PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir ____________________________________________________Leto XXVIII. Št. 199 (8292) TRST, četrtek, 24. avgusta 1972 PRIMORSKI raravjBj njegovpredhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK JT 26. novembra 1943 v vasi ZaMi nad Cerknim, noimrten n. dklostll. Od 5. do 17. septembra 1044 se je tlaka! v tiskal ^ cu prl Gorenj1 Trebužl, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskim pri Idriji. Bdi je edini tiskani partoaratri DNEVNIK v «»iii*nj,. » in kvalitete izdelkov. Posebno tW n kvalitete lzaeiKov. rosenno U v °St treba posvetiti živinoreji kle Carstvu. Zadružniki končno žago,, aj°, da bodo sodelovali pri raz- 5? J0r*h, ki jih bo imel predsednik ldSfzev’ saJ 3e zadružništvo demo-*tavJ. a oblika posredovanja in prediha način reševanja obstoječih petin ^j ostrega spora med prefektu-;v 'd trgovci prihaja v Rimu v s sindikati in s predstavniki vPrašanj. '""■Miti jo uvesti maksimirane cene na drobno. Generalni ravnatelj Confco-mercio Capritti je v tej zvezi po razgovoru s prefektom Ravallijem izjavil, da se maksimalnih cen sploh ne more uveljavili, saj bi določili maksimalne cene za nekatere vrste izdelkov, za nekatere kakovosti in bi se na splošno položaj sploh ne izpremenil. Zahteval je poseg države pri uvozu mesa, da se prepreči previsoko število posrednikov pri trgovini r, sadjem in zelenjavo, da se razbije razne monopole in prepreči preveliko število posrednikov na splošno. 130 italijanskih trž- nic s sadjem in zelenjavo na debelo je skrajno zastarelih in re morejo vršiti svoje naloge. Trgovci na drobno pa so v rokah onih, ki jim dostavljajo blago in so žrtve zvišanj cen, ki jih je nekdo drugi določil. V tej zvezi je Capritti navedel primer tare pri prodaji sadja in zelenjave, ki se v Italiji prodaja izključno v lesenih zabojčkih, ki dosežejo 20 odstotkov skupne teže blaga, ker se noče uvesti standardna embalaža, ki bi dosegla največ 6 odstotkov teže. Polemika okrog barvne televizije so ponovno razvnema. V tej zvezi so nekateri pogledali, kaj pravi petletni gospodarski načrt in kakšne podatke predvideva če bi tudi v Italiji uvedli barvno televizijo. Pri tem se upošteva razširjenost barv nih televizorjev v drugih evropskih državah: 500 tisoč v Franciji, en milijon v Veliki Britaniji in dva milijona in pol v Nemčiji: Na tej osnovi predvidevajo, da bi bilo v Italiji prvo leto 80 tisoč barvnih televizorjev, drugo leto 200 tisoč, tretje 350 tisoč, četrto 550 tisoč in peto en milijon televizorjev. Izdatki bi torej dosegli 400 milijard lir. V istem razdobju bi dodatna najemnina za televizijske oddaje znašala 20 milijard lir. ki bi jih morali plačati tudi oni. ki ne ba imeli barvnega televizorja. V zvezi z barvnimi oddajami trdi član vodstva PSI prof. Silvano La-briola, da Andreottijeva vlada ni sposobna, da bi kaj takega zagovarjala v parlamentu. Zaradi tega je morala vse napraviti na skrivaj, v resnici pa niso obvestili niti vseh ministrov in kolikor je do sedaj znano sta vse sklenila dva ministra in palača Chiggi. Najvidnejši predstavniki vlade so vesti izvedeli iz dnevnikov in tajnik stranke, ki je sestavni del večine, je moral zagroziti s krizo, da je lahko izvedel nekaj več. Predsednik Nixon ob prihoda v Miami Beach. 1,1.....................................................................................................................................................................i i PO NEDELJSKIH NEMIRIH V ČILSKI PRESTOLNICI Poveljnik santiaške vojne oblasti prepovedal vse javne manifestacije Strogo nadzorstvo nad radijskimi in televizijskimi oddajami - Allendejeva vlada pripravlja davčno reformo, ki bo posebno prizadela imovitejše sloje SANTIAGO DE CHILE, 23. - Po proglasitvi izrednega stanja v santia-ški pokrajini je general Hector Bravo Munoz, poveljnik vojne oblasti, prepovedal vse javne shode, ki jih oblasti izrecno ne dovolijo. Gen. Munoz je sprejel tudi druge ukrepe, ki zadevajo širjenje vesti, ki bi utegnile povzročati preplah, oziroma, ki so pretirane in provokatorske. Končno je ukazal strogo nadzorstvo nad orožjem, ki je v rokah zasebnikov (lovci itd.). Pred vladno palačo so oblasti pokazale občinstvu kakih dvajset avtobusov in filobusov, ki so jih demonstranti hudo poškodovali pred tremi dnevi. Za nerede so obtožili pripadnike gibanja »Patria y libertad*. ter z govoricami, da namerava-1 skupino »Rolando Matus*, ki je včla- 'MlIlllHiiiiiiiiiiiiiiiiiililllIlIllIfMlllllltlllllllllllllMllIlllHHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIliiuiiiillllllll ^USPEŠEN SESTANEK NA MINISTRSTVU ZA DELO Po zapori petih tovarn Montedison Podjetje vztraja pri svojem sklepu, ki ga je vlada pred počitnicami že odobrila 23. — Podtajnik za delo De tiil(j ^ je danes sestal s predstav-Strju družbe Montedison. confindu-S ta, jn sindikalnih organizacij, je razpravljal o položa-zvezi z zaporo tekstilnih to-Hiv v krajih Suša, Borgone in Sta?0 della Vallesusa ter dveh kita0 tekstilnih vlaken RHO v V nu in v Motta San Damiano. 4$ ?°ročilu ministrstva je rečeno, razni predstavniki povedali stališča, podtajnik De Cocci fij? '»•ndno pozval družbo, da za 5 dl vazdobje suspendira zaporo bo medtem ministrstvo pri-tavti n°ve sestanke na ustrezni S' to^lr za cene je tudi izrekel mnenje, da tržišči z zelenjavo in ribami na debelo ne zadoščata in da negativno vplivata na določanje cen. Zato so menili, da bo treba čimprej pripraviti nove strukture za ti dve središči. Končno je v tiskovnem poročilu še rečeno, da je odbor sprejel z zadovoljstvom vest, da so se združenje trgovcev in Dciavske zadruge obvezale, da ne bodo povišale cen, če jih ne bode povišali proizvajalci. Poleg tega so tudi povabili prebivalstvo, naj se obme na urad za cene tržaške prefekture v vseh primerih, ko opazijo neupravičene poraste cen, nadzorne policijske organe pa so pozvali, naj budno čuvajo nad cenami. Na sestanek so bili povabljeni tudi nekateri predstavniki organizacij, ki niso stalne članice odbora za cene. Zato se zdi še bolj čudno, zakaj niso povabili tudi predstavnikov sindikalnih organizacij, torej delavcev, ki so največji nakupovalci in seveda najbolj prizadeti zaradi bolj alj manj upravičenih porastov cen. Obrnili smo se na tajništvo CGIL, kjer so nam posredovali nekaj zanimivih podata kov in ocen o sedanjem položaju. Sindikalne organizacije spremljajo gibanje cen že dalj časa, stanje pa ni bilo nikoli tako zaskrbljujoče kot v zadnjih tednih. Poleg porastov cen živil je vlada dopustila, da so povišali tarife nekaterih o-snovnih uslug, kot so telefoni, obenem pa pripravljajc nove, seveda povišane cenike za prevoze, elektriko in še druge nujne potrebe vsega prebivalstva. Taka politika lahko pripelje zelo daleč in prav v teh dneh so spet začele krožiti govorice o morebitni inflaciji :vsi pogoji za tako finančno potezo so namreč dani. Podražitev živil je tudi pri nas znatna: sadje je letos za tretjino draž- »iiiiiiiiiiiniimiiim imm n immiiim m Umrla je Pavla Hočevar je kot lani, nekatere vrste mesa so se podražile kar za SO odstotkov. »Delavcem bi radi spet vzeli zrezek in jim pustili samo mineštro!* Sicer tudi mineštra postaja dražja zaradi povišanja cen zelenjave. In isto velja za kruh, kate rega s« dobi v prodajalnah samo v «luksusni» izdelavi, za delikatese, pa tudi za oblačila, obuvala in sploh vse tisto, kar moramo kupovati vsak dan. Točnih podatkov nam sicer pri CGIL niso znali posredovati, saj niso niti za to poklicani, zato se je govor zasukal na vzroke sedanjega položaja. Po mnenju sindikalistov CGIL vzrok niso povišanja plač z novimi delovnimi pogodbami, kot nekateri namigujejo. «V zadnjih časih smo sklenili samo novo pogodbo za delavce tovarn likerjev in ka.i imajo ti opravka pri sadju, telefonih, e-lektriki... Vzrok je prodajna mreža, ki je vse preveč razpredena, še zlasti pa je preveč posredovalcev med proizvajalcem in na-kupnikom. Posredovalci večkrat zaslužijo neprimerno več kot proizvajalec ali trgovec. Zanimiv primer so uvozniki govejega mesa: le teli je v Italiji 12, kj so lani zaslužili sikoro 35 milijard lir! V Trstu vplivajo na porast cen, poleg vsedržavnih in mednarodnih poviškov še krajevni vzroki. Pri nas je vsekakor preveč prodajaln, ena vsakih 50 prebivalcev. Glavna vzroka tega nenormalnega stanja sta pomanjkanje industrijskih dejavnosti, zaradi česar se veliko ljudi enostavno «vrže» v trgovino, in prevelika važnost, ki so jo nekateri trgovci položili na nakupe Jugoslovanov. Jugoslovanski nakupovalci so pred leti naravnost valili v Trst za vsakršen nakup, njihovo notranje tržišče pa sc vedno bolj urejuje in stabilizira in tako sedaj na primer lahko kupijo isti televizor Zanussi v Jugoslaviji, saj je tam tovarna, povezana s pordenonsko industrijo. Poleg tega pa je Trst v izrednem položaju, saj ga je meja odrezala od naravnega zaledja*. Zaključek pogovora je bil seveda, da je edini način, po katerem se lahko korenito reši vprašanje cen, izboljšanje prodajnega sistema, ki mora biti vse bližji proizvajalcem. V tej smeri bodo tudi delovale sindikalne in druge delavske organizacije. Iz talnega obvestila v včerajšnjem ljubljanskem «Delu» smo izvedeli, da je v Ljubljani v teh dneh prenehalo biti plemenito srce zavedne delavne in napredne slovenske žene, upokojene učiteljice in nekdanje urednice atenskega sveta» v Trstu, Pavle Hočevarjeve. Starejši generaciji tržaških Slovencev v prvi vrsti, pa tudi našemu sedanjemu rodu, njeno ime ni neznano: starejšim iz spominov na leta pred prvo svetovno vojno, med njo in že nekaj časa med obema vojnama, mlajšim iz našega dnevnika, v katerem smo leta 1969 v podlistku objavljali njene spomine pod naslovom *Pot se vije» in jih potem tudi ponatisnili v knjigi. Ugledni, v Ljubljani živeči tržaški Slovenec dr. Lavo Čermelj, je v predgovoru h knjigi zapisal, da predstavlja ta njena knjiga spominov «koristen in pomemben doprinos k zgodovini našega naroda, zlasti še našega ženstva ter prvi prikaz skoro docela prezrtega področja iz življenja tržaških Slovencev pod fašističnim režimom». Sama pa je na prvih straneh svojih spominov zapisala: «Življenjska pot me je vodila skozi žarišče najbolj žive narodnostne borbe v Trstu in po prizorišču široko razmahnjenega prizadevanja za uveljavljenje ženskih pravic v vseh panogah javnega in osebnega življenja na Slovenskem*. Naša dolžnost ]e zato, da ji ob njenem poslednjem slovesu, tihem in skromnem, posvetimo teh nekaj besed v zahvalo za vse, kar je v svoji mladosti naredila za naše slovenske ljudi na Tržaškem v hudih letih naše narodne preteklosti. Pokojna Pavla Hočevar se je na začetku zadnjega desetletja preteklega stoletja rodila v številni družini, pri hiši je bilo sedem otrok, v Malih Laščah na Dolenjskem. Prve tri razrede osnovne šole je obiskovala v Velikih Laščah, naslednje pa v Ljubljani. Nadarjeno dekle so nato na prigovarjanje učiteljev vpisali na Višjo dekliško šolo v Ljubljani, kjer je po štirih letih opmoUa učiteljsko maturo. Prvo službeno mesto je dobila l. 1908 v Loškem potoku, potem je službovala še v zakotni vasici Zagozdec ob Kolpi, v letu 1910 pa je na pobudo vodstva Ciril-Metodove družbe v Ljubljani vložila prošnjo za prosto učiteljsko mesto na šoli CMD v Trstu in na jesen istega leta dobila odločbo za namestitev. Poučevala je najprej na šoli na Akvedo-tu, kasneje pa na šoli CMD pri Sv. Jakobu. Z njenim prihodom v Trst se je začelo njeno nenavadno aktivno delo med tržaškimi Slovenci. No šla je stik z vsemi takratnimi pomembnimi slovenskimi narodnimi delavkami in družni z njimi vodila narodnostni in socialni boj tržaških Slovencev. Leta 1922 je bila skupno z Antonijo Slavikovo, Milko Mankočevo, Marico Bartolovo in Milko Martelančevo pobudnica in ustanoviteljica podpornega Ženskega dobrodelnega društva, leto kasneje pa še društvenega glasila vženski svet*, katerega je tudi urejevala od prvega letnika do njegove nasilne ukinitve (skupno z društvom) v sredini leta 1928. V času njenega urednikovanja so pri tženskem svetu* sodelovale vse najpomembnejše takratne napredne slovenske žene in ugledne pisateljice. Glasilo je imelo do 18.000 naročnic. Po prepovedi izhajanja so upravni sedež *ženske-ga sveta* prenesli v Ljubljano, Pavla Hočevarjeva pa je še naprej ostala njegova urednica v Trstu vse do leta 1930-31, ko so ji fašistične oblasJ'. leto prej najprej prepovedale poučevati na C MD šoli, nato pa šolo tudi zaprle. Tedaj se je Pavla Hočevarjeva vrnila v Ljubljano, kjer je iženski svet* urejevala še do leta 1937, ko je njegovo uredništvo prevzela mlajša prof Olga Grahorjem. Razen z uredniškim in publicističnim delom pa se je pok. Pavla zelo aktivno udejstvovala v Jugoslovanskem ženskem gibanju in je kot njegova predstavnica sodelovala na številnih mednarodnih ženskih kongresih na Dunaju, v Dubrovniku (1936), v Edinburgu (1938) in drugod. Odločno se je zavzemala za pravice žena in za njihovo socialno emancipacijo. V svojem dolgem in delavnem življenju je užila mnogo trpkosti. Hudo jo je prizadela italijanska zasedba Trsta po prvi svetovni vojni in tudi druga svetovna vojna ji ni prizanesla. Toda ostala je vseskozi trdna v svojih načelih, zavedajoč se naloge in dolžnosti slovenske intelektualke v boju za svoj narod. Svoje bogato življenje od rane mladosti do druge svetovne vojne j c preprosto, toda zato toliko bolj neposredno in z oživljanjem mnogih malo ali doslej celo nepoznanih dejstev, o-pisala v svoji knjigi »Pot se vije* in tako tudi s tem svojim poslednjim aktom neizbrisno vpisala svoje ime v slovensko narodno, literarno in kulturno zgodovino. Zlasti mi. tržaški Slovenci, ji moramo biti za to še posebej hvaležni j• k* Vprašanje posl. Škerka o ponovni fašistični provokaciji v Dolini Poslanec v rimskem parlamentu Albin Škork je včeraj naslovil na notranjega ministra pismeno vprašanje z zahtevo po pismenem odgovoru, v katerem želj vedeti če se je minister seznanil s ponovno fašistično provokacijo v dolinski občini v noči med 21. in 22. avgustom t.l. V tej občini — pravi poslanec Škerk v svojem vprašanju — ki leži tik ob meji z Jugoslavijo in kjer živi kompaktno številno slovensko prebivalstvo, so bili z žaljivimi znaki pomazani dvojezični napisi in table na občinskem poslopju ter na cestah ob vhodu v vas. To fašistično dejanje, ki je še eno v dolgi vrsti nekaznovanih in ki hoče motiti mimo sožitje med krajevnim prebivalstvom, je ponovno žalilo in razburilo prebivalstvo. 13. MEDNARODNI TEČAJ O PREVOZIH Včeraj v ospredju vprašanja sodobnega železniškega prometa Elektronski računalnik omejuje konkurenco cestnega in zračnega prometa Položaj obrobnih dežel v deseterici slabši kakor v šesterici? Gledališča V okviru 13. mednarodnega tečaja, o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki se odvija na tržaški univerzi, sta včeraj nastopila dva predavatelja, in sicer glavni ravnatelj danskih železnic dr. P. Hjelt in glavni inšpektor italijanskih državnih železnic ing. G. Vicuna. Oba sta seveda obravnavala vprašanja s svojega strokovnega področja. Ravnatelj Hjelt je spregovoril o temi «Vloga, vprašanja in Poslanec Škerk hoče zato vedeti, | možnosti nadaljnjega razvoja želez kakšne ukrepe namerava podvzeti ] niškega prometa v prevozni politimi nis.t.rstvo za dokončno zatrtje ta- j ki EGS*. Govornik je najprej raz-kih provokacijsldh in neomikanih! členil vlogo železnice v luči raz- dejanj. I vojnih načrtov skupnosti ter se pri tem zadržal zlasti ob standardiza- odprtih progah in na postajah. Vid- ciji železniškega upravljanja, nato pa je obravnaval nekatera načelna vprašanja nadaljnjega razvoja železniškega prometa v okviru prevozne politike evropske deseterice. Ing. Vicuna pa je razvil temo o sodobnih tehnoloških sredstvih v italijanskem železniškem prometu ter v tej zvezi dejal, da so te tehnologije (zlasti pa kontrolne naprave povezane z elektronskimi računalniki) pripomogle želenici, da se je zopet uveljavila v hudi konkurenci s cestnim in letalskim prometom. Največji dosežki, je naglasil govornik, so bili doslej doseženi v nadzorstvu nad prometom na PO NEDELJSKEM UPORU M KORONEU MINISTRSKI NADZORNIK NAPOVEDAL DELNO PREMESTITEV ZAPORNIKOV Dejal je, da odločno nasprotuje, da bi mladoletniki bili še naprej zaprti skupno s starejšimi in nevarnimi zaporniki - Danes pogreb umrlega Brosole - Izid obdukcije znan šele čez nekaj dni povzroča zastrupitev, in pa količino nosti, katerega agenti so zaprosi- Z UDELEŽBO ČLANOV CISL Zaključena stavka šoferjev ACEGAT Včeraj se je ob 15 uri zaključila stavka šoferjev ACEGAT, včlanjenih v sindikalno organizacijo CISL. Položaj pa se kljub temu ni bistveno izboljšal, saj nihče ne opravlja nadurnega dela, na katerem praktično slonijo prevozne storitve ACEGAT. Nadurno delo so ukinili na predlog vseh treh sindikalnih organizacij, dokler ne bodo podpisali nove delovne pogodbe. Včeraj zjutraj so delovale še kar dobro proge, ki povezujejo mesto z industrijsko cono, saj so šoferji, ki se niso udeležili stavke, skušali kar se da olajšati delavcem neugodje. Tudi včeraj, kot v torek, ,e openski tramvaj vozil redno. Zanimivo je, da je bilo 25 odst. šoferjev v torek in sredo odsotnih, ker so bili bolni. V zvezi z zadržanjem sindikalne organizacije CISL, ugotavljata u-prava občinskega prevoznega podjetja in občinski odbor, da je bila ponudba 8.000 lir predujma do podpisa nove vsedržavne delovne pogodbe in notranje dopolnilne pogodbe, najvišja, kar jo lahko ACE GAT v tem trenutku nudi. To sta CGIL in UIL vzela na znanje, saj sta upoštevala tudi dejstvo, da se bodo že čez nekaj dni začela pogajanja na vsedržavni ravni o obnovitvi delovne pogodbe. SNOČI V RESTAVRACIJI FURLAN NA REPENTABRU TERAN EMILA ŠKABARJA IZBRAN ZA NAJBOLJŠEGA Drugo nagrado je dobil Alfonz Guštin, tretjo pa Dušan Guštin Nadzornik dr. De Mari, ki ga je ministrstvo za pravosodje poslalo v naše mesto, da uvede preiskavo o vzrokih in o poteku nedeljskega upora mladoletnih zapornikov v Ko-roneu, je včeraj prejel iz Rima brzojavko, s pripombo, naj «ostane v Trstu do konca preiskave* in naj »dnevno poroča v Rim o poteku same preiskave*. Medtem je d”. De Mari izdal tržaškemu dopisniku tiskovne agencije ANSA intervju, v katerem najprej pravi, da nobenega od mladih upornikov še niso premestili v druge zapore, kot se je že od nedelje do včeraj šušljalo. Pač pa je ministrski nadzornik pripomnil, da bo verjetno treba seči po takšnem ukrepu, saj je nedeljski požar resno poškodoval oddelek za mladoletne in torej o-groža varnost bivanja v njem. Vsekakor, je še pripomnil dr. De Mari, je takšen ukrep v danih pogojih skorajda nujen, ker — tako je dejal — »odločno nasprotujem temu, da so zaporniki, stari od 15 do 16 let, zaprti skupaj s starejšimi zaporniki, ki nosijo na grbi hude prekrške*. Po vesteh tiskovne agencije AN SA so premestili iz tržaškega zapora v Treviso tri odrasle zapornike, ki pa se niso udeležili nedeljskega upora. Ta premestitev — je izrecno poudaril dr. De Mari — je bila že predvidena, saj tržaški Koroneo ni kazenski ampaK le sod-nijski zapor, kar pomeni, da zaporniki neprestano prihajajo in odhajajo iz Koronea. Medtem se nadaljuje preiskava o vzrokih upora, ki jo vodijo namestnika državnega pravdnika dr. Brenči in dr. D’Onofrio ter preiskovalni sodnik dr. Serbo Po vesteh iz sodnijskih krogov bo dr. Brenči prijavil sodišču voditelje u-pora in povzročitelje požara. Njih imena še niso znana. Govori pa se, da gre za 15 zapornikov, 12 mladoletnih in 2 odrasla. Možno je, da bo dr. Brenči obtožil storilce sodelovanja pri poškodovanju z obtožilnimi okolnostmi ter naknadnega požara (čl. 424 kaz. zakonika, ki predvideva kazen poldrugega leta zapora do kar štirih let zapora) ter sodelovanja pri u-moru. Za ta prekršek predvideva čl. 595 kazenskega zakonika do 5 let zapora. Tudi izsledke obdukcije trupel nesrečnih 17-letnih zapornikov še niso sporočili. Kot znano, morajo izvedenci ugotoviti, če je bilo v njih telesih preveč ogljikovega monoksida, to je plina, ki alkohola v krvi. Po izjavah dr. | li za pomoč gasilce. Ti so se z mo-D’Onofria bodo izidi znani komaj I tornim čolnom podali na morje in potegnili na kopno nesrečnikovo truplo. Neznan moški, star približno 60 let ter dokaj visoke in močne postave, je imel levo nogo odrezano. Preiskovalci domnevajo, da mu jo je odsekal vijak motornega čolna ter izključujejo možnost, da bi neznanca napadel morski pes. Utopljenec je imel na sebi rjavkast suknjič, hlače iste barve ter rumeno srajco na pičice V žepu hlač ni imel nič drugega kot tri ključe vrste yale. Agenti luškega komisariata javne varnosti so o najdbi trupla obvestili tudi organe pomorske obmejne milice v Kopru. čez nekaj dni. Medtem so tudi najavili, da bo pogreb enega od umrlih mladeničev, Tržačana Gior-gia Brosola, jutri ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na poko pališče pri Sv. Ani. Truplo utopljenca na morski gladini Včeraj popoldne, malo po 16. u-ri, so pristaniški vrvarji, ki so delali na pomolu Fratelli Bandiera, zapazili na gladini morja truplo utopljenca. O dogodku so hitro obvestili luški komisariat javne var- Snoči so v restavraciji Furlan na Repentabru nagradili vinogradnike, ki so letos razstavljali svoje vino na šagri terana in pršuta na Repentabru. Prvo nagrado, in sicer pokal deželnega sveta in 20.000 Ur repenta-brske občine, je dobil EmU Škabar iz VeUkega Repna, drugo nagrado -pokal deželnega odbora in 15.000 Ur Alfonz Guštin s Cola, tretjo nagrado -pokal pokrajinske ustanove za turizem in 10.000 Ur pa Dušan Guštin iz VeUkega Repna. Ostalim 11 vinogradnikom, ki so se tudi udeležiU razstave, Zdravku Bizjaku, Ivanu Guštinu, Mirku Guštinu, Milanu Križmanu, Josipu Lazarju, Alojzu Miliču, Karlu MiUču, Emilu Puriču, Romanu Puriču, Stanislavu Ravbarju in Karlu Škabarju so izročiU kolajno pokrajinske ustanove za turizem in 5.000 Ur nagrade repentabrske občine. Slovesnost je začel župan Mihael Guštin s svojim govorom. Ta se je najprej zahvaUl vsem ustanovam, ki so pripomogle k organizaciji ša-gre, nato pa je pozval kmetovalce naj še v naprej pridno obdelujejo zemljo, ker bodo poplačani za svoj trud. Ob koncu se je župan Guštin zahvaUl tudi vsem prisotnim oblastem, ki so sprejele vabilo za nagrajevanje. Ob koncu so še izžrebaU dve nagradi, ki jih je komisija dobila prepozno, da bi jih uradno dodelila. Nagrado pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev — zbirko orodja — je dobU Karel Škabar, pokal Kmečke zveze pa je žreb prisodU Milanu Križmanu. Po nagrajevanju je občinski odbor pripravil tudi majhen prigrizek. Nagrajenci in predstavniki oblasti, med katerimi smo videli predsednika pokrajinske ustanove odv. Berceta, pokrajinskega odbornika Volka, predsednika prizivnega sodišča di Palerma, dolinskega župana Lovriho zgoniškega obč. odbornika Orla in druge, so radi sedU za mizo, kjer jih je čakal krožnik pršuta In kozarec pristnega kra-škega terana. To je zadnja letošnja občinska vinska razstava, vinogradniki pa se bodo spet sešli v soboto v Boljuncu, ko bodo odprU pokrajinsko razstavo vin. Tu bo posebna komisija izbrala najboljšega vinogradnika v tržaški pokrajini. NuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauiiuiiiiiiiiii SEST LET PO SKLEPIH CIPE Družba, ki gradi zidani dok zahteva razveljavitev pogodbe Prošnjo so vložili na tržaški sodniji - Razlog zahteve je povišanje stroškov • Dela so sicer zastala že pred 9 meseci Potem, ko so leta 1966 sklenili ukiniti ladjedelnico Sv. Marka, so rimskih krogih za gospodarsko načrtovanje obljubili celo vrsto novih dejavnosti v korist tržaškega gospodarstva. Med temi je bil tudi načrt za izgradnjo ogromnega zidanega doka. Obljube spadajo že polpreteklo zgodovino, zidanega doka pa še ni, nasprotno, vse kaže, da ga ne bo še mnogo let. Zadnja vest o «napredovanju» je pa še bolj porazna: navednice smo postavili, ker sploh ni več mogoče govoriti o napredovanju, saj so dela popolnoma zastala že pred devetimi meseci. Včeraj pa je tvrdka, ki je dobila natečaj za gradnjo vložila tržaški sodniji prošnjo za razveljavitev pogodbe. Z gradnjo so zaceli točno pred tremi leti, avgusta 1969, pred devetimi meseci pa so graditelji prenehali z deU, ker jim niso odobrili finančnega kritja sprememb k prvotnemu načrtu. Po tem bi morali zgraditi dok z železobetonskimi pre-grednimi zidovi. Kmalu po začetku del pa so ugotovili, da dno morja ni dovolj trdno in da se zidovi polagoma vdirajo. Zato so spremenili načrt in uvedli železobetonske zaboje, ki se sami pogreznejo v blato do žive skale. Spremembe k načrtu je sicer višji svet za javna dela odobril, ni pa odobril finansiranja višjih stroškov. Po novem načrtu bi namreč dok stal dve milijardi 170 milijonov lir več. Isto je storil odbor za gradnjo doka in pred nekaj dnevi je ukazal tvrdki, naj nemudoma nadaljuje z delom. To zahtevo je opri na zahtevi, da morajo graditelji prenašati vse po sledice in gospodarska bremena gradnje. Družba se je ukazu uprla in se obrnila na sodnijo. Izgradnjo doka, ki bo eden največjih v Evropi (350 metrov dolžine, 56 metrov širine in 12 metrov globine), se je tako še bolj oddaljila v prihodnjost, saj bo treba komaj čakati odločitve sodnikov in izidov morebitnih prizivov na višje sodne organe. Ladjedelnico Sv. Marka so zaprli v nekaj tednih, na dok pa čakamo že polnih šest let in ga še zdaleč ni na vidiku. Mislimo, da k temu ni treba nobenih komentarjev. Samo še podatek, ki se danes zdi groteskno smešen: po prvotnih načrtih bi morali dograditi dok februarja letos.... V zvezi s prekinitvijo gradnje zidanega doka je avtonomna federacija KPI izdala tiskovno poročilo, v katerem ugotavlja, da je arzenal S. Marc© zaradi tega v hudi stiski. Ko bodo v kratkem dokončali plavajoči dok bo namreč arzenal ostal brez naročil in delavcem bo grozila dopolnilna blagajna. Včerajšnja dokončna prekinitev predstavlja še en hud udarec za tržaško gospodarstvo, ki so ga že prizadeli z zaporo tovarn, z nazado- vanjem pristaniških dejavnosti in z odslovitvijo mnogih delavcev iz raznih tovarn Po mnenju KPI je vlada še enkrat potrdila, da noče popolnoma razpustiti ladjedelnico Sv. Marka. Mimo vseh obljub »zloglasnega* načrta CIPE ni vlada storila ničesar za gospodarski dvig našega mesta: odgovornost nosijo — pravi KPI — vse stranke takratne levosredinske vladne koalicije in tudi sedanje sredinske vlade, ki je v celoti sprejela takratne ukrepe. Zato tržaška federacija KPI poziva delavce in prebivalstvo sploh, nai se odločno in enotno upre tovrstnim sklepom, za dosego gospodarskega preporoda našega mesta. ni napredek je bil dosežen tudi na področju električne in dizlove vleke. Na železnici se čedalje bolj uveljavljajo turbinski pogonski stroji, kar zadeva kompozicije pa zlasti avtomatično priklapljanje vagonov in uporabo vagonov, ki se med vožnjo na ovinkih nagibajo bočno, tako da je potnikom zagotovljena večja udobnost. Elektronski računalniki se uveljavljajo tudi pri storitvah železniške uprave, ki zadevajo rezervacijo mest v potniških vagonih, avtomatično izdajanje vozovnic, sestavljanje delovnih izmen in podobno. Predvčerajšnjim je na univerzi predaval glavni ravnatelj za promet pri Evropski gospodarski skupnosti dr. P. Rho. Zaradi pomanjkanja prostora v včerajšnjem listu povzemamo danes na kratko njegova izvajanja. Govornik se je zadržal ob vprašanju bodočega razvoja prometa v razširjeni skupnosti ter v tej zvezi opozoril zlasti na nevarnost, da bo koncentracija gospodarskih dejavnosti v razširjeni Evropi še pospešila rast teh področij, tako da bo zaostajanje obrobnih dežel še bolj vidno kakor danes. Glede marginalnosti, je pristavil dr. Rho, se danes v Evropi nahaja na zadnjeri mestu Italija, v deseterici pa bo ta država prestopila na predzadnje mesto. Evropa se mora potruditi, je nadaljeval govornik, da te razlike kolikor mogoče omili, in prav prometu pripada naloga, da se zavzame za odpravo razlik. Govornik je na koncu izrazil mnenje, da bi morali vodilni organi Evropske gospodarske skupnosti o-pustiti misel in prakso, da bi do podrobnosti določevali prometno politiko v okviru posameznih članic. Po njegovem bi bilo mnogo bolje, ko bi evropski vodilni organi sestavili za posamezno državo članico skupnosti le glavne smernice prometne politike, nato pa prepuščajo zainteresiranim vladam, da skrbijo za podrobno urejevanje notranjega prometa. Praksa je tudi pokazala, da se v posameznih državah notranji promet razvija povsem različno od mednarodnega prometa na meddržavnih relacijah in da ne kaže drugače, kakor da vodilni organi v Evropi prilagodijo svojo politiko temu dejstvu. Sestanek učiteljev . starejših letnikov UČITELJSTVO starejših letnikov (z goriškega učiteljišča) se letos sestane v soboto, 16. septembra dopoldne, na predvečer otvoritve šole-spomenika v Cerknem, na Mostu na Soči. Na železniški postaji, kakor tudi na avtobusni postaji, bosta sprejemala udeležence tov. Rutar in Skočir. V nedeljo, 17. septembra pa gremo na otvoritev v Cerkno. Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 14. do 20. avgusta zabeležil na področju občine naslednje nalezljive belezni: škrlatinka 1, ošpice 2, norice 1, rdečke 5, srbečica 3, infekcijsko vnetje jeter 4 (1 izven občine), tetanus 1. «GALILEJEVO ŽIVLJENJE* S TORINSKIM GLEDALIŠČEM Stalno gledališče iz Turina je po**" dilo vest, da pripravlja za gledališw abonma v Trstu in v drugih sredi' ščih naše dežele v sezoni 1972-73 novo ! postavitev Brechtove drame »Galu®-jevo življenje* pod vodstvom režiserja Fritza Bennevvitza, ki je to P0-membno Brechtovo delo nedavno 1 velikim uspehom režiral tudi za Ber liner Ensamble (ki bo nastopil tuc" na gledališkem festivalu v okvi®1 mttnehenske olimpiade). Glavno ”>• go bo tolmačil Tino Buazzelli, ki *e že nastopil v vlogi Galilea Galil®1® v predstavi, ki jo je režiral GiorS Strehler. Poleg njega bo v ostal' zahtevnih vlogah nastopila vrsta nih gledaliških umetnikov: Delia viž tolucci, Paola Bacci, Mico Cunder*. Andrea Bosic, Marco Messeri, Guid Gheduzzi, Enrico Poggi, Leo Gavero. Franco Ferrari in drugi. Sceno in kostume je oskrbel Fran* Havemann, ki je skupno z režiserje Bennewitzem pripravil predstavo Berliner Ensamble v Narodnem glad® lišču v Weimarju in v Romuniji- Kino M1RAMARSK1 PARK. Predstave či in zvoki*: ob 21.00 «Miximik^ of Mexico» v angleščini: ob **• »Massimiiiano e Carlotta* v N*® janščini. , Nazionale 16.15 »Formula per un d litto*. Barvni film. Susanne shette in Ed Nelson. Fenice 16.15 »I familiari delle non saranno avvertiti*. Barvni f® Antonio Sabata in Telly Savalas-Eden 16.30 «Decameron proibitissin'1®, (Boccaccio mio statte zitto). BatVpj film. Strogo prepovedano mladim P 18. letom. , j Grattacielo 16.30 «Le calde notti Decameron*. Barvni film. Femy ° nussi in Don Backy. Prepoved® mladini pod 18. letom. Excelsior 16.15 «L’uomo che dovl®^ uccidere il suo assassino*. Bar film. Tom Trion. j Ritz 16.00 »La pantera rosa*, b®r' film. David Nisen, Peter Sellers Claudia Cardinale. Aurora 16.30 «Easy Rider*. 0 Impero 16.30 «Amico stammi l°nta almeno un palmo*, barvni film liano Gemma. . Cristallo 16.30 Vrsta komičnih f'1®10 «11 cervello*. Capitol 16.30 «Willard e i topi* vni film. Prepovedano mladini ™ 14. letom. ,|e Filodrarnmatico 16.30 «1 segreti o amanti svedesi*. Barvni film-povedano mladini pod 18. letom-Moderno 16.30 «11 caso venere Prl ta*. Barvni film. Bruno Ci'er® ’ Raffaella Carra. Prepovedano d" dini pod 14. letom. Vittorio Vcneto 17.00 «Giornata_ per 1’ariete*. barvni film. Važno za lastnike javnih lokalov Tržaška kvestura sporoča, da morajo po novih predpisih vsi lastniki restavracij, gostiln, bifejev in »picerij* izpostaviti pri vhodu v lokal cenik jedi in pijač, ki jih nudijo v lokalu. Cenik mora biti viden tudi ponoči, prepovedano pa je napisati posplošena navodila, kot na primer «po velikosti* ali pa »po količini in kakovosti*, kar se je doslej dogajalo zlasti za kvalitetnejše ribe. Kršitelje bodo kaznovali z globami. Izleti SPDT priredi 3. septembra avtobusni izlet na Jesenice, od koder bo skupen izlet na Golico za vse planince iz Trsta, Gorice in Celovca poji pokroviteljstvom PD Jesenice. Golica je lažja tura, približno 3 ure od Jesenic. Turisti se lahko povzpnejo z žičnico na Španov vrh. Kosilo iz nahrbtnika. Vpisovanje v Tržaški knjigami pri gdč. Zdenki do 29. t.m. Cena: 2.200 lir člani, 2.400 Ur nečlani, 1.300 lir otroci. Mali oglasi IZGUBLJENO — PSIČKA leto dni stara, črno bela in bledo siva, nosi zelen pas, ime Eta, zgubljena v Ulici alle Ca ve. Telefonirati na 765-241. _ ner® per l ariete*. Barvni mm. Fr®®jjj| Nero. Prepovedano mladini P°® letom. Bar. Abbazia 16.30 «Jorga il vampiro*- j. * ’ Wii film. Robert Quarry. PreP0 dano mladini pod 14. letom. Ideale'lfr.OO «Lo strangolatore di g ston*. Barvni film. T. Curtis. Fonda, G. Kennedy. Prepove® mladini pod 14. letom. Astra 16.30 «11 calice d^rge®^ Barvni film. Paul Nevvman 1® J Palance. jc1 Kino Opčine 19.00 «L’ultimo eroe West». Razstave V Mestni galeriji Piran je r® jjj, va, ki nosi naslov Ars Histriae ^ Razstava je odprta vsak dan ^ 10. ure do 12. ure ter od 17. ur®j. 20. ure. Na razstavi sodeluje ® .j jimi deli 23 slikarjev, med kate ^ so tudi Zvest ApoUonio. Janez nassi. Herman Pečarič. Jože F® in še nekaj drugih domačih slika®* Razstava bo odprta še danes- 8 V Kraški galeriji v Velikem razstava del Pavla Ferluge z V koprski galeriji Meduza J® 0 stava del skupine AMA (Ajdič, ljuš. Apollonio). jizf®® V koprski galeriji Loža je ®a: dunajske šole fantastičnega r®®1 Razstava bo odprta ob delavniki® ^ 9. do 13. m od 17. do 19. ure vs® 1. septembra. Do 26. t.m. bo v občinski um®tn' ški galeriji na Trgu Unitš --m Kozman razstavljal svoja dela. Razstava bo odprta ob nikih od 10. do 13. in od 17- ?°ure. ure, ob praznikih pa od 10. do i* (ji. V soboto, 26. in nedeljo, 27. avgusta 1972 TRADICIONALNI RIBIŠKI PRAZNIK V IZOLI SPORED: SOBOTA, 26. avgusta ob 10. url: izkrcanje ribičev v pristanišču ob sodelovanju godbe na pihala, nato pozdrav in nagraditev najbolj prizadevnih ribičev; ob 19. url: na Trgu JLA nastop mešanega pevskega zbora «France Prešeren* iz Boljun-ca pri Trstu; ob 19.30: ples na prostem ob igranju glasbenih ansamblov Brajko in Škerjanc; OB ISTI URI PLES V PARKU ARRIGONI, NA TERASI HOTELA HALLAETUM IN NA BELVEDERU. NEDELJA, 27. avgusta dopoldne in popoldne razne športne igre; ob 19. url: ples na prostem, igrata glasbena ansambla Brajko in Škerjanc. Za prigrizek in pijačo bo dobro poskrbljeno! Ribje specialitete, vol na ražnju! VABLJENI! V umetniški galeriji ENDAS (, delle Zudecche 1 je odprta ra^inija-del Rine Skerk in Walterja Sep od Razstava bo odprta ob delavnik' jj 18. do 21.. ob praznikih Pa °° do 13. ure. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 24. avg«st® JERNEJ j9.58 Sonce vzide ob 6.16 in zatone 0 ^ — Dolžina dneva 13.42 — Luna ob 19.36 in zatone ob 5.45. Jutri, PETEK, 25. avg«»(a LUDVIK <■ tei®' Vreme včeraj: najvišja dnevna jj, peratura 24,4, najnižja 17,9. .“g str 48- ko je malo gostov je čas o ac* igralnih miz in za pogovor ijrjT^mici. Pri obeh mizah, kjer ^ 1°, ni kdo ve kako zanimivo. majhne in temu primerno lU* dobitki. Očitno gre za skupino *°v, ki je pač sklenila žrtvo-da zadostijo je se namreč ne zadovoljujejo samo s prirodnimi lepotami, hočejo imeti tudi luksuzno opremljene hotele, atraktivne prireditve, bare, i-gralnice .. . Moram tudi povedati, da naših ljudi igralnice prav nič ne motijo. Razumejo, da je to pač del turističnega gospodarstva, ki nam prinaša devize.* Spodaj pod nama se prostor počasi polni, zgoraj je še zmeraj prazno, z izjemo mize v kotu, kjer se neumorno pripravlja mlad fant za svoj bodoči krupjejski poklic. Zapletemo se v pogovor. »Marsikdo ne ve, kako težak poklic je krupje. To mora biti že po naravi miren, inteligenten človek, hitrega refleksa, dober matematik, obvladovati mora vsaj dva tuja jezika in se znati tudi primemo in vljudno vesti. Pri nas imamo že lastno šolo za krupjeje in tako smo se tudi v tem pogledu osamosvojili.* Nino Spinelli ima v mezincu problematiko podjetja, ki ga vodi. Ko se za nekaj trenutkov zagledaim z balkona v prostor pod seboj in opazujem, s kakšno naglico potujejo žetoni iz rok v roke in kako spretno krmari krupje med njimi s svojimi grabljicami, mi takoj postreže z odgovorom, ne da bi čakal na vprašanje. , , »Tudi krupje je samo človek. Ce- j !P.ra_v/,jaL_d“ar> lo največji mojstri te stroke vzdr- Za praznike V primerjavi vsega prometa dva do tri procente v naši blagajni. Ta denar pa gre za nove turistične investicije ter razne kulturne in humanitarne potrebe piranske občine in tudi celotne slovenske obale.* RESNICA IN IZMIŠLJOTINE O OGROMNIH DOBITKIH , IN IZGUBAH j Medtem so se spodnji in zgornji prostori igralnice že skoraj povsem napolnili. V pogovor so se vključili I tudi nekateri člani osebja in na-j enkrat smo se znašli pri najbolj | mikavni temi — pri govoricah o ogromnih dobitkih in izgubah. V osmih letih, odkar obstaja igralnica, sta osebju ostala v živem spominu predvsem dva dogodka. Pred dvema letoma je prišel neki Poljak, j prehrambenim proizvodom v velikih pisal se je Jerecki. Ne da bi trenil I mestih in v letoviških krajih in u- z očesom je izgubil osem milijonov j gotavljajo, da so v slednjih cene lir. Naenkrat pa se mu je odprle l precej višje od onih v mestih. Pri-in v dveh večerih je dobil nazaj j šlo je do ugotavljanja višjih cen svoje ter odnesel še deset mili- ob priliki objave o podražitvi tele- jonov ... | (omskih tarif, ob priliki govoric o Največjo senzacijo pa je vzbudil GOSPODINJE NA ZELENJADNEM TRGU TARNAJO... Izredno povišanje cen sadja in zelenjave v dneh po velikošmarnih počitnicah ni bilo sadja, pozneje pa se s prejšnjim letom precej višje je cene cena dvignila - Na vidiku za 30 odstotkov druge podražitve Že cela dva tedna so italijanski časopisi kar z mastnimi naslovi na prvih straneh polni vesti o izrednem povišanju cen nekaterim prehrambenim proizvodom in drugim artiklom. Ponavlja se zgodba iz lanskega leta, ko so se cene nekaterim proizvodom (takrat so bili na vrsti razni mesni izdelki, maslo, sir. zelenjava) dvignile takoj po povratku ljudi z množičnih dopustov. Ppdobno je bilo letos. Nekateri večji časopisi so primerjali cene so cene marsikje še za kak odstotek višje. Treba je računati tudi z najemnino, ki je v trgovinah višja kot na glavnem trgu. Ugotovili smo nekaj. Kljub sezonskemu nihanju so se cene (poglejmo razpredelnico!) v primer javi z lanskim letam precej povečale. Ponekod so ostale neizpreme- ----- —------ » VI Vi IVI njene, drugod pa so poskočile kar | poskočile. za sto odstotkov. Prepričani smo tudi, da cene ne bodo nazadovale, kljub raznim poizkusom vlade, da bi jih nadzorovala. Kako? Danes smo napisali članek o cenah zelenjave in sadja. Jutri se bomo nekoliko pomudili pri cenah mesa, ki so v zadnjem času tako v Gorici kot v vsej državi precej MOZAIK NAJRAZLIČNEJŠIH PRIREDITEV «Goriški september» kakor se nam kaže letos Poleg nekaterih večjih prireditev na visoki ravni, je na sporedu tudi šport Objavili so lično izdelan prospekt s celotnim programom prireditev, ki jih bomo imeli v okviru »Goriškega septembra*. Izdala ga je občinska uprava in bo koristen vodič za turiste, ki bodo prihodnji mesec obiskali naše mesto, in za domačine, zakaj tudi nam bo prišel prav, kadar se bomo odločali za takšno ali drugačno zabavo, telesni ali duševni užitek. Goriški september je rezultat dolgoletnega snovanja različnih ustanov tukajšnjega prebivalstva, ki so svojo de- % ■ifi ^kaj tisoč lir, S^nosti. k'-- to?°«ke] klasične rulete, igrajo v Metropolu še chemin * "'•‘U IVACUlV/pViU OC uicurnt (znana orientalska igra s lveh i ’ kjer dobi večji "seštevek Jtj kart) in pa Black jack, ki ga Pomamo kot »ajnc*. -Ce '"šk ate str°kovnjake, so vse igre iice°.Vredne, ker so pač vse igralcu ln vsi igralni avtomati na ; tako napravljeni, da mora Jitj jflotnostnein računu nujno do-liU^atnik. Igro chemin de fer je ,0*3° opisal tudi Dostojevski v se /h romanu Igralec. Spomnimo m ju030 pretresljivega prizora ko 1» cfa grofica stavila premoženje 'jen jT* Slager, to je nad osmdeo, *'ner P3 J' Je pokazal veliki kfaz’ to je devetico. Grofica je ijj. sPrejeia z nasmehom, čez ne-IiLj^atkov pa jo je zadela kap. 'iti j: v Portorožu je možno izgubit . dobiti mnogo denarja. Ven- Objavljen program svečanosti v Cerknem Objavili so program proslave 25-Ietnice priključitve Primorske k Sloveniji, ki bo 17. septembra v Cerknem, znanem partizanskem kraju na severnem Primorskem, kjer bodo ob tej priložnosti odprli šoio-spomenik NOB, zgrajeno s prispevki slovenskega prebivalstva v domovini in zamejstvu ter s prispevki tudi italijanskih garibaldincev. Na prireditev so povabili maršala Tita, uradni govornik bo sekretar izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, spregovoril pa bo tudi dr. Joža Vilfan, predsednik odbora za izgradnjo šole. Prireditelji pričakujejo, da bo na svečanost prišlo okoli 20.000 oseb. Z odprtjem tako pomembnega objekta kot je vzorna šola, v kateri bodo proučevali polpreteklo slovensko zgodovino, bodo hkrati najdo-stojneje počastili spomin padlih tečajnikov partijske šole med nacističnim napadom na Cerkno. V kulturnem programu bodo nastopili pevski zbor Prosek - Kontovei, primorski združeni pevski zbori in mladina. SJ *\ ' - liuiugu UV11UI JU. I Vil . . ,|J ""enkrat, ker so stave limi- *grau-» Najnižj, žijo za zeleno mizo le uro in pol, največ dve. Potem dobi nadomestilo, da se pošteno odpočije. Namreč operiranje s tolikimi kombinacijami in vsotami je zelo utrudljivo in ko začne popuščati koncentracija, mora krupje dobiti namestnika.* »Jugoslovani seveda ne smejo j, -"ajmzja možna stava je % ’ "aj višja 10 tisoč lir. Naj-. z"i dobitek na eni kombi-" la 350 tisoč lir. igralnica sSftt* — ----------- ima danes *asten kapital in lahko po-s^tofdi več izgube, če že ima Hju da se v kratkem raz-^ L?°'11ava v "J®) več »srečkotov*. % re*tor1 povejte, kam vas 'vrtimo v jugoslovanskem in - i^kem merilu? "foška - r K z"ano. obstaja por-1 s"io l®ralmca že osem let. Zače-,, 2 domačim in tujim kapi-razmerju 50:50, s)kadri, to je '"rali ? s krupjeji, pa smo si iMa p0rr*agati iz tujine. Igralnica P® sa Vseskozi aktivna in že leta rt veliu (ahko osamosvojili. Gle-Htig osti, obiska, prometa in so-‘'breme smo že na prvem Jug°slavijd ter med prvimi i^biijo v Evropi. Z letošnjo pre-l^jo -V nove Prost°re. se nam ae lepše perspektive, saj ' tiska em° še bolj modernizirali avdi še nekaj igralnih na- - kadri? ‘ar°6nlttiv 90 liudi> "d tega u krupjejev. V glavnem so To sem sicer vedel že prej, vendar sem kljub temu postavil vprašanje. »Igralnico smo ustanovili izključno za tuje turiste in tudi igra se izključno za tujo valuto. Tisti, ki želi igrati, mora pokazati pri blagajni potni list, kjer dobi igralne žetone in ko se vrne, mu vrednost žetonov spet izplačajo v tuji valuti. Igralnica ima nekakšen ekstrateri-tarialni značaj.* »Mi lahko zaupate, kakšen je vaš dobiček.* »To pa je poslovna tajnost. Lahko rečem samo to, da ostane od letos neki človek z nemškim potnim listom, kakšne narodnosti pa je j bil, se danes ne vedo. Govoril je i nemreč perfektno več jezikov. ! «Predvsem pa je molčal in poje v šali pripomnil direktor. ' No. ta skrivnostni tujec je razbil relativno enoličnost igralnice in ustvaril šarm. kaKršnega smo vajeni iz pustolovskih filmov. Oblečen je bil v cmo srajco z biserno kravato, obdajale so ga lepotice in na debelo je delil napitnine. Tudi on je, podoono kot Jarecki, že prvi večer izgubil veliko vsoto — okrog trideset tisoč zahoononemških mark. Potem se je tudi njemu odprlo in po mnenju nekaterih je osušil igralnico za okrog 30 milijonov lir. Tako so pisali časopisi, vendar je direktor menil, da, je bila ta vsota precej manjša, nihče pa ne ve, kolikšna je bita, saj pri posameznikih ne vodijo nobene evidence o minusu in piusu. »ln tudi velik čudak je bil*, je pripomnil eden izmed krupjejev. »Nas je obmetaval z napitninami, ko pa je ob povratku domov napolnil tank svojega športnega avtomobila, je zanteval od bencinskega uslužbenca, da mu izplača ostanek 50 par.* Pogovor se zdaj zasuka še k izgubam. Po zatrdilih direktorja v Portorožu še nihče ni izgubil ogromne vsote denarja, oziroma, doslej takega gosta še ni bilo. Največje izgube so se gibale od enega do štirih milijonov. To je tudi povsem razumljivo, saj so gosti igralnice predvsem turisti, ki jih tja pripelje radovednost, in velika večina se seveda pravočasno ustavi, ko vidi, da ne gre. Posebna kategorija pa so seveda poklicni igralci, ki imajo svoje sisteme iif zmeraj stavijo velike vsote na iste številke. Kakšen pa je ta sistem ob tako majhnem verjetnostnem računu, da dobiš, pa je seveda njihova osebna skrivnost. V zvezi s tem je bilo že mnogo tolmačenj, prave resnice pa do danes še ni nihče odkril. Prav zato se te vrste igralcev poklicne igralnice najbolj bojijo. Poslavljam se od simpatičnega direktorja in osebja. Ura je že krepko čez polnoč in portoroško obalo je zajela že skoraj popolna tišina. Le barvna miniaturna ruleta nad mogočnim Metropolom opozarja, da je tam tak alj še večji utrip, kot ga mestece doživlja čez dan. In da bo nekdo čez uro ali dve stopil čez prag igralnice z ožarjenim obrazom, nekdo pa z izgubljenim pogledom Hermana, ki se mu je namesto trojke sedmice in asa prikazala pikova dama. Kaj vse sili ljudi k igralnim rrrizam: radovednost, pohlep po denarju, strast, iščejo pozabo nad neuspehom v poklicu ali v ljubezni? Redkokje boš našel igralca, ki ti bo to povedal, žetoni pa žal ne znajo govoriti. Balzac je nekoč napisal, da je ljubezen stvar temperamenta. Verjetno je tudi ha-zardiranje stvar temperamenta. j L. O. IIIUIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHHIIIIMIIIIIIHMIIIIIIIliiiiiiiiiiiiiiiaiJlliiiiiiiiiiifHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituMIIIIIIIIUI RAZEN DENARJA, JI JE VZEL ŠE POTNI LIST Okradel je sodržavljanko in jo silil k prostituciji Umazanega izkoriščevalca je policija a-retirala, čeprav ji je skušal pobegniti domači kadri.* 5&°R 0 . *katni temi Nko M so se v zadnjih letih ^ku pojavljale pikre pri-. igralnicah v Jugoslaviji. u,- -------—i-*. , ,rB, ki ponavadi sploh niso Xai gosIavi.ie. so do podrobnosti .6|' na 1 "azne primitivnosti in zra-pie T ,eti®l° pridigali, kako bodo V^zočai-ani, saj socializem in J« Sresta skupaj. .e’ da -e Nino Spinelli že »Uvel , Pogovor o tej temi, saj ‘ takoj pripravljen odgovor. r!.v*nL?ortaže v tujem tisku nas ^ih lrJajo preveč, saj obisk v % ‘sralnicah jasno kaže> da jim to 'z k° verjame. Lansirajo jih u So k°"kurenčnih razlogov tisti, liiepna k™ zainteresirani. Za I (isto sm° se pač morali odločiti 3 z (renutku, ko smo se od-rio s*a komercialni turizem, za tokturo gostov. Petični gost- HAROČITE se na orski dnevnik! V ponedeljek ponoči, okrog polnoči, je avtomobilska policijska izvidnica, ki ji je poveljeval podčastnik Delila, zapazila na vogalu Trga Vittorio Veneto z Ul Gallati mlajšo žensko, ki je mahala z rokami. Policisti so stopili k njej, 22-letni Zori Dimitrovi iz Novega Sada, ob kateri je stal 30-letni Se-miz Mehič z Reke. Dimitrova je zbegano in naglo povedala, da jo Mehič sili k prostituciji, zaradi česar se mu je uprla Mehič naj bi ji pri tem prisodil nekaj krepkih zaušnic ter ji povzročil rano na o-hrazu. Agenti so povabili moškega v policijski avto, žensko pa sklenili pospremiti v bolnišnico z drugim avtomobilom. Toda komaj je voznik policijskega avtomobila hotel vstopiti v avto. je Mehič z naglo kretnjo odprl vrata vozila, skočil iz avta ter pričel bežati po ulicah Gallati, Trento in Geppa proti Ul. Cavour Podčastnik Dellia mu je sledil nekaj metrov, potem pa ustavil mimoidoči fiat 850, ki ga je vozil karabinjer v civilu Angelo Colante. Skupaj sta se nato odpeljala za pobeglim ter ga pri »Banco dltalia* tudi dohitela in prijela. Ubežnik se je nekaj časa upiral aretaciji, potem pa se le pustil vkleniti. Zora Dimitrova je med zaslišanjem v uradih letečega oddelka kve sture povedala preiskovalcem dokaj bedno zgodbo svojega prihoda v Trst. V naše mesto je dopotovala 11. avgusta letos. Na železniški postaji je še isto jutro naletela na Mehiča, s katerim se je spoprijateljila. A moški se je kaj Kmalu izkazal za povsem drugačnega, kot si ga je dekle predstavljalo. Ko mu je izročila 90 tisoč din, da bi ji kupil povratno avtobusno vozovnico za Split, kamor je bila namenjena, si je Rečan obdržal denar, nato pa ji izmaknil še potni list. Končno jo je prisilil k prostituciji in ji — vedno po pripovedovanju Dimitrove — naročil, naj zahteva od klienta 5000 lir za krajši «sestanek v avtomobilu*. To je storila štirikrat in s! skupno »prislužila* 20 tisoč lir. Denar pa ni nikoli utegnila spraviti v denarnico, zakaj Mehič ji je stalno sledil in ji takoj pobral «zaslužek». V ponedeljek zvečer pa se ga je naveličala in po krajšem prepiru poklicala policiste. Semiza Mehiča bodo verjetno prijavili sodnim oblastem zaradi podpiranja in izkoriščanja prosti! 'ije, upora javnemu funkcionarju ter lažjih telesnih poškodb. morebitni podražitvi radijsko - televizijskih in električnih tarif. Nihče pa ni pričakoval, da bo prišlo do take podražitve prehrambenih izdelkov po počitnicah, saj so se cene dvigale nenehoma že v prejšnjih mesecih, od aprila dalje. Podražitve so sicer na dnevnem redu v vsej Evropi. Prav v avgustu so v Franciji dvignili cene številnim storitvam in prehrambenim izdelkom, isto se je pripetilo v Zahodni Nemčiji, enako se dogaja v sosednji Jugoslaviji. Pri nas pa so za kak tisočak mesečno povečaili pokojnine, za nekaj točk povečali v avgustu draginjsko doklado, sedaj pa so se kar na lepem, brez pravega vzroka, povečale cene sadju, zelenjavi in mesu, na vidiku pa so podražitve oblačil, čevljev in še mairsikaj drugega. Bili smo včeraj zjutraj na gori-škem zelenjadnem trgu, da bi u-gotovili kako je s sadjem in z zelenjavo. Cene so brez dvoma po skočile, nam je dejal pomočnik ko misarja Bregant (komisar dr. Primožič je začasno na dopustu). Do njih povečanja je prišlo kar na lepem v dneh okrog «ferragosta». Na goriškem zelenjadnem trgu na drobno ima svoje pulte štirideset prodajalk. Na trgu na debelo dela osem grosistov - trgovcev, poleg njih pa na tem trgu prodajajo svoje pridelke tudi kmetje iz Brd in iz Podturna ter s Solkanskega polja. Goriški trg na debelo spada v nižjo kategorijo kot sorodna trga v Trstu in v Vidmu, zaradi tega so tu cene nekoliko višje kot v omenjenih dveh mestih, ker so goriški trgovci le posredniki in morajo torej nekaj zaslužiti. V soboto, 12. avgusta je že okrog poldne nekaterih vrst sadja na trgu na drobno zmanjkalo. Prodajalke so si hotele breskve in grozdje nabaviti na trgu na debelo, tam pa zaželenega blaga niso našle. Cene tako na debelo in nato seveda še na drobno so že ta dan nekoliko poskočile. V nedeljo je bil trg zaprt, v ponedeljek pa je bilo sadja zelo malo. Že ob deseti uri ga ni bilo na razpolago. Klienti so protestirali, prodajalke so se tožile pri trgovcih na debelo, ti blaga niso imeli, ker ga niso dobili niti od tržaških niti od videmskih trgovcev na debelo, ki imajo precej velike hladilnike, kjer lahko hranijo blago. Po «ferragostu» so se breskve in grozdje spet pojavili na vseh trgih, cena pa je kar na lepem poskočila za 30 do 40 odstotkov. Še v soboto so breskve stale 270-280 lir za kg, pet dni pozneje, po praznikih, pa so jih prodajali po ceni 400 in še več lir za kg. Prav tako .je bilo moč dobiti grozdje po 250 270 lir kg, po praznikih pa je prodajalka zanj zahtevala 400 lir. Tudi včeraj smo na sprehodu po trgu ugotovili, da so cene še vedno visoke: breskve 400 lir, grozdje 400 lir, limone 440 lir, hruške 280 lir, lubenice 80, štandreški krompir 110 lir, zelena paprika 200 lir, rumena paprika 360 lir, domači paradižniki 160 lir, paradižniki Cirio 180 lir, jajca 40 lir in še bi lahko naštevali. To so cene na drobno, ki so se, v precej primerih, povečale v zadnjem tednu. Gospodinje se seveda zaradi teh povečanih cen upravičeno kregajp s prodajalkami, te pa zvračajo svojo jezo na trgovce na debelo, slednji pa na tiste, ki jim blago dobavljajo. Treba je namreč vedeti, da mora večkrat, tudi pri visokih cenah sadja ali zelenjave, trgovec na drobno plačati po ceni veljavni za blago tudi leseni zaboj (ta tehta približno kilo in pol pri desetih . petnajstih kilogramih blaga). Trgovec na drobno tako plača ta leseni zaboj tudi do 500 - 700 lir, zanj pa ne dobi nazaj ničesar. Zaradi tega mora seveda ta strošek zvrniti na kupca. Kako so se gibale cene sadju in zelenjavi na trgu na debelo v zadnjem letu? Na razpolago imamo podatke o lanskem juliju, o lanskem avgustu, o letošnjem juliju in o letošnji prvi polovici avgusta ter najnovejše podatke izpred nekaj dni. Nekateri podatki, ki se nanašajo na 21. avgust, dajo upati, da se bo cena marsikateremu pridelku znižala v primerjavi z onimi v prvi polovici avgusta in takoj po praznikih. Vendar moramo ugotoviti, da gre za običajno sezonsko znižanje. Cenam na debelo, ki jih objavljamo v posebni razpredelnici, je treba dodati v prodajalnah na zelenjadnem trgu približno 30 odst. V teh je zabeležena marža prodajalca na drobno, že omenjeni strošek za leseni zaboj, izloček, ki ga bo moral prodajalec zavreči itd. V prodajalnah zelenjave v mestu pa CENE NA DEBELO NA GORIŠKEM ZELENJADNEM TRGU jdiSj 1971 avgust 1971 julij 1972 česen 379 383 400 rdeča pesa 73 123 159 čebula 74 72 168 fižol v stročju 166 245 249 avgustovska solata 164 246 165 krompir 72 70 86 jabolka 1. vrste 212 224 270 hruške 1. vrste 155 101 145 breskve extra 200 230 264 grozdje 226 172 405 limone 250 275 369 1. polovica avgusta 1972 600 159 154 245 206 97 308 112 245 188 396 21. avgusta 1972 610 159 145 245 210 105 360 180 245 210 400 PRED SEPTEMBRSKO OBNOVO POLITIČNEGA ŽIVLJENJA Po prehodnem poletnem zatišju spet na vidiku politične polemike Ostri spori znotraj posoške PSDI - V socialistični stranki se pripravljajo na kongres . Skupina za ohranitev PSIUP ■ Ostavke v tržiški krščanski demokraciji Kljub velikošmamim počitnicam je bilo politično življenje na Goriškem precej zanimivo in ta zanimivost se je povečala sedaj, ko so počitniški dnevi mamo in ko smo pred pragom oživitve javnopolitič-nega življenja pri nas. V Tržiču so v začetku avgusta izvolili ponovno za župana Versaceja in enobarvni demokrščanski odbor. Vanj so prišli, kot sino že poro čali. z vrsto dodatnih glasovanj, zastopniki treh struj triiške KD: morotejui bazisti in lanfanijevci. Sodelovati niso hoteli zastopniki »Forze nuove*. popolnoma pa so bili izključeni desničarji, katerih zastopniki so v znak protesta odpovedali vse odgovornosti v stranki. Do prepirov ie prišlo nato med odborniki zaradi razdelitve raznih mest v odboru. V nekem intervjuju je župan Ver-sace poudaril, da bo njegov enobarvni odbor nadaljeval s programom prejšnje občinske uprave ter da si želi čimprejšnjega ponovnega sodelovanja s socialisti, ki so na lastno pest razbili dvostrankarsko koalicijo. Do določenih obtožb je prišlo v socialdemokratski stranki Že lani in še prej so v Tržiču ustanovili tri sekcije omenjene politične stranke. Te sekcije so sicer porazdeljene ix> rajonih, nekateri politični opazovalci pa menijo, da so bile te sekcije ustanovljene da bi služile kot odskočna deska za zastopnike treh različnih skupin znotraj stranke. Zaradi tega so nekateri člani PSDI iz Tržiča, pristaši poslanca Ceccherinija, prijavili častnemu razsodišču stranke pokrajinskega tajnika Lodatti.ia in podtajnika Candus-sija in Bona. Razsodišče je baje Lodattija kar izključilo iz stranke, Candussija in Bona pa izključilo iz strankinega delovanja za dobro treh mesecev. Omenjena trojica se je pritožila častnemu razsodišču stranke v Rimu in baje bo goriška obsodba razveljavljena. Vsekakor dogodek kaže kakšne so razmere v tej politični stranki. V socialistični stranki se pripravljajo na pokrajinski kongres, ki bo služil kot predpriprava vsedržavnemu. Id bo verjetno konec oktobra. Bajč bodo tokrat socialisti glasovali za skupno resolucijo - tezo, vendarle bo imel vsak član stranke možnost opredeliti se še za dodatno tezo. kar pomeni, da bo tako podprl eno ah drugo politiko, ki jo v vsedržavnem merilu zagovarjajo določeni prvaki. Nekaj sestankov so do sedaj imeli pristaši levičarske struje, ki se prištevajo poslancu Lombardija Med prvaki te struje izstopajo tajnik sekcije v Tržiču Blasig. arhitekt Brunello, sindikalist CGDL Zuliani. Za jutri so sestanek v Gradišču napovedali tudi pristaši sedanjega tajnika stranke Mancinija Na Goriškem jim načeluje predsednik IACP Ce-ilie, z njim so še tajnik goriške sekcije Massi, pokrajinski svetovalec Sergio Sernola, občinski svetovalec v Tržiču Vittorio Semo-la, tajnik UILM Marchesan. Niso še znana imena pristašev Nennijeve avtonomistične struje, niti imena pristašev De Martinove skupine. Na skrajni levici se je skoraj zaključilo vključevanje socialpro-letarcev v komunistično Dartijo. V Koprivi so tako prvič ustanovili komunistično sekcijo Vendarle ob stoja skupina članov bivše PSIUP, ki se zavzema za ohranitev stranke in za nadaljevanje njene politike. Pristaši te skupine so imeli sestanke v Gradišču. V PSIUP ostanejo tako edini svetovalec te stranke v Tržiču prof. Cumpeta, odbornik v občini Škocijan Muset, stari socialisti Edi Gava, Giovanni Giorgi, Giuseppe Mirafcella in drugi iz raznih sekcij. Za zaključek še vest o fašistični resoluciji v goriškem občinskem svetu. Trije svetovalci MSI so vložili resolucijo v kateri zahtevajo, da se razide sedanji občinski odbor, kjer sodelujejo socialisti z zastopniki drugih strank. Socialisti so, vnesli v gpriško občinsko politiko negacijo šovinističnih in ultranacionalistič-nih teženj, podpirajo'' sloVehštvb in antimilitarizem. Zaradi tega. menijo fašisti, je njih prisotnost v odboru nemogoča. Na razpolago m«sto za slovenske otroške vrtnarice Gorišlca občina javlja, da je do 5. septembra t.l. čas za vložitev prošnje za poučevanje v slovenskih in italijanskih otroških vrtcih, ki jih upravlja goriška občina Proš nje morajo zainteresirani vložiti na kolkovanem papirju za 500 lir na ustreznem občinskem uradu. Prošnji je treba dodati razne doku mente, ki so potrebni. Pojasnila dobijo zainteresirani na personalnem uradu goriške občine v uradnih urah. Ojačen vodovod v Tržiču V Tržiču se bo občinski svet sestal prvič po poletnih počitnicah 31. avgusta. To so sklenili na seji odbora, ki je bila v torek zvečer. Na isti seji so tudi odobrili načrt osme transe občinskega vodovoda, ....................... HUDA UGOTOVITEV ZA RIBIČE za kar bodo deželo zaprosili za prispevek v višini 200 milijonov lir. 5. novembra se Do občinski odbor sestal z zastopniki treh sindikatov kovinarjev, ki so zaprosili za sestanek, da bi občinskim upraviteljem predočili zahteve kovinarjev ob obnovi sindikalne pogodbe. Zakaj so dvignili cene delavskih abonmajev za avtobuse? Deželni svetovalci KPI Bergomas, Cuffaro in drugi so poslali predsedniku deželnega sveta Ribezziju nujno interpelacijo, v kateri ga obveščajo, da so številna avtoprevoznika podjetja v naši deželi, po uvedbi zakona štev. 28 z dne 13. julija 1972, dvignila cene za avtobusne abonmaje za delavce. Tako so podjetja, ki so dobila deželno pomoč, da bd lahko obdržala nizko ceno za omenjene abonmaje dejansko dobila deželno pomoč in vrh vsega še dvignila cene abonmajev. Zdi se, pravijo omenjeni svetovalci v svoji interpelaciji, da je povišanje cen abonmajev svetoval sam deželni odlcrndk za transporte. Te ugotovitve so zelo hude. Svetovalci zahtevajo, da se predsednik dežeine vlade iavno izreče o tem vprašanju. javnost razvijale različne mesece v letu, dostikrat ob neprimernem času in tudi v medsebojni konkurenci, ki je nastala povsem slučajno kot posledica nekoordiniranosti. Stihija, ki je nekaj let prevladovala na tem področju, je pripravila najbolj požrtvovalne ljudi, menežerje raznih prireditev, da bi težnjo Gorice po opravljanju posebnega poslanstva na tem prostoru, predstavili organizirano in na dovolj učinkovit način. Svoje ambicije so naslonili na izkušnje drugih mest, ki se ponašajo z bogatim koledarjem prireditev ter dosegajo tudi velike uspehe. Mesec september ustreza Gorici zaradi ugodnega vremena in zaradi vinske trte, ki pričenja roditi ta mesec. Seveda pa so tudi pred Goriškim septembrom prirejali poglavitne manifestacije jeseni, le da so bile časovno bolj oddaljene druga od druge. Poglejmo ,kaj nam nudi letošnji Goriški september. Od 2. do 10. septembra bo v razstavnih prostorih Pro Loco v pasaži razstava nagačenih ptičev; 3. bo v županskem parku tradicionalni ptičji sejem; od 8. do 10. bo na Gradu mednarodno folklorno tekmovanje, prvi mednarodni kongres o «Resnični in izmišljeni folklori*, 10. septembra pa folklorna parada po mestnih ulicah, na kateri bodo sodelovale mednarodne skupine: 9. in 10. bo na mirenskem letališču vsedržavno letalsko tekmovanje v pravil-nostnih poletih za pokal mesta Gorica: od 10. do 16. bo v veliki dvorani Ginnastica Goriziana 18. vsedržavni shod učiteljev gluhonemih: 18. in 19. bo v Attemsovi palači na Kornu tretji mednarodni shod evropskih zborov; od 21. do 24. bo v veliki dvorani UGG 11. mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki ga prireja zbor «Seghizzi»; od 26. do 28. bo v palači Attems vsedržavni shod mednarodne zveze za poučevanje ljudske kulture; 29. bo v mestni knjižnici od prtje razstave del pisatelja Roberta Musila (odprta bo do 14. oktobra); 30 pričetek VII. srednjeevropskega kulturnega srečanja o »mitteleurop skem gledališču*; 30. bo v palači Pe trarca razstava del češkega scenogra fa Vlatislava Hofmana; 30. bo na mi renskem letališču mednarodno padal sko tekmovanje za posameznike s sko ki na cilj. Prijatelju in dolgoletnemu sodelavcu LUDVIKU ZORZUTU ob današnji njegovi 80-letnici, želijo odborniki in člani SPD iz Gorice še mnogo let zdravja in osebnega zadovoljstva. CKUŽENE POSTRVI V SPODNJI VIPAVI Skušali jih bodo poloviti - Skrb odbora za ribolov za gojenje rib v Soči in v Doberdobskem jezeru 1. septembra začetek habilitacijskih tečajev šolski skrbnik v Gorici javlja, da se bodo 1. septembra pričeli v vsej deželi posebni habilitacijski tečaji. Zainteresirani vzgojitelji naj se čimprei na tajništvih srednjih Sol in na sedežih didaktičnih ravnateljstev pozanimajo za vsebino ministrskih okrožnic z dne 5. in 7. avgusta 1972, kjer so vsi podatki o teh tečaiiih. V vseh omenjenih uradih je tudi na razpolago okrožnica goriškega šolskega skrbnika z dne 23. avgusta v kateri sc tukajšnji podatki o tečajih Kino V spodnjem toku Vipave je v teh dneh veliko okuženih postrvi. Nekatere take postrvi so ribiči ulovili v soboto ln v nedeljo, okužitev so ugotovili v ponedeljek in še istega dne zvečer so se na sedežu pokrajine sestali, pod predsedstvom svetovalca Dessenibusa, člani odbora za ribolov, zastopniki ribiških družin in tudi zastopniki zdravstvenih ustanov. Sklenili so z včerajšnjim dnem pričeti z množičnim ribolovom v upanju, da bi v nekaj dneh ulovili vse obolele ribe. O njih okužitvi bodo ugotavljali v raznih znanstvenih laboratorijih. Zdi se, da je neki kamionist, ki ni mogel uvoziti v Italijo kamion poln okuženih postrvi, te odvrgal v Vipavo, ne da bi pomislil na posledice. Zastopniki urada za ribolov na pokrajini so se v zvezi s tem sestali tudi z zastopniki ribičev in ustreznimi oblastmi v Novi Gorici. Na isti seji odbora za ribolov so ■govorili tudi o precejšnjem delu, ki ga opravlja pokrajinska uprava v korist ribičev. V Sočo so pred kratkim vrgli 6.000 lipanov, ki so jih ulovili v Savi. V Doberdobsko jezero pa so pred časom vrgli 15.000 postrvi in v kratkem bodo v to jezero vrgli še druge vrste sladkovodnih rib, da bi obnovili ribji zarod v tem kraškem jezeru. Zastopniki ribiških družin so izrekli za to delo uprave zadovoljstvo svojih članov. Trčenje v Pevml Na križišču pri kostnici v Pevmi je prišlo včeraj zjutraj okrog 8. ure do trčenja med mopedistom in avtomobilistom. Po glavni cesti navzdol je vozil proti Gorici na svojem mopedu 38-letni Stanislav Ra-dikon z Oslavja, na ovinku pred hišo št. 50 v Pevmi pa je prihajala s svojega dvorišča z avtomobilom fiat 500 36-letna Anita Penin por. Vižintin Radikon se je zaletel v avto. Odpeljali so ga v go-riško splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za deset dni, ker ima nekaj ran in prask na obrazu ter na drugih delih telesa. Gorica VERDI: ob 17.15-22.00 »Terrore cie-co», M. Farrovv in R. Bailey Bar vni film; mladini pod 14. letom prepovedan, CORSO: ob 16.45-22.00 »Dove osano le aquile». R. Burton in M. Re. Barvni film. MODERNISSIMO: 17.00-22.00 »La resa dei conti*. T. Millian in L. Van Cleeft; kinemaskopski film v barvah. CENTRALE: 17.30-21.30 »Vado, lam-mazzo e torno. G. Hilton in G. Roland; barvni film. VITTORIA: 17.30-22.00 »La dolce ala della giovinezza*. P. Newman in G. Pagie; kinemaskopski film v barvah; mladini pod 18. letom prepo vedan. tržit1 AZZURRO: 18.00 »R suo nome grida-va vendetta*. A. Steffen in E. Ste-ward; barvni film. EXCELSIOR: 17.30-22.00 »Una pištola per Ringo*. G. Gemma; barvni film. PRINCIPE: 18.00-22.00 »Le mogli*. Barvni film. ISova Gorica SOČA (N. Gorica); »Džungla diamantov*. ameriški barvni film - ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter); »Mazurka v postelji*, danski film - ob 18.30 in 20.30. RENČE; »Stanlio in Olio na divjem zahodu*, ameriški film - ob 20. ŠEMPAS: »Sled vodi v sobo*, angleški barvni film - ob 20.30. KANAL: »Pregon za 100.000 dolarjev*, ameriško-italijanski barvni film -ob 20. DESKLE: »Volk Sierra Blanke*, ita-lijansko-španski barvni film - ob 20. PRVAČINA: »Robin Hood. ognjeviti lokostrelec*, italijanski barvni film - ob 20.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna ‘™ma Provvidenti, Travnik 14, tel. dežurna LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna »Al Redentore*. UL Ros-selli, tel. 72-340. V isto bolnišnico so včeraj popoldne sprejeli tudi 23-letno študentko Caterino Perissutti iz Gorice iz Ulice Del Prato 5. Z mopedom se je peljala H Podgore proti Ločniku, na križišču pri Madonnini je zgubila ravnotežje in padla na tla. V bolnišnici so jo le obvezali. Goriška federacija PSDI priredi v nedeljo 3. septembra izlet v Pra-dibosco v Dolini Pes arina, kjer bo na deželnem shodu socialdemokratov govoril osrednji tajnik te stranke noslanec Orlandi. Vpisujejo na sedežu PSDI na Korzu Italija. k NOVOST Nfl KNJIŽNI POLICI | Jenu Kruuse i Zločin v Oradouru Oradour je majhno francosko mestece. središče pokrajine Llmousi-ne. Tu so 10. junija leta 1944 nemški vojaki, pripadniki esesovske divizije Das Reich zagrešili težak zločin. Nekaj dni prej so partizani porušili del železniške proge in mea prestopanjem potnikov ubili dva nemška vojaka, ki sta se preveč oddaljila od svoje enote. Ra • zen tega so partizani ujedi nemškega majorja, ki se je oddaljil od svojih voiakov. Zato so se Nemci odločili za povračilne ukrepe in e-sesovska divizija, ki se ie tiste dni po invaziji pomikala iz južne Franci.je na fronto proti zavezniški invazijski armadi, je spotoma zagrešila težak zločin. Pobili so vse prebivalce, moške, ženske in otroke mesteca Oradour. kakor tudi prebivalce bližnjih kmetij, porušili in požgali vse hiše mesta ter zagrešili tako enega največjih hudodelstev na francoskem ozemlju med vojno. Pri tem pa je bil O-radour miroljuben kraj. daleč od vojne in partizanskih spopadov, veljal je kot zatočišče pred vojnimi nevarnostmi. Zato ie bil zločin nemške soldateske nad nedolžnim prebivalstvom še toliko bolj obsojanja vreden. Ves ta dogodek in zločin pripadnikov divizije Das Reich opisuje v svoji knjigi Zločin v Oradouru danski pisatelj Jens Kruuse. Njegovo knjigo ie v prevodu Janeza Prijatlja izdal zavod Borec in tako slovenske bralce seznanil z zločinom, ki so ga Nemci med vojno zagrešili na francoskem o-zemiju. Avtorjeva pripoved ie zelo plastična in živa. saj prikazuje. kaj vse so počeli posamezni prebivalci kritičnega dne in kako so končali pod streli krvnikov ali pa v ognju požganih hiš. Je pa seveda močno obtožujoča, čeprav je avtor napisal knjigo ne toliko da obsodi zločince temveč, da prikaže grozote, ki bi morale biti človeškemu rodu prihranjene. Pri tem pa ie avtor popisal tudi epilog zločina. Komandant nemške divizije, ki ie zagrešila zločin, ie nekaznovan živel v Zahodni Nemčiji do lani. ko je umrl. Ostali voiaški poveljniki so večinoma padli med vojno. Po vojni so tako pred sodišče postavili poleg nekaj nemških vojakov predvsem nasilno mobilizirane Francoze iz Alzacije. Id so tudi sodelovali pri zločinu. Razen dveh smrtnih obsodb so se vsi rešili z amnestijo, saj ie zločin vzbudil v Franciji večkrat tudi nesmiselno polemiko o kolektivni odgovornosti za zločine. Oradour ie tako postal eden izmed umazanih spomenikov čloyekove podivjanosti. Sl. Ru. •MlllllllllllltimtlllllllllimilllUHHHIIMIIIIIUIIIIMIII Prejeli smo «LA NUOVA ITALIA INFORMA*, giugno 1972, polletni bilten istoimenske izložbe Firenze, c.p. 346. «I,A VILLE D’AOSTE* — organe des sections de l’union Vaildotai-ne de la Ville D’Aoste; 3 črne Anneč - Num. 12-5 Aout 1972 Dir. resp.: Charles Ferina Imprime par L’union Valdotaine — 29, rue Festaz — Aoste. »EUCARISTTA E CAMUNITA’ LO-CALE, periodico bimestrale N. 5 Direttore responsatoile: Ottorino Burelli, Stampa: Arti Grafiche Friulame 1972. | IZ UMETNOSTNIH GALERIJ | PAVEL FERLUGA V KRAŠKI HIŠI S sedanjo razstavo v galeriji Kraške hiše se na Tržaškem pridružuje že kar obilni skupini naših likovnikov novo ime: Pavel Fer-luga. Opazili smo ga sicer že predlani na neki ski-pni razstavi v mestu pod oljnato sliko simbolično nadstvarne vsebine in hamletovske težine. Smo pa šele zvedeli da je to domačin z Opčin. Čeprav se Ferluga v Kraški hiši predstavlja s svojo prvo lastno razstavo, pa še mnogo let slika. A ga je skromnost samouka zadrževala da bi nastopal vidneje v naši javnosti. Poznavalce razvoja zamejskega slikarstva pa razveseljuje že samo dejstvo, da 37-letni slikar predstavlja vmesno povezavo med tako redkim številom slikarjev srednjega rodu z mlajšim. Zato mu želimo cim več uspeha Upoštevajoč kraj in značaj razstavišča je Ferluga pripravil vrsto olj, ki so s svo(o kraško vsebino v skladu z obojim. Vendar pa je tu par podob simbolične nadstvarnosti v dokaz likovno zahtevnejšega iskanja lastne izraznosti. fci se kaže predvsem v iznajdljivosti sestav razvejanih vijug in krogel. Slednje pa tu niso več mrtvaške glave kot nekoč na predlanski sliki, marveč v človeške obraze groteskno izvotljene buče, ki jih kot lovke pre-prezajo iz močvirjo plazeče se korenine. Ironičen prikaz puhlosti človeških stremljenj in strasti. Sta pa marda tu potrebni, da nam bolje objasnita zakaj Ferluga v katalogu pravi, da je do sedaj slikal le oo naročilu, kajti njuna vsebina ni za vsakogar. Nasprotno pa je lepota v jeseni in pomladi prikazanih kraš-kih pokrajin prav gotovo vsakomur razumljivo. Slika pa Ferluga te pokrajine z zelo živahno igro lopatice na kar svojstven način tisočerih drobnih zamahov tako, da se snopi barv iskre kakor mavrica na razpršenih vodah bistrega slapa. Je pa umirnejši v strogosti slik kra-ških stavb, v katerih menimo videti izhodišče nadaljnjega razvoja njegovega pokrajinstva, medtem ko tiste čudovite s čopiči, natančnostjo starih mojstrov naslikane buče lahko nakazujejo še nepredvideno stremljenje do višjih ciljev v obnavljanju oblikovnosti. MILKO BAMBIČ Kot izhaja iz kritike, ki jo objavljamo tu ob strani, razstavlja v galeriji Kraške hiše svoja dela Pavel Ferluga. Na sliki vidimo umetnika, ko razlaga obiskovalcem pomen svoje slike iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia 60 LET KARLA MASLA-DRAGA, BRKINSKEGA HEROJA Vsi smo bili pripravljeni življenje za svobodo dati Ko so aprila 1941 sile OSI napadle Jugoslavijo, so slovenski vojaki — med njimi tudi Maslo — pričakovali njeno junaško obrambo in poraz fašizma, bili pa so tudi pripravljeni se boriti na njeni strani, toda hitra kapitulacija jug. kraljeve vojske jih je hudo razočarala, čeprav so mnogi med njimi tudi Maslo — trdno verjeli, da se bo boj nadaljeval. Že konec julija 1941 se je Karlo zelo razveselil vesti, ki mu jo je v pismu sporočila sestra Kristina, da se je začela ustanavljati v slovenskih gozdovih nova vojska, ki se pripravlja za boj proti okupatorju. Karlo je bil tedaj že skoraj 6 let odtrgan od doma, prebil pa je več kot 4 leta v zaporu in italijanski armadi, ne da bi mu dali niti dneva dopusta, kar je bil verjetno e-dinstven primer v it. vojski. Po skopih sestrinih- vesteh, pa je postajal vedno bolj radoveden in tudi nestrpen. Mikalo ga je domov, ker bi bil rad kaj več zvedel o slovenski osvobodilni vojski in se ji, če bi le mogel, priključil. Začel je prositi za dopust. Vedno pogosteje je nadlegoval oficirje in podoficirje, naj ga puste na dopust, toda ti so zmigovali z rameni in mu odgovarjali: »Tu hai il cerchio rosso. e non si puč far nul-la!» (Imaš rdeči krog, zato ni mogoče storiti ničesar). Ko ie ugotovil, da ne doseže ničesar, se je odločil, da za vsakršno ceno izsili dopust, s katerega se ni nameraval vrniti. Zato si je septembra 1941 z nekimi mažami povzročil vnetje ušesa. Poslali so ga v bolnico, ko pa se je vrnil, so mu dovolili bolniški dopust. BEG IZ ITALIJANSKE VOJSKE V PARTIZANE V začetku oktobra 1941 je Karlo Maslo prispel domov na dopust in se kmalu potem sestal z Ervinom Dolganom, pooblaščencem CK KPS za Primorsko, ki se je jeseni 1941 pogosto zadrževal pri Maslovih na Ostrožnem brdu. Ervin je Karlu povedal, da je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki poziva vse poštene in svobodoljubne Slovence v oborožen protifašistični boj, in da ga je vodstvo OF poslalo na Primorsko z nalogo, da organizira partizanske čete. Karlo se je takoj odločil, primemo oblekel in si pripravil nahrbtnik. To je tem laže storil, ker je bil po povratku domov zvedel, da je njegov mlajši brat France, ki je živel od 1935. leta v emigraciji na Notranjskem, že od vsega začetka, partizanski borec in kurir. Čeprav se pi več nameraval vrniti v Imperio, je moral po Dolganovem nasvetu in na željo staršev vendarle odpotovati nazaj v 157. polk, da bi zmedel italijanski policiji sledove in obvaroval družino pred represalijami. Domneval pa je tudi, da bi pridobil za odhod v partizane še približno 20 slovenskih fantov, s katerimi je bil v italijanski vojski. Že preden se je vrnil v Imperio, sta se z Ervinom dogovorila, da iztirita vlak na progi Pivka - Reka pri Kilovčah. 28. oktobra 1941 (na fašistični praznik) sta odvila in odmaknila tračnice. Na poškodovani tir je privozil nemški vojaški vlak. na katerem so se vozili nemški letalci, namenjeni z vzhodne fronte na okrevanje v Opatijo in se iztiril. x!7 Oj '//S///////A TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.00 Radio Olimpia; 18 15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 V ljudskem tonu; 19.10 Mortati: O-seba, država in vmesne skupnosti; 19.20 Za najmlajše; 20.00 Šport; 20.30 »Avgustov veter* — radijska drama; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. TRSI 12.10 Plošče; 14.30 Tretja stran; 15.10 Literarna oddaja; 16.00 Radijska igra; 16 20 A. Thomas: »Mi-gnon*. KOPER 7.30, 8.30, 10.30 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Plošče An-ston; 9.15 Mini jnke box; 9.30 «20.000 lir za vas program*; 10.00 Orkester; 10.15 Z nami je...; 10.35 Glasbeni spored; 11.15 Orkestri Y. Lawson in B. Haggart; 11.30 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.30 Počitek ob glasbi; 15.30 Z nami je...; 15.45 Plošče; 17.00 Deželni program; 18.00 Mladinski klub; 18.40 Glasba po željah; 19.10 Nepozabne melodije; 19.30 Primorski dnevnik: 20.00 Iz priljubljenih oper; 20.30 Prenos RL; 21.00 Večerna glasba, 21.40 Operne skladbe, 22 30 Orkestri v noči; 23.00 Plošče; 23.35 Solisti in ansambli; Prenos RL. NAClUNALNi PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz, 12.10 Plošče; 13.15 Plošča za poletje; 14.00 Italijanske popevke; 16.00 Spored za otroke 16.20 Za vas ČETRTEK, 24. AVGUSTA 1972 mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.30 Francoske pesmi; 20.20 Ital. folklorna glasba; 21.00 Stari in novi pirati; 21.30 Klavirska glasba; 22.20 Povratni vozni listek; 23.10 Koncert pianista Pierra Reacha. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila, 7.40 Poje G. Paoli in I Nomadi; 8.40 in 9.30 Orkestri; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.05 Plošča za poletje; 10.30 Poletni program; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošča za po letje; 15.00 «Discosudisco*: 16.00 Draga RAI; 18 00 Radio Olimpia; 18.20 Vrtiljak; 18.45 Long Pla-ying; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 20.10 Povratni vozni listek; 20.50 «Supersonic»; 22.40 »Princesa Tarakanova* — nadaljevan-ka. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 11.45 Ital. sodobna glasba; 12.20 Pianist Wil-helm Kempff; 13.00 Intermezzo; 14.30 Plošča za poletje; 15.30 Koncart; 16.30 Klavirske skladbe; 17.20 Strani albuma, 18.00 Lahka glasba; 18.15 Ansambel «Ars An-tiqua» iz Milana; 19.15 Vsako-večemi koncert, 20 00 «Frš Ghe-rardo* — drama. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Ital. sodobna glasba; 12.30 Komorna glasba; 13.15 II pianista del «Globe» — enodejanka. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 Paleta zabavnih zvokov; 10.40 Pesmi m plesi jugoslovanskih narodov; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Plesi z Balkana; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 I-grajo pihalne godbe; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Mladinski zbor osn. š. »Boris Kidrič* in «Valentin Vodnik*; 15.30 Z ansamblom Silva Štingla; 15.45 Med šolo, družino in delom; 16.30 Glasbeni intermezzo, 16 40 Poje baritonist Tom Krause; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Orkester David Lloyd; 18.10 Koncert po željah poslušalcev; 19.15 Kitara v ritmu; 19.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 19 45 Naš podlistek; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Silva Štingla; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Literarni večer — Sto let slovenske lirike — XI.; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 23.40 Plesni zvoki; 24.05 Literarni nokturno — M. Bečko-vič: Pesmi; 24 15 Iz hrvaške simf. literature. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke; 19 45 Šport in italijanske kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «11 cameraman*; 22.25 Glasbeni spored; 23 15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV film; 22.15 Ženska danes: «Betty Frie-dan*. JUG. TELEVIZIJA 19.15 Obzornik; 19.30 Gospod Pi-per - film; 20.00 Čarni svet živali; 20.25 Jugoslovanska mesta: Pulj; 21.00 Dnevnik, 21 35 G. Ne-veux: Vidocq: človek s sto imeni; 22.25 In memoriam: Dr. France Stele; 23.10 Vohuni agenti, vojaki; 23.45 Poročila. KOPRSKA barvna tv 21.00 Kotiček za otroke. Mr. Pi per; 21.15 Poročila; 21.30 Dekle v izložbi - film; 23.0C Francoščina MASLO IN LEGIŠA ZAŽGETA VOJAŠKO SKLADIŠČE Karlo se je vrnil 2.11.1941 z enodnevno zamudo z dopusta, zato je bil kaznovan z 10-dnevnim disciplinskim zaporom. Med prestajanjem kazni je intenzivno razmišljal, kako naj oškoduje osovraženo italijansko vojsko. Medtem je obvestil svoje prijatelje Slovence o začetku NOB in jih nagovarjal, naj bi skupaj zbežali in se priključili partizanom. Uspel je prepričati le Rudija Modica z Velikega otoka pri Postojni. Novembra 1941 so Maslo in njegovi prijatelji ponoči narisali na več mestih po stenah hiš v Imperij srp in kladivo, kar je vzbudilo med prebivalstvom veliko pozornost. Policija ni odkrila storilcev. Končno sta Karlo in Emil Legiša, doma iz Nabrežine, konec novembra 1941 zažgala v Imperii garnizijsko skladišče sena in slame, ki je zgorelo. 2. decembra 1941 sta Maslo in Modic, ki je prej ponaredil v štabu polka dovolilnici za vedno zapustila 157. artilerijski polk in Imperio ter se oblečena v vojaške uniforme z vlakom pripeljala v Sežano, od koder sta se napotila v Dobravlje k prijatelju Kobalu, ki je bil na dopustu in na njegovem domu počakala, da so jima prinesli civilno obleko. Nato sta nadaljevala potovanje z avtobusom proti Postojni. Nekaj dni pozneje so ju policisti že iskali po Postojni. Bila stav gostilni pri Turkovih v Hrašah, ko sta vstopila kvesturina in vprašala po niju, toda gospodinja ju je skrila v sobo Kmalu potem sta odpotovala po skrivnih poteh proti Volčam, kjer sta se ločila in se nekaj dni pozneje priključila partizanskim enotam — Maslo v Brkinih, Modic pa na postojnskem območju. KARLO MASLO KOMANDIR BRKINSKE ČETE V Maslovih podatkih iz NOB je zapisano, da je vstopil v NOB 24. 12.1941. Priključil se je Dolganovi primorski partizanski skupini, ki se je pozimi 1941-42 pretežno zadrževala v Brkinih in od tam odhajala v Podgoro na Pivko, na Kras in v Vipavo. Že od začetka partizano-vanja je postal Karlo Maslo eden izmed najbolj borbenih in drznih borcev Dolganove skupine. Udeležil se je večine akcij, ki jih je ta izvedla. Najprej se je izkazal v začetku februarja 1942 z zaplembo italijanske strojnice progovnim stražarjem pri Štanjelu. Razen vojaških zadev se je intenzivno udeleževal tudi prepričevanja m pridobivanja ljudi za NOB po Brkinih. Prvi drzni neposredni in uspešni napad na it. karabinjerje je organiziral in izvedel 4.4.1942 pri Ambrožiču skupaj z bratom Francem, Antonom Primcem in Ivanom Bro-zino. Po prvem velikem boju primorskih partizano' z Italijani na Nanosu, v katerem ni sodeloval, je z velikimi napori in nadčloveško energijo zbral razkropljene, ranjene in utrujene borce in med 20. in 25. aprilom organiziral na Suhorskem gradu v Brkinih, Brkinsko četo ter postal njen komandir. Pod njegovim vodstvom je postala četa ena izmed tedaj najbolj borbenih in najuspešnejših partizanskih enot v Sloveniji. Omenimo naj le njene najbolj drzne napade na Mali Bukovici 18.5.1942, ko je sam skočil izza vogala in razorožil stražarja, medtem ko so njegovi borci obkolili zgradbo, nato pa je sam vdrl s puško v sobo, v kateri je Dilo okoli 23 vojakov, major, porotnik in podoficir ter z namerjeno puško zavpil, naj se predajo. V ;i so ga le preplašeno gledali, nihče se ru drznil prijeti za orožje, bili so hudo zmedeni in zaprepaščeni, šele ko so opazili, da mu je priskočil na pomoč strojničar Sulc z zbrojevko, so brez ugovora dvignili roke. Petem v Merečah 4.6.1942, ko je tudi sam nameraval izsiliti predajo postojan- ke 6 vojakov, vendar je naletel na poskus odpora, ki ga je njegov zvesti strojničar Sulc že v kali zatrl. POLITIČNI BOJ BRKINSKE ČETE Še bolj kot drzne vojaške akcije preseneča obsežno politično in propagandno delo njegove čete po Brkinih, na Pivki in v Podgori, od koder so borci brkinske čete izgnali italijanske kolone in oglarje. Fašistični oblastniki so si namreč ma in junija 1942 izredno prizadevali, da odvrnejo ljudstvo od sodelovanja s partizani. Pogosto so sklicevali vaške župane (Capovilla) na sestanke in jim dajali direktive, kako naj organizirajo prebivalstvo, da bo prijavljalo oblastem vsak poja v posameznih partizanov ali njihovih skupin; postavljali so po večjih in tudi manjših brkinskih vaseh karabinjerske in fašistične postojanke. Tako je npr. poklical junija 1942 na Pregarju župan Albert Konestabo, član fašistične stranke, neko nedeljo kmalu po Mussolinijevem govoru v Gorici, na vaški zbor (Komun), vse gospodarje in zahteval, da prijavijo vsak pojav partizanov. Aktivisti in borci so ocenili takšne fašistične possuse izoliranja prebivalcev od partizanov kot zelo nevarne, zato so takoj ukrepali. Že nekaj dm po prega.rskem sestanku je ob zori vdrla v vas skupina partizanov in aretirala Alberta in Antona Konestaba, toda nikomur se ni nič hudega zgodilo. Z njima so ravnali človeško. MAKS ZADNIK (Nadaljevanje sledi) Vanja Kraljevič: Življenje in boj A. Gramscija - Poročilo Kominterni o gibanju tovarniških svetov Ideja postaja stvarnost ■ Pričevanja s prizorišča borbe ■ Dejavnost svetov zunaj tovarniških zidov ■ Primer moči delavske oblasti To je bila v osnovnih orisih Gramscijeva vizija o tovarniških svetih. Je bilo mogoče v tistem obdobju osnovati take organe (bodoče) oblasti delavskega razreda povsod? Če je takale ideja stala na trdnih temeljih proletarskega Turina, je bilo vprašanje, ali je lahko pognala korenine in se u-resničila tudi drugod po državi, kjer ni bil še delavski razred tako močan in organiziran. Zlasti na zaostalem južnem področju s pretežno kmečkim prebivalstvom, ni bilo ugodnih tal za uspešno akcijo preobrazbe in spreminjanja družbenih ter ekonomskih odnosov. Gramsci in tako imenovani «ordi-novisti* so se zavedali zapletenosti naloge, ki so jo bili postavili z zahtevo po spremenitvi notranjih komisij v tovarniške svete. Vendar so imeli povsem prav, ko so verovali, da bo ideja naletela na širok odmev in zanimanje torinskega proletariata. Predvsem zato, ker je ta domala ves ta čas vodil sindikalne boje in akcije, ki so s časom prerasle v čisto ekonomske zahtevke. Delavski razred .ie zahteval korenitejše spremembe v statusu delavcev v proizvodnji ter organizaciji življenja in dela v tovarni. Zato je uvodnik, ki ie bil objavljen v listu »Ordine nuovo* dne 21. junija 1919. leta pod naslovom »Delavska demokracija*, odjeknil med torinskimi kovinarji kot znamenje začetka boja za tovarniške svete kot manifest in poziv za uresničitev te velika ideje. Pričevanje o tem odjeku nam je zapustil sam Gramsci. ko ie zapisal: »Povabljen sem s Togliattijem in Terracinnijem na razgovore v vzgojne krožke in na sestanke po tovarnah, vabili so nas člani notranjih tovarniških komisij, da na ožjih sestankih razpravljamo o tem z aktivisti. In smo nadaljevali. Vprašanje razvoja notranjih komisi: je postalo osrednje vprašanje, postalo je ideja »Ordine nuovo*. Le-to je bilo postavljeno kot temeljni problem in cilj delavske revolucije. kot vprašanje »proletarske* svobode. «Ordine nuovo* je postal za nas in za vse tiste, ki so nam sledili. «časopis tovarniških svetov*. Vse leto je Gramsci s svojimi sodelavci intenzivno propagiral preko časopisa in delavskih sestankov ustanavljanje tovarniških svetov v obdobju, ko so bile tradicionalne institucije delavskega gibanja (Partija in sindikati) »praktično še nesposobni, da izrazijo vso bu.jnost revolucionarnega življenja*, ko se ie kazala nujnost, dia se iz njih razvija «mreža proletarskih institucij, zakoreninjenih v zavesti najširših množic*, se pravi mreža institucij, ki naj bi jo sestavljali tovarniški sveta „ V začetku septembra leta 1919 je bil ustanovljen prvi tovarniški svet v eni izmed «Fiatovih» tovarn. Kmalu se je izkazalo da ie bilo to gibanje v pravem pomenu besede ne samo po številčnosti tovarniških svetov ustanovljenih v Turinu, ampak tudi po intenzivno sti kampanje, ki ie gibanje sprem Ijalo v tisku, po zanimanju, ki ga je vzbujalo po številnih komentarjih in objavljenih analizah. Razumljivo je. da ie imel pri razširjanju te ideje največjo vlogo časopis «Ordine nuovo*. Od številke do številke ie prinašal teoretične priloge, praktične predloge in dopise o delu tovarniških svetov. Objavljal je članke iz sovjetskih. francoskih in angleških časopisov. dokumente in pričevanja, prinašal ie pomembne tekste teoretikov marksizma iz raznih evrop skih držav in iz Amerike. Precej prostora ie časopis posvečal izkušnjam delavcev v drugih državah, kjer so si prav tako prizadevali doseči neko vrsto soudeležbe v organizaciji proizvodnje in urejanju žviljen.ja v tovarnah, poleg tistega, seveda, kar se je nanašalo na delo in razvoj sovjetov v Rusiji. Iz analize vseh teh gibanj in primerjave z lastno prakso, dalje iz proučevanja sovjetskih izkušenj in iz diskusij po turinskih tovarnah. kakor so zabeležili kronisti tistega časa. je vznikala popolnejša slika te nove oblike proletarskega samoupravljanja v katerem’ so sodelovali tako partijci kot ne-partijci in nevčlanjeni v sindikat. Kako so bili ustanovljeni m kako so delovali tovarniški sveti? Navedli bomo ugotovitve, kakor se jih spominjata neposredna udeleženca teh zgodovinskih dogodkov, Mario Montagnana (že prej omenjen) in Batista Santi. Oba sta v tistih časih bila kot kovinarja zaposlena v proizvodnji in sta tako doživljala tovarniške svete neposredno na delovnem mestu, na prizorišču borbe za njihovo ustanovitev in uveljavitev. «Gramsci nam je bil dal — piše Montagnana — temeljne ideje glede tovarniških svetov. Toda predvsem so izkušnje bile tisti dejavnik. ki nam je posredoval dokončne oblike teh organizmov * »Fiat je v tistem obdobju — pi- llllllllllillillllllllllllllllllllllllllllllllllllllliimiiiiiiii Napravil je sebi slabo uslugo Ernest Marpies. 64-letni bivši britanski minister za promet, ie postal žrtev zakona, ki ga je pred desetimi leti sam predlagal v parlamentu. Sodnik za prekrške mu je za šest mesecev vzel vozniško dovoljenje, ker ie po prometni nezgodi odpeljal in se ni s prijavo oglasil na policiji. Letos marca se mu je mudilo na zasedanje, spotoma je podrsal ob parkiran avto-in napravil za dvajset funtov škode. Ko se ie vračal z zasedanja, .je hotel zatakniti svojo posetnico za šipo. vendar tistega avta ni ouo več. Nekdo je vse to opazoval in stvar prijavil Prepovedan DDT v kmetijstvu Po 31. decembru 1972 bo v ZDA prepovedano uporabljati prašek D DT v kmetijstvu S preparati iz tega praška so de nedavnega u-ničevali škodljivce v nasadili bombaža. zemeljskih oreškov in soje. Ta prepoved ne bo veiiala le za javno zdravstvo na kmetijstvo pa ne bo imela večiova vpliva, ker so na tem področju že v rabi manj škodljiva kemična sredstva, ki se po določenem času razkroje še Montagnana — imel na stoti** oddelkov, v katerih srno oprav Ostrožno brdo v Brkinih, slikovita vas nad Reko. Tu se je v hiši, ki je označena s puščico, rodil Karlo Maslo Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zvezde so vam naklonjene Na vas je, da to poizkusite. Kar velja za poslovno življenje, velja tudi za ljubezen. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če boste preveč zaupali komaj poznanim osebam, se vam lahko pripeti nesreča. Brzdajte svoje prevroče želje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če ne boste pravočasne, ukrepali, vam zna kaj spodleteti. Računajte na razumevanje domačih, posebno še ljubljene osebe. RAK (od 23.6. do 22.7.) Prenaglo sklepanje kakršnega koli posla je lahko hudo nevarno Nekoliko več počitka si privoščite. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vse se bo prav razvijalo. Na vas je da izberete pravi trenutek za poseg. Bodite popustljivi do osebe, ki jo i-mate radi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nesporazum ali kaka večja ovira in vsi načrti bodo šli po vodi. Potolažite se, ker bo . ljubezni vse v redu. TEHTNICA (od 22.9. do 23.10.) S previdnostjo in pametnim postopkom boste spravili v kozji rog nasprotnike. Čustvene razmere se bodo zjasnile. ŠKORPIJON tod 24.10. do 22.11.) Družbeni in prijateljski stiki vam bi znali odpreti vrata v uspešno ma. poslovno zvezo. Izogibajte se čvekavim ljudem. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaše finančne zadeve se bodo zelo uspešno razvijale. Ne bo pa tako v vaših čustvenih zadevah, kjer bo nekaj šepalo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Razpoloženi boste za vsako delo in vse vam bo šlo od rok Zaslužek bo pa majhen. Nervozni boste in utrujeni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pripravite se na zelo zahtevno, vendar pa tudi uspešno delo. V družinskem okolju vam bo zelo prijetno. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Trčili boste ob popolno nerazumevanje predstojnikov. )t ar je prehodnega značaja. Večer boste preživeli do- avlja*’ proces Pr0*z’ določen, zaokrožen vodnje.* »Vsti delavci brez razlike, ali bili ali ne člani sindikata, s® določenem oddelku enkrat letno lili svoje predstavnike. Volitve bile tajne in izvolili smo korn>9. ja oddelka, ki na bi ga bili •antJj vsak trenutek zamenjali, koiikor večina delavcev menila, da F potrebno.* ... »Kolektiv komisarjevega odd«-i — meni dalje Montagnana " sestavljal tovarniški svet. H s . jah vrst je svet izbral tri a*1Jf|a. delavcev (v centralnem obratu * ta so jih izbrali celo devet) so sestavi i ali notranjo komisu® . , Prvič je na ta način nastal v Italiji razredni organizem. *°... predstavljal v najbolj dernokra^. ni obliki, ki si io je moč za šiiti, vse delavce brez kakr. koli razlike. To je bil inštruri j razreda, ki je, kakor je 2°v Gramsci, «dovršeno sodil k Pr vodnji*. in dvigal v delavcu. Pj£ samezno ali kolektivno, zavest, ni le navaden «prodajalec |aS , delovne sile*, ampak osnovni, ločilni element proizvodnje. Ta strument je izražal in v j; trenutku ščitil, v mani a'* j,, perečih vprašanjih, posamezne kolektivne koristi delavcev-* . a. «Posamezni komisarji — menlraZ-dalje Mario Montagnana - s° 1 pravljali s tovarniškimi svf na vprašanja v zvezi z delaVCrV njihovim oddelkom. Notranja ^ misija je imela nalogo reSev!?ju i vprašanja v neposrednih stiW industrialci* ,.j »Tovarniški svet ni razpfa2 samo o splošnih problemih ubf a ampak o vseh vprašanjih, z®.^. tere so se zanimali deiavci do”* j ne kategorije, mestni Pr0'e!r j<> in delavski razred v celoti; 1 |č bilo tembolj potrebno. k°U*“ z ustanovitvijo tovarrus” bila tat'« sveta, naj nam lx> dovoljeno reči, zrevolucioni; ina celotna s* tora sindikatov. ,,e. Zastopniki vseh tovarniških » , tov v Turinu so se po katero . ali skupno ukvarjali z živl)el"a f mi vprašanji delavskega razi'®®, celoti. Kakor že rečeno, se n’ ^ vo delovanje ni omejevalo tovarne.* Zato je Batista Santi o to*0 di pisal: 0 »Ni bilo potrebno, da tnva svet ome.ii svoje pravice le na ^ nične probleme, čeprav so irlUr(1iz-upali delavsko kontrolo nad P' n3 vodnjo v tovarni. Njihova 2 ^j- naloga je bila v organizirani * širših množic, v njihovem y°Lfn<> in usmerjanju v revoluciji borbo Tovarniški sveti so bili instrumenti, ki sc odg°v‘ ^ določenemu političnemu stanj' ti v tistih časih ni bilo revo* name, avantgardne partije* ^ai Santi poudarja, da ie bu tovarniški svet tisti ki ie orjf o stavki ali njeni prekinitvi > tovarniških svetov, kot ns’v. j last delavskega razreda Je a\o(° med drugimi dolžnostmi tudi n izvolitve sindikalnega tajnik” ^ »Gramsci je neposredno. delo — piše Santi. -- Ob j|il varni in oddelkih. spreinj'al ‘^cii nekega dolgega razgovora 0 tovarniških svetov nas sci opomnil: »Treba se ie ie ta bur t. tovarniške svete, kakor •>- nje komis.je. Treba ie °jr'efo(' vse delavce, med njimi tudi ' miste. o potrebi obstoja j,foških svetov, potrebno ie pjve jiti proletarsko kvantiteto 2 ^ lucionarno kvaliteto, in kot j segali prej. boste zmagali daj.* . so 2 Tovarniške svete v Turinu ^ stanavljali v drugi Po*o2j? let9' 1919 m v prvi poiovici * , jf.fk Že v jeseni 1919 .je več kot ;z set tisoč turinskih kovinar ,^f;o največ jih tovarn in jeklarn svoje tovarniške svete. \e^} Na dan 3. decembra isteda jyCti je zapisal Gramsci. so “ fj(r imeli priložnost, da z delu ^\\-kažejo svojo učinkovitost ia $ vajo na turinske delavce- ^ je logu partijske organizacij _^hyni, v svojih rokah imela ves j j zem množic (Gramsci ie »od maja 1919. leta član inestntjzyrš" stva KPI — tako imenovane ne komisiie — op. avt.), so j niški sveti, brez niKakršndj sj-hodnih priprav, v času ie.e* (E me ure mobilizirali 120 lavcev, razmeščenih po t°v je' Uro kasneje je ta armada tarcev kot plaz preplav”3 t|a * in središče mesta ter ?° j,, d* nacionalistično in militarist’2 haljo.* .uši# V poročilu Kominterni o 1 $ tovarniških svetov v Turinu^ tisi a no v mesecu iuliju leta.. jpsf' cenjujoč delavnost teh 11021 gr91*1 tucij delavskega razieda. ’e sci med drugim pisal: ju ^ »Tovarniški sveti so se M? spre trdili. Množice to rade jele to obliko komunistične nizaeije, strnile so se okrog ppd nega komiteja in energij”? ^ prle boj proti kapitalisti2™1 n # krači ji. Čeprav niti Kapi^1 ^1« sindikalna birokracija niso s0 u priznati svetov in komite.|Cv^t)()ul dosegli namembne usp6*161 uohU1!4'. so agente in kapitalistične j V vzpostavili stike z usiužb2 ženir.id in tehniki, da bi s* '"L * vili vire podatkov flnanč,'Vj0v'Pir’ industrijskega značaja V P0 podjetjih so v svojih r0 - ■ žili disciplinsko oblast in različnim in neenotnim v kaj pomeni delavsko upravo industriji.* mlil (Nadaljevanje 31 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 24. avgusta 1972 DELO 73 DELEGATOV SE BLIŽA KONCU Lord Killanin no vi predsednik mednarodne olimpijske zveze Nasprotujoče si reakcije po izgonu Rodezije: najbolj razočaran je Brundage ~ Irec ^-®1- zari.nj,ič' če ne J'e “ olimpijske igre kipi iz Goriške, udeležbo pa je za le bil izvoljen za predsednika i«*««« i- - • ... v j ^narodne olimpijske zveze. Nado-g ™ bo 85-letnega Averyja Brundajo’ ^ ie E>° dvajsetih letih samo-tfsd'6 ■ .lastaoi'°bno odstopil. Kot je že Stevir*8 v glasovanjih, ni znan v>lcen rezultat, po neuradnih kro-e k aa «razume afriške države, ker vO° 28 nekaj- kar Je zanje pralni veselja pa je v afri- te tat>oru- Etiopci, ki so bili že i|j j rn- da odpotujejo, so končno pri-8a 8 sape. Ganga, tajnik vrhunskega! 28 šport v Afriki, pa je po- Hle Vse ostale države, ki še niso Sta6 .sv°jih ekip, naj to čim prej 'a rJVlj°. ker «ni več nobene ovire °P črnskih držav v Muenchnu*. r^^evidni so bili Angleži, ki so ten 1 Ze*° diplomatsko izjavo, v ka-Vn^e Poudarjeno, da so bili vedno lomile'18' da lahko sprejme vsako od-olie, v. 0 Rodeziji samo mednarodna tletsk Ska 2veza. Vodja ameriške a-'dloti? elcipe je Pa izjavil- da je biJa SnSV Pravdna in da je »rešila TjJ6 olimpijske igre*. vsetll J ^ je očitno najbolj trpel pri Je pa je Avery Brundage, ki «voj. beiežil ravno v zadnjih dneh Predsedstva svoj najhujši po-,'VtJegova prva 'zjava je bda samo: da se je to zgodilo prvič in Remi kljub boljši poziciji Spasskega Tudi tokrat malo potez v nadaljevanju Kljub prednosti kvalitete sovjetski šahist ni mogel prodreti v nasprotnikovo obrambo REYKJAVIK. 23. — danes je resen in potrpežljivi sovjetski ta- vladalo med šahisti veliko razburjenje. ki ga je povzročila nedvomno prava bomba, ki so jo sprožili Sovjeti, Kot je znano, so včeraj sekundanti Spasskega izročili Schmidu pismo z zahtevo, da pregleda Fischerjev stol in pa naprave za razsveljavo, ki so jih prinesli iz ZDA To zato, ker je nekdo seznanil Sovjete z možnostjo, da se Fischer poslužuje nedovoljenih pripomočkov. da bi motil Spasskega in s tem povzročil slabo igro nasprotnika. Američani so seveda takoj jezno zavrnili take obtožbe in Cramer je na primer izjavil, da je «to stvar znanstvene fantastike*. i - i >r-m it- ... m. i,, -,i i.. uiKi. -POTEK. 17, PARTIJK ” (Spasski beli, Fischer črni) L e4, d6; 2. d4, g6; -3. ',§c5. §f)5; 4. f4, Lg7; 5. Sf3, c5; 6. dxc5, Da5; 7. Ld3, Dxc5; 8. De2, 0-0; 9. Le3, Da5; 10. 00, Lg4; 11. Tadl, Sc6; 12. Lc4, Sh5; 13. Lb3, Lxc3; 14. bxc3, Dxc3; 15. f5, Sxf5; 16. h3, Lxf3; 17. Dxf3, Sa5; 18. Td3, Dc7; 19. Lh6, Sxb3; 20. cxb3, Dc5+; 21. Khl, De5: 22. Lxf8, Txf8; 23. Te3, Tc8; 24. fxg6, hxg6; 25. Df4, Dxf4; 26. Txf4, Sd7; 27. Tf2, Se5; 28. Kh2, Tel; 29. T3e2, Sc6; 30. Tc2, Tel: 31. Tfe2, Tal; 32. Kg3, Kg7; 33. Tcd2. Tri; 34. Tf2, Tel; 35. Tfe2, Tfl; 36. Te3, a6: 37. Tec3, Tel; 38. Tc4, Tfl: 39. Tdc2, Tal; 40. Tf2, Tel; 41. Tfc2, g5; 42. Tel, Te2; 43. Tlc2; Tel; 44. Tel, Te2; 45. Tlc2 remi. Treba pa si je postaviti vprašanje, zakaj so Sovjeti pri svojem prvem polemičnem nastopu izbrali ravno tako obtožba, ki ie navidez res pretirana. Geller ie na vsak način navedel v pismu več podatkov. ki so popolnoma točni in med drugim, da ima Spasski enak stol, ki ga ie napravila ista tvrdka, da pa Fischer vedno skrbno pazi, da dobi svojega. Več Američanov so tudi zasledili v dvorani, ko ni bila v teku nobena partija, zavrnitev filmskih kamer pa si je možno razlagati s strahom pred nepodkupljivo in objektivno pričo. Slabo prespana noč po vsei verjetnosti ne bi bala dovolj, da bi se sicer bar kar naenkrat odločil, da sprejme psihološko vojno, ki io stalno nudijo Američani. Zgodilo se je. da je zaradi nove polemike 17. partija ostala skoraj v senci, pa čeprav ie njen razplet precej zanimi/. Spassiu je še enkrat prevzel pobudo in bil odločnejši. Fischer oa ie kmalu žrtvoval kvaliteto, da bi zmanjšal nasprotnikov pritisk na kraljevi strani. Američan ie še enkrat pokazal vse svoje obrambne sposobnosti, tako da je ered prekinitvijo Spasski kljub materialni prednosti zaman skušal orebdti nasprotnikovo obrambo Izvedenci so danes v jutranjih urah izjavili, j da ie najbolj logičen rezultat ponoven remi da pa ima Spasski le nekai možnosti da nasprotnika premaga in zmanjša razliko na dve točki. Analize so verjetno pripeljale Spasskega do istega zaključka Nasprotnika sta bila namreč še enkrat zelo hitra in sta tako znova razočarala tiste gledalce ki so slano plačali vstopnice, da bi videli v resnici komaj pet potez. Toliko je bilo namreč dovolj, da sta se tudi v 17. partiii Fischer in Spasski s po razumela za remi. ki očitno koristi samo Američanu. Pri vodstvu 10:7 namreč rri več nobenega dvoma, kdo bo končni zmagovalec. Spasski pa si lahko samo očita slab štart, ki je dovolil njegovemu nasprotniku. da sedaj igra povsem pasivno in si vedno zagotovi delitev točk. Jutri bo na SDoredu 18. partija. Zmaga Gimondija Basso samo drugi Elita italijanskega kolesarstva in pa nekateri tuji predstavniki so bili v torek v središču tržaške športne dejavnosti. Na sprehajališču sv. Andreja. kjer je bila speljana 1500 metrov dolga proga, so se zbrali svetovni profesionalni prvak Marino Basso. italijanski prvak Gimondi, odkritje letošnjega Gira Španec Fuente. desetkratni svetovni prvak v dirkališčnih disciplinah Patrick Sercu in cela vrsta drugih znanih imen, med katerimi še Bitossi, Rit-ter in Beghetto. Skupno je nastopilo 22 kolesarjev, manjkal pa je Eddy Merckx, ki je morai v zadnjem trenutku odpovedati svoio udeležbo zaradi poškodbe na nogi Po vseh pričakovanjih je zmagal Felice Gimondi. kateremu ni manjkalo navijačev med sicer skromnim občinstvom. Italijanski prvak je napel vse sile. da se ie pred tržaškim občinstvom, izkazal, posebno še. ker je imel v najvažnejši točki programa, v vožnji na 45 km, za nasprotnike kolesarje, kot so Fuente, Bitossi in pa sprinter Basso. Svetovni prvak tokrat ni preveč zablestel. saj se je v nekaterih sprintih pustil premagati od Bitossija, drugouvrščenega v Gapu. Po tridesetih krogih je sicer zmagal v sprintu pred Gimandijem in Bitossijem, medtem ko, je po nekaj sekundah prispel na cilj Fuente, ostali kolesarji pa so precej zaostali (skoraj pol kroga). Toda to mu ni zadostovalo, da bd zmagal tudi v končni lestvici, kjer ga je za eno točko prehitel Gimondi ki ie imel boljše uvrstitve. Takoj v začetku pa je bil na sporedu omnium dvojic, kjer sta zmagala Bitossi - Beghetto pred Gi-monddjem - Bassom, Sercujem -Ritterjem in Fuentejcm - Lopez Car-rilorn. Omnium je obsegal sprint na 3 km dolgi progi, nato vožnjo dvojic na kronometer, kjer sta zmagala Gimondi in Basso (po zaslugi prvega, saj je prišel svetovni prvak na čili z zamudo), nazadnje pa še izločilno vožnjo v sedmih krogih, kjer sta po izločitvah ostala v borbi za prvo mesto le še Bitossi in Basso. Končni sprint je bil izredno borben in zanimiv, saj ie Ri-tossi zmagal prav v zadnjih metrih z izrednim finišem. Po izločilnih vožnjah pa je v o-stalih sprintih na 1500 metrov zma gal Santambrogio, medtem ko je razočaral Zandegu, za nastop katerega je vladalo precejšnje zanimanje. Nazadnje pa so se na progi pred stavili vsi kolesarji, ki so prevozili 30 krogov. To je bila pravzaprav najzanimivejša točka celotnega večera. žal pa je bila na sporedu zelo pozno, tako da je začelo občinstvo že odhajati. upa na vse štiri zlate kolajne v prostem slogu, lahkega dela pa ne bo imela prav v nobeni. Ameriško trdnjavo ogrožajo tudi v umetnih slogih plavanja. Prsni slog je v rokah Sovjetinj, v delfinu pa je do svetovnega rekorda prišla Japonka Aoki. Hrbtni slog je še v korist Američank, nevarna pa je Madžarka Gyarmati, mešano plavanje pa je ponovno na strani ZDA. štafete bi ZDA zmagale tudi s svoje drugo postavo. Za razne panoge se lahko pri ženskah sest.avi.jo naslednje prednostne lestvice: 100 m prosto: Gould. Nerison, Kemp, Wetzko, Brighita 200 m prosto: Gould, Babashoff, Rothhammer, Rijnders, Marshall, Wetzko 400 m prosto: Gould, Moraš, Babashoff, Roth hammer, Calligaris, Rijnders 800 m prosto: Gould, Harsberger, Moraš, Cal liga ris, Wegner, Bunschoten in Simmons 100 m prsno: Carr, Stepanpva, Prodnikova, Harrison, Vidali 200 m prsno: Stepanova, Schonfiold, Porubaj-ko, Anke, Kaczander 100 m delfin: Daniel, Aoki, Deardroff, Nagel, Gyarmati 200 m delfin: Moe, Colella, Daniel, Neall in Kother 100 m hrbtno: Atwood, Belete, Gyarmati, Lek-vesvili, Lewis 200 m hrbtno: Belote, Atwood, Gyarmati, Herbst, Palmer 200 m mešano: Vidali, Woods, Schuchardt, Petrova, Ender 400 m mešano: Vidali, Neall, Franke, Bartz in Schuchardt V posameznih panogah branijo o-limpijske naslove: 100 m prosto: Henne (ZDA) 60” 200 m prosto: Meyer (ZDA) 2’10”5 400 m prosto: Meyer (ZDA) 4'31"8 800 m prosto: Meyer (ZDA) 9'24” 100 m prsno: Bjedov (Jugosl) 1’15”8 200 m prsno: Wichman (ZDA) 2’44”4 100 m delfin: McClements (Avstralija) 1’5”5 200 m delfin: Kok (Niz.) 224”7 100 m hrbtno: Hall (ZDA) V6”2 200 m hrbtno: Watson (ZDA) 2’24”8 200 m mešano: Kolb (ZDA) 2’24"7 400 m mešano: Kolb (ZDA) 5’08”5 4x100 prosto: ZDA (Barkman, Gu-stavson, Pedersen, Henne) 4’2”5 4x100 mešano: ZDA (Hall, Bali, Daniel, Pedersen) 4’28’3 K.B. Lusis in Fuchsova zanesljiva v kopju Maratonski >k potrebuje eksotične zmagovalce, ki dajo povod vsakovrstnim anekdotam MET KOPJA (moški) V tej panogi najdemo edinega gotovega zmagovalca iger Janis Lusis je nesporno najboljši metalec na svetu. Letos je samo dvakrat zablestel z meti naj 90 metrov, v eni priliki pa ie šlo za svetovni rekord 93,80. katerega zasluži kot malokdo na svetu. Sovjeti so v zadnjem trenutku prijavili tudi mladega Makarova, sposobnega metov nad 85 metrov. Domačini veliko računajo na Walfermanna, ki je letos po zanesljivosti nekakšen mini-Lu-sis. Odličen je tudi Finec Siitonen, ki pa meče verjetno preveč in bo za igre močno utrujen. Preveč lovi svetovni rekord. Finci bodo s težavo popravili Kinnunena. ki ie v Mehiki in kasneje na FP v Atenah resno ogrožal Sovjeta. Enkratni po dvig se lahko posreči (vendar samo za drugo mesto) tudi Madžaru Nemethu. Predvideni vrstni red: L Lusis 'SZ), 2. Wolfermann (Zah. Nemčija), 3. Makarov (SZ). V Mehiki' 1. 1968: 1. Lusis (SZ), 2. Kinnu-oen (Finska), 3. Kulcsar (Madžarska). MET KOPJA (ženske) Nemka Fuchs izgleda veliko boljša od vseh ostalih. Njena serija metov ob priliki svetovnega rekorda 65,06 m je zavidljiva in tudi o-bilica rezultatov nad 60 metrov ji daje dovolj miru. za popolno zbranost v tako napetem ozračju. Druga bd morala biti prav tako zanesljivo Poljakinja Gyiereczka. po njej pa je vsaka rešitev za tretje mesto možna. Verjetno bosta ti dve edini z rezultati nad 60 metrov. Z metom nad 58 metrov bi imela že dobre možnosti za tretje mesto tudi Nataša Urbančič, sicer pa bodo njene nasprotnice Sovjetinia Ma-rakina. Romunka Becker in Nemka Koloska. Predvideni vrstni red: 1. Fuchs (NDR). 2. Giereczka (Poljska) 3. Marakina (SZ). V Mehiki 1. 1968: l. Nemeth (Madžarska), 2. Penes (Romunija). 3. Janko (Avstrija). MET KLADIVA Bondarčuka bo težko ugnati. Njegova zmaga bi moraia biti lasna ker je edini, ki z relativno lahkoto meče nad 75 m* ''ov medtem ko drugi le priložn o presežejo 74 m. Sovjeti bi laoko slaviii tudi množično zmago ker so letos res v izredni formi in bodo morali doma pustiti dva metalca nad 74 metrov. NOGOMET Mladinska sekcija nogometne zveze je naznanila, da 'se'"Kodo' vpl-’ sovanja za nastope na mladinskem nogometnem prvenstvu, na začetniškem prvenstvu in na naraščajni-niških predprvenstvenih turnirjih zaključila v soboto, 26 t.m. OLIMPIJSKE IGRE ^ _ . munchen72 ŠE 2 DNI MUNCH EN — Nemška olimpijska reprezentanca ima zares smolo: telovadec Mossinger si je zvil nogo, kanuistka Gisela Grothaus si je izpahnila roko. veslač Kindlmann boleha na ledvicah, atletinja Inge Helten pa ne bo mogla nastopiti, ker se je ranila na nogi. * * # MONCHEN — Krmar nemškega osmerca Manfred Klein bo imel prav v teh dneh rojstni dan. Kleinu zelo ugajajo kolači, slaščice in razne druge sladkarije. Na dan svojega slavja pa bo moral na vse to pozabiti, ker je namreč še 2 kilo grama nad standardno težo. • « » MUNCIIEN - ZDA so že sedemkrat zmagale na olimpijskih igrah v košarki. Tudi letos so Američani glavni favoriti za osvojitev zlate kolajne in mnogi izvedenci in ljubitelji tega športa so si hoteli ogledati njihove treninge v olimpijski dvorani. To pa ie precej motilo trenerja ameriške reprezentance, ki je odločil, da bodo njegovi varovanci trenirali v dvorani bližnjega ameriškega vojaškega oporišča. Poleg tega so enkrat ponižali v Moskvi Nemca Sachseja na šesto mesto. Letos oi veliko pokazal Thei-mer, ki pa bo vseeno zelo nevaren, kolektivno pa so močni zahodni Nemci, vsi nad 73 metrov V finale in morda tudi do 8. mesta bo lahko uspelo Videmčanu Vecchiatu. Za finale bo potrebnih najmanj 71 metrov, za kolajne pa ne manj kot 74 metrov. Predvideni vrstni red: 1. Bandar-čuk (SZ), 2. Gamski (SZ), 3. Riehm (Zah. Nemčija). V Mehiki 1. 1968: 1. Zsywotsky (Madžarska), 2. Klim (SZ), 3. Lo-vasz (Madžarska). MARATON To je največja loterija olimpijskih iger, ker se večkrat pojavijo »mvrodni heroji* o katerih ni nihče prej nič vedel. Nezanesljivi so tudi časovni rezultati, ker se maraton teče po odprtih cestah z različnimi višinskimi razlikami, ob različnih vremenskih pogojih. Tekač, ki ga visoko cenijo je Avstralec Clay-ton, najmočnejši pa so postali Sovjeti, ki že dolgo let iščejo dostojnega naslednika nekdanjemu evropskemu prvaku Popovu. Na domači progi, ob stalni podpori občinstva, ima lepe možnosti uspeha tudi Phi-lipp. Sicar postane maraton nezanimiv ob zmagi atletov o katerih se ve vse. Taki tekači nikoli ne postanejo legendarni kot zgodovina maratona terja. Lepo je, da zmaga kalk turški pastir, bosonogi Afričan ali uporni mali Azijec. V Mehiki je bila zamujena izjemna priložnost z Indijanci Tarahumara, ljudmi, ki tečejo tudi tri dni zaporedoma. Predvideni vrstni red: L Clay-ton (Avstralija), 2. Belete (Etiopija), 3. Sčerbak (SZ). V Mehiki 1. 1968: 1. Wolde (Etiopija), 2. Kimihara (Japonska), 3. Ryan (Nova Zelandija). HOJA 20 km Kaže, da so zahodni Nemci dobili neverjetno dobrega atleta. Na 20 km dolgi progi so njegovi časi še drugo-azredni, njegovo moč pa je treba upoštevati. Tradicija govori odločno v korist Sovjetov in vzhodnih Nemcev, delno pa tudi Angležev, ki znajo na tako napornih razdaljah trpeti kot nihče drogi. Konkurenca je nitri hoji zelo skromna, ker ta atletska panoga ni posebno privlačna. Predvideni vrstni red: 1. Frenkei (NDR). 2. Smaga (SZ), 3. Sper-ling (NDR). V Mehiki 1. 1968: 1. Golubniči (SZ), 2. Pedraza (Mehika), 3. Smaga (SZ). HOJA 50 km Kannenberg je na tej razdalji dosegel naravnost fantastičen čas 3 ur 52 minut in tudi drugi Nemec Nemmerich je prehodil razdaljo v manj kot 4 urah. Med dvema je skoraj 7 minut razlike in na to dejstvo je treba nekoliko računati. Nemmerich sodi med prvih 6-8 v Evropi, z zamudami približno 8 minut za prvima dvema. Če je njega Kannenberg prehite1 za skoraj 7 minut, pomeni, da je sam v najboljšem primeru enakovreden prvim, morda pa tudi zelo malo počasnejši. Njegov čas in dosežek Nem-mo-icha sta torej predvsem plod zelo lahke proge brez vzpetin in lahko tudi napake pri merjenju. Da bi se potem ne kesali, ga le postavimo za favorita Predvideni vrstni red: 1. Kannenberg (Zah. Nemčija), 2. Soldaten-ko (SZ), 3. Hohne (NDR) V Mehiki 1, 1968: 1. Hohne (NDR), 2. Kiss (Madžarska), 3. Young (ZDA). (Nadaljevanje sledi) BRUNO KRIŽMAN iiiiiiiuiiiimiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiimiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Nova sezona, stari pojavi... •Kdo, jaz? Neee*. Prizor je sicer z angleškega nogometnega prvenstva, z včerajšnjim dnem pa je znova postal vsakdanji tudi pri nas. štartal je pokal Italije za C ligo, v nedeljo pa bodo nastopile tudi eldpe prvih dveh lig. Mladostni dnevnik SIMONA RUTARJA Junij. Sv. telo. Procesija z velikim potopom. Gradec še nlj ^beralneje mesto v Avstriji«. tV.2'- Praznuje Sokol v zvezi se «Slogo» «Viaov dan« pri C^Coburgn. Obiskovalcev mnogo, a malo andmiranosti, za-* uSane lehko vsakdo, ki pogleda na dnevno številko. 485) Julij. koJ*- Koncert Jeilačičeve godbe v Schreinerjevej pivarni na ubogtm graničarjem. Po koncertu se stepo Hervati se , ^rad plemenskega sovraštva. 485a) • Zjutraj odrinem iz Gradca, veselejši in zadovolnejši, kj^ sem bil tije prišel. Ob 11. pridem do Ponikve [pri Celju], ^ sem mislil g. Terstenjaka obiskati, a ker ga nij bilo do-b|j sem v kerčrni, se malo naspal. 486) Nazaj grede sem rS&el v gozdu še precej daleč v stran. W' Trebovljah [=TrbovljahJ se zopet ustavim in grem Glo-Sv* Sa obiskat. Fanj fant. Imela sva se izverstno. Zaspala bj^^alo pred poinočijo, pri polnem bokalu vina. O peti sva 86 zopet na noga in sva ga začela na novo vleči. Po-sva šia k rudokopom, kjer je Glowacki svojo dolžnost l^-486a) Je ob n% odidem iz Trebovelj po «železnici» do poštar Potem dalje v Ljubljano. V Kresnicah so ležali drugi *aj d navskriž na našem tiru in zaradi tega smo morali na-Litije reterirati in še le po drugem tiru zopet v Kres- V Ljubljani najdem hitro Leveča, s kteirim sva naj poprej malo okoli hodila do mraka, potem pa šla v Levstikovo kerč-mo, od tod v čitalnično restavracijo, kjer sem imel priliko videti Njih mogočnost dr. Costo-Klečeplaza. Iz čitalnice sva šla k Tavčerju, kjer je bil Jurčič, dr. Ambrožič in drugi. Pili simo ga do polnoči. Od tod sva šla z Levcem v «Slonovo kavarno« 487) in potem na železnico, kjer sva se poslovila, čakal sem še precej časa vlaka na Gorico. 17. Ob %10 pridem v Gorico. Zdelo se mi je, kakor bi bil kako igračico v roko vzel in furlanščina glasila se mi je ravno kakor otročje jeclamje. Imel sem se več ali manj dobro v družbi starih znancev. 19. Zjutraj grem v Štandrež k Matevžu [Lutmanu], ki mi je moral svojo «štorijo» povedati. — Popoldne odrineva z Ivančičem, ki je bil medtem tudi iz Gradca prišel proti Kanalu. Tukaj najdem Jereba, ki me predstavi gospodičinama Katinki Stanič in Terezini Garlatti. Zvečer smo se imeli prav dobro pri Mihi Zega. 488) 20. Odrineva dalje peš. Pri Doblarju naju doteče voz in od tukaj se peljeva dalje do Ušnika. Od tod greva v Modrejce h Kragelnu. Popoldne smo bili na Mostu, kamor je bdi tudi Pi-tomec iz Volč 489) prišel, in od tod gremo pod noč v Tolminu Tukaj smo dobili Kofola in bili smo zopet ie excelsds.490) Jaz sem ostal pri Carliju čez noč. 21. Obiščem Lavriča. 491) Pozna se mu že, da ga mladeniške moči zapuščajo. — Popoldne jo vreževa z Ivančičem proti domu. Malo preden dospem k hiši srečam očeta. Bil Je jako vesel, še bolje pa mati ko pridem domov. Jokala se je. Vendar Je bilo vse dobro. Bil sem bolje sprejet, nego sem pričakoval. Bližal sem se z nekim čudnim občutkom domu, a ljubezen staršev premaga vse. Le mati mi je še včasih potožila, koliko je za menoj jokala ln me karala, da sem tako hitro na njo pozabil. Doma nesem bil vesel, a zadovoljen, saj sem imel mir, prost sem bil vseh skerbdj in berila mi nij ravno manjkalo. Avgust. 2. Bil sem na Libušnjem pri obeh gospodih. 16. Bil sem v Tolmdnu, kjer pa nesem nikogar videl. 24. Se odpravim v Gorico (obljubil sem bil, da pridem že 15. [avgusta!). Oče je nekaj oponiral in mi šele sedaj povedal svojo misel o mojem študiranji. Recdtoval mi je neko pesem 0 zgubljeni ovčici, sploh delal je vse mogoče, da so mi grenki ji občutki obhajali, ko sem odšel. Prišel sem zvečer v Solkan k Bratužu. Bil sem zopet vesel. 25. Grem v Gorico in opravim nekaj opravil. Začel sem se že dolgočasiti. A vendar sem se še zmotil sedaj s to, sedaj z drugo rečdjo. 26. Mislil sem po poludne oditi v Morar l=Morarol k Tundju, 492) a bog te vedi kaj me je zaderževalo, da nesem prišel dalje nego do Stražic in ker je malo dež rosil vemil sem se. če sem bil do sedaj nezadovoljen sam seboj, bil sem posedaj še bolj. Kako nevidno prekletstvo me je preganjalo nekaj. Nesem se mogel več terpeti v Gorici. 27. Pregovorim Matevža v Standrežu, da gre z menoj v Videm. Kakor hitro sem v železnici sedel bil sem zopet vesel. Hitro smo derdrali mimo Berd [=Brdl in zapustili Avstrijo. Bil sem pervikrat v Italiji. Na postajah se mi nij nič kaj dopadlo. Prišla sva v Videm. Po kratkem popraševanji dobiva Ivana Vogriga,493) jako originalnega popa (sedaj je že eksko-municlran) in profesorja na liceji, rojenega beneškega Slovenca. Slovenščina mu slabo teče. Po mišljenju je ves liberalec. Razkazal je nama zbirke na liceji in tehniki ter naju seznanil še z dvema drugima Slovencema. Prof. Clodig 494) pokazal nam je meteorologičmo postajo, kar me je jako zanimalo. Po kosilu nama predstavi Vogrig še druzega profesorja v casinu, ki je bil Jako prijazen z nama in nama je pripovedoval, kako si Italija prizadeva napredovati. Ob 41/« se odpeljeva z Matevžem v Čedad (v corieri za 1 frk l=frank - liral), kjer si v naglici ogledava muzej, zlasti pa «Gisolfo» (napis «Cisul» je gotovo impostura).495) Matevž se poslovi in jaz jo vrežem sam proti Šempetru t=špetru Slo- venc vi, kjer sem prenočil. 28. Senpeterčarni znajo vsi furlansko, a ne vsi slovenska 485) Prireditev je napovedal »Slovenski narod* (štev. 140, 23. 6. 1873). 485a) O dogodku poroča »Slovenski narod* (štev. 155, 11. 7. 1874). 486) V kraju je Trstenjak služboval kot duhovnik. 486a) Avgust Glovvacki (1850) je postal rudarski inženir, kot častniški namestnik se je dueležil bojev v Bosni (1878) in bal odlikovan (K. Capuder, n. d., str. 173). 487) »Slonova kavarna* je stala na istem mestu kjer danes. 488) Katinka Stanič (1848-1887), pesnica, rojena v Kanalu, zaročenka Josipa Kocijančiča (op. 25), oktobra 1874 je postala učiteljica v Kamnjah. Staničeva je avtorica ponarodele »Soča voda je šumela*. Ernestina (ne Terezina) Garlattijeva je bila kanalska čitalničarka. Miha Zega je bil uradnik v Lavričevi odvetniški pisarni, nato pa je nastopil s podučiteljsko službo v Kanalu in se tu uveljavil. 489) Ivan Pitamic iz Volč je maturiral na goriški gimnaziji leta 1869, promoviral je za doktorja prava (Soča, štev. 20.' 1876). 490) (Lat.)= višavah (=najboljše volje). 491) Dr. Lavrič je z letom 1874 živel ponovno kot odvetnik v Tolminu. 492) Josef(?) Tuni, Rutarjev sošolec. 493) Ivan (Gdovanni) Vogrič (Vogrig, 1818-1904) je bil beneški Slovenec iz šentlenartske fare, bil je duhovnik in nato suspendiran zaradi nasprotovanja do videmskega nadškofa Casasole. Izdajal je svoj list, v katerem je pisal za reformo cerkve. O njem je izšla knjiga «Chiesa e Risorgimento in Friuli nel dissenso del Vogrig*, ki jo je napisal G. Rinaldi. O njem je pisal tudj so dobni slovenski tisk (Soča, št. 21; 12. 2. in 21. 5. 1874). 494) Ivan Klodič (Clodig; 1828-1898) je bil doktor matematike in pro-fesor fizike v Vidmu, vodil je videmsko meteorološko postajo. 495) Maja 1874 so našli v Čedadu kamniti grob, ki so ga hoteli pripisati vojvodi Gisulfu. Iz tega je nastala prava polemika, ker so se pojavili ugovori, slednjim se je pridružil tudi Rutar, ki je o stvari pisal v članku «Razmere med Slovenci in Langobardi* (Soča, 1875, štev. 9-16). Impostura pomeni naknadni vrinjeni napis. (Nadaljevanje sledi) L Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 24. avgusta 1972 z- s"j sss. rskt.bKts iViV Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200 finančno* upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir .Mali 9 . 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se nar°f®!°s p.|. oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italiie pri Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT ZARADI STOPNJEVANJA GVERILE V ULSTRU V TEKU PROCES ZDRUŽEVANJA PROTESTANTSKIH POLITIČNIH GIBANJ Protestanti se bojijo, da jih bo Anglija pustila na cedilu ■ Naraslo na devet število žrtev v davčnem uradu v Newryju ■ Ubit visok predstavnik protestantov BELFAST, 23. — Bolj pomembni, morda, kot so vsakdanji oboroženi spopadi, atentati na Severnem lirskem, so politični razpleti sedanjega stanja, ki je postalo že skoraj nevzdržno. Da je temu tako, dokazujejo gibanja, ki se razvijajo v protestantski skupnosti. Zdi se. da so doslej protestanti upali, da jih bo angleška vlada ker so pač lojaiisti, torej privrženca zamisli neomajne in večne združitve Ulstra z angleško kraljevino, ščitila do kraja. V zadnjem času pa se ie pri njih porodil dvom, da angleška vlada ne namerava podpirati politike njihove odločne nadvlade v Ulstru. Zato prihaja in bo še prihajalo v prihodnjih dneh do ponovnih poskusov, da se napravi konec razcepljenosti v njihovih lastnih vrstah. Bivši prvi minister krajevne vlade Brian Faulkner in biv- ker je bila v tistem trenutku na ulici pred poslopjem. Danes popoldne je prišlo do ponovnih atentatov v Belfastu. Bomba je eksplodirala v nekem hotelu, ki ie bil pred kratkim obnovljen, ker va je pred časom razdejala neka eksplozija. Severnoirski gverilci so napadli neko angleško postojanko kjer so položili manjši peklenski stroj. V neki tovarni v katoliški četrti pa so zanetili požar. Sinoči so angleški vojaki razstrelili neki avto v katerem so našli malo prej 50 kilsko bombo. Avto ie bil par kiran nedaleč od mestnega županstva. Oblastem se je posrečilo, da so odstranile iz vseh bližnjih poslopij vse prebivalstvo. Nekoliko pozneje je neznan ostrostrelec v katoliški četrti Ander-sonstown. ki je bil skrit za nekim oknom, ubil s strelom v glavo ne- ši minister za notranje zadeve Wil-1 kega angleškega vojaka. Število liam Craigh, ki je bil doslej eden angleških vojakov; ki so izgubili živ- od njegovih najhujših kritikov, sta se danes sestala z namenom da bi pripravila načrt za skupno lojali-stično politiko, ki ga bosta predstavila prihodnji mesec na kon- POTRATNOST Ko govorimo o kampanji, nam pride na misel volilna kampanja ali kampanja za varnost na cestah Le redkokdaj se zgodi, da bi to besedo povezovali s čim drugim. Neki sovjetski tednik je te dni začel dokaj nenavadno kampanjo. Že več časa objavlja pisma bralcev, ki se pritožujejo. da prebivalci Sovjetske zveze porabijo preveč kruha. Nekateri bralci zato predlagajo, da bi kruh racionirali. Nekdo piše. da ni še nikoli videl toliko kruha med odpadki. kot v zadnjem letu; drugi se razburja, da trgovci prodajajo tudi po več kosov isti osebi, čeprav ima slednja namen krmiti s kruhom prašiče; tPreveč kruha porabimo kot vabo pri ribolovu». trdi tretji. Zanimiv je tudi dopis v katerem bralec obtožuje vodstva restavracij da svojim gostom dajo preveč kruha. V kampanjo je posealo tudi uradno glasilo zveze sovjetskih pisateljev rLiteraturnaja gazeta», ki predlaga, naj odslej pečejo manjše hlebce. ARETACIJA Pariški policaji so aretirali 16 pariškh policajev. Ne. ne gre za pomoto. Aretirani polica i so imeli nalogo. da odstranijo razbite avtomobile po prometnih nesregah. pa so iz avtomobilov vedno kaj izmaknili. Kaže da so bili navdušeni predvsem nad radijskimi aparati. PRIIMEK Triletni francoski deček Phi-lippe je sirota. Zakoncema Trognon pa se je tako priljubil, da sta ga hotela posvojiti Postopek za posinovljenje v Franciji ni tako zapleten kot v Italiji. Sodišče pa je odredilo. da Philippa ne bo zaupala zakoncema Trognon. ker e njun priimek smešen. Slovenski prevod za francosko besedo «trognon» je namreč «ogrizek» ljenje v Severni Irski od začetka tega leta, se je tako povzpelo na 72. Omeniti je še treba, da je ena od zadnjih žrtev gverile postal 40-letni James Johnston. ki je bil eden od najvišjih voditeljev organizacije «Loyali$t Associatian War-kers». Johnstona so našli v nekem furgonu v katoliški četrti Imel je roke zvezane za hrbtom, na glavo pa so mu nadeli krinko. Ustreljen je bil baje s šestimi ali sedmimi streli iz revolverja. Domnevajo, da so ga neznanci prisilili, da je stopil v avto, kjer so ga potem ustrelili. V Belfastu obstaja bojazen. da bo prišlo zaradi tega umora do povračilnih akcii prizadetih političnih organizacij, kar bo še stopnjevalo nasprotja in sovražnosti med obema taboroma. menjeno v Odeso. Po preusmeritvi je bila ubita neka stevardesa. Obtoženca trdita, da so jo ubili sovjetski varnostni organi. Pravita nadalje, da pripadata neki tajni protisovjetski organizaciji. Tudi vojne ladje SZ bodo obiskale ZDA NEW YORK, 23. — Ameriški minister za mornarico John Warner je dejal, da bo odslej vlada ZDA vabila tudi sovjetske vojne ladje, naj obiščejo to državo. Vest je objavil list združenja ameriških mornarjev «Seapower». Warner poudarja, da nd od konca druge svetovne vojne nobena, sovjetska vojna ladja obiskala ZDA. Meni pa, da bi maralo biti vabilo obojestransko; pri tem pa ne omenja če sta vladi SZ in ZDA že sklenili kak sporazum. Warner je zelo pomembna osebnost in se je v zadnjem času posvetil predvsem mednarodnim sporazumom o omejitvi oboroževanja. Angleška filmska igralka Sylria Miles in ameriški pisatelj Tennessee VVil-liams sta včeraj dospela v Benetke. Milesova se udeležuje beneškega filmskega festivala s filmom »Star of heatn. Z BENEŠKEGA BIENALA VELIKA MICKOVA MOJSTROVINA DVIGNILA RAVEN BENEŠKEGA FESTIVALA (Od našega posebnega dopisnika) BENETKE, 23. — Z današnjim večernim predvajanjem se je raven beneškega festivala otipljivo dvignil. Eden od dveh filmov iz glavne selekcije «Benetke 33» je angleško delo ameriškega režiserja Stanleva Kubricka «A Clockuiork Orange». ki bo izšlo v Italiji z naslovom «Arancia meccanica*. Kubrick je med naj pomembnejšimi današnjimi filmskimi avtorji. Ves njegov opus. ki vsebuje med drugim filme kot «Rapina a mano armata», rOrizzonti d i gloria», «Spartacus», «Lolita», «11 dottor Stranamore» in «2001 odissea nello Spazio*. dokazuje, da je Kubrick izvrsten poznavalec filmskega jezika. Pri tem avtorju se popolno in genialno obvladanje tehnike takoj sprevrže v estetski in idejno glo-bolc rezultat. Morda od časa Eisensteina ni bil noben avtor tako sposoben prevesti ide e v filmske podobe. Kajti Kubrick je racionalen režiser ki uporablja film za izražanje idej prej kot čustev. Ta racionalizem pa ni intelektualizem, ker ne ostaja nikdar površinski, a se vedno izraža preko prikazanih podob; v njem se univerzalno povezuje s partikularnim. «Arancia meccanica» bi zahteval podrobno analizo. Tukaj lahko le povemo, da gre za skrajno kompleksno delo, ki s čudovito lepo vizualno realizacijo prenese na filmsko platno knigo Anthonvja Bur-gesa. Kubrick trdi. da ima raje. da film sam pove kar mora povedati. zato aa. režiser noče tolmačiti. V filmu se vsekakor izraža razmišljanje o usodi človeka v današnji družbi, o nasilju kot izvorni komponenti človeka in obenem kot «babici zgodovine». o povezavi med vladujočim razredom in posameznikovo slo po obvladanju realnosti. Interpretacija Malcolma McDotvella in drugih je izvrstna. Drugi današnji film iz glavne sekcije e francoski «Nathale Granger*. ki ga je režirala pisatelj'ca Mar-guerite Duras. To delo je popolnoma drugačno od prejšnjega: v njem se razumski nameni nikdar ne utelesijo v prepričljiv filmski izraz in dajejo popolnoma intelektualistični učinek, ki je tipičen za mnoga tako imenovana avantgardna dela. Film ne prepriča, čeprav v n em nastopata dve odlični igralki Lucia Bosč in Jeanne Moreau. V sekciji «Benetke - kritika» je bil danes predstavljen dober kanadski film «čas lova*. V sekciji «Benetke - mladi» pa vzhodnonemški Sovjetska ugrabitelja pred ankarskim sodiščem ANKARA, 23. - V turški prestolnici se je začel proces proti dvema Litvancema, ki sta 15. oktobra 1970 preusmerila neko sovjetsko letalo ter prisilila pilota, da je pristal v Turčiji. Na zatožni klopi sedita Franas Brazinskas in ftjegov sin Algerdas. Sovjetske oblasti so svoj čas zahtevale izročitev obeh krivcev preusmeritve, toda turške sodnijske oblasti so menile, da so edino one pristojne za sojenje. Oče in sin sta obtožena, da sta zagrešila u-mor, poskus umora, nezakonitega vstopa v Turčijo ter nedovoljene {»sesti in nošenja orožja. Brazinskasova sta se polastila letala «antonov 24», ki je odletelo z nnu,,.,,,.„„,„„1,1,,,............,„„„ ......................................................................i..............mm........................................................mm.....................................„„„„„„„ film «lmel sem 19 let*. . « V okviru festivala sta se za še dve manifestaciji: «Dok«fl^" našega časa*, ki vsebuje neka;l nimivih aktualnih dokumenten ter selekcija italijanskih f.fcsp?L mentalnih filmov mladih režiser/ ki so jih izbrali tuji časnikarA Sergij Gr«** ZADNJA VEST TRIESTINA - UDINESE J' TRŽIČ, 23. - Prvi uradni na*W večnih «sovražnikov* Triestin®. Udineseja, se je končal z čakovano zmago Tržačanov, »* z golom v zadnji minuti igre 05, j jili prvi dve točki za italilan pokal C lige. Zmaga Triestm® ^ hiln ■7H.Qlnypimi r-pnrav sn 10 flOSc® POLOŽAJ V VIETNAMU PO POKOLU 15 JETNIKOV Zavrnjena protiofenziva Argentinski predsednik napovedal ukrepe Sajgoncev pri Que Sanu za preprečitev protidržavnega delovanja Leta 1969 bi Nixon lahko dosegel mir v Indokini - Vatikanski list o vietnamski vojni SAJGON, 23. — Tudi včeraj je prišlo do hudih bojev nekaj kilometrov od Que Sona, ki so ga juž-novietnamski partizani, skupno s topniško postojanko Sajgonce «Ross», zavzeli v preteklih dneh. Sajgo-n-ske kolaboracionistične sile so poskusile s protiofenzivo zavzeti izgubljene položaje in mesto Que San, toda bile so odločno odbite z velikimi izgubami. Osvobodilne sile, ki so zasedle Que Šob, so uspele prodreti skozi sovražnikove vrste do nekaj kilometrov od velike ameriške baze Da Nang, ki so ga napadle z raketami in minometi ter povzročile precejšnjo škodo, ki ni bila še ocenjena. Prav tako so osvobodilne sile v zadnjih 24 urah zavrnile nekaj napadov Sajgoncev na področju Quang Trija in jih hkrati močno obstreljevale s topništvom. Južnovietnam- letališča v Batumu ter je bilo na- ..,,,,,,.........................................»m.....murnu..... PO PREUSMERITVI JEMENSKEGA LETALA Politično ozadje gusarskega podviga Letalo se je danes vrnilo v Aden, gusarji pa so ostali v Libiji V zadnjem času se je razvila prava vojna med obema Jemenoma gresu vseh severnoirskih strank. Craigh je povzročil svoj čas prvi zelo pomemben zlom v protestantski fronti s tem. da ie prevzel vodstvo gibanja «Vanguard». To se je zgodilo, ko je angleška vlada razpustila «Storting». to je severnoirski parlament. Pobudo za današnji sestanek je dala «Velika loža Orange* v Severni Irski. Pobudniki so bili nekoliko nezadovoljni, ker se sestanka ni udeležil pastor lan Paisley, ki je leader stranke «Demokratic Unionist*. Prav tako se sestanka niso udeležili tudi predstavniki organizacije «Loyalist Association of Workers». Zato je bil današnji sestanek. po mnenju predstavnikov »velike lože». samo uvoden in ki naj bi prispeval v bodočnosti združitvi vseh protestantskih organizacij. Protestantski nastopi dokazujejo, da .je vladajoči razred v Severni Irski zašel v hudo krizo in da sedanje stanje zahteva združitev vseh možnih političnih sil. ki nai bi s svojim enotnim nastopom zagotovile nadvlado protestantskega dela prebivalstva, ki ima v glavnem v svojih rokah vse ključne gospodarske položaje. Medtem se je zvedelo, da ie število človeških žrtev v davčnem uradu v Newryju naraslo na devet. Uradno poročilo ie že pozno sinoči govorilo o osmih mrtvih, danes pa so iz ruševin urada izvlekli še deveto žrtev. Oblasti so potrdile, da tri žrtve pripadalo skupini, ki je namestila bombo v urad in ki je iz neznanih razlogov eksplodirala KAIRO, 23. — Preusmeritev jemenskega letala, o kateri smo poročali že včeraj, se je srečno končala. Po pristanku v Bengaziju so se namreč gusarji vdali libijskim oblastem in ni še znano, če jih Libija namerava izročiti jemenski policiji ali jim nuditi politično zavetišče. ,, ... Letalo s 55 potniki (4 so ostali v Bengaziju) je danes popoldne odletelo v Kairo, kamor je bilo vče- raj namenjeno. V egiptovski pre stolnici je večina potnikov izstopila, le 15 jih je nadaljevalo pot do Adena. Ta podvig ni bil ie običajna preusmeritev letala. Po dolgem času gre zopet za politično akcijo. Zračni gusarji namreč tokrat niso zahtevali odkupnine, ampak so preusmerili letalo le zato, da opozorijo svet na odporniško gibanje v Je-menu. Preusmerjevalci pripadajo namreč neki organizaciji, ki se bori za združitev obeh Jemenov. Že več mesecev je v teku prava vojna med Demokratično jemensko republiko, katero podpira Egipt in Arabsko jemensko republiko, katero podpira Saudova Arabija. Gverilci, ki so včeraj preusmerili letalo aden-ske družbe «A1 Yemda», pripadajo organizaciji «Orli za osvoboditev Južnega Jemena*. Že med preusmeritvijo so neznanci telefonirali uredništvom bejrutskih časopisov, in jih opozorili, da je gusarski podvig le upor ekstremistični adenski vladi. To je prvič, da je organizacija «Orlov* opravila podvig, ki je odjeknil tudi izven Jemena. Glavni spor med obema Jemenoma se seveda tiče mednarodne politike. Severni Jemen je namreč navezal diplomatske stike z ZDA, medtem ko Južni Jemen temu ostro naspro- l ____________ tuje. Ne smemo pozabiti, da je Je- predčasno. Po mneniu policiiskih or- ! men bogat na petroleju in prav v ganov. so pri atentatu sodelovale tej kupčiji lahko iščemo resnično štiri osebe: tri so izgubile življe- jedro spora. Kapital Saudove Ara-, nje. četrti pa se je beg posrečil, * bije je v zadnjih časih posegel v 1 spor in tako je v Južnem Jemenu nastala prava gverilska organizacija «Flosy», ki je nekakšna fronta za osvoboditev Južnega Jemena in ki razpolaga z orožjem ter tudi z blindiranimi vozili. V zvezi s to organizacijo je pred kratkim poročal libanonski tednik «As Sayad», ki je omenil vest, da so ameriške vojne ladje izkrcale večjo količino najmodernejšega orožja prav ob jemenski obali. Irak je nastopil kot posrednik med obema državama, vendar pogajanja še niso stekla. Po mnenju opazovalcev tudi ni golo naključje, da so se gusarji zatekli prav v Libijo. Gedafi je namreč že večkrat pokazal nasprotovanje južnojemenski vladi. ski partizani imajo v rokah pobudo tudi na področju osrednjih planot in v nekaterih pokrajinah blizu Sajgona, kjer so napadli številne koilaiboracionistične postojanke. Daniel Ellsberg, bivši uslužbenec «pentagona», ki je lani objavil taj ne dokumente «pentagona» o viet narnski vojni, je danes v Miami Beachu izjavil, da je Nixon že leta 1969 poslal oddelek vojašk h potapljačev v sevemovietnamsko pristanišče Hajfong, da bi ugotovili točke, kjer bi lahko položili mine. Poleg tega je izjavili, da je obveščevalna služba vsedržavnega sveta za ameriško obrambo že leta 1969 poslala Nixonu memorandum, ki je vseboval sedem predlogov za konec vojne v Vietnamu. Eden od teh predlogov, je dejal Ellsberg, je predvideval tudi takojšen popoln umik vseh ameriških vojakov. Kljub temu, je poudaril Ellsberg, je Ni-xon zavrnil to zadnjo možnost Tudi vatikanski list »Osservatore della domenica* je posegel v vietnamsko vprašanje s člankom, ki ga je napisal ravnatelj Alessandrimi. Članek se sicer sklicuje na volilno kampanjo v ZDA in pravi, da kampanja, kakršno je začel demokratski kandidat za Belo hišo, samo pomaga hanojski vladi in Viet-kongu, ne pa Nixorvovim naporom za umik iz jugovzhodne Azije na način, da bi ne bil preveč prizadet ameriški ugled. Alessandrimi nadalje meni, da Američani bodo lahko zapustili Vietman, da pa se ne bodo pustili izgnati. Potem ko vatikanski komentator ugotavlja, da je Nixon v Vietnamu saimo dedič stopnjevanja vojne demokratske uprave Kennedyja in Johnsona, pravi med drugim, da Sovjetska zveza in Kitajska, čeprav se ne neposredno udeležujeta spopada, sta vendar navzoči na razne načine, da bi na tem azijskem predelu uveljavili svoj nasprotujoči si vpliv. Zato se vatikanski časnikar «zaskrbljemo» sprašuje, ali se bo lahko govorilo o «zadnjem dejanju* vietnamske tragedije, o dnevu, ko .bodo Američani resnično odšli. Nato ugotavlja, da bi bile perspektive lahko drugačne, če bi oba Vietnama našla pot neposrednega sporazuma, v spoštovanju osnovnih želja prebivalstva Vlada je omejila svobodo tiska Demonstracije študentov v vseh večjih argentinskih mestih BUENOS AIRES, 23. — Argentinski predsednik, general Alejandro Lanus-se je danes govoril o včerajšnjem poskusu pobega v jetnišnici Trelew, pri katerem je bilo ubitih 15 jetnikov. Dejal je, da bo vlada sprejela vse potrebne ukrepe, da prepreči nadaljnje poskuse, ki bi lahko «ogrožali javno varnost in škodovali interesom države*. Potrdil, je, da bodo politične volitve 25. marca 1973. Vlada je medtem sporočila, da bodo kaznovali vso protidržavno propagando, ki bi jo objavili časopisi ali ki bi jo argentinski državljani drugače širili v javnost, z zaporom od šestih mesecev do treh let. V poročilu, ki ga je izdala vlada, piše, da ni namen tega ukrepa kršiti svobodo tiska, ampak preprečiti povzročanje panike med prebivalstvom. Zaradi pokola 15 zapornikov so v vseh večjih argentinskih mestih študenti uprizorili protestne manifestacije. V Cordobi je morala nastopiti policija, ki je s solzilnimi bombami razgnala študente, zbrane na neki protivladni manifestaciji v notranjosti tehnične fakultete. Policija je tam aretirala približno 500 oseb. V mestu Santa Fč, približno 250 km severno od Buenos Airesa, so študentje po zaključku zborovanja s petardami in zažigalnimi steklenicami napadli policijo in postavili barikade pred univerzo. S kamenjem so tudi razbili več šip vladnega urada. V La Plati, glavnem mestu pokrajine Buenos Aires, je približno 200 študentov demonstriralo po ulicah in razbilo več izložb ter zažgalo nekaj avtomobilov. Policija je opravila več aretacij. Na sliki: skupina priprtih študentov čaka na zaslišanje. ko so se že vsi sprijaznili z a vi jo točk. Petagnova četa je v j, četku tekme vsilila zelo hiter tem in izvedla daljši pritisk nasprotnikova vrata, do zridetKa r ni prišlo predvsem zaradi rietoc^ sti napadalcev, ki očitno še ^ izpilili svoje igre. Udinese se ^ prebil skozi nasprotnikov le piroti koncu polčasa, v delu pa je igra izgubila na ® ^ mivosti zaradi utrujenosti obefl kip. V 89. min. je D’Alessi n*;0 streljal od daleč, Zanier je prestregel, ne pa ustavil in ”8 je zelo prisebno izrabil vratari napako. ,holj V tržaških vrstah so se naJ . izkazali napadalci, predvsem . n j__• \t—4.;—; K® v obramba bo morala še P°F nekaj napak, saj je na Rizzaito in Vastini, medtem k® jj bil D’Alessi pod pričakovanji^^ i ni z-aoiup. c.ca iiuagu pa nv/o-* y D’Ambrogio, ki je nadomesti* ras Luca še enkrat razočaral. zaslug za zmago pa nosi o® vratih Cantagalla. HAMBURG, 23. — Zahodnonem-ška časopisa «Bild Zeitung* im «Die Welt» prišeta, da bi bilo letalsko nesrečo, ki se je pripetila 14. t.nf. pri Berlinu in v kateri je . izgubilo življenje 156 oseb. rpoč preprečiti. Zadostovalo bi. da bi kontrolni stolp berlinskega letališča, ki je ukazal pilotu, naj se vrne v Berlin, dal navodila za pristanek v Dres-denu ali pa vsai zahteval, naj pilot izprazni rezervoar v repu letala. nillllllllMIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIItllllllllinillltlllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlliillllliliiiiililiilllllliilllllllllllllIllIlKllllll1111 PREDRZEN ROP V NEW YORKU V banki zabarikadirana ropatii groziia s smrtjo sedmim talce# Zahtevala sta letalo, da se odpeljeta v Alžirijo - Policija je enega ubila, drug’ se je vdal - Preživeli ropar je homoseksualec in kaže, da je umsko neuravnoyeS NEW YORK, 23. - Oborožena roparja sta se zabarikadirala v new-yorško banko in pridržala sedem uslužbencev za talce. Izpraznila sta blagajno, zahtevala avtomobil in letalo, da bi lahko zapustili ZDA ir, zagrozila da bosta sicer umorila talce. Policija pa jima je naklep preprečila in pri spopadu je bil en ropar ubit. Roparja sta vstopila v podružnico ! «Chase Manhattan Bank* v Broo- i klynu malo preden so banko za- 1 prli. Počakala sta, da so odšli vsi j klienti, nato pa sta z orožjem v | roki prisilila ravnatelja banke, da je zaprl vrata. V podružnici je bilo takrat poleg ravnatelja še šest u-radnic. Od ravnatelja sta zahtevala, naj jima izroči ves denar iz blagajne, približno 29 tisoč dolarjev (18 milijonov lir). Urednik dnevnika «Daily News* I je kmalu nato telefoniral v banko j in govoril z roparjema. Eden od ! njiju je dejal, da bi talce lahko j tudi ubil, gaj je vrhovno sodišče ! odpravilo smrtno kazen in bo že zaradi samega ropa obsojen na dosmrtno ječo. Zdi se, da sta roparja govorila tudi z nekim funk-; cionarjem FBI, vendar vestj niso potrdili. Po deveturnih pogajanjih se je nad sto policistov, ki so obkolili banko, umaknilo in pred vrata podružnice so pripeljali tri avtomobile. Roparji so namreč zahtevali, da jim da policija na razpolago letalo. s katerim bodo zapustili ZDA, do letališča pa naj bi se pripeljali z avtomobili. Eden izmed roparjev, John Wojtowicz je homoseksualec in je tudi zahteval naj izpustijo iz umobolnice njegovega «moža» Ernesta Aaronsa, s katerim se je pred nekaj meseci «poročil». K banki so pripeljali tudi Wojto-wiczevo mater, ki naj bi pregovori- zaželenega uspeha. Neuspešna so bila tudi prigovarjanja nekega psi- roparja vrgla skozi vrata -- >g( narja, s katerim sta hotelo ** hiatra. Med obleganjem sta roparja ukazala, naj jima policija prinese večerjo. Agent FBI je položil nekaj hrane pred vhodna vrata, ena izmed šestih uradnic pa je hrano ■iiivii>*i>>B>iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiaaiiiiiMiiiiiiMaaiaitiiiis Jemensko letalo po pristanku na kairskem letališču. HAVANA, 23. — Kongres kubanskih delavcev, ki je bil predviden za letos, so odložila na februar prihodnjega leta. « OSLO, 23. — Norveški ministrski predsednik je dejal, da bo vlada odstopila, če referendum 25. septembra letos ne bo potrdil vstopa Norveške v EGS. • * • BOGOTA, 23. — Nekega belgijskega duhovnika so v Kolumbiji obtožili sodelovanja s kastristični-mi gverilci. * * • DUNAJ, 23. — Dunajski škof, kardinal Konig je odpotoval v U-gando, kjer se bo udeležil nekega seminarja. • « • MOSKVA. 23. - Agencija TASS je sporočala, da sta sondi «Mars 2» in «Mars 3» opravili svojo nalogo. # # * ANKARA, 23. — Neki turški rudarski izvedenec je umrl, medtem ko je poskušal s cijankalijem zastrupiti vodovodno omrežje turške prestolnice. « * • LIMA, 23. — Dva mlada japonska alpinista sta se ubila med olazanjem prinesla v notranjost. Kasnri®. ne-j$ večerjo*. ’ Trinajst ur po ropu sta , talci zapustila banko z aV c? na katerih ju je poleg šofeU 0 tr kal tudi Aarons. Vozniki le preoblečeni agenti FBI. ^ ko sta roparja pozorno sledi p* ki kretnji poLicije pred v'h°<; ..(jznif letališče Kennedy, se ,)e o-brnil in enega izmed njiju Bil je pri priči mrtev. DrUe^j, towicz se je takoj nato v Tako se je zaključil tudi parski podvig, ki je razb*r F del newyorskega prebiva^^jj**Jj janja roparjev so zelo za saj je jasno, da je vsaj^ e njiju umsko neuravnovešen^ wicz je namreč sam pove vviez je uaiiuev sam h”' mu časnikarju, da je bom tfj lec in da je rop izvršil 2 ^ bi prejel dovolj denarja, v lahko pomagal svojemu »n* s3j * la sta pa tudi prebrisana, vseh 13 ur, ko je trajaj0 * ganje. nista približala t bi ju verjetno stalo z1vlJei°jiesU je FBI vsepovsod naokoli nkap>* ostrostrelce. Nj še znano, hotela roparja odpotovati 1 verjetno pa je bil njun r*2 .. i odpotujeta v Alžirijo. K° ?!? K« tevala letalo, nista poveda*^, v sta namenjena, dejala PatforjV* mora biti na letalu dovolj 8 medcelinski polet. vJnP^lr Verjetno drži, da jo „jh L, umsko neuravnovešen. n° datkov pa ni o drugem Možno je, da je bil tudi ® je . še bolj verjetno pa je., dh le zelo prebrisan in se Je,. končanem ropu znebiti td wicza in njegovega «moža» p vati preostali del življ e J Pj včerajšnjega ropa. verjetno sploh ne bomo ug(r saj preiskovaci doslej vili niti istovetnosti tega la sina, da opusti zločinski gpdvig, I na goro Čhararaju v perujski Kor-njena prigovarjanja pa niso žela ' diljeri,