Št. 52. V Gorici, v" soboto dne 3. maja 1902. Izhaja trikrat m tedea t Šestih Iidanjln, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, (Jutranje iz* danje opoldne, večerne ladanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ler j »Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre« jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto........ 13 K 20 h, ali gld. G-fid pol leta........6 , 60 , , . 3-30 Setrtleta ......... S . 40.. ... , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin'. Naročnino sprejema upravniSivo v Gosposki ulici fttv. 11 t Gorici v iGoriSki Tiskarni* A. GabrScek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oč 9. do 12. are. Na naroilla brez doposlane naroininV * prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjan«; vsako odgovornost. Naročnino in oglase Je plačati leee ttoriea. Tečaj XXXII. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. LavrH. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v J. nadstr. L.urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Uprav niš Ivo se nahaja v Gosposki ulici il 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroCnina, reklamacije in druge reci katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravuIStvu. v ' J „ PRI MOREČ" izhaja neodvisno od «So8o» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. cSooa» in .Primorec, se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolska olioi in Jellersitz v Nunski oboi; — v Trstu v tobakami LavrenSiS na trgu della Caserma in Pipan v olioi Ponte della Pabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Vočerno izdanje.) »Gor, Tiskarnae A. Pred IV. shodom Dva jako različna glasova smo culi o nalogi, ki čaka četrti shod slovanskih časnikarjev avstro-ogerske monarhije. — Iz Dalmacije so nam povedali, da se bo treba izreči n. pr. o slovanskem bogoslužju v katoliški cerkvi, menda tudi o zavodu sv. Jerolima v Rimu, sploh o jako vznemirljivih vprašanjih.... Nasproti temu pa čujemo odločen odpor vsem podobnim nalogam časnikarskega shoda. Lani sem bil podpredsednik III. shoda v Dubrovniku; vodil sem ono burno razpravo, ki je dala povoda poznejšim polemikam v slovanskem časopisju ter roganju v neprijateljski tuji žuraalistiki. Težavno je bilo moje stališče v Dubrovniku; ne želim ga nikomur več v — čast slovanskemu časopisju in blagor narodom, katerim je v prvi vrsti namenjeno. Zato nokoliko opazk. Doslej smo prihajali na prve tri shode veliko preveč kot — politiki raznih strank in struj ter veliko premalo kot — časnikarji, ki čutimo potrebo stanovske organizacije. Naši črkostavei imajo imenitno stanovsko organizacijo, — mi časnikarji pa prav nikake. In na sedanje tri shode smo šli veliko preveč politikovat in premalo razgovarjat se o vprašanjih, ki se nas časnikarjev bliže dotikajo. — Odtod dosedanje hibe! Posebno III. shod v Dubrovniku je pokazal dovolj jasno, kakošna vprašanja ne tičejo na take sestanke slovanskih časnikarjev, — vsaj ne v dosedanji obliki. Za vzgled naj omenjam dve točki, ki sta bili lani povod burni razpravi, katero sem vodil dve uri jaz. Poljski poročevalec vseuči- Ijški profesor!!! — nam je Čital s svojega stališča res temeljito razpravo o slovanski vzajemnosti. — Nimam za svojo osebo nič proti temu, da se čitajo Črtice z ogljem. Povest, poljski spisal Henrik Sienkicvvicz. Posl. Podravski. (Dalje.) »Česa si želite, moja draga?« jo je vprašal s tihim, toda zvonečim glasom. Repova mu je padla k nogam ter mu jela med jokom in poljubovanjem rok pripovedovati vso zadevo; končno pa, uprši vanj pokorno svoje Črne oči, je dejala: »Za svet, velečasiiti gospod, za svet sem vas prišla prosit.« »In niste se zmotili, moja draga,« odvrne ji uljudno duhovnik Čižek. »Toda jaz imam za vas samo jeden svet. Udajte se z vsem svojim trpljenjem v božjo voljo. Bog skuša svoje zveste, večkrat jih skuša celo strogo, kakor je na primer skušal Joba, kateremu so lastni psi lizali rane, ali Tobija, katerega je udaril s slepoto. Toda Bog ve, kaj dela in svoje zveste za to bogato obdaruje. Nesrečo, ki je doletela vašega moža, smatrajte v kazen božjo za njegovo pijančevanje in zahvalite Boga, da ga kaznuje že na tem svetu ter mu nemara odpusti ta greh po smrti.« take razprave, četudi slone na strankarskem naziranju, toda odločno se moramo v bodoče zavarovati proti vsa-koršnim — resolucijam, o katerih naj bi glasovali. Poročilo, razpravo, pa bodi še tako strankarske barve, poslušam rad, nimam nič proti temu, ako nam reče poročevalec: »gospodje tovariši, tako je mnenje, tako stališče one po-litiške stranko v moji domovini, kateri se prištevam i jaz, uvažujte ga!« —• toda prav lepo ga zahvalim za kole-gijalno prijaznost, ako mi pride z resolucijo in reče: »ako glasujete za njo, bomo prijatelji, ako ne glasujete, ako za to resolucijo ne dobimo večine, vzamemo klobuke in gremo!« — Skoro tako je glasila poljska izjava lani v Dubrovniku. Velika večina udeležnikov ni bila za tisto resolucijo, toda prodrla jo, da ni došlo do — žalostnega konca vsega shoda. Nočem se dalje spuščati v podrobnosti to točko lanskega shoda. Hočem pa, da jo večina Že lani po shodu takoj prišla do spoznanja : naj z a n a p r e j odpadajo vsukoršn g resolucij o, kt se tičejo spornih politiških ali verskih vprašanj. In tega načela se moramo držati na bodočih shodih. Ako koga mika, razpravljati o kakoršnem-koli vprašanju, ga bomo poslušali, Če sprejme to pripravljalni odbor v spored, bomo tudi razmišljali o tem, kar smo slišali, ter morda celo uvaževali, toda z resolucijami naj nam vsakdo prizanaša! Ob resoluciji poljskega vseučiliškega profesorja se jo bil razvnel tudi rusko* poljski spor, in sicer v kaj rezki obliki. S takimi prizori daleč stran od naših shodov! V Dubrovniku smo bridko čutili tudi srbsko-hrvatski spor. Že priprave so Srbe razdražile. Na shodu samem pa je zakričal neki Hrvat (.- urednik strokovnega glasila! —) že med pozdravnim govorom: > S r b a nema!« Sledil je protest urednika F a bris a!.... In vendar so imeli še par let poprej občinsko upravo v Dubrovniku v svojih Gabrscek (odgov, Iv. Metjavec) tiska in zal. Repova se je zagledala v duhovnika s svojimi črnimi očmi, poljubila mu roko ter tiho odšla, ne spregovorivši niti besedice. Toda potoma je Čutila, kako jo je dušilo v grlu. Hotela se je zjokati, toda ni mogla. VII. Iraopena. Popohidne okrog pete ure se je zalesketal na glavni cesti med kočami v daljavi plavkast solnčnik, rumen slamnat klobuček z modrimi trakovi in mandelnova suknjiča s takisto višnjev-kastim robom; gospodična Jadviga je bila odšla po obedu na sprehod, poleg nje je korakal njen bratranec, gospod Viktor. Gospodična Jadviga je bila kaj zala prikazen. Lase je imela črne, oči plave, polt belo kakor mleko, ukusna in čedna obleka pa jo je delala še salšo in mičnejšo. Njena zala dekličja postava se je zdela, da kar plava v zraku. V jedrn* roki je gospodična Jadviga držala solnčnik, z drugo pa suknjico, izpod katere je bil videti z vezilom okrašen rob bele spodnjice, ter zale majhne nožiee, obute v ogerskev čre-veljce. rokah. — Ali naj se n. naših shodih ponavljajo taki prizori?! V popolnilo hrvatsko • srbskega spora je prišel še iz Mostara poziv, naj se naš shod izreče za konečno ureditev vprašanja v Bosni in Hercegovini na podlagi — hrvatskega državnega prava. Nič ni pomag la prošnja, naj se to vprašanje ne spravlja v razgovor! Sior no! Gospodje Hrvatje so nam to vprašanje ponudili v — rešitev.,..!! Prijatelju R. iz Mostara pa je došlo nekaj stotin brzojavk iz Bosne in Hercegovine, ki isto prosijo in predlagajo. Škoda za lepe novce, ki so jih požrle one brzojavke! Za Boga, ali spadajo taka vprašanja pred shod slovanskih časnikarjev brez razlike politiške in verske strujo?! — Ne!! Letošnji IV. shod se pripravlja bolj previdno na podlagi dosedanjih skušenj. Upajmo, da bodo polagoma vsi slovanski časnikarji edini v tem, kaj spada na našo sestanke, t. j. one točke, ki so vsaj v glavnih obrisih skupno — vsem! Kdor pa drugega vspeha ali »dobička* no priznava, bi moral visoko ceniti vsaj ta: da se uredniki in časnikarji vseh slovanskih rodov osebno spoznavajo, kar moro roditi le dobre posledice! To veljaj posebno »HrvatoVemu Pravu«, ki je izjavilo, da dosed jih vspehov ne vidi in zato se ne udeleži IV. shoda v Ljubljani. A. G-k. Lekcija e narodni tasti. Slavni Sudermann je napisal dramo „Časi*„ Znamenito je to delo! Kaj je to.... .čast"? Nerešeno je ostalo to vprašanje, toliko najrazličnejših pojmov je o — časti. Kar je temu docela naravno in častno, se onemu sludi in mu je nečastno! Definicije o časti — ni! »Edinost« od torka je naznanila posebno razpravo o — narodni časti. Komaj smo čakali četrtka, da čujemo mero-dajen glas, kaj je to — narodna čast, posebno z ozirom na razburljivo celjsko vpra- Gospod Viktor, stopajo poleg nje, čegar mogočni kodri svetlih las so se mu vsipavali izpod klobuka, z brado v prvem mahu, je bil takisto zal, kakor bi ga naslikal. Od obeh je kar odsevalo zdravje, mladost, veselje in sreča; na obeh je bila opaziti težnja po prazniškem, duševnem življenju, po življenju, povzna-šajočem Človeka ne samo v širji vnanji svet, marveč tudi v svet idej, teženj ter zlatih in leskečih sanj. Sredi teh vaških koč, med to družbo prostakov, sta se zdela oba nekaki prikazni iz drugega sveta, človeku, zro-čemu na nju, je bilo skoro ljubo, da ni bilo nikake zveze med tem ponosnim, razvitim in poetičnim parom ter s prozaičnim, polnim bridke istinitosti in napol Živalskim Življenjem vaščanov. In res je ni bilo kake zveze, vsaj ne duševne. Korakala sta drug poleg drugega ter se razgovarjala o poeziji, o književnosti, kakor navadno govore mladi gospodiči in deklice iz višjih vrst. Ti shujšani ljudje v srajcah iz konoplja, kmetje in stare Ženice bi nemara niti ne razumeli njunih besed, niti jezika. Kako lepo, kaj ne? Le priznajte to, gospodje! Sanje, In v četrtek smo res čitali obr*m članek »Celje in narodna čast«. Podpisan je — g, Fran Podgornik. Vkljub vsemu spoštovanju, katero gojimo do osebno vseskozi poštenega rodoljuba Podgornika, moramo reči, da je tudi ta članek sad one nesrečne pisateljeve individualnosti, ki mu je doslej zagrenila življenje, rodila nevspeh za nevspehom ter ga nekako kakor v obupnem pqložaju za zadnji poskus vrgla iz ekstrema v ekstrem — v priganjača klerikalcev. Radi verujemo, da se ne zaveda te svoje žalostne službe, toda bridka je to istimi, katere se očitno vesele »kavči« na Slovenskem. On nam je torej dal lekcijo o...... narodni časti. Storil je to v jako opo-prani obliki. No, na to ne bomo reagovali, pač pa si hočemo ogledati......narodno čast po njegovih naukih. Morda se nam posreči, vreči ta njegov pojem o narodni časti med ničvredno Saro, kakor je Sudermannov Trust z žgočim sarkazmom zavrgo, vse pojme v človoski družbi o,.,, časti v obče. Gospod Podgornik zavrača glede Celja vsukorsen kompromis (- to mu jo prosto, ne da bi Cul radi tega le eno samo žal besedico! —), in ne pozna nikakega nadomestila, ker tega ne dopušča - narodna čast. Med drugim pravi: »V Celjskem vprašanju so združene izgube ali pa pridobitve takega značaja, da se ne dajo meriti in primerjati s še toliko vrednimi konkretnimi dobički! To vprašanje vključuje čast ali pa nečast vsega slovenskega naroda, in nasvet »Slov. Naroda* bi ne imel v posledicah nič manj in nič več nego izgubo politične časti slovenskega naroda nasproti sebi samemu, vsemu Slovanstvu, izlasti pa avstrijskemu, in nasproti državnikom in našim nacijonalnim nasprotnikom*. .Kajti, kar smo pridobili po hudih borbah in po pravici, zahteva, da je branimo z svojo zakonito močjo. Na to stran bi se udaii le sili, nikakor pa ne za druge dobičke, ki naj bi bili kak ekvivalent za Celje. Ekvivalentov za Celje ni in ne more biti !* „G!ede na Celje so pa Slovenci dolžni v bran postaviti se tudi zastran boja v pro- V razgovoru tega zalega para ni bilo Čuti ničesar takega, kar bi Človek že ne bil stokrat slišal. Preskakovala sta od jedne knjige na drugo, kakor metulj s cvetke na cvetico. Toda takšen razgovor se nam ne zdi prazen in vsakdanji, ako se razgovarjamo z ljubljeno dušo, ako je razgovor samo osnova, na kateri ona duša tke zlate cvetke svojih občutkov in mislij ter sedaj pa sedaj daje opazovalcu priložnost, pogledati v njegovo notranjost, ki rumeni nalik srcu rože kresnice. A pri tem, kako te tak razgovor povznaša neprestano više in više, nalik ptiču pod oblake, pod višnjevkasto nebo ter se povspenja proti nebesom nalik rastlini, zvijajoči se po drogu. Tam spodaj v krčmi so se ljudje — prostaki razgovarjali o preprostih rečeh, ta dva pa kakor bi bila jadrala v drugo krajino, na ladiji, ki je imela kakor poje Gounodova pesem: »Jambor iz kosti slonove, Jadra pa iz svile nove Ter vesla !z čistega zlata.« Vrhu tega je treba dodati, da je gospodična Jadviga bratrancu nalašč begala možgane, da se je v tem poslu urila. In v takšnih slučajih se najpogosteje govori o poeziji. šlosti. DomaČe in tuje zastopnike, ki so se i v svoj Bas potegnili za Celjske ulrakvisticne gimnazijske razrede« so Slovenci dolžni spoštovati s tem, da ne preklicujejo sami, kar j je bilo spoznano za pravično, primerno in potrebno. Kaj bi rekli tisti Se živi gospodje, ki so nekdaj, kakor členi državnega zbora, pošteno dali svoj glas za pravo Slovencev?! Ali bi ne obžalovali, da so se za tak narod borili skupno s slovenskimi zastopniki ? !" ,A kaj bi Se le rekli danes tisti slovanski zastopniki, ki so še le pred tedni kakor jeden mož glasovali s slovenskimi poslanci za isto Celje?! Ali bi se ne obrnili z zaničevanjem od slovenskih zastopnikov in od slovenskega naroda?!* .Moralno smo vee izgubili, nego bi nam do neslo deset no vib pridobljenih gimnazijev. V obče se tajzguba ne da poravnati z nobeno pozitivno narodno ali narodno-politično pridobitvijo-, »Načelnik nemške ljudske stranke je povdarjal na shoda, da na glasovanju o Celju je Nemcem Slo za čustvo za narodne tožbe, za narodne bolečine in za narodno čast. Pristavil je še načelo; .Kdor si je dal vzeti Celje, umakne se tudi drugod 1* »Ali ste slišaB, rojaki? Misel, da kdor je opustil Celje, opusti tudi drago, so poy-darjali tudi poljski in čeSki listi. Posebe in pred vsem pa je dr. Derschatta naglašal narodno čast. Torej čast tam, kjer imajo Nemci stokrat raanje pravo nego Slovenci I A Nemcem ne gre za to, da tam, kjer sede, hočejo tudi ostati. No, narodna čast je tu glavna točka, in Se je dr. Derschatta pameten glede na nemško narodno čast, naj se pogleda .Slov. Narod* s tovariši vred v zrcalo, da vidijo, da li so oni varovali nacijonalno čast slovenskega naroda s tem, da so sprožili misel o kompromisu in se potem z vso okornostjo mučili, da bi branili to ponesrečeno misel*. .Ravno ti naši branitelji kompromisa se niso bavili čisto nič z narodno častjo, temveč so hoteli slovenskemu narodu vtepsti nekaj po tistih načelih, po katerih ceni Žid kupčijo in gmotne dobičke*. »Ni čuda torej, da je vskipela kri tudi v slovenskih dijakih, in da so isti po svoje protestovr.li proti takemu barantanju in prodajanju narodne časti! A slovenski narod more biti zadovoljen, da vidi veČino slovenskega dijaštva pogumno dovolj, da v pravi čas izraža svoje čustvo in iz tega proizhaja-joče pravilno mišljenje glede na Celjsko vprašanje". .Narodna čast ni barantija, in Celjsko vprašanje je Slovence spravilo v tako zvezo z ostalimi slovanskimi narodi, da so (Slovenci namreč) moralno prisiljeni svojo narodno čast varovati ne samo radi sebe, temveč tudi radi Slovanstva, Štajarski Slovenci in dijaki so, poleg nekaterih listov, rešili narodno čast; in kolikor se narod zaveda prave zveze Celjskega vprašanja, je v tej družbi na braniku za narodno čast. Še bo treba to čast braniti; a nadejamo se, da slovenski narod ostane na svoji straži za to čast. Boljše je tudi narodna častna smrt, nego pa nečastno življenje*. Tako beseduje g. Podgornik o — narodni časti. Naše misli o takih pojmih — prihodnjič. D O PI SI. Ponikve, 28. aprila. — Lažnjiti ne-sramneži piSejo v žegnanem .Prim. Listu" z dne 24. aprila 1.1, pod zaglavjem: Kapital .Primorskega Lista« sledeče; .Soča* nas je pozvala, da naj dokažemo, da je neki njen dopisnik na Pečinah blizu St. 26. in ne na Ponikvah in da naj le povemo, kod se valjajo njegovi spisi. Obljubila nam je za dokaz 1000 K, Mi smo kajpada to ponudbo drage volje sprejeli in v zadnji 51. pozvali uredništvo »Soče", da naj položi 1000 K pri osebi, za katero se zmenimo. Ko se to zgodi, bomo dalje govorili. Naša zahteva je čisto naravna in sploh v navadi. Na to čisto naravno zahtevo pa pišejo v .Soči*, da smo ktnipje in falotje, ki kaj takega zahtevamo*. To trdi tudi ponikovski kmetic, falotje in nesramni lažniki ste, to morajo spoznati vsi tisti, kateri čitajo .Sočo* in .Primorski List* l! Žegnani falotje pišejo dalje: .Mi pa se ne damo zbegati l Za danes povemo Se, da vemo celo, kaj je uredništvo iz dotičnega izvirnega spisa izpustilo oziroma popravilo. — Nesramni črni lažniki vsi tisti, kateri to trdijo, kajti to vsak uvidi, da to ni mogoče vedeti! Še celo dopisnik istega spisa ne ve, katere vejico mu je uredništvo popravilo, pa bo .Prim. List* vedel? Posvečeni lažniki pišejo dalje: Položite 1000 K in bodite mož beseda! Ako tega ne storite, nam dolgujete to svoto in mi jo lahko že naprej zapišemo med kapitale .Prim. Lista". To bodi v znanje in svarilo dopisnikom »Soče* in .Primorca*. — Ko bi jaz imel v rokah 1000 K, jaz bi nesramnim lažnikom prokleto kmalu zavezal lažnjive jezike, dokazal bi tem »pobožnim* možem katoliške laži, da bi se čudil ves slovenski svet. Čudno je pa vsekakor, da .Primorski List* zahteva plačilo prej nego si ga zasluži. To ni brez pomena ; vsakdo, kdor čita .Sočo" in »Primorski List", mora uvideti, kje je laž in kje resnica. Ko bi .Priro. List* mogel dokazati, kar trdi, o kako hitro bi prišel z dokazi na dan, rekel bi: Evo iažnjivo ,Sočo\ tukaj je dokaz, dopisnik je Miha Mihačev na Pečinah št. 1., sem s 1000 K! — Ker pa nesramno laže, se umika in zvija na v^e kriplje. Nesramnolažnjivim gospodom .Prim. Lista" rečem še to-le: Kot katoliški možje in nekateri namestniki božji, vsaj sami se tem prištevale, pojdite sami v se, položite roko na srce in sprašujte svojo grešno vest ter spoznajte, da nesramno lažete, če ste res katoliški kristijani, spoznajte svoje hudobne laži in trkajte se na prsi rekoč: »Meaculpa", grešili smo, Gospod odpusti! »Ali ste čitali, gospodična, poslednjo ' zbirko Elija (Adama Asnvka)?«. jo j vpraša mladenič. j »Vedite, gospod Viktor,« odvrne ' gospodična Jadviga, »jaz sem kar na- ' vdušena zanj. Ako čitam njegove stihe, zdi se mi, da čujem nekako rajsko godbo ' in nehote1 obračam na-se oni stik Ujej- »Ležim na oblaku, Na preprogi z mahu, Solzo imam kalno v oku, Ne čujem dihanja. Vonjava od vresa Me oveva kot morje. Položivsi dlan v dlan, Letim... plavam...« ; »Oh!« preneha nakrat. »Ko bi ga poznala, verjemite mi, da bi se zaljubila vanj. Sporazumela bi se gotovo.« »Na srečo je že oženjen!« odvrne suho gospod Viktor. Gospodična Jadviga je pobesila nekoliko glavo, nasmehnila se tako lepo, da so se ji kar jamice delale na licu in pogledavši po strani Viktorja, ga vpraša: »čemu pravite: na srečo?« »Na srečo za vse one, za katere bi življenje potem ne imelo nikakemič-nosti.« Govori te besede je bil videti gospod Viktor zelo tragičen. »O, vi me dokaj precenjujete.* Gospod Viktor pa ji reče: »Gospodična, vi ste pravi angelj...« »Nii, prav... toda govoriva rajše o nečem drugem. Vi torej nimate radi Asnvka?« »BaŠ pred trenutkom sem ga začel sovražiti.« »Vi ste kaj dobro voljen Človek. Preženite, prosim vas, vse oblake s čela ter povejte mi ime svojega priljubljenega pesnika.« » Sowinski...« zamomlja mračno Viktor. »A jaz se ga naravnost bojim. Ironija, kri, požarji... divji izbruh!« »Takšne reči me nikakor ne strašijo.« Po teh besedah pogleda gospod Viktor tako bojevito pred se, da je pes, ki je pritekel iz bližnje koče, stisnil rep pod noge ter ves pre3trašen zbežal nazaj. Med tem dbspeta k vrsti zidanih poslopij; skozi jedno okno zapazita kozjo brado, potlačen nos in zelen ovratnik občinskega tajnika. Na to sta obstala pred zalo hišico, pokrito z divjo brajdo, zročo z zadnjimi okni po ribniku. (Datf« pride.) Pa že naprej vem, da so moje besede zaman, .pravicoljubni* gospodje bodo še nadalje lagali, saj je to njih geslo, njih glasilo, oni uvažujejo neumnost svojih čitateljev in se potem »rihtajo". Jaz poznam vsepolno »bravcev* .Prim. Lista", katerim smeš napisati v »Prim. List* same laži, oni jih vzamejo za nezmotljivi evangelij, in to iz dveh ozirov; prvič z* to, ker so pisane v »Prim. Listu*, drugič pa za to, ker so reveži napol analfabeli. Tem kratkovidnežem se sme napisati v »Prim. List" popolnoma krivoverski spis, oni ga vzamejo za večno resnico, zato, ker je pisan v listu, katerega izdajajo pre-častiti .gnadijivi gospud-nunci*. Predolgo časa se že mudim okoli laž-njivcev, škoda zato dragega časa, zatorej kmalu končam, le to še rečem, da je »Prim. List* grd, nesramen lažnik, in kot takega ga bom imenovaT jaz in vsi pošteni ljudje, kateri niso slepi na obe očesi, dokler ne dokaže, kar v svoji nesramnosti trdi. Nesramni lažniki so pa gospodje pri .Prim. Listu*, to ve tudi vsemogočni in vsevedni Bog, kateri bo enkrat tirjal ojster odgovor od njih za vse laži, kar so jih nakopičili in jih bodo še v nedolžni cunji »Prim. Lista*. Ponikovski kmetic. Plužnja na Cerkljanskem, dne 30. aprila. — Pošta nam menda hoče nagajati, ker zaporedoma pošilja pisma in drugo, ki je naslovljeno na »Plužnja pri Cerknem*, v »Plužnjo na Bovškem". — Že pred nekoliko časom smo se bili pritožili v »Soči", da veči del pošiljatev, ki gredo k nam, pridejo dva tri ali še več dni pozneje, ker jih pošljejo poprej v Bovec na ogled. Takrat je uredništvo pripomnilo, da naslov ni vsakokrat dovolj jasen. Toda mi o takih pošiljatvah z nejasnim naslovom ne govorimo. Lahko pa zahtevamo, da se pisma in drugo pošlje takoj na pravo pošto, kjer so n. pr. taki naslovi: N. N. Piužnja-Otalež pošta Cerkno (Kirchheim). Mislimo, da tu ni pač nikakega dvoma, kam naj se pismo odda. Kje je zapisano Bovec? Zavitkov s tako jasnimi naslovi imamo mnogo. Kolikokrat imamo škodo vsled takega početja pošte, naj omenim samo en slučaj: Pred dvema letoma je došla ena košara češenj, katere so bile še takrat zelo drage; naslovljenec pa je te dobil čez 14 dnij, ko so bile seveda vse gnile. Vendar še bi bili molčali in potrpeli, ko bi se to godilo le redke, ker se pa godi skoraj redoma, smo bili prisiljeni, da se na tem mestu javno pritožimo. Ko bi še ne pomagalo, bodemo iskali odpomočka na merodajnem mestu. Pluženjčan. Domafie in razne novice. Osebne vesti. — Predsedstvo c. kr. finančnega ravnateljstva za Primorje je imenovalo konceptnega praktikanta Jos.Štreklja provizoricnim finančnim koncipistom; kon-cipist dr. Fr. Dorčič je imenovan davčnim nadzornikom v IX. čin. razredu in konceptni praktikant Karol pl. No rdi s koncipistom; koncipist dr. Adolf vit. Boeckmann je imenovan finančnim komisarjem. Jutri v Podporo! — Pevsko in tara-buraško društvo »Pudgora* priredi jutri veselico, katere vspored smo že objavili. — Podgora je velevažen kraj v naši okolici, zato opozarjamo na to veselico naše p, n. občinstvo, katero ob nedeljah tako rado izleta v okolico. Jutri se cam nudi torej lepa prilika za izlet v Podgoro, na veselico društva, katero vrši jako važno nalogo v narodni nevarnosti izpostavljeni Podgori. Društvo je vredno podpiranja iz vspodbujanja — zato jutri v Podgoro l — Veselica prične ob 5 7» pop. Vršila se bo v dvorani Štefana Breganta. .Pevsko In glasbeno drnStvo" naznanja, da imata osrednji odbor in odbor moškega in ženskega zbora v torek ob 7. zvečer skupno sejo v društvenih prostorih. Za »Narodni sklad*. — Poleg udnine so dalje došii doneski (v kronah): Pavletic Josip, Gabrije, dar izročen v družbi pri županu v Mirnu, K 4-60; Berginc And., Srpe-nica, K !•—; Laharnar France, Pečine If K i*—; Carnelli France, Železn. predstojnik, { Villa Vicentina, K 2-—; J. R.f Motovun, K 2'—; i H. R., Motovun, K l-~; Bogomil, KI*—; j Ziernfcld pl. Henrik, trgovec, Tolmin, K 4*—-; t Lavrenčič Josip, akordant, Dol. Kralovice , (Češko), K16-40; Kainradt Ludvik, Strassoldo, I K 1*- Drešček Simon, Kobarid, K 3'—; I Koren Josip in Leban Henr., Prosek, K 4*—; I Napredno bralno društvo v Dombergu K 6'—; ( Mlinarjev Josip v ?, V.s K 10«—; StekarSt, , Ajdovščina, K 10'—; Mleku! Josip in Go- Ijevšček Alojzij, Trst, V. Carintia 21, K 3-—; Antonovič Avgust, Trst, K 4*—; Kenda France, Kobarid, K 6*60; Neimenovani iz Gorice, K 5*—; Carnelli France, pri krog-ljanji na št. 8., K 1'—; Vrčon Anton, Skrilje, K 2-—; Dr. Baraniecki Artur, obč. zdravnik, Bovec, K !•—; Gabrščik Oskar, Tolmin, K 100'—; Hrast Andrej pri Sv. Ivanu od Sterne K 2'—. Kdor ima položnico poštne hranilnice, naj je ne zavrže; vsaka naj se uporabi za donesek v znamenite svrhe »Narodnega sklada"." »Narodni sklad". — Današnji »Soči* smo priložili knjižico pod tem naslovom. V njej so pravita in posnetek znanih člankov o namenu in pomenu društva. — Prosimo gg. čitatelje, da to knjižico prečitajo in uvažujejo. Imenitna je naloga, katero 31 je društvo poštavilo. Od somišljenikov je odvisno, v koliko jo bo mogoče izvrševati. — Napred-njaki so bili radodarni. Evo, v »Narodnem skladu" je najlepše središče za radodarnost v dobre namene. — Tisti rodoljubi, ki so že prejeli položnice poštne hranilnice, naj se odzovejo s prispevki po svoji moči. — Prihodnje dni jih dobe zaupniki po deželi. Na delo! Proslava prvega dne majnlka je skončala mirno in v redu. Obhod po mestu smo opisali že zadnjič. Vse drugo pa se je vršilo po vsporedu, kakor smo ga svoj čas objavili. Udeležba pri zborovanju kakor na Goriščeku in zvečer pri Dreherju je bila jako mnogobrojna in je vladala živahnost v družbah. O kakem izgredu se ni nič Culo. — Od strani magistrata ni bilo nikoga blizu k proslavi. Nesramnosti nnneev v uredništvu .Prim. Lista". — Na vse naše članke o nečuvenem gospodarstvu v nekaterih klerikalnih denarnih zavodih »Prirn. L." ne daje odgovora, ker pametnega ne more. Namesto tega je v zadnji številki zarohnel proti .Trgovsko-obrtni zadrugi", ker je dal zadnji občni zbor 1000 K od lepega čistega dobička »Narodnemu skladu', in pravi — čujte! — da po §§ 37. in 38. tega ni smel storiti. Kako nesramni so ti politikujoči nunci, bodi dokazano s tem, da vseh paragrafov sploh je le — 37., a le zadnji predpisuje le to, da se morajo registrovati pri c. kr. trgovski sodniji podpisi nekaterih uradnikov. V pravilih torej nikjer ni tistih dveh paragrafov 37. in 38., ki bi kaj enakega določala. Pa tudi noben drugi paragraf ne veže občnemu zboru rok, ako hoče darovati v dobre namene tudi pred sklepom glavne bilance, kajti poleg glavne bilance ima zadruga vsakoletne bilance po drugih določilih svojih pravil. — Da politikujoči nunci pri »P. L." teh pravil ne poznajo, je na dlani, saj še tega ne vedd, koliko paragrafov imajo. Ali čemu dalje! Občni zbor je najvišja instanca v zadrugi o porabi čistega dobička. Letos 1000 K, drugič bo morda še več, brez dovoljenja zelenih rihemberških doktorjev! »Narodno-napredol junaki In poštenjaki". — Tak naslov je dal .Prisrao-jenec" dr. Andreja Pavlice članku v št. 18. od preteklega četrtka. Kdor je bral ta naslov, si je pač moral misliti: Sapralot, tu pa bo nekaj. Ali kaj je? .Prisroojenec" našteva, da je Wolf zapeljivec in nečistnež, Schdnerer pijanec, neki Lenzer da je bil obsojen na 8 let ječe, neki Minde je prišel v luknjo radi sleparstva, neki Kučera je ponujal na prodaj odpustke (Kaj pa barantija z odpustki v srednjem veku?!), neki Guttman je bil razkrit za hinavca--------čim bliže pa prihaja .Prismojenec" proti domu, toliko bolj laže, in glede dr. Mravlaga je zapisal dr. Drejc to-le laž: »Komu ni znano ime dr. Mraulaga, župana pri sv. Lenartu v Slov. Goricah (pri Mariboru ?) Saj so se bratili ž njim naši na-rodno-napredni iz Ljubljane. Mož je pred dvema mesecema umrl in pogrebli so ga z veliko slovesnostjo, časopisi pa ga niso mogli prehvaliti! Ali glej 1 Pri posojilnici so nrisli na sled velikanski slepariji, pri posojilnici v sv. Lenartu, katero je vodil ranjki dr. Mraulag. Za slavo je prišla sramota na grob narodno-naprednega velikana!" — To je vse zlagano, ker dr. Mravlag živi v Mariboru ter ne stoji v nikaki taki zvezi z nikomur in tudi ne s šentle-narsko posojilnico. Dr. Drejc se je pošteno zlagal. In konec konca: Dr. Drejc pvavi, da so to napredni voditelji, ki se širokoustijo o duhovnikih in redovnikih — po »Soči*, »Primorcu* »Slov. Narodu* in po drugih Časopisih, Ha ha, kdo se ne smeje, kdor čita tako koalarijo. Torej daleč tam po svetu išče ljudi, katere potem1 hoče naslikati ket naše- ,na-rodno-napredne junake in poštenjake". — Nam pa ni treba hoditi tako daleC po klerikalne ali .katoliške* junake in poštenjake, ker jih je, žal, predosti doma med Slovenci, saj tvorijo celo stranko, ki smrdi po žlindri in fridolinstvu! In ti lumpje se drznejo prenašati, kdo ve odkod grehe ljudi j drugih narodov ter jih nalagati na ledja slov. narodno-napredne stranke. Dr. breje bi bil storil pa*-metneje, da je namesto tega 2avi! svojega .Prisraojenčka* v žalno obleko ter napisal v številki za prvi maj obletnico »žlindre*^ iz. državnega zbora! To je kost, katero glodajte! Torej Brlel so odlo*IU l — Znano je p. n. čitateljem naše stališče, katero smo zavzeli glede na občinske volitve v Krminu, namreč da Slovenel naj sene vtikajo v nje, ker občina je v rokah Furlanov, in Slovenci ne morejo spravi« nikoga izmed sebe v občinski zastop. Slovenci pa tudi nimajo nika-kega povoda vtikati se v te volitve, ker niti jedna niti druga stranka jim ne da nič. Ves spor v občini je furlanskega značaja, oni naj l ga torej sami izbojujejo. AH »Gorica* je gnala Brice na volišče, ker Gregorčič je bil obvezan, skazati se hvaležnega za glasove v peti kuriji. — Neki dopisnik iz Medane pa se sedaj hvali po »Gorici*, da so pri volitvah odločili Brici za »zmerno avstrijsko stranko*. Iz Medane jih je slo volit 77 za furlanske nazadnjake, nekateri volilci iz gorenjih Brd pa so volili socij. liberalne volilce, »Gorica* zasmehuje te, čeS, blagor Vam, dragi go-renjebriski volilci, sedaj boste imeli v Višnje-viku in v Šmartnem pot brez klanca in vodo pri ognjišču kakor Vam obljubljeno in zraven bodete prosti vinarja na tržišču v Krminu sedaj ob Crešnjab. To je neumno čvekanje, ali vendar treba se tu malce ustaviti. Mi smo že spočetka rekli, da niti edna niti druga stranka ne da ničesar Slovencem, in tako bo tudi odslej. Čvekač iz Medane naj nam pove, ali pa bodo oni volilci, ki so volili reakcijonarce, imeli poti brez klanca ter vodo pri ognjišču in ali bodo prosti vinarja na tržišču v Krminu? Vsak razsoden človek ve, da ne eni ne drugi. Pod klerikalno vlado v Krminu se ne bosta cedila med in mleko po pbčini, na to ni treba mi-slitf. — Čast in moštvo pa sta zahtevala, da se Slovenci ne vtikajo v te volitv«. Dopisnik iz Medane seveda tega ne razume. — Potem pa opisuje črnjak iz Medane listi napad na Dobrovem, o katerem smo želeli poizvedel! kaj podrobneje. Ta črnjak je hodil v Šolo pri skritih lažnjivcih okoli .Gorice* in »Prim. Lista". Kajti pravi, da »Soča* opisuje ta napad, in ž njo laški časniki. To pa ni res, ker mi nismo nič opisovali, marveč smo Se le vpraSali javno, kako je bilo s tistim napadom, o katerem se je culo v javnosti. Na koncu dopisa Usti Medanec tudi sam pravi, da smo mi prosili natančnejega poročila. Lump se je tako ujel na laži, ker ako se kaj prosi, da naj se pove, kako in kaj, se Se ne opisuje, marveč prej se mora vedeti,' potem se piše. In mi smo hoteli izvedeti. Radi tega pa dopisniku iz Medane ne moremo verjeti, kar govori o onem napadu in o kočijah, ker se vsemu poročilu že naprej vidi, da je tendencijozno zavito. -.------ Koncem konca ostajamo mi na svojem sttlišču, da se Slovenci niso imeli mešati v spor v Krminu, tudi ne v tem slučaju, da jih je vabila »zmerna avstrijska stranka* na boj, ker ti možje krijejo za »avstrijsko* le svoje namene.... Toda v Brdih vlada Gregorčič in ta bo gnal uboge Brice na prodaj, kadar bo kazalo njegovi častihlepnosti in njega« poziciji* v takih slučajih morajo »ausrukati* in iti danes volit za Lahe jutri za slovenske »katolike«, kakor je potreba, vedno pa pod praporom kterikalizma. — Za zmerjanja, katera nam je nadel oni Medanec v svoji gorečnosti, se dalje ne menimo, konstatovati pa moramo to žalostno dejstvo, da po večini Brd je veliko premalo luči in preveč teme. Ni nikake politične zrelosti, zato pa pehajo še sedaj nunci uboge ljudi z volišča na volišče kakor teleta po sejmih.... Toda upamc, po posameznih pojmih, da tudi v tem lepem koščku naše domovine se polagoma zjasni ter se otresejo Brict klerikalnega jerobstva, katero jim neizmerno škodK '. Kosce Se vedno kosi. — Sedaj bi *«d dobil pod svojo koso g. nadučitelja V. y "T namreč predobro znani naš Kosec izpod "avna, ki tako skrbi, da bi se njegova v »Soči* opisana afera ne pozabila še tako hitro. Preteklo nedeljo je sklical shod, na katerem je kazal na g. nadučitelja kot osebo, o kateri sumi, da je pošiljala dopise v »Sočo*, in končno je na tem shodu tudi kar zahteval, naj g. nadučitelj prekliče v »Soči*, da ni. res, kar je pisala »Soča* o njem. Ta božji namestnik postaja že smešen po eni strani, po drugi pa hudoben. Ujel je Močnika, kateri 3f^g^roril»^ae-ti^e~i^-podiiajaBom, da je preklical, sedaj bi rad pritisnil pa še na učitelja ter izsilil iz njega kako izjavo, s katero bi se pralo znano čavensko perilo, Gosp. nadučitelj nima nič preklicavati v »Soči*, v ostalem pa ga poznamo kot pametnega moža, ki se ne zmeni za Kosčeve čenče in pozive, s katerimi se ta le smeši. — Ako se je hotel Kosec res oprati pred javnostjo, tedaj mu je stala odprta le jedna pot, in sicer pot tožbe. Mi smo se rnu ponudili za to, povedali tudi, da imamo priče, ali mož se je lepo potegnil nazaj — in sedaj se izgovarja, išče izjav in sumniči. Zato postaja smešen. Ker pa nobenemu ne moremo braniti, da bi se ne smel smešiti v javnosti, zato naj le nadaljuje svojo pot — bo vsaj kaj novega »špasa* pod Čavnom! Iz Av& — Kolavdacija novega mosta v Avčah in izročitev istega javnemu prometu se bo vršila prihodnji teden. Dan še ni določen. Nevarno hujskanje. ¦ »Del. izobraževalno društvo v Bovcu* je imelo na Belo nedeljo svoj občni zbor. Na tem zborovanju je rekel Anton Šuler (kakor stoji v »Prim. Listu*) doslovno: »Mislimo, da je naša stvar v Bovcu vže toliko napredovala, da ne imej noben delavec pred nikomur več »rešpekla*, kakor ga zasluži; današnji liberalci pa ga sploh nič več ne zaslužijo. Ako niso naprednjaki vam in vašim težnjam pravični, čemu neki naj bi jih vi sploh še spoštovali*. Te besede so tako zavite, da koncem konca jih mora razumeti priprosti človek le tako, da kdor je naprednjak, pred tem ni treba imeli »rešpekta* in ga ni Ireba spoštovati — marveč ob;atno: kazati napred-njakom nerešpekt in nespoitovanje, katero §t v slučajih pokaže lahko tudi v zavratnem napadu. — Seme, katero je sejal Abram na bovških tleh, rodi opisen sad. Opozarjamo na to tiste činite!je, ki so poklicani varovatijavni mir in red ter braniti državljana ne glede na strankarstvo. Taki hujskajoči govori so nedopustni, kar treba možem a la Šuler kategorično pokazati. Ako pride kedaj vsled takega sistematičnega hujskanja 'do kakega zločin?, ne bo hotel biti nikdo sokriv! Da se to prepreči, treba poseči pravočasno vmes. Pozor! Dostave k. — In tako društvo se imenuje izobraževalno društvo. S hujskanjem proti svojemu bližnjemu se torej delavstvo izobražuje, in to pod vodstvom nuncev, ki bi imeli učiti: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe! Učijo pa: Ne spoštuj ga! Rodoljubi, tu vidite sadove »katoliških* društev, ki stojijo pod vodstvom pol. nuncev, sadove, kateri nam ljudstvo delajo naravnost divje. Zato pa stori dobro delo vsakdo, kdor zabrami ustanovitev takih društev na »katoliški" podlagi. Rodoljubi, snujte društva na pravi svobodomiselni, pošteni napredni podlagi! Kako rabSJo Slovence ? davkarijo. — Iz Bolca smo dobili na ogled vabilo v davkarijo. Vabilo je v tisku nemško-laške, glasi se pa: Herr Kravanja Terezia Fiitsch. Vom se povabi da prite pri podpisanjemu uradu dne 24 Aprila ob 10 uri prie podne. C. kr. Davkarija. V Bovu 20 Aprila 1902. Dva podpisa. Tako piše javen c. kr. urad v čisto slovenskem okraju na Primorskem. Naše pritožbe o uradnikih, ki so nastavljeni med nami, čeprav ne znajo našega jezika, ter o duhu, ki veje po takih uradih, Še dolgo ne bodo ponehale. — Zdi se pa nam tudi, da na davkariji v Bovcu je pri nekem gospodu preveč pobožnosti in premalo smisla za pravilno uradovanje! Pribiti moramo pa ob tej priložnosti, da politikujoča duhovščina je zadovoljna s takimi tujci-uradniki, ki ne znajo našega jezika, dasi jedo kruh med Slovenci, ako so pobožni in se držijo kute. Potem jim odpustijo vse drugo. Na ravnopravnost našega jezika pri c. kr. uradih v takem slučaju, kakor navadno tudi drugače, piskajo. Da je le pobožen, pa naj bo Lah ali karkoli, dobrodošel je; vse drugo, kar zahtevamo mi od c. kr. uradnika, ki ima službovati med nami, jim je postranska stvar. Taka je »navdušenost* naših klerikalcev v boju za naše pravice. Slučaj v Bolcu govori dosti jasno v tem oziru. Iz Št. Petra pri Gorici smo dobili dopis, v katerem se nam opisuje prihod novega dekana preč. g. Jos. Pavletiča. Bilo je v Št. Petru takrat tako, kakor je navadno ob takih prilikah po naših vaseh. Novi dekan je imel tudi nagovor, v katerem je-povdarjal, da se hoče po svojih močeh potruditi, da bodeta mir in zadovoljnost med vsemi občani. Te besede so sprejeli z zadovoljstvom na znanje vsi oni, katerim je res do miru in reda v župniji, dozdeva se pa, da ne tako tisti, kateri bi bili imeli radi dekana po vzorcu kaplana. Besede dekanove zvenijo kot besede pravega dušnega pastirja, in dopisnik želi, da novi-dekan tudi ostane tak ter da pokaže v dejanju istinost svojih besed/ V tem imenu ga pozdravljajo v Št. Petru vsi oni, kateri želijo na stolu dekanovem pravega namestnika Kristusovega. Kolikor sploh se je vtikal on kot renski župnik v politično življenje, je storil menda več vsled komande iz Gorice nego iz proste volje, Met r lilhenibcrg. — Tržaško pevsko društvo »Kolo* napravi dne 15. junija t. I. korporativen izlet v Rihemberg, kjer se ima vršiti velika narodna slavnost. Zajedno izleti v Rihemberg tudi tržaški Sokol ter večji oddelek tržaškega podpornega in bralnega društva. Sodelovala bodo na tej stavnosti skoro vsa pevska društva Vipavske doline. Gledč udeležbe iz Gorice, mislimo, da priobčimo v kratkem odčitev dotičnih društev. Določil se je za veselico Rihemberg, ker so bili tozadevni pogoji najbolji. »I/Agrlcoltore Oorlzlano** — C. kr. kmetijsko društvo je začelo izdajati list pod tem naslovom, kateri že sam pove, s čem se peča list. Poleg »Alti e Memorie* imajo Lihi še posebej ta listič, ki kaže, da bo prav dobro urejevan. Bralno dnifitro »Jubilej* r Mavnl-lijem namerava prirediti veselico s plesom, in sicer dne 1, junija 1.I. z zanimivim vspo-redora. Tu na znanje bratskim društvom. Vspored se objavi pravočasno. Javni ples priredijo fantje iz Črnič v nedeljo dne 11. maja. Izpred sodulje. — Pred sodniki je stal 28-letui Jos. B. iz R., obtožen nenravnih činov na 3 deklicah. Dobil je za to 8 mesecev trde ječe in vsak mesec se bo enkrat postil. Ivan Padovan iz Kopra jo je bil ubral od doma po svetu. Ker je še mlad, ima komaj 23 let, jo je primahal kmalu v Fur-lanijo, kjer so ga pa prijeli, ker mož je bil brez denarja. To mu je pa tako malo ugajalo, da je začel ropotati, razžalil je redarja, v zaporu v Gradišču je razbijal ter napravil škode 19 K in končno je razžalil še Njeg. Veličanstvo. Sodniki so mu prisodili za to 8 mesecev trde ječe. Pravo ljudsko domaČe sredstvo, katero se nahaja že nad 50 let v rabi pri vsaki družini je pražko domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega zala-gatelja v Pragi. Uporablja se uspešno to mazilo pri ranah ter zabranjuje neravna vnetja, tako da s svojim bol blažujočim ter hladilnim učinkom posebno hitro vpliva na rane ter iste popolnoma ozdravi. Pražko domače mazilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. 3 Razgled po svetu. Državni zbor. — Zbornica nadaljuje razpravo o proračunu trgov, ministerstva. Posl. Korbus je tožil radi zanemarjanja trgovskega stanu, Heiiinger pa se je izjavil proti delu ua domu ter proti krošnjarstvu in za uve-denje obskrbe za starost in invaliteto malih obrtnikov. Wilhelm je zahteval preosnovo obrtnega reda in uvedenje spričeval vspo-sobljenosti za trgovino in obrt. — Zbornica je sprejela včeraj tudi naslov »pošta in br-zojav*. Trg. ministe- je rekel, da za sedaj ni mogoče zboljšati stanje uradnic in slug pri poŠti in brzojavu. Prišel je v razpravo proračun železn, ministerstva. Govoril je Lah Tambosi. Y ogrski zbornici so ropotali proti temu, da je v honvedstvu premalo duha in narodnega čutstva; pri pouku zgodovine se zatajujejo najslavniše reči ogrske minolosti. Himno »Bog ohrani* treba odpraviti, ker obuja žalostne reminiscence iz 1. 1849. 1. dan maja je skončal v miru v Trstu, na Dunaju in drugodi. V Trstu je delo popolnoma mirovalo, vse prodajalnice so bile zaprte. Velik delavski shod je bil v »Poli- teama Rossetti*. Gledališče je bilo natlačeno. Govorili so Pittoni, Kopač in neki nemški govornik. Pittoni (Lah) je slavil energično nastopanje slov. delavcev ter priporočal bratstvo; sovraštvo med delavci slov. in laške narodnosti naj izgine. Kopač pa je kvasil o »bedastem nacijonalizmu*! Praznik je minul brez vsakega nereda. Štrajk zidarjev In tesarjev v LJab-IJanl. — Na dan 1. t. m. je začel splošen štrajk zidarjev in tesarjev v Ljubljani. Vseh štrajkujočih je okoli 800. Bilo je že več shodov, na katerih se je povdarjalo, da je socijalno-demokratska stranka poskusila vse, da bi zaprečila štrajk, ali bilo je vse zaman. Štrajkujoči zahtevajo posredovanja od strani magistrata. , ' Krstlč zopet obsojen. — Krstič je bil pred ukr. sodnijo v Trstu obsojeir zopet, in sicer na mesec dnij zapora. Obtožen je bil pregreska zanemarjanja J^žne paznosti, ker je v »Pravi naši Slogi* ourekoval orožnike iz Roča, da so pijanci in agitatorji. Vinska klavzula. — Ogrski vinogradniki so predložili te dni vladi novo spomenico, v kateri naglašajo, da sedanja vinska klavzula v pogodbi z Italijo neizmerno škodi vinogradnikom; zato naj poskrbi vlada za to, da se ta klavzula več ne obnovi ter prepreči dovoz laškega vina potom primerno zvišane carine. Delegacije In novi topovi. — Iz Budimpešte poročajo, da bodo letošnje seje delegacij zanimivejše in živahnejše kot so bile zadnje. Pri točki »zunanja politika* se bode razpravljalo razmerje Avstro - Ogerske do Nemčije in Italije ter se vname velika debata. Tudi balkanska vprašanja pridejo na vrsto. Proračun vojnega miniaterat/a bo letos zahteval izredne postavke, zlasti za nove topove bo zahteval vojni minisler 35—38 milijonov kron. Ti se porabijo za nabavo topov in organizacijo pogorsko arlilerlje. Ta znesek dobita državni polovici s kreditnimi operacijami. »Dziennik Poteki* pile, da letošnje obravnave delegacij ne bado tako gladke kakor prejšnja leta. Že dejstvo, da je vitez Jaworski predsedstvo avstrijske delegacije demonstrativno odklonil, kaže, da hočejo poljski poslanci napram trozvezi zavzeti posebno stališče, in gotovo bodo imeli Poljaki v Čehih zaveznike. Volitve na Francoskem. — Po vseh razburljivih pripravah so se izvršile volitve v francoski parlament mirno. V bistvu ostanejo razmere v zbornici neizpremenjene. Nacijonalisti in z njimi zvezani monarhist: iri klerikalci so pridobili v Parizu nekaj novih mandatov, zato pa so jih izgubili na deželi. Izgubili so celo nekaj odličnih voditeljev, Drumonta, Piona, Cassagnaca. Ali Pariz je nacionalističen, kar je za ministerstvo hud udarec. Pri ožjih volitvah pa imajo vladni kandidatje upanje, da večinoma zmagajo, in tudi socijalisti se nadejajo, da vzamejo še nekaj mandatov nacionalistom. V ožjo volitev pridela tudi dva ministra, socijalist Millerand, katerega socijalisti zapuščajo, in naučni minister Levgnes. Značilno za pariške razmere je pa zlasti to, da pride tudi nekdanji ljubljenec Parižanov Brisson, kandidat za predsedniški stol, v ožjo volitev z bonapartistom Tournadom, ki je sicer zaslužen major, a kot politik neznaten. Izmed 572 izvoljenih poslancev jih je 243 mini-sterijalnih, 158 protiministerijalnih, 174 ožjih volitev je še potrebnih, med temi se jih vsaj 1§2 izvrši ugodno za vlado. Ostalo je in bo torej vse pri starem, vendar je možno, da se vlada dolgo več ne vzdrži, ker je prišlo v zbornico dokaj novih mož in ker je na Francoskem že običajno, da novih volitev nobena vlada ne prenese. Mogoče pa je, da si Wa!deck Rousseau pomaga z rekonstrukcijo kabineta. V Jnžnl Afriki. — Mirovna pogajanja so se izjalovila. Burski poveljniki so odklonili angleške pogoje, ker so za Bure sramotilni. S tem je mir pokopan. — Današnje poročilo pravi, da večina burskih poveljnikov je za sklep miru. Kasne vesti. — Cesar je podaril za pogorelce v Zdenski vasi L000 K, državne podpore je dalo ministerstvo 3000 K. — Punti v Rusiji se razširjajo po okrajih Varo-nev, Jekaterineslav, Harkov in Poltava. Kmetje mislijo, da proklamacija revolucijsko stranke pomeni carjevo dovoljenje, naj se polastijo grajščin in imetja grajščakov. ~ V Kniazdvoju v Galiciji so kmetje oropali in ubili učitelja Perkovicza in ženo. Novejše vesti. — V Budimpešti štrajka 600 mesarskih pomočnikov. — Peta mednarodna razstava umetnosti bo meseca aprila prih. leta v Benetkah. — Nadvojvodo Frana Ferdinanda bodo spremljali h kronanju v London 4 kavalirji: en Poljak, en Čeh, en Nemec in en Oger. — Ogerski min. predsednik Szell je zagotovil deputaciji vinogradnikov, da se <>• iz vipavskih, <$«& ista rak i h furlanskih, 9 vinogradov. Dostavlja nn dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogergke monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Ceae šmarna. Peatrezfea peifena za Resno, delikatno, z zagotovilom stroge diskrecije za dame in gospode vsakega veroizpovedanja, narodnosti, starosti in poklica. Klein, trgovska agentiirn, Dmuij V. Wehrgasse 11. Koroški imski vrelec u.ijlinejša planinska kisla voda, izkuieua oh vaeh nabodih, po-iebno otroških, oh slabem p fbavljaiiju. ob boleznih na mehurju in ledvicah. Zaloga: Ed. Fonzarl v Gotici Via Veltarini, Caserma in v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli „prl Angelu" Ljubljana, Dunajska caita. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrijel PIccoII v Ljubljani ločno, ako se mu pošlje znesek, ali po poštnem povzetju. Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tolmina, na Primorskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji a K 240 steklenici. 3 jLela 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. LMIIEIT. CARICI CfllPOS. iz RleMMjm tetam v Praji pripoznano kot Izvrstno bol ablažujoee mazilo; za ceno 80 h, kron 1 40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno pridobljeno domačo aura-vilao sredstvo vedno le v orijf. steklenicah z našo zaščitno znamko s »SIDROM" namreč, iz HICH TER JE VE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. McMtrjeva lekarna „tii zlile« kn" ™ t praui. r* Ellzabethgasse it. 5. |yh Fersan-Cacao železnato, redilno in okrepdajoče sredstvo, tvori krv in krepi živce, jo okusno in prebavljajože. Poizve" se lahko o tem pri kakem zdravniku. Glavna zaloga za Gorico: Mirodilnica Anton Jeretič fti" Or. Rosa balzam I Prazko hišno mazilo za želodec j iz lekarne B. FRAGNER-ja v PRAGI |>~ je splošno, že 30 let znano domače zdravile, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in Iehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačnje prebavne organe in dr/i v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gld. 9-28 se pošlje velika steklenica in mala za 75 kr. poštnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. je staro, najprej v Pragi uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi • obvaruje nečistobe ter ublažujote deluje na vročino ter bolečine. V škatljah po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. Za naprej poslani znesek gld. 1*58 se pošlje 4/, škatlja ali gld. I 68 •/, škatlja. ali gld. 230 7, škatlja, sli gld. 1-48 % škatlja, poštnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. Vsi deli zaboja L „(^opišl