCFI.O, event. dve, vogalno za tri
nadstropnico, ob glavni cesti. tik tramvajske postaie. prodamo. Natančneje na ogl. edd. Jutra pod »Bodočnost«.	30100-20
GOZD. srednjestar mešan, napro daj zaradi družinskih razmer. Pisati na ogl. odd. Jutra pod »Dobre obresti«.
30101-20
PARCELO
ob cesti na Brdo prodam zelo ugodno ker potrebujem gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »650 kv. m«.	30102-20
PARCELO v Šiški, za zidavo vile prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P>-oga«.
30103-20
VILO
v mestu ali blizu kupim
do 1.300 000 lir. Posredo valci zaželeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ravnate!;«.	30094-20 VILO.
najraie na Mirju. Vrtači ali v začetku Rožne doline kupim takoi. želim večii vrt. Javiti na ogl. odd. Ju-tra pod »Višji uradnik«.
30095-20
rrso
štlrstanovanjsko prodam Posredovalci Izključeni. Naslov v ogl. odd. Jutra.	2980420
ZAMENJAM
enosobno stanovanje, svetlo, sončno, za Bežigradom. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30052-21 KDOR ZAMENJA svoje dvosobno stanovanje v mestu ali predmestju za trisobno v bližini »Evrope«, dobi visoko odškodnino. — Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Zamenjam«.
30135-21
ENOSOBNO stanovanje v Zeleni rami
Eriskrbim tistemu, ki bi od upil čisto spalnico. Naslov v oglas. odd. Jutra.
_523K21
»ir ite
KUPIMO
decimalne tehtnice
Ponudbe na: HEERESVERPLEGUNSLAGER, LJUBLJANA — Kodeljevo
^WWW.WVWY-^VWYVWVWWW. ■ ■j f ... — . »r<m«crinnaifmyinnnrwTinrji mrrririoonrrioooooooo«
123232
ker za državna
stanovanja stanovanjska zaščita ne velja, zaradi smrti očeta pa mi dosedanje stanovanje več ne piitiče in mi zato grozi deložacija, nujno iščem prijazno dvo sobno stanovanje zase in za mater. Nagrada po dogovoru. Dušan Gruden glavni kolodvor, II. nadstropje.
30107-21a
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO oddam s 15. novembrom tn sprejmem tudi sostanovalca, gospoda ves dan odsotnega. Medvedova 7. 30302-23
SOBICO oddam takoj samo moškim stalnim nameščencem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30301-23
SOBICO
v centru takoj oddam. Naslov v ogl. odd Ju-tra.	30373 23
OPREMLJ. SOBO s posebnim vhodom oddam gospodični na Mirju. Marmontova ul. 40.
30431-23
SOBICO
oddam v centru. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30420-23
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, iščem v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 1 december«. 30256-23a PRAZNO SOBO štedilnikom, išče starejša mirna vdova ali kot gospodinja starejšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena oseba«.
302552-23a OPREMLJENO SOBICO s posebnim vhodom, iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen gospod«.
30064-23a
SOBO
s posebnim vhodom, event. z lastnim post. perilom, pri mali družini z kuhanjem zajtrka in večer ij ali X uporabo štedilnika, najraje v šiški, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plačnica«.	30078-23a
PRAZNO SOBO ali opremljeno, z lastnim posteljnim perilom, najraje v Šiški, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna in zanesljiva«.	30079-23a
Veliko zračno SOBO za shrambo pohištva iščem za takoj ali pozneje. Naslov v oglas. odd. Jutra.
29838-23a
KABINET.
skromno opremljen, najraje pri starejši osamljeni gospe, išče uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačnost«.
30055-23a Mlada ZAKONCA iščeta sobo s souporabo kuhinje. z lastnim perilom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Železničar«.
30186-23a
SOBO
po možnosti s posebnim vhodom ščem t'koj. — Imam lastno perilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajši eosDod«
30378 23a
GOSPODIČNA
srednjih let želi poznanstva z dobrosrčnim, dobro situiranim gospodom v starosti do 38 let, v svrho kasnejše ženitve. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »lep značaj«.	29999-25
RESNEGA ZNANJA želim z gospodom preko 40 let zaradi ženitve. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna kuharica«.
30182-25
MORNAR
išče znanja z gospodično ali vdovo od 40 do 60 let staro, ki ima svoj dom, v svrho ženitve. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Mornar«.	30163-25
44 letni TRGOVEC in posestnik v Ljubljani želi spoznati v svrho ženitve inteligentno gospodično primerne starosti, trgovsko na-obraženo, ali samostojno obrtnico. Dopisi s polnim naslovom — tajnost strogo zajamčena — na ogl. odd. Jutra pod »Zakon«.
30223-25
ŽELIM
resnega prijateljstva z gospodom srednjih let radi žen tve. Ponudbe samo s poltenim namenom na ogl. odd. Jutra pod »Borba«
30328 25 MLADO DEKLE
ljubko ln simpatično Se lim spoznati radi ženitve. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Bom dober možiček«
30325-25
Vse denarne in trirovske posle
zvršlm hitro tofnc " solidno Priporoča se
RUDOLF ZOB®. LJUBLJANA,
Gledališka ulica 12 TeL 38-10
~VAŠE ROKAVICE
in usnjene čevlje, vse 1» delke lz usnja barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Salrula Mestni trg U •T-340-N 37
DELNICE
Trboveljske, VevCe, Ljubljanske kreditne banke in drugih trgovskih ali industrijskih podjetij kupimo. Takojšnja gotovina. -Stavite ponudbe.
HOLF ZORE, LJubljana, Gledališka ulica 12
lastniki
glasovi r j ev l Poslužuj te se telefonske številke 39-23 kl pokliče špecle, no tvrd ko za uglaševa nje ter popravila glaso vlrjev in harmonijev — Jur&sek, Zrinjrkega ' I1 LJubljana.	J-337 37
KLAVIRJE
strokovnjaško popravlja r. uglašuje Prva kranjska iz delovalnica klavirjev. Ljub liana. Privoz 10. Tel. 33-40 T 402-3"
Črno ROKAVICO.
usnjeno, desno sem zgubila v bližini pošte. Najdi telja prosim, če jo odda proti nagradi: gmartinska cesta 1011.	30205-37
POTUJEM
v Padovo, Verono in Milano opravim razne trgovske posle. Imam možnost prevoza večjih količin blaga s ka-mijonom do Trsta. Naslov v ogl. odd. Jutra. 30199 37
NIŽJE ŠOLCE(KE) poučujem vse predmete. — Ura 6 lir. Novi trg 5 — levo.	30315-37
OBVESTILO* Gospo kl Je kupila ne-pleskano kuh. opravo, prosim, da se čim prej zgladi, v opoldanskih urah Naslov v ogl odd. Jutra.	30331 37
KOKOS s čopko na glavi, se mi ie izgubila. Prosim poštenega najditelja, če mi jo proti nagradi vrne. Aljaževa 8.	30323-37
Prevodi, prošnje, prepisi. razmnoževanja, informacije
»SERVIS BIRO« Šeienburgova alica % telefon St- 2109
KINO MATICA	Telefon 22-41
Barvno veledelo DFVIENSEE Kristina Soderbaum, C ari Rad tla tz,
Paul Klinger Predstave ob 10., 14., 16. in 18. uri

KINO SLOGA	Tel. 27-30 j
Krasna drama po romanu Weisenborna!
DEKLICA IZ FANOJA Brigitte Hornej*, Joaehim Gcttschalk Predstave ob 10., 14., 16. in 18. uri
KINO UNION	Telefon 22-21
Film mladostne romantike
NEVARNA POMLAD Olga čehova, Winn»e Markus, Siegfried Breuer, Paul Dahlke itd. Predstave ob 10., 14., 16. in 18. uri
KINO MOSTE Film globoke vsebine SPROŠČENE ROKE Nedelja ob 10.30, 14., 16. in 18. uri; delavnik ob 18. uri

KLOB17CABNA
„PAJ K"
Vam strokovno osnažl, preobleka in prebarva Vaš klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica.
Se priporoča
RUDOLF P A * K. LJUBLJANA, SV. PWTRA CESTA ST 38
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 13 (Nasproti hotela Union)


Bodi kmet,
študent, gospod, krema RAP1DA povsod
(premogov prah) kapljo v vsaki fccličlnl
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D.,
Ljubljana, Miklošičeva c. IS
Umrla nam je naša ljubljena teta, stara teta, gospodična
Zor Frančiška
upokojenka tobačne tovarne
Pogreb drage pokojnlce bo v nedeljo 12. t. m. ob 15. uri z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, 10. novembra 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
Zahvala
Zahvaljujem se vsem gg. prijateljem in znancem, ki so mi izkazali čast ob pogrebu moje žene
TERČEK KATARINE
Ljubljana, 11. novembra 1944.
žalujoči soprog: VALENTIN TERČEK
Schriftleiter — Urejuje: Milan Zadnek —
FOr das Konsortinm »Jutro« alg Verlag - ga konzorcij »Jutra« ko* izdajatelja: Stanko Vlrant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« al«	_ Za	tinlr-rmn
tiskarnarja: Fran Jeran — Fttr den Inseratenteil verantwoxtttch . Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič	^
L: