NO. 146 Ameriška Domovina % H/l C R1 e f% m- H O IVI E MOftMNGNCWSMMR X CLEVELAND 8. 0, WEDNESDAY MORNING, JULY 27, 1949 LETO U.—VOL. LI. I TL SLOVEftIRJE iz *•>«<• STEPHEN M. YOUNG Conrreuman-tt-Larn •( Oblo Borba s trusti Vodje naše federalne admini- UMRLI SO:'Marijan Her- ko: Hranilnica. To je bil Dom man v Celju, Janko Medved na za stare in onemogle ljudi. Te Koniču, Framc Urbanc na Bohi- so komunisti pognali iz zavoda v uujc im« miciau, m-njski Bistrici, Helena Oštir v in jih porazdelili in potaknili ^tracije predlagajo naj se uvede Konovem pri Velenju, Josip v razne hiše po Štajerskem. 'ponovna preiskava velikih pod-Ivančič v Ljubljani, Josip Raj- Zavod so spremenili v dijaško j jetij, da bi se ugotovilo koliko nar v Ljubljani, 'Katarina Ci- [stanovanje, kjer je nastanjenih velike firme prekršile zakone bej v Ljubljani, Ježe Triger v kakih 100 dijakov, seveda ipod proti trustom Sodijo, da se je Mozirju, Ivan Furman v Idriji,--1—-------A—*~;:v ... Marija Radišek v Sv. Jurju ob Taboru, Momanika Hočevar na Krki, Venčeslav Lestan v Mirnu pri Gorici, Franc Žužek v Ljubljana, Roža Černe v Ljubljani, Franc Dubšina v Ljubljani, Alfred Lazar v Ljubljani, Jerca Smolej v Ljubljani, ,j01ga| Munih v Nazrju, Mihaela Raz-singer v Ljubljani, Ivana Zupančič v Ljubljani. Alojzij Parfan v Hrastniku, Fedor Ra-žem v Ljubljani, Avgust Marinko v Ljubljani, Marjeta Nučič v Ljubljani, Vaclav Skrušnjr v Ljubljani, Janko Dolžan V Ljubljani, Josip Janša v Ljubljani, Dr. Franc Petrič v Ljubljani, Jože Gorjup v Ptuju, Ivan Vite v Mariboru, Marija Miller, roj. Breceljnik v Ljubljani, Karl Kom v Tržišču, Josip Šimenc v Ljubljani, Marija Jelovšek v Ljubljani. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU so imeli uradno ' ' prou iruoium. ouuijU) uh °c jc posebno vzgojo današnjih go- to zgodilo v veliki meri in da bo spodarj u. Lepo novo kapelo, ki je služila božji časti iz zveliča-, nju duš, in kjer so ubogi hiral-ci tako radi iskali duhovne to- lažbe, so novi lastniki priredili za plesno dvorano. V njej se novodobna mladina “vzgaja” za prazno veseljačenje. Plesnih veselic jim ne manjka, pa poje-din ob takih prilikah niso skromne. Vsega je dosti zanje, mesa, kruha, vina in drugih zalog. če pa kak bolnik želi priboljška, ki ga je nujno potreben, ne dobi ničesar, tudi za drag denar ne, pa na j bi ne vem kako prosil , . VAŠ FURNEZ ZDAJ OČISTIJO POCENI ZA ZIMO Clevelandski gospodarji, ki imajo furneze na premog, imajo zdaj lepo priliko, da si dajo očistiti furneze pred zimo in to ze- treba dobiti nove zakone ostrejšimi določbami. Predlaga, jo naj se čim preje preišče poslovanje zavarovalnih družb, ki upravljajo velike denarje lastnikov zavarovalnih polic. Zavarovalnice se seveda upirajo. Iz-gleda pa, da bi bila taka natančna preiskava kar potrebna. Alaska, Hawaii in senatorji Tisti, ki zagovarjajo naj se sprejmeta Alaska in Hawaii med |naše države Severno-ameriške Zveze, pravijo, da so ravno države z malim številom prebivalstva že večkrat dale USA naj-|boljše senatorje. Tak primer je bil senator Norris iz Nebraske, sedaj pa je senator Joseph 0’-| Mahoney iz Wyoming-a, ki ima samo 260 tisoč prebivalcev. Za-j govorniki Alaske in Hawaii to-Irej dokazujejo, da malo število prebivalcev lahko da Združenim Državam može, ki bi mnogo ko-j J ristili skupnemu napredku naše- Mlad amerišid Slovenec gre v novo življenje JOHN TELJCH Pomol Amerike za oborožitev zapadne Evrope pred kongresom Oborožitev nujna za našo lastno varnost — Rusija izziva strah in preprečuje mirovno delo Zveze Narodov. Washington. — Pred sednik pomoč Kanadi in Latinski Ame-Truman je podpisal zakon o pri- riki. stopu USA k severno-atlantski obrambni zvezi in takoj poslal kongresu predlog za pomoč za-padno evropskim državam, da se vojaško pripravijo in oboro-že. Truman zahteva v ta namen $1,460,000,000. Predsednik pravi, da morajo imeti zapadnoepropske in druge demokratične države na svetu Na 14. julija letos seje mlad amerjjko pomoč, da 3e oborože proti morebitnemu aovjetakemu napadu, da bi mogle vzdržati do-pal po stopinjah svojega dobre- ameriška vojaška sila ne bi in nadarjen ameriški Slovenec, John Teiich, odločil, da bo sto- ga očeta, Mihaela telicha. Stopil je namreč v službo pri zavarovalni firmi Sun Life of Canada, pri kateri je uslužben njegov oče že skoro 80 let. V juniju letos je nadarjeni John gradu-iral iz Adelbert kolegija Western Reserve univerze, kjer je zdelal natečaj v trgovski administraciji. Ta njegova šolska izobrazba ga bo poleg treninge, ki mu jo. bo dala firqia Sun Life povsem kvalificirala, v novi službi. je poleg rednih učnih predme-;ov udejstvoval pri ,atletiki in v iMg se jp.pa lUnMMM** mogla priti na lice mesta. Predsednik je izjavil, da je sicer pakt velik korak k utrditvi miru ali sam pakt ni še zadosten. Moramo se utrjevati in oboro-ževati, ker je močna sila edino učinkovito sredstvo proti napadu, ki se ga moramo bati. Predlagal je naj kongres hitro postopa. Svet naj ve, da USA ne bo dopustila nobenemu napadalcu, Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Tri dni pikntk— župnija sv. Jude v Warrens-ville Heights, O. vabi na piknik, Rekel je da je Zveza Narodov jkj ^ bo vršil v dnevih 29., 80. nesposobna, da bi sama jamčila jn 31, julija na prostorih Rich-varnost in mir na svetu, ker je J mond Rd. Posetniki prireditve ena velesila preprečila njeno’bodo lahko videli, kako daleč je uspešno delovanje. Zato je USA je napredovala stavba za novo prisiljena, da 3ama 3krbi za dobro oborožitev vseh narodov, ki cerkev. Ob tem festivalu bo postavljenih več kot 20 šotorov, nevarnost tudi nevarnost Združenih Držav Amerike. V Ljubljani je umrl ilikar Matej Sternen Dne BI. junija je v Ljubljani umrl slikar-impresumist in restavrator Matej Sternen. Rodil se je SO. sceptembra 1S70 na Verdu pri Vrhniki, študiral je slikarstvo v Gradcu in na Dunaju. Leta 1897 je bil v Monako-vem v slikarski šoli Ažbeta. Od leta 19S1 do 1930 je bil učitelj risanja na tehnični visoki šoli v Ljubljani. Matej Sternen je bil nesporno da bi podjarmil zapadno-evrop- mjboljši slovenski restavrator ake narode. Svaril je Sovjetsko „Hk Bil je mjboljH slikar por- Rusijo in trdil, da je obegoževa- John je leta 1943 graduiral iz njg zapadne Evrope nujno, ker Euclid Shore višje šole, Tam se je Rus- ja g svojo napra. vila silen strah pred njenim napadom. so v nevarnosti, ker je njihova kjer bodo na razpolago razna okrepčila. V nedeljo zvečer bodo oddane tudi lepe nagrade. Šesta obletnica— V četrtek ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pok. Agnes Korošec v spomin 6. obletnice njene smrti. Za 12. obletnico— V četrtek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Antona Turk v spomin 12. obletnice njegove smrti. Sedmina— V četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Petra Kordič ob priliki sedmine njegove smrti. Poroka— V soboto ob 9. bosta poročena cerkvi Marije Vnebovzete, Mentor, Ohio, Miss Gizella Zar-dan, hči Mr. in Mrs. Joseph tretist. Njegovi portreti so bili velika slikarska umetnost. Sternen je odkril nešteto srednjeveških fresk na Slovenskem »» jih Zardim in Milan Troha, sin po-I restavriral., Njegova slikarska znane slovenske družine Mr. in (Mrs. Uo Troha, 22031 Miller RlWfnflSfflKSHl če ni kler ni bilo , Torej tako kot v mnogih dom-gih podobnih 'preiskavah, ki so se preld to vršile po raznih samostanih v Sloveniji, moških in ženskih. Take preiskave so bile doslej vedno samo uvod v to, kar je sledita: Izgnanstvo, podržavljenje, včasih tudi pro-C3e in obsodbe pred “ljudskim sodiščem”. Tako se je zgodilo tudi z jezuiti. Ko se širom Slovenije raznaša glas o tem, kar se je zgodilo pri frančiškanih v Ljubljani, slišiš zmerom iz ust ljudi eno in isto: “No, saj smo vedeli, da tudi frančiškanom ne 'bodo prizanesli . . ' In kaj so napravili iz bivšega zavetišča sv. Jožefa v nekdanji Kravji dolini. Zavod so imele na skrbi usmiljenke leta in leta. Imenovali smo ga na krat- računajo samo $6 za opravljeno, kompletno čiščenje furneza, dimnika in cevi. Delo opravijo s posebne vrste pripravo, ki jo imajo zunaj na truku in sapa izsrka iz furneza in dimnika vse [saje in druge smeti, da se hiša pri tem čisto nič ne zamaže. Ista firma inštalira nove fui;-neze, naj bo na premog, plin ali olje. Odplačujete na lahke obroke. Lahko jih pokličete za proračun, ki ga vam dajo zastonj. Njih telefon je: RA 9400. Kadar je kaj narobe z vašim fur-nezom ali grelno napravo, pokličite to firmo. TrlnadM Torej pisatelj Lojze je oplel v Ameriki, kar se tiče ameriške javnosti. Nekaj je k temu poma gal njegov skok v Tituševo malho, nekaj pa potvarjanje resnice v svojih spisih, da ga je celo Churchill prijel za jezik in Lojze je plačal lepe tisočake, da je potolažil jezo bogov. * * * Tako jo je Lojze v svoji nadutosti zafural za vselej. Svoje peruti, ki si jih je v nepremišljenosti prtrdil z voskom na hrbet, si je osmodil in štrbunknil je v brozgo, iz katere se ne bo skobacal več, v Ameriki že ne. uplivati na sestav in poslovanje naše federalne zakonodaje. Gotovo je, da glasovi senatorjev malih držav niso bili in niso manj koristni za narod kot pa so n. pr. glasovi senatorjev iz Ohio ali drugih velikih držav. Zapravljanje časa ali pa ne Strokovnjaki se prizadevajo) »v. f-------- ozenu z neKaanjo’.soBo kako bi tako uredili poslovanje ghore High Janet Town. n. j—1____1 An Ki . , Oborožitveni predlog nima večine v kongresu Washington. — Voditelji senatne skupine republikancev, ki so doslej vedimo, podpirali dvostrankarsko zunanjo politiko, so izjavili, da se jim zdi Trumanov program za oborožitev zapadne Evrope prevelik in da je prišel ipretzgodaj. Van-demberg in Dulles, ki sta glaso- postrežbi do pomladi 1946 koje ‘Udi ne nobeni evropski državi, bil častno odpuščen z šaržo Y» P0®0* “ bo uporabila za to AMMP 2/C da bi države mogle organizirati V oktobru 194« Se je John Te-postaviti mobilne obrambne lich vpisal na Western Reserve univerzo, kjer je v treh letih dovršil naporne študije .z velikim uspehom. Leta 1947 se je John oženil z nekdanjo:-sošolko iz federalnega kongresa, da bi se moglo opraviti več dela. Trdijo, da se s štetjem glasov pri posameznih glasovanjih izgubi preveč časa. Res traja 46 minut predno uradnik poslanske zbor- ali “ne.” V 80. kongresu je bilo treba izvesti vse to klicanje 281 krat, kar pomeni, da je bilo zato treba 12646 minut. Te minute pomenijo 42 dni zborničnega dela. Hudo je, da morajo kongresniki zapraviti 42 dni samo s tem, da čakajo kdaj bodo slišali svoje ifne in bodo takrat pove- sile. Opozoril je, da ima Sovjetska Unija največjo armado na svetu in daleč naj večjo v človeški zgodovini. Predsednik je priporočil tudi 4947. ■ "■ - ..... '■ ■ '■ -.-1= M1 a de m u, nadarjenemu in podjetnemu ameriškemu Slovencu, John Telichu,- ob njegovem vstopu v novo fazo življenja iskreno čestitamo ter mu želimo največjih uspehov. Njegovim ““““ ------------------ najveejin uspenov. njegovim nice pokliče vseh 436 poslancev dobrim staršem, Mihaelu in Ir-in dobi od vsakega odgovor “da" mj Telich> ^ tej prillkj. čestitamo, ker sta odgojila tako vzorne, ga sina, ki jima bo ob zatonu ZOPET PRIHAJA SKUPINA SLOVENCEV V ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Liga katoliških slovenskih gata za Jugoslovane v Avstriji Amerikancev javlja, da pridejo) in šefa slovenske karitativne ak-dne 29. julija iz Evrope sledeči cije v Spittalu na Koroškem in novi naseljenci Slovenci: Vincenc Povirk z ženo Amalijo, in hčerkami Ivana, Antonija, Vida, življenja gotovo v ponos in slombo. Stanislava. Ta družina pride v Marquette. Cleveland, Ohio. Martin Bolko in Franc Karner gresta v Westmont, lil., Hil- lUrKnalfi uradi M »elijo V da Rački pa v Brooklyn, N. Y. Frankfurt li svoje ime in bodo takrat pove- Bf rlln' N*®aia- — ^ad 2<^ so urejene formalne priprave za sponzorjev, miur ui mugei »u-prihod Mnsgr. Dr. Josipa Jago-'ga sprejeti pod streho, naj samo die, prejšnjega kanclerja ljub-|sporoči pisarni Lige: 10316 Bar-ljanske škofije, papeškega dele- rett Ave. Cleveland 8, Ohio. pa na drugi strani tudi. da so taka glasovanja včasih posebno vala za sevemo-atlahtski pakt, dramatična in zanimiva. Res je sta oba povedala isto mnenje. tudj ^ da v tem času večina Parlamentarni krogi sodijo, kongresnikov ne sedi brez dela da v sddanjem zasedanj u ta predlog ne bo mogel biti sprejet in da bodo zato našli nek začasni izhod, ki bo daj predsedniku manjša pooblastila in nek manjši denarni znesek za isti namen. ------o----- ProIjikomuni*tiči% partizani v Rumuniji * * * Bukarešta, Rumunija. — Ru- Kaj pravite, ali je šel Lojze Imunska’ vlada je organizirala doma kaj obiskat svoje nekdanje................... ... “ prijatelje, kot dr. Furlana in druge, ki sedaj ližejo ričet iz Titove sklede? Tudi prekrasni Janko nič ne poroča, če je kaj videl svojega velikega prijatelja dr. Furlana, velikega naprednjaka in kaj še vse, ki je tako tekel na vrat in nos domov, da se udinja Titu, pa ga je ta kmalu poslal drva žagat. posebne leteče oddelke vojske in varnostne policije, ki naj bi preganjali in napadali protikomunistične partizane, ki so začeli biti CllUlc IVI —---- ----------- kar resna nadloga režima. Proti bne pogodbe je bila v isti dvo- ške in civilne uprave se preseli 10 avgusta iz Berlina v Frankfurt. Britanska uprava bo napravila podobno premestitev. Nekateri kritizirajo to preseljevanje uradnikov, češ da bodo Rusi to izrabili kot evakuacijo Amerikancev iz Berlina. -------o------- Vihar v Shanghai-u Shanghai, Kitajska. — Vihar daljnega vzhoda je pridivjal iz senat in poslanska, Qkmawe v shanghaisko luko. Po -------- ■ zasilnih prostorih. mestu je nastopila poplava. Po Zborovalne dvorane popravlja- cegtah je Hk) za dvg ievlja vode> jo. lOe pride obiskovalec sedaj v ______________________________ Washington, ne more priti na galerijo in opazovati zasedanje, ker v zasilnih prostorih niti za člane in zastopnike časopisja ni dovolj prostora. Debata o odo britvi severno-atlantake obram- ampak čitajo nadaljne zakonske načrte, ki so na dnevnem redu ali prelistavajo številna pisma, ki jih vsak dan prejmejo. Zaključek zasedanja okoli 1. septembra Sedaj sta senat in poslanska zbornica komunističnim oblastem nastopajo posebno kmetski ljudje in sinovi srednjih stanov. Njihovi oboroženi oddelki so majhni ali državi delajo velike težave. rani, v kateri je Monroe uveljavil svojo doktrino in v kateri je Webster odgovarjal Hayne-ju. To je stara dvorana senata vsled teh neugodnosti s prostori, kongres vendarle nekoliko poprej zakjučil, kot je bilo pričakovati. Je pa še veliko dela za to zasedanje. Menda bodo imeli oboroženi oaaeiKi »o majnm au ju. J r ----* » vendar tako številni, da po celi pod kapitelom. V njej je dolga bo sedanje usedanje končano ....................... leta delalo najvidje sodišče ZdruJ okoli 1. septembra. žko ni bilo London., Anglija. — Britanska vlada je izjavila, da niso resnične trditve Sovjetske Unije, da bi bili jugoslovanska in britanska vlada vodili tajna pogajanja glede Koroške in koroških Slovencev v letu 1946 in Rev. Franca Zabreta, prejšnjega župnika na Bledu. Prvi pride v St. Paul, Minn. drugi pa v Liga prosi, da bi se javili še nadaljni sponzorji, ker je še vedno veliko naših bratov in sester, ki morajo zapustiti Evropo, Dobili smo tudi sporočilo, da bi radi prišli v USA, pa nimajo sponzorjev. Kdor bi mogel ko- Mnogo sreče že-paru v novem Razne najnovejše svetovne ve QUITO, ECUADOR. — Vlada Ecuadorja javlja, da je prejšnji diktator Ecuadorja polkovnik Carlos Mancheno poskušal zopet priti s silo do oblasti in je vodil upor skupine vojakov in svojih pristašev, ki so napadli predsednikovo palačo. Vojska pa je ostala zvesta zakoniti vladi in sedanjemu predsedniku in je bila vstaja hitro zadušena. • • • NEW YORK. — Iz Evrope je prišel Bernard Baruch, znani ma aweenep, Mrs. junarea rue-ameriški finančnik in državnik. Obiskal je Francijo, Veliko Bri- del in veliko sorodnikov. Rojen IM Vinnnamubn Mi nAnnlnAma 7oHnunlinn a L kil .. T >1.._S C4.._ [poročni maši. limo mlademu stanu. Premeščena seja— Uradnikom in članom Zveze slovenskih društev Najsv. Imena se tem potom naznanja, da je seja Zveze premeščena z 31. julija na nedeljo 7. avgusta in to radi prireditev, ki jih imajo društva in fare. Seja bo 7. avg. v Barbertonu ob 3 popoldne. Vsi ste vabljeni, da se udeležite v velikem številu. Prijazen obisk— Včeraj nas je obiskal Rev. Fr. Gabrovšek, župnik v Milwaukee, Wisconsin. Mudil se je v Clevelandu po uradnih opravkih za en dan. Bili smo prav veseli obiska našega dobrega prijatelja. Bil je gost pri Msgr. B. J. Ponikvarju. Dodatne nagrade— Naslednji so dobili zadnje tri nagrade na piknika fare Marije Vnebovzete: John Glavač, 724 E. 166 St., Carrie Pet-recca, 10713 Arthur Ave. in Anthony Fink, 1$01 Darwin Ave. lovmoBOVi Frank Prevec V torek zjutraj je preminul Frank Prevec, star 63 let, stanujoč na 1184 Norwood Rd. Tukaj zapušča sestre Mrs. Frances Hočevar, Mrs. Jennie Grozdina, Mr3. Mary Debevec, Mrs. Matilda Sweenep, Mrs. Mildred Rie- tanijo, Belgijo in Nizozemsko. Ni popolnoma zadovoljen s tem kar je videl v Evropi. Pravi, da sta še najbolj napredovali Belgija in Nizozemska, pa tudi tam še ni produkcija dosegla možne Ženih Držav, ki se je šele leta 1936 preselilo v svoje novo lepo gija m m™™, ... i-------j. —-------------- poslopje. Poslanska zbornica je in dosegljive višine. V Franciji je sicer napredek povojne obno-v dvorani odbora, ki je precej ve zelo markanten ali zelo se pozna, da Francozi delajo v stalnem premajhna. Pravijo, da se bo strahu pred novo invazijo in napadom Sovjetske Unije. Baruch ■-•* * ’ -----J—-------------je ostro kritiziral Angleže, češ, da si dovoljujejo drage poskuse socializacije, ko bi morali ameriško pomoč uporabljati samo za to, da obnove svoje gospodarstvo in se čim preje postavijo na svoje noge. Baruch sodi, da bi USA morale staviti evropskim državam nekaj ostrejše pogoje za posojila in pomoči, ker same noče- IO zasedanje, menua uoao imen vam hc**j uoncjoc ja/cuju« *** najbolj prav tisti, ki pravijo, da Jo podvzeti vsega, kar bi bilo treba, da bi mogle več proizva- JU puuvšcu vsega, aai u i mhv useua, ut* «* «vt.s »vy jati in se čim bolje zavarovati pred gospodarskimi in političnimi iznenadenji. je bil v Ložu pri Starem Trgu. Tukaj je bival 46 let in je bil član pod. 14 S. M. Z. Pred leti je vodil grocerijo na 55. in Carry Ave. zadnja leta pa je bil pro-dajalep zemljišč. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:00 uri iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 6502 St Clair Ave. Truplo bo upepeljeno. -......o------- Le eno življenje hriamo — poglejmo na obe strani predno stopimo čez cesto. Ameriška Domovina (JAMES DEBEVEC, Editor) (111 St Clair Are. HKndenon 0*28 CleTcleod t Ohio Published dally exxoept Saturdays, Sundays and Holidays = M* NAROČNINA Za Zed. države 58.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. JULY mm » w* •» 3 4 5 6 7 8 9 10 n n 13 *4 >5 16 17 18 19 20 2i 22 23 ^252627282930 $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $1( per year. $6 for 6 months, $8.50 for 8 months. Entered u seconcLclasa matter January 8th 1906, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 146 Wed., July 27, 1949 Ob odobritvi Atlantske pogodbe vičen red med narodi in v narodih in čuvala človeške svoboščine, ki pomenijo in pospešujejo srečo in blagostanje. tHM>lllllHllimHlllllM»*WWW|IHHl»»W Slovenska makabejska družina (Pite Mavsar Jože) Z višave zelene je cerkvica bela •prijazno v dolinski odsevala cvet; gor romarjev deta je mnoga hitela po mir, po tolažbo, ki nima je svet. A cerkvice ni ved! Zidovi posuti, brezbožniki, oh, so razdrli jih kruti; zvonika ni zreti, ni čuti zvonov, ne petja, ne verne molitve glasov. A meni kaj tožnost objema srce, ko cerkve spominjam se vrhu gore, kaj solza v oko mi prihaja? . . . Simon Gregorčič Slovenska Kalvarija Stotisoči Slovencev v domovini in tisoči beguncev v tujini jokamo s pesnikom Gregorčičem nad porušenimi slovenskimi cerkvami, ob požganih svojih domovih, ob pomorjenih svojih družinah — oh oskrunjenih svetinjah svojega naroda. Ob pogledu na to razbičano slovensko Kalvarijo se vprašujemo, kdo je tako stfašno izmaličil prelepo podobo vernega slovenskega naroda — prelepe slovenske zemlje? “Brezbožniki kruti’’, odgovarja že pesnik. Da, rodni bratje, ki so pozabili, da so katoličani, da so Slovenci, so se vdinjali svetovnemu brekboštvu— komunizmu in uničevali s pomočjo sovražnikov Italijanov in Nemcev, kar je Slovencu najdražje: vero in dom. Se danes se ne zavedamo, kako herojska je bila borba slovenskega naroda od leta 1941 do danes. Z velikim tednom, leta 1941 se je pričel veliki teden našega naroda, ki še do danes ni slavil velike noči. Vsi zavedni Slovenci smo 1941 S tem, da je senat USA odobril Atlantsko obrambno pogodbo, je Amerika stopila v največjo obrambno zvezo kar jih je zapisanih v človeški zgodovini. Prvič se je zgodilo, da Združene Države nastopijo skupno z državami zapadne Evrope, Kanado in Avstralijo in drugimi državami britanskega imperija v skupni obrambni zvezi. Dolgo je prevladovalo prepričanje, da je za Ameriko najbolje, da se ne meša v zadeve drugih kontinentov. Dve svetovni vojni sta prinesli prepričanje, da v novih razmerah te poti Amerika ne more več hoditi. Čim manj je njena politika bila v mirnem času na drugih kontinentih mirna in neaktivna, tem bolj je sila pritisnila v hudih trenotkih vojske, ki se je vselej začenjala brez našega sodelovanja a tako ogrožalg naše lastno življenje, da se ji ni bilo mogoče izogniti. Po drugi svetovni vojni je zmagalo načelo, da Amerika mora neprestano živo delati in braniti interese miru in demokracije po celem svetu, če hoče braniti svoj lasten mir, svojo demokracijo in svoje lastno blagostanje. Tem bolj je bilo to potrebno, ker se je takoj na prvih mednarodnih konferencah po drugi svetovni vojni pokazalo, da sovjetski blok nastopa enotno in skoro dosledno proti ameriškim interesom v vseh svetovnih vprašanjih. Sovjetski blok je pomenil dotlej nepoznano velesilo, ki je segala preko dveh konti- leta pogumno: korakali ramo ob nentov in razširjala predrzno svoj vpliv po vseh delih sveta Sovjetsko-komunistični režim se je izkazal kot največja imperijalistična sila sedanjega časa, kot totalitarna diktatura, ki grozi vsem narodom z revolucijo in novimi osvojitvami. Režim za železno zaveso je postal strah sveta. Poročila o popolnem uničevanju človeških svoboščin, o masovnem ubijanju političnih nasprotnikov komunizma, o brezvestnem izkoriščanju vseh materjelnih in duhovnih moči narodov za moskovske osvojevalne namene so pognala strahi v kosti vsem, ki so doživeli diktature in tiranije nacizma in fašizma ter videli, da komunizem samo stopnjuje in silno povečuje vse nevarnosti, ki sta jih uvedia v družbo ti dve obliki tiranije v sedanjem stoletju. Ker so sovjeti znali zgrabiti v Zvezi Narodov in vseh njenih ustanovah toliko upliva, da so mogli vsa mirovna prizadevanja ovirati in vsako delo za brambo ljudskih svoboščin preprečavati, so se izjalovili vsi poizkusi, da bi se v tem okviru mogla izgraditi uspešna mirovna politika. USA sama bi mogla uničiti sovjetski imperij takoj po drugi svetovni vojni in se kratkim potom znebiti zagrizenega sovražnika. Toda, ker naš narod vedno vodi prepričanje, da sama vojaška zmaga še ne rešuje in ne urejuje nikakih vprašanj človeške družbe, ker nam ni za nikako osvajanje, ker nam je vojna vedno bila in bo veliko, če ne največje zlo, ki more doleteti kak narod, ker nas vodijo tudi v političnem življenju načela krščanske etike, je USA nastopila drugo, bolj dolgo, težko in drago pot združevanja vseh miroljubnih, demokratičnih sil na svetu, da skupno ves svoboden svet nastopi proti motilcem miru, proti rušiteljem demokracije in vsem motnjam v mednarodnem življenju. Amerika je proglasila Trumanovo doktrino o nujni pomoči vsem narodom, da se bodo mogli obraniti komunistične napadalne sile. Amerika je izdala Marshallov načrt za gospodarsko obnovo Evrope, da bi komunisti ne mogli zbirati milijone komunistov v Italiji, Franciji, Nemčiji in drugod v namenu, da revolucija pahne v propast ves evropski kontinent in približa moskovsko diktaturo atlantskim obalam. Amerika severna in južna se je združila v pan-ameri-ško unijo, da se vse moči naših narodov upro komunistični in vsaki drugi invaziji na naš kontinent. In potem je severna Amerika združila vse demokratične narode, ki žive za-padno od nesrečnega železnega zastora v eno samo ogromno obrambno zvezo, ki se hoče skupno braniti proti vsakemu napadalcu, ki hoče braniti svobodo in neodvisnost vseh svojih članov in hoče preprečiti širjenje komunističnega totalitarnega vladnega režima med narodi. Atlantska obrambna pogodba je vrhunec povojne mirovne zunanje politike USA. Šele ta ogromni uspeh je prepričal Moskvo, da z direktno agresivnostjo v Evropi in proti USA ne gre več, šele sedaj je Sovjetska Unija spoznala, da ima opraviti z nasprotnikom, ki zna zmagovati ne samo v vojni ampak tudi v miru. Svetovnemu prevratnemu komunizmu, svetovni revoluciji, svetovni tiraniji je treba postavit nasproti obrambe svetovnih obsežnosti. Upajmo, da se bo ta politika, ki se zrcali v Atlantski obrambni zvezi, nadaljevala, da ’ se bo zveza izpopolnila in razširila in vsa svoja ogromna sredstva zastavila, za uničenje komunistične moči, da bo združila vse narode v svetovno mirovno zvezo, ki bo ohranjevala pra- rami s Srbi proti premočni nemški vojeki in armadi. V tisti bbrBi smo Slovenci pokazali vso discipliniranost in odločnost za obrambo svoje svcibode, svoje narodne in državne časti. Ob pogledu na to močno slovensko narodno zavest, ki je dvignila narod v boj proti desetkrat močnejšemu sovragu, sem bil na svoj narod tako ponosen, da bi svojega Slovenstva ne zamenjal z največjim in najmočnejšim narodom na svetu. Takrat šele sem razumel; zakaj niso izkorenili našega naroda mogočni turški sultani; zakaj mu osemstoletna sužnost ni uničila narodne zavesti. Srca so igrala nam mladim Slovencem, ko smo gledali ves narod v pogumnem koraku proti “Osi”. Samo majhno števil ce je stalo ob strani. Bili so to “Judeži”, ki so že takrat prodali svoj narod mednarodnemu krvoloku, Stalinu, takooVani “tovariši” komunisti. Ti so trosili letake med jugoslovansko vojsko s slično vsebino: ‘Fantje puške proč! Naša borba proti Nemcem je nemiselna! Prav ti ljudje, ki so demoralizirali jugoslovansko vojsko z geslom, da je borba proti Nemcem nesmiselna, so nekaj mesecev po razsulu klicali narod, ki so ga razorožili in zvezali fašisti in gestapovci, v borbo proti Osi pod firmo “Osvobodilne Fronte.” Strašna ironija! Ne bom klical v spomin gorje, ki so ga Hitlerjevi valpeti, gestapovci, zlili na naš narod, katerega so deloma preselili in dali za hlaipca Nemcem, deloma pa poslali v strašna nemška taborišča in zapcre. Vsi veste, kako so poniževali slovenske duhovnike. Skoro vse slovenske fare pod nemško okupacijo so bile brez duhovnika. Tudi fašiste pozante, ki so na rafiniran način uničevali naš narod. Dva sovražnika sta vihtela bič nad malim slovenskim narodom. Na to razmesarjeno žrtev je planil še tretji, — bil je naš brat — komunist. Geštapovci skega naroda. in fašisti so nas zvezali, nas telesno obslabili in razmrcvarili. Oslabeli, na križ pribiti narod, je izrabil naš tretji sovražnik, komunist, ki je napadel največje slovenske svetinje: našo vero in narodnost Hitler in Muso-lini sta se zadovoljila, da narod politično zasužnjita, moskovski plačanci pa so nam hote. li vzeti osebno, versko in narodno svobodo in nas pahniti v najtemnejšo sužnost—sužnost satanovo. Slovenci nismo bili še nikdar zgodovini v tako, strašnem položaju kot takrat. Slovenski Makabejci. Juda Makabejec je šel z osemsto Izraelci v boj za svoje narodne in verske svetinje proti 20,000 acvražnikavim voja-i kom. Se neprimerno večja je bila razlika med slovenskimi antikomunisti in njih sovražniki. A ko se je naš narod zavedal, da je tretji sovražnik napadel našo vero, je sicer ves okrvavljen planil v boj za naj-dražje. Mislim, da slovenski zgodovini ne delam krivico, če trdim, da Slovenci nismo nikdar pokazali toliko heroizma, kot smo ga v borbi proti komunizmu. Pogumno so stopali pred narod naši duhovni vodniki strnjeni okrog svojega nadpastirja prevzvišenega gospoda škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je zaklical Slovencem: “Združite se vsi, ki verujete v Boga ter sebi m potomcem želite življenje, “PlaHlo" sveta za naio Makabejsko borbo. Maja meseca 1945, p0 razsulu nemške vojske, smo upali, da je naš hoj dobojevan, da smo že priromali na 14 postajo slovenskega križevega pota, pa smo razočarani spoznali, da »e je naš križev pot šele začel za domovino : s Titovo okupacijo, za naš pa z begom preko Ljubelja. S težkim srcem smo se poslavljali od' svojih planin s pesnikom Gregorčičem: “In zdaj planine, ve moj raj, od vas tja v tuji moram kraj: kako mi pa je to te&o, le on tam gori ve samo.” Še to žrtev, ob kateri nam vsak dan bolj krvavi srce, smo darovali v tej borbi. Kot priznanje za vso svojo ideološko borbo pa smo prejeli od svojih zaslepljenih rojakov komunistov in ža) celo od nepoučenih Zaveznikov, pečat “narodbih izdajalcev” in “vojnih zločincev”. Samo pogled na Zveličarja, ki je bil veliki petek iza vso ljubezen in žrtve, ki jih je doprinesel za svoj narod in državo, obsojen za državnega izdajalca, nam je ob krivični obsodbi sveta dajal moč, da se nismo zrušili pod težo gorja. Se več let po Vnebohodu je Kristus velja) za državnega in narodnega izdajalca. Šele pravična zgodovina mu je vrnila čast, Zbrisala pečat izdajalca in ga priznala za največjega narodnjaka in najboljšega državljana. To zgodovinsko dejstvo tolaži tudi nas begunce. Pravična zgodovina bo povedala, kdo je narodni izdajalec: ali komunisti ali antikomunisti Takrat se bo zavedal ves svet, koliko krivico je delal Slovencem. Na rod v domovini pa že danes, po Strašnih razočaranjih ve, kdo mu je povedal resnico in kdo laž, kdo je bil njegov prijatelj Lepo smo bili sprejeti v tej novi domovini Willard, Wis. — Naj še drugi vedo, kako smo bili lepo sprejeti pri stricu! če bi stric vedel, da biram imena teh dobrih sloven- jaz piiem zato, da hi še drugi so samim sebi morali kaj odreči, d* ao lahko meni, neznancu, napravili veselje. Saj vem, dk je tudi tu v Ameriki vsak cent treba zaslužiti s trdim delom. Vse to mi je v mislih, ko pre- brezbožni žite se in preprečite, da tisti, ki so z vami sicer iste krvi, a s tujo blodno miselnostjo zaslepljeni, ne bodo mogli več pokon-čavati najboljših in najplemenitejših bratiov in sestra, ki bi bili najbolj sposobni graditi bodočnost.”!. Za nadlpastirjem so stopali duhovniki. 1 Med prvivi je korakal svetniški profesor dr. Lambert Erlich, ki je zaradi svoje odločne borbe proti komunizmu padel med prvimi duhovniškimi žrtvami. Sledili so naši očetje im matere, hratje in sestre, celo mali otroci so sklepali s&je ročice k molitvi za zmago antikomunistov. Pogumno so dajali svoja mlada življenja v borbi za vero in dom. S ponosom jim je dal priznanje naš nadpastir: “Kako krasni zgledi j unaške stanovitnosti in zvestobe v veri so nam brezštevilni mučenci! Bili so nam nekoč tako, tako daleč — danes so nam čudne blizu. Palme mučeništva so zrastle tudi na naših tleh, naša domača zemlja je orošena z mučeniško krvjo naših bratov in sestra, ki ste jih poznali, z njimi delali, z njimi v cerkev hodili, z njimi živeli. Morali so dati življenje, ker so odklanjali, česar po svoji vesti in po svojem verskem prepričanju niso mogli m niso smeli storiti. Zvesti so bili in stanovitni v veri, 2ato so morali pasti?" Nad pedeset tisoč Slovencev je padlo, med katerimi je bilo preko sto slovenskih duhovnikov in bogoslovcev. Slovenske ječe so prenapolnjene z najboljšimi Slovenci, narodu je odvzeta vsa svoboda. ' Pahnili so ga v tako strašno sužnost, kot je naša zgodovina ne pozna. Sovražniki so sicer uklenili naš narod v suženjske verige, nikdar pa ne bodo uklonili našega duha, naše narodne zavesti. Vsa mučniška kri bo le seme še bolj zavednega 'katoliškega sloven- hasDfSOCrSe kdo od so- rojakov v Ameriki obsoja, na; bere zgodbo moje družine: očeta, matere, sestre in sedmih bratov, ki so dali svoje življenje za vero in dom. Brez pri-šepetavanja komunistov pretehtajte njih “zločine”, nato pa sodite najprej nje, nato mene in z mano tisoče slovenskih beguncev, ki z mano vred uživajo grenki kruh begunstva zaradi sličnih “zločinov!” Preprosto in odkrito vam bom popisal vso tragedijo, zavedajoč se svoje odgovornosti pred Bogom, narodom in domovino. (Dalje prihodnjič.) ------o------ Zahvala Predragi rojaki in dobrotniki! Cleveland, O. — Nedelja 17. julija je že nekaj dni za menoj toda v mojih mislih je še vedno praznik. Prepričan sem, da mi bo ta dan ostal v spominu vse življenje. Tolika presenečenja, ki jih človek doživi v teku enega dneva, ne morejo, da ne bi vtisnila v dušo neizbrisne spomine. Da je slovensko srce dobro, zlasti ko gre za pomoč ne srečnemu bratu, o tem nisem nikoli dvomil; preveč sem videl dokazov za to v zadnjih vojnih m povojnih letih. Da pa je Slovenec sposoben doprinesti tolike žrtve zgolj zato, da napravi veselje nekomu, ki ga nikoli prej niti videl in poznal ni, to me je presenetilo. Pred sebo j imam velik zvezek, poln imen in naslovov tistih, ki so darovali za mojo novo mašo. Gospe, ki sta stvar organizirali, sta skrbno zabeležili vsak dar in ime darovalca. Preko pet sto imen leži pred menoj. Mnoga od njih so mi popolnoma nova; drugi so označili svoj dom v starem kraju in si jih na .ta način lahko prikličem v spomin iz pripovedovanja svojih staršev. Gotovo jih je veliko med temi darovalci, ki akih rojakov. Kako rad bi vsakemu posebej napisal pismo v zahvalo, ko bi to le bilo mogoče. Toda dragi (prijatelji, ki to bero, mi bodo oprostili, da jim osebno ne morem pisati. Naj te vrstice veljajo vsakemu posebej kot njemu namenjene v zahvalo za njegov dar in sodelovanje pri pripravah, da je nedelja 17. julija bila zame in gotovo za vse udeležence zares dan veselja. Tudi za udeležbo v cerkvi in v dvorani se vsakemu posebej iskreno zahvalim. Prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Ražman je s svojo navzočnostjo in s svojima govoroma v cerkvi in v dvorani dal vsej prireditvi sijaj, kakršnega bi si mogel samo želeti a-li o njem sanjati, a se ga nikdar ne bi mogel nadejati. Prepričan sem, da je kakemu udeležencu s svojo prepričevalno besedo zanetil večjo ljubezen do duhovskega stanu ali kako drugo dobro misel; to je, za kar sem mu posebno hvaležen. Prelatu Monsignorju Omanu se ponovno zahvaljujem za gostoljubje njegove cerkve in hiše ter za vso (podporo, moralno in materialno, pri pripravah. Prav tako gospodu kaplanu Slapšaku, ki je delo in priprave za obred v cerkvi tako vešče organiziral, da je vse poteklo v takem redu, kakršnega ob sličnih prilikah redko vidimo. Tudi vsem drugim gospodom duhovnikom, predvsem svojima sobratoma gospodoma doktorjema Francetu Knificu in Alojziju Tomcu, g. kaplanu Viktorju Tomcu, ter g. Mirku Flacu za asistenco ipri sv. maši in vsem drugim strežnikom naj velja moja iskrena zahvala. Znan mi je tudi trud, M so ga imele častite sestre pri sv. Lovrencu za to priliko. Tudi njih se goreče spominjam vsak dan pri sv. daritvi v zahvalo za njihovo ipodrtvovalno in odlično uspelo delo. Naj večje breme pa je bilo na ramenih Mrs. Mary Kadunc in Mrs. Helen Tomažič. Zadnje dni sem dobil nekoliko vpogleda v delo, ki sta ga vodili in vse svoje sile zadnje mesece vanj vložili. Da je bilo delo zares požrtvovalno in vešče organizirano, dokazuje vsestransko zadovoljiv uspeh, ki sta ga dosegli. Plačilo od Gospoda jima bo gotovo obilno, ker sta delali iz čiste ljubezni in dobrote. Kar doseže pri Bogu hvaležna molitev, jima bo Pravični Plačnik prav gotovo podelil. Naj izrečem iskren “Bog plačaj” tudi tistim, ki so neposredno sodelovali pri slavnosti: — Miss Angelca Grdadolnikova z ganljivimi besedami v imenu Slovencev v begunstvu in vsi drugi govorniki, ki so ji sledili; v čast si štejem, da je bil med njimi tudi g. dr. Miha Krek; Miss Zita Kužnik in njene tovarišice pri izročitvi križa v cerkvi; Pevsko društvo “Slovenija” pod vodstvom profesorja Zormana z odlično uspelim petjem v cerkvi in v dvorani; kuharice, ki so nam pripravile tako okusno kosilo; strežnice pod vodstvom Mrs. žagar z brezhibno in prijazno postrežbo. — Mrs. Žagar izrekam še prav posebno zahvalo za pesem “Popotnik pridem čez goro.” Vsem dragim rojakom zagotovim, da bom ta dan obranil vedno v hvaležnem spominu. Bog naj vas vse blagoslovi, dragi dobrotniki, iB vam povrne vašo neomejeno dobroto! Alojzij Hribšek, salezijanec. ------p-------- vedeli, ne vem kako bi me pogledal, ker on je tako skromen in ponižen in vem, da tega ne želi. Toda ne morem drugače, da razkrijem tudi drugim veselje in srečo, ki smo jo občutili jaz, sestra in ata, ko smo prišli k stricu Frank Gosarju. Prvo presenečenje. Ko 3mo stopili z vlaka, vsi trije utrujeni od dolge vožnje in v krbeh v nočni uri, kam bomo šli in kako bomo govorili, če slabo govorijo slovensko. Kar nam pridejo nasproti trije: stric, teta in bratranec Tony in nas po domače nagovorijo, prijazno stisnejo roke in mi reče teta; “Hvala Bogu, samo da ste prišli, zdaj ste rešeni trpljenja!” Te prijazne in tople domače besede so mi odmevale v ušesih in še danes mi je toplo pri srcu, ko se jih Spomnim. Tako daleč — pri stricu smo našli del doma, saj ga že štiri leta ni bilo. Tukaj smo veseli, vse se pogovorimo. Vsi znajo lepo slovensko. Globoko verna družina, da je malo takih, vsaj meni še niBO znane. Peljali so nas v mesto in nam tam nakupili obleke, obutve in druge drobnarije, kar pa za tri vse to napraviti ne stane malo. Teta je kupovala meni in sestri in silila: “Kar izberita si!” — Kaj more biti večje veselje za begunki!? Stric je pa atu kupoval obleko in drugo. Od veselja in ginjenosti so nam prišle solze v oči, saj nismo pričakovali kaj takega. , Prvi teden so nas kar vozili sem in tja klub temu, da je delo stalo na polju. Odkoder smo pri-, šli pa je bila miza vedno obložena z raznimi dobrotami. Peljali so nas tudi na Willard v župnišče in nas predstavili g. p. Odilu, ki se je kaj prijazno nasmejal, ko je dobil nove farane. Nato pa so nam pokazali tudi cerkev, česar smo bili prav veseli, ko smo mogli po dolgem času zopet v miru pomoliti in se zahvaliti Bogu za srečno pot. Župnijski kuhar se je kaj hitro zasukal in kmalu postavil pred nas kavo in potico, česar pa so bili krivi samo g. pater. Prav prisrčno se jim zahvaljujemo za njih prijazni sprejem in povabilo k petju in tako vljudno postrežbo. Bog Vas živi, p. Odilo! Dvakrat so napravili veliko večerjo in prišle so vse hčerke z družinicami domov, še celo častita sestra se je mudila par dni med nami. Strica iz Wauke-gana sta prišla z družinami, g. Father Novak so prišli, da je bilo res prisrčno. Miza je izgleda-la, kakor da je pripravljena za ohcet. Pečene kokoši so 3e košatile na mizi, zadovoljstva je bilo polno mero, okrog nas pa sta se pridno sukali Cilka in Angelca. Teta pa, kadar sem jo pogledala, je imela polne roke dela s kuho in peko. Tega prijaznega domačega sprejema in Vaše naklonjenosti ne bomo nikdar pozabili. Ne morem Vam povedati in ne popisati, da bi me mogli dovolj razumeti, kako so naša skromna aria hvaležna vsej Vaši dobrosrčnost in ljubezni. S hvaležnim srcem se ustavim najprej pred Vami stric; ljubi Bog naj Vam stotero poplača, kakor tudi Vam draga teta, Tebi Toni in vsem seetričnam in vašim družinicam. Bog vas živi! Prisrčna hvala tudi obema stricema iz Wauke-gana. Vam hvaležni, Tončka, Marija in Alojz Gosar. —Prvi časopis v državi New York je bil ustanovljen leta 1725 in so ga imenovali “New York Gazette.” Njega ustanovitelj je Ml William Bradford. Natančna garancija Tak, ki je zaradi kraje ure dobil dve leti kazni: “Čudho, kako natančno je urar vedel. ‘Dve leti garantirano,’ je stalo zapisano na Mku." V samotah pragozda S. Scoville ml. — Pavel Holeček Vilče se je obrnil, tedaj mu je nad glavgo in jo spusti z vso zver brez glasu skočila proti močjo zveri na nezavarovano vratu, prav tako, kakor te to storila pred. nekaj dnevi podla-ca. Seveda, to pot ni bil mala žival, ki bi se je Vilče mogel z roko ubraniti; toliko da jo je uteginil udariti s kijem, ko se je s »penjenim gobcem pognala proti njemu. Zadel jo je med krvoločne, žareče oči in udrec je bij tako močen, da ga je slišal Rek sto metrov daleč; vendar je zadržal 'besni napad le za trenutek. Preden je mogel Vilče vnovič dvigniti ’ težki kij, se je žival »pet pognala vanj. Spustivši orožje na tla, jo je zagrabil za prednje noge, da bi se ji ustavljal, dokler ne bi prišel Rok. Bil je za svoja leta izredno krepak in prav lahko bi bil vso žival privzdignil od tal; ali ni še mogel ubraniti telesu, ki je moralo bi-klo trdih ti iz samih živih, ko' jeklo mišic. Reke so se md vedno bolj tresle, so se vedno bolj bližale prsim — še hip in divji obraz režeče se zveri bi se bil njegovega doteknii — tedaj izpusti noge in pograbi zver po bliskovo za vrat. Zdaj se je nahajal v 'boljšem položaju. Imel je daljše roke nego žival prednje noge; (zato mu ni mogla ne zgabcem ne s kremplji seči na vrat, pač pa mu je razpraskala golo kožo im napete mišice na rokah, da je curljala kri z njih. Sreča je bila zanj, da se je boril z zverjo iz rodu kun, ki ne morejo v večji meri-rabiti krempljev, kakor store to na primer medvedje in mačke, ampak skušajo ugonobiti nasprotnika s tem, da mu pre- uho. Ko kamen trda konica je predrla kost globoko ,v možgane. Brez glasu se je rosomah sesedel na tila in obležal mrtev kraj Vilče ta. Ko je Vilče uro nato odprl oči, se je nahajal v suhi, topli votlini; zrak je bil nasičen z močnim vonjem po mošku, da je začel kašljati. Ranjene roke mu je pokrivala plast hladečega vlažnega šotnega mahu. Tik pred vhodom je prasketal majhen ogenj; dva koraka dalje je ležalo truplo ubitega rosomaha, ki je bil še v smrti strašen videti, in zraven njega je opazil dva svetlorume-na progasta mladiča, ki ju je Rok dobil v votlini in ubil. Okoli ognja pa se je sukal Indijanec in uganjal čudne reči. Vilče je videl, kako je prižgal na ognju dolgo, smolnato jelovo tresko in z njo rosomahu slovesno .osmodil brke; .potem je stopal z gorečo tresko v roki okoli živali, nekaj časa naprej, nato nazaj, pri tem pa,pel eno-zvočno pesem v indijanskem jeziku. Vilče iga je radovedno motril, in ko je Rok -odpel, se je oglasil: “Tvoje petje pač ne more nikogar očarati. Saj poješ kakor maček, ki so mu priprli rep med vrati.” Tovariš se je namuznil in prijazno pripomnil: “Zdaj mi boš rad verjel, da vendar nekaj vem o indijanskih vragovih, kajne? Ne bo ga več, sem mu osmodil brke in zapel močno čarovno pesem. Le dalje Začetkom julija Slovenci v Buenos Airesu dobivamo med saronaseljenci in tudi med Argentinci ugled po »vijem kulturnem delu. Tako rrujhn; kolonija, na tako razgibano kulturno delo, kot ga ne izkazi) j e jo druge starejše ta močnejše naselbine. gr imej o grlo. Torej je Vilče leži, prijatelj Vzemimo samo teater: v mestu Imamo dve gledališki družini: Igralska družina Narte Velikonja in Slovenski izseljeniški oder.. Prva družina se je razvila že v reprezentatšv- Osmo pismo iz Argentine ne “gledališče” ta to predvsem slil dramatski spev zaradi tako odličnih režiserjev misterijz dvema koroma in upam da bo kdo izmed vas kaj kakor sta Petrič in Willienpart, pa tudi igralcev, kot so poleg omenjenih dveh še Borštnik, Žitnikova, Hribovšek itd. Ta družina prireja svoje igre v veliki dvorani “San Jose,’1 kjer se jih udeležuje 800-1000 gledalcev. V zadnjem času je predstavila Shakespearjevega “Be- neškega trgovca^ nadvse pa je uspela Molierova komedija “Sola za žene.” Za spomin naših žrtev 12. junija je postavila na oder dramatično prikazan prerez Jerelija Kalina pesnitve "črna maša za pebite Slovence”; režiser Petrič si je zami- William Bromley House, neodvisni kandidat za clevelandskega župana je naznanil javnosti, da bo načelnik za njegovo kampanjo Clifford H. Bernard, odvetnik, član odvetniške firme Leanza, Bernard and Hodous, 850 Euclid Ave., Cleveland, Ohio. Mr. Bernard je bil aktiven v kampanji za bivšega državnega pravdnika Hugh S. Jenkinsa in je služil kot pomožni državni pravdnik v clevelandskem uradu v času štiriletnega termina republikanskega državnega pravdnika. l' tiščal glavo zveri na vso moč -Trt-srimrim-se pri tem počasi ti skuha juho!” Ml uspel. Monumentalno je vplivalo petmetrsko cerkveno okno z vitražo — "mrtvaški pohod domobrancev”, ki ga je napravila akad. slikarica Bara Remec. Zdaj pripravlja novo igralsko novost; izvirno, ie tu v Argentini napisano igro iz domobranskega iivlljenja "Napad" (Vinko Poznič, ki bo verjetno doživela svoj krst koncem julija. To bo velik kulturni dogodek. “Slovenski izseljenski oder,” kjer je režiser J. Špeh, pa igra pred 300-400 ljudmi v cerkveni dvorani fare v Ciudadeli. Do-zdaj je dala dve Nicodemijevi igri “Učiteljica” in “Pcdtrutž-ka.” Ima majjše metniške ambicije pa tudi izpolnjuje svoj cilj: nudi tam bivajačim Slovencem željo po igri ta gira-nju. Velikim uspehom se bliža tudi “Slovenski pevski zbor Gallus"; s svojim cerkvenim petjem je privabil v cerkvo vso bližnjo argentinsko okolico, vabijo ga k posameznim privatnim svečanostim in pred tedni je dobil povabilo za celo-urni program v radio Belgra-no, ki ga jeplačala tvrdka Philips. Tam je šel njegov glas in sloves širom Argentine, pa tudi Južne in — če se ne motim ■tudi severne Amerike. Prav radoveden sem, če ga je kdo v USA poslušal. Tukajšnje vodstvo radija mu je ponujalo celo orkester, da ga spremlja vprihodnje. Upamo da si je odprl vrata in da stoji pred lepimi uspehi. . . Tudi likovni umetniki so prišli že do prve — razstave. Koncem julija je razstavil arhitekt ta slikar Martin A. Holm kolektivno razstavo svojih del— akvarelov in olij — v najbolj reprezentantnih prostorih “Au vieux Paris.” Razstavlja motive iz Italije, ,pa tudi že iz Argentine. Kako bo uspel, bomo videli, kajti razstava še ni za- obširneje spregovoril o njej. Tu so jo ljudje sprejeli kot hišni spomin na pobite, ki spada k vsaki družini kot križ, fotografija pobitega, rožni venec, lučka in — ta knjiga . .. Zdaj se pripravlja že tudi nov “Koledar”, tisk novega izvirnega romana, pesniške zbirke leže že napisane, drame se pišejo, pevski koncerti pripravljajo, ipevci se pripravljajo za nastope v operi, pianisti za koncerte, slikarji ta kiparji sanjajo o delu, ta igralci vsak večer žrtvujejo čas skušnjam vse to v prostih urah, ko je umetnik zopet umetnik, ta se za hip oprosti moreče zavesti, da bo jutri zopet vstal kot “peon” — “težak.” To je tragedija tako kulturne emigracije, da ne more živeti od ustvarjajočega kulturnega dela, temveč od dela svojih — za vse kaj drugega ustvarjenih — rok Hiša naprodaj Za 1 družino, 5 sob, na Bonna Ave. plinska gorkota, 4 zidane garaže, prodaja lastnik sam. Za podrobnosti pokličite HE 2704. -(149) Ameriška in evropska označba mer Barvanje in papiranje! Kdor ima v newburški naselbini kaj za barvat ali papirat, naj pokliče zanesljivega delavca, VU 3-1561 -(147) Dekle dobi sobo Slovensko dekle dobi opremljeno sobo. Za pojasnila pokličite UT 1-4644 po 4:30 popoldne. -(146) Stanovanje iščejo Dve odrasli osebi brez otrok, Slovenca, bi rada dobila v najem 3 do 4 neopremljene sobe. Kkor ima kaj pripravnega, je prošen, da pokliče KE-0009 in vpraša za Mr. ali Mrs. Marolt. —(146) Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, ds potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6%; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, 87 bi bila 5 ta 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je ras-lika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 Kadar potrebnjete zavarovalnino proti ognju, viharju, n avtomobile, se lahko In zanesljivo obrnete na obrnete na L Petrkh — IV1874 UMI KILDKUt AVI. VAS MUČI REVMATIZEM!? Mi imamo’hekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. ZAHTEVAJTE NAJBOLJŠE umikal; ali čutil je, da mu pešajo mdei, ker je ilzgjuibil že precej krvi. Še enkrat je obupno zaklical na pomoč in zaslišal glasni odgovor tovariša, ki se je gnal v velikanskih skokih s povzdignjeno sekiro bliže. Zver je zazijala, izza blestečih zob se je oglasilo divje renčanje, kakršno je slišal poprej, ko je pogledal v jamo. Vilče je čutil, da mora omedleti. Vroča, smrdljiva rosomahova sapa mu je udarjala v obrazi. Polagoma so mu rake popuščale, vedno bliže so bile žareče oči in ta beli, Škripajoči zobje. Še enkrat je skočil nazaj — tedaj se spottakne nad korenino, pada potleh in nezavesten obleži. Pri padcu so mu roke izpustile kosmati vrat ta z globokim, zadovoljnim renčanjm se je vrgla osvobojena zver na žrtev, da ji pregrizne grlo. Tisti hip pridrvi Rok, dvigne svoje leseno sekiro visoko Vas muci glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naM lekarol- Mandel Drug 15702 Waterloo Road Cleveland 10 .Oblo de nova, razburljiva mkel. ‘Miš, Rok,” se obrne k prijatelju, “kaj pa bo zdaj s starim samcem rosomahom? Recimo, da se vrne nocoj v jamo in misli prenočevati poleg naju?” Rok se smehlja ta reče: “Samca ne bo. Zapustil je soprogo, ko so se rodili mladiči, ta se ne vrine. Mati bi ga usmrtila, ko bi se vrnil.’ “Hh,’’ meni Vilče, “res vzorna družina.” “Da,” pritrdi Rok, “ali ti napravim lepo srajco iz kože. Ro-soonahova najboljša na svetu. Velik čar, le veliki poglavar Vilče Vrhovec, lovec ježevcev, jo bo nosil. Nosi rosomahovo kožo, biva v rosomahovi jami. Sicer še nekoliko diši, pa bo kmalu bolje. Nobena druga žival ne pride vanjo." “Upajmo, da bo res tako,” konča Vilče in krepko zasope »kozi nos, nato pa naglo pomoli glavo, iz jame, da bi dobil svežega zraka. Ta opica v zverinjaku v Filadelfiji ima v eni roki toplomer, v drugi pa založaj sladoleda. S tem hoče dokazati., da v taki vročini ni nič boljšega kot sladoled. Toplomer je kazal 90 stopinj nad ničla. Kalina “Črna maša za pobite Slovence”. Cez 20 lesorezov izpričujejo izredno virtuoznost tega modernega umetnika, mojstra svoje tehnike. Ljudje že spoznavajo dramatično silo teh močnih ekspresij. Kot zadnjo kulturno dejanje pa naj imenujem morda največje med njimi: pesnitev Jeremije Kalina “Velika črna maša za pobite Slovence”, ki je izšla na dan proslav^ spomina mrtvih. Je to čez 4000 verzov obsegajoča besedna simfonija na liturgične motive črne ma še, v katere okvir je pesnik zajel vso- Egodovtao — nastanek revolucije, ta muke ter smrti, trpljenje nas beguncev v svetu, pa tudi onih doma, ter celo opel- politični svetovni položaj teh let. Je to v malem naš Dante: pesnik pekla naših bogokletnih let . . . Ker jo boste pesnitev dobili tudi v Ameriko, je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13%, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je 15, %, 40 je 15%. 41 je 16, 42 je 16%, 43 je 17. (Po “Oheoru.”) o- Olmm'mts.Wm trn sl *»*r Deveto poglavje Divji Med Noč je bila mrzla. Rok je bil koži obeh od drevesa ubitih bobrov sešil in napravil toplo odejo, ki pa je bila premajh-da bi grela oba. Zato sta s« se vso noč tresla od mraza le prav malo spala; vsak hip se je kateri predramil in videl, da je ves razodet, ker si je tovariš prilastil več odeje, 'kakor je bilo prav. i “Dobiti bo treba izadosti veliko odejo, ki si je ne boš mogel vse lastili,” je godrnjal jezno Vilče, ko sta sedla k zajtrku. “Na hrbtu sem čisto anrzel.” Po zajtrku je začel iznova: “Tudi jesti me nič več ne veseli. Vedno vse brez soli. Res da je drenov pepel boljši nego nič; ali človek vendarle pogreša soli, so-lil Ali je ni mogoče nikjer najti?” (Dalje prihodnjič). Novo nasilno preseljevanje množic v Sovjetski Rusiji Lake Success. — Tajnik Zveze Narodov je dobil pritožbo ameriške protikomunistične judovske organizacije, da Sovjetska Rusija nasilno premešča judovsko prebivalstvo iz Ukrajine in drugih držav sovjetske zveze. Poročilo pove, da je na stotiso-če ljudi nasilno in brutalno sovjetska policija pregnala z njihovih domov in jih neznano kam preselila. Tudi sovjetsko časopisje samo poroča, da se izvršuje v Sovjetski Zvezi veliko “očiščevanje meja.” Vse nerusko prebivalstvo mora zapustiti obmejne pokrajine. Vsi ti ljudje dobe policijsko odredbo, da morajo zapustiti dom in oditi s policijskim transportom. Potem o njih ni več sledu. —Prva prosta šola v Ameriki je bila ustanovljena v mestu Denham, Massachusetts, leta 1644. PEL« I0BIJ0 Del« doli moški za nočnega varha. Mo-' ra stanovati na prostoru. Zglasite se na 16201 Saranac Rd, (149) Badujte se gladkega, prijetnega okusa zares line pijače Pilsener Piva. Vzemite si zaboj P.OC. Piva domov za pravo gostoljubje. P.OC. se zdaj lahko dobi tudi v kantah. MALI OGLASI johnny Hayhurst iz Paw Paw, Mich., star 27 let, je izgubil vid v zadnji vojni. Ko je ozdravel se je posveta farmarstvu. Najel je delavca, da mu vozi traktor, drugo delo pa opravi vse sam. po e Stanovanje v najem V najem se odda 4 sobe odrasli družini. Za pojasnila pokličite UT 1-3669. BEER vali, samo da bi tekli hitreje — ,in flanelaste ipasove. Jeni, pri Lutzenu! Rusijo smo kakor da jim ogenj gori za gu-. Že dolgo je lažala gosta noč, bili pri Smolensku in ob Mo-zico!” 'in Rochas je če vedno razma- skvi! Španjolsko in Anglijo Sijal je od zadovoljnosti, in hova] v temi svoje velike ude.'smo kili povsod! Vso zemljo vsa stara vojačka veselost fran- ] Vse svoje življenje je bil pre- smo bili, bili gorindol in semin-coska je zvenela v njegovem študiral samo eno knjigo, o Na- tja! . . In danes da naj bomo zmagoslavnem smehu. Takšna poleonovih zmagah, ki je bila mi tepeni! Cernu? Kako? Saj Sistem splošne vojaške dolžno-1 nik v Afriki, seržant pred Sesti, ki stavi na noge ljudsko .bastopolom, poročnik izza Sol-armado, poučeno in vajeno po- j ferina — človek, ki si je pribo-korščine, opremljeno iz mogo- j ril svoje dostojanstvo- s petnaj-čnim materijalom, izurjeno v|stimi leti trdega življenja in ju-veliki vojski, ožarjeno še s svo- naške hrabrosti, a je tako pojo slavo izza svoje strelovite grešal naobrazbe, da mu je bi-zmage nad Avstrijo; inteligent-lo na veke nemogoče postati nost in moralno silo te arma- kapitan. de, poverjene voditeljem, ki soj „Ahi vi> go&pod( ki veste vse, skoraj vsi še mladi ter se P0jvj ne veste jega , . Da> prj Ma-izagranu, ko mi je bilo devetnajst let, in nas je bilo stotri- kore vrhovnemu poveljniku, ta pa se zdi poklican preroditi umetnost vojevanja, mož dovršene previdnosti in opreznosti ter čudovito bistrega pogleda. In v ptimeri s to Nemčijo se je osmelil pokazati Francijo; ostarelo cesarstvo, sicer se jo še vedno pozdravljano s plebisciti, toda gnilo v temelju, ker je oslabilo domovinsko idejo s tem, da je ugonobilo svobodo, postalo prekasno in le v svoje pogubo liberalno, cesarstvo, pripravljeno, da se poruši v hipu, ko ne bo moglo več tešiti gladu užitkaželjnosti, ki ga je razbrzdalo; armada, zares čudovito hrabra po krvni prirojenosti, še vsa v lavorikah Krima in Italije, toda pokvarjena s kupljivim nadomeščanjem, zapuščena v svoji rutini izza afriških vojska, preveč gotova zmage, da bi tvegala veliki napor nove znanosti; generali aasposled — večjidel srednje kakovosti, raiztekmani, ne kateri nevedni do .presenetljivosti, njim na čelu pa bolni, oibotavljavi cesar, prevaran od drugih, varajoč se sam v pri-čenjajoči se strašni aventuri, v katero se mečejo vsi na slepo, brez resne priprave, sredi strahu in zmedenosti črede, ki jo ženo pred klavnico. Rochas je poslušal zevaje, s širokimi očmi. Nosnice njegovega strašnega nesu so se bile napihnile. Naenkrat se je priče] smejati in razcepil čeljusti v silnem krohotu. “Vi 1 Kaj nam kvasite pravzaprav, in kaj pomeni vse to, te neumnosti! . . To nima zmi-sla, prebedasto je, da bi si človek ubijal glavo, da razume . . Pripovedujte to novincem, ne .pa meni, ki služim dvajset let!” Udaril se je s pestjo ob prsi. Sin zidarskega delavca Limoža-na, rojen v Parizu, navdan od mržnje do očetovega stanu, je bil šel z osemnajstimi leti med vojake. Kot srečen vojak je nosil telečnjak po svetu, deset- indvajset mož, niti enega več, in smo vzdržali štiri dni proti dvanajstim tisočem Arabcev . . Ah da, leta in leta, tam spod . . Ako se Prusi predrz-doli v Afriki, pri Maškari, ipri.nejo priti, jih spremimo domov zašla iz kolportirjeve škatlje v globino njegovega telečnjaka. In ni se megel pomiriti, in vsa njegova znanost se je iztrgala v ljutem vzkliku. niso izpremenili sveta!" In vzrastel je, dvigaje roko širi] in še vročičneje kakor drog zastave. “Glejte! tam so se danes udarili, novice imajo priti. Da, je bila legenda: francoski vojak, ki se klati po svetu med ljubico in med bokalom dobrega vina, ter:zavoj u je aeml j o med prepevanjem šaljivih refrenov. . .4------ _------- -----------— En desetnik, štirje vojaki, in “Avstrijoismonabil*pri}Casti-i|novice; dati vam jih hočem neprečtete armade so padale v glionu, pri Marengu, pri Au- jaz! . . Bili so Pruse, bili jih, prah. Isterlitzu, pri Wagramu! Prusi-da so iskali svojih koščic, raz- Mahoma pa se mu je razsrdil jo smo bili pri Eyilau-Ju, pri drobili jih kakor kruhove drob-glas. “Tepena, Francija tepena! . Te pruske svinje da bi nas 'bile, nas!” Stopi] je bliže in silovito za-zrabil Wiessa za ovratnik njegove dolge suknje. Vsa njegova visoka in mršava klativite-ška postava je izražala absolutno zaničevanje sovražnika, v popolni brezskrbnosti do časa in kraja. “Dobro me poslušajte, go- tine!” Pod temnim nebom je zletel ta hip glasen, bolesten krik. Ali tožba ponočnega tiča? Ali glas skrivnosti, ki je prišel od daleč, težak od solz? Vse taborišče, potopljeno v mrak, je vztrepetalo od njega, ki je raz-razvnel napeio tesnobo čakanja tistih počasnih, obotavljajočih se brzojavk. V oddaljeni pristavi, sveteč nemirnemu bedenju generalnega štaba, je gorela sveča više, z ravnim in nepremičnim plamenom cerkvene vo- (Dalje prihodnjič.) Biskri, pri Dellysu, in kasneje j— z brcami v rit v veliki Kabiliji, kasneje še pri mete, z brcami v Laghuatu — da ste bili z na- Berlina!” mi, gospod, pa bi bili videli, kako so tekli ti umazani izamor-ski falotje kakor zajci, kjer smo še pokazali . . In pri Se-bastopolu, gospod, prokleto, reči ni, da je bilo šala. Burje, da bi vam opulile glavo, pravcat voljči mraiz, venomer alarmi, in naposled ti divjaki, ki so rit, Razu-tja do Končal je s ponosno gesto, v vedrosti otroka in v zaverovanosti nedolžnega, ki ničesar ne ve in se ničesar ne boji. “Bogme to je tako, zato ker je tako!” Weiss, osupel, skoraj da prepričan, je hitel zatrjevati, da si ne želi ničesar boljšega. OBLAK MOVER Naša ipecielnost je prevažati klavirje in ledenice.. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1141 E. f 1. Si HE 27» -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride vi navzočnosti predstojnika ni uipal vmeževati v pogovor, SI PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDHUKV. OGRODJA IN ZA BARVANJI AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. vse razstrelili v zrak! To nam ^Maurice, ki je molčal, ker seveda ni branilo, da jih ne bi mi sputili v zrak — oh, z muziko v veliko peč . . In pri Sol- je naposled zasmejal z njim ferinu vas tudi ni bilo, gospod, vred: ta preklicani človek, ki torej zakaj potem govorite? ga je imel sicer za bedaka, m>u Da, pri Solferinu, kjer je bilo j e ogreval srce. Jean je istota-tako vroče, dasi je padlo tisti ko kimal z glavo ter pritrjeval dan več vode, nego ste je mor-1 poročniku, besedo za besedo, da videli v svojem življenju! ,Tudi on je bil pri Solferinu, Pri Solferinu, kako smo tam kjer je tako deževalo; in to so pometli Avstrijce; da ste jih vi- bile besede! Da so govorili vsi deli pred našimi bajoneti, kako voditelji tako — vraga bi se bi-so galopirali in se prekopica- li menili za manjkajoče kotle 1 1 ...................... ............................................— MOS ST. CLAIR AVENUE TRANK CVELBAR, iaatatt. WHISKERS SPECIALNO ČIŠČENJE FURNEZOV poceni! Ta specielnost velja samo za lastnike hiš, ki imajo furneze na premog V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE NEPOZABNE MAMICE Helena Nagode ki Je preminula in nas zapustila dne 27. julija 1944. Mama naša, mama mila, več ne čuje vaš se glas, let pet je že minilo, odkar ste zapustili nas. Snivajte le sanje sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam, da se vidimo v nebesih izprosite milost nam. Žalujoči ostali: V Flora, Ind., hči VERA KRAJIC in zet JOE KRAJIC V Clevelandu pa hči MARY ZBAČNIK in zet VALENTIN ZBAČNIK ter vnukinji VERA in ELEANOR KRAJIC. DO A BETTER JOB WITH THIS NEW MODERN FURNACE CLEANING EQUIPMENT S TO NOVO PRIPRAVO ZA ČIŠČENJE NAPRAVIMO BOLJŠE DELO Popravila in dele Telefonirajte zdaj za ZASTONJ Novi fumezi za vseh vrst fnmeze pregled fumeza na plin in premog Lahka odplačila na 3 leta HAROLD FURNACE CO. SPECIALISTI ZA ČIŠČENJE FURNEZOV V GREATER CLEVELANDU POSTREŽEMO VSEPOVSOD V OKRAJU CUYAHOGA PoUe Zdaj RA 9400-PrO^ČlHI ZaSlOIlj!