SLOVENSKA BGELA. I< »' I» o s i u v e n le d n i k. Cislo 21. V četvertek I. julija 1852. III. tečaj. S love n k a m. Sestrice drage ene domovine. Slovenske moje! težka sila vslanja; Nevihte jezi lipa se že vklanja, Branile jo, da treskom nepogine. Tud v naše persa glas ljubezni šine, Za krepko bran očestva, domovanja Iz nježnih sere navdušja kal poganja Preblagi kal ljubezni očelvine. Moža pogum vladuje naj v prostoli; Pa nježno ljuba ljub'mu se ovije. Braniti seréno v boja ga gorkoti. Pustite ptujšne kras v nemar slepije, V domačih šeg se lepšajte krasoti, Častile prešlih časov lepolije! h Bleda. Milica Ž. Andrasovski zvon v slovenskih goricah. C Narodna povest.) ^ eliko vejo v spodnem «Stajarju iz starih časov, posebno od cerkev i gradov pripovedovati. Med mnogimi povestmi je tudi ta od andrašovskega zvona dateč razširjena i se takole glasi: V starodavnih časih, ko so se v našej Slajerskej mnoge cerkve zidale, so se per svetem Andrašu zvoni kupili i s veliko svečanostjo v zvonik potegnuli. V jutro po tem pride cerkovnik zvonit; zvon pa ne dà glasü od sebe. Gre tedaj gledat, kaj bi kej bilo, in glej! zvon je bil s cunjami naphan. Teče berš k gospodu duhovnemu pastirju vprašat, kaj je kej storili. Oni mu vkažejo cunjo iz iz zvona vzeti in jih sožgati. Cerkovnik stori, kakor mu je bilo receno. Drugo jutro pride spet zvonit; zvon pa je sopet s cunjami naphan. Kakor včeraj jih tudi dans iz zvona pomece. Ko pa tretjokrat juternico zvonit pride, ne najde več zvonii. Nikdo ni vedel, kain da je zvon zginil. Dva dni čez to je bila binkuštna nedelja. Na toti sveti den so pastirji, kakor se še tudi zdaj godi, črede rano na pašo gnali. Mnogo jih je vkup prišlo, in veselo peti počelo, ko naenkrat u jednej močvarji pri Pesnici, „Polena" imenovanej zvoniti zaslišijo. Pervie ne vedo, kaj kej to zvoni, pa kmalo reče jeden zmed njih: »Veste kaj, pretečen teden je izhaja ua poi poli vsaki Četver» tek pri našej oerkvi jeden zvon zginul, golovo bode lukaj." Ko lo izusti, popade vse tiha groza in se p integama s čredami proti domu obernej(t. Tu povejo svojim gospodarjem vse, kar so vidili in slišali. Jeden kmet se poda to slišati berš k gospodu župniku, ter mu vse kar je slišal razodene. Župnik k lemu ničesar veliko ne reče, ampak krnela k mahu odpusti. Med tem so oni mladenči, ki so pri Poleni pasli k poznej božjej službi prišli in pri cerkvi drugim veliko pripovedovali, kaj so v jutro pri Poleni culi. Tak je v nedeljo o poldne že skoro cela okolica toto čudno zgodbo vedila, in povsodi se je samo od zvona govorilo. Solnce se je sèasom li dan nagnulo in prišla je temna noč. Ljudi gredó spavat, in ludi župnik se vleže v posteljo. Kmalo zaspi in vidi u sanji, kako čarobnice zvon iz zvonika vlečejo, ker še^ni kerščen bil. Po tem pride k njemu angel, ter reče: „Išči po celej Štajarskej osem černih volov, kteri morajo vendar ednega lela in ludi dvojčiči bili, Ako jih najdeš, idi k Poleni, kjer je zgubljen zvon, daj ga odkopali, pa vender se pri delu ne sine ne besedice govorili. Tedaj perprezi vsili osem volov, in golovo boš ti zvon dobi!, in ako ga imaš, tedaj se ne mudi, ga k mahu kerslili dati.« Tako govori angel k njemu in premine. Drugi den pokliče župnik precej svojega Jilapca k sebi, in mu reče: „Dragi moj! volja mi je, da greš ti po celej Štajarskej in osem černih volov, ki so dvojčiči, poiščeš in mi jih kupiš." Sluga ide od doma, in najde le po dolgem potovanju vole. On je kupi, in je domu svojemu gospodarju pripelje. Župnik pozove zdaj svoje ljudi vkupej in jih takole nagovori: „Dragi moji! zmiroin ste mi bili pokorni in poslušni, le samo zdaj še, in jas vas čem jako obdarovali. Vzamile lote černe vole in se podajte k Poleni, odkoplite inočvarjo, pa samo pazite, da pri poslu besedice ne pregovorile. V on daš njej globočini je zvon, klerega so čarobnice k dnu potonile. Da se pa nazaj dobi, k lemu je neutrudljivo delo potrebno.« Tako reče—ljudi pak se podajo po zapovedi k poslu, koplejo, da jim znoj čelo polija, dokler do zvona ne pridejo. Cerne vole zdaj dovedó in je priprezejo. Že je zvon precej visoko, ko jeden sluga reče: »Zdaj je že naš." Pri lotih besedah se zvon spet v globočino pogrezne, in še veliko bolj globoko kakor je prej bil. Ves trud je bil sedaj zastonj. Še sedaj, pravi ljudska pravlica, ga slišijo posebno o praznikih v globočini zvonili in k molitvi opominjati. — M a r. Z o r. Bolni pevec. K^aj pobešaš lak glavico Lipa, drago mi drevesce? Kiij ti vsako lak peresce Grenko le sepia žal i co 'i Kaj lak žaloslno prepevaš Tiček slavček med peresci'? Scer vesél si bil v drevesci Dans pa Žale lak razsévas? Tvoje, potok, mi šumljanje Žalno na ušesa bije, Val počas se dalje vije, Žalo mu je ovijanje- In ti dekle ovčarica, Dekle krasno, roža m'ada, Bivši zmir vesela rada, Kaj li danes žali lica? »Ah !« izdihne ovčarica Krasno dekle, roža mlada, Bivši zmir vesela rada Danes žalostnega lica: Lipa obeša tak glavico, Ah ker pevec Miloslàv je Zgubil drago svoje zdravje. In ga več ni na Iralico. In ga več*™ na tratico, Da bi peval krasne čine Slavne svoje domovine Skor pozabljene srolice. Miloslava ker ne cuje, Ino vira več ne pije Sercu sladke melodije, SJavček ličica žaluje. Za'osten je šum potoka Ker brez pevca Miloslava Se bridkost mu le zavdäva. Toraj potok milo joka. Kar si želel, ti je znano. Zdaj pojdi, in prosi boga, Jenja pevca da nadloga, Da mu zdravje spel bo dano. Toraj tudi meni prava Vsa je barva šla raz lica> Ker je pesem veselica Zaostala Miloslava. Kolikrat, ali! sini sedela Miloslavu na desnici Roko imela sim v ročici, In sva sercu s adke pela. Ali, kak bil je duša blaga, Kak Lil sercu inojmu drag je ! Vsaki stvarci bil on blag je, Vsaka stvar mu bla je draga. Kadar prišel je, ovčice So od deleč ineketäle, K njemu v skok in pok tekljàle, Se mu vlegle pred nožice. Oh kak se ga veselila Ta okrajina je cela! Zdaj pa gnjev jo je objela Oj ker njega je zgubila. — Opis nekterih slaroslavenshih bogov. Tri vsih narodih svela se najde vera in zaupanje na višja bitja. Samo pri tem narodu je ta misel boij izobražena kakor pri unem. Od začetka sveta je človeku bogoljubje prirojeno in nobena divja I ropa se v dogodivščini ne najde, da bi višja bitja, bogove po svoje ne častila. Ravno tako so tudi naši prededovi svoje bogove visoko častili in v sredini njih mehkočutnega serca vsajena rožica nabožmisti ni vednula, temuč se le od casa do časa lepše razvijala in cvetela. Naj imenitnejši njih bogov so sledeči. I. Peruti ali Parom je bil bog bleska in groma, bog pravice in sploh vsili prikazni in uspehov, ki jih oblaki, dež, toča in sončni žarki rode, laj tudi bog blagodara, rodovitosti in poljodelstva. Stal je obut na nekem stopu ; edno nogo je imel na zvon položeno Bil je strašno velike postave, |ilamtečega lica s dolgimi ušesmi. V desnici je deržal široko radlico, čerleno kot ogenj, u levici pa kopje s zastavo. Glava mu je bila sre-berna, lasje zlati, noge železne, vse ostalo truplo pa leseno. Kip (podoba) tega boga je stal večidel pri rekah, posebno uKieviin Novgo-rodu na Ruskem. Vse rastlike velikega slavjanskega naroda so mu darovale. V Iogih in gojzdih, ki so bli njemu posvečeni, nikdo ni smel lov loviti ali pa lésa sekati. Naj večo čast so mu pa skazovali skoz ogenj, ki je noč in dan pred njegovim obrazom gorel in svètil. Gorjé duhovniku, če je ogenj vgasnul; precej so ga k smerli obsodili. — Kader je kaka nevarnost protila, je ljudstvo k njemu priteklo ter mu darove iz domače životinje doprinašalo. Vervalo se je. da te bog vse liste v kamen spremeni, ki so lagali ali njegove darove na zlo obračali. V njegovem svetem logu je krojil duhovnik narodu pravico; bila mu je svela kot božja beseda. 2. S vanto v it ali Svento vid, bog junaštva in prorokovavec prihod-nih reči. Naj lepša njegova molivnica je bila na otoku /Jugani v Arkoui. Stala je vsréd mèsta na prostem kraju vsi h strani krasno okinčana. Na sredi mo-livnice je stal Svantovit prav mogočne in velikanske postave iz tverdega lesa. Imel je štiri glave, ki so na vse štiri strani svèta gledale. Urado je imel lepo počesano, lasje pristrižene; v desnici rog obilnosli in v levici lok. Zraven njega je bila ujzda, sedlo in velik meč s sreberniiu deržalom. Posvečen je bi! Svantovilu bèi konj, s katerim so božjo službo opravljali. Vervali so, da bog vsako noč na lam bèlem konju proti ne-prijateljem jaha. Zató so menili je bil vsako jutro ves zaprašen Arkon-ski Svantovit je imel k temu še 300 konjev in ravno toliko oborožjenih bojovnikov, kteri so pod prekrasno pisano sveto bandero do boja hodili. Sam višji duhoven je smèl konja kermiti in jezdili. Pred začetkom boja so upotrebovali konja k gadanju ali prerokovanju. Cri tej priložnosti je položil višji duhoven tri meče križema na zemljo pred SvanloviJevim hramom, čez ktere so polem konja peljali. Po drugih so zasadili štiri sulice v tla in dve so prek položili. Ako je konj po iskrenej molitvi duhovna desno nogo pervie vzdignili, je bilo lo dobro znamnje, ako pa levo, so deržali to za nesrečo in so tudi od boja za le den odstopili. Kot oznanovatelja prihodnosti so ga vsakega lèla po dokončanej žetvi s veliko slavnosljo častili Najpred je duhoven molivnico osnažil. Na najsvetejšem kraju se ni smel oddahnuti. Veliko veliko ljudi seje pred hramom vselej zbralo. Sedaj je prinesel duhoven rog obilnosli in je vpričo vsih ljudi pogledal, ali je vino ali medovina že pošla, ki se je lani v rog vlila. Ako je med lètom vino ali medovina pošla, je pomenilo slabo leto. Ako je pa rog še poln bil, je prerokoval dobro žetvo, in ljudi so se božjega dara veselili. Na to je izlil vino k nogam Svanto-vita in ga s drugim napolnil. V gorečej molitvi se je zahvalil za minulo rodovitnost in prosil za obilnost tudi v prihodnjem lètu. Po dokončanej molitvi je izpil rog, ga vnovič napolnil in lako spet bogu v desnico podjäl. Po tem je bil prinesen velik inedov kolač, za klerega se je duhoven vstopil. Ako je ljudstvo reklo, da ga ne vidi, je prosil, da bi ga zavolj velikosti kolača tudi prihodnje leto viditi ne moglo. Ko je duhovnik ljudstvo še enkrat k bogoljubnosti opomènil, se je razšlo in se cel dan pri gostijah radovalo. Velik grèh je bil, pri tej slavnosti le malo jesti in piti *). Skoz to, da se je vselej tretji del vojaškega ropa v molivnico oddal in se tudi od ptujih kraljev in vojvodov darovi Svanto\itu pošiljali, je njegov hram tako obogatel, da je Danski kralj Valdemar od najdenega zaklada, 12 cerkev postavili mogel. (Dalje sledi.) *) Glej tudi Böelo m. julija i85o. Z ni e s. Ogrsko = slovenske besé ti e. Fz več namenov podam Iti zbireieo Ogrsko-slovenskih beséd. Tri samo ovadim: I) da se pri nekterih besedah), kterih se nekoliko užč davno pri Slovencih v pisanji rabi, neuninomu jezikaniu, kakor da bi res iz Hrvat skoga «prijele bile, uprem; 2N. tla šče se liitli druge pri nas vdomačijo; ino 3) tla pokažem, koliko da šče je za Slovenski slovar nabirali. Le nekoliko jih zdaj ponudim : Bezianskih drugo pol nekaj. A, aber (si.); Bar wenigstens; bar bi — bar tla bi dass doch — ravno bar obschon Kiiz. (il. slovae.) ; H è sni wild (sl.i—bèsnoéa Wuth ; Blaznik Lästerer Barl (si). Bojna t= (si), vojna Krieg K. P. 88.; Bolèti dick werden (si), h'.; Bo I van brvno Götze Kiiz. Act. Ap. XVII. t (i