Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 5 / letnik XXI / 2015 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Matevž Hribernik Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Janez Dodič; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; mag. Mateja Kovač; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Izbrane teme so pripravili: dr. Alenka Kajzer, Mitja Perko, mag. (Učinki sprememb v regulaciji trga dela); mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar (Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2014); dr. Valerija Korošec (Indeks družbenega napredka) Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................14 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................16 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................17 Javne finance...........................................................................................................................................................................................19 Okvirji Okvir 1: Bruto domači proizvod v 1. četrtletju 2015...................................................................................................9 Okvir 2: Kmetijska proizvodnja v letu 2014................................................................................................................12 Okvir 3: Črpanje kohezijskih sredstev iz programskega obdobja 2007-2013.....................................................21 Izbrane teme Učinki sprememb v regulaciji trga dela.......................................................................................................................25 Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2014...................................................................................................27 Indeks družbenega napredka........................................................................................................................................29 Statistična priloga.........................................................................................................................................33 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. junija 2015. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno V prvem četrtletju se je nadaljevala krepitev gospodarske aktivnosti v evrskem območju (0,4 %), BDP je bil medletno višji za 1,0 %. H gospodarski rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah evrskega območja je največ prispevalo domače povpraševanje; predvsem zasebna potrošnja v Nemčiji in Franciji ter investicije v Italiji. Vrednosti kazalnikov razpoloženja v evrskem območju nakazujejo nadaljevanje okrevanja tudi v drugem četrtletju. Napovedi višajo tudi mednarodne institucije (ECB, OECD, EK), ki za letošnje leto napovedujejo okrepitev rasti BDP v evrskem območju na okoli 1,5 %. Okrevanje gospodarske aktivnosti se je v prvem četrtletju letos nadaljevalo tudi v Sloveniji. Bruto domači proizvod se je povečal za 0,8 % (desez.) glede na predhodno četrtletje in je bil 2,9 % večji kot v enakem obdobju lani. Izvoz kljub upočasnitvi rasti ostaja pomemben dejavnik gospodarskega okrevanja. Okrevanje zasebne potrošnje se je kazalo v večjih nakupih trajnih dobrin, gradbene investicije pa so bile v začetku letošnjega leta, po visoki rasti od sredine leta 2013, medletno nekoliko nižje. Pomembno so h gospodarski rasti v prvem četrtletju prispevale zaloge, kar je povezano z višjo aktivnostjo v nekaterih dejavnostih (predvsem v predelovalnih), ki se po naši oceni še ni v celoti prelila v potrošnjo. Naraščanje števila delovno aktivnih se je v prvem četrtletju nadaljevalo, število registriranih brezposelnih pa je maja ostalo podobno kot v preteklem mesecu (desez.). Število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju še nekoliko povečalo, predvsem v predelovalnih dejavnostih, prometu in skladiščenju ter gostinstvu. Večje je bilo tudi v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile. Po daljšem obdobju zmanjševanja je število registriranih brezposelnih maja ostalo podobno kot v preteklem mesecu (desez.). Konec maja je bilo brezposelnih 112.385 oseb, kar je 6,1 % manj kot v enakem mesecu lani. V prvem četrtletju se je nadalje zvišala povprečna bruto plača na zaposlenega (desez.), k temu pa je, za razliko od gibanj v lanskem letu, prispevala predvsem rast plač v javnem sektorju. V zasebnem sektorju se je bruto plača nekoliko znižala, kljub visokemu marčnemu povišanju. Cene življenjskih potrebščin so bile maja medletno nižje peti mesec zapored. Nadaljevanje medletne deflacije (-0,5 %) je bilo predvsem posledica zunanjih dejavnikov oz. nižjih cen energentov, padec pa so maja omilile nekoliko višje cene storitev. Rast cen hrane ostaja skromna. Osnovna inflacija, iz katere so izključeni vplivi zunanjih dejavnikov, kljub temu ostaja pozitivna in primerljiva z ravnjo v evrskem območju. Po petih mesecih deflacije oz. ničelne rasti so se maja v evrskem območju cene na medletni ravni nekoliko zvišale. Zniževanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem pri domačih bankah se je aprila nadaljevalo, izboljšuje pa se kakovost bančne aktive. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je bil v prvih štirih mesecih medletno nižji za skoraj 240 mio EUR. Pretežen del znižanja je posledica razdolževanja podjetij in NFI, v manjši meri pa se je znižal obseg kreditov državi. Obseg kreditov gospodinjstvom se je povečal. Zmanjševanje obveznosti bank do tujine se nadaljuje. Prirast vlog gospodinjstev v domačih bankah se umirja tudi zaradi iskanja alternativnih naložb. Kakovost bančnih terjatev se še naprej postopoma izboljšuje, oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev pa se umirja. Nedonosne terjatve so konec prvega četrtletja predstavljale 11,4 % (4,2 mrd EUR) celotne izpostavljenosti bančnega sistema. Po podatkih konsolidirane bilance je bil javnofinančni primanjkljaj (654 mio EUR) v prvem četrtletju podoben kot v enakem obdobju lani. Tako javnofinančni prihodki kot odhodki so bili namreč na podobni ravni kot pred enim letom. Izpad nedavčnih prihodkov so nadomestili višji davčni prihodki in višji prihodki iz socialnih prispevkov. Med odhodki so bili poleg izdatkov za obresti medletno višja še plačila v proračun EU. Izdatki za blago in storitve, investicije in tekoči transferi so bili nižji. Odhodki, zmanjšani za plačila obresti, so bili medletno nižji, tako da je bil primarni proračunski primanjkljaj za četrtino nižji. Spremembe v regulaciji trga dela v letih 2013 in 2014 so delovale v smeri povečanja fleksibilnosti, zmanjšanja segmentacije in povečanja pravne varnosti zaposlenih. Z zmanjšanjem varovanja redne zaposlitve (merjeno z indeksom varovanja zaposlitve OECD), na katerega so vplivali predvsem zmanjšanje odpravnin in odpovednih rokov v primeru zaposlitve za nedoločen čas, so bili vzpostavljeni pogoji za večjo fleksibilnost, ki se na kratek rok kaže predvsem v večjem številu novih zaposlitev, predvsem za nedoločen čas. To je pripeljalo tudi do manjše segmentacije trga dela, saj se je delež novih zaposlite za nedoločen čas najbolj povečal med mladimi. V relativno kratkem obdobju od uveljavitve sprememb so se pokazali predvsem kratkoročni učinki, ki pa jih ob okrevanju gospodarske aktivnosti ne moremo pripisati zgolj spremembam v regulaciji. V letu 2014 se je poslovni rezultat gospodarskih družb precej izboljšal in se povzpel na najvišjo raven po letu 2008. Njegov obseg (887 mio EUR) je bil podoben kot v začetku prejšnjega desetletja in skoraj štirikrat nižji od izjemno visoke ravni tik pred začetkom krize (2007). Do izboljšanja je prišlo pri obeh glavnih komponentah poslovnega rezultata. Neto dobiček iz poslovanja, ki je po močnem padcu leta 2009 v naslednjih letih le skromno okreval, se je lani povečal za petino, od predkrizne ravni pa je bil za približno četrtino nižji. Zmanjšala se je tudi izguba iz financiranja, ki pa je ostala visoka. Povečanje dobička je izhajalo iz menjalnega sektorja, v nemenjalnem pa se je poslovanje še poslabšalo. V letu 2014 seje nadaljevalo tudi razdolževanje družb, znižal se je predvsem obseg kratkoročnih finančnih obveznosti do bank. tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje V prvem četrtletju se je nadaljevala krepitev gospodarske aktivnosti v evrskem območju. BDP se je zvišal za 0,4 % (desez.) in bil medletno višji za 1,0 %. Rast BDP je bila skladna s spomladanskimi pričakovanji EK, nekoliko nižja pa je bila le v Nemčiji in Avstriji. Med našimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami v evrskem območju je v Nemčiji in Franciji k rasti največ prispevalo domače povpraševanje, predvsem zasebna potrošnja. Prvič po daljšem obdobju je bila četrtletna rast zabeležena tudi v Italiji, kjer so k rasti pomembno prispevale investicije v stroje in opremo. V Avstriji rast ostaja nizka. Slika 1: Četrtletne rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah v EMU Q2 14 ■ Q3 14 ■ Q4 14 BQ1 15 -Q1 15 napoved EK 0,8 3 ГО ГО ro ro Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2015). Vrednosti kazalnikov razpoloženja v evrskem območju nakazujejo nadaljevanje okrevanja tudi v drugem četrtletju. Kazalnik gospodarske klime evrskega območja (ESI) je tudi maja ostal na podobni ravni kot v preteklih dveh mesecih, a na višji ravni kot ob začetku leta. Izboljšujejo se tudi vrednosti tega kazalnika za večino naših glavnih trgovinskih partneric v evrskem območju in EU. Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) za evrsko območje še naprej kaže pozitivna gibanja, višji je bil predvsem kazalnik za predelovalne dejavnosti, ki je dosegel najvišjo vrednost v Tabela 1: Kazalniki mednarodnega okolja povprečje sprememba, v %* 2014 IV15 V 15 V 15/ IV 15 V 15/ V 14 I-V 15/ I-V 14 Brent USD, na sod 98,93 59,52 64,52 8,4 -41,1 -47,3 Brent EUR, na sod 74,58 56,60 58,91 4,1 -25,8 -33,3 EUR/USD 1,329 1,078 1,115 3,4 -19,3 -18,8 3-mesečni EURIBOR, v % 0,209 0,005 -0,010 -1,5 -34,0 -28,2 Vir: EIA, ECB Euribor, preračuni UMAR. Opomba: * pri Euribor sprememba v b. t. Slika 2: Gospodarska klima (ESI) v najpomembnejših trgovinskih partnericah —•— EMU -Nemčija -Avstrija ----Italija ----Francija —•—HR O O O O O Vir: EK. Opomba: Vrednost 100 je dolgoročno povprečje. Za Q2 2015 sta razpoložljiva podatka za april in maj. zadnjem letu, vrednost kazalnika za storitvene dejavnosti pa se je nekoliko znižala. Ifo kazalnik gospodarske klime v evrskem območju pa je za drugo četrtletje dosegel najvišjo vrednost po letu 2007. Razmere v finančnem sistemu v evrskem območju se izboljšujejo. V zadnjem poročilu o finančni stabilnosti ECB ugotavlja, da so pritiski na finančni sistem trenutno šibki, kar je tudi posledica sprejetja nestandardnih ukrepov v zadnjih mesecih. Kljub izboljšanju gospodarskih razmer in okrevanju kreditiranja v evrskem območju tveganja za finančno stabilnost ostajajo. ECB izpostavlja še vedno nizko gospodarsko okrevanje evrskega območja, nizko dobičkonosnost bank v okolju nizkih obrestnih mer, povečano prevzemanje tveganj na finančnih trgih, Slika 3: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic 18 -Slovenija rast bančništva v senci in višje stroške zadolževanja ob visokem dolgu posameznih držav evrskega območja (predvsem ranljivih). Donosnosti 10-letnih državnih obveznic so se maja v večini evrskih držav zvišale, a ostajajo na nizkih ravneh. Donosnost do dospetja slovenske evrske obveznice se je tako v primerjavi z aprilom zvišala za 53 b. t., v povprečju pa se je gibala okoli 1,6 %. Slika 4: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) Slika 5: Blagovna menjava - realno 130 120 110 100 "D S 90 m N § 80 Si ^ 70 60 50 40 30 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. 1,50 1,45 1,40 1,35 1,30 § 1,25 N D m 1,20 3 1,15 1,10 1,05 1,00 a Vir: SURS. Gospodarska gibanja v Sloveniji njegova medletna rast (5,5 %), ki jo še naprej poganja predvsem večji izvoz cestnih vozil, pomembneje k rasti prispeva tudi izvoz izdelkov kovinske industrije2. Podatki poslovnih tendenc o pričakovanem izvozu v predelovalnih dejavnostih nakazujejo nadaljevanje rasti. Nasprotno velja za realni uvoz blaga, ki se je povečal glede na zadnje četrtletje lani (za 2,2 %, desez.). Višja je bila tudi njegova medletna rast (6,6 %) in zlasti posledica večjega uvoza blaga za proizvodnjo ob krepitvi proizvodnje predelovalnih dejavnosti in večjega uvoza transportnih naprav in osebnih avtomobilov. V prvem četrtletju se je realni izvoz blaga zmanjšal, uvoz povečal, oba pa sta ostala medletno večja.1 Realni izvoz blaga se je sicer po daljšem času zmanjšal glede na predhodno četrtletje (-1,4 %, desez.) zaradi padca izvoza v EU. Posledično se je nekoliko upočasnila tudi Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2014 III 15/ II 15 III 15/ III 14 I-III 15/ I-III 14 Izvoz blaga, realno1 7,1 0,93 7,7 3,8 Uvoz blaga, realno1 4,0 -1,63 6,7 4,8 Izvoz storitev, nominalno2 4,1 -0,93 8,2 6,9 Uvoz storitev, nominalno2 7,4 -2,53 3,4 -1,0 Industrijska proizvodnja, realno 2,0 0,53 4,64 5,24 v predelovalnih dejavnostih 4,1 0,43 5,44 6,24 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno 19,5 2,03 -4,1 -1,5 Trgovina na drobno - realni prihodek 0,0 -1,53 0,1 0,9 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) -nominalni prihodek 2,7 -0,63 2,5 3,5 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: Zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2plačilnobilančna statistika, 3desezonirani podatki, 4delovnim dnem prilagojeni podatki. V prvem četrtletju sta se nominalni izvoz in uvoz storitev nadalje povečala (desez.), nadaljevala se je tudi medletna Slika 6: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz -Uvoz o o o o o Vir: BS, preračuni UMAR. 1 Po statistiki nacionalnih računov. 2 Izvoz barvnih kovin, železa in jekla ter kovinskih izdelkov. Okvir 1: Bruto domači proizvod v 1. četrtletju 2015 V prvem četrtletju se je okrevanje gospodarske aktivnosti nadaljevalo; k medletni rasti BDP je največ prispeval visok prispevek spremembe zalog, povezan z višjo aktivnostjo v nekaterih dejavnostih, ki se še ni v celoti prelila v potrošnjo. Bruto domači proizvod se je povečal za 0,8 % (desez.) glede na predhodno četrtletje in je bil 2,9 % večji kot v enakem obdobju lani. H gospodarski rasti v prvem četrtletju so največ prispevale predelovalne dejavnosti, kjer se dodana vrednost že eno leto relativno hitro krepi. Tokrat se je ta rast po naši oceni relativno bolj izkazala v povečanju zalog (prispevek 2,5 o. t.) in manj kot v predhodnih četrtletjih v rasti izvoza (5,4 %), ki se je upočasnila. Ob hkratni krepitvi medletne rasti uvoza (5,4 %) se je prispevek salda menjave s tujino (0,5 o. t.) k spremembi BDP zmanjšal. K nadaljevanju okrevanja so znova vidneje prispevale tudi tržne storitve, zlasti trgovina, gostinstvo in druge storitvene dejavnosti. Rast dodane vrednosti v teh dejavnostih je povezana z večjim številom tujih turistov in tudi krepitvijo potrošnje gospodinjstev, čeprav ta po podatkih SURS ostaja skromna (0,4 %). Nadaljevalo se je zlasti okrevanje potrošnje trajnih dobrin, predvsem nakupi motornih vozil, kar so nakazovali že kratkoročni kazalniki potrošnje. Po visoki rasti od sredine leta 2013 je konec lanskega in v začetku letošnjega leta predvsem zaradi upočasnjenih javnih investicij zastala rast gradbenih investicij, kar se odraža tudi v medletnem padcu dodane vrednosti v gradbeništvu. Zasebne investicije se ob nihanjih na četrtletni ravni po naši oceni sicer postopoma krepijo, kar povezujemo z lanskimi dobrimi izvoznimi in poslovnimi rezultati, relativno ugodnimi signali iz tujine, procesom razdolževanja in postopnim izboljšanjem dostopa do virov financiranja. Slika 7: Raven BDP v Sloveniji in v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slika 8: Izdatkovna struktura spremembe BDP v Sloveniji ■ Zasebna potrošnja Bruto investicije v os. sr. I Izvoz pro. in stor. I Državna potrošnja s Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. O Vir: SURS. 6 10 4 5 2 0 rn 0 10 15 rast izvoza, uvoz pa je bil zaradi učinka osnove manjši kot pred letom.3 K medletni rasti izvoza (6,9 %) je največ prispeval višji izvoz potovanj zaradi rasti prihodov tujih turistov, izvoz transportnih storitev ob ohranjanju visoke rasti blagovne menjave ter izvoz telekomunikacijskih storitev. U vozje bil zaradi visoke rasti v prvem četrtletju lani tokrat medletno manjši (-1,0 %). To je bila zlasti posledica manjšega uvoza gradbenih storitev ob zaključku del na večjem energetskem objektu in manjšega uvoza storitev strokovnega in poslovnega svetovanja, ki so v enakem obdobju lani beležile visoko rast zaradi plačil pregleda kakovosti bank. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v prvem četrtletju nadalje povečal, najbolj v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah (desez.). V vseh skupinah je bil obseg proizvodnje tudi medletno večji. Najbolj je ravni izpred leta presegel v tehnološko zahtevnejših panogah. Tretjino večji je bil v proizvodnji vozil in plovil, kjer se je povečal predvsem v drugi polovici lanskega leta, ko se je začela komercialna proizvodnja dveh novih osebnih vozil. V proizvodnji IKT opreme in električnih naprav pa je bil večji za desetino. Precej večji kot v enakem obdobju lani je bil v kovinski industriji (srednje nizko tehnološko zahtevne panoge) in usnjarski industriji (nizko tehnološko zahtevne panoge). Nižji je ostal le v tekstilni industriji, kjer je aktivnost več kot polovico manjša kot pred krizo. 3 Po plačilnobilančni statistiki. Slika 9: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog ■ H1 2014 ■ H2 2014 «Q1 2015 Visoko in sr.visoko Srednje-nizko Nizko tehzahtevne teh.zahtevne tehzahtevne Vir: SURS, preračuni UMAR. Tudi rast števila delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih se je v prvem četrtletju nadaljevala (desez.). Njihovo število je bilo za 0,6 % oz. 1481 oseb večje kot pred letom. Večje kot pred letom je število delovno aktivnih v večini tehnološko zahtevnejših panog. Najbolj se je povečalo v proizvodnji vozil in plovil, predvsem v proizvodnji drugih delov in opreme za motorna vozila (za okoli 370 oseb oz. okoli 6,5 %), ki zaposluje tretjino Tabela 3: Zaposlenost v predelovalnih dejavnostih v prvem četrtletju 2015 Sprememba števila Rast, v % Delež v zaposlenosti dejavnosti, v % Nizko teh. zahtevne panoge -691 -1,4 27,2 Prehrambena ind. 218 1,5 8,0 Lesna ind. 43 0,5 4,5 Usnjarska ind. 41 1,2 1,9 Pohištvena ind., druge 41 0,5 4,8 Papirna ind., tiskarstvo 27 0,3 4,5 Tekstilna ind. -1061 -15,0 3,4 Srednje nizko teh. zahtevne panoge 1916 3,0 37,0 Kovinska ind. 1581 4,4 21,0 Proiz.izd. iz gume in plastičnih mas 309 2,4 7,5 Popravila, montaža strojev in naprav 198 2,4 4,7 Proiz. nekovin. mineral. Izd. -172 -2,4 3,9 Srednje visoko in visoko teh. zahtevne panoge 256 0,4 35,8 Proizvodnja vozil in plovil 538 3,7 8,3 Kemična in farmacevtska ind. 241 1,9 7,1 Proiz. IKT opreme, el.naprav -70 -0,3 13,2 Proiz. drugih strojev in naprav -453 -3,4 7,2 delovno aktivnih v tej panogi. Medletno manjše pa je ostalo v proizvodnji drugih strojev in naprav, kjer je k padcu največ prispevalo zmanjšanje zaposlenosti v proizvodnji črpalk in kompresorjev ter proizvodnji pip in ventilov (skupaj okoli 700 oseb). K rasti zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih v prvem četrtletju so največ prispevale srednje nizko tehnološko zahtevne panoge, predvsem kovinska industrija. Število delovno aktivnih se še naprej zmanjšuje v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, v zadnjem letu je najbolj padlo v proizvodnji stekla in steklenih izdelkov (za okoli 100 oseb oz. okoli 5 %). V večini nizko tehnološko zahtevnih panog je bilo število delovno aktivnih podobno ali nekoliko večje kot leto prej. Znova je padlo v tekstilni industriji, ki je pred začetkom krize zaposlovala četrtino delovno aktivnih v tej skupini. Od začetka krize se je njihovo število zmanjšalo za dve tretjini, z okoli 18.000 v letu 2008 na okoli 6.000 v prvem četrtletju oz. 12 % vseh delovno aktivnih v nizko tehnološko zahtevnih panogah. Vrednost opravljenih gradbenih del se je po znižanju v lanskem drugem polletju v prvem četrtletju letos povečala (desez.). Tako se je gibala tudi aktivnost v gradnji inženirskih objektov. Vrednost opravljenih del v gradnji nestanovanjskih stavb je, ob znatnih mesečnih nihanjih, na približno enaki ravni že zadnje dve leti. Aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb pa se je v prvem četrtletju nadalje znižala. Zaloga pogodb in vrednost novih pogodb v gradbeništvu ne kažeta enoznačnih obetov za prihodnje. Zaloga pogodb v gradbeništvu se je od sredine lanskega leta povečevala, letos pa ponovno malenkost znižala. Vrednost novih pogodb v gradbeništvu pa se, po 13,3-odstotnem znižanju v lanskem letu, nadalje znižuje tudi letos. Prihodek v trgovini na drobno in z motornimi vozili se je ob krepitvi zasebne potrošnje v prvem četrtletju povečal Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del -Gradbeništvo ----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe ----Gradbeni inženirski objekti 70 ■E 30 .2 \ *■" l<"\ 1/ .........7!................................. / ' / / \ ^^ * \ ^— \ > /. /> N \ / \ / > \ / \ / > \ i \ i > "v / 4 -v__' t / \ / >/ v 1 1 \ ' ' " 4 O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. 10 9 8 7 6 č 5 4 3 2 0 60 50 40 20 0 (desez.). Višja potrošnja se je odražala v večji prodaji avtov in drugih trajnih in poltrajnih dobrin, pa tudi v prodaji živil. V prvem letošnjem četrtletju se je močneje povečala prodaja novih avtov fizičnim osebam, prodaja pravnim osebam, ki je bila v porastu pretekli dve leti, pa se je zmanjšala (desez.)4. Skupaj se je prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili povečal že šesto četrtletje zapored in bil medletno skoraj za desetino višji. Krepitev potrošnje trajnih in poltrajnih dobrin se kaže tudi v povečanju prodaje v trgovini z neživili, znotraj katere se je relativno močno povečala prodaja računalniških in telekomunikacijskih naprav, knjig, športne opreme, igrač, pohištva, gospodinjskih naprav ter avdio in video zapisov. Drugo četrtletje zapored se je povečal tudi prihodek v trgovini z živili, pijačo in tobačnimi izdelki; zmanjšal pa v trgovini z motornimi gorivi. Skupaj je bil prihodek v trgovini na drobno nekoliko višji kot pred letom. Slika 11: Prihodek v trgovini na drobno -Trgovina z motornimi gorivi -Trgovina z živili, pijačami in tob. izdelki ---Trgovina z neživili 95 85 80 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Prihodek v trgovini na debelo se je po zmanjšanju ob koncu preteklega leta v prvem četrtletju povečal. Ob manjših nihanjih, povezanih tudi z aktivnostjo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, zadnje leto in pol stagnira. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)5 se je v prvem četrtletju letos spet močno okrepil (desez.) in je bil tudi medletno višji v vseh glavnih storitvah. Pri večini dejavnosti se je četrtletno povečal za nekoliko več kot 3 %, nekoliko manj le pri prometnih storitvah. Pri teh ostaja po obsegu najpomembnejši in tudi v primerjavi s predkriznim obdobjem najvišji med vsemi tržnimi storitvami. V okviru informacijsko-komunikacijskih storitev se je prihodek povečal zlasti v računalniškem programiranju in ostalih 4 Medletno je bila prodaja fizičnim osebam višja za 12,8 %, za 25,9 % je bila višja tudi prodaja fizičnim osebam preko lizingov. Medletno višja je bila tudi prodaja pravnim osebam. 5 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih. Slika 12: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. ----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. O O O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. informacijskih dejavnostih6. Nadalje se je povečeval gostinski prihodek in je bil ob rasti števila prenočitev in dobri zimski sezoni precej višji kot lani. V okviru strokovno-tehničnih storitev lahko izpostavimo visoko rast v pravno računovodskih in oglaševalskih storitvah ter relativno nizko v arhitekturnih. Največjo medletno rast pa beležijo druge raznovrstne poslovne storitve, kjer se je v zaposlovalnih povečal za več kot 50 %. To odraža tudi povečano zaposlovanje preko zaposlovalnih agencij.7 Slika 13: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -Promet in skladiščenje (H) ----Komunikacijske (J) Druge poslovne (N) ----Strokovno-tehnične (M) — — Gostinstvo (I) a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 6 Tiskovne agencije, spletne strani 7 Poleg povečanega poslovanja podjetij je zvišanje prihodka predvsem posledica spremembe Zakona o urejanju trga dela, ko dejavnost posredovanja začasne delovne sile vse več družb registrira kot svojo glavno dejavnost (SURS; Prva objava, Prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih, 31.3.2015). Podobno, a z nekoliko drugačno dinamiko, se je v zadnjem letu povečalo tudi število delovno aktivnih v zaposlovalnih storitvah, z več kot šest na skoraj trinajst tisoč. 110 5 95 30 35 30 90 75 95 90 85 80 75 Okvir 2: Kmetijska proizvodnja v letu 2014 Po dveh razmeroma slabih letinah se je kmetijska proizvodnja lani povečala, ravni iz leta 2011 pa ni dosegla. Letina kmetijskih proizvodov, ki se je v letih 2012 in 2013 precej zmanjšala, je bila lani nekoliko ugodnejša. Skupni obseg se je povečal za 8,8 %, kar pa ni zadostovalo za vrnitev na raven iz leta 2011. Rastlinska pridelava se je lani, po sušnih letih 2012 in 2013, povečala za 15,5 %, pri čemer so bili višji pridelki vseh skupin, še posebej žit, krompirja in industrijskih rastlin. Tudi v živinoreji, kjer je že dalj časa prisoten trend zmanjševanja, se je lani prireja nekoliko povečala, za 1,6 %. Rast obsega kmetijske proizvodnje je bila lani višja kot v povprečju držav EU, zaostanek za temi državamipaje še vedno razmeroma velik. V povprečju držav EU se je obseg kmetijske proizvodnje lani drugo leto zapored povečal, in sicer za 3,1 %, kar je manj kot v Sloveniji (za 5,7 o. t.), zaradi skromnejše rasti v rastlinskem delu. V letih pred tem pa so bila gibanja v povprečju EU precej ugodnejša, tako da je bil obseg lani v primerjavi z letom 2000 v povprečju EU za 8,7 % višji, v Sloveniji pa za 1,2 % nižji. Pri tem je v Sloveniji zaostajala predvsem proizvodnja v živinoreji, rastlinska pridelava pa je pod vplivom vremenskih razmer precej nihala in močno vplivala tudi na nihanje skupne kmetijske proizvodnje. Večja nihanja v skupnem obsegu so bila med sosednjimi državami le na Madžarskem, ki pa ima v strukturi proizvodnje tudi višji delež rastlinske pridelave. Slika 14: Obseg kmetijske proizvodnje in struktura, Slovenija -Kmetijska proizvodnja skupaj -Rastlinska pridelava ----Živinoreja 130 125 120 115 o o H 110 o o 105 ш ■g 100 95 90 85 80 Slika 15: Obseg kmetijske proizvodnje, Slovenija, povprečje EU in sosednje države -EU - 27 -Slovenija ----Italija 130 125 120 115 g 110 H § 105 ГМ £ 100 cc 95 90 — Avstria Madžarska — — Hvaška ..i.A.. / 4 \ N , / 41 . "v У/ / - -j - -Л . [L t ч \r - i гмгмгмгмгмгмгмгмгмгмгмгмгмгмгм Vir: SURS, preračuni UMAR. гмгмгмгмгмгмгмгмгмгмгмгмгмгмг Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Hvaška - 2006=100. 85 80 Razpoloženje v gospodarstvu, ki je boljše kot v drugi polovici lanskega leta, se v zadnjih treh mesecih ni bistveno spremenilo. Nadalje se je nekoliko izboljšalo zaupanje v storitvenih dejavnostih in med potrošniki. Precej višje kot pretekli mesec in podobno kot v prvih dveh mesecih je bilo v trgovini na drobno. Zaupanje v gradbeništvu, ki je od sredine lanskega leta stagniralo, se je nekoliko poslabšalo. Nižje kot pretekli mesec in enako kot v začetku leta pa je bilo tudi v predelovalnih dejavnostih. Slika 16: Poslovne tendence - Gospodarska klima -Predelovalne dej. Trg. na drobno -Storitvene dej. Gradbeništvo ----Potrošniki O ^^CNCNrnrn^r^riO Trg dela Rast delovno aktivnih8 se je v prvem četrtletju letos nadaljevala(0,4%, desez., medletno 1,8%). Število delovno aktivnih9 se povečuje od začetka lanskega leta. V prvem četrtletju glede na enako obdobje lanskega leta je bilo večje v večini dejavnosti zasebnega sektorja, predvsem v predelovalnih dejavnostih, prometu in skladiščenju ter gostinstvu, kjer so tudi kazalniki aktivnosti medletno višji. Najbolj pa se je sicer povečalo število delovno aktivnih v zaposlovalnih dejavnostih10, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile v druge dejavnosti. Večje je bilo tudi v javnih storitvah, razen v dejavnosti javne Slika 17: Delovno aktivni po področjih dejavnosti -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 800 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. 8 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 9 V delovno aktivnost prehajajo tako brezposelni kot osebe, ki do sedaj niso bile aktivne na trgu dela, in tujci. 10 V prvem četrtletju letos je bilo število delovno aktivnih v zaposlovalnih dejavnostih medletno večje za 5.646 oseb, število vseh delovno aktivnih pa je bilo večje za 13.862. uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti. Tudi po statistiki nacionalnih računov je bil obseg zaposlenosti v prvem četrtletju letos v primerjavi s predhodnim četrtletjem nekoliko večji (0,2 %, desez.). Po podatkih ADS pa je število delovno aktivnih ostalo nespremenjeno (desez.), medletno večje pa je bilo število zaposlenih (za 1,4 %). Po daljšem obdobju zmanjševanja je število registriranih brezposelnih maja ostalo podobno kot v preteklem mesecu (desez.). Na to je vplival nekoliko manjši odliv v zaposlitev, ki pa je bil v predhodnih mesecih nadpovprečno močan. Konec maja je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 112.385 oseb oz. 6,1 % manj kot v enakem mesecu lani. V prvih petih mesecih letos se je v primerjavi z enakim obdobjem lani v evidenco brezposelnih prijavilo manj oseb, zlasti zaradi manj izgub zaposlitev iz poslovnih razlogov in stečajev podjetij. Manj je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve, med Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2014 III 15/ II 15 III 15/ III 14 I-III 15/ I-III 14 Delovno aktivni2 0,5 0,3' 1,9 1,8 Registrirani brezposelni 0,2 -1,0' -6,8 -5,5 Povprečna nominalna bruto plača 1,1 0,4] 1,6 0,5 zasebni sektor 1,4 0,6] 1,5 0,1 javni sektor 0,9 0,7] 1,9 1,3 v tem: sektor država 0,6 0,2] 1,2 1,2 2014 III 14 II 15 III 15 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 13,1 12,4 12,5 13,4 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.540,25 1.526,36 1.515,98 1.550,33 zasebni sektor (v EUR) 1.424,32 1.418,26 1.401,51 1.439,16 javni sektor (v EUR) 1.757,29 1.725,59 1.729,92 1.758,15 v tem: sektor država (v EUR) 1.726,43 1.708,54 1.718,98 1.728,56 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki, 2 Zaposleni, samozaposleni in kmetje. Tabela 4: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2014 III 15 II 15 III 14 III 15/ III 14 I-III 15/I-III 14 Predelovalne dejavnosti 178,3 179,1 178,8 177,5 1.585 1.480 Gradbeništvo 54,0 53,2 51,3 52,6 577 318 Tržne storitve 339,0 345,2 343,2 334,7 10.510 10.373 -od tega Zaposlovalne dejavnosti 10,6 13,2 13,0 8,1 5.060 5.646 Javne storitve 171,0 172,0 171,6 170,9 1.103 1.024 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 48,8 48,2 48,1 48,9 -698 -651 Izobraževanje 66,0 66,9 66,7 66,3 624 643 Zdravstvo in socialno varstvo 56,2 57,0 56,7 55,8 1.177 1.032 Drugo1 55,5 52,9 52,5 51,8 1.037 667 Skupaj 797,8 802,5 797,4 787,7 14.812 13.862 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; rudarstvo; oskrba z električno energijo, plinom in paro; oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja. katerimi so predvsem mladi11. Odliv iz evidence je ostal na podobno visoki ravni iz lanskega leta, pri čemer pa je bil nekoliko manjši odliv v zaposlitev, zlasti zaradi manj vključitev v javna dela. Po podatkih ADS se je število brezposelnih v prvem četrtletju letos nadalje zmanjšalo (za 2,8 %, desez.), nekoliko nižja je bila tudi stopnja anketne brezposelnosti (9,3 %, desez.). Slika 18: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni Q1 2014 BQ2 2014 «Q3 2014 BQ4 2014 «Q1 2015 1,5 Slika -0,5 -1,0 Predelovalne Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve dejavnosti Vir: SURS, preračuni UMAR. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v prvem četrtletju nadalje zvišala (0,2 % desez.). Z razliko od predhodnih četrtletij, ko se je zniževala, je bilo tokratno zvišanje posledica rasti le v javnem sektorju.12 V zasebnem sektorju se je nekoliko znižala, kljub visokemu marčnemu povišanju. Medletna rast povprečne bruto plače se je v prvem četrtletju upočasnila v obeh sektorjih, a bistveno bolj v zasebnem, kjer je komaj presegla lansko raven (0,1 %). Pregled po dejavnostih zasebnega sektorja kaže, da je bila rast plač v večini nižja kot v enakem obdobju lani oz. njihov padec globlji. Bruto plača v industriji13 je bila tako višja za 1,4 %, v tržnih storitvah14 pa za 0,1 % nižja kot pred letom (v enakem obdobju lani višji za 3,7 % oz. 0,5 %). V javnem sektorju je bila višja za 1,3 %, predvsem zaradi lanskih izplačil zadržanih napredovanj javnih uslužbencev. 11 To se kaže tudi v opaznem zmanjšanju števila brezposelnih v starostni skupini 15-29 let, pri čemer je bilo v prvih petih mesecih letos v tej starostni skupini medletno 3.796 brezposelnih oseb manj, število vseh brezposelnih pa je bilo manjše za 7.481 oseb. 12 Podobno kot v zadnjem letu se je v prvem četrtletju letos še nekoliko zvišala v sektorju država in v javnih družbah. 13 Dejavnosti B-E. 14 Dejavnosti G-N; R-S. 19: Povprečna bruto plača na zaposlenega -Skupaj ----Zasebni sektor -Javni sektor ---- v tem sektor država ------- - v tem javne družbe S 1.800 O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene Nadaljevanje medletne deflacije v maju (-0,5 %) je bilo predvsem posledica padca cen energentov, padec pa so omilile nekoliko višje cene storitev. Cene življenjskih potrebščin so bile medletno nižje še peti mesec zapored. Na deflacijo še naprej vplivajo predvsem zunanji dejavniki (medletno nižje cene nafte), ki se odražajo v padajočih cenah energentov. Slednji so k medletnemu padcu cen v prvih petih mesecih (-0,5 %) v povprečju prispevali 0,8 o. t., med ostalimi skupinami cen pa so se v tem obdobju najbolj povišale cene storitev (v povprečju so prispevale 0,4 o. t.). Rast cen hrane ostaja skromna in pod vplivom višjih cen nepredelane hrane. Poleg zunanjih dejavnikov je na cenovna gibanja v preteklih četrtletjih Slika20: Struktura medletne inflacije ■ Ostalo ■ Hrana I Storitve -ICŽP (desna os) 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 Goriva in energija 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 °> ro 1,0 ro C 0,5 Ü S 0,0 -0,5 -1,0 ro ■=j ro ■=j ro ■=j ro Vir: SURS, preračuni UMAR. 1,0 ^ 0,5 0,0 -1,5 1,5 vplivalo tudi relativno skromno domače povpraševanje, ki se je odrazilo predvsem v medletno nižjih cenah trajnega in poltrajnega blaga. Osnovna inflacija, iz katere so izključeni vplivi zunanjih dejavnikov, kljub temu ostaja pozitivna in primerljiva z ravnjo v evrskem območju. Maja je evrsko območje po petih mesecih ponovno zabeležilo inflacijo (0,3 %). Skromna medletna rast cen je odraz višjih cen storitev (0,6 o. t.), poleg njih pa so k inflaciji prispevale tudi višje cene nepredelane hrane (0,2 o. t.). Inflacijo so ob medletno nižjih cenah nafte znižale nižje cene energentov (-0,5 o. t.). Slika 21: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju Slika 22: Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene -PPI (domači)---Uvozne cene -PPI (tuji) ■ Slovenija HICP - Evrsko območje HICP Slovenija HICP - OI Evrsko območje HICP - OI 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 Vir: Eurostat. Cene industrijskih proizvodov se na domačem trgu aprila medletno niso spremenile, na tujih trgih pa so se občutno zvišale (1,8 %). Na domača cenovna gibanja je vplivala predvsem nadaljnja rast cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (3,0 %) ter proizvodnji IKT opreme in električnih naprav (3,1 %), nižje so bile cene v kemični in farmacevtski industriji (-1,7 %). Na tujih trgih se je medletna rast v primerjavi s preteklim mesecem okrepila (za 1 o. t.), h krepitvi so prispevale predvsem višje cene proizvodov prodanih izven evrskega območja. Zvišanje rasti povezujemo predvsem s padcem tečaja evra, višje pa so bile predvsem cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (8,3 %) ter farmacevtski in kemični industriji (3,8 %). Tudi uvozne cene so bile po daljšem padcu aprila višje (0,5 %). Na skromno rast je ob umirjanju medletnega padca cen nafte vplivala predvsem nadaljnja krepitev rasti cen v kovinski industriji (7,3 %) ter v proizvodnji IKT opreme in električnih naprav (7,9 %). Rast so ponovno zavirale nižje cene v kemični in farmacevtski industriji (-2,3 %) ter v proizvodnji motornih vozil in plovil (-1,2 %). 8 6 5 4 iS 1 2 T3 S 0 -2 -4 V......... \ \ \ /\ \A r X « vV\ .........\f......... ГМ ГМ m m i 5 Tabela 6: Rast cen življenjskih potrebščin, v % 2014 IV 15/III 15 IV 15/IV 14 Skupaj 0,2 0,1 -0,7 Hrana -1,0 0,5 0,8 Goriva in energija -4,1 -0,4 -6,3 Storitve 2,8 -0,6 0,6 Ostalo1 0,2 0,7 -0,4 Skupaj brez hrane in energije 1,3 0,1 0,1 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 0,0 -0,1 -0,1 Regulirane cene -2,6 -0,5 -7,4 Davčni vpliv - prispevek v o.t. 0,4 0,0 0,2 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR. Opombe: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem. Aprila se je pod vplivom padca tečaja evra nadaljevalo izboljševanje cenovne konkurenčnosti, ki pa je bilo med manjšimi v evrskem območju. Medletno zniževanje realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativnimi15 HICP, se je aprila okrepilo (-4,4 %) zaradi večjega padca tečaja evra, zlasti do valut zunaj EU16. Vpliv znižanja relativnih cen na cenovno konkurenčnost je bil manjši in podoben kot v predhodnih mesecih. Slovenija je bila v prvih štirih mesecih letos v skupini držav evrskega območja z manjšim medletnim izboljšanjem cenovne konkurenčnosti. Zaradi geografske strukture naše zunanje menjave17 so bili pozitivni učinki znižanja vrednosti evra na cenovno konkurenčnost Slovenije relativno manjši. 15 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 16 Ameriškega dolarja (-22,0 %), kitajskega juana (-22,9 %), južnokorejskega wona (-18,8 %), švicarskega franka (-14,8 %) in japonskega jena (-9,0 %). 17 Nadpovprečno velikega deleža menjav Slovenije z evrskim območjem. Slika 23: Realni efektivni tečaji, deflacionirani s HICP, članice evrskega območja, januar-april 2015 ■ NEER ■ HICP »REER HICP -10 - Ш CC ^ ГГ _, - ш m u_ U Vir: ECB, preračuni UMAR. Slika 24: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance ■ Blagovna menjava ■ Primarni dohodki -Tekoči račun Storitvena menjava Sekundarni dohodki a a a Vir : BS, preračuni UMAR. 2 0 Plačilna bilanca Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v začetku letošnjega leta medletno povečal. Razlog je predvsem v nadaljnji rasti presežka v menjavi s tujino, ki je letos predvsem posledica boljših pogojev menjave.. Primanjkljaja primarnih in sekundarnih dohodkov sta bila medletno višja. V prvem četrtletju letos se je presežek v menjavi s tujino medletno povečal zaradi rasti presežka v blagovni in storitveni menjavi. K višjemu nominalnemu saldu menjave s tujino so največ prispevali boljši pogoji menjave.18 Zaradi enake realne rasti izvoza in uvoza, pa je bil prispevek količinskih dejavnikov manj izrazit. Na višji presežek v blagovni menjavi je največ vplivala nominalna rast izvoza na trge EU, izvoz na trge nečlanic EU pa je bil nadalje nižji. Višji je bil tudi presežek v storitveni menjavi, k čemur je največ prispeval medletno manjši uvoz gradbenih in poslovnih storitev (slednji je posledica visoke lanske osnove, povezane s plačili pregleda kakovosti bank). Presežka v menjavi potovanj in transporta sta se nadalje povečala; k slednjemu je prispevala ugodna menjava transportnih storitev (zlasti železniški, zračni in cestni prevoz). Ob nadaljnji rasti relativno hitrejši prihodkov od potovanj nerezidentov kot rezidentov je bil neto priliv od potovanj višji. Primanjkljaj primarnih dohodkov v prvem četrtletju povečujejo zlasti neto odlivi ostalih primarnih dohodkov. K temu so prispevali predvsem nižji prilivi evropskih sredstev, ki jih je bilo manj kot v enakem obdobju lani. Nadaljevali so se tudi neto odlivi dohodkov od kapitala. Zaradi zadolževanja v preteklih letih se neto plačila obresti državnega sektorja še naprej povečujejo. Nasprotno pa zasebni sektor, zaradi razdolževanja poslovnih bank in večjih naložb ostalih finančnih družb, prejema višje dohodke iz naslova finančnih naložb. BS izkazuje pozitiven saldo obresti, vrednost njenih finančnih naložb namreč precej presega obveznosti v okviru Evrosistema. Nekoliko višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je bil predvsem posledica manj prejetih raznih tekočih transferov državnega sektorja. Slika25: Saldo obresti po sektorjih Državni sektor Banka Slovenije Zasebni sektor -Saldo obresti skupaj 50 a a a a a Vir : BS, preračuni UMAR. 18 Pogoji menjave se izboljšujejo od drugega četrtletja 2013 in povečujejo kupno moč izvoza slovenskih podjetij, ki zaradi padca uvoznih cen znižujejo stroške poslovanja. V prvem letošnjem četrtletju so se pogoji menjave izboljšali za 1,3 %, večinoma zaradi nižjih evrskih uvoznih cen proizvodov predelovalnih dejavnosti, surovin in energentov. Finančne transakcije s tujino19 so bile v prvem četrtletju znova neto odlivne, in sicer v višini 798,4 mio EUR. 19 Brez rezervnih imetij. Tabela 7: Plačilna bilanca I-III 15, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo I-III 14 Tekoči račun 7.567,0 7.158,2 408,8 337,7 Blago 5.861,4 5.497,1 364,3 297,5 Storitve 1.258,4 847,4 411,0 320,5 Primarni dohodki 275,4 467,4 -192,0 -114,8 Sekundarni dohodki 171,8 346,3 -174,5 -165,5 Kapitalski račun 139,4 105,6 33,7 -0,2 Bruto pridobitve/odtujitve neproizved. nefinančnih imetij 44,6 35,7 8,9 6,0 Kapitalski transferi 94,8 69,9 24,9 -6,2 Finančni račun 346,7 1.125,0 778,3 333,0 Neposredne naložbe 392,4 39,2 -353,2 -81,4 Naložbe v vrednostne papirje -287,2 337,5 624,7 -3.096,8 Finančni derivativi -17,5 -1,1 16,5 -2,0 Ostale naložbe 259,0 769,6 510,5 3.355,7 Imetja 0,0 769,6 769,6 1.712,7 Obveznosti 259,0 0,0 -259,0 -1.643,1 Rezervna imetja 0,0 -20,2 -20,2 157,5 Statistična napaka 0,0 335,7 335,7 -4,6 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Nadaljevali so se predvsem neto odlivi ostalih naložb in naložb v vrednostne papirje, neposredne naložbe pa so izkazovale neto povečanje obveznosti do tujine. Neto odliv v prvem četrtletju je bil predvsem posledica povečanega obsega naložb v vrednostne papirje in vlog na računih v tujini. Neto odliv naložb v vrednostne papirje je znašal 624,7 mio EUR. Ostale finančne Slika26: Finančne transakcije plačilne bilance Neposredne naložbe ^^M Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Neto finančni tok O O O O O družbe20 so kupovale lastniške in dolgoročne dolžniške vrednostne papirje, kar povezujemo z visokimi donosi na mednarodnih finančnih trgih. Poleg tega so državni sektor in poslovne banke odplačale del obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. Ostale naložbe so bile neto odlivne v višini 510,5 mio EUR. Podjetja so okrepila kratkoročno komercialno kreditiranje, kar je povezano z rastjo izvoza blaga in storitev; gospodinjstva in ostale finančne družbe pa so povečali vloge na računih v tujini. Nadaljevalo se je odplačevanje posojil poslovnih bank v tujini, ki je bilo medletno manjše. Neposredne naložbe so bile neto prilivne v višini 353,2 mio EUR zaradi priliva tujih neposrednih naložb v Slovenijo. Priliv je bil znatno večji kot enakem obdobju lani, prevladoval je lastniški kapital. Domače neposredne naložbe v tujino so ostale skromne. Finančni trgi Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se še naprej zmanjšuje21. V prvih štirih mesecih letos je bil nižji za skoraj 240 mio EUR. Pretežen del znižanja je posledica razdolževanja podjetij in NFI, v manjši meri (za približno 45 mio EUR) pa se je znižal obseg kreditov državi. Obseg kreditov gospodinjstvom se je povečal. Zmanjševanje obveznosti bank do tujine se nadaljuje. Prirast vlog gospodinjstev v domačih bankah se umirja tudi zaradi iskanja alternativnih naložb. Kakovost bančnih terjatev se še postopoma izboljšuje, oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev pa se umirja. Obseg kreditov gospodinjstvom se je prvih štirih mesecih letos povečal za 63,5 mio EUR. To je predvsem posledica januarske apreciacije švicarskega franka22, saj se je obseg kreditov gospodinjstvom v preostalih mesecih pretežno zniževal. Zniževanje obsega potrošniških kreditov se je v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojilo (znašalo je 30 mio EUR), zniževanje obsega kreditov za ostale namene pa se je precej upočasnilo. Po januarju se znižuje le obseg kreditov gospodinjstvom v tujih valutah, zaradi pospešene konverzije v evrske kredite. Obseg deviznih kreditov se je ob razmeroma stabilnem tečaju švicarskega franka v zadnjih treh mesecih zmanjšal za skoraj 90 mio EUR, obseg evrskih kreditov pa se je povečal za več kot 70 mio EUR. Razdolževanje podjetij doma in v tujini se umirja, povečuje pa se razdolževanje NFI. V prvih štirih mesecih se je obseg kreditov podjetij in NFI pri domačih bankah zmanjšal za približno 260 mio EUR, kar je za 2,1 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2014. Od tega je razdolževanje podjetij znašalo približno 135 mio EUR, kar je za skoraj 20 Predvsem investicijski in pokojninski skladi ter zavarovalne družbe. 21 Pri gibanjih v prvih štirih mesecih letos je prikazana sprememba obsega na dan 30. 4. 2015 glede na dan 31. 12. 2014. 22 To je predvsem posledica januarske apreciacije švicarskega franka. Ocenjujemo, da se je zaradi tega obseg deviznih kreditov povečal za več kot 110 mio EUR. dve tretjini manj kot v enakem obdobju lani. NFI so se v tem obdobju neto razdolžile za približno 120 mio EUR, v primerljivem obdobju lani pa so beležile rast obsega kreditov. Potem ko so se podjetja in NFI v tujini v prvih dveh mesecih leta neto zadolževala, so tuje kredite ob koncu prvega četrtletja izrazito neto odplačevala. Samo aprila je neto odliv tujih posojil podjetij in NFI presegel 370 mio EUR. Približno tri četrtine tega je posledica dolgoročnega neto razdolževanja NFI. Neto odplačila tujih kreditov podjetij in NFI so v prvem četrtletju znašala okrog 320 mio EUR, kar je približno dvakrat več kot v primerljivem obdobju leta 2014. Od tega so se podjetja neto razdolžila za približno 25 mio EUR, kar je za tri četrtine manj kot v enakem obdobju leta 2014. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami23 so se marca nekoliko povečale na 145 b. t. Slika 27: Spremembe obsega kreditov domačih bank gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi ■ Gospodinjstva BPodjetja in NFI i Država ♦Skupaj Slika 28: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank Dolgoročni krediti ^Kratkoročni krediti BVloge ■ Obveznice ♦Skupaj ■ u jan.-apr. 11 jan.-apr. 12 jan.-apr. 13 jan.-apr. 14 jan.-apr. 15 Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. Razdolževanje bank v tujini je letos precej enakomerno in se je v prvih treh mesecih na mesečni ravni gibalo med 120 in 125 mio EUR. Neto odplačila tujih obveznosti so v prvem četrtletju znašala okrog 370 mio EUR, kar je približno za 5 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Obseg obveznosti do tujih bank se je konec prvega četrtletja znižal na 4,7 mrd EUR in je predstavljal 10,9 % bilančne vsote bank. Prirast obsega vlog gospodinjstev se letos močno umirja, aprila pa so se vloge na mesečni ravni celo znižale. Njihov obseg se je v prvih štirih mesecih letos povečal za 127 mio EUR, kar je za približno polovico manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Ocenjujemo da je to tudi posledica nizkih obrestnih mer, ki so se od leta 2013 dalje izrazito znižale. Za kratkoročne vloge so že precej pod evrskim povprečjem, za dolgoročne vloga pa le nekoliko večje od evrskega povprečja. Gospodinjstva so jan.-feb. 11 jan.-feb. 12 jan.-feb. 13 jan.-feb. 14 jan.-feb. 15 Vir: BS. prihranke že pričela prenašati med alternativne naložbe. To potrjujejo tudi visoki prilivi v vzajemne sklade, ki so v prvih štirih mesecih znašali že skoraj 110 mio EUR, kar je približno trikrat več kot v celotnem letu 2014. V bankah letos naraščajo le vloge čez noč, ki so se povečale za skoraj 540 mio EUR. Vloge države v domačih bankah pa so se v štirih mesecih letos povečale za 500 mio EUR. Prirast je predvsem posledica visokih aprilskih prilivov, ko je država prenesla sredstva z računa, odprtega pri centralni banki. Kakovost bančne aktive se še naprej izboljšuje. Delež zamud nad 90 dni je bil konec prvega četrtletja letos 11,4-odstoten24, njihov obseg paje znašal 4,2 mrd EUR, kar Slika 29: Oblikovanje rezervacij in oslabitev ter delež zamud nad 90 dni v razvrščenih terjatvah v slovenskem bančnem sistemu ^■Rezervacije in oslabitve -Delež zamud nad 90 dni (desna os) 22 20 18 16 14 12 10 > 8 6 4 2 0 m m Š Ж Š Ж i Ж i Ж Š Vir: BS, preračuni UMAR. 23 Obrestne mere za kredite nad 1 mio EUR s spremenljivo in z do enega leta fiksno začetno obrestno mero. 24 Brez Probanke d.d. in Factor banke d.d. bi bil na ravni 10 % -200 o -400 -600 -800 -1.000 -1.200 0 Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 14 30. IV 15 30. IV 15/31. III 15 30. IV 15/31. XII 14 30. IV 15/30. IV 14 Krediti skupaj 22.860,9 22.622,7 -0,9 -1,0 -12,4 Krediti podjetjem in DFO 12.278,2 12.020,9 -1,6 -2,1 -21,6 Krediti državi 1.820,3 1.775,8 0,1 -2,4 7,1 Krediti gospodinjstvom 8.762,4 8.826,0 -0,1 0,7 -0,3 Potrošniški 2.104,1 2.074,5 -0,3 -1,4 -5,7 Stanovanjski 5.348,0 5.444,8 -0,2 1,8 2,9 Ostalo 1.310,4 1.306,7 0,5 -0,3 -3,7 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.355,6 15.482,5 -0,7 0,8 4,3 Čez noč 7.373,6 7.911,8 0,5 7,3 19,1 Kratkoročno vezane 3.272,5 2.982,7 -5,6 -8,9 -17,8 Dolgoročno vezane 4.704,9 4.579,6 0,8 -2,7 0,2 Vloge na odpoklic 4,6 8,3 2,4 81,3 118,2 Vzajemni skladi 2.150,7 2.489,8 1,4 15,8 31,8 Bančne vloge države skupaj 1.909,4 2.392,4 47,2 25,3 23,4 Čez noč 24,6 461,0 358,1 1.774,4 7,4 Kratkoročno vezane 860,6 582,1 77,0 -32,4 -46,0 Dolgoročno vezane 955,2 1.265,9 12,3 32,5 214,2 Vloge na odpoklic 69,0 83,5 22,5 20,9 190,9 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Opomba: NFI - nedenarne finančne institucije. je za 250 mio EUR manj kot konec leta 2014. Pretežen del znižanja je posledica nadaljnjega zmanjševanja obsega zamud nad 90 dni do tujcev, nekoliko pa se je znižal tudi obseg nedonosnih terjatev do domačih podjetij. Na postopno izboljševanje kakovosti bančnih terjatev pa kaže tudi neto oblikovanje rezervacij in oslabitev v slovenskem bančnem sistemu, ki je v prvem četrtletju letos znašalo 51,5 mio EUR, kar je za približno 40 % manj od primerljivega obdobja v letu 2014. Javne finance Javnofinančni primanjkljaj25 je v prvem četrtletju znašal 653,9 mio EUR, kar je podobno kot v enakem obdobju lani. Tako javnofinančni prihodki kot odhodki so bili namreč blizu ravni iz prvega četrtletja lani. Odhodki, zmanjšani za plačila obresti, so bili medletno nižji (za 48 mio EUR oz. 1,3 %); tako je bil primarni proračunski primanjkljaj26 (159,2 mio EUR) za četrtino nižji. Javnofinančni prihodki so bili v prvem četrtletju podobni kot v enakem obdobju lani. Izpad nedavčnih prihodkov (-39,4 %) zaradi nižjega vplačila presežka iz upravljanja enotnega zakladniškega računa (EZR) v državni proračun27 so nadomestili višji davčni prihodki (3,8 %) 25 Po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka). 26 Primarni proračunski saldo ne upošteva prihodkov in odhodkov iz naslova obresti. 27 Presežek EZR v letu 2014 (vplačan v državni proračun v prvem četrtletju letos) je bil nižji od presežka EZR v letu 2013 (vplačanega v državni Slika 30: Proračunski saldo in primarni proračunski saldo I Proračunski saldo ■ Primarni proračunski saldo 0 -200 -400 -600 -800 cc Z> Ш ■ ° -1.000 E > -1.200 -1.400 -1.600 -1.800 II I u I H l r -656,1 1 -653,9 2011 2012 2013 2014 I.-III. 2014 I.-III. 2015 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. in višji prihodki iz socialnih prispevkov (2,7 %). Medletna rast davčnih prihodkov izhaja iz višjih prihodkov od davka na dodano vrednost (DDV), trošarin in nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ). Višji prihodki od DDV so povezani s krepitvijo zasebne potrošnje, deloma pa tudi z izboljšanjem izpolnjevanja davčnih obveznosti. Glavnina rasti prihodkov od trošarin izhaja iz medletno višjih trošarinskih dajatev, višji prihodki od NUSZ pa so proračun v prvem četrtletju lani) predvsem zaradi predčasne razvezave depozitov (in pripisa obresti) v letu 2013. Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki 2011 2012 2013 2014 I-III 2014 I-III 2015 Medletna rast v % Mio EUR Rast v % Prisp. k rasti v o.t. JAVNOFINANČNI PRIHODKI 1,3 0,1 -1,8 5,2 6,3 3.633,80 0 0 DAVČNI PRIHODKI* 4,3 -0,8 -4,5 5,3 9,6 1.912,90 3,8 1,9 Dohodnina 0,7 1,1 -10,1 2,5 3,3 501 1,5 0,2 Davek od dohodkov pravnih oseb 48,8 -13,6 -54 76,6 4,4 101 -2,2 -0,1 Davki na nepremičnine 1,4 8,7 7,1 -9,4 -58,3 17 164,3 0,3 Davek na dodano vrednost 1,8 -2,9 4,3 4,1 13,6 749,9 5,6 1,1 Trošarine 1,6 6,7 -4,5 0 6,8 345,4 7,8 0,7 PRISPEVKI ZA SOC.VARNOST 0,6 -0,4 -2,2 2,8 3,1 1.339,50 2,7 1 NEDAVČNI PRIHODKI -10,2 10,1 8,4 19,9 10,6 159,3 -39,4 -2,9 PREJETA SREDSTVA IZ EU 12,5 3,7 11 10,9 -0,6 207,7 -1 -0,1 OSTALI PRIHODKI (kapit. in transf. prihodki, donacije) -56,5 -4,7 23,5 -50,9 -40,6 14,4 0,6 0 Vir: MF - Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 10: Konsolidirani javnofinančni odhodki 2011 2012 2013 2014 I-III 2014 I-III 2015 Medletna rast v % Mio EUR Rast v % Prisp. k rasti v o.t. JAVNOFINANČNI ODHODKI -0,9 -2,5 1 2,9 3,7 4.287,60 -0,1 -0,1 TEKOČI ODHODKI -0,5 -1,6 0,4 3 4,4 1.970,10 2,4 1,1 Plače in drugi izdatki zaposlenim, vključno s soc. prispevki delodaj. -0,8 -4 -3 -0,2 1,2 926,2 0,7 0,2 Izdatki za blago in storitve -2,7 -2,9 -5,7 -0,3 -4,9 500,4 -5,9 -0,7 Plačila obresti 7,9 23 29,7 30,6 41,6 497,2 10,1 1,1 Rezerve 56,1 -12,2 119,8 -28,4 -63,5 46,2 125 0,6 TEKOČI TRANSFERI 2,5 -1,7 -0,2 -1 1,8 1.933,20 -2,6 -1,2 V tem: transferi posameznikom in gospodinjstvom 4,1 -2,3 -0,6 -0,1 -0,9 1.564,10 0,1 0,1 IZDATKI ZA INVESTICIJE -18,2 -11,5 9,4 26,9 19,3 213,2 -2,9 -0,2 PLAČILA V PRORAČUN EU 2,1 -3,7 9 -5,3 0,5 171,1 5,2 0,2 OSTALI PRIHODKI (kapit. in transf. prihodki, donacije) -56,5 -4,7 23,5 -50,9 -40,6 14,4 0,6 0 Vir: MF - Bilten javnih financ, preračuni UMAR. posledica zamika pobiranja te dajatve za leto 2014 v prve mesece letošnjega leta. Rast prihodkov iz prispevkov za socialno varnost izhaja iz širitve prispevne osnove28 in izboljšanja stanja na trgu dela. Javnofinančni odhodki so bili v prvih dveh mesecih medletno nižji, marca pa so se okrepili, tako da so v prvem četrtletju ostali skoraj nespremenjeni v primerjavi z enakim obdobjem lani. Višji so bili tekoči odhodki (2,4 %) in plačila v proračun EU (5,2 %), nižji pa izdatki za investicije (-2,9 %). Višji tekoči odhodki so posledica še vedno naraščajočih plačil obresti, delno pa tudi višjih rezerv29 in mase plač (vključno s socialnimi prispevki delodajalca); 28 Od 1. 1. 2015 se na dohodke iz študentskega dela plačujejo polni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevki delodajalca za zdravstveno zavarovanje. 1. 2. 2014 je prišlo do dviga prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za nekatere oblike samostojnega in drugega neodvisnega dela (npr. prek podjemnih in avtorskih pogodb). 29 Povečanje sredstev za rezerve je povezano z oblikovanjem vodnega sklada in sklada za podnebne spremembe. izdatki za blago in storitve so bili nižji. Nižji so bili tudi tekoči transferi (-2,6 %), kar pa je povezano predvsem z nižjimi transferi v sklade socialnih zavarovanj. To je v veliki meri posledica (pre)visoko izkazanih transferov marca lani (čemur je aprila sledil negativni popravek)30. Transferi posameznikom in gospodinjstvom so bili medletno nekoliko višji. Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil aprila pozitiven (72,1 mio EUR), v prvih štirih mesecih pa je bil podoben kot v enakem obdobju lani. V državni proračun je bilo aprila prejetih 106,8 mio EUR, v proračun EU pa je bilo vplačanih 34,7 mio EUR. V prvih štirih mesecih 30 Pri beleženju transferov iz blagajne ZPIZ v blagajno ZZZS občasno prihaja do neusklajenosti pri mesečni razporeditvi denarnih tokov po kontih. Tako je marca 2014 prišlo do (pre)visoko izkazanih transferov v sklade socialnih zavarovanj, čemur je naslednji mesec sledil negativni popravek; na strani prihodkov je do podobnega neskladja prišlo pri kategoriji drugi davki. Posledično transferi v sklade socialnih zavarovanj v prvem četrtletju izkazujejo visok medletni padec. Ocenjujemo, da ta neskladja nimajo pomembnega vpliva na izkazan proračunski primanjkljaj. Okvir 3: Črpanje kohezijskih sredstev iz programskega obdobja 2007-2013 V programskem obdobju 2007-2013je bilo do prvega četrtletja letos počrpanih približno 85 % razpoložljivih EU sredstev za izvajanje kohezijske politike. V skladu s pričakovanji se je v drugi polovici leta 2014 črpanje sredstev za izvajanje kohezijske politike pospešilo in se nadaljevalo tudi začetku leta 2015. V zadnjem letu je bilo izplačanih skupno 772 mio nepovratnih sredstev, od tega v prvem četrtletju letos 82 mio EUR, kar je nekoliko manj kot v preteklih četrtletjih. Letos je bil največji del sredstev izplačan za program OP ROPI, ki pa ima tudi najnižji odstotek realizacije. Skupno je bilo od začetka obdobja iz državnega proračuna za vse tri operativne programe (OP RR, OP RČV, OP ROPI) 1 izplačanih slabe 3,5 mrd EUR sredstev, kar predstavlja 85,0 % razpoložljivih pravic porabe2, v proračun pa je bilo povrnjene3 3,2 mrd EUR, oz. 78,4 % razpoložljivih pravic porabe. V celotnem obdobju so se najuspešneje črpala sredstva operativnih programov krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR), najslabšo realizacijo glede na razpoložljive pravice porabe pa so imela sredstva Kohezijskega sklada, ki so namenjena financiranju projektov okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI). Zaradi cilja počrpanja vseh predvidenih evropskih sredstev do zaključka programskega obdobja so bile pri vseh operativnih programov dodeljene dodatne pravice porabe. Te pravice so za rezervne projekte, katerih izvedba ne predstavlja večjega tveganja in bi lahko nadomestila projekte, ki se ne izvajajo.4 Najvišji odstotek dodatnih sredstev glede na pravice porabe je bil dodeljen OP ROPI (16 % dodatnih sredstev), kjer je bila doslej tudi najnižja realizacija, saj je bilo upravičencem izplačanih le 72,6 % sredstev, v državni proračun pa je bilo povrnjenih 65,4 % sredstev. Najnižja realizacija izplačil iz proračuna RS je bila na področju ravnanja s komunalnimi odpadki (33,2 % glede na pravice porabe) in na področju železniške infrastrukture (55,2 % glede na razpoložljive pravice porabe). Znotraj teh razvojnih prioritet je v okviru spremembe OP ROPI prišlo tudi do prerazporeditev sredstev na druge projekte. Pri OP RR5 in OP RČV je bilo dodeljenih dodatnih pravic porabe manj, saj sta deleža izplačanih sredstev upravičencem in povrnjenih sredstev v državni proračun precej višja. Po napovedih Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko6 se v letih 2015 in 2016 pričakuje za 500,8 mio EUR dodatnih zahtevkov za povračilo. Slovenija je v zadnjem letu sprejela več ukrepov za pospešeno črpanje preostalih sredstev v programskem obdobju 2007-2013. Za zagotovitev bolj učinkovitega črpanja so bile sprejete spremembe operativnih programov s ciljem prerazporeditve nedodeljenih sredstev v vsebine, kjer so sredstva bolj potrebna in kjer se bodo uspešnejše in hitreje črpala. Pozorno se spremljajo tudi tvegani projekti, zmanjšujejo pa se tudi zaostanki pri povračilih EU sredstev. Glavni cilj ukrepov je, da se programsko obdobje zaključi brez izgube evropskih sredstev, saj je v skladu s pravili t+3/t+2 leto 2015 zaključno leto tega obdobja. Za dosego cilja 100 % črpanja je treba letos še okoli 622 mio EUR izplačil iz proračuna, od tega 483 mio EUR pri OP ROPI. Gledano po statističnih regijah7 je posameznim regijam namenjenih dve tretjini vseh kohezijskih sredstev. Preostanek je namenjen Sloveniji kot eni regiji, predvsem iz programov OP RR in OP RČV. Najvišjo stopnjo realizacije glede na planirana izplačila beleži Zasavska (130,3 %), najnižjo pa Goriška statistična regija (64,7 %). Največ nepovratnih sredstev namenjenih infrastrukturnim in okoljskim projektom je bilo izplačanih upravičencem v Pomurski regiji (261,9 mio EUR oz. 24,4 % vseh izplačil za OP ROPI). 1 OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. 2 Slovenija v programskem obdobju 2007-2013 razpolaga s 4,1 mrd EUR pravic porabe za izvajanje kohezijske politike. 3 Zaradi nastanka neupravičenih izdatkov, finančnih korekcij, razkoraka med izplačili iz državnega proračuna in predloženimi zahtevki za povračilo EU sredstev ter drugih ugotovljenih nepravilnosti, povračila iz EU proračuna niso nikoli enaka izplačilom iz proračuna RS, temveč so ustrezno nižja. 4 Zaenkrat je bilo skupno s sredstvi iz naslova dodatnih pravic porabe (npr. zaradi visoke stopnje tveganja pri realizaciji) Sloveniji dodeljenih 4,4 mrd EUR (107,1 % razpoložljivih sredstev). 5 V okviru OP RR je bilo največ dodatnih pravic porabe dodeljeno za konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost ter gospodarsko-razvojno infrastrukturo 6 Na osnovi akcijskega načrta, četrtletnega poročila za leto 2015 in pričakovanih certificiranih zahtevkov za povračilo. 7 Stanje na dan 31.01.2015 Slika 31: Črpanje sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013, stanje na dan 31.03.2015 letos je neto položaj državnega proračuna do proračuna EU znašal 108,5 mio EUR, kar je podobno kot v enakem obdobju lani. Slovenija je vplačala v proračun EU 205,8 mio EUR, iz njega pa prejela 314,3 mio EUR. Največji del prejetih povračil predstavljajo sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike EU (140,3 mio EUR), od tega veliko večino neposredna plačila v kmetijstvu (131,7 mio EUR31). Iz naslova Kohezijskega sklada in iz strukturnih skladov smo prejeli 80,3 mio EUR, zgolj iz strukturnih skladov 79,5 mio EUR (56,5 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 23,0 mio EUR iz Evropskega socialnega sklada). Slika 32: Prejeta sredstva iz proračuna EU v državni proračun RS ■ Skupaj prejeta sredstva (jan-april 201 5) ■ Skupaj prejeta sredstva (jan-april 2014) Strukturni skladi Kohezijski sklad Skupna kmetijska politika Drugo 100 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 0 50 31 To je v veliki meri posledica dinamike plačil v kmetijstvu, saj je vsako leto največ prilivov iz naslova neposrednih plačil marca in aprila. izbrane teme Učinki sprememb v regulaciji trga dela Sredi aprila leta 2013 so začeli veljati novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in spremembe Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A). Spremembe v ZDR-1 so bile namenjene dograjevanju sistema varne prožnosti z zagotavljanjem ustreznejšega varstva pravic delavcev, zniževanjem stroškov dela, poenostavitvijo postopkov odpuščanja za delodajalce ter učinkovitejšim izvajanjem nadzora in sodnega varstva. Večji prožnosti so bile namenjene tudi nekatere določbe ZUTD-A. Osrednji cilji sprememb so bili: (i) zmanjšanje segmentacije trga dela, (ii) povečanje fleksibilnosti, (iii) povečanje delovnopravnega varstva zaposlenih. Vlada RS je v septembru 2013 imenovala delovno skupino za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela. Delovno skupino, ki jo je vodil UMAR, sestavljajo tudi predstavniki MDDSZ, ZRSZ, SURS, MF, IRSD in zunanji strokovnjaki. Delovna skupina je vzpostavila nabor kazalnikov za merjenje učinkov in pripravila dve poročili. V nadaljevanju predstavljamo glavne ugotovitve z vidika uresničevanja zastavljenih ciljev. Spremembe regulacije so se odrazile v zmanjšanju varovanja zaposlitve, merjeno z indeksom varovanja zaposlitve. Indeks (metodologija OECD) služi za primerjavo fleksibilnosti regulacije32 trga dela med državami. Njegova vrednost se je za Slovenijo najbolj znižala v primeru varovanja redne zaposlitve zoper individualno odpoved, kjer se Slovenija danes uvršča Slika 33: Vrednosti indeksa varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi (EPR) v državah OECD, ki so hkrati tudi članice EU 3,5 3,0 2,5 .E 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Vrednost EPR indeksa -Netehtano povprečje OECD Vir: OECD. Opomba: SIovenija-2014 označuje vrednost indeksa za Slovenijo po uveljavitvi sprememb. 32 Indeks in njegovi podindeksi lahko zavzamejo vrednosti med 0 in 6, pri čemer višja vrednost označuje bolj togo ureditev, urejajo pa tri področja regulacije: (i) varovanje redno zaposlenega zoper individualno odpoved (EPR), (ii) urejenost začasnih oblik zaposlenosti (EPT) in (iii) specifične zahteve ob kolektivnem odpuščanju (EPC). Slika 34: Nove zaposlitve glede na tip pogodbe, desezonirano -Nove zaposlitve - skupaj -Nove zaposlitve - nedoločen čas ----Nove zaposlitve - določen čas o 14000 гмгмгмгмтттттт £= >лс —'£c ^c —'£c ^c Vir: SURS (SRDAP), preračuni UMAR. pod povprečje OECD, to področje pa ima manj togo urejeno zgolj pet držav EU, ki so hkrati tudi članice OECD. Manjše varovanje zaposlitve je pogoj za večjo mobilnost na trgu dela. Sprejete zakonodajne spremembe so zmanjšale varovanje zaposlitve s ciljem povečanja fleksibilnosti33 trga dela, ki se je odrazila tudi v manjši zadržanosti delodajalcev do zaposlovanja. Analiza delovne skupine je pokazala, da se večja fleksibilnost trga dela34 po uveljavitvi reforme kaže zlasti v večjem številu novih sklenjenih pogodb o zaposlitvi in večjem zaposlovanju mladih in starejših. K pozitivnem učinku so prispevale tudi ugodnejše gospodarske razmere.35 Na večje zaposlovanje kažejo podatki iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP) o številu novih sklenjenih pogodb. Število teh pogodb se je opazno povečalo neposredno po uveljavitvi zakonodajnih sprememb. To je bila predvsem posledica povečanja števila novih pogodb sklenjenih za nedoločen čas. Število takšnih novih zaposlitev se je na višji ravni obdržalo tudi v letu 2014. V začetku leta 2014 se je povečalo tudi število sklenjenih novih zaposlitev za določen čas. Kljub ugodnejšim gospodarskim razmeram ocenjujemo, da je povečanje zaposlitev za določen čas posledica še vedno šibkega okrevanja gospodarske aktivnosti. Delež novih zaposlitev za določen čas tako še vedno ostaja visok, saj so delodajalci pri novih zaposlitvah 33 Fleksibilnost trga dela opredeljujemo kot splet dejavnikov, ki določajo možnosti prilagajanja delodajalcev spremembam v povpraševanju. 34 Empirične raziskave kažejo, da zmanjšanje varovanja zaposlitve in posledično povečanje fleksibilnosti na trgu dela v splošnem povečuje tokove v in iz brezposelnosti, zmanjšuje segmentacijo trga dela, v ugodnih gospodarskih razmerah pa zmanjšuje tudi brezposelnost ranljivih skupin, kot so dolgotrajno brezposelni, mladi in ženske. 35 Kadar manj toga zakonodaja podjetjem dopušča lažje prilagajanje različnim gospodarskim razmeram, imajo reforme v ugodnih razmerah pozitiven učinek na zmanjševanje brezposelnosti, saj podjetja lažje in hitreje zaposlujejo. Kadar pa v gospodarstvu prevladujejo slabe razmere, lahko lažje odpuščanje poveča odliv iz zaposlenosti v brezposelnost. 0 Tabela 11: Nove zaposlitve glede na tip pogodbe, po starostnih skupinah, v obdobju od aprila do decembra po posameznih letih1 IV-XII 2012 IV-XII 2013 IV-XII 2014 Število Število Rast glede na enako obdobje leta prej Število Rast glede na enako obdobje leta prej Skupaj 15-29 let 35.450 34.361 -3,1 39.921 16,2 30-54 let 58.061 63.305 9,0 67.121 6,0 55 let in več 4.765 4.825 1,3 5.914 22,6 Skupaj 98.276 102.491 4,3 112.956 10,2 Nedoločen čas 15-29 let 4.748 6.478 36,4 8.446 30,4 30-54 let 16.180 20.494 26,7 20.103 -1,9 55 let in več 1.195 1.456 21,8 1.411 -3,1 Skupaj 22.123 28.428 28,5 29.960 5,4 Določen čas 15-29 let 30.702 27.883 -9,2 31.475 12,9 30-54 let 41.881 42.811 2,2 47.018 9,8 55 let in več 3.570 3.369 -5,6 4.503 33,7 Skupaj 76.153 74.063 -2,7 82.996 12,1 Vir: SURS (SRDAP), preračuni UMAR. Obdobje od aprila do decembra v posameznem letu je izbrano zaradi lažje medletne primerjave učinkov, ki so jih imele zakonodajne spremembe po začetku njihove veljavnosti marca 2013, ne da bi na interpretacijo podatkov vplivalo tipično sezonsko gibanje novih zaposlitev znotraj posameznega leta. v letu 2014 v kar 72,7 % primerov posegli po pogodbi za določen čas36. Po uveljavitvi zakonodajnih sprememb se je zaposlovanje povečalo zlasti mladimi in starejšimi. Po uveljavitvi zakonodajnih sprememb se je število novih zaposlitev začelo povečevati, na to pa je vplivalo tudi okrevanje gospodarske aktivnosti. Pri tem je bilo v obdobju od aprila do decembra 2013 sklenjenih več pogodb za nedoločen čas, kar lahko nakazuje, da je na večjo pripravljenost delodajalcev za zaposlovanje za nedoločen čas vplivalo manjše varovanje zaposlitve za nedoločen čas. Še posebej močno pa se je povečalo število novih pogodb sklenjenih za nedoločen čas med mladimi (15-29 let), kar je v skladu z ekonomsko teorijo, ki predvideva, da manj restriktivno varovanje zaposlitve zmanjšuje ovire za vstop mladih na trg dela. Na večje zaposlovanje mladih so poleg manjšega varovanja zaposlitve vplivale tudi druge zakonske spremembe37 in ukrepi v okviru aktivne politike zaposlovanja. Manjše varovanje zaposlitve starejših zaposlenih, ki ga je uvedel ZDR-1, se je odrazilo tudi v njihovem večjem novem zaposlovanju. Medtem ko je bilo število novih zaposlitev starejših od 55 let v obdobju od aprila do decembra leta 2013 le rahlo večje kot leto prej, se je v enakem obdobju leta 2014 zaposlovanje starejših opazneje povečalo. V letu 2014 se je povečala tudi stopnja delovne aktivnosti starostne skupine 55-64 let, ki je bila za 1,9 o. t. višja kot v letu 2013, vendar ostaja še vedno med najnižjimi v EU. Na višjo stopnjo delovne aktivnosti starejših je vplivala 36 V letu 2013 je bil delež novih zaposlitev za določen čas 73,2-odstoten. 37 Zakon o interventnih ukrepih na področju trgu dela in starševskega varstva za delodajalca oprošča plačila socialnih prispevkov za 24 mesecev v primeru zaposlitve brezposelne osebe, mlajše od 30 let. tudi pokojninska reforma, ki je stopila v veljavo v letu 2013, postopno pa se uveljavlja tudi začasno in občasno delo upokojencev. Sprejete zakonodajne spremembe so delovale tudi v smeri zmanjšanja segmentacije, ki pa je še vedno problem, Delež novih zaposlitev za nedoločen čas namreč ostaja nizek tudi po uveljavitvi sprememb. Močna segmentacija trga dela je že vrsto let pereč problem trga dela v Sloveniji.38 Za zmanjšanje segmentacije je novi ZDR-1 uvedel: (i) odpravnino v primeru prenehanja pogodbe za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, v višini petine povprečne mesečne plače, (ii) dodatne omejitve pri veriženju pogodb za isto delo z zakonsko opredelitvijo istega dela, (iii) omejitve pri pogodbah za določen čas v primeru agencijskih delavcev, (iv) skrajšal odpovedne roke v primeru redne zaposlitve in (v) zmanjšal odpravnine za nekatere kategorije zaposlenih. V prvem letu po uveljavitvi sprememb je število novih zaposlitev za nedoločen čas naraščalo hitreje kot za določen, kar je pripeljalo do povečanja deleža zaposlitev za nedoločen čas med novimi zaposlitvami. Čeprav se je delež novih zaposlitev za določen čas v skupnih novih zaposlitvah v letu 2014 ob negotovem okrevanju gospodarske aktivnosti medletno nekoliko povečal, je bil delež novih zaposlitev za nedoločen čas v letu 2014 večji kot v letu 2012. 38 Manjša segmentiranost trga dela glede na tip zaposlitve lahko pomembno vpliva na sposobnost prilagajanja trga dela ob znižanju gospodarske aktivnosti. Študija EK (EC - Employment and Social Developments in Europe 2014. (2015). Bruselj: Evropska komisija) namreč ugotavlja, da je bil učinek padca aktivnosti na zaposlenost v državah z odprtim in manj segmentiranim trgom dela manjši. Slika 35: Delež novih zaposlitev za nedoločen čas v vseh novih zaposlitvah, po starostnih skupinah, v % Skupaj 15-29 let 30-54 let Vir: SURS, SRDAP, preračuni UMAR. 55+ let Pozitivni znaki sprememb v regulaciji trga dela so tudi na področju povečanja pravne varnosti zaposlenih. Delovna skupina ugotavlja, da se je izboljšal nadzor nad sklepanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas in nadzor Inšpektorata za delo nad nelegalno uporabo drugih oblik dela, kadar so prisotni elementi delovnega razmerja. Za leto 2014 je značilna tudi manjša uporaba možnosti, ki nadgrajujejo varstvo zaposlenih v primeru neizplačanih plač in nadomestil plač. Slednje je lahko povezano z okrevanjem gospodarske aktivnosti in posledično manjšega števila primerov neizplačanih plač in nadomestil plač. Spremembe v regulaciji trga dela so delovale v smeri zastavljenih ciljev. Ob merjenju učinkov je treba poudariti, da so se v relativno kratkem obdobju od uveljavitve sprememb pokazali predvsem kratkoročni učinki, ki jih lahko pripišemo tudi spremembam v regulaciji trga dela. Oceno učinkov sicer otežuje relativno kratko obdobje od uveljavitve zakona in nadaljnje zmanjšanje povpraševanja po delovni sili v letu 2013 ter njegova oživitev v letu 2014. Hkrati pa tudi študije OECD39 kažejo, da se učinki zmanjšanja varovanja zaposlitve razlikujejo glede na gospodarske razmere. Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2014 Leta 2014 se je poslovni rezultat gospodarskih družb precej izboljšal. Potem ko se je pod vplivom negativnega finančnega izida in zmanjšanega dobička iz poslovanja v Slika 36: Neto čisti dobiček obračunskega obdobja gospodarskih družb in njegovi glavni komponenti* ■ Neto rezultat iz financiranja Neto rezultat iz poslovanja ♦ Neto čisti dobiček obračunskega obdobja Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), preračuni UMAR. Opomba: *Poslovni rezultat obračunskega obdobja je rezultat poslovanja družb v njihovi osnovni dejavnosti (rezultat iz poslovanja), iz financiranja (rezultat iz financiranja) in iz drugega delovanja. Ker tretja komponenta predstavlja relativno manj pomemben del celotnega poslovnega rezultata, je v sliki ne prikazujemo posebej. Leta 2006 so se spremenili slovenski računovodski standardi, a po naši oceni spremembe niso bile tolikšne, da bi popolnoma onemogočile medletno primerjavo podatkov (glej tudi pojasnila v uvodu v Kmet Zupančič in drugi, 2007). Podatki za vsa leta se nanašajo na gospodarske družbe, ki so dejansko poslovale v posameznem letu, kar pomeni, da so pridobljeni iz bilanc za tekoče leto. času krize močno znižal, se je skupni neto40 čisti dobiček gospodarskih družb v letu 2014 povzpel na najvišjo raven po letu 2008 (887 mio EUR). Njegov obseg je bil podoben kot v začetku prejšnjega desetletja in skoraj štirikrat nižji od izjemno visoke ravni tik pred začetkom krize (2007). Do izboljšanja je prišlo pri obeh glavnih komponentah poslovnega rezultata. Neto dobiček iz poslovanja, ki je po močnem padcu leta 2009 v naslednjih letih le skromno okreval, se je lani povečal za petino, od predkrizne ravni pa je bil za približno četrtino nižji. Zmanjšala se je tudi izguba iz financiranja, ki pa je ostala visoka. Povečanje dobička iz poslovanja je ponovno izhajalo iz menjalnega sektorja, v nemenjalnem pa se je poslovanje še poslabšalo. Dobiček iz poslovanja menjalnega sektorja41 se povečuje praktično celotno obdobje po močnem padcu v letu 2009. Z lanskim zvišanjem, ki je bilo najvišje v tem obdobju, pa je prvič dosegel raven leta 2008. Rasti v industriji in prometu, kjer je neto dobiček iz poslovanja že presegel raven leta 2008, se je lani pridružilo še precejšnje izboljšanje v trgovini. Med družbami menjalnega sektorja so bila najmanj ugodna gibanja v gostinstvu, kjer se je negativni rezultat lani še nekoliko poglobil. V družbah 39 Bouis, R., Causa, O., Demmou, L. Duval, R., Zdzienicka, A. (2012). The Short-Term Effects of Structural Reforms. OECD Economics Department Working Paper No. 949. 40 Razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo obračunskega obdobja gospodarskih družb. 41 Menjalni sektor vključuje gospodarske družbe: kmetijstva, gozdarstva, ribištva (A), industrije brez gradbeništva (B-E), trgovine, prometa, gostinstva (G-I), informacijsko-komunikacijskih dejavnosti (J) (definicija je povzeta po European Commission, Quarterly report on the euro area Volume 12 N.2, 2013). nemenjalnega sektorja se predvsem pod vplivom gibanj v finančnem posredništvu (brez bank in drugih finančnih posrednikov42), gradbeništvu in nepremičninski dejavnosti rezultat iz poslovanja poslabšuje vse od začetka krize, lani pa se je prvič prevesil v izgubo. Gre za dejavnosti, kjer je po visokih rasteh obsega poslovanja v predkriznem obdobju, podprtih s splošno ugodnimi gospodarskimi razmerami, rastjo cen nepremičnin in ugodnimi finančnimi pogoji, v času krize prišlo do močnega skrčenja aktivnosti (merjeno s prihodki od prodaje)43, spopadajo pa se tudi z visoko finančno izgubo. Slika 37: Dobiček iz poslovanja gospodarskih družb -Menjalni sektor -----Nemenjalni sektor -Predelovalne dejavnosti 3.000 2.500 Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), preračuni UMAR. Na strani poslovnih prihodkov se je leta 2014 nadaljevalo povečevanje prihodkov od prodaje na tujem trgu, po močnem zmanjšanju v preteklih letih pa so se nekoliko zvišali tudi prihodki na domačem trgu. Prodaja v tujini, ki se povečuje od leta 2009, je tako lani raven iz leta 2008 nominalno presegala za približno 18 %. Na domačem trgu, kjer je do okrevanja prišlo lani, pa je za njo zaostajala za 14 %. V razmerah šibkega domačega povpraševanja v času krize je večina dejavnosti povečala izvozno usmerjenost svojih prihodkov, lani pa je z okrevanjem domačega gospodarstva večina po obsegu pomembnejših dejavnosti povečala tudi prodajo na domačem trgu. V zadnjih letih so se precej zmanjšali stroškovni pritiski na dobičkonosnost gospodarskih družb. Poleg šibkega povpraševanja so na dobičkonosnost gospodarskih družb od začetka krize negativno vplivali tudi stroškovni pritiski. Do leta 2010 so izhajali predvsem iz rastočih 42 Banke in drugi finančni posredniki niso vključeni v bazo statističnih podatkov AJPES o poslovanju gospodarskih družb. 43 Padec prihodkov od prodaje v obdobju 2008-2014 v teh treh dejavnostih je bil najvišji med vsemi dejavnostmi. V gradbeništvu in finančnih dejavnostih so bili leta 2014 prihodki od prodaje nominalno za približno polovico nižji kot leta 2008, v nepremičninski dejavnosti pa za več kot petino. Slika 38: Prihodki od prodaje na domačem in tujem trgu -Prihodki od prodaje na tujem trgu (leva os) Prihodki od prodaje na domačem trgu (desna os) 30 60 Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), preračuni UMAR. Slika 39: Stroški dela na enoto dodane vrednosti ter stroški blaga, materiala in storitev na enoto poslovnih prihodkov Stroški blaga, materiala in storitev/posl. prihodki (leva os) -Stroški dela/DV (desna os) Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), preračuni UMAR. stroškov dela na enoto dodane vrednosti. Ti so v zadnjih štirih letih upadali in se lani že močno približali ravni iz leta 2008. V letih 2010-2012 so se zaradi rasti cen surovin in depreciacije evra precej poslabšali tudi pogoji menjave in s tem razmerje med stroški blaga, materiala in storitev ter poslovnimi prihodki. V letih 2013 in 2014 pa se je s padcem cen surovin na svetovnem trgu obremenjenost poslovnih prihodkov s temi stroški ponovno zmanjšala. V strukturi poslovnega rezultata ostaja kljub postopnemu zniževanju razmeroma visoka izguba iz financiranja. Z 1,4 mrd EUR je bila za okoli tretjino nižja kot leta 2010, ko je dosegla vrh, še vedno pa se ohranja na razmeroma visoki ravni iz začetnega obdobja krize (2008-2009). Finančna 28 58 26 56 24 54 22 52 20 50 18 48 16 46 0 izguba, ki se je pojavila z začetkom krize, je na eni strani posledica zmanjšanja finančnih prihodkov zaradi znižanja vrednosti delnic, deležev in drugih finančnih naložb družb v času krize, na drugi strani pa visokih finančnih odhodkov, povezanih z zadolženostjo gospodarskih družb ter odhodki zaradi odpisov in oslabitev. Finančni odhodki gospodarskih družb se po letu 2010 zmanjšujejo, lani so se prvič nekoliko zvišali tudiprihodki. Med finančnimi odhodki večino predstavljajo oslabitve in odpisi ter odhodki iz finančnih obveznosti. Oboji so se z začetkom krize močno povečali. Odhodki iz finančnih obveznosti se pretežno znižujejo od leta 2008. Njihov največji del, to so odhodki iz bančnih posojil, se je od začetka krize več kot prepolovil, kar kaže na intenziven proces razdolževanja gospodarskih družb, zlasti v zadnjih treh letih (2012-2014). Oslabitve in odpisi pa so se ob precejšnjem nihanju z vrha v letu 2010 znižali za približno 14 %. Ob hitrejšem zmanjšanju odhodkov iz finančnih obveznosti so v zadnjih dveh letih (2013-2014) postali največji del finančnih odhodkov, njihovo ohranjanje na relativno visoki ravni pa povezujemo z zaostrenimi gospodarskimi razmerami do leta 2013. K višjim finančnim prihodkom v letu 2014 so ob izboljšani gospodarski situaciji največ prispevali višji prihodki iz deležev in drugih naložb. Slika 40: Struktura finančnih odhodkov in finančni prihodki ^^rn Drugi finančni odhodki ^MFin. odhodki iz oslabitev in odpisov Fin. odhodki iz finančnih obveznosti co ет O rN m ^r o o ^ ^ ^ ^ ^ o o o o o o o ГМ ГМ ГМ ГМ ГМ ГМ ГМ Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), preračuni UMAR. Razdolževanje družb se je nadaljevalo tudi v letu 2014. Razmerje med celotnim dolgom in sredstvi se je v letu 2014 še znižalo (na 58,1 %), od vrha v letu 2008 pa je bilo nižje za približno 7 o. t. Ob visoki finančni izpostavljenosti družb do bank in hkrati neugodnih razmerah v bančnem sistemu so se močno znižale predvsem finančne obveznosti do bank. Razdolževanje do bank je postalo intenzivno zlasti po letu 2011, vrh pa je s procesom sanacije bank doseglo v letu 2014. V tem letu se je najbolj znižal obseg kratkoročnih finančnih obveznosti do bank. Slika 41: Delež dolga v virih sredstev ter razmerje med obrestmi in poslovnimi prihodki Delež dolga v virih sredstev (desna os) —■—Obresti/posl. prihodki (leva os) 1,4 70 rNrn^TlOVOr^COC^O^rNrn^r OOOOOOOO'— '— '— '— '— ooooooooooooo ГМГМГМГМГМГМГМГМГМГМГМГМГМ Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), preračuni UMAR. Indeks družbenega napredka V letu 2015 je bil drugič objavljen Indeks družbenega napredka (SPI)44, ki uvršča Slovenijo na 19. mesto med 133 državami. Značilnost indeksa je, da skuša družbeni razvoj meriti le z socialnimi in okoljskimi kazalniki, ekonomski kazalniki pa v izračun niso vključeni. Sestavljajo ga tri dimenzije (osnovne človekove potrebe, temelji blaginje, priložnosti).45 Na vrh lestvice se uvrščajo Norveška, Švedska in Švica, med državami EU pa visoko še Finska, Danska in Nizozemska. Slovenija je med 26 vključenimi državami EU na 11. mestu. Na svetovni ravni po visokih vrednostih izstopajo komponente prehranjenost,osnovno zdravstveno varstvo in dostopnost temeljnega znanja, po nizkih pa osebna varnost in vzdržnost ekosistemov. Vrednosti v dimenziji priložnosti so na svetovni ravni v povprečju nižje kot v drugih dveh dimenzijah, hkrati pa se zelo razlikujejo med komponentami in državami. Tretja dimenzija temelji na mnenjskih kazalnikih, ki kažejo, na kakšen način v teh državah skrbijo za človeški, okoljski, kulturni in družbeni kapital prvih dveh dimenzij oz. koliko so ga sposobne ohraniti ali razviti. Ta dimenzija je, po namenu raziskovanja, sicer izjemno pomembna, vprašljiva pa je kakovost in smiselnost izbire kazalnikov. Poročilo po družbeni razvitosti razvršča države v šest skupin46-Značilnost družbeno najbolj razvitih držav glede na indeks 44 Social Progress Index pripravlja Social Progress Imperative, ki je neprofitna organizacija in jo finančno podpirajo različne podjetja in fundacije (The Rockfeller foundation, Deloitte, itd). Poročilo je objavljeno na http://www.socialprogressimperative.org/data/spi. 45 Vsako dimenzijo sestavljajo štiri komponente, znotraj katerih je razporejenih skupno 52 kazalnikov. V letošnji izdaji je bilo 14 kazalnikov spremenjenih, nadomeščenih ali posodobljenih na osnovi drugih virov, dva pa sta bila ukinjena. Ker se nekateri kazalniki ne posodabljajo letno, pač pa na daljši rok, bo indeks bolj uporaben šele v daljšem časovnem obdobju. 46 Zelo visok (10 držav), visok (20 držav), srednje visok (25 držav), srednje nizek (42 držav), nizek (27 držav) in zelo nizek družbeni razvoj (8 držav). Tabela 12: Sestava Indeksa družbenega napredka in podrobni rezultati za Slovenijo Maksimum (Л Uvrstitev Maksimum (Л Uvrstitev Maksimum (Л Uvrstitev Indeks družbenega napredka 81,62 19 Osnovne človekove potrebe 100 92,88 16 Temelji blaginje 100 80,77 11 Priložnosti 100 71,12 24 Prehranjenost in Osnovno zdravstveno varstvo 100 99,42 11 Dostopnost temeljnega znanja 100 97,91 21 Osebne pravice 100 80,95 25 Podhranjenost 5 5 3 Stopnja pismenosti odraslih 100 99,7 1 Politične pravice 1 1 1 Nivo pomanjkanja hrane 0 8 1 Vključenost v primarno izobraževanje. 100 99,7 31 Svoboda govora 2 1 15 Stopnja umrljivosti nosečnic in porodnic 0 7 20 Vključenost v nižje sekundarno izobraževanje. 100 95,1 63 Pravica do združevanja in zbiranja 2 2 1 Stopnja umrljivosti otrok starih manj kot 5 let 0 2,9 4 Vključenost v srednješolsko izobraževanje 100 99,3 28 Svoboda gibanja 4 4 1 Umrli zaradi nalezljivih bolezni 0 15,4 7 Spolna pariteta vključenosti v srednje šole 1 0,99 61 Pravica do zasebne lastnine 100 60 30 Voda in sanitarije 100 99,16 20 Dostop do informacij in komunikacije 100 84,64 24 Osebne svoboščine in osebna izbira 100 79,88 20 Dostop do vodovoda 100 99,6 18 Naročniki mobilnih telefonije 100 110 1 Svobodna izbira življenjskega stila 100 0,88 24 Ruralni dostop do vodovoda 100 99,4 31 Uporabniki interneta 100 72,7 26 Svoboda veroizpovedi 4 4 1 Dostop do sanitarij 100 100 1 Index svobode tiska / 20,4 28 Zgodnje poroke 1 0,01 12 Prebivališče 100 81,01 33 Zdravje in dobro počutje 100 66,92 82 Dostop do kontracepcije 100 77,7 40 Razpoložljivost cenovno dostopnih stanovanj 100 0,28 121 Pričakovano trajanje življenja 85 80,1 23 Korupcija 100 58 29 Dostop do elektrike 100 100 1 Umrli zaradi nenalezljivih bolezni med 30 in 70 letom 0 12,6 31 Strpnost in vključenost 100 64,49 26 Kakovost oskrbe z električno energijo 7 6,18 24 Stopnja debelosti 0 27 117 Strpnost do priseljencev 100 0,56 73 Število smrti zaradi onesnaženosti zraka v zaprtih prosotorih 3 5,53 1 Število smrti zaradi onesnaženosti zraka na prostem 0 43 97 Strpnost do istospolnih oseb 100 0,42 39 Osebna varnost 100 91,47 9 Stopnja samomorov 0 18,1 119 Diskriminacija in nasilje nad manjšinami 10 3,6 12 Stopnja umorov 1 1 1 Vzdržnost ekosistema 100 73,99 3 Verska strpnost 4 3 36 Stopnja nasilnih kriminalnih dejanj 1 1 1 Emisije toplogrednih plinov 4 330 4 Solidarnost v skupnosti 100 0,9 30 Zaznava kriminala 1 2 2 Izraba vodnih virov 0 0,03 10 Dostop do nadaljnega izobraževanja 100 59,15 34 Poltično nasilje 1 1 1 Biotska raznovrstnost in habitati 100 100 1 Število let terciarnega izobraževanja 2 0,75 30 Število smrti zaradi prometnih nesreč 0 7,2 20 Povprečna leta šolanja žensk 16 12,9 27 Neenakost v doseženi izobrazbi 1 0,03 13 Število univerz, uvrščenih na svetovne lestvice 5 1 54 Vir: Social Progress Index. SPI je v visokih uvrstitvah v vseh proučevanih dimenzijah. V najboljšo skupino desetih držav zelo visokega družbenega napredka spadajo, ob Avstraliji in Kanadi, večinoma po prebivalstvu manjše države47. ZDA in Združeno kraljestvo sta v dimenziji priložnosti na ravni te skupine, a zaradi nižjih rezultatov v prvih dveh dimenzijah pristaneta v drugi skupini, kar je po mnenju avtorjev poročila mogoče pripisati večji moči filozofije individualizma. Večina držav EU, ki so vključene v poročilo, se uvršča v prvi dve skupini, sedem pa jih je uvrščenih slabše48. Slovenija je med 26 vključenimi državami EU na 11. mestu. Poročilo uvršča Slovenijo v skupino držav z visokim družbenim napredkom, v kateri je večina držav EU. V tej skupini so države s širše zastavljenim pristopom k družbenim socialnovarstvenim mrežam. S Češko, Estonijo, Slovaško in Poljsko spada Slovenija v skupino držav, ki so visoko po prehranjenosti in osnovnem zdravstvenem varstvu, toda pod ravnjo drugih držav v tej skupini, ko gre za zdravje in dobro počutje. Slovenija se v primerjavi z drugimi državami v tej skupini slabše uvršča predvsem v dimenziji, ki govori o priložnostih. Izpostavljena je komponenta strpnosti in vključenosti, v primerjavi z drugimi državami pa je tudi nekoliko slabše ocenjen dostop do visokega izobraževanja49. Uvrstitev Slovenije glede na indeks SPI je podobna kot lansko leto. 50 V primerjavi z lanskim letom sta se nekoliko izboljšali uvrstitvi v dimenziji osnovnih človekovih potreb, kjer je Slovenija na relativno visokem nivoju, in -za Slovenijo najslabši - dimenziji priložnosti. Poslabšala pa se je dimenzija temeljev blaginje, v kateri se sicer Slovenija uvršča med najboljše države. V tej dimenziji izstopa predvsem komponenta vzdržnost ekosistema, kjer se Slovenija uvršča na tretje mesto za Švico in Norveško. V negativnem smislu v tej dimenziji izstopa komponenta zdravje in dobro počutje, kjer sta umeščena dva izmed najslabših kazalnikov; stopnja samomorov in stopnja debelosti. Tretji najslabši kazalnik za Slovenijo je razpoložljivost cenovno dostopnih stanovanj. Med 14 kazalniki se Slovenija tudi letos uvršča med najboljše države na naslednjih področjih: odsotnost podhranjenosti, dostop do sanitarij, dostop od elektrike, število smrti zaradi onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih, stopnja umorov, stopnja nasilnih kriminalnih dejanj, politično nasilje, stopnja pismenosti odraslih, naročniki mobilne telefonije, biotska raznovrstnost in varovanje habitatov, politične pravice, pravica do združevanja in zbiranja, svoboda gibanja, svoboda veroizpovedi. V letošnjem poročilu je bila dodatno analizirana povezava med SPI, BDP ter tremi vsebinami: neenakostjo in revščino, Slika 42: Primerjava Slovenije z državami EU, uvrščenimi v prvo in tretjo skupine, 2015 trukt 47 Norveška, Švedska, Švica, Islandija, Nova Zelandija, Finska, Danska, Nizozemska 48 Madžarska, Latvija, Grčija, Litva, Hrvaška, Bolgarija, Romunija 49 Komponento sestavljajo štirje kazalniki: leta šolanja v terciarnem izobraževanju, povprečna leta šolanja žensk, neenakost v doseženi izobrazbi in število univerz, uvrščenih na svetovne lestvice. Slovenija zaostaja še zlasti pri zadnjem kazalniku. 50 Vrednost indeksa za Slovenijo znaša letos 81,62 od možnih 100 točk (19. mesto med 133 državami), preračun za leto 2014 na osnovi nove metodologije pa je 81,51. -- EU1 skupina — EU3 skupina — Slovenija Prehranjenost in osnov. zdrav. varstvo Voda in itarije Prebivališče Osebna Dostopnost temeljnega znanja lostop do inform. in komunik. Zdravje in dobro počutje Vir: Social Progress Index. Opomba: Od EU držav manjkata LU in MT. V prvi skupini zelo visokega razvoja so SE, FI, DK in NL. V tretji skupini srednje nizkega razvoja so GR, LV, LT, HR, HU, BG, RO. razporeditvijo mednarodne pomoči in zadovoljstvom z življenjem. SPI naj bi pomagal razumeti zvezo med družbenim in ekonomskim razvojem, čemur služi analiza SPI v razmerju do BDP, ki je razumljen kot komplementarni kazalnik družbenega razvoja. Države z najvišjo vrednostjo SPI imajo najnižjo neenakost, oz. najnižji Gini količnik. Hkrati poročilo navaja, da je SPI boljši pokazatelj družbene vključenosti kot količnik Gini, saj je bolj univerzalen in manj občutljiv na vrednosti, ki močno odstopajo od povprečja. Dimenzija temeljne človekove potrebe kaže močno korelacijo z BDP - slabša kot je ta dimenzija, večja je tudi neenakost distribucije dohodka. Najrevnejše so tiste države, kjer je največja tudi neenakost. Pogoj za spremembo tega stanja je univerzalno izboljšanja preskrbe s temeljnimi dobrinami, kot so v poročilu definirani zdravje, osnovno izobraževanje in osebna varnost - to pa onemogoča družbena neenakost. Sicer pa sedaj 73 % revnih živi v državah s srednje visokim dohodkom po merilih Svetovne banke.51 Tu se pokaže pomembnost SPI indeksa, saj nudi možnost, da se pri alokaciji mednarodne pomoči v večji meri upošteva tudi neekonomske kriterije. Nekateri se pri iskanju alternativ odločajo za kazalnik zadovoljstvo z življenjem, ki pa po mnenju avtorjev raziskave zdi manj ustrezno orodje za načrtovanje politik kot SPI. Pri tem pa so vsi trije (SPI, BDP in zadovoljstvo) dokaj soodvisni v prvih dveh dimenzijah, SPI in zadovoljstvo pa močneje korelirata, ko gre za tretjo dimenzijo (priložnosti). Indeks SPI naj bi se v naslednjih letih uporabljal tudi pri konkretnih projektih, saj naj bi pomagal razumeti zvezo med družbenim in ekonomskim razvojem. V okviru EU bo Direktorat za regionalno politiko v sodelovanju s pripravljavci poročila do oktobra letos pripravil predlog indeksa SPI na ravni NUTS II. 51 Med države s srednje visokim dohodkom spadajo tiste, ki imajo bruto nacionalni dohodek na prebivalca med 1.026 in 12.475 USD. http://www. worldbank.org/en/country/mic/overview statistična priloga Pomembnejši kazalci 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Pomladanska napoved 2015 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 1,2 0,6 -2,6 -1,0 2,6 2.4 2.0 2.1 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.220 36.868 36.006 36.144 37.246 38,558 39,474 40,701 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.678 17.960 17.506 17.550 18.065 18,635 19,032 19,583 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.000 21.500 21.600 21.800 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 83 83 82 82 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,5 12,0 11,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 7,3 8,2 8,9 10,1 9,7 9,2 8,6 7,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 2,3 -1,8 0,5 2,0 1,5 1,5 1,4 Inflacija2, povprečje leta 1,8 1,8 2,6 1,8 0,2 -0,2 1,0 1,4 Inflacija2, konec leta 1,9 2,0 2,7 0,7 0,2 0,4 1,4 1,3 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 10,1 7,0 0,3 2,6 6,3 5,6 6,2 5,0 Izvoz proizvodov 11,9 8,2 0,0 2,8 7,2 6,3 6,7 5,2 Izvoz storitev 3,4 2,5 1,5 1,8 2,5 2,6 4,2 4,2 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,6 5,0 -3,9 1,4 4,1 5,2 4,7 5,2 Uvoz proizvodov 7,4 6,0 -4,6 2,2 3,8 5,4 4,8 5,3 Uvoz storitev 2,5 -0,4 0,2 -3,1 5,6 4,1 4,3 4,4 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR -29 83 954 2.027 2.187 2.266 2.366 2.549 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,1 0,2 2,7 5,6 5,9 5,9 6,0 6,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 40.838 40.292 41.503 40.205 46.218 47.175* - delež v primerjavi z BDP, v % 112,8 109,3 115,3 111,2 124,1 Razmerje USD za 1 EUR 1,327 1,392 1,286 1,328 1,329 1,137 1,135 1,135 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 1,0 -0,1 -3,0 -3,9 0,3 1,1 1,6 1,8 - delež v BDP, v % 55,9 55,8 56,2 54,1 52,8 51,6 51,7 51,6 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,1 -1,3 -1,5 -1,1 -0,5 -0,4 -0,4 -0,2 - delež v BDP, v % 20,4 20,5 20,5 20,4 19,3 18,5 18,3 18,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -13,7 -4,6 -8,9 1,9 4,8 4,8 -2,0 4,0 - delež v BDP, v % 21,2 20,2 19,2 19,7 20,1 20,6 20,1 20,6 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2015). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilnobilančna statistika; * konec marca 2015. Proizvodnja 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -1,1 -0,9 1,7 -2,6 -1,7 -1,1 1,6 0,1 2,0 2,7 2,1 5,9 2,8 -2,5 -5,1 1,2 B Rudarstvo -7,4 1,3 -3,8 6,7 -9,6 -7,1 16,8 -1,6 32,9 -9,5 -28,2 1,7 -4,0 -11,0 -13,7 2,4 C Predelovalne dejavnosti -2,3 -1,5 3,7 -3,9 -2,0 -1,4 1,2 2,6 2,7 4,7 5,0 7,0 2,5 -2,7 -5,5 1,1 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 10,5 3,9 -14,2 7,0 1,9 3,2 3,1 -18,3 -10,0 -11,5 -16,1 -2,5 6,1 0,7 -0,9 1,9 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -16,8 -2,5 19,5 -24,5 -10,5 -3,4 22,8 36,8 40,0 19,8 -3,3 -1,5 -18,7 -11,6 -2,0 1,8 Stavbe -17,3 -20,4 3,8 -40,9 -25,1 -16,6 5,1 6,6 6,5 8,0 -4,5 -5,5 -36,2 -24,2 -14,1 -19,1 Gradbeni inženirski objekti -16,6 6,3 26,5 -8,5 -2,6 1,7 27,1 52,4 55,7 25,1 -1,9 0,0 -6,3 -5,9 3,5 11,0 TRŽNE STORITVE, medletna rast v % Storitve skupaj -2,8 -0,3 2,7 -2,8 -0,1 0,5 1,1 3,5 2,0 4,3 1,1 3,4 3,2 -3,1 -0,1 -1,4 Promet in skladiščenje 0,0 -0,1 6,2 -2,4 -0,2 0,6 1,6 7,2 6,1 7,0 4,5 2,4 5,4 -3,1 -2,3 0,4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti -2,9 0,4 1,1 -1,8 0,9 1,7 0,6 5,0 -0,3 0,6 -0,5 1,1 0,0 -0,3 2,8 -0,2 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -7,6 -2,1 -1,8 -4,0 -1,2 -3,1 -0,6 -4,7 -2,5 6,6 -5,7 3,4 4,7 -8,2 0,3 -10,1 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti -4,5 3,7 2,5 -0,4 5,5 3,7 5,4 0,2 -1,6 1,8 10,1 14,5 7,2 3,2 6,2 1,7 TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -3,6 -1,0 2,4 -7,1 2,1 -2,2 3,2 2,4 -1,2 5,7 2,6 4,9 2,7 1,2 2,5 -4,3 Realni prihodek v trgovini na drobno -2,2 -3,7 0,0 -7,0 -2,6 -4,6 -0,7 -0,7 -1,0 2,3 -0,8 0,8 -1,8 -2,0 -4,0 -5,2 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -6,3 4,7 7,2 -7,2 11,1 3,4 11,6 8,6 -1,7 12,8 9,0 11,7 11,3 6,8 15,4 -2,7 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 0,8 -0,2 3,8 -5,1 1,1 -1,4 4,7 6,2 3,0 6,0 0,1 0,2 5,8 -0,9 -1,3 0,7 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 1,2 0,3 -0,5 -3,4 -1,5 2,9 0,6 -2,0 -14,0 -3,4 3,9 6,8 -11,6 9,2 -2,4 3,4 Domači gostje, prenočitve -4,9 -3,4 -3,5 -6,1 -5,3 -2,4 0,5 -3,4 -8,1 -7,7 1,6 6,8 -6,0 2,0 -10,0 0,7 Tuji gostje, prenočitve 5,6 2,8 1,4 -0,6 0,9 5,6 0,7 -0,6 -17,4 -1,4 5,6 6,9 -15,0 13,3 2,6 4,8 Nominalni prihodek v gostinstvu -1,1 -1,4 2,1 -6,1 -3,0 0,5 2,9 2,8 3,3 1,2 1,1 7,0 -2,7 -3,1 -3,3 0,9 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 480,4 478,4 506,9 104,4 111,1 123,2 139,6 113,6 122,8 132,5 138,0 102,5 37,5 38,7 34,9 45,1 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -16,9 -13,3 -2,2 -15,2 -14,4 -12,1 -11,3 -8,3 -2,0 -0,1 1,6 4,1 -14,0 -15,6 -13,6 -13,4 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -11 -5 2 -9 -6 -4 -2 -1 3 3 3 6 -9 -5 -4 -5 v gradbeništvu -41 -22 -11 -30 -23 -18 -16 -14 -10 -10 -10 -11 -26 -23 -21 -22 v storitvenih dejavnostih -12 -12 5 -13 -13 -11 -10 -5 6 6 11 15 -11 -15 -14 -12 v trgovini na drobno 2 2 9 -5 0 8 3 2 7 10 18 18 -7 -8 15 12 potrošnikov -35 -33 -22 -30 -34 -33 -34 -30 -26 -17 -17 -15 -28 -38 -37 -36 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2013 2014 2015 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 -5,7 0,8 -1,6 -0,4 8,0 -0,8 -2,1 3,1 0,5 -0,3 5,7 4,8 -1,5 4,1 2,3 1,1 3,0 3,3 6,5 7,7 - - -1,1 -21,7 -8,0 6,0 74,1 30,2 0,0 -27,3 69,3 17,6 10,1 -18,7 -25,2 20,3 -4,5 -24,1 -52,7 -14,5 -3,4 29,8 - - -6,7 0,6 -2,2 -0,4 7,7 1,6 0,2 5,7 0,6 -0,3 7,9 6,5 1,0 5,8 4,5 3,3 7,6 4,2 7,6 8,8 - - 1,7 6,2 5,1 -1,3 5,5 -21,6 -19,4 -13,8 -9,7 -4,7 -15,3 -6,0 -15,7 -13,0 -16,2 -13,7 -18,2 -2,8 -1,5 -3,1 - - -5,3 -5,9 28,2 31,4 6,8 34,5 28,8 44,6 47,2 45,0 30,4 27,7 27,5 6,7 -1,8 -10,5 4,6 -2,8 3,4 -4,1 - - -19,6 -11,4 10,8 3,1 0,8 6,2 4,7 8,5 9,8 11,3 -0,2 13,6 15,9 -4,0 -5,1 -12,6 7,0 -0,7 -6,1 -8,6 - - 2,2 -5,5 31,8 41,5 6,3 49,1 41,1 63,0 65,1 60,4 44,6 34,1 32,5 11,6 0,4 -8,7 4,5 -4,1 7,7 -2,3 - - -2,1 5,0 1,3 0,3 1,9 2,8 2,9 4,7 2,3 2,5 1,3 7,0 3,3 2,7 1,8 -0,6 2,0 0,9 5,2 4,2 - - -1,5 2,8 0,8 1,3 2,8 6,5 5,9 8,9 4,6 6,1 7,6 7,3 3,6 9,8 2,5 2,4 8,9 -1,8 5,6 3,4 1,0 4,4 1,2 -1,9 2,3 5,3 6,0 3,8 1,1 0,2 -2,1 3,4 -0,4 -1,0 -0,3 -0,7 -0,6 -0,6 1,6 2,5 -11,2 11,1 -0,7 0,5 -1,4 -7,2 -6,3 -1,2 -0,6 -1,4 -5,1 17,5 9,8 -4,1 -0,5 -9,0 -7,1 2,1 4,8 3,2 2,0 7,5 6,2 3,6 6,4 0,5 0,6 -0,6 -0,7 -0,2 -3,7 4,2 -0,7 2,0 8,8 9,6 12,0 13,4 13,8 16,1 - - -3,4 1,4 2,2 2,7 4,8 2,2 1,9 3,2 2,5 -3,2 -2,9 8,4 1,1 7,9 2,9 0,7 4,2 2,0 6,4 6,4 - - -4,6 -3,9 -0,9 -1,4 0,1 -1,1 -0,6 -0,5 3,0 -3,2 -2,8 3,0 -0,8 4,8 -0,7 -1,3 -0,3 -1,2 2,9 0,9 - - -0,2 14,0 8,4 10,4 16,3 8,8 6,9 10,1 1,5 -3,4 -3,0 19,4 5,7 13,6 9,4 4,0 13,9 7,6 12,3 15,3 - - -4,6 -0,2 2,3 1,8 10,2 5,1 5,2 8,4 5,8 -0,1 3,3 6,3 2,3 9,4 1,6 0,1 -1,4 -6,7 3,4 4,4 - - 2,2 3,2 4,0 -3,2 0,1 -0,4 -3,4 -2,1 7,8 -2,9 4,8 -5,1 -1,3 -4,7 6,0 -0,7 5,6 6,2 12,4 2,2 - - -4,6 -3,5 4,3 -2,3 -0,9 -6,9 -5,7 2,4 -3,6 1,0 -1,3 -7,7 -8,7 -5,8 8,2 -0,7 -3,6 9,6 9,9 1,0 - - 5,8 6,4 3,8 -4,0 1,1 4,3 -0,2 -5,8 15,5 -4,9 8,3 -3,8 2,1 -4,2 4,5 -0,7 13,9 4,0 15,7 3,2 - - -0,6 1,3 3,9 0,7 4,1 1,4 2,0 5,1 4,2 2,7 2,9 0,7 4,5 -1,6 3,5 0,2 -0,4 6,9 8,6 5,6 - - 37,1 41,0 49,3 41,7 48,5 38,4 36,0 39,2 42,6 39,4 40,7 48,0 38,8 45,7 47,4 40,9 49,7 34,1 32,1 36,3 - - -11,6 -11,3 -12,4 -10,5 -11,0 -8,7 -8,9 -7,4 -5,3 -0,2 -0,5 1,0 -1,7 0,3 2,3 1,0 1,4 2,9 4,0 5,5 5,1 5,2 -4 -2 -4 -1 -2 -3 0 0 2 3 5 6 2 2 3 2 4 4 5 8 4 6 -16 -16 -17 -15 -17 -15 -17 -10 -16 -5 -8 -7 -12 -11 -9 -11 -10 -12 -10 -11 -15 -15 -10 -12 -12 -7 -10 -5 -6 -4 3 9 7 6 5 7 11 12 11 12 16 16 18 17 4 7 16 -5 -2 9 0 -3 2 17 1 10 9 10 18 22 13 24 20 9 22 18 -33 -31 -37 -34 -32 -29 -31 -29 -31 -25 -22 -17 -21 -13 -13 -20 -17 -14 -17 -14 -12 -11 Trg dela 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q4 3 4 5 6 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 920,2 913,4 917,9 912,9 913,8 910,5 916,5 912,9 919,8 917,5 921,3 919,7 912,7 914,3 914,0 913,1 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 810,0 793,6 797,8 789,2 795,0 794,4 795,8 784,2 799,6 803,0 804,4 798,0 790,1 793,0 795,4 796,5 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,0 38,2 35,4 37,4 38,9 38,1 38,4 31,7 37,1 37,5 35,1 32,8 37,4 38,7 39,0 39,1 V industriji in gradbeništvu 263,1 252,2 252,4 249,9 252,5 253,5 252,9 249,0 252,9 254,1 253,8 250,4 250,3 251,6 252,6 253,1 - v predelovalnih dejavnostih 182,9 177,7 178,3 177,8 177,6 177,5 177,8 177,3 178,2 178,6 179,2 178,8 177,9 177,5 177,7 177,7 - v gradbeništvu 59,8 54,3 54,0 52,0 54,6 55,7 54,6 51,5 54,6 55,4 54,5 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 V storitvah 510,0 503,2 510,0 502,0 503,6 502,8 504,6 503,5 509,7 511,4 515,5 514,9 502,4 502,6 503,8 504,3 - v javni upravi 50,7 49,1 48,8 49,3 49,3 49,1 48,9 48,7 49,0 49,0 48,5 48,1 49,2 49,3 49,3 49,4 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 120,9 121,0 122,2 120,7 121,1 120,5 121,6 121,6 122,4 121,6 123,1 123,3 121,0 120,9 121,2 121,3 ZAPOSLENI (C)1 717,0 698,7 703,0 696,1 700,0 699,6 699,2 693,8 703,5 706,1 708,8 704,2 696,9 698,2 700,3 701,5 V podjetjih in organizacijah 662,6 647,6 652,6 645,8 648,5 647,9 648,1 645,2 653,1 654,7 657,2 654,6 646,4 647,0 648,7 649,7 Pri fizičnih osebah 54,5 51,1 50,5 50,2 51,5 51,7 51,1 48,6 50,4 51,3 51,6 49,7 50,5 51,1 51,5 51,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 93,0 94,9 94,8 93,1 95,0 94,7 96,6 90,4 96,1 97,0 95,6 93,8 93,2 94,8 95,1 95,0 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,2 119,8 120,1 123,7 118,8 116,1 120,7 128,8 120,2 114,5 116,9 121,6 122,6 121,3 118,6 116,6 Ženske 52,2 57,4 59,6 57,0 56,7 57,0 58,9 61,2 59,4 58,4 59,6 60,0 56,9 57,3 56,7 56,2 Mladi (15 do 29 let) 24,9 28,8 30,4 29,2 27,7 26,7 31,6 33,6 30,5 27,4 30,2 30,0 28,9 28,6 27,6 26,8 Starejši od 50 let 38,2 38,9 37,3 40,7 39,3 38,1 37,3 39,0 37,7 36,5 36,0 37,8 40,1 39,5 39,5 38,9 Osnovnošolska izobrazba ali manj 33,3 34,2 33,8 36,5 34,1 32,6 33,6 36,4 33,8 32,1 32,8 35,3 35,9 35,1 34,0 33,2 Brezposelni več kot 1 leto 55,2 55,4 59,9 54,4 54,3 55,0 57,7 60,7 59,9 59,1 59,7 61,1 54,2 54,6 54,4 53,9 Prejemniki nadomestil in pomoči 33,9 33,0 26,6 39,3 33,7 30,3 28,7 32,7 26,2 23,9 23,7 28,7 38,4 35,8 33,9 31,4 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 12,0 13,1 13,1 13,5 13,0 12,8 13,2 14,1 13,1 12,5 12,7 13,2 13,4 13,3 13,0 12,8 Moški 11,5 12,5 12,0 13,4 12,5 11,9 12,4 13,5 12,1 11,1 11,4 12,3 13,2 12,8 12,4 12,1 Ženske 12,6 13,8 14,3 13,8 13,7 13,8 14,1 14,8 14,2 14,1 14,2 14,4 13,7 13,8 13,6 13,5 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 5,3 6,0 -4,6 4,6 -6,0 -1,9 9,3 2,7 -9,4 -4,8 6,9 -1,4 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,3 19,1 18,5 3,7 2,6 3,4 9,4 4,2 2,7 3,3 8,4 3,5 1,1 1,1 0,8 0,8 Izgubili delo 90,3 88,7 83,9 27,1 18,5 19,6 23,5 25,9 17,3 17,7 23,1 24,4 6,6 7,1 6,1 5,3 Brezposelni dobili delo 58,3 65,1 74,0 17,2 18,1 15,8 14,1 20,7 21,4 16,6 15,3 21,8 6,2 6,3 6,5 5,3 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 43,1 37,3 33,2 9,2 9,1 9,2 9,9 6,8 7,9 9,2 9,3 7,5 3,0 3,1 3,2 2,7 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 33,9 30,5 25,1 32,6 31,7 29,8 27,8 26,3 25,7 24,8 23,6 22,6 32,2 32,3 32,0 31,0 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,7 3,3 2,7 3,6 3,5 3,3 3,0 2,9 2,8 2,7 2,6 2,5 3,5 3,5 3,5 3,4 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2013 2014 2015 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 911,5 909,8 910,2 916,7 917,5 915,3 911,4 913,0 914,4 920,2 919,8 919,4 918,0 916,5 918,1 922,3 922,2 919,4 918,5 919,9 920,6 794,4 793,2 795,5 798,0 798,2 791,3 781,6 783,3 787,7 796,6 800,1 802,1 801,8 801,7 805,5 806,4 806,8 800,0 794,3 797,4 802,5 38,1 38,1 38,1 38,5 38,4 38,4 31,6 31,7 32,0 36,8 37,0 37,3 37,5 37,5 37,6 35,2 35,1 35,1 32,6 32,7 33,0 253,4 253,1 254,0 254,8 254,6 249,3 248,3 248,5 250,0 252,0 253,3 253,4 253,9 253,7 254,7 255,5 255,5 250,4 249,1 249,9 252,2 177,6 177,3 177,6 178,1 178,3 177,0 177,1 177,4 177,5 178,1 178,4 178,1 178,4 178,5 179,0 179,4 179,6 178,6 178,5 178,8 179,1 55,5 55,5 56,0 56,1 55,8 52,0 51,1 50,7 52,6 53,9 54,8 55,0 55,4 55,1 55,7 55,9 55,8 51,9 50,9 51,3 53,2 502,9 502,0 503,4 504,7 505,3 503,7 501,7 503,1 505,7 507,8 509,7 511,4 510,4 510,5 513,2 515,7 516,2 514,5 512,6 514,7 517,3 49,1 49,2 48,9 48,8 49,0 48,9 48,6 48,7 48,9 48,9 49,0 49,1 49,1 48,9 48,9 48,7 48,5 48,3 48,0 48,1 48,2 120,3 120,0 121,2 121,6 121,8 121,3 121,1 121,7 122,1 122,3 122,5 122,5 121,3 121,1 122,4 122,9 123,3 123,1 122,6 123,4 123,9 699,8 698,6 700,5 701,7 701,5 694,4 691,5 693,0 696,9 700,8 704,0 705,6 705,1 704,9 708,2 710,9 711,2 704,4 701,0 703,6 708,2 648,0 647,0 648,6 649,7 649,9 644,8 643,1 644,8 647,8 651,0 653,6 654,7 654,1 653,6 656,4 658,6 659,0 654,0 651,8 654,3 657,6 51,8 51,6 51,9 52,0 51,7 49,6 48,5 48,2 49,1 49,8 50,4 51,0 51,0 51,3 51,7 52,3 52,2 50,4 49,1 49,3 50,6 94,6 94,6 95,0 96,3 96,7 97,0 90,1 90,3 90,7 95,8 96,1 96,5 96,7 96,9 97,4 95,5 95,6 95,5 93,3 93,8 94,3 117,1 116,6 114,7 118,7 119,3 124,0 129,8 129,8 126,7 123,6 119,7 117,4 116,2 114,8 112,6 115,9 115,4 119,5 124,3 122,6 118,1 57,3 57,4 56,5 58,5 58,7 59,4 61,4 61,2 61,0 60,3 59,1 58,6 58,9 58,6 57,7 59,9 59,6 59,5 60,9 59,9 59,2 27,0 26,7 26,3 30,8 31,5 32,5 33,9 33,9 33,1 31,9 30,3 29,2 28,1 27,4 26,7 30,4 30,1 30,2 30,8 30,2 29,0 38,6 38,3 37,5 37,0 36,8 37,9 39,2 39,1 38,8 38,4 37,6 37,1 36,9 36,6 35,9 35,7 35,6 36,7 38,1 37,9 37,3 32,9 32,7 32,3 32,7 33,0 35,2 36,5 36,9 35,7 34,7 33,7 33,2 32,5 32,0 31,7 32,0 32,1 34,4 36,1 35,9 33,9 54,7 54,5 55,7 56,6 57,1 59,4 61,0 60,6 60,5 60,7 59,9 59,2 59,0 58,9 59,2 59,5 59,6 60,1 61,5 61,0 60,8 31,0 30,5 29,4 28,2 28,0 29,9 33,8 33,0 31,3 27,4 26,0 25,2 24,7 23,8 23,2 23,2 22,4 25,5 29,4 29,4 27,3 12,9 12,8 12,6 13,0 13,0 13,5 14,2 14,2 13,9 13,4 13,0 12,8 12,7 12,5 12,3 12,6 12,5 13,0 13,5 13,3 12,8 12,0 11,9 11,7 12,1 12,1 13,0 13,7 13,7 13,2 12,6 12,1 11,7 11,4 11,2 10,9 11,1 11,1 12,0 12,6 12,5 11,7 13,8 13,9 13,6 14,0 14,1 14,2 14,9 14,8 14,7 14,4 14,2 14,0 14,2 14,2 13,9 14,3 14,2 14,2 14,6 14,4 14,2 0,5 -0,5 -1,9 4,1 0,6 4,7 5,8 -0,1 -3,0 -3,1 -4,0 -2,3 -1,2 -1,4 -2,2 3,3 -0,5 4,0 4,8 -1,7 -4,5 1,0 0,9 1,5 6,0 2,0 1,4 1,7 1,4 1,2 1,0 0,8 0,9 0,8 0,8 1,7 5,9 1,5 1,0 1,3 1,1 1,1 7,7 5,5 6,4 7,2 7,0 9,3 13,1 6,6 6,2 6,1 5,3 5,8 6,6 4,8 6,3 7,1 6,2 9,8 12,5 5,9 6,0 5,3 4,1 6,4 5,4 5,2 3,5 6,2 6,0 8,5 7,6 7,6 6,3 5,6 4,3 6,7 6,3 5,0 4,0 6,2 6,5 9,0 2,9 2,9 3,4 3,8 3,3 2,8 2,8 2,1 1,9 2,6 2,5 2,8 3,0 2,7 3,5 3,4 3,2 2,7 2,8 2,2 2,5 30,4 29,8 29,3 28,5 27,9 27,1 26,4 26,3 26,2 26,0 25,7 25,4 25,0 24,7 24,6 24,6 23,4 22,8 22,6 22,3 22,8 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0 3,0 2,9 2,9 2,9 2,8 2,8 2,8 2,7 2,7 2,7 2,7 2,5 2,5 2,5 2,4 2,5 Plače v EUR 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2014 Q1 15 mar. 15 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1540 1535 1550 0,1 -0,2 1,1 -1,0 -0,5 0,3 0,6 0,9 1,1 1,3 1,2 0,5 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1495 1489 1509 0,8 0,7 1,5 0,0 0,5 1,0 1,2 1,7 1,4 1,4 1,3 0,4 Dej. javnih storitev (OPQ) 1675 1671 1674 -2,2 -2,3 0,3 -3,6 -3,0 -1,6 -1,1 -1,1 0,3 1,1 0,8 0,8 Industrija (B-E) 1529 1538 1561 2,5 2,6 3,2 1,9 2,6 2,9 3,1 3,7 2,7 3,4 2,9 1,4 Trad. tržne stor. (GHI) 1369 1354 1374 0,3 0,1 1,0 -0,6 -0,1 0,1 1,1 1,2 0,7 0,9 1,3 0,2 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1686 1672 1693 -0,3 -1,3 -0,3 -1,9 -1,5 -0,6 -1,1 -0,4 0,5 -0,5 -0,8 -0,5 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1311 1265 1291 -1,1 0,8 0,7 -0,8 1,1 0,0 3,0 0,4 -0,3 2,3 0,5 -0,7 B Rudarstvo 2128 1966 2007 3,6 -2,0 5,9 4,1 -6,8 -2,9 -2,4 2,9 8,3 10,7 2,0 -8,9 C Predelovalne dejavnosti 1483 1502 1523 2,5 2,8 3,3 1,6 2,9 3,0 3,6 3,9 2,8 3,1 3,2 2,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2340 2233 2316 3,3 3,0 2,6 6,2 2,8 3,6 -0,1 5,2 -1,1 6,5 -0,1 -4,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1475 1450 1452 0,1 0,7 1,4 0,3 0,1 1,0 1,3 -0,2 2,2 1,5 2,2 1,3 F Gradbeništvo 1192 1169 1177 -2,5 -1,4 0,3 -2,4 -2,1 0,1 -1,4 -0,1 0,7 -0,2 0,9 -0,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1395 1384 1414 0,8 0,4 1,2 -0,2 0,0 0,6 1,2 1,3 1,0 1,1 1,3 0,4 H Promet in skladiščenje 1466 1447 1444 -0,4 -0,2 1,1 -1,1 0,2 -0,9 0,8 0,9 0,0 0,3 3,0 0,7 I Gostinstvo 1081 1055 1069 -0,8 -0,4 -0,2 -1,3 -0,7 -0,6 0,9 0,6 0,1 0,6 -2,0 -2,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2074 2087 2149 -0,4 -1,4 0,1 -0,6 -2,7 -1,1 -1,4 -2,8 1,7 0,8 0,8 2,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2212 2243 2259 1,1 0,1 1,2 -2,1 1,2 1,2 0,3 -0,2 2,7 -0,2 2,3 3,9 L Poslovanje z nepremičninami 1489 1465 1501 -0,6 -0,3 -1,2 -1,1 0,2 -0,6 0,2 -0,8 -1,1 -0,5 -2,4 -1,1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1715 1712 1738 -1,1 -2,4 1,1 -2,2 -3,4 -1,5 -2,6 0,1 0,5 1,5 2,2 0,8 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1016 1008 1006 0,7 0,0 2,4 -2,4 0,7 0,7 0,9 3,3 2,7 2,6 1,2 0,3 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1744 1748 1744 -1,8 -1,4 1,0 -2,4 -2,1 -0,6 -0,6 -0,9 1,2 2,1 1,5 1,8 P Izobraževanje 1622 1622 1626 -3,3 -3,3 0,0 -5,4 -4,2 -2,0 -1,3 -1,2 -0,1 0,7 0,7 0,5 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1676 1662 1667 -1,3 -2,0 -0,1 -2,3 -2,3 -2,2 -1,4 -1,2 -0,2 0,7 0,4 0,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1614 1594 1596 -2,8 -3,0 -0,5 -5,7 -3,8 -1,4 -1,0 -0,4 -0,5 0,2 -1,1 -0,5 S Druge dejavnosti 1376 1347 1355 -0,9 -0,4 -1,1 -0,6 -0,7 -1,1 0,9 -1,4 -0,7 -0,3 -2,2 -1,9 Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. 2013 2014 2015 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 0,8 -0,4 0,4 0,7 0,3 0,7 0,7 1,6 0,4 1,0 0,5 1,7 1,7 0,7 1,6 1,1 1,0 1,4 0,2 -0,3 1,6 1,8 0,1 1,1 1,3 0,8 1,5 1,4 2,7 0,9 1,5 0,8 2,0 2,0 0,5 1,8 1,3 1,0 1,7 0,0 -0,7 1,9 -1,7 -1,7 -1,5 -0,9 -1,0 -1,5 -1,2 -1,2 -0,9 -0,2 -0,1 1,0 0,9 1,2 1,2 0,8 1,0 0,6 0,9 0,7 0,8 3,6 2,0 3,2 2,7 3,5 3,1 3,3 5,8 2,1 2,2 1,8 4,0 4,3 1,8 4,2 2,2 2,2 4,1 0,2 -0,1 4,2 1,0 -0,3 -0,5 1,2 0,1 2,0 0,9 0,9 1,7 0,8 -0,1 1,4 1,0 0,2 1,4 0,6 2,4 0,9 -0,1 0,1 0,4 0,0 -1,9 -0,1 -0,4 -1,9 -1,0 -0,3 0,4 -1,4 1,1 0,1 0,4 0,2 -0,8 -0,9 0,8 -2,2 -0,8 -0,1 -2,1 0,7 2,2 -3,6 1,5 0,9 1,9 6,2 -1,7 2,3 0,9 2,1 -2,3 -0,8 1,8 1,5 3,6 2,3 -2,1 1,5 -0,9 0,3 -1,3 -1,8 -4,9 -1,8 5,1 -13,0 3,3 -8,1 19,1 -0,9 7,2 10,4 7,3 10,1 12,2 9,9 -0,2 0,9 5,5 -4,0 -20,3 -0,5 3,4 2,0 3,7 2,4 4,4 3,9 4,0 5,3 2,4 2,5 1,8 4,3 4,6 1,1 3,7 2,7 2,5 4,4 0,3 1,1 4,8 10,0 3,1 -2,1 7,4 -0,9 -5,9 1,8 11,9 2,3 -1,2 -0,9 -1,0 -0,1 10,3 9,5 -3,0 -0,1 2,9 -0,4 -9,8 -2,8 -0,5 1,7 1,7 0,9 0,8 2,2 0,2 0,5 -1,3 1,1 0,8 4,8 2,7 -2,0 3,8 2,3 1,6 2,7 -0,2 1,0 3,0 1,1 -1,7 0,9 -1,1 -2,5 -0,5 -1,4 0,5 0,6 1,0 0,8 0,3 0,2 -1,4 0,7 0,1 1,4 1,1 -0,9 -1,0 -0,1 1,1 -0,4 1,1 0,8 1,3 1,5 0,8 0,8 2,2 1,1 0,2 1,6 0,9 0,7 1,7 1,0 1,5 1,2 0,6 0,1 0,6 1,7 0,3 -4,7 2,5 -2,7 3,0 1,3 0,8 0,5 -0,1 -0,5 0,6 0,9 -0,8 0,9 0,4 7,1 1,5 -0,5 1,6 1,0 -0,7 -1,0 -0,1 0,8 -0,6 2,4 -0,1 1,4 0,5 0,0 -1,3 1,7 1,6 -0,5 0,6 -1,2 -2,7 -2,0 -2,4 -3,2 -1,0 -0,8 -1,8 -0,6 -1,1 -2,3 -0,9 -0,8 -0,5 -6,9 3,6 0,2 1,5 0,9 -0,2 1,7 1,7 0,7 0,1 0,8 0,5 6,5 4,0 -1,4 1,0 2,7 -3,0 1,5 0,3 0,3 -1,1 2,8 4,3 0,8 0,3 1,0 -1,7 7,5 -1,0 0,5 8,5 -1,8 5,1 -0,3 -1,4 0,0 0,5 0,4 -0,4 -1,1 -0,9 -0,5 -1,6 -1,6 -0,3 -0,1 -1,0 -0,4 -1,8 -2,7 -2,6 -1,1 -1,6 -0,5 -2,3 -2,4 0,3 -2,1 -2,6 -3,0 -1,6 -0,3 2,3 -0,2 -1,7 3,4 2,9 -0,3 2,1 2,4 0,7 3,7 1,0 1,9 -0,4 0,8 0,2 1,3 1,0 2,1 -0,3 3,2 3,8 2,8 2,2 3,2 2,5 3,6 2,1 2,1 0,7 1,1 1,9 0,4 -0,1 0,5 -0,4 -0,8 -0,6 0,8 -1,0 -1,5 -1,5 -0,8 -0,3 0,8 0,9 1,9 1,6 1,9 2,8 0,8 1,8 1,9 1,7 1,9 2,0 -2,4 -2,2 -1,3 -1,5 -1,4 -1,1 -0,8 -1,5 -1,2 -0,5 -0,4 0,6 0,7 0,8 0,6 0,6 0,8 0,5 0,5 0,6 0,5 -2,2 -1,8 -2,4 -1,8 -0,4 -1,8 -1,3 -1,4 -1,1 -0,8 -0,6 0,7 0,3 1,2 0,4 1,1 0,5 -0,4 0,6 -0,2 0,2 -0,7 -2,6 -0,9 -1,4 -0,5 -1,1 -0,4 0,8 -1,6 -0,7 -1,7 0,8 -1,0 1,5 0,0 -1,4 -2,6 0,7 -0,5 -1,4 0,3 -0,8 -1,2 -1,2 0,9 -0,5 2,3 -1,6 -1,0 -1,7 -2,1 -0,7 0,8 0,3 -0,8 -0,3 -1,8 -1,7 -3,0 -2,8 -1,9 -1,1 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 CPI, medletna rast v % 2,6 1,8 0,2 2,3 1,5 2,1 1,1 0,5 0,6 -0,2 -0,1 -0,4 1,5 1,2 1,9 2,6 Hrana in brezalkoholne pijače 4,1 3,6 -0,3 4,4 3,6 4,1 2,3 1,0 -0,6 -1,0 -0,7 -0,3 3,3 3,1 4,4 4,4 Alkoholne pijače in tobak 6,5 7,0 3,6 10,6 7,5 7,4 3,0 2,7 4,4 3,6 3,7 4,2 7,8 7,4 7,5 7,5 Obleka in obutev -0,2 0,2 -0,9 2,1 -1,2 1,0 -0,8 -0,9 -1,0 -0,1 -1,6 -0,9 0,0 -3,1 -0,5 1,1 Stanovanje 3,8 3,1 0,1 2,1 2,9 2,8 4,6 1,4 0,3 -0,3 -0,8 -1,6 3,3 2,8 2,5 3,4 Stanovanjska oprema 0,1 -1,2 -1,2 -1,1 -1,8 -1,2 -0,6 -0,9 -0,2 -2,0 -1,6 -1,8 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 Zdravje 0,4 -0,5 -0,1 -0,2 -2,1 0,4 0,1 -0,1 0,7 -0,9 -0,4 0,0 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 Prevoz 3,3 0,3 0,2 1,5 -0,5 0,5 -0,4 -0,2 1,9 -0,1 -0,9 -4,5 -0,9 -0,9 0,2 2,0 Komunikacije -2,4 -1,2 -1,9 -3,8 -1,9 1,2 -0,1 -1,4 -0,5 -2,8 -2,8 -0,5 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 Rekreacija in kultura 1,4 0,1 0,7 -0,3 -0,5 0,6 0,4 0,4 -0,1 -0,2 3,0 4,2 -0,4 -0,5 -0,6 0,7 Izobraževanje 2,9 2,6 0,1 4,6 4,6 1,4 -0,1 -0,1 -0,2 0,0 0,8 0,7 4,6 4,6 4,6 4,6 Gostinske in nastanitvene storitve 4,5 6,5 1,1 9,2 8,8 7,0 1,6 0,9 1,7 1,0 0,7 1,0 8,6 8,6 9,1 9,6 Raznovrstno blago in storitve 2,4 1,3 1,6 2,4 2,7 0,5 -0,5 1,8 1,9 1,6 1,2 0,8 2,1 2,9 3,1 1,2 HICP 2,8 1,9 0,4 2,7 1,8 2,2 1,1 0,6 0,8 0,1 0,0 -0,5 1,6 1,6 2,2 2,8 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,0 1,6 1,0 1,9 1,4 1,9 1,2 1,3 1,3 0,6 0,7 1,0 1,4 1,3 1,5 2,0 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,9 0,0 -0,6 0,8 0,2 -0,2 -0,6 -0,8 -1,1 -0,5 -0,1 0,1 0,5 0,2 0,0 -0,3 Domači trg 1,0 0,3 -1,1 1,1 0,3 0,1 -0,3 -1,0 -1,4 -1,1 -0,8 -0,3 0,6 0,1 0,1 0,1 Tuji trg 0,7 -0,2 -0,1 0,4 0,2 -0,6 -0,9 -0,6 -0,8 0,1 0,7 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 Na evrskem območju 0,1 -0,4 -0,7 0,4 0,0 -0,7 -1,3 -1,4 -1,5 -0,6 0,8 0,7 0,3 0,0 -0,4 -0,8 Izven evrskega območja 2,0 0,3 1,1 0,6 0,7 -0,3 0,0 1,1 0,8 1,8 0,6 0,1 0,8 1,1 0,3 -0,3 Indeks uvoznih cen 1,9 -0,4 -1,4 0,8 -0,5 -0,3 -1,5 -2,1 -1,4 -1,0 -1,2 -0,7 -0,6 -1,3 0,5 1,2 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 12,7 0,2 -1,9 5,6 0,1 -0,7 -4,1 -4,6 -0,2 -1,5 -1,0 -9,0 -0,6 -0,7 1,8 3,8 Naftni derivati 13,0 1,7 0,7 6,4 0,4 0,4 -0,4 -0,9 4,2 1,7 -2,0 -11,9 -0,8 -0,9 3,1 5,5 Promet 1,6 11,3 11,1 8,6 8,6 17,3 10,9 14,6 15,8 7,3 7,3 1,1 8,6 8,6 8,6 17,3 Ostale regulirane cene2 -0,6 -1,5 3,6 -3,9 -2,9 -0,8 1,5 2,2 5,7 3,2 3,2 5,0 -3,8 -3,8 -1,1 -0,8 Regulirane cene skupaj 9,2 1,2 0,5 4,3 0,5 1,0 -0,8 -1,0 2,6 0,4 -0,1 -7,5 -0,1 -0,3 2,0 4,3 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI3, medletna rast v % Efektivni tečaj4 nominalno -1,2 1,0 0,2 0,2 0,6 1,6 1,4 1,0 0,8 0,0 -0,8 -2,8 0,2 0,4 1,1 1,6 Realni (deflator HICP) -1,1 1,3 -0,1 0,9 0,7 2,2 1,4 0,6 0,7 -0,7 -1,3 -3,2 0,3 0,4 1,6 2,6 Realni (deflator ULC) -3,0 0,4 -2,5 -1,2 0,1 0,6 2,2 -1,0 -2,0 -2,5 -4,7 USD za EUR 1,2856 1,3282 1,3288 1,3204 1,3066 1,3246 1,3611 1,3697 1,3712 1,3252 1,2492 1,1270 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 Vir podatkov: SURS, ECB, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 3 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB. 4 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2013 2014 2015 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 2,2 1,4 1,3 1,3 0,7 0,8 0,1 0,6 0,4 0,7 0,8 0,0 -0,3 -0,3 -0,1 -0,2 0,2 -0,5 -0,4 -0,3 -0,7 4,3 3,5 2,4 2,2 2,2 1,6 0,9 0,4 0,0 -0,9 -1,0 -1,1 -1,5 -0,4 -0,5 -0,3 -1,2 -1,3 -0,3 0,7 0,8 7,5 7,1 3,0 3,0 3,0 2,6 2,7 2,6 2,4 4,9 6,0 3,5 3,5 3,8 3,7 3,4 4,0 4,1 4,2 4,2 4,1 0,1 1,7 0,3 0,1 -2,9 -2,2 -3,2 2,5 -0,6 -1,1 -1,3 -0,5 1,7 -1,2 -1,7 -2,6 -0,5 1,4 -0,6 -3,1 -2,4 2,7 2,1 3,9 4,8 5,2 3,6 0,4 0,1 -0,9 0,4 1,3 0,2 -0,5 -0,7 -0,6 -0,5 -1,3 -1,5 -1,9 -1,3 -1,0 -0,8 -1,5 -0,4 -0,4 -0,9 -1,4 -0,5 -0,7 -0,1 0,4 -0,7 -1,6 -2,3 -2,1 -2,3 -1,1 -1,3 -1,4 -1,9 -2,1 -2,3 0,3 0,7 0,0 0,0 0,2 -0,2 -0,4 0,4 0,7 0,8 0,6 -0,7 -1,0 -0,9 -0,5 -0,4 -0,3 0,4 -0,3 0,1 -0,2 0,0 -0,4 -0,6 -0,3 -0,3 0,1 -0,9 0,2 1,3 2,3 2,1 0,8 -0,2 -0,9 -0,4 -0,1 -2,2 -4,8 -4,6 -4,0 -5,1 2,5 1,1 1,6 -0,5 -1,5 -1,6 -1,3 -1,4 -1,2 -0,9 0,6 -2,0 -3,1 -3,4 -3,5 -2,4 -2,5 -2,6 1,2 0,1 -0,8 0,9 0,2 0,9 0,4 -0,1 0,7 0,3 0,0 0,5 -0,4 -0,3 -0,3 -0,5 0,1 1,8 3,0 4,2 4,1 4,1 4,3 1,3 0,1 -0,5 0,1 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 0,7 0,6 0,9 0,7 0,6 0,7 0,8 0,8 9,9 2,0 2,0 1,5 1,4 0,6 0,9 1,3 1,4 2,0 1,7 1,1 1,2 0,7 0,6 0,7 0,8 1,2 1,0 0,8 0,8 0,2 0,1 0,7 1,0 -3,2 1,7 1,7 1,9 1,9 1,9 1,7 1,6 1,5 1,7 1,5 -3,6 5,8 0,9 1,0 0,6 0,8 2,2 1,5 1,1 1,2 0,9 0,9 0,2 0,6 0,5 1,0 1,0 0,3 0,0 -0,1 0,1 0,1 -0,1 -0,7 -0,5 -0,4 -0,7 2,1 1,7 1,6 1,4 0,7 1,2 1,1 1,6 1,3 1,4 1,4 0,8 0,7 0,5 0,4 0,4 1,3 1,1 1,0 0,8 0,5 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 -0,5 -1,0 -0,9 -1,4 -1,1 -0,9 -0,6 -0,6 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,1 0,1 0,4 0,9 0,2 0,1 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,2 -1,0 -1,2 -1,1 -1,0 -0,9 -0,6 -0,6 -0,4 0,0 0,0 -0,2 -0,9 -0,9 -1,1 -0,7 -0,6 -0,9 -0,4 -1,2 -0,7 -0,5 -0,2 0,0 0,6 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,8 1,8 -0,3 -1,0 -1,0 -1,5 -1,4 -1,2 -1,8 -1,2 -2,0 -1,4 -1,2 -1,2 -0,5 -0,1 0,8 0,8 0,8 0,8 0,9 0,6 1,2 0,0 -0,6 -0,4 -0,3 0,8 0,8 1,1 1,3 0,6 0,9 0,9 1,9 1,3 2,2 1,8 0,9 -0,8 -0,6 -0,2 1,1 3,0 -0,4 -1,6 -1,5 -2,0 -0,9 -1,5 -2,0 -2,7 -1,9 -1,1 -1,2 -1,1 -0,8 -1,1 -0,5 -0,9 -2,3 -1,5 -0,9 0,3 0,5 -1,3 -4,2 -5,9 -3,8 -2,5 -3,4 -5,7 -4,6 -2,9 0,9 1,3 0,2 -1,9 -2,9 0,5 0,7 -4,0 -9,8 -9,4 -7,6 -8,5 -0,3 -3,5 -2,4 -0,2 1,6 0,8 -2,5 -0,9 1,5 6,0 5,2 4,1 1,4 -0,3 -0,2 -0,1 -5,7 -13,2 -12,3 -10,2 -11,5 17,3 17,3 17,3 8,0 8,0 14,6 14,6 14,6 15,8 15,8 15,8 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 1,1 1,1 1,1 0,0 -0,8 -0,8 2,7 0,8 0,8 3,7 1,4 1,4 6,4 6,4 4,2 3,6 2,3 3,6 3,4 3,1 3,1 3,4 5,7 5,8 0,8 0,5 -1,6 -1,4 -1,0 -0,1 0,1 -2,0 -1,2 0,6 3,6 3,6 1,9 0,0 -0,7 1,2 1,2 -2,6 -8,4 -7,9 -6,2 -7,4 2,0 1,3 1,3 1,5 1,5 0,9 0,7 1,3 1,1 1,0 0,3 0,3 0,0 -0,3 -0,7 -0,7 -1,0 -1,9 -2,6 -3,7 -4,0 2,7 1,4 1,3 1,6 1,2 0,8 0,0 1,1 0,8 1,0 0,5 -0,2 -0,8 -1,1 -1,4 -1,2 -1,2 -2,3 -3,1 -4,2 -4,4 1,3310 1,3348 1,3635 1,3493 1,3704 1,3610 1,3659 1,3823 1,3813 1,3732 1,3592 1,3539 1,3316 1,2901 1,2673 1,2472 1,2331 1,1621 1,1350 1,0838 1,0779 Plačilna bilanca 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 3 1 4 1 5 1 6 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 954 2.027 2.150 482 587 477 480 338 559 620 634 409 304 263 108 215 Blago -36 763 1.307 206 262 247 48 298 311 328 370 364 159 138 -15 138 Izvoz 21.256 21.692 23.119 5.323 5.540 5.330 5.499 5.581 5.742 5.750 6.045 5.861 1.925 1.921 1.809 1.810 Uvoz 21.292 20.929 21.812 5.116 5.279 5.083 5.451 5.284 5.431 5.422 5.675 5.497 1.765 1.782 1.824 1.672 Storitve 1.509 1.755 1.707 400 485 532 339 320 432 565 389 411 162 152 168 165 Izvoz 5.106 5.308 5.523 1.141 1.304 1.550 1.313 1.177 1.372 1.584 1.391 1.258 425 424 432 448 Uvoz 3.597 3.553 3.816 741 819 1.018 974 856 939 1.019 1.001 847 263 272 264 283 Primarni dohodki -292 -243 -612 28 -76 -192 -2 -115 -115 -203 -179 -192 17 18 -15 -80 Prejemki 1.138 1.015 1.219 256 270 219 270 307 359 250 303 275 137 120 92 58 Izdatki 1.430 1.258 1.830 228 346 411 272 422 474 453 482 467 120 102 107 137 Sekundarni dohodki -227 -249 -252 -152 -83 -110 95 -165 -69 -71 53 -174 -34 -45 -30 -8 Prejemki 931 923 934 196 191 201 334 180 239 193 321 172 59 53 57 82 Izdatki 1.157 1.172 1.186 348 274 310 239 345 308 264 268 346 93 97 87 90 Kapitalski račun 41 109 79 31 -4 5 76 0 -39 12 106 34 12 12 -14 -1 Finančni račun 1.028 2.887 2.148 892 646 712 637 333 443 613 759 778 367 295 102 250 Neposredne naložbe -466 -60 -1.186 47 177 -101 -182 -81 -664 -445 5 -353 38 272 -43 -53 Imetja -439 5 -53 69 28 -125 32 101 2 -115 -41 39 20 128 -7 -92 Obveznosti 27 64 1.134 22 -149 -23 214 182 666 331 -46 392 -18 -144 36 -40 Naložbe v vrednost. papirje 220 -3.976 -3.967 -131 -2.095 423 -2.174 -3.097 -1.220 80 269 625 -269 145 -2.589 349 Finančni derivativi 89 32 1 20 -13 10 15 -2 -9 2 10 16 4 -18 14 -9 Ostale naložbe 1.215 6.886 7.212 1.022 2.558 297 3.009 3.356 2.328 1.050 479 511 628 -88 2.745 -99 Imetja 1.634 2.241 4.896 1.209 772 -26 286 1.713 2.031 299 854 770 587 161 453 158 Ostali lastniški kapital 155 152 84 14 69 2 68 14 70 1 0 8 12 70 0 -1 Gotovina in vloge 1.216 2.069 5.066 865 546 119 538 1.516 1.964 469 1.116 498 353 72 437 37 Posojila 371 -1 -260 -29 171 -96 -47 -78 -48 -98 -37 -80 -18 67 71 33 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 28 -10 10 12 -18 0 -4 17 -3 -4 0 0 4 -6 -6 -6 Komercialni krediti in predujmi -49 24 6 342 1 -43 -277 204 83 -50 -230 336 233 -42 -43 86 Ostale terjatve -88 7 -10 5 3 -8 7 40 -35 -19 4 8 1 1 -6 9 Obveznosti 418 -4.645 -2.316 187 -1.786 -323 -2.723 -1.643 -297 -751 375 259 -42 250 -2.292 257 Ostali lastniški kapital 0 0 -6 0 0 0 0 0 0 -1 -5 0 0 0 0 0 Gotovina in vloge 1.026 -4.246 -831 188 -1.981 429 -2.883 -1.075 -54 21 278 -140 -319 68 -2.299 251 Posojila -938 -269 -1.401 317 63 -558 -91 -366 -297 -705 -34 378 448 193 -31 -99 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 41 39 -44 21 31 -10 -2 -1 -40 -2 0 0 7 10 10 10 Komercialni krediti in predujmi 285 -184 -163 -333 73 -163 238 -214 81 -46 16 19 -180 -12 15 69 Ostale obveznosti 5 15 128 -6 28 -21 14 14 13 -19 120 2 2 -10 12 26 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja -31 5 89 -67 19 83 -30 157 8 -74 -3 -20 -33 -17 -25 61 Neto napake in izpustitve 33 752 -81 378 63 230 81 -5 -77 -19 20 336 51 19 8 36 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.112 2.163 2.341 521 533 531 579 551 590 572 628 n.p. 203 182 178 173 Blaga za vmesno porabo 12.138 12.425 13.032 3.051 3.159 3.115 3.100 3.261 3.270 3.261 3.241 n.p. 1.073 1.102 1.045 1.012 Blaga za široko porabo 6.811 6.960 7.676 1.673 1.824 1.672 1.791 1.776 1.875 1.889 2.136 n.p. 611 632 577 614 Uvoz investicijskega blaga 2.402 2.573 2.760 646 667 564 696 645 698 632 786 n.p. 254 219 260 189 Blaga za vmesno porabo 14.005 13.635 13.541 3.457 3.448 3.282 3.448 3.317 3.386 3.398 3.440 n.p. 1.136 1.195 1.196 1.057 Blaga za široko porabo 5.671 5.906 6.382 1.392 1.485 1.475 1.554 1.519 1.608 1.600 1.655 n.p. 482 491 489 505 Vira podatkov: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). 2013 2014 2015 7 I 8 I 9 I 10 I 11 I 12 1 2 I 3 I 4 I 5 I 6 I 7 I 8 I 9 I 10 I 11 I 12 1 1 2 I 3 142 144 191 180 91 209 68 -14 283 254 121 185 207 96 316 293 96 244 122 -27 314 154 -1 94 68 -1 -20 80 48 169 141 19 150 138 -21 211 194 60 115 98 46 220 1.925 1.511 1.894 1.994 1.866 1.639 1.807 1.769 2.005 1.954 1.850 1.938 2.039 1.557 2.153 2.185 2.019 1.841 1.814 1.868 2.179 1.772 1.512 1.800 1.926 1.867 1.658 1.726 1.722 1.836 1.813 1.830 1.788 1.901 1.579 1.942 1.991 1.959 1.725 1.716 1.822 1.959 188 199 145 132 116 92 94 88 138 148 138 146 184 221 160 130 129 131 146 101 164 531 541 478 447 413 453 388 354 435 457 445 470 546 540 498 476 416 499 396 391 471 343 342 333 315 297 362 294 266 297 309 306 324 362 319 338 346 287 368 250 290 307 -142 -18 -33 -19 -12 30 -63 -65 13 1 -32 -85 -60 -69 -74 -62 -87 -29 -79 -82 -30 80 76 62 60 67 142 70 78 159 156 111 92 91 75 84 83 75 144 70 71 135 222 94 95 80 80 112 133 143 147 154 143 177 151 144 158 146 162 174 149 153 165 -57 -36 -16 -1 -12 108 -44 -84 -37 -37 -5 -27 -55 -35 19 31 -6 27 -42 -92 -40 65 58 77 79 63 192 62 59 59 73 94 72 58 42 93 120 81 121 51 63 58 123 94 93 80 75 84 106 144 96 110 99 99 114 76 74 88 87 94 94 155 98 16 0 -11 22 9 45 1 0 -2 7 -29 -16 19 -17 10 20 52 34 8 16 9 129 293 290 468 126 44 104 -180 409 153 90 199 214 22 377 35 174 550 370 -61 469 -101 51 -51 -195 35 -23 12 -98 4 -132 -161 -371 -18 -158 -270 -40 22 23 -48 -43 -263 -33 -48 -43 7 68 -43 74 -21 48 4 -25 23 48 -138 -25 117 -5 -153 43 41 -45 68 -99 8 202 33 -21 62 76 44 136 136 394 66 20 245 157 -27 -176 91 83 217 130 89 204 24 -1.824 -374 -408 -2.738 50 -946 -219 -55 -312 106 286 424 -662 506 193 303 129 6 2 2 5 1 9 -1 -3 2 -10 2 -1 4 -3 0 11 -3 3 -7 18 5 12 154 131 634 1.908 467 439 2.543 373 1.248 458 622 541 97 412 -346 779 46 209 -263 565 49 -130 55 475 156 -346 540 1.099 74 1.177 328 526 271 -98 126 -233 599 487 448 -268 589 0 1 0 70 -4 2 2 5 6 69 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 6 76 103 -60 342 98 99 460 1.049 7 1.028 410 527 411 -4 62 -369 690 796 432 -346 411 -12 -82 -2 31 12 -90 7 -26 -59 24 -22 -50 -69 1 -30 3 -32 -7 -8 -50 -22 0 0 0 -1 -1 -1 6 6 6 -1 -1 -1 -1 -1 -1 0 0 0 0 0 0 -16 -144 118 35 2 -314 24 105 75 87 -75 71 -55 -109 115 100 -30 -300 15 128 192 1 -8 0 -1 48 -41 41 -39 38 -29 16 -22 -14 15 -19 33 -29 0 7 -1 2 37 -285 -76 -158 -1.752 -813 100 -1.444 -299 -70 -130 -96 -270 -196 -286 113 -179 442 239 -5 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -1 0 0 -5 0 0 0 0 0 524 -250 155 -259 -1.843 -780 311 -1.299 -88 -24 -6 -23 28 45 -52 16 -17 278 -76 -53 -11 -344 48 -262 10 -20 -81 14 -187 -192 39 -160 -176 -165 -255 -284 -105 -96 167 665 -223 -64 -3 -3 -3 -1 -1 -1 0 0 0 -13 -13 -13 -1 -1 -1 0 0 0 0 0 0 -136 -63 37 89 107 43 -267 57 -4 -58 14 126 -107 -3 64 87 -31 -41 -356 234 141 -2 -16 -3 3 4 7 44 -14 -16 -14 36 -9 -24 18 -13 119 -36 37 7 37 -42 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 82 -3 4 -1 6 -35 62 116 -21 -7 11 4 -2 -20 -52 -14 38 -27 24 -76 32 -30 150 110 266 25 -211 34 -166 127 -107 -1 31 -12 -57 50 -278 26 272 240 -50 146 204 149 178 197 197 185 168 179 204 202 183 205 207 161 205 226 202 200 168 191 n.p. 1.115 912 1.088 1.163 1.069 869 1.089 1.030 1.142 1.121 1.066 1.083 1.159 903 1.199 1.210 1.112 919 1.024 1.072 n.p. 604 449 619 623 599 569 559 570 646 634 584 657 663 476 750 728 710 698 606 609 n.p. 204 155 205 221 241 234 186 202 256 244 226 227 230 181 221 265 271 250 191 208 n.p. 1.165 987 1.130 1.237 1.208 1.003 1.124 1.064 1.130 1.115 1.146 1.125 1.198 981 1.218 1.212 1.209 1.019 1.100 1.139 n.p. 509 438 528 549 516 490 474 518 527 547 550 511 549 472 579 593 554 508 490 531 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2012 2013 2014 2012 2013 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9| 10 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 221 233 263 221 232 233 229 233 233 233 233 232 231 232 Centralna država (S.1311) 5.057 6.563 7.240 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 4.995 4.965 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 610 581 685 610 609 613 609 610 600 600 601 601 604 610 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.267 8.917 8.762 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 9.052 9.031 Nefinančne družbe (s.11) 19.470 14.902 11.729 19.470 19.425 19.265 19.152 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 18.501 18.102 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.135 1.763 1.485 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 Denarni sektor (S.121, 122) 5.194 5.020 3.684 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 5.311 5.198 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.558 29.620 25.155 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 33.705 33.198 V tuji valuti 1.309 1.097 950 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 1.177 1.152 Vrednostni papirji skupaj 5.862 7.026 7.469 5.862 5.846 5.927 5.780 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 29.582 27.051 25.843 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 30.194 30.091 Čez noč 8.678 8.558 10.157 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 8.812 8.861 Vezane vloge - kratkoročne 7.056 6.689 5.955 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 8.260 8.222 Vezane vloge - dolgoročne 13.780 11.569 9.267 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 12.843 12.688 Kratkoročne vloge na odpoklic 68 235 464 68 81 120 158 174 192 205 249 274 279 320 Vloge v tuji valuti skupaj 552 487 510 552 538 554 549 520 548 536 520 541 521 506 Čez noč 372 324 354 372 372 383 363 361 354 340 342 362 333 324 Vezane vloge - kratkoročne 123 91 84 123 109 114 128 103 103 113 97 95 109 104 Vezane vloge - dolgoročne 56 72 72 56 56 56 57 55 91 82 81 84 79 78 Kratkoročne vloge na odpoklic 1 0 0 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0 0 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,20 0,11 0,07 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 0,12 0,11 0,10 0,10 0,10 0,10 Vezane vloge do 1 leta 2,31 1,86 0,98 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,48 5,40 5,06 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 5,39 5,30 5,34 5,31 5,11 5,49 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,32 3,86 4,41 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 5,68 3,03 2,66 3,37 3,73 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,88 0,54 0,16 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,570 0,221 0,210 0,186 0,204 0,223 0,206 0,209 0,201 0,210 0,221 0,226 0,223 0,226 6-mesečni 0,830 0,336 0,309 0,323 0,343 0,362 0,329 0,324 0,299 0,321 0,336 0,342 0,340 0,342 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,066 0,021 0,013 0,015 0,018 0,024 0,022 0,020 0,018 0,018 0,020 0,018 0,020 0,020 6-mesečni 0,146 0,080 0,066 0,073 0,080 0,080 0,090 0,080 0,080 0,080 0,080 0,080 0,080 0,080 Viri podatkov: BS, EUROSTAT. 2013 2014 2015 11 I 12 1 I 2 I 3 I 4 I 5 I 6 I 7 I 8 I 9 I 10 I 11 I 12 1 1 2 3 I 4 233 233 239 239 245 209 227 228 229 230 230 237 246 263 265 282 445 642 4.881 6.563 6.448 6.437 6.476 6.154 6.262 6.296 6.459 6.512 6.581 6.936 7.010 7.240 7.443 7.502 7.163 7.368 570 581 585 585 584 582 577 582 594 596 606 611 618 685 654 631 633 633 8.996 8.917 8.879 8.849 8.853 8.850 8.835 8.810 8.808 8.814 8.813 8.807 8.791 8.762 8.842 8.802 8.834 8.826 17.918 14.902 14.691 14.599 14.544 14.531 14.429 14.039 13.867 13.764 13.586 12.603 12.511 11.729 11.825 11.728 11.676 11.569 1.966 1.763 1.993 1.968 1.962 1.945 1.929 1.921 1.881 1.858 1.873 1.665 1.654 1.485 1.463 1.455 1.642 1.519 4.752 5.020 5.014 5.294 4.818 5.012 4.863 3.896 4.347 4.108 3.732 4.037 3.915 3.684 3.657 3.696 3.479 3.353 32.569 29.620 29.594 29.706 29.154 29.298 29.017 27.756 28.005 27.645 27.220 26.425 26.191 25.155 25.232 25.176 24.885 24.707 1.144 1.097 1.090 1.075 1.046 1.036 1.025 1.019 1.010 1.011 994 986 973 950 1.059 1.006 983 957 5.366 7.026 6.921 6.944 7.028 6.731 6.845 6.763 6.933 6.987 6.968 7.240 7.326 7.469 7.579 7.618 7.542 7.566 29.645 27.051 27.255 27.501 27.034 27.187 27.067 26.577 27.060 26.869 26.318 26.492 26.309 25.843 25.930 25.800 25.359 25.884 8.729 8.558 8.779 9.066 8.979 9.278 9.390 9.582 10.236 10.138 9.870 10.329 10.398 10.157 10.731 10.947 10.842 11.200 8.110 6.689 6.730 6.888 6.893 7.215 7.088 6.768 6.876 6.928 6.720 6.477 6.250 5.955 5.708 5.610 5.320 5.302 12.495 11.569 11.422 11.264 10.852 10.389 10.252 9.875 9.585 9.368 9.265 9.172 9.155 9.267 9.078 8.838 8.762 8.916 311 235 324 283 310 305 337 352 363 435 463 514 506 464 413 405 435 466 511 487 493 488 490 496 496 508 510 516 538 528 535 510 566 604 601 585 334 324 328 324 333 335 336 350 345 354 354 348 353 354 401 447 442 433 98 91 93 93 90 94 92 90 96 92 115 110 110 84 86 77 81 75 79 72 72 71 67 67 68 68 69 70 69 70 72 72 79 80 78 77 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,09 0,09 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,07 0,07 0,07 0,07 0,06 0,06 0,05 0,05 0,05 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 1,07 1,04 1,00 0,93 0,89 0,85 0,81 0,74 0,66 0,58 0,51 0,46 5,17 5,36 5,38 5,42 5,26 5,58 5,23 4,84 5,2 5,01 5,09 4,65 4,72 4,38 4,17 4,85 3,34 4,71 4,59 6,58 3,96 4,21 6,63 5,51 1,53 5,05 2,82 4,66 3,07 4,50 3,89 2,40 3,39 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,15 0,15 0,15 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,223 0,275 0,292 0,288 0,305 0,330 0,325 0,241 0,205 0,192 0,097 0,083 0,081 0,081 0,063 0,048 0,027 0,006 0,327 0,373 0,396 0,387 0,407 0,430 0,417 0,333 0,305 0,292 0,200 0,184 0,182 0,176 0,152 0,126 0,097 0,074 0,020 0,020 0,022 0,018 0,021 0,017 0,016 0,012 0,013 0,020 0,008 0,008 0,006 -0,020 -0,466 -0,889 -0,802 -0,812 0,072 0,075 0,083 0,081 0,078 0,075 0,068 0,069 0,072 0,073 0,059 0,057 0,053 0,023 -0,403 -0,773 -0,707 -0,727 Javne finance 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 4 1 5 1 6 1 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.999,1 14.728,2 15.492,0 3.419,9 3.495,0 3.733,1 4.080,2 3.634,1 3.905,1 3.686,5 4.266,2 3.633,8 1.187,0 1.133,7 1.174,3 1.290,1 Tekoči prihodki 14.030,6 13.637,4 14.377,0 3.184,6 3.293,1 3.510,9 3.648,8 3.409,9 3.695,2 3.501,4 3.770,4 3.411,7 1.107,7 1.060,8 1.124,5 1.225,5 Davčni prihodki 13.118,3 12.648,4 13.191,6 2.946,8 3.107,4 3.188,1 3.406,0 3.147,0 3.317,0 3.237,5 3.490,1 3.252,4 1.046,5 997,0 1.063,9 1.061,0 Davki na dohodek in dobiček 2.656,6 2.137,4 2.385,9 577,1 510,9 442,5 606,9 595,6 686,3 466,3 637,7 601,7 70,9 163,5 276,6 62,6 Prispevki za socialno varnost 5.244,1 5.127,2 5.272,5 1.264,9 1.283,4 1.261,3 1.317,6 1.303,9 1.302,5 1.300,7 1.365,3 1.339,5 432,4 426,3 424,7 423,0 Davki na plačilno listo in delovno silo 25,6 23,4 20,2 5,5 6,1 5,5 6,3 4,8 5,3 4,7 5,4 4,5 2,1 2,0 2,0 2,2 Davki na premoženje 233,9 254,1 244,2 24,2 67,8 91,3 70,8 19,2 29,3 100,3 95,4 26,9 17,3 30,4 20,1 32,1 Domači davki na blago in storitve 4.876,1 5.027,4 5.191,2 1.039,2 1.224,7 1.357,0 1.406,5 1.170,9 1.300,1 1.350,5 1.369,6 1.246,0 521,1 375,5 328,1 527,3 Davki na medn. trgov. in transaksije 82,5 77,5 77,7 19,4 22,9 18,2 17,0 19,1 19,0 18,5 21,1 21,3 8,3 7,6 7,0 6,6 Drugi davki -0,6 1,3 -0,2 16,5 -8,4 12,4 -19,2 33,5 -25,7 -3,5 -4,5 12,5 -5,7 -8,2 5,5 7,2 Nedavčni prihodki 912,3 989,0 1.185,4 237,8 185,7 322,8 242,7 262,9 378,2 264,0 280,3 159,3 61,2 63,9 60,6 164,5 Kapitalski prihodki 62,5 67,1 51,4 10,7 13,1 12,8 30,4 11,6 10,5 13,1 16,2 10,8 4,1 4,6 4,4 5,8 Prejete donacije 9,2 32,7 18,9 12,9 2,7 14,7 2,4 1,3 11,0 4,3 2,2 2,4 0,9 0,3 1,4 10,4 Transferni prihodki 51,7 52,7 4,5 0,5 0,4 50,9 0,9 1,4 0,4 0,5 2,3 1,2 0,0 0,0 0,3 0,3 Prejeta sredstva iz EU 845,1 938,4 1.040,3 211,2 185,6 143,8 397,7 209,9 188,0 167,2 475,2 207,7 74,1 67,9 43,6 48,0 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.125,7 16.286,4 16.751,2 4.137,4 4.011,6 3.846,2 4.291,2 4.290,2 3.957,1 4.009,3 4.494,6 4.287,6 1.452,2 1.260,2 1.299,3 1.373,0 Tekoči odhodki 6.813,5 6.838,4 7.042,1 1.842,8 1.819,0 1.496,7 1.679,8 1.923,6 1.692,4 1.581,3 1.844,8 1.970,1 727,3 519,2 572,5 503,8 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.727,7 3.616,7 3.610,4 908,5 936,6 871,2 900,4 919,5 908,4 883,3 899,2 926,2 294,5 280,7 361,5 295,0 Izdatki za blago in storitve 2.373,0 2.238,9 2.232,3 559,1 565,9 526,7 587,2 531,7 538,8 546,9 614,8 500,4 197,5 194,0 174,3 198,3 Plačila obresti 647,9 840,1 1.097,4 319,1 295,2 77,8 148,0 451,8 221,9 131,0 292,6 497,2 227,9 38,8 28,5 3,9 Sredstva, izločena v rezerve 64,9 142,6 102,1 56,2 21,3 20,8 44,2 20,5 23,3 20,1 38,2 46,2 7,3 5,7 8,3 6,5 Tekoči transferi 7.687,0 7.671,3 7.591,9 1.948,5 1.893,7 1.922,4 1.906,6 1.984,3 1.848,4 1.883,4 1.875,8 1.933,2 637,4 633,4 622,9 731,8 Subvencije 502,7 519,5 467,4 190,5 111,9 77,5 139,6 205,5 80,3 71,3 110,2 201,2 33,2 44,7 34,1 28,4 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.384,2 6.343,1 6.335,0 1.576,7 1.585,9 1.626,0 1.554,5 1.561,9 1.600,0 1.621,1 1.552,1 1.564,1 534,5 525,4 526,0 610,4 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 741,0 734,2 714,3 158,1 185,2 185,7 205,3 204,5 147,7 173,2 188,8 153,4 67,2 57,7 60,3 67,1 Tekoči transferi v tujino 59,0 74,4 75,2 23,3 10,7 33,2 7,2 12,3 20,4 17,8 24,7 14,5 2,6 5,6 2,5 25,8 Investicijski odhodki 915,0 1.031,8 1.444,4 141,6 146,3 259,7 484,2 188,1 269,8 414,6 572,0 175,3 38,1 50,6 57,5 80,9 Investicijski transferi 319,9 319,5 270,0 42,5 52,0 69,3 155,6 31,5 50,7 67,9 119,8 37,9 16,1 23,3 12,7 23,0 Plačila sredstev v proračun EU 390,3 425,5 402,9 161,8 100,5 98,0 65,0 162,7 95,9 62,2 82,1 171,1 33,2 33,7 33,6 33,5 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.126,6 -1.558,2 -1.259,2 -717,5 -516,6 -113,1 -211,0 -656,1 -52,0 -322,8 -228,3 -653,9 -265,2 -126,5 -125,0 -82,9 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2013 2014 2015 8 I 9 I 10 I 11 I 12 1 I 2 I 3 I 4 I 5 I 6 I 7 8 I 9 I 10 I 11 I 12 1 1 2 I 3 1.204,9 1.238,2 1.275,2 1.201,0 1.604,1 1.231,9 1.196,6 1.205,6 1.286,1 1.337,4 1.281,7 1.175,8 1.166,8 1.343,9 1.382,2 1.317,0 1.567,1 1.311,7 1.074,3 1.247,7 1.159,5 1.125,9 1.210,9 1.144,3 1.293,5 1.199,3 1.140,1 1.070,6 1.185,4 1.279,3 1.230,5 1.130,0 1.147,2 1.224,2 1.260,4 1.185,2 1.324,8 1.275,9 998,1 1.137,7 1.063,1 1.064,0 1.142,4 1.067,1 1.196,5 1.135,8 994,4 1.016,8 1.116,3 1.072,3 1.128,4 1.029,8 1.058,3 1.149,4 1.157,6 1.117,5 1.215,0 1.221,6 945,9 1.084,9 188,7 191,2 187,8 190,0 229,1 207,0 199,3 189,3 241,3 185,7 259,4 75,3 191,5 199,5 197,0 204,1 236,6 207,6 202,6 191,5 419,4 418,9 420,1 427,8 469,7 430,5 445,0 428,5 435,7 432,5 434,2 436,8 432,9 431,1 438,2 439,1 488,0 454,6 440,4 444,5 1,6 1,6 1,9 2,0 2,5 1,7 1,4 1,6 1,8 1,7 1,8 1,9 1,4 1,5 1,6 1,6 2,1 1,6 1,4 1,5 29,3 29,8 19,9 35,7 15,3 6,8 6,6 5,9 11,9 6,0 11,4 23,6 37,5 39,2 27,6 40,4 27,4 11,1 10,0 5,8 408,0 421,6 512,7 408,8 485,0 478,9 329,6 362,4 444,9 439,2 416,0 489,1 383,2 478,2 485,4 421,5 462,7 504,8 361,2 379,9 6,3 5,3 5,8 6,1 5,1 5,0 7,2 6,9 6,6 5,7 6,7 6,2 5,9 6,3 6,9 6,7 7,6 5,9 6,2 9,1 9,7 -4,5 -5,8 -3,2 -10,2 6,0 5,3 22,2 -25,9 1,4 -1,2 -3,0 5,9 -6,4 0,9 4,1 -9,4 36,0 -76,0 52,5 96,4 61,9 68,5 77,2 97,0 63,5 145,7 53,8 69,1 207,0 102,2 100,3 88,9 74,8 102,8 67,7 109,8 54,3 52,2 52,8 2,7 4,4 4,7 5,5 20,2 3,8 4,4 3,4 3,0 3,5 4,0 4,7 3,9 4,4 4,1 4,0 8,1 3,3 3,7 3,8 0,2 4,0 0,3 0,5 1,6 0,6 0,1 0,6 1,0 0,5 9,5 0,3 0,2 3,8 0,8 1,1 0,3 0,4 0,8 1,1 0,4 50,2 0,3 0,5 0,2 0,7 0,1 0,6 0,1 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 1,3 0,4 0,5 0,1 0,0 1,1 42,0 53,8 59,0 50,2 288,5 27,4 52,0 130,5 96,6 53,8 37,5 40,6 15,3 111,3 115,6 126,3 233,3 32,0 71,6 104,0 1.179,8 1.293,4 1.332,4 1.367,6 1.591,3 1.439,9 1.474,7 1.375,6 1.335,2 1.326,2 1.295,8 1.411,8 1.279,4 1.318,2 1.500,5 1.389,9 1.604,2 1.419,5 1.402,6 1.465,6 460,8 532,1 532,6 565,1 582,1 624,9 672,0 626,6 622,5 536,0 533,9 516,5 524,0 540,7 686,6 568,3 589,9 637,9 619,2 713,0 290,5 285,7 285,1 295,5 319,8 299,6 345,1 274,9 287,5 290,5 330,4 299,5 294,0 289,8 294,6 293,1 311,5 316,7 303,8 305,7 161,0 167,4 173,1 183,1 231,1 176,4 184,2 171,1 183,3 165,5 190,0 207,9 169,9 169,1 179,6 182,4 252,8 153,8 146,7 200,0 1,7 72,2 66,8 78,8 2,3 141,9 135,9 173,9 143,0 73,3 5,7 3,4 53,2 74,4 204,6 84,5 3,6 142,8 159,3 195,2 7,6 6,8 7,6 7,7 28,9 7,0 6,8 6,7 8,8 6,8 7,7 5,8 6,9 7,4 7,8 8,3 22,0 24,7 9,4 12,1 582,5 608,2 617,1 628,6 660,9 697,0 652,4 634,9 590,1 644,3 614,0 717,7 580,1 585,6 599,7 618,5 657,7 673,1 620,0 640,1 21,2 27,9 34,4 48,5 56,6 119,7 65,7 20,2 31,9 33,2 15,1 31,0 18,1 22,2 23,9 43,8 42,5 78,3 103,0 19,9 503,5 512,1 516,7 513,9 523,9 514,9 524,3 522,8 531,0 543,8 525,1 613,3 502,8 505,0 513,3 517,6 521,2 515,9 516,8 531,5 53,7 64,8 63,2 63,3 78,8 56,5 57,4 90,7 25,1 55,8 66,8 59,3 56,7 57,1 59,2 54,3 75,3 72,6 -3,8 84,6 4,0 3,4 2,7 2,9 1,6 6,0 5,0 1,3 2,0 11,4 7,0 14,0 2,4 1,3 3,3 2,7 18,7 6,3 4,0 4,2 83,2 95,5 122,6 125,2 236,4 68,6 59,1 60,4 75,0 92,5 102,3 129,7 131,4 153,4 151,2 141,8 279,0 63,9 43,5 67,9 21,3 25,1 41,5 29,6 84,5 1,7 9,4 20,4 14,8 20,3 15,6 22,6 22,8 22,4 44,3 31,0 44,5 10,3 17,0 10,6 32,0 32,5 18,6 19,1 27,3 47,7 81,7 33,3 32,7 33,1 30,0 25,2 21,0 16,0 18,7 30,3 33,1 34,3 102,9 33,9 25,0 -55,2 -57,2 -166,6 12,8 -208,0 -278,0 -170,0 -49,1 11,2 -14,1 -236,0 -112,6 25,7 -118,4 -72,8 -37,1 -107,7 -328,2 -217,9 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DDV - davek na dodano vrednost, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ESI - Economic Sentiment Indicator, ESR-2010 - Evropski sistem računov 2010, EU - Evropska unija, EUR - evro, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ICŽP - indeks cen življenjskih potrebščin, IKT - informacijsko-komunikacijska tehnologija, MF -Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RČV - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SPI - Social Progress Index, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UL - Uradni list, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.