List 17. gospodarske, obrtniške in národně. Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. NaroCnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 23. aprila 1897. € V".................................................................................................. gr IIHM^l Politiški oddelek. IfltlWtïI i »................................................................................................................ §* Nova vecina in federalizem. Kakor se kaže, je federalizem vez, ki veže novo večino posebno je ni druge stvari, ki bi vezala Dipauli-jevo stranko in Mladočehe. Domneva se, da zlasti v šol-skem vprašanju hoče nova večina delati na razširjenje deželne samouprave. Čehi in katoliška ljudska stranka so baje za to, da se zakonodaja o šolah izroči deželnim zborom. Čehi bi r potem v severnih , pokrajinah šolstvo uredili bolje na svobodnostni podlagi, kakor ugaja njih željam in težnjam, na Tirolskem, Predarlskem, Gorenjem in morda tudi Dolenje Avstiijskem, na Solnograškem bi pa upeljali versko šolo, kakor jo zahtevajo škofje. Tako vsaki nekaj pridobe. Vprašanje le nastane, če bi bila taka rešitev šolskega vprašanja za nas Slovence ugodna. Reči moramo da ne. Naše razmere so bistveno različne od čeških. Kakor sedaj razmere stoje, je deželna samouprava za nas Slovence naravnost pogubna. V koroškem, štajerskem, isterskem in tržaškem deželnem zboru imajo večino naši narodni nasprotniki, ki bi gotovo šole tako uredili, da bi služile le potujčenju Slovanov. Pa tudi v verskem oziru bi šola gotovo ne bila vzgledna, ako bi jo urejali ti deželni zbori. V goriškem deželnem zboru je večina zavisna od jednega ali dveh glasov in tudi ni verojetno, da bi Slovenci mogli kaj ugodnega doseči. Jedino na Kranjskem je potem upati nekoliko ugodnejših razmer. Na Kranjskem je pa že sedaj šolstvo za Slovence precej ugodno uravnavo. Potrebno se nam je zdelo opozoriti na to nevarnost, ker noben drug slovenski list na to ne opozori, temveč se vse le veseli nove državnozborske večine, katera pa mora še le pokazati svojo pravo vrednost. Mi dobro vemo, da smo se izpostavili očitanju, da riisdiramo večino ali dobre odnošaje s Čehi. ako se upamo katero ziniti zoper federalizem. Pri nas so ljudje, ki mislijo, da moramo vse le hvaliti in občudovati, kar ukrenejo Čehi. da si imamo že skušnje, da tudi češka politika nam ni bila v korist. Jezikovno vprašanje bi se bilo lahko že pod Taatfe- jem ugodno rešilo, da se niso Čehi in Poljaki, ko so # Nemci sprožili stvar, postavili na stališče, da stvar spada v deželne zbore. V državnem zboru je tedaj bila duvolj močna Slovanom prijazna večina, da bi se bilo dalo to vprašanje, pravično rešiti. Tako je pa sedaj še veliko vprašanje kako in kdaj se uravna. Grof Badeni kaže le malo dobre volje, jezikovni naredbi za Moravsko in Šle-zijo le odlaša, dočim se na nas Slovence niti ne spomni. Mi vemo, da kdo poreče, da Čehi nas ne bodo zatajili, kot naši slovanski bratje. Toda v politiki je tudi slednjemu bližja srajca kakor suknja. Tudi Hrvatje so slovanski bratje Slovakov, Rusinov in Srbov, pa so vendar nanje pozabili, ko so se poganjali z Madjari. Mi ne mo-remo zahtevati od Čehov, da zaradi nas zataje svoje koristi. Po našem mnenju je dolžnost naših poslancev storiti vse, da se šolska zakonodaja ne izroči deželnim zborom, dokler ne bode popolnoma zagotovljena postavnim potom narodna jednakopravnost v šoli ter da deželni zbori o tem ukrepati ne bodo mogli. V tem oziru bodo t Slovence podpírali gotovo Rusini, naj so že z našimi poslanci v jednem klubu ali ne. Ljudska šola še ne pride precej v državnem zboru na vrsto, ker sedanja vlada ne želi spremembe šolskega zakona, a v teku te postavodajne dobe se pa bode najbrž stvar sprožila, ako ostane sedanja večina. Vlada ne vodi več državnega zbora, temveč bode državnozborska večina vodila vlado, kakor se kaže. Ker je pa vsekako potrebno, da naši poslanci za časa stvar dobro premislijo in v tem smislu vplivajo na parlamentarni položaj, za to smo na stvar že danes opo-zorili. Mi nikakor ne dvomimo, da bi bil flovenski poslanec, bodi si te ali one stranke, ne bil voljan potego-vati se za naše narodne koristi, a bojimo se pa, da bi tega ali onega le utegnili zapeljati tuji vplivi. Jeden bi 162 se utegnil udati željatn katoliške ljudske stranke, drugi pa željam Čehov. Od vseh stranij se bodo gotovo slikale dobre strani avtonomistične uredbe šol. Posebno se bode seveda naglašalo, da se s tem priloži huda zaušnica nemškim liberalcem. Kateri slovanski poslanec bi pa ne maral udrihniti po tej stranki? Politični pregled. Nova večina vladi nic prav ne ugaja. Rada bi io vsaj nekoliko razbila in vanjo vrinila nekaj nemških libe-ralcev. Pogaja se zaradi tega še vedno z nemškimi veleposestniki, ki pa zaradi jezikovne naredbe za Česko ne marajo podpirati vlade. Sedanja većina se vladi ne bode dala voditi in baš to Badeniju ne ugaja. On bi pa na vsak način rad vodil. Govori se, da vlada odstopi ali pa razpusti parlament, ako se jej ne posreČi dobiti povoljne jej veČine. To seveda ni povse gotovo. Grof Badeni je tudi že pokazal, da se zna udati, če to zahtevajo razmere. Za višjega državnega pravdnika pri nadsodišču v Gradcu je imenovan Ernest Steiner, državni pravdnik v Gradcu. Mož je dober znanec Gieispachov in to mu je pomagalo na to mesto. Gieispach se pii imenovanjih posebno ozira na nekdanje svoje tovariše in prijatelje. Steiner ne zna slo-venščine, da si je skoro polovica okoliša graškega nadsodišča slovenska. Tretjina aktov, ki pridejo višjemu državnemu pravd-ništvu, je gotovo slovenskih Gieispach je pa imel na razpo-lago popolnoma slovenščine veščega kompetenta ljubljanskega državnega pravdnika g. Pajka, pa ga je prezrl. Dr. Lueger je župan dunajski. V torek je bil slovesno umešČen. Novi dunajski župan je pri tej priliki posebno naglašal svoje nemštvo. Pokazal je, da je nemški nacijonalec v krščanskosocijalnem plašču. Govori se, da je vlada se na-krat odločila potrditi dr. Lu^gerja, da si zagotovi za gotove slučaje kršcanskosocijalne glasove, zlasti glede pogodbe z Ogersko. Na videz pa ostanejo krščanski socijalisti še nadalje v opoziciji. Na Dunaju je bilo veliko veselje, da je dr. Lueger župan. Njegovi privrženci so mu bili priredili razsvetljavo. Nameravano bakljado je bila vlada prepovedala. Narodni Nemci so sklenili sklicati shod v Draždane, da protestujejo proti jezikovni naredbi za Češko. S tem so hoteli posebno demonstrovati proti Avstriji, da so shod sklicali na Saksonskem, češ, v Avstriji bi ne mogli tako govoriti. Tudi so mislili na ta način izvenavatrijske Nemce vneti za to stvar da bi se začelo neko občno nemško gibanje proti Badeniju in njegovim jezikovnim naredbam. Kakor se pa kaže, so se narodni Nemci malo zaračunali Časopisi po Nemčiji se iz njih norčujejo, češ, da tako slabo za nemštvo pa v Avstriji le še ni, da bi poslanci ne mogli naj ti kraja, kjer bi se o tej stvari posvetovali. Liberalci in narodni Nemci so si zopet v laseh. Lepa sloga, ki se je bila pokazala vsled češke jezikovne naredbe, je bilo hitro konec. Libeialci bi bili radi se gibanja proti jezikovni naredbi okoristili in vso stvar vzeli sami v roke. Poprašali so narodne Nemce, ko bi hoteli udeležiti se skupnega shoda proti jezikovni naredbi. Poslednji so precej spoznali, da bi tak shod le povekšal liberalcem popularnost. Da bi se pa jim ne očitalo, da motijo slogo Nemcev, odgovorili so, da se ga radi udeleže, ako se od shoda izključijo vsi židje. Židje po njih mnenju niso pravi Nemci in se nimajo nič mešati v nemške stvari. Liberalci, ki so v najtesnejši zvezi z židi, pa seveda v to niso mogli privoliti in tako se je razbila sloga mej liberalnimi in narodnimi Nemci. Papež in orijent. — Poroča se, da namerava papež v prihodnjem tajnein konzistoriju čitati alokucijo glede orijen- talnega vprašanja in iz'aviti, da izroča varstvo katoliške cerkve v orijentu Francoski, Avstriji in Angleški. - » • % y ? Italija. — V italijanski zbornici je bila minoli teden razprava o dogodkih na Kreti. Več govornikov je prijemalo vlado zakaj podpira akcijo zoper Grke in se tem ne izroči Kreta Najbolj strastno je govoril poslanec Imbriani, to je znan kričač italijanski, ki bi našo Avstrijo najraje v žlici vode vtopil. Poudarjal je, ako se grškim ustašein na Kreti brani delo za z^edinje z Grško, potem tudi Italija nima pravice do Trsta in Tridenta. Naše oklopnice — tako je grmei Imbriani, — ki so nas stale toliko denarja, ne bi smeie stre-ljati na kreČanske junake, ampak zasidrati bi se morale pred Trstom in Puliem. Koncal je Imbriani naslednje svoj govor : „Ako pride do svetovne vojne ne bodo stale, tako se nadejaia, naše ladije na iztoku, ampak pred TrstomSicer večina zbornice ni pritrjala tem izvajanjam, vendar se mora za skrajno žalostno imenovati okoliščina, da sploh sede v zbornici Italije zaveznice Avstrije, ljudje takega mišljenja kakor je Imbriani. Grško-turška vojska. — česar je Evropa vsak dan pričakovala se je zgodilo. Grško-turška vojska se je pričela. Napovedala jo je Turška. Povod, da je Turska odločno na-stopila so dali grški vojaki, ki so prihiteli ob jezeru Nezera pomagat grškim prostovoljcem, napadajočim turške pozicije. V nedeljo je v Atenah ministerski predsednik mnogoštevilno obi-skanému parlamentu naznanil, da je Turška napovedala vojsko. Predsednik je opisal razmerje ob grško-turški meji in je po-vdarjal, da so Turki krivi vseh pripetivših se prask. Turške čete so napale naše, je rekel predsednik, in so skušale za-sesti nevtralne pozicije. Našo ladijo „Macedonija" so potopili. „Turcija je nam napovedala vojno in mi jo sprejmemo" tako je koncal. Navdušeno pritrjevanje je sledilo temu naznanilu. Ljudstvo napravlja velikanske ovacije na vojsko odhajajocim vojakom. Iz Carigrada se javlja, da je turška vlada vse sto-rila, da bi obranila mir, Grška pa se mejnarodnega prava ni držala in je Turčijo prisilila, da je z napovedanjem vojske odgovorila. Ministerskega sveta sklep je sultan potrdil in vojno ministerstvo je vrhovnemu poveljniku Edhem-paši dalo katego-ričen ukaz, da takoj prične vojno. To je Turčija naznanila grškemu veleposlaniku v Carigradu, povdarjaje da vsled grških napadov vse diplomatiške zveze z Grško jenjajo in da se od-pokliče turŠKi poslanik v Atenah in sploh vsi turški konzuli v Grški. Grški poslanik in grški konzuli morajo Turčijo zapustiti. Grškim podložnikom se dovoli rok 14 dnij, da odpo-tuiejo iz Turške. Turška vlada je ob ednem izdala proklamacijo v kateri zvrača vso odgovornost na Grško Formelno na-povedana vojska se je s resnici tudi takoj pricela. Ob meji nasproti si stoječi vojski sta se takoj resno sprijeli. Poroča se že o prav ljutih in krvavih bitkah. Kdo ima že zabfciežiti kak vspeh, o tem je težko govoriti. Turška poročila javljajo, da se dobro godi turški vojski, a grška vedo povedati o pri-dobitvah grških vojakov. Večja jasnost o položaju se utegne pač še-le po nekaterih dnevih pokazati. Resnica je, da se more zapričeta vojska zvati krvavo in hudo vojsko. Ugodnost za Turčijo je ta, da je močnejaa od Grške, a poslednja ima to dobro, da ima veliko zaslombo v ustaših samih navdušenih bojevnikih, dočim mej Turki ni takega navdušenja. Kaj po-reko k vojski evropske velevlasti, to danes še ni znano, čuje se mnenje da velesile mej Turško in Grško ne morejo posredovati. — Po najnovejših poročilih soditi, bode Grška tepena. Ustáj a v Makedoniji, na katero so se nadej ali, se noče razši-riti. Večina makedonskega prebivalstva je bolgarska, in noče iti za Grke po kostanj v ogenj, ker so dosedaj Grki se vedno kazali sovražne Bolgarom. 1885 leta so celo ugovarjali zje-dinjenju obeh Bolgarij. Grška cerkev je Bolgare vedno zatirala. 163 M frjltfli ťftitMfíilftrtftfl. ffi ifr ffr ťfrr ffr & Obrtnija. Huddersfieldu nastale prve tovarne za blago iz umetne volne. Sprva je umetna volna imela mnogo nasprotnikov, Umetna volna. Ljudje v današnjem času mnogo več zanosijo na obleki, kot so nekdaj. Temu pa ni le povod to, da blago ni več tako trdno, kot je bilo nekdaj, ko je, sin nosil suknjo ali plaše za očetom, temveč tudi vedna menja-vanja mode, zlasti pri ženskih. Katera gospodična hotela bi dandanes nositi obleko, katero je nosila njena mati a vzlic temu se je hitro razširjevala in dandanes so že skoro v vseh evropskih državah tovarne, v katerih pode-lavajo umetno volno. Tudi v naši državi nismo brez njih. Stroji so se tako izboljšali, da se na njih zares izdeluje iz stare volne lepo blago. Ob jednem se je razevela velika trgovina s starimi suknenimi cunjami, pri katerih ima na tisoče ljudij zaslužka, (Dalje sledi.) samo pred desetim! leti, naj je še tako dobro ohranjena. Vsaka številka modnega lista prinese na novi način na- Obrtnijske raznoterosti. Umetni gumi arabicum. Ker je arabski gumi precej rejene obleke in slednja dama se po možnosti potrudi, drag, priporoča neki franeoski strokovni list umetno nadome- da bi ona imela najnovejše. Stara obleka, tudi če je še lepa ali dobra se zlasti v boljših krogih zavrže. stilo To se napravi : kilogramov lanenega semena se s Zategadelj pa tudi ni treba, da bilo blago dan- 4 kilogrami žvepljeve kisline kuha v 5 litrih vode tri do štiri ure. Tekocina se potem filtrira (ščisti) in se ji doda štirikratna količina alkohola. Knr se zdaj na dnu posode usede, to se danes tako trdno, kot je bilo nekdaj. Porabijo se zanjo zbere, opere in posuši. Dobi se brezbarveni prah. ki nima no- lahko stvari, ki niso tako trpežne, samo da ima blago benega duha, a neprijeten uku se z vodo pomeša, služi kot izvrstno lepilo. C. kr. trgovinsko ministerstvo javlja tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se je zadnji čas iznova večkrat zgodilo, da so španska carinska oblastva odrekla case podelajo stare stvari v novo blago. Naredi se tako iz- rinske olajšave dovoljene za uvozno odpravnino za tukajšnje lepo vnanjost. Poslednje pa znajo napraviti v današnjih časih na dobrih strojih in z drugimi tehničnimi pripo-močki. Posebno so pa iznašli zadnji čas razne načine, da vrstno, da preslepe celo najspretnejše oko. umetni eksporte, namenjene v prehodu volni, to je o volni napravljeni iz starih volnenih cunj, ni nekdaj nikdo slišal. Kdo je nekdaj na to mislil, da ker se ni izkazal od skozi Ňemško na Spansko, Špamkega konzularntga urada v pre- volno in bombaž, ali pa volno in juto skupaj setkali. Novo blago je potem tako podobno volnenemu da na- bodni deželi izdan oziroma vidiran transit certifikat. Zategadelj je trgovsko ministerstvo vprašanje o izkazu takih certifikatov iznova spravilo pri c. kr. vnanjem ministerstvu v razgovor. Vnanje ministerstvo pa je sedaj trgovskemu ministerstvu na- vadni člověk ne izpozna, prodaja se mnogo ceneje. Navadili so se tudi slabši volni dati lesk pa vendar lahko znanilo poročilo c. in kr. poslanstva v Madridu, po katerem so španska carinska oblastva pooblaščena samo v to, da smejo zahtevati izkaz transit-certifikata, katerega je izdal oziroma vi-diral pristojni konzularni urad v izvirni deželi, ne pa urad v prehodni deželi. Sicer pa je c. in kr. poslanstvo v Madridu, Posebno je pa umetna volna v novejši industriji da zabrani vsako krivo razumenje, prosilo kr. špansko vlado, zavzela jako važno mesto. Tako trpežna ni, kot je prva, da mu avtentično in precizno naznani vse sedaj veljavne pred- najlepše volne. Tako se večkrat blago iz slabše volne za boljše prodaje. a vendar se blago nosi, če Je nekoliko primešane. Seveda blago, v kateri so tri četrtine umetne volne, ni za rabo. Če jo je pa manj ) pa že za današnji čas dovolj trpežno in pride mnogo cenejše, nego bi bilo iz pristne pise, po katerih se je ravnati pri pošiljanju tukajšnega blaga skozi tretje dežele na Spansko. Španska vlada je obljubila, da želji kmalu ugodi. Kralj, rumunsko ministerstvo za notranje stvari preklicalo svojo naredbo z dne 25. februvarija t. s ka- volne. Posebno v blago za ženske obleke, ki vsled hi- tero )e določilo, da morajo v prihodnje v Rumenijo došle mi- tre ga menjavanja se tako dolgo ne nosijo, se primešava umetna volna. Nobena še tako imenitna dama se dandanes ne more ponašati, da ni nosila obleke, v kateri neralne vode spremljati izvirna izpričevala, izdana od lokalnega oblastva vrelčevega kraja in vidiranega od najbližjega rumun-skega konzulskega oblastva. bilo primešano nekaj volne, ki je že koga druzega grela. Če bi se semtertja ne sleparilo, tudi umetna volna ne škoduje v narodnogospodarskem oziru, ker je blago iz nje lahko cenejše. V začetku našega stoletja je bila suknena suknja v več krajih na deželi velika redkost. V naših krajih, kjer imajo ovce, so pač nosili obleko iz debelega « : Kmetijstvo. domačega suknja, ki pa ni bila za nedelje. Suknjo iz tresal vprašanje o zlaganju zemljišč. zlaganji zemljišč. minolem zasedanju je deželni zbor kranjski pre- tej stvari je po- boljšega sukna nosil je le malo kdo in jo je skrbno va- ročal posl. Lenarčič, in ker je vprašanje velike važnosti, roval. Na to, da bi stare nogovice raztrgali in na novo prijavljamo doslovno poročilo poslanca Lenarčiča, in sicer opredli tedaj seveda nikdo mislil ni. Od tistega časa je po stenografičnem zapisniku. Poročilo se glasi: pa sukno veliko bolje navadno postalo, a raba umetne Visoki zbor ! Čast mi je v imenu upravnega odseka volne se je silno razširila. Leta 1854. je v Angliji se bil poročati o predlogu g. posl. Lenkha o zlaganju zemljišč. bombaž silno podražil. Tovarne so jele misliti, kako bi — Gospodom hočem najprej v spomin poklicati besedilo našle kako novo tvarino za napravo tkanin. Tedaj so v dotičnega predloga in zatorej si dovolim ga prečitati : 164 Visoka c. kr. vlada se pozivlje: naj v prihodnjem zase- torej omogoči boljša omejitev itd. Tudi to je način ko- danju predloži načrt zakona o zlaganju zemljišč. Gospoda moja! Zadeva, katero imamo tukaj v raz je eminentne važnosti, in ker imamo državno po pravi, stavo z dne 7. junija 1883.1., katera je nekak » zakon, ki določa, da imajo potem posamezne dežele si napraviti svoje posebne zakone v svrho, da se more vr- šiti zlaganje zemljišč, torej pride na nas naloga, ako hoćemo izkoristiti udobnosti zlaganja zemljišč, skrbeti, da $ tudi v naši deželi dobimo tak zakon, ki omogoči doseči te dobrote. Umestno se mi zdi, ker se morda jeden ali drugi gospodov tovarišev ni tako nadrobno pečal s to zadevo, da v kratkih potezah narišem podobo o zlaganju zemljišč. Kdor je imel priliko, gospodariti na posestvu, ki razkosano na mnogo majhnih parcelic, pritrdil mi bo, da je gospodarjenje na takem zemljišču jako neugodno; kajti premnogo potov je tu treba storiti, ki bi pri ugodno urejenem zemljišču nikakor ne bila potrebna, in vsled tesa so obdelovalni stroški tako veliki. da mnogokrat prouzročijo, da nima posestnik nobenega čistega dohodka od dotičnega zemljišča. masiranja, nainepopolnejši sicer, ki pa vendar tudi nekoliko odpomore raznim neprilikam na pr. razprtijam mej sosedi in ki tudi odpravi v marsikaterem slučaju nepo- okvirni" trebno pravdo. Kakor pa pri vsaki zboljševalni skupni reči i je tudi pri komasaciji treba, da se uporablja neka sila « kajti brez sile, po mojem mnenju, nikakor ni mogoče dobiti v kaki občini vseh posestnikov, koji bi bili- zadovoljni, da se taka, za kmetijstvo tako potrebna komasacija izvrši. Sila je torej potrebna. Kako pa naj se izvrši ta sila? Način prisiljenja je da večina posestnikov po številu, ali večina po zem- ta ljišču Î ali kombinirana večina prisili manjšino, da se ona poda in privoli v zlaganje zemljišč. Seveda pa večina nikakor ne sme siliti manjšine, da ta přivolila v zlaganje za vsa svoja zemljišča, marveč le za oni del, ki leži mej zemljišči večine in katere posamezne parcele so neobhodno potrebne za racijo-nelno zlaganje in zaokroženje zemljišč večine. Po mojem mnenju torej tak pritisk ne more delati nikomur krivice, ne more nikogar ovirati v gospodar- Zlaganja zemljišč ali komasacija se lahko izvrši na stvu, mar eč naraven in se mora smatrati kot v jav več načinov. Najpopolnejši način bil bi ta, kakor so po- nem interesu, da se manjš za majhen del svojega sestva urejena na mnogih krajih zlasti po goratih de- posestva podvrže večini, kajti sicer bi manjšina nekako želah, kjer so gospodarska poslopja v sredini skupine majorizovala večino. zemljišč. Tam je obdelovanje najlažje mogoče, kajti go- Gospoda moja! Jaz mislim, da se s takim posto spodar stopi iz hiše pregleda vsa zemljišča in da svoje panjem v svrho komasacije posestnikom, katere se je naredbe. Ako na pr. pred nevihto treba hitro spraviti prisililo, nikaka krivica ni zgodila. Pri posvetovanju o na pridelke v kraj, je to v tem slučaju najlažje mogoče, ker zakonu samem pa se bode že dosegel kak modus, so pota do gospodarskih poslopij najkrajša. Ta prvi in kak način naj se sestavi potreba večina bodisi po šte najpopolnejši način se da pa zlaganju zemljišč. redkokedaj zvršiti pri vilu, ali posestvu, ali pa kombinirano. podrobnosti spuščati se, danes ni prilika, ker Drug način je ta, da gospodarska poslopja ne stoje ako pride načrt zakona pred visoko zbornico, katera bode v središči zemljišč, ampak na jednem koncu. Če si mi- imela ravno o tej stvari določevati, bode vsakemu go slimo dolgo vas, in okoli ležeča zemljišča posameznih spodu poslanců dana prilika, svoje mnenje povedati o posestnikov, razdeljena v majhne parcele, se bode zla- tej stvari. ganje uredilo tako, da bode za gospodarskimi poslopji Zdi se mi pa potrebno, da že danes nekoliko opo- vsacega posestnika ležalo ono zemljišče v jednem kosu, zorim na praktične uspehe, ki so se s komasacijo do- katero bode po komasaciji připadlo dotičnemu posestniku. segli že po druzih deželah. Ta drugi način je tudi popolen, čeravno ne tako, kakor prvi in ima tudi mnogo prednostij. Od onega leta, ko se je uveljavil državni zakon in so se tudi že napravili nekateri deželni zakoni, na pr. v Tretji način, ki se da najlažje zvršiti in se najpo- Nižji Avstriji, na Koroškem, na Moravském itd., zabele- gosteje izvršuje, je ta, ako se ne gleda na to, da so go- žiti nam je v Avstriji vsega skupaj 41 tacih zlaganj, spodarska poslopja neposredno z zemljiščem v dotiki, katera so se deloma že izvršila, deloma se pa ravno vrše. marveč se zlagajo zemljišča na ta način, da posestnik, Uspeh pri izvršenih zlaganjih je po sedanjih poročilih ki je imel prej mnogo kosov, dobi ali sploh jednega ali dva, ministerstva tak, da je priporočati, da bi bilo to zlaganje majhno število kosov, kateri so pa v taki zemljišč kolikor mogoče hitro razširjeno po celi mo obliki, da je potem mogoče njih racijonelno obdelovanje. narhiji. Ta način se je v največ slučajih prav dobro obnesel in dotične občine so jako zadovoljne z uspehom. komasacijo samo na sebi pridobljeno je, in to v preceišnji meri, dokaj novega kulturnega sveta. Tako Četrti način obstoji v tem, da se zlaganje, kakršno se je na pr. v občini Obersiebenbrunn na Nižjem Av- strijskem s komasacijo pridobilo novega sveta približno si zakon želi, ne vrši tako popolnoma, ampak da se nekatere najbolj kričeče neprilike, ki so združene z raz-kosanimi zemljišči odpravijo stran, 45 hektarov za kulturo. To je pa lahko umevno, ako se pomisli, kako dolge majhni koščeki pridenejo sosedu, da se meje zravnajo, so včasih skupne meje posameznih parcel, kajti vsled da se posamezni r 165 tega, da se prav tik sosednega zemljišča ne more obde-lovati dotični svet, izgubi se pri izdatnem razkosanju zemljišč na majhne parcele prav mnogo tega sveta, mej tem ko po komasaciji pri okroženih zemljiščih odpadejo . te nezmerno dolge meje in dotični svet pride posestnikom v prid. Kakor sem prej omenil, pridobljeno je bilo v Obersiebenbrunnu na ta način 45 hektarov. Tudi drugi uspehi so z zlaganjem zemljišč združeni, ker je čisti prinos zemljišča, katero se je po komasaciji dobile, mnogo večji, kakor od onega pred komasacijo. V občini Obersiebenbrunn se je čisti prinos od 1 hektara povišal čez 2 gld. na leto. — Pri izračunanju tega prinosa vzelo se je le 10 % manj obdelovalnih stroškov. Ta uspeh pa ni le teoretičen, marveč tudi istinit, ker se je zakup takoj po komasaciji izdatno po-višati mogel in je ta praktični uspeh znašal dokaj več nego prej izračunani teoretičen uspeh. Troški, ki so izdruženi s komasacijo, pa tudi niso tako ogromni, da bi mogli v veliki meri ovirati tako potrebno gospodarsko uredbo. Če se pomisli, da iznašajo stroški za izvršitev komasacije pri količkaj večji občini 3—-5 gld. od l hektara, je to na vsak način tako majhen znesek, da se pač z lahkim srcem sme priporočati komasacijo. Ako znaša, kakor sem prej omenil, čisti prinos po komasaciji čez 2 gld. na leto več, kakor pred komasacijo, potem se pač lahko trdi, da so s povišanim čistim prinosom samim v jednem letu ali vsaj v dveh do treh letih že popolnoma pokriti vsi stroški za komasacijo. 6 Kmetijske raznoterosti. Krmljenje z bučami. Buče služijo zlasti na Spodnjem Ogerskem splošno za krmo. Buče se zrežejo v primerne kose in se pokladajo živini. Pravijo, da imajo krave, ki jeio buče, jako dobro mleko. S početka živini ne diše buče, a v dveh ali treh dneh se jih privadi in jih potem posebno rada je. V nekem ondotnem kraju krmijo z bučami celo konje. Kmetje kar na tla pomecejo buče, ki se zdrobe, in skromni konjici jih s s slastjo pojedo. Kakor znano, krmijo pri nas z bučami navadno le prašiče. Kako se poskusi krompir? Da se poskusi krompir če je dober, je treba enega prerezati in oba delà drug ob drugega drgniti. Če je krompir dober in močnat, se oba delà sprimeta in na robeh in na površji se pokažejo lahke pene. Vode ne sme tudi ob stiskanju nobene kapljice priteči. Ce se to zgodi, je krompir vo(Jen in ko se skuha ima slab okus. Barve mora biti krompir notri ali bele ali pa rumenkaste. Sicer pravijo, da se krompir, ki je polnoma rumene barve slabo kuha, vendar so tudi vrste rumenega krompirje, ki je najbolji. « i,,.........i mi...................................................................................................•>..... (•• .........••• 1^111 = Poučni in zabavni del. iÉÉÉÍ» m i,„_S...............................................................................:.......... Iz abhaških legend. (Konec.) Mnogo junaških del je izvršil Širar, a glavno delo njegovo je bilo, da se je potegnil za svojega prijatelja Gika Ursana. Da mu ustreže, je Širar sklenil pomeriti se s silami gorskega duha in zmagati njegove zlobe in zvijače. Gorski duhovi so po mnenju Abhazcev večkrat po-mehkuženi po razkošnem življenju in lenarjenju in niso nevarni zaradi svoje moči, temveč s svojo lepoto navadno očarajo svoje nasprotnike z nenavadnimi ženskimi mič-nostmi ; grde čarovnice, vodne vražice, lepolase rusalke, na videz jako nedolžne, a v resnici jako zvite in bu-dobne, ki posebno sovražijo korenjake, če se ne zmenijo za nje mu pomagajo.- Z jednim takim duhom je imel se boriti Širar. To se je bilo tako le zgodilo. Ursan se je neumno zaljubil v lepo hčer soseda Riti, hčer starašine. Imel bi jo bil vzeti, ko je- moral iti na vojno. Riti je rekla Gik Ursanu : — Vzamem te, če se moj brat srečno povrne. Če pa pade, prinesi domu njegovo glavo, da jo častno po-kopljemo. (Pustiti glavo sorodnika ubitega v boju sovraž-nika, imajo gorjanci za veliko sramoto) Drugače ne bodem žena tvoja ! . . . Brat Riti-je je pal v hudem boju, v katerem bi bila kmalu se pogubila Ursan in Širar. Zamen sta iskala truplo palega tovariša. Njegovo glavo so gotovo odsekali sovražniki in jo odnesli kot znamenje zmage, a truplo raznesli so po n^či volkovi. — Pojdiva na skalo Endžik Su, — rekel je naposled prijatelju Širar. — Prinesiva kinžale svoje v žrtvo duhu gore, on bode pomagal najti ti glavo padlega tovariša. Tovariša sta se odpravila k žrtveniku gorskega duha. To je bila skala služeča za polaganje žrtev. Bila je mej rekama Bsibio in Endžik Su. Samo priroda jo je naredila podobno žrtveniku. Uglobila jo je na njenem površju. Sneg te skale ni nikdar pokril, če tudi je po-belil jednako visoke kraje v okolici. Gorjanci izsekali so stopinje do nje in nikdo ni šel mimo, da ne bi bil splezal na njo in kaj položil za žrtvo gorskemu duhu. Revež je vrgel> če ni imel drugega, krogljo ali gumb v njeno iz-globino, bogatini. žrtovali so pogosto drago orožje. Kin-žali in samokresi so napolnjevali kotlovino, rjoveli v njej, dokler se niso spridili, a nobena drzna roka se jih ni upala dotakniti. Jedva so kinžali prijateljev bili spuščeni v jamo, ko so se stresli gorski vrhovi, in jedva sta prišla v podnožje skale, in je Ursan bil zapel neko pesem, ki kliče gorskega duha na pomoč smrtnim, se je pred njima po-javil neznanec z bliščečimi očmi in satanskim smehljajem na ustnih. Razgrnil je svojo črno haljo in vrgel Gik Ursanu krvavo glavo Riti-nega brata in zginil je z besedami : — Čez tri leta bodi pripravljen plačati mi za to glavo in za to srečo s tem, kar ti bode najdražje! Tovariša sta se vrnila v svojo vas. Ursan je bil zmeden in otožen, a ko se je oženil s svojo drago in se opojil z zemljino srečo, je kmalu pozabil strah odganjajoč 166 ga z vso svojo odločnostjo in nadejajoč se na milost božjo. Tri leta so minola kakor trije dnevi. Sinu Gik ■ Trsana in Riti-je je teklo tretje leto. Bil je lep deček, tolažba svojih roditeljev in odgojiteljic. Živel je blizu, a ravno v istem gaju, v katerem je bila koča Gik Ursana. Ursan in Riti sta pogosto obiskala svojega Šadijo in blagodarno obdarovala njegovo odgo- jiteljico. Neko noč je Ursana zbudil strel, ki se je razlegel pod oknom koče njegove. Hitro je skočil s postelje, vzel puško in takoj šel na dvorišče. Nikogar ni ondu videl, samo neviđen gost mu je rekel: — Minola so tri leto, Ursan. Čas je!.. . Jutri mi poplačaš svoj dolg. Ursan se je ves hlađen potem povrnil k svoji ženi in spal ni več vso noč. — Nič ni, nič, — tolažil je svojo ženo, — samo kak šaljivec hotel je naju prestrašiti! Nehote se je domislil svojega malega sinka. Kaj mu je bilo dražjega na zemlji kakor žena in dete ? . . . . Sdnce je stalo še visoko nad dolino, ko je Ursan tekel obvestit odgojevateljico svojega sina. Že od daleč je videl svojega malega sinka na pragu koče ; zabaval se je z otroki svoje dojnice, smejal se in stegal roki proti jasnému svetu, kjer je veličastno plaval gorski orel. Vedno nižje in nižje se je spuščal ptičji kralj, vedno manjše in manjše kroge je opisaval v bleščečem zraku. Nakrat je pa kakor střela planil na dečka, zasadil vanj svoje oštre kremplje in pred očmi njegovega očeta zginil ž njim v nebeške višave. V velikem obupanju je Ursan bežal v gore, potikal se je po gozdnih goščavah, in po pustih skalah v ne-umni nadi, da debi svoje dete, zalotivši gorskega duha v njegovem brlogu. Glasno ga je klical, ponujal mu svoje življenje za sinovo, da gorski duh vrne Šadija njegovi materi. Večkrat mu je pri njegovem brezplodnem gaženju do ušes doletel nekega hudobni smeh, slišal je glas, jokanje in klicanje svojega sinu. Sedmi dan je Ursan zagledal na vrhu nedostopne skale obraz onega, ki mu je pred tremi leti dal glavo ubitega svojca. Veter se je igral s črnimi kodri neznanca, lica so se mu nežno smejale in pel je neko zazibajočo pesem otroku, ki se je igral z najkrasnejšimi cvetlicami na kraju propada. Kakor blaznec je zaklical Ursan in plezal je kakor mačka, prijemajoč se sedaj za korenine, sedaj za skalno pečevje. Jedva je dosegel polovico visokosti pečevja, kar se ga polasti neznanska zaspanost, roke mu opešajo in nezaveden je pal v podnožje skale. Sedemkrat se je zavedel in zopet poskusil splezati na pečevje, a vselej ga je obšel spanec in pal je v pred nožje skalovja. Naposled je spoznal, da se s takimi močmi ne more boriti, pobit od nesreče je odpravil se domu in le misel na ženo ga je odvraćala od tega, da ni skočil v strugo mimo šumečega potoka. Pri uhodu v vas je srečal Širarja, ki ga je iskal. . . Pojdi domu — mu je ta rekel — miren bodi, jaz imam zanesljivo sredstvo, da zmagam satana in mu vzamem tvojega malega dečka, Širar mu je pokazal meč s križu podobnim držajem. — Tako je storil Alah, da ta meč vse hudobno in nečisto pokonča kakor ogenj. In Širar se je odpravil v gozd, kakor mu je po-vedal Gik Ursan. Kmalu je zaslišal plakanje otroka in popevanje gorskega duha, ki bi ga bil rad potolažil. Kakor mrjasec je skakal naš junak od skale do skale, prijemajoč se za kamenje, tja proti vrhu skalovja, kjer je sredi cvetlic nagajivo kričal Šadi in se ni dal potolažiti od vladarja gor. Širar je že skoro dosegel vrh . . . Roka njegova je přijela za obrunek skale, a nakrat se je pred njim raz-prostrl lep vrt rož in ob jednem ga je obšla neprema-gljiva slabost.. . Le še jeden trenotek, pa bi se bil udal čarobnemu spanju! Sedaj se je spomnil meča in zavihtel ga je sebi nad glavo in zaspanec ga je nakrat minul. — Vendar čarov gorskega duha še ni bilo konec in bil je še daleč od svojega smotra. I. , Ne zgubljajoč poguma, je naš junak šel dalje od skale do skale, čez propade in strmine. Zamotal je svojo glavo v glavno zagrinjalo, da bi ne slišal sladkega petja, s katerim so ga skušali omamiti. Pogledal ni kvišku, da ne bi videl zračnih podob, s katerimi so ga malo kratko-časili in strašili... Mislil je samo na meč, dobro vedoč, da ga križ reši vseh zapeljavanj in ga privede do smotra. Nakrat se je od nekod od vrha pomolila k njemu ročica — a ni bila otroška roka, temveč lepa roka de-vojke, kakoršne so prve krasotice v Mohamedovem raju. Ko bi jo Širar bil prijel, ko bi se bil le dotaknil njenih lepih prstov, pa bi bilo vse zgubljeno .. Bil bi zopet na tleh, dalje kakor kadar koli od začarane skale. Širar se za roko ni změnil, — spomnil se je na meč. Ko ga je visoko dvignil nad glavo, je sklenil pogledati njo, ki se mu je zdela, da mu želi pomoči. Razveselil se je Abhazec, — bil je ves zbegan od njene lepote. Kako lepa je bila ta devojka gora, izvirajoča iz bleska gore in pomladnega cvetja. Kako mamljiv je bil glas, s katerim ga je vabila! Ta sekunda je bila odločilna za Ursana in njegovega otroka in Širar je premagal omamo. — Pojdi proč, satanka! Ne mami me s svojo le-poto. Ne verujem na tvojo pomoč! Zgini! Poberi se! — zaklical je. Lepa devojka se je premenila v staro, grdo babo in skočila je naravnost s skale v tolmun. Širar skočil je dalje, a ko je stegnil roko, da vzdigne Šadija, ga je grozni duh prehitel, zgrabil je ■dečka za noge, jako zrastel in vesel dečku nad breme, družbi Vspored 1) Situež", komiôen prizor za dve osebi da ga doli vrže v pričo začudenega našega junaka. Širar se ni dal zbegati. Imenu Tega, katerega moč je v tej podobi, pusti dečka nepoškodovanega! šiteljni ročaj svojega meča. Škripajoč z zobmi in ves tresoč je gorski duh položil dečka na cvetoče cvetlice, neupajoč pogledati se na podobo križa. izvajata gospoda Kinrazin in Cenelodov. 2 ) Nastop primadone gospodičine Borislave Krzesnicke 3.) 5? Raztreseni učenjak komičen prizor za dve osebi ; izvajata gospoda Vouřiček ini Vilem 4) „Dvospevi", pojeta ciganska brata Miš in Još 5.) zakričal je in privzdignil re- „Kofétarice", ensemble-prizor s petjem, izvaja šestorica članov kluba The Sunday-five o' clock-womans 6) 11 přišedši", izviren prizor, izvaja gospod rotovža De Polagne 7.) Muzikalni clowni gospodje Ramaduros-Tamburazos. 8 ) Na stop svetovnoslavnega pev gospoda rssoûa iz Adals bjorga Med posameznimi točkami svira oddelek slav Sedaj je Širar v mislih poklical Boga na pomoč in c. in kr. pehotnega polka Leopold II, kralj Bel z vso silo je udari! s križnim ročajem po hudem duhu. Vstopnma: Za osebo 50 kr., rodbinska vstopnica (za godbe št 27. osebe) Skala je počila in z groznim ropotom se rpzcepila pod nogami hudega duha. S strašnim krikom je duh pal v brezdno, iz katerega je ndaril ogenj in dim. dijaška vstop. 20 kr. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. Društvo poštarjev in poštnih upraviteljev za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo ima dne maja t veliki dvorani novega poštnega poslopj v Trstu svoj . v edni Širar je sedaj pobral Šadija in se srečno povrnil ž XVI občni zbor. Na dnevnem redu je tudi reorganicija sedaajih njim k starišem, katere je osrečil vrnivši jim sina. SkHa, ki je požrla hudega duha, je ostala še sedaj na vrhu preklana in se še sedaj imenuje »Šajl an Sei-Nabrik" (Brezdno hudičeve kazni) . . . Slednji, ki pride v gore druge železniške deželnih pošt, otvoritev društvene bolniške blagajne. Diuštvo praznuje ob ednem 251etuico svojega obstanka. Druga železniška zveza s Trstom. Kakor se poroča, se je v ministerském svetu že konecno odločila usoda Severne Abhazije gorski duh . . . * se lahko prepriča, kam zginil e s Trstom. Ministerstvo je sklenilo graditi Ture in skozi Bohinj v Gorico. Troski na 60 milijonov gld. Vsa proga mora biti čez : ffeđ&ilfed&dfcđ&đ&fUi*^^ : í Novice. « »............ teden. ^iemci K* Občinske volitve ljubljanske prično se drug1 drugo železnico so proračunjeni zgrajena v dobi od 1. 1898 do 1. 1905. Bohinjska železnica tekla bo od primernega mesta ljubljansko trbiške proge drž. železnic do Gorice; čez Ture pojde železnica pri Grasteinu. Peage-zveza z južno železnico se uredi s posebnim zakonom. Rodbinska slavnost. Znana narodna rodbina Man-kočeva v Trstu je praznovala minole velikonočne praznike znamenito trojno slavnost : 851etnico rojstva načelnika te rodbine, se napram narodr' stranki udeleže volitev tudi g Jakoba MankoČ-a, srebrno poroko hČere mu Karoline, so- kato^škonarodna stranka, je pričakovaf; nemalega vol'lnega boja. proge višjega kontrolorja na kr oržavni železnici na Reki, g. Margreiterja, in 5oletnico. odkar obstoji tvrdka Mankočeva Celjski Slovenci so sklen^i udeležiti se prihodnjih Ob prelepi trojni slavnosti izražene naj bodo najprisrčneje Če-občinsl« h volitev in postaviti svoje kandidate. „Vachterica" stitke vrlemu g Jakobu Mankoču in celi njegovi rodbini. vsled tega pozivlje Celjane, da z mnogobrojno udeležbo pri volitvi zavrne ta atentat Slovencev na nemško Celje. Tržaški Slovenci na pošti. PosojUnica in hranil vsem nica v Trstu ni hotela svojedobno vsprejeti in podpirati nemško- je videti, da se Nemci boje Slovencev. Spoznali so pač, da laŠke oddajnice, katero ji je tržaŠka pošta predložila za neko so njihovi dnevi šteii in da je prihodnjost Celja slovenska. došlo slovenski naslovljeno pošiljatev. Ker pošta ni hotela Zoper češko jezikovno naredbo so celjski in ustreči želji, da naj se predloži nemško-siovenska oddajnica, eelovški Germani sklenili slovesen protest. Se pač boje, da bi se je posebna deputacija podala k poštnemu ravnatelju Po-ednaka jezikovna naredba tudi njih ne zadela. Pa naj. jih je korny-ju in ga prosila, naj poskrbi, da se Slovence tildi pri strah ali ne, tega naj si p:kar ne domišljajo, da jim bo Slovenec vedno tlačanil Narodni dom v Mariboru. Slovenska posojilnica pošti upošteva za ednakopravne. Poštni ravnatelj Pokorný je pa bil deputacijo prav neprijazao sprejel in mej drugim rekel, da je zahtevanje slovenskih tiskovin le delo „štirih agi- v Mariboru je na svojem občnem zboru sklenila sezidati na tatorjev" in da vseh teh zahtev ni bilo, ko je on přišel v svetu, kateri je že pred več leti kupila v Nagyjevih ulicah „Narobi dom". Torej tudi mariborski Slovenci dobe svoje ognjišče, okrog katerega se bodo zbirali in nauduševali za slovensko stvar. Nemški césar Viljem II. obiskal je včeraj na- Trst. Poštni ravnatelj je torej prošnjo deputacije, da naj se za slovenske pošiljatve rabijo tudi slovenske tiskovine na kratko odklonil. Deputacija se s tem ni zadovoljila temveč posojilnica in hranilnica v Trstu se je o zadevi pritožila na To je -opravičeni zahtevi Slovencev trgovinsko ministerstvo. šeg presvitlega cesarja na Dunaju in prisostval veliki vo- ustreglo in dalo ukaz, da je v bodoce za pismene in vožne jaški paradi Zapovedoval je naš presvitli cesar osobno Ude pošiljatve, kakor tudi brzojavke, prihajajoče v Trst se sloven- ležilo se je parade skupaj 46 batalj 23 eskadronov, skim naslovom uporabljati nemško-slovenske oddajnice Poštni oddelki topničarj v štiri oddelke z 9 o topovi. Vojaštvo je bilo razrejeno ravnatelj Pokorný je torej prav pošteno pogorel in upraviceni zahtevi Slovencev se je zadostilo. Tržaški Slovenci morajo Vojaško. Novi imetelj domačega pešpolka št. 17 zdaj čuvati, da se bo ta ukaz tudi povsod in vselej spolno val. Nj. ekselenca fzm. Milde Helfenstein praznuje dne 2. maja Goriški Slovenci. Žalost je morala preveti vsacega t. 1. petdesetletnico svojega službovanja. Sporočil je polku, da Slovenca, ko je čul o groznem nasilstvu Italijanov ob zadnjih hore ta jubilej praznovati v sredi svoje „nove družine". Peš- dižavnozborskih volitvah in o porazu goriških Slovencev v kuriji veleposestva. Veselje pa mora navdajati sedaj vsacega po)k št. 17 bo praznoval dan maja s cerkveno parado in slavnostním banketom castništva v cast ekselenci Slovenca, ko vidi pogumno nastopanje zavednih goriških Slo- Šenklavsko - frančiškanska ženska podružnica vencev. Doslej so Slovenci slepo podpírali laške trgovce in »Družbe sv. Cirila in Metoda« priredi v soboto, dne obrtnike, a zanaprej so sklenili se osamosvojiti „Soča" po 24. aprila 1897. 1. točno ob uri zvečer v Sokolovi dvorani roča naslednje: „Veliko trgovcev in odjemnikov na deželi je „Nř -odnega doma" humoristično-zalaven večer v korist glavni že odpovedalo sleherno zvezo z raznimi laškimi trgovci V Go- # 168 > rici. Že to je mnogo Lahoiiov prestrašilo; toda tolažijo se češ, šcavi so ovce. Jutri že pozabijo na današnjo jezico. In zares se nadejajo naši laški protivniki, da ostaneje brez posledic vsi škandali, katere so počenjali proti nam. Nadejajo se, da bodo naši rojaki na deželi še dalje nosili svoje novce goriškim lahonom, da bodo le ti toliko lože psovali, zmerjali, pluvali, napadali, žalili Slovence v goriškem mestu. Toda sedaj so se varali, in čas je, da so se varali ! Doslej je le majhen del Slovencev na deželi odpovedal Lahonom vsako zvezo, toda v teku pol leta bo pretrgana vsaka zveza mej Slovenci in našimi zagrizenimi nasprotniki. To se zgodi ker se mora zgoditi, ako Slovenci nočemo biti pred celim svetom v posmeh. In da se to tudi res zgodi, nam je porok vesela novica, katero moramo danes naznaniti. Snuje se namreč „Obrtno in trgovsko društvo" za celo deželo, a sedež mu bo v Gorici. Društvo bo imelo svojo posojilnico po načinu laške „kooperative". Ker je nad 1000 slovenskih obrtnikov in trgovcev v deželi, a bodo vsi udje novega društva, tedaj bo tudi posojilnica razpo-lagala z dovoljnimi svotami denarja. S tem denarjem se bodo dajala posojila trgovcem in obrtnikom, ki se hočejo bodisi še'e ustanoviti, ki se hočejo rešiti iz laških rok, ali da hočejo svojo otrt razširiti. To bo torej silno važen delokrog novega društva. Ali še važnejši bo drugi del društvenega delo-vaDja. Tu bodo morali biti združeni vsi slovenski trgovci in obrtniki. Prva in glavna dolžnost vseh članov pa bo, da se bodo mejsebojno pcdpirali. Osrednji odbor bo toraj moral se-staviti popoln imenik članov in razdeliti jih po raznih strokah Ako ne bo dovolj trgovcev in obrtnikov jedne ali druge stroke, bo naloga društvenega vodstva, da jih preskrbi V Gorici imamo Slovenci na pr. dovolj Čevljarjev, krojačev, mizarjev, zidarjev, kovačev gostilniČarjev, trgovcev z jestvinami. tobakarnarjev, pekov, zalog piva, vina, moke, soli, žita itd. Vsi elani v celi deželi se bodo morali posluževati pri njih ! Ko se !e to izvrši, bodo nasprotniki že debelo gledali; videli bodo, da Slovenci nismo vec ovce, tudi ne več potrpežljivi osli, ki se pustimo pobijati, rnarveč resni in odločni možje, ki vemo, kaj hočerno. Pogrešamo le še velike zaloge kolonijalnega blaga, veČje šta-cune z železjem, mirodnice ali drogerije, brivcev in še par malih obrtnikov Naloga novega društva bo toi ej da nam te na jeden ali drugi način preskrbi Ali prva in glavna naša naloga pa bodi, da se najprej združimo v tako društvo , potem nam bodo narodni trgovci in obrtniki rasli sami kakor gobe po dežju, kajti videli bodo, da se jim ni bati za prihodnjost. Mi smo trdno uverjeni, da bo novo društvo v nekolikih tednih že poslovalo, na kar opozarjamo vse rodoljube na deželi V nekaterih kiajih so se že osnovali agitacijski odbori, ki skrbe za kontrolo, kje kupuje ta ali oni svoje blago. To je prav, le tako naprej ! Prosimo pa, naj bi se oglasili rodoljubi iz ceie dežele, ki hote na roko iti novemu društvu v Gorici; društvo bo potřebovalo zanesljivih, delavnih in razumnih poverjenikov po vsej deželi. V kratkem borno mogli že kaj vec poročati o novem društvu, kajti odbor 18 gospodov izdeluje že pravila in zb^a že potrebno gradivo za razumen in premišljen začetek tako važnega delovanja Ali tudi to, kar smo povedali, razveseli naše rojake na deželi, ki že povprašujejo, ali ne uprizorimo nič uspešnega delovanja proti lahonski šopirnosti in za-grizenosti ? ! — Rodoljubi ostanite vedno jednaL in — prihodnjost bo naša ! Le na delo ! Tak bodi naš odgovor na vsa srainoČenja in žalenja ! Čemu se bodtmo ježili in razlivali si žolč, kar bi škodilo našemu zdravju, — izpraznimo raje za-grizencem želodec, da jih mine vsa volja do izzivanj in škandaloznih demonstracij ! Evo naš prvi korak ! na delo, na delo!" Primernejšega odgovora pač niso mogli dati goriški Slovenci lahonskim trgovcem in obrtnikom. Ti so ob vsakih volitvah in sploh v vsakem oziru najstrastnejši nasprotniki Slovencev, a dobrikajo se jim, ko ti kupujejo v njih proda-jalnicah. Goriški Slovenci so gospodarsko samostoini in če res zapuste laške trgovce, bodo ti brezdvomno ob kruh. Tega se ti že boje: Laški listi že pišejo v tem oziru, povdarjajo mi-roljubnost slovenskega kmeta, ki je po nekaternikih le nahujskan. Nadeja je trdna, da Slovenci ostanejo pri svojem sklepu in ne dajo ničesar več skupiti zagrizenim Lahom. Ob praznem želodcu jih mora laška zagrizenost minuti. Goriški Lahoûi si utegnejo potem dobro zapomniti državnozborske volitve 1. 1897. — Po receptu goriških Slovencev, bi ne škodilo, tudi še-marsikje drugod ravnati — Slovenska šola v Trstu. Mestni svet tržaški je-sklenil ne več poslati svojega zastopnika v komisijo, ki naj z nova razpravlja o prošnjah tičočih se osnovitve slovenskih ljudskih šol v mestu. Nov udarec iredentarske gospode na-mestniku Rinaldiniju v ubraz; pa kaj za to, še ljubo mu je, se bo ustanovitev slovenske šole vsaj še zavlekla. — Banka »Slavija«. Iz poročil, katera prinašajo češki listi o računskem sklepu banke „Slavije" za leto 1896, po- snemamo, da je ta tudi po slovanském jugu razširjena zavarovalnica zopet prav veselo napredovala. Njen rezervni fondi zvišali so se v primeri z letom 1895 za 657.105 gld. 85 kr. in iznašajo sedaj 7,955 290 gld. 72 kr. čisto premoženje pa je v teku jednega leta narastlo za 752.044 gld. 15 kr. na 7,800.758 gld. 8 kr. Pri tem pa je treba opominiti, da banka „Slavija" inventarja, zastopniških tabel, tiskovin, orga-nizačnih izdatkov upravnine in zdravniških nagrad ne računi drugim zavarovalnicam jednako med aktivi temveč, da se vse te postavke popolnoma odpisane. — Zavarovalnine je sprejela banka : „Slavija" v minolem letu 2 188.521 gld. 39 kr. Ker v tej svoti ni obsežena nikaka pozavarovalnina zato, ker se „Slavija"-ne peča z indirektnim poslom, vidno je da spada, med največje zavarovalne zavode, dasi je — kakor znano — vzrastla iz Čisto skromnega početka. To dokazuje tudi svota, katero je banka „Slavija" izplacala do konca minolega leta. svojim članom in katera iznaša 27,193.723 gld. 10 kr. Odkar dodamo še, da ima uradniški pokojninski fond 167.347 gld. 25 kr. imetka naveli smo glavne številke iz lanskega racun-skega sklepa banke „Slavije". Te številke pričajo, da so banki na čelu vestni in vešČi možje in da zato „Slavije" zaslužuje neomenjenega zaupanja, kakoršno jej občinstvo tudi zares iz- kazuje. —Užigalice družbe sv. Cirila in Metoda ima glavni zalagat* lj g. veletržec Perdan to dobo toliko v kupči j i, da je najobsežnejim naroČbam postreci v stanu. Ker je družbi do danes po njega rodoljubni požrtvovalnosti ob užigalicah že 300 gld. dohodkov priporočamo tem potom te družbine přiznáno izborne užigalice slovenskému obeinstvu — Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju přejelo je zadnji čas iz domovine in od drugod raznih večjih in manjih aaril, katere bode tekom t. m. priobČilo. Večja darila so poslali: SI. dež zbor kranjski 200 gld., g. France Dolenc, trgovec v Mariboru, je poslal 108 gld. 50 kr., k tej svoti darovala je slavna posojilnica v Mariboru 30 gld., drugo so darovali vrli Slovenci v Mariboru ; iz Laškega trga je poslal g odvetnik dr. Jos. Kolšek 14 gld 50 kr., katare je nabral mej rodoljubi v Laškem trgu. Dalje so darovali : G. I. Perdan, predsednik trg. in obrt. zbornice v Ljubljani 20 gld ; g. Alojzij Kremžar, mag. svetnik itd. na Dunaju, 10 gld.; slavna posojilnica na Vrhniki 20 gld. ; si. posojilnici v Lo-gatcu in Vitanju po 10 gld.; vč. g. Jan. Karlin, župnik v Smledniku, 10 gld.; pod motto: „Mars" je društvo přejelo dařilo 10 gld. Iskrena hvala vsem blagim darovalcem, osobito še gg. Fr. Dolencu in dru. J. Kolšku za trud pri nabiranju. Daljnje darove hvaležno sprejema : Vč. g. Franc Jančar, monsignor, papeški č. komorník, župnik nemškega vit. reda Dunaj, I., Singerstr. 7. — Detomor. 221etna Frančiška Žnidaršič iz Oreheka pri Postoiini je meseca januvarija povila v Kozini, kjer se je takrat mudila, dete in je umorila, ne da bi bili ljudje věděli. Ko se je vrnila domov, naznanila jo je babica. Přijeli so jo- in Žnidaršič prizna i da otroka umorila in v kleti svoje sestre v Kozini zakopala. Mrtvega so našli dne 17. aprila na nekem trav-niku blizo Rakitne v ljubljanski okolici posestnika Janeza Mikuš-a iz Rakitne. Ker je šumno, da je kdo izvršil nasilstvo nad njim, se je stvar naznanila državnemu pravdništvu. Uporaba vodne sile. Znani so mogocni Niagara slapovi v Ameriki. Praktični Amerikanci pa si vedo s temi slapovi spojeno velikánsko gonilno moč dobro izkoriščati. . so slavili v mestu Rafali dogotovitev Dne 17. marca t napeljanja te vodne sile v mesto. Mesto Bufala šteje 300 000 prebivalcev in je 42 km oddaljeno od Niagarinih slapov. Mali napeljani slapov curek pada 53 m globoko na turbino. katera goni 55 cm debel, navpicen valjar. se vsako minuto 250krat zavrti. Nad valjarjem so trije dinamo-stroji, ki imajo 15 000 konjskih močij njih pomočjo se preskrbujejo vse tovarne, ulične železnice, šivalne stroje itd. z gonilno močjo Nevařen lekarniški vajenec. Pred porotnim so-diščem v Paderbornu je stal dne 12. aprlia lekarniški vajenec Schnete' iz Lippstadt-a, ki je razjarjen nad tem, da je bil odpušcen iz službe, namešal 200 gramov strihnina v različna zdravila, ki so se imela porabiti, ozadnje poslopje lekar narjevo zažgal, provizoriu z usmrčenjem pretil, lekarnarja in njegovo ženo s teškim ključem napal in se je konečno sam večkrat zastrupil Lopova so uklenjenega odvedli na policijo in v bolnico Strupi katere je zavžil mu niso škodovali, ker je Pristno brnsko sukneno Jeden odrezek 310 m dolg zado- 310 dobre 4-80 stu j e jedno obleko za gospoda in velja 10-50 pristne naj boljše J ovčje . volne finejše najfinejše 1 odrezek za črno salonsko obleko gld. 10 Blago za vrhne suknje, loden, peruvien, dosking. državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ako se naravnost od nas naroči, kakor Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako tovarniških cenah brez krojaškega prebitka, zasebne naročnike zelo oškoduje. Brnu Da se zabrani ena snov vplivala na drugo kot protistrup velika nesreča, so lekarno policijsko zaprli in vse zdravila v nji uničili. Schneteja so obsodili na eno leto in tri mesece težke ječe. Samomori žensk. Neki angleški statistik je sestavil statistiko za 7000 samomorov. Dobil je, da je več izvršilo samomor vsled razžaljenja na Časti, kot moških. žens Le vsled domaćih prepirov in pijančevanja se je mej temi 7000 usmrtilo več moških nego ženskih Zaradi nesrečne lju-bezni se je pa med temi usmrtilo 97 moških in 157 ženskih, zaradi razžaljenja na časti pa 122 možkih in 410 ženskih. Vremenski prorok Falb. Za vremenskega proroka Falba, nima nobenega premoženja in službe nabirali so že dl je časa denar. 75.214 mark. Dne 13 Do aprila 1. aprila t. so nabrali kot na boletni rojstni dan Falbov mu je nabiralni odbor izroČil denar. dotiče listini se določa 40.000 mark za ženo in otroke, ostalo in obresť» pa dobi Falb sam. v Število samomorov v Evropi. Dokazanih samomorov je v Evropi na leto okrog 60.000. Štev^o mrtvecev, katerih imajo sicer za samomorilce, a se samomor ni dokazal, znaša še enkrat toliko. Mej 60.000 samomorilci je 2000 ne- doraslih otrok, povod 8amomorom i severnih krajih je največ pijančevanje i Poneverjenja pri pošti. V Tridentu so minole dni zaprli vec osob, ki so v zvezi z velikim poneverjenjem na ondotni 30.000 gld pošti Poštna oblast oškodovana za kakili Ogenj v cerkvi. Dne 16. aprila je v dominikanski ve- več cerkvi v Lvovu nastala vsled klicev „ogenj", „ogenj" lika zmešnja^a. V gnječi je bilo težko poškodovanih osob zlasti žensk in otrok. Kuga v Indiji. Po došlih porocilih iz Bombay-a aprila obolelo za kugo do 2. aprila je tam od početka epidemije pa do 10.943 osob in umrlo 9929. V vsej pokrajini zbolelo 22 668 osob, umrlo pa 18361 osob za kugo. Velika povodenj. Orjaška reka Misisipi v Ameriki je zadnji Čas napravila veliko škodo. Stopila je z bregov še čevlja više, nego ob največji povodnji, kar jih doslej bilo. Reka je preplavila 50 mest in povodenj je vzela preko 60.000 osebam ves imetek. Jedino pravi u kV V á á (Tinctura balsamica) . AN lekarne pri „angelju varhu" tovarne farmacevtičnih pre- parat o v DIE A. Thierry-ja Pregradi nic- V svrho varnostl činstva vrednimi ponareja- nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Rogatec-Slatini. Preskušen potrjen oblastev. zdravstvenih Najstareje, najpristneje. najoe-neje ljudsko domače zdravilo, že- uteši prsne plućne bolesti lodečni uporabno no- tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapicu, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „při an- gelju varhu". Vsak balzam, leno tiskane varstvene znamke, nosí zgoraj stoječe ze- odkloni nejo tem natančno rejalce Pazi vrednejo ponaredbo. zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj čim četo rej vedno Pona- posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre