l,eto ll.i štev. 100 Pottnl« V Ljubljani, sobote dne 13. avgusta 1021 Posamezna štev. 30 par • V2Q K Uhaja Ob 4 zjutraj. gtana eelolatno , . 240 K mesečno. ...... 30 , tt zased, ozemlje. 360 a H inozemstvo .. 600 s Oglasi sa vaak mm viiine stolpca (58 mm) . 3 K mali oglasi do 80 mm itolpca (68 mm) . 1 . •JUTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto kn politiko. Urednl&tvoi Miklošičeva eeata it. 16/1 Telefon it 7» Upravnlštvoi Sodna oliea tt.& Telefon tt 8& Saten k*, pošt. ček urad* itev. Um Ljubljana, 12. avgusta. V Parizu sc rešuje šleško vprašanje. Francosko in angleško stališče si stojita nasproti prvo zastopa interese Poljakov, drugo zagovarja koristi Nemčije. Brez dvoma je za Francoze mero-dajno predvsem njih Buvstvo, ki je absolutno zoper »les boches* prevedeno seveda v politični preudarek, da je treba porabiti vsako priliko, da se zmanjša moč Nemčije in ojačijo njeni sosedje, s katerimi bo lahko francoska diplomacija v bodoče računala. Ta politični predsodek je kažipot Franco-lom tudi pri razsojanju kočljivega spora zaradi Gorenje Šlezije. Kako bi raz-ojali v slučaju, da bi šlo za popolnoma sličeu primer, kjor bi jih vodili le stvarni vidiki, o tem jo težje govoriti. Nasprotno pa hoče biti angleško (tališče bolj objektivno in stvarno, v kolikor sevoda ni že v tem premotriva-nju stvarnega [toložaja — načelen apri-orizem v presojanju srednjeevropskih narodnostnih problemov. Angleži so že ponovno izražali nazi-ranje, da bodi v Gorenji šleziji merodajno današnje stanje, kakor je prišlo do izraza s plebiscitom. S tem se sank-cijonirajo dosedanji uspehi gormaniza-rije. Temu nasproti so Poljaki mnenja, da ss je treba ozirati na voljo avtohtonega to je podeželskega prebivalstva, ki je z ogromno večino glasovalo za Poljsko, in da se morajo germanizi-rana mesta prilagoditi okolici, ker so nastala na podlagi priseljevanja tujerodnega prebivalstva. Isto zahtovo zastopajo francoski referenti, dočim polagajo Angleži večjo važnost na narodno voljo industrijsko - rudarskih središč ter mest, brez ozira na to, kako so nastala. Da zastopajo Angleži tako stališče, Je čisto umljivo, saj so se sami na isti način, kakor Nemci v šleziji, naselili, vdomačili in zagospodovali po neštetih pokrajinah vsega sveta, Amerike s Kanado. Avstralije, južne Afrike in drugod. Njim jo popolnoma vseeno, kako je prišlo do današnjega stanja, zanje je merodajno trenutno narodno-politič-no mišljenje prebivalstva. Nanje ne napravlja vtisa dejstvo, da je celo nemška uradna statistika naštela leta 1S10 v Gorenji Šleziji 52-05% poljskega prebivalstva; zanje je merodajno le, da so Poljaki dosegli pri plebiscitu komaj 40 odstotkov glasov — o drugih motivih angleške politike to pot no govorimo. In pri tem je za Poljake posebno usodno, da so domala vsa mesta Gorenji Šleziji razmeroma velika in ;la glasovi mnogoštevilnih nemških doseljencev in germaniziranih domačinov tako težko padajo na tehtnico. Prohlem je tedaj v Gorenji Šleziji tudi danes se: ali naj bo v na pol raz-narodovanem ozemlju za — državno pripadnost merodajno germanizirano mesto, ali avtohtona poljska kmetssa okolica. To je problem, ki je pereč na mnogih predelih slovanske zemlje in ki je ravno nam Slovencem tako dobro znan. Mi smo se postavili na celi svoji severni meji na stališče primar-nosti, na stališče okolice in smo s tem zmagali v bivši Štajerski, dočim smo na Koroškem podlegli. Po preteku ene generacije bi mogli poklicati onega ?meriškega izvedenca, Miles se je menda imenoval mož, ki je šel pogleda.t našo severno mejo ter hitro konstati-ral, da je to vse nemSko; tega moža bi tedaj, čo bi bil še živ, spremili po našen rešenem obmejnem predelu, pa bi konstatiral, kdo biva tod in čigava j'i ta zemlja. Mi tedaj šleški problem prosmatra-tfio popolnoma enako Poljakom, dočim moramo angleško stališče zavrniti za celo nemškoslovansko mejo, ne le za Šlezijo. Uspeli shodi min. dr. Kukovca Trbovlje, 18. avguata. (Izv.) Danes dopoldne ob 9. url se je pripeljal v Trbovlje minister za socialno politiko dr. Kuko-vec, da ee seznani z razmerami v trboveljskem rudniškem revirju. Trboveljčani so pripravili ministru sijajen sprejem. Hiše, tudi kmetske ln delavke, so v zastv vah; ve« kraj je v prazničnem razpoloženju. Od 9. naprej j® sprejemal g. minister v pisarni rudniškega ravnateljstva depu-tacije delavcev, poduradnikov in uradnikov, učiteljstva, Sokola, krajevnih odborov JDS iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, zastopnike narodnih društev itd. Ob 8. popoldne Be je vršil pri Forteju izborno obiskan politični shod, katerega so se udeležili tudi številni rudarji vseh strank. V obsežnem, zanimivem govoru je naslikal minister dr. Kukovee politični položaj poudarjajoč pomen sprejetja ustave. Med njegovim govorom je prišlo do ponovnih spon anih manifestacij za državno in narodno edinstvo. Ob 7. zvečer se je g. minister zopet odpeljal. Celi dan ni origlo do nikakih incidentov. Celje, 18. avgusta. (Izv.) Sinoči se je vršil sestanek obrtnikov in trgovcev; predsedoval je gosp. Rebek. Minister za socijalno politiko dr. V. Kukovee jo razložil v izčrpnem govoru dolo vlade zlasti na gospodarskem in socijalnem polju. Dotaknil se je pri tem tudi komunističnega vprašanja, poudarjajoč, da pomenja komunistični pokret ravno za trgovski in obrtniški stan posebno nevarnost* Obširno jo razpravljal o raznih delavskih vprašanjih. ki so v tako tesni zvezi s splošnim narodnim gospodarstvom. Po govoru ministra dr. Kukovca se je razvila živahna razprava, v katero so posogali gg. Rcbck, Stenuecki, Bizjak in številni drugi. Na razne očitke jo poudaril dr. Kukovee, da je pač dolž nost vsakega, ki predstavlja kako stanovsko organizacijo, da spozna tozadevne zakone in naredbe, ker -icor vzbuja s svojim nastopom upravičen sum demagoštva in širjenja malkon-tentstva. Vsa ministrova izvajanja so žela živahno odobravanje. Protimadžarska demonstracija v Pečuju PREBIVALSTVO HOČE OSTATI POD JUGOSLAVIJO. — SPLOŠNA PROTESTNA STAVKA. - PRIPRAVE NA OBOROŽEN ODPOR PROTI MADŽAROM. Prekinjeni e angleško - francoskih pogajanj LLOYD GEORGE ODPOTOVAL V LONDON. Pariz, 12. avgusta. Kakor poročajo li-1 dejo po tem predlogu Nemcem n« le vsa sti, so se vrSila včeraj popoldne v Rom- j večja mesta in Industrijska središča, tem- bouilletu pri predsedniku, Millerandu posebna pogajanja med Lloyd Georgem in Briandom. Millarand se. razgovorov osebno ni udeleževal in so omejil le na izjave, da se popolnoma strinja z Brian-devim stališčem. Ob 4. uri popoldne sta Be vrnila Llovd Gcorge in Briand v Pariz. Ministrski predsednik je po svojem povratku sprejel Loucbeurja, ki mu je sporočil o skrajnem popuščanju francoskih izvedenesv. Malo pred 5. popoldne sta se podala Briand in Loucheur v hotel «Grillon», kjer so se nadaljevala pogajanja z Llovd Georgem. Medtem je angleški ministrski predsednik sprejel italijanskega ministrskega predsednika Bonomij* in ministra zunanjih poslov Della Torrctto. V razgovoru jo izjavil Lloyd George, da jo stavil obsežne predloge, ki obstoje v tem, da so že dovoljene koncesije popravijo v korist Poljakom. Kakor potoča «Matin», pripa- več devet desetin industrijskega trikotnika. Briand j« izjavil, da bodo francoski izvedenci o angleških predlogih zve čer izdelali poročilo, ki ga. predloie ministrskemu svetu. Llojd George je sporočil, da mu poslal Devalera pismo, zaradi česar i« treba takoj sklicati anglelki kabinet. Prosil je Chambcrlaina, naj skliče ministrski svot za v soboto zjutraj, zato namerava popoldne Pariz zapustiti. Listi poudarjajo, da nikakor nc gre za prelom pogajanj, tomvoč za kratko pre-klnjenje, kor so bodo lord Curzon in angleški izvedenci še nadalje udeleZovali sej vrhovnega sveta, ki pa nu bo smel razpravljati o gomjefleškem vprašanju. Pariz, 12. avgusta. (Izv.) Llovd George bo nocoj odpotoval v London, kjer se vTŠi jutri vaihu ministrska soja, na. kateri pade bržkom končna odločitev v irskem vprašanju. Slezki spor predložen Zvezi narodov Peeuli, 12. avgusta. V znak protesta proti evakuaciji Baranje, se je tukaj "rogk-Ua gc. ualna stavka. Po mestu se pomikajo manifestacij-ski sprevodi, katerih se udeležuje okoli 30.000 meščanov in delavcev, ki protestirajo, da se naše obl eti in vojska umikajo iz Baranje. Pre- bivalstvo se nahaja v največji raz-bu.jenosti. 20.000 delavcev Je izjavilo, da se bodo do konca in z orožjem v roki borili, da ne pridejo pod madžarsko oblast. Pri manifestacijah so se pripetili dva aH trije manjši incidenti, ki so jih povzročili Hor-tyjcvi agenti. Zmaga albanskih vsfašev MIRIDITI PREPODILI VLADNE ČETE. BEOGRAD, 12. avg. (Izv.) Vesti z albanske meje poročijo o popolnem preobratu političnega položaja v Albaniji Mlrldltskl vstašl, ki so se morali pred vladnimi četami umakniti v gore ln deloma na našo mejo, so se v gorah zopet zbrali in navalili v torek z vso silo na vladne oddelke pri Zepl. Po dvodnevnih bojih so ostali vstašl zmagovalci. Napodili so vladne čete v beg proti Jugu In zahodu; večji del mlrldltskega ozemlja se nahaja zopet v oblasti vstašev, ki se približujejo zopet Orošlju. Manjši oddelki vladnih čet so prišli pri umiku na naše ozemlje, kjer ao Jih naše straže zajele, razorožile In Internirale. PRIZREN, 12. avgusta. Pred nekaterimi dnevi se Je opazilo zelo živahno gibanje albanskih čet ob vsej našt obmejni črti napram Albaniji. Iz Albanije so na naši strani razšlrjevall mnogoštevilne proklamacije v albanščini, v katerih ee obmejno prebivalstvo pozlvlje na vstajo. Prebivalcem svetujejo, naj takoj ubijejo vse plemenske prvake, ki so nam naklonjeni, ki so Izdajalci albanske neodvisnosti ter plačanci sovražne države. Pariz, 12. avgusta. Vrhovni svet je sprejel nastopne odločbe: Vrhovni svet sklene, preden se odloči glede razmejitve med Nemčijo in Poljsko v Oornji Šleziji, da v zmislu člena XI., § 2. pakta zveze narodov predloži težkoče, ki jih povzroča ra.-rr.cjitev, svetu zveze narodov, ka- terega naproša, naj mu sporoči svoje nazlranjc o razmejitveni črti, katere imajo ugotoviti zavezniške In pridružene drža o. Z ozirom na položaj v Oornji Šleziji se naproša zvo.a narodov, naj smatra to zadevo za skrajno nujno. POBOJI MED FAŠISTI IN KO-MUNISTI. Bologna, 12. avgusta. (Izv.) V Lu-žu-Romagni je prišlo do novih spopadov med fašisti in komunisti. V spopadu je bilo ubitih pet oseb, večje števil; pa ranjenih. Ko se je v Poraagni zvedelo za boje v Lugu, je DriSlo do pobojev tudi v drugih krajih, kjer je bilo tudi več žrtev. FOSCHINI ZOPET NA REKI. Reka, 12. avgusta. (Izv.) Italijanski državni komisar, admiral Foschi 'ii, se je vrnil na Reko in prevzel ivoje posle. Radikatsko - demokratski sporazum Nadaljna pogajanja vodi dr. Žerjav. Zagreb, 12. avgusta. «Riječ» poroča iz Beograda: Danes so se sestali radikalni in demokratski delegati zaradi pogajanj o določitvi delovnega programa. Radikalni delegati so izrazili željo, naj bi se najprej razpravljalo o vprašanjih, ki so v zvezi z delom narodne skupščine, potem pa so pojasnili svoje nazira-nje o zakonu glede samouprave, invalidov, uradništva, pomoči poljedelcem, zaščite delavcev itd., katere bi morala sprejeti skupščina. Demokrati so izjavili, da ostanejo pri svojem prejšnjem naziranju in da pristajajo na to, da sc sprejmejo , ti zakoni. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri. Becgrad, 12. avgusta. (Izv.) Ker sta člana demokratskega kluba, Voja Veljkovič in Voja Marinkovid, ki sta kot delegata vodila pogajanja z radikale! odsotna, bosta vodila pogajanja gg. Davidovič in dr. Žerjav. Ker je sporazum glede skupnega delovnega programa obeh najmočnejših strank v parlamentu že dosežen, se bodo vršila pogajanja sedaj glede posameznih točk. Konfcrcnce se bodo nadaljevalo v tekočih dneli. STROKOVNE V1NICARSKE ŠOLE. Beograd, U. avgusta. (Izv.) Ministrstvo poljeprivrede je rešilo, da se osnuje strokovna viničarsk? šola v Mostarju in Y Mariboru, Uničujoča obsodba ital. politike IZJAVE BIVŠEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA GIOLITTIJA. Rim, 12. avgusta. (Izv.) Bivši ministr tki predsednik Giolitti je izjavil dopisniku »Mcssaggoraf, da nima preveč zaupanja v dolgo življenje sedanjega kabineta Bonomi. Dvomi, da bo mogel v sedanjih razmerah Bonomi s sedanjo parla- ;n jrugc visoke osebnosti, mentarsko večino premagati težave, ki se pojavljajo v notranji politiki. Na vprašanje, ako se misli Giolitti u-makniti iz političnega življenja., ee je Giolitti nasmehnil in rekel, da jo delo druga stran njegovega življenja. Ko ga jo dopisnik vprašal, zakaj ni prevzel ponovno sestavo nove vlade, je Giolitti rekel, da so ee mu prizori v parlamentu tako pri6tudili, da ni mogel več ostati na čelu vlade. Divjaško obnašanje fašistov in socialistov mu je bilo tako zoprno, da ni na noben način mogel spre-;eti sestave nove vlade. NaSa pomot Rusiji Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Mini strski predsednik Nikola Pašič je j g0fnS proglas Šta!. SO' pozval patrijarha Dimitrija in člane. —•• •"« « -Rdečega križa, da se sporazumejo, na kak način bi se priskočilo na pomoč gladujočemu ruskemu narodu. Izgleda, da bo to vprašnje rešil ministrski svet, ker se naša država pridružuje mednarodni akciji zveze narodov in Rdečega križa. Za dne 22. avgusta je sklicana v Ženevo konferenca zastopnikov vseh držav, ki so .se izjavile, da so pripravljene priskočiti Rusiji na pomoč. Našo državo bo zastopal predsednik Rdeče- KARLISTIČNA DEMONSTRACIJA NA M/ "*ARSKEM. Budimpešta, U. avgusta. (Izv.) Dr«^«!v! 7nfn ntvtnia italijanski ga križa Mile Budisavljevid in ■ mj sredstvi. Zato obsoja italijanski ženevski 'onzul Nikola Petrovič. i proletarijat borbo, ki se je poslužujejo nahujskane mase po neodgovor ANGLEŠKI POSLANIK NA BLED. PRIDE nih faktorjih. V pozivu se vabijo vse socijalistične frakcije, da se naj Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Angle- združijo v močne vrste in stopijo škl poslanik ..a našem dvoru se" je j skupno v vrste borcev za dosego vrnil iz Londona in odide na dopust!vlade italijanskega proletarijata. na Bled, češkoslovaški poslanik Ka- j lina pa odpotuje za dalje Časa v, ,NEVTRALN0CT ZAVEZNIKOV jŠfavoniaSM - 900 Prago. ' rn5m TttDčVFM CDORII Ljub. strone tovarne in livarne S60. . V GRSKO-TURSKEM SPORU. >TJrbov. premogokopna družba 800. Zagreb, devize: Berlin 205 — 20ft, Milan 728 — 733, London 612 — 014, Newyork kabel 165 — 167, ček 164.50 — 165, Pariz 1310 - 1820, Praga 207 — 208.50, Švica 2825 — 2835, Dunaj 16.10 —■ 16.85, Budimpešta 48 — 49. V a 1 u t c: dolar 163.75 - 164.50, avstrijske krono 18 — 19, rublii 19 — 23, napoleoni 580 — 585. marke 209 — 211, leji 214, souve-reign 680 — 700, liro 724 — 725. Banka za Primorje 825 — 850. Trg. obrtna banka 240 — 245. Hrv. eskomptna banka 657 — 660. Brodska banka 420 -- 130. Jugoslovenska banka 532 — 537. Ljub. kreditna banka 820 — S50. Narodna banka 525. Praštediona 5130. Rečka pučka banka 400 — 415. Srpska banka 710. Eksploatacija drva 700 — "20. Gutma.ii 1280 — 1330. Goranin 520 — 600. Narodna šumska, industrija 500 — 600. iNašička indistrija drva 545. Dubr. par. družba 410O. WASHlNGTONSKA KONFERENCA. Washlngton, 12. avgusta. Povabilo razorožitvene in pacifistične konference je bilo doslej odposlano Angliji, Franciji, Japonski, Kitajski ln Italiji. V zmislu besedila povabila spored pogajanj ne bo omejen, vendar bo zavzemalo prvo mesto pogajanje o razorožitvi na moriu. Pariz, 11. avgusta. Vrhovni svet je včeraj dopoldne nadaljeval razprave o politiki, ki se ima voditi v Orientu. Soglasno je sprejel ta-Ie sklep: Zavezniške vlade sklenejo, da bodo strogo varovale nevtralnost v grško-turškl vojni, t. j. zavezniške vlade se strinjajo s tem, da ne bodo posegle v boj s kakršnokoil pomočjo. Beograd, valute: dolar 4t.50, lo,ji 55.65, marke 51.75, napoleoni 171 — 175, devize: London 153.75. Pariz 328.25. Ženeva 705, Praga 52, Solun 215. Dunaj 4.75, Berlin 51.60, Milan 183, Sofija 0.2O. Zaradi neviht in nalivov so bile sinoči telefonske zveze na daljše proge tako slabe, da smo mogli sprejeti le par kratkih vesti. Vse drago je moralo odpasti, med tem tadi borzna poročila s severa. Prekomorska Italija »Piccolo della Sera* priobcuje jiod gornjim naslovom člauok znanega žur-nalista. Sflvija Doliclia; vilnnck zasluži tudi naSo pozornost, zato prinašamo Klavne odstavko iz njega. Dolich piše: ' primerja. propagando, ki so jo vršili med svojimi rojaki amerikanski odbori Jugoslovanov, Čehoslovakov, 1'oljakov, Albancev in drugih za zmago svojega političnega ideala - propagando I.;'1 i jo, notom je igrala Italija v resnici žalostno figuro. Danes šole so končno pričenja razumevati, da mora postati izseljoništvo oden bistvenih čini tel jo v v zunanji politiki. Nekdo jo pred kratkim apeliral na Italijane v tujini, da priskočijo na pomoč, da so zmanjša gospodarska kriza Italie. Toda danes je prevelika razlika v Čustvih, preveliko medsebojno nerazumevanje, da bi mogli prekomor-ski Italijani čutiti potrebo pomagati domovini. Da bi se to doseglo bi morala vlada pričeti z dalekovidno politiko, ki si stavi za nalogo, da uvažuje Italijanske izseljoništvo, ne (la bi zadela politično občutljivost držav, kjer uživajo naši izseljeniki gostoljubje. Vrhu tega je potrebno, da so naši uradniki v tujini prežeti z zavestjo o visokem pomenu svoje misijo, da se zavedajo, do. niso birokrati, ampak agenti italijan-stva. Ti imajo nalogo, da organizirajo italijansko izsojjemškc mase tako, da jim vcopijo močan čut skupnosti z njihovo oddaljeno domovino. Nase bojno ladje morajo pogosto obi-skavati naše kolonije. Naši politiki se morajo podati v tujino, da uvidijo, da jo parlamontarna politika, ki ne dela na Montecitoriju, revna, ker milijoni po vsem svetu razkropljenih rojakov pričakujejo od Kima dejanj iu ne besed. Gre za tem, da se organizira masa proletariata. Ne edina, razkropljena, večkrat od gladu izmučena, je bila masa proletariata izrabljana od vseh. čas je. da preneha biti proletariat proizvajalce bogastva samo za druge. Da sc pa to zgodi, je potrebno, da misli Italija vedno in ljubeče na svoje, po vsem svetu razkropljene sinove. Kadar bodo dosegle laške kolonijo in Italija gospodarsko in nacionalno skupnost, tedaj bo mogla Italija v svetovni politiki igrati res odločilno vlogo.* Tako italijanski zurnallst. Brez vse-ga hi mogli v prav mnogih oziiih za-meujati v članku »italijanski* z »jugoslovanski* in dobili hi za naše razmero zelo potreben in pomemben članek. In to jo eden glavnih vzrokov, da seznanjajo slovensko javnost s člankom laškega žurnalista, ker upamo, da vzbudi vsaj nekoliko med nami zanimanje za prekiuorske Jugoslovane. Narod se nc konča z državnimi mejami, zavedajmo sc tega in našo bogastvo bo pomnoženo. jem delokrogu. Pet Sol se bo s prihodnjim Šolskim lotom razSirilo, v Čezne-lovcih pa ustanovila nova enorazredni-ca, da se omogoči šolski obisk tudi ciganski deci, kateri pa bo treba skrbeti tudi za obloko in učila. Ljudsko š<38st¥0 v SPretomuriM V Prekmurju je bilo koncem pretek-. lega šolskega leta 3? državnih, 3!t; rirusko-katoliškib cerkvenih. 13 prote-i stantsklb cerkvenih. 1 židovska cerkvena in 6 občinskih šol. Od toh je. bilo: | •'15 enorazrednic s 35 razredi; ■lu' dvorazrednic z 82 razredi; 11 trirazrednic s 33 razredi: 5 štirirazrednic z 20 razredi in 2 petrazredniči z 10 razredi. Skupaj je bilo v Prokmurju torej 1> 1 f ljudsKih šol s 180 razredi, .Slovenskih šol jo 72, madžarskih V. j in nemško 3. Sa slovenskih šolah je! bilo v prošlom letu 13.784 otrok, nai madžarskih 2753 in na nemških 250; na. vseh šolali v Prekmurju skujvij torej 15.7»38. Poučevalo je na navedenih šolah j kom e n minulega šolskega leta U uči-j teljev in 18 učiteljic, vsposobljenih iz j slovenskega učnega jezika; 1 Hrvat: 57 učiteljev in 27 učiteljic, vsposoblje-nih iz madžarskega učnega jezika, in 11 učiteljev in 17 učiteljic brez izpita. Skmtaj torej 145 učnih moči, tako da za ostale razredo primanjkuje še 35 učiteljev, odnosno učiteljic. Vsi madžarski učitelji bodo morali do 31. novembra položiti izpit iz slovenščine. Na včerajšnji seji 'višjega šolskega sveta se je vršila živahna razprava o prekmurskih šolskih zadevah. Izčrpen referat je podal višji šolski nadzornik Gaugl, ki je Ijudskošolsko vprašanje Prekmurja temeljito proučaval. Višji šolski svet je sklenil v svrho lažje pridobitve potrebnih učnih moči predlagati pokrajinski upravi, naj se izplačujejo učiteljstvu v Prekmurju zopet stare dnevnice, odnosno da se mu prizna ugodnost, da, se pri odmeri pokojnine šteje osem mesecev prekmurske službe za polno leto. Potrebne izpremembe v učnem osobju sme izvesti p-edsedstvo Viš. šol. sveta v svo- Pokrajinski namestnik v Novem mestu Novo mesto, U. avgusta. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar so je danes ob pol sedmih zjutraj odpeljal iz Ljubljano v Novo mesto, kamor jo prispel ob devetih. Na poti, kjer so je peljal pokrajinski namestnik, staj bila Trebnje in Mirna peč v zastavah. | Istotako je Novo mesto, kjer so jo vr- j I šil slovesen sprejem, v zastavah. Pred glavarstvom je pozdravijo po-j I krajinskega namestnika mnogoln ojnoj i občinstvo, narodna društva. Sokoli, So-! jkoliee iu sokolski naraščaj. Pokrajin-1 jskeinn namestniku se je najprej javil j vladni svetnik in vodja okrajnega gla-| varstva dr. Vončina. Hčerka g. vla 1 - j j nega svetnika je izročila soprogi g. | I ministra šopek v pozdrav. Nato je i pozdravil pokrajinskega namestnika j i na čelu občinskega odbora župan R«w-; j man, za njim prošt dr .F.lbert imenom' ! novomeškega kapi tel ja in dr. Vašič i j kot starosta Sokola. Neka Sokolica ;el s pozdravnim govorom poklonila na-! i mestniku šopek. Po zahvalnem odgo- j |voru se je namestnik podal na glavar-j i stvo, kjer je dopoldne sprejemal obl-! | čajne doputacije in poklouitve. Po končanem sprejemu je napravil j posote pri predsedniku okrožnega so- • dišča dr. PolcnSku in proštu flr. KI -! Po svetu — Veslo razpoloženje na pariški konferenci. Posebni dopisnik londonskega »Observerja* javlja iz Pariza, da vlada na konferenci jako dobro razpoloženje. Svoj veliki govor je Lloyd George zabelil z raznimi dovti-pi in jo govoril ves čas z nasmehom, tako. da "nikdo ni mogel smatrati, da angleški preniijer to resno misli, ka.r govori. V istem tonu je govoril tudi Briand. Ko sta po konferenci odšla Lloyd George in Briand na obed, sta se smejala. Pri debati o delu strokov, n Jakov za f ležijo jo menil Lloyd George, da hi bilo najbolje, ako bi strokovnjake zaprli in jih hranili z vodo in kruhom, ker bi potem gotovo našli po-voljen Izhod. Briand je snioje pripomnil, da bi nc bilo napak, ako bi strokovnjakom dodal tudi nekaj dara, kor bi se na ta način olajšal sporazum. — Izvanredno zasedanje bolgarskega1 sobranja. Iz Sofijo poročajo, da je mi-i nistrsl.i svet sklenil, sklicati sobranje i (ine 27. avgusta v izvanredno zaseda-! nje. Obenem bo obvestil ministrski svotj predsednika vlade Stambolljskejra in finančnega ministra Tociakova, da naj so takoj vrneta iz inozemstva. Na | dnevnem redu sobranja je predvsem izjemni zakon proti komunistom, ki so začeli v zadnjem času s podvojeno prntidrzavuo akcijo tudi v Bolgariji. ded« fmena prizadetega profesorja Gre za g. prof. Vazzaza. ne za Vanc*, Sa, kakor je bilo objavljeno. 4- Razprava o finančnem zakonu, Iz Beograda poročajo, da bo je v mj^ strstvu financ sestala finančna komiti. ja ki bo končno redigirala finančni za, kon za loto 1921./22., ki mora bi« go. tov do 1. septembra,_ nakar ga dobi razpravo zakonodajni odbor. hert.u. Ob trinajstih jo priredil banket, na katerem je v svojem govoru pro-; bert na katerem je v svojem govoru p slavljal pomen Vidovega dno za srbski in za naš troimeni ujedinjeni narod ter končno napil našima najvišjima predstavnikoma državne edinosti kralju Petru 1. in regentu prestolonasledniku Aleksandru. 7,a ministrom je najprej govoril župan Rozman, potem prošt dr. Elliort in končno šo dvorni svetniki Suklje. Popoldne ob 17'80 se je pokrajinski i namestnik odpeljal v Toplice, ki sol bilo v zastavah. Pri vhodu v Toplice; je bil postavljen slavolok. Namestnika jc pričakovalo številno domače občin-1 stvo. Sokoli in Sokolice, Bralno in pevsko društvo, šolska mladina ln požarna braraba. Kot prvi ga jo pozdravil župan Pečjak, nato župnik Erža.r, starosta Sokola dr. Konvelinka, nadučltelj Oregorc v imenu učiteljstva ter Bralnega ui pevskega društva, načelnik gasilnega društva Polko in upravitelj invalidskega doma Roš. Ob devetnajstih jo gospod namestnik priredil čajanko. Med čajanko so se mu poklonili nekateri okoliški župani in župnik Vole iz Soteske v imenu duhovščine. Ob 21'30 se je pokrajinski namestnik vrnil iz Toplic, ki so bile slavnostno razsvetljene. Ob 20'30 se je vršila ba-kljada z godbo na čoln. V sprevodu so korakali Sokoli, Sokolice in sokolski naraščaj: Pevsko društvo, godba in beograjska akademska omladlna, ki se slučajno nahaja v Novem mest«, so mu pred glavarstvom priredili pod-oknioo. ALI STE ŽE KUPILI SREČKE SOKOLSKE EFEKTNE LOTERIJE V NOVEM MESTU? ŽREBANJE DNE 20. AVGUSTA T. L. — GLAVNI DOBITEK 60 TISOČ KRON. SREČKA STANE EN DINAR. -f Samoobsodba. V včerajšnji »Ju-| goslaviji* beremo: »I/agonia dej co-l inunismo jugoslavo*. Pod tem naslovom pi>e neki U. Urbani v fašistov-skeni glasilu «11 Popolo di Trieste*, da jo v Jugoslaviji komunizem, toliko kakor mrtev. In lo je edina resnica, ki jo v vsem dolgem članku. Ker vse drugo pa prevladuje želja, da pokaže Jugo-slavijo v najslabši luči iu pri tem s.e ne ustraši niti takih gorostasnosti, da pravi, da je vos zakon proti komunistom porojen samo iz maščevalnosti Priblčoviča. ki se hoče maščevati nad Hrvati in Sloveuci, ker so glasovali proti ustavi. Dasi neradi, moramo vendarle pripomniti kot opomin slovenskim listom, da opira Urbani svoje trditve na citate slovenskih listov. Kdo so ti slovenski listi, ki so voda na fa-Sistovski mlin, naj pogledajo prizadeti urodniki sami. «11 Popolo di Trieste* od 6. avgusta ima vsa ta imena. — Da »Jugoslavijinim* urednikom ne bo treba iskati imen toh slovenskih listov, povemo, da se fašistovsko glasilo v Trstu opira v svojih napadih na našo državo na članke in notice, ki so izšlo v »Jugoslaviji* in »Slovenca*, katera dva lista, navaja v gori citirani številki imenoma. -f- Masaryk pride v Beograd. Iz če-hoslovaških političnih krogov prihaja, poročilo, da predsednik čehoslovaSke republike dr. Masaryk, ki se je popolnoma zdrav vrnil Iz Italije, v kratkem oficijelno obišče Beograd. Pozneje obišče Masaryk tudi Pariz. -r Pomorski zakon za Jagoslavijo. Ministrstvo pravde je odredilo posebno komisijo, ki ima nalogo, sestaviti v najkrajšem času načrt za pomorski zar kon za Jugoslavijo. Člani komisije so: zagrebška vseučiliščna profesorja dr. Šilovič iu dr. Stražnicki, dr. Verona, član stola sedmorice, in dr. Magan, docent zagrebškega vseučilišča. V slučaja potrebe bodo v komisijo poklicani še eksperti za posamezna vprašanja. + Neumljiv sklep. V naši včerajšnji beležki pod tem naslovom se je vsled telefouičnega sporočila vrinila napaka Šport in turistiha DESETLETNICA ŠPORTNEGA KLUBA «ILIRIJA« 13. 14. IN IS, AVGUSTA T. L. Lahka atlettka: V soboto dne 13. t. a otvorl proslavo desetletnice lahkoatletič ul meeting na prostoru S. K. Ilirile. Mce. tinga sc udeleže tekmovalci iz Ljubljane, Zagreba, Maribora in Celia. Prvi na. stop izvrstnih zagrebških atletov, ki so dosegli že mednarodne zmage, je zj razvoj naše domače atletike posebne važnosti, DrugI del tneelinga sc vrši v nedeljo dne 1-1. t. ni. ob 17. url. Plavanje: V nedeljo dne 14. t m. oi 10. uri sc vrte ob čolnarni Ljubljanske, ga S. K. na Ljubljanici tekme v plava, niti, skoku in waterpolo-igrl. K tekmi It prijavljenih mnogo tekmovalcev in tek. niovalk. Nogomet: V nedeljo ob pol 16. url Igra. ta dva kombinirana tcama naraščaja, ki jc žc izborno treniran in nudi publiki res lepo igro. — Ob IS. uri tekmuje rezerva Ilirije v novi postavi s Sparto, ki nastopi istotako v najboljši postavi. — V po. nedellek dne 15. t. m. ob tričetrt na IS, se vrši finale za prvenstvo Slovenijt med Ilirijo in Atletiksportkluboro iz Ct. Ija. Prva tekma med sedanjima rlvalo-ma za prvenstvo v Slovenlli dne 17. Julija je končala neodločno 4:4 in se mora zato dne 15. t. m. ponoviti. Za izid te odločilne tekme vlada naravno veliko zanimanje. Ženski rokomet: V soboto ob 18. url se vrSI na prostoru Ilirije rokometni tekma med Ilirijo in Slavijo, kl nastopi s tem prvič pred Javnostjo. V ponedelltk ob pol 17. uri se vrši nadal|e revanžna tekma Ilirija : Jadran. Cvetlični dan, ki se priredi v ponedeljek dne J5. t. m. dopoldne, se priporoča ljubljanskemu občinstvu v naklonjenost, kakor Jo zasluži desetletno naporno delovanje kluba v prid telesni vzgoji in slovenskega športa. Prijateljski sestanek v hotela 'Tivoli' v poncujljek dne 15. t. m. ob 21. url zaključuje proslavo desetletnice. Razdelil« se bodo na njem zmagovalcem Iz atlc-tičnih in plavalnih tekem častne kolajne. Poskrbljeno bo za godbo in ples. Dan Jugoslov. Matice na Bledu dne 14. avgusta t. I. Dopoldne: prodaja cvetlic. Popoldne: javna tombola pred zdra> viliškim domom, javen koncert in ljudska zabava. Za tombolo Je nabranih nad 200 do bitkov. Glavni dobitki tombole bodo; Teliček, jagnjc, prešibek, krasno japonske vaze, sodček piva, zaboj stekleni' vina, 1 m" trdih drv, sukno za obleko itd. Zvečer: umetniški koncert v dvoraul zdraviliškega doma. Sodelujejo: ge. operne pevke braa Polakova, Rezika Thalerjeva in koncertna pianistka Da-na Golia-Koblerjeva; g. operni pevec Nikola Zec, konservatorist R. Alampo vič, pianist g. prof. Ernest Krauth; d> klainacije ga. Sernečeva; petje blejs" oktet. ;ki Frank Ileller: m 601 nem delu mahonskega pokopališča' med onimi brez imena...» Zamrmral je te besede med zobmi, i potem pa sta s Filipom povezala ! Roman. ! predsednika minorčanske republike v j Sefior Hernandez je prenehal jo-' prav prikladen paket, ki ga je lahko! kati, ko je čul, da ga ne obesijo kar i prenašati Pn tem sta pokazala dokaj; na mestu... dokler je živel je mo ^^ sta mu I «Pri svetem Urbanu, Šved! Moj poklon! Vi ste prvi predstavnik svojega naroda, ki ga imam čast spoznati ... gotovo pa ne zadnji... Lex Bekker ne bo veljala za vas!» svetilko, ki je osvetljevala zadnji konec preddvorja med velika vrata in vhod v predsednikovo sobo. Ko sta to naredila sta se skrila v ozadju, ki i je bilo sedaj temno. Tu sta čakala in gel še vedno upati .. Pogledal ie preplašeno in previdno velikega vojvodo in rekel: še zamašila usta in ga prenesla v so- j sednjo sobo. Veliki vojvoda je nato zaklenil vrata in rekel: , . «Mislim, da pridejo njegovi prija-<-Natanko ne vem, alt pričakujem ; teljj vsak hip_ Bojiui S6i da nama bojih tako v eni uri...» do dali malo več opravka nego go-Velikemu vojvodi se je obraz zies- spod predsednik. Ali hočete še vedno nil in stegnil; spoznal je takoj, da lo- ostati tukaj?» pov laže, da pripravlja neko prese- j Filip se je zasmejal, uečenje, ker gotovo je bilo, da bodo; «Hvala! Obžalujem samo, da tve- «Oprostite visočanstvo,» je rekel | prežala. Filip smeje, «ali bi ne bilo bolje, da j Nekaj minut je minulo — prav ni spretnosti. Ko sta bila gotova sta mu i se pripraviva na sprejem svojih lju- j česar se ni zgodilo, molčala sta bih gostov, za take diplomatske uljudiiosti bomo imeli še dosti časa. Ker sem brez orožja, a gospod predsednik tako ne rabi več svojega revolverja, bom tako svoboden, da si ga prilastim jaz. Sedaj morava zamisliti svoj strategi čen načrt. Koliko gostov mislite, da pride?» potem se je sklonil veliki vojvoda k Filipu in ga vprašal: «Vi ste torej Šved? Ali je gospa soproga tudi Švedinja?* "Ne visočanstvo, ona je Rusinja 1» "In vi se ne bojite, da greste z menoj, da mi pomagate... saj ste vendar slišali, kaj sem vam rekel v čol- njegovi prijatelji prišli vsak trenotek. «Luis Hernandez!*- je rekel ^nameraval sem se v slučaju, da vas sod ni dvor obsodi na smrt. Doslužiti svoje vladarske pravice in vas pomi-lostiti, toda sedaj ste v desetih besedah spregovorili dve laži! Vaša usoda je torej zapečatena!» Obrnil se je k Filipu, ki je prišel z dolgo vrvjo in rekel: «Gospod proiesor, oprostite, da ras moram nekaj prositi. Pomagajte mi malo v tem neprijetnem in nečistem delu: zveživa izdajalca, ki je gate svoje življenje za tako malenkostno stvar kot je ravno ta moja zadeva!» Filip se je prav po odisejsko zasmejal, vedel je dobro, bolje nego njegov sobojevnik, kako neugodno in nehvaležno bi se mogla stvar razviti za njega. Petdeset tisoč izgubljenih funtov... te svote se je spomnil. . Niti slutil ni, kaj ga še vse čaka .. predno si zagotovi to svoto... Veliki vojvoda ga Je zamišljeno opazoval: «Vi ste hraber mož, proiesor; oprostite kaj ste Francoz ali Anglež?* «Niti pojma nimam! Bilo bi tudi | nu!» i brez pomena, da bi vprašala seiiora I Filip se je nasmehnil, kar p? veli-I Hernandeza, ker bi naju prav goto- j ki vojvoda v temi ni videl... toda i vo nalagal. Tu v pogodbi je šest' še predno je mogel odgovoriti, za-imen, med njimi tudi njegovo. Torej j cula sta zunaj glasove, ki sta na nje sineva pričakovati pet gospodov, ako i čakala. pridejo vsi in ne pripeljejo koga se- i Zunaj sta slišala korake, dve ali tri boj. Eden med njimi je pa jako neva-: osebe so prihajale v pogovoru proti ren človek. Posada se imenuje, na-' gradu. Sledil je klic, vojak je ustavil rednik moje telesne straže.» i prihajajoče, spregovorili so med se- «Kaj mislite, visočanstvo, da jih j boj par kratkih besed, počakava tukaj? Ali bi ne bilo bo- j Obsežen glas v basu je odgovoril: ! lje zunaj v preddvorju!» dobro, ti straži tam doli, mi preskr- «Prav imate, tako je, svet Urban! jbimo tukaj gori vse potrebno. Mali ; Zunaj v oredavorju bo bolje, tam j stražar je rekel: razumem! in odšel.. lahko preštejeva svoje sovražnike, ko : V tem hipu so se odprla vrata v pred- lažnjivec in bojazljivec, ki si ne upa govoriti resnice, akoravno je ravnokar ušel smrti. Poglejte ga samo... "Moja mati je bila Francozinja,* danes se je predstavljal kot predsed- ie odgovoril rilip. «Jaz pa nisem niti nik minorčanske republike in predno Anglež niti Francoz. "mi-"Ktm poteče par dni bo ležal nekie v zakot-1 iaz sem Šved. i bodo prihajali in si izbereva pravo ! priliko.» Veliki vojvoda in Filip sta odšla v j preddvorje in iskala primerno izhod-visočanstvo.. no operacijsko točko. Po kratkem posvetovanju sta sklenila, premestiti dvorje. Tri osebe so stopile preko praga, zaklenile vrata in šle urno proti sobi, ki sta jo Filip in vojvoda malo prej zapustila. Filip se je mučil in v temi napenjal svoje oči, da bi videl, kak- I šni so trije moderni potomci Danto-! ma, Marata in Robespierrea... ko | jih je videl, se je skoraj na glas za-i smejal, kajti večjih kontrastov v svo-I jem življenju še ni videl. Prvi je bil močan, širok in plečat mož z veliko, črno brado, drugi majhen z upalimi očmi fanatičnih pogledov, zavit v nekako meniško kuto, ki ga je spominjala na nedeljsko obleko kakega švedskega pastorja, navadno segajo take meniške kute do tal, njegova mu je pa segala le do kolen, izpod nje so potem bingljale dve črnoumazani, tanki nogi; poleg obeh pa je šla še neka oseba, ki je bila pri nemirni luči podobna nekakemu hrošču: bil je gr-bav in ne večji nego kak dvanajstleten dečko z jajčasto glavo in dolgimi ozkimi pajkastimi nogami. Filip je pregledal še enkrat to čudno trojico in pogledal velikega vojvodo, kot bi ga hotel vprašati: kaj pa sedaj? V tem hipu je veliki vojvoda dvig* nil roko v kateri je imel Bekkerjev revolver in oddal strel, ki je odmeval v praznem preddvorju kot top..-Vsi trije zarotniki se so stresli, kot da jih je zadela strela, obstali so in se obrnili... in videli so moža, katerega so nameravali umoriti za nagrado dveh sto tisočev peset... in videli so gospoda Filipa Collina - - • oba sta stala z naperjenimi revolverji! Glas velikega vojvode je zadonel: ■rodstava sedaj nemogoča. Akademiki «o is včeraj doj>oldne ogledali mesto, napravili izlet na Rožnik ter so popol-flne odpotovali proti Celju in Mariboru, kjer nameravajo prirediti predstave. Želimo našcim prijateljem obilo uspeha! * Pravoslavna služba božlja u Ljubljani. Svake nedelje i praznika služi se u pravoslavnoj vojnoj kapelt sv. oca Nikolaja u Ljubljani vojarna Vojvode Miši-ča na Taboru pravoslavna služba božlja n 10 časova. * Podraženje ljubljanskih kavaren. Go-»tilničarska zadruga v Ljubljani nas obvešča., da so ljubljanski kavarnarji zvišali z včerajšnjim dnem ceno črni kavi na 4 K, beli kavi pa na B K. Svoj sklep utemeljujejo z ogromnim povišanjem najemnin za jx>slovne prostore in s povi-šanjem davkov. * Za Jugoslovansko Matico je darovalo nradništvo okrajnega sodišča v Radovljici 350 K namesto verca umrlemu sodnemu oficijalu Jožefu Biovč. Isk-cna hva a! Posnemajte! * Za Jugoslovansko Matico. Tukajšnja Craportna in eksportna d. d. »Jadran* je povodom neko cenitve dne 29. julija naklonila Jugoslovanski Matici zneBek 200 kron. Rodoljubni družbi iskrena zahvala Znesek smo izročili svojemu namenu. * Dajte mir ponoči! Naročnik lista iz Ljubljane, Rimska cesta, se nam pritožuje, da prireja neka stranka v eni izmed tamkajšnjih hiš v svojom stanovanjn pogoste zabavue večere, ki trajajo do ranega jutra. S prepevanjem in hrupom motijo ti veseli gostje nočni počitek o-količanom ravno v Sašu, ko proti jutru vročina toliko odneha, da bi bilo mogoče zaspati. Tudi mi smo mnenja, da mora biti take brezobzirnosti konec. * Avtotnobilna zveza Ljubljana-Celje. Avtomobil odhaja iz Ljubljane vsak dan ob 6.80 in 15.30 ne pa ob 13.30 kakor smo pomotoma javili včeraj. Samo danes v soboto, ko vozi prvi avto iz Ljubljano v Celje, odide iz Ljnbljano že ob 18.30. * Smrt v tujini. V Brooklynu v Sevor-ni Ameriki je dno 3. avgusta umrla gospa Renata Reevors, rojena pl. Miletič, soproga višjega častnika vojne mornarice Zodinjenih držav. Pokojnica je bila hčerka nekdanjega intondanta narodnega gledališča zagrebškega Stjepana pl. Miletl-ča. Nameravala sc je posvetiti gledališču in je svoiedobno z lenim uSDehom go- stovala, tudi na ljubljanskem gledališču. * Aretiran komunist. Državuemu prav. dništvu je izročila ljubljanska policija znanega komunističnega propagatorja Rudolfa Burnika iz Zir. Burnik je bil zaradi propagando komunističnih idej izgnan že iz Karlovca, odkoder je prišel v Ljubljano. * Vročina. Beograd je zaiti amo-val v četrtek in petek dosedaj največjo vročino letošnjega leta. Obakrat je bilo na Bolncu 64 stopinj C, v senci pa 42. — V Mariboru jo kazal včeraj toplomer na solncu 42, v senci 36 stopinj C. — V L j u b I j a n i jo bila vihraj maksimalna temperatura 30 stopinj C. Tekom popoldneva se je vreme izproobrnilo. Silni burji so sledili kratki, a močni nalivi, ki pa so proti večeru pre§li v miren dež. Naši poljedelci so si oddahnili, ker si bodo sedaj nekateri jesenski pridelki, zlasti otava, še v zadnjem bipu opomogli. Pozdrav vili pa so dož z veseljem tudi meščani, ki so bili vsled neznosne vročine komaj še na pol živi. * Efektna loterija v korist Sokolskega doma v Novem mestu. Upravni svet je dal en del dobitkov razstaviti v trgovini g. I. Soštarifa v Mariboru na Aleksandrovi cesti. Zanimanje za to loterijo je veliko, ker nudi razen dobitkov v gotovini po 60.000. 30.000 in 20.000 K tudi krasne efekte v zlatu in srebru. Ker ima upravni svet le f« nekaj tisoč srečk v zalogi in ker se žrebanje vrši dne 20. avgusta 1021, eo narodno otčinstvo kakor tudi vsa bratska sokolska društva opozarja, da se srečke večji množini naroči edinole pri Upravnem svedi efektne loterije v Novem mestu, na drobno pa v raznih narodnih trgovinah in bankah. Srečka stane en dinar. * Podružnica Jugoslovanske Matice v Trebnjem jo priredila dne 7. avgusta na vrtu g. Pavlina veselico z javno tombolo. Mnogobrojna udeležba iz vrst vseh slojev prebivalstva je donesla za naše zasužnjene brate 18.000 kron čistega dobička. * Smrt v valovih Save. V nedeljo po-poldne kopalo se je ua savskem obrežju pri Beogradu večje število Beograjčanov. Na nekem čolnu vozilo se je osem mladih ljudi, ki ofividno niso znali veslati. Po Savi priplovila j« z veliko brzino ladja »Knez Pavle*, ki je zadela ob čoln, ki se je prelomil na dvoje. Veslači so padli v vodo. Vendar so je posrečilo rešiti 7 potapljajočib se oseb, kovinar Širna Konfino pa je prišel pod ladjo in je izginil v valovih. * Velik požar na ctoku Peljeiču. V brc govitili gozdih na dalmai jiskem otoku Pelješčn jo dne 5. avgusta Izbruhnil st'-a Sen požar, ki vedno «e td uiušen. Po od redbi tamošnje žandarmeiije sodeluje vse prebivalstvo pri Tsšenjti. Zarsdi trajne.-a vetra požar Še napreduje. Skoda znaša že doslej mnogo milijonov. Pogoreli so tudi obširni viuogradi. * Strela zažgala hišo. Dne 5. avgusta je udarila strela v hišo Stojka Krtllevifa v Kruševcu, vsled česar je nastal požar, ki je upepelll poslopje. St.ela je ubila tudi njegovo hčerko. " Samomor neznanega moškega. Včeraj ob 10. uri dopoMne se je približno 40 let star moški vrgel v dtadeckega vasi v Ljubljani pred t voni vlak dolenjske železnice, ki ga je mtčno razmeearil. Samomorilec je bil takoj mrtev. Desno roko ima tetovirano s črkami S. S. Po zdravniškem ogledu jo bilo truplo prepeljano v mrtvašnico. Identiteta mrtveca, ki ni imel nikakih listin, se še ni mogla dognati. * Razne tatvine v LJubljani. Med kopanjem v Kolezi.il je ukradel neznan tat davčnemu asistentu Ludoviku Anžiču iz žepa črno denarnico, v kateri je imel 380 kron denarja in razne listine. — Delavcu Jakobu Bizjaku je ukradel izpod postelje v baraki Obnove bržkone kak sodelavec skoro nove črne čevlje. dat li. avgusta v Šoštanja ponovno vabimo vsa bratska in narodna društva sploh. Sokolstvo nc stremi samo za tem, da doseže v narodu zdravje, telesno moč ln odporno silo, ono hoče pri svojem članstvu prav tako doseči dobroto In plemenitost srca In Jasnost misli. In na te) poti se najdemo v složnem delu z vsemi kulturnimi društvi Sodelovanje le že prUavil vrli pevski odsek dramatičnega drnštva v Žalcu, tako, da bo naša prireditev nudila gostom tudi užlvanle večnoleplh naših pesmi, in podala žive dokaze svežega In zdravega narodovega žlvlienja. Tako bo dan 14. avgusta dan narodovega praznika, narod le poklican, da ga praznuje s svojim Sokolom! Sokolstvo le narodovo, in narod le Sokolov — med njima nI me), nI razločkov I Bratje in sestre, ta dan vsi v Šoštanj. Celjski Sokolska župa vas kliče na župni zlet, kateremu klicu sc pridružuje Soštanlski Sokol z vso Iskrenostjo. Zveza z vlaki le ugodna, ob četrt na eno vozi posebni vlak Iz Celja, večerni vlak odide ob pol desetih iz Šoštanja. Vsi v Šoštanj, da bo župni zlet lepa minifestaclja naše moči, da nas navda z novim navdušenjem, z novim ognjem za naše vzvišene cilje, z novim veseljem za bodoče delol — Zdravo! Sokol Šmarje pri Jelšah. Dne 4. septembra 1921. oh priliki celjskega okrožnega zleta v Šmarju pri Jelšah bo Sokolstvo prvič nastopilo v našem trgu. Prvič nas bodo tedai posetili bratje od blizu in daleč, da pokažejo tudi preprostemu ljudstvu uspehe In napredek ostalo občinstvo odzvalo klicu šmarske-sokolskega dela. Upamo, da se bo tudi ga Sokola. Poskrbljeno bo za ugodno železniško zvezo, za polovično vožnjo, zabavo Itd. Bogati šotori bodo nudili vsakemu ceno okrepčllo. Vspored ter druge podrobnosti priobčimo prihodnjič. V NEDEMO DNE 14. T. M. VSI V ŠOŠTANJ NA ŽUPNI ZLET CELJSKE SOKOLSKE ŽUPE! bAft&AttflFSIVA Prosvefa Otvoritev umetniške razstave Kralj sc vrši dne 14. t. m. ob 10. v Akademskem domu v Ljubljani. Odprta bo razstava potem dnevno od 10. do 14. in od 16. do 19. ure. ICer bo trajala vsled pomanjkanja prostorov le malo časa, naj si jo vsak pravočasno ogleda. Sokolski vestnih SLAVNOST SOKOLA I. V LJUBLJANI. Spored za danes, soboto: ob 20. uri društveni obhod In serenada bivšemu županu br. dr. Ivanu Tavčariu. Pokloni-tev društvene deputacije. — Povratck na telovadlšče Sokola I. Koncert, kavarna. Vstop za odrasle prost. Telovadno drnštvo «Sokol•> v LJitblJa-ni pozivlje svoje članstvo, da se korpo- Seja Višjega Šolskega sveta Ljubljana, dne 12. avgusta. Danes se ie nadaljevala seja Višjega šolskega sveta. Izmed glavnih sklepov navajamo sledeče: IMENOVANJA NA LJUBLJANSKIH LJUDSKIH ŠOLAH. Imenoval so: n a prvi mestni deški šoli: Ferdo Ju-vanec, Rado Orum, Pavel Plesnlčar, Ivan Malnerlč, Alojzi) Marok in Ivan Ko?IJančIč. Na drugt mestni dcikl šoli: Andrej Škulj, Bogomir Pegic, Milan Vovk, Rudolf Horvat, Janko Čcpo, Edvard Vo-liin:, Miroslav Pretnar In Fran Jordan. Na tretli mestni deški šoli: Vinko Oregorič, Anton Seme In Albin Smole. Na četrti mestni deški šoli: France Mlakcr In Ilirih Pavlica. Na peti mestni deški šoli: Valentin Mikuš, Ciril Petrovec, Josip Jekel, Stanko Legat in Iv.-.n Tavčar. Na prvi mestni dekliški šoli: Ivana Piler, Km a Peče, Mira Puc in Tllda Blagajne. Na tretil mestni dekliški šoti: Milka Eriavec, Olga Mazi in Marija Marok. Na mestni dekliški šoli v Spodnji Šiški: Marija Pezdir, Helena Franke, Marija Zeleznlk-Jeran, Amalija Kccetj in Avgusta Dostal-Lunder. la nudučiteljlco na prvf mestni dekliški šoli le imenovana Hermina Megušar. IMENOVANJA IZVEN LJUBLJANE. Imenovani In imenovane so: za Borovnico Josiplna Cigol-Sterlckar, za Črnuče Zofija Plesničar In za D. M. v Polju Franica Mandelj ter Andrej Toma-žič. Dve mesti na tel šoli se razpišeta še enkrat, začasno pa ostaneta dosedanji učni moči. Iz službenih ozirov sc premestila učitelja nemške ljudske šole v Kočevju, Ivan Stalzer v Loški potok in Viktor Porubsky v Sodražico. Na njuno mesto pa se začasno pridelita nadučiteli Alojz Peterlln in Angela Pcterlin. Začasno so prldeljenl v službovanje: j Amalija Erker na ljudsko šolo v Stari ; cerkvi, Mara Tavčar v Sostro. Briglta ! Baloh kot otroška vrtnarlca v Dolnjo ; Lendavo, Franc Zagorc kot nadučiteli v I Dolnjo Lendavo. Ana Fajdlga in Ana i Harstik sc pridelita knjigovodstvu pokrajinske uprave v Ljublianl. Albin Vankmtiller, nadučiteli ljudske šole na Bregu pri Ptuju, se iz službenih czlrov vpokoji. « Dovoli se otvoritev vsporednice k 6. razredu ljudske šole v Sodražici. Priznale višjem "olskega sveta se iz- PREPOVED IZVOZA KRMIL. Ministrski svet je, kakor smo že poročali, sklenil v seji dne 9. t. m„ da sc prepove vsak izvoz krmil, to je sena, slamo, ovsa, otrobov, odpadkov pri fa-brlkaclil špirita, olja, melase, nadalje Izvoz suhe tn sveže repe za krmo, od-rezkov od sladkorne repe kakor tudi odpadkov, ki se dobivajo pri čiščenju žita. Od Izvozne prepovedi so Izvzete one količine zgoraj naštetih predmetov, ki so bile dne 9. avgusta že natovoriene v vagone ali ladle ter določene za Izvoz. Ladje, ki so bile' dne 9. avgusta vsal do polovice natovoriene, se Imajo v treh dneh dotovorltl, drugače ne smejo Iti čez mejo. Kdor Ima to robo na potu, se mora izkazati pri carinarnici z voznim listom, iz katerega mora Izhajati, da Jc bilo blago natovorieno že dne 9. avgusta ter da je bilo namenjeno za Inosfranstvo. Pri šlepih, ki so bil! te do polovicc nato-vorjenl, se mora prinesti tozadevno potrdilo od pristaniške postale. Vse blago, ki še ni izvoženo, mora prekoračiti našo me)o do vključno dne 7. septembra 1.1. Po tem datumu le vsak izvoz krme zabranien. Končno bi bilo pripomniti, da ic tudi Izvoz ovsene moke kakor tudi moke Iz odpadkov pri čiščenju žita prepovedan. Ta ukrep mlnstrstva se nam zdi lako umesten, ker jc pomanjkanje krme že sedal občutlllvo. Cene sena so šle kar skokoma navzgor, tako da se danes ne dobi sena izpod 500 do 550 kron. Na drugi strani pa ie Izvoz živine dosegel take dimenzije, da bo naša živinoreja ogrožena, ako bo šlo to še nadalje v tej meri. Kmet prodaja svojo živino za vsako ceno, ako nima dovolj krme za celo zimo do prihodnjega poletja. Vsled tega so cene živine znamo padle. Voli se prodajajo po 12 kron žive teže. Vkliub temu pa je meso na stolnicah še vedno drago. Ce ostane naredba glede prepovedi izvoza dolgo v veljavi In če bo po sedanjem dežju otava začela zopet poganjati, le upati, da bomo rešili živinorejo pred groznim katastrofalnim udarcem. ratlvno udeleži sprevoda bratskega So-'iečc učiteljstvu ljudskih šol pri Sv.Mi-kola I. ob priliki otvoritve telovadišča: klavžu, pri Sv. Marjeti, v Gotovljah In na trgu Tabor v ponedeljek dne 15. avgu- v Laškem, nadalje voditelju Zolnlrju in sta 1921. Zbirališče na Taboru ob pol Valentinu Kauldcrju. 11. uri na tekališču (severna podolžnaj Višji šolski svet se !e k koncu današ-stran). Sokol II v Ljubljani opozarja svole članstvo na slavnostne dneve otvoritve letnega kovndišča »Sokola 1» na trgu Tabor, kojih so udeleži korporntlvno. Poživljamo člane k mnogobroini udeležbi I nje sejo obširno bavll z vprašanjem ljudskega šolstva v Prekmurju. O tem poročamo na t' -.'sem mest;;. SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA TUGOSLOVENSKO MATICO! " Za Izvoz mesa hi malih s\lnj brez carine. Ministrstvo trgovino in industrije jo stavilo ekonomsko-finančnemu komiteju predlog, da se ukine carina na meso in za svinjo do 30 kg. ■= Važno za trgovce in industrijalce z lesnimi Izdelki Glavno šumarsko ravna-teljstvo je izdalo pod St. 15.619 od 28. julija t. 1. sledeči odlok: Treba je ohvestltl vsa ravnateljstva, da sporočo trgovcem in industrijalcem lesnih proizvodov v svojem področju, ki prodajajo les v Srbijo in Macedonijo, da mora imeti vsak komad (deska, letva itd.) žig tvrdke, ki pošilja blago. Ta uredba so ima strogo izvajati, kor so bodo sicer vei izdelki, ki bodo |mj 1. septombru t. 1. prišli v označene kraje brez žiga službeno zaplenili po obstoječih predpisih. Dobava desk v različni dimenzijah. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje potom natočaja dobavo desk in sicer £0 m-' javorovih, 15 in* hru-škovih, 10 m:l jesenovih, 137 m3 smrekovih, 250 m' brinjevih, 60 m® orehovih, 60 m3 bukovih in 45 m" brezovih desk v ra/.ličuih dimenzijah, franko cua izmed železniških postaj omenjenega ravnateljstva. Ponudbe odgovarjajoče predpisom in pogojem je odpošiljati ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu v zapečatenih kuvertih z nadpisom: »Ponudbe za. rezani drveni materijal broj 22. 113/1 o. 1921* do najkasneje 25. uvgusta 1921., 12. ure opoldne. Spisek dimenzij k gori navedenim količini, m je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zboruici v Ljubljani. Istotam so na vpogled tudi podrobnejši pogoji = Carina na cement Na zadnji seji eko-nomsko-finančnega komiteja se je razpravljalo tudi o carini na cement, vprašanje je postalo aktualno vsled krizo, ki je nastala v dalmatinski industriji cementa. Prišlo je do začasnih zaključkov ki so objavijo, čim jih odobri finančni minister. Ob tej priliki so je razpravljalo tudi o trošarini na cement, definitivnega zaključka ni bilo. = Regulacija Save. Pred par dnevi je ekonomski-flnaneni komite izjavil, da jo odobrena vsota 2,800.000 din. za najpo-trobuojšo regulacijo Save od Beograda do Broda prevelika in da jo je treba reducirati. O tej priliki naglašajo strokovnjaki, da je Ivi 1. 1019. ves promet, na Savi ovi-ran 8 dni, ker se v tem času vsled nizke -■'odo ni moglo voziti z ladjami In brodi. L. 1920. je bil promet oviran celo 74 dni. a meseca novembra, ko je ravno vsled izvoza bil največji promet, ni mogla ni jed-na ia/lja pluti iz Beograda proti Brodit. Letos pa par tednov sem celo do Mitro-vico ni mogoče vozit.i najnujnojših produktov. Ako bi preračunali, koliko izgubo trpi pri tem naš promet, bi prišli do strašnih rezultatov. Vsled tega bi finančni komite mogel uvideti, da je izdaten kredit za regulacijo Savo neobhodno potreben. Medtem zvemo, da se bo na prihodnji seji odobril kredit 1,000.000 dinarjev. Na to se bo takoj pričelo z delom In upati je, da bo v 3 mesecih Sava toliko očiščena, da se bo redni promet mogel neovirano vršiti. Ravnotako bi bil skrajni čas, da se regulira Donava, kor je tudi po njej promet često otežkočen. — Svinjski semenj v Mariboru. Na ma-jrihorfki svinjski semenj, ki se je vršil .9. t. m. jo bilo priuclianih le tnalo svinj, samo 63 kom(adov. Kupovanje Je bilo živahno in te ji prodal < v.-.e. Plemenske dobro reji-ne sviii-! so se prodajalo po 26— 80 K I..-:-, petletni prascl 800—1100 K. četrtletni po »500-800 K, dvomesečni p» po 300—100 H'. ■ Znižanje mesnih cen v Mariboru. Odsek za dolo^vanje cen v Mariboru je sklenil naslodinje ceno za meso: dobro rojeni, preko 500 kg tehtajoči voli, prednji del 18, zadnji 20 K za kg, meso volov, ki tehtajo manj, se prišteva v kategorij« krav, bikov ifc telie in Be sme zato pro. dajati, ne ozirajo sa na sprednje ali zadnje delo po 1,1 K kg. Prvovrstno telečjo meso 13 K, 0. vrste 10 K. Običajna pri-klada pri gov*»aini in telet ini znaša kakor dosedaj 20 qdstotkov. Za govejo meso stopijo cene v veljavo dne 16. avgusta, za teletino pa 22. avgusta. =■ 2ctev v Banatu. To dni bo koučau.l žetev v Banatu. Po poročilih, ki naiu prihajajo z menodajnih mest, jc stanje žetve sledeče: V severnem delu Banata j'> žetev za 80 % boljša kot. lani, v srednjem Banatn je stanje isto kot v lanskem letu, v južnem delti pa je stanje radi toče, ki je tam pobila meseca junija, malo slabše. Izgledi za koruzo so srednji, za vinograd zelo dobri. PriSaknjojo, da bo letošnji vin-Bki pridelek za 100 % boljši od lanskega. Stanje koruze. Po poročilih, ki prihajajo iz notranjosti dežele, posebno i: Vojvodine, je stanje koruzo vsled silue vročine in suše močno nazadovalo in ;o ni nadejati povoljno žetve. » Razpis dobave drv za ravnateljstvo državnih železnic v SubotlcI. Dno 31. avgusta 1921 se bo vršila ofertalna pismena licitacija za nahavo 1000 vagonov (to je 20.000 kubičnih metrov) prvovrstnih bukovih, hrastovih ali gabrovih drv v pisarni ekonomata državnih železnic v Subo-ticl Ponudbo jc poslati na ta ekonomat najkasneje dno 31. avgusta do 12. ure dopoldne. Dobavni razpis in pogoji so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Zunanja trgovina Nemčije. Po poro-čila belgijskega finančnega ministra jo plaala Nemčija do dno 1. maja za razno surovine in za živež v inozemstvu 8.832.000.000 zlatih mark, poleg 1 miljar. de zlatih mark, ki jih je morala tega dna plačati zaveznikom za vojno odškodnino. —Nemški Izvoz v Anglijo. Po poročilih angleškega fin. ministra je znašal do 30. jun. 1.1. nemški izvoz v Anglijo 11,797.491 funtov štelingov, lanskega leta t, j. 1920»; istem «a.su pa 11.895.943 funtov šterlin-gov (funt, šterling jo danes okoli 620 ns-ših kron.) -=« Znižanje produkcijskih stroškov Zedinjenih državah. Poročilo švicarskega konzulata v New Yorku o znižanju produkcijskih stroškov v Zedinjenih državah eo glasi tako-lc: --U. S. Chamber of Coni-merco so jc informiral pri 2000 produkcijskih in industrijskih podjetjih o stanja produkcijskih stroškov v zadnjih letih. Odgovori so pokazali, da je približni 50 /h vseh producentov, 40 % trgovoer»5 In 10 % voletržccv znižalo za približno 20 % svoje osobjo. Na vprašanje, so se 11 znižali stroški za raklamo in propagando, so v večini slučajih dobi negativon odgo« vor z utemeljitvijo, da jo posebno v čas« nizko konjukturo reklama ucobhodno potrebna: zmanjšanje reklame povzroča po< višanje prodajnih stroškov. Okoli 20 %' vprašanih jo reducisalo kreditne prodaj«? s skrajšanjem plačilnih rokov in t zahtevo takojšnjega plačila. Slednjič eo prodajalci primoranl razno trge in sejme dobrt izrabiti in kolikor mogočo znižati potnn stroške. Razon tega so tudi malim splošnim izdatkom posveiii več pažnjo in skuša spraviti jih v primnren sklad s prodajno količino. Tudi drugi dobičkanoeni predlogi so se sprejeli iu so v praksi dobro uveljavljajo. Zmanjšanje dobičjca pri komadu, radi tega povečanjo prometa, boljša organizacija oljrata s sistematizacijo dela, opustitev nepotrebno korespondence, boljšo nadzorstvo potrebnega osob-ja, večja štednja s tiskjanimi vzorci z razsvetljavo itd. Mezdr.i stroški v primer t. drugimi produeijskimi stroški niso preovr. videla. In Vanja je premišljeval, kaka so nebesa. "••<■! j, jzborrn predstavljal, a glej, ne'-". <0 - "rakor niso hotela pojaviti v njegovi domišljiji. Prikazovale so se mu slike tropičnih gozdov iz »Robinzona«, iz raznih pravljic, a r^b—a se niso hotela prikazati... Ne, v nebesih ni tako! Miši1' je na sir: ' o, na dolge proge kakor vata belih, zlatoobrobljenih oblačkov... Morda je tam v nebesih zemlja sinja in so ceste bele kakor spomladi oblački na nebu. . Kuharica : "rči in nc pusti mi 'iti! Ona gotovo ue pride v nebesa, tako hudobna baba, 1.1 vccluo /.meja in laže. Ali jc take mogoče 1 . stitl v nebesa? Tam so sami J.,'jri, p V ; in modri... Tcpcev ne pustijo tja notri. Da, Aljoša je tam!... Prav gotovo! Aljoša je bil dober ln zelo moder! zelo moder! Vse jc znal Aljoša, kar si ga pr:"al... M-r^a jc '" "1 -lo inodrejšl od mame. PraStS n. pr. mamo, kako dc'.;„'c steklo ali kako delajo knj!„o ali karkoli drusega. in mama te pošlje k Aljoši— Seveda, Aljoša zna vse... Tudi mama je modra, a vsekakor... — Spi, Aljoša! V nebesih se bova videla! Nekdaj je Vanja uzrl v sanjah nebesa. Zjutraj, ko jc zbudil, sc .ie sku.š;'. domisliti, kaka so nebesa, a se nI mogel... Ostal j: nejasen spomin o nečc:.i svetlem, r k«' im, sinjem in zelenem, zlatem in rožnatem; kaže, da je tam svirala neka običajna godba, pa morda ni svirala in se le sedaj zdi, da je svirala... Pozabil si, nc domisliš se vsega tega sna, tega divnega sna, od katerega ti je v duši še sec'?j t-ko lepo — lepo in malček otožno... Zakaj ti J: otožno? Ah, Ja, spomnil se jc! ".nja je videl v nebesih oddaleč Aljošo, klical ga je, a Aljoša je bij dal." o. r' "al in se ni okrcnil. Tako tudi ni ......>>ši' aga obraza, marveč zopet le Aljošev hrbet... Aljoša in kdo še?... poleg njega? Spomnil se je! Vštric ic šel Jezus Kristus in se pogovarjal z Alio-šo kakor na sliki v «Zgodbah». Torej ljubi Jezus Kristus Aljošo... Vanja je naglo pogledal na «Bo2je oko» in zašepetal: — Mili Jezus Kristusi... Saj sem vedel!... (Dalje). Arhiv b< h. vlade Beograd, 10. avgusta. Včoraj jo bilo končano proučevanje rezervatnili pred-sodstvenih aktov bivSo avstro-ogrsko vlado v Sarajevu. Od sedmih zabojev, ki so jih prevzeli delogati iz Beograda., vsebuje pet zabojev uk*e poizvedovalnega u rrda (Kundsilafteriuroan) 1 »1 um 7:1!,0-ji vsebujejo gjM.o upravnopolitične in d;plomatsko-zg)do viiske alUo. ki po na-naraSajo še a\ vs.uio v KrivoJiji ter na vstajo leta 1833 in i«83 v jog..v?hi)dn; Hercegovini. To n vstajam je bil glavni povod rakrutiranje za avstro-ogrsko vojsko. Nadidje se tičejo akti srbske pravoslavne versko pios.-ciiio .•iviutmmi.n ir sporedno s tem m n I.nanskia bc V. Zl.ra-n.1: jc tudi korss.rutlao.ia za aucksije ni"il «Pallplatzom» ia l>ost!t:fko vla.lo. nadalje akti izza skad^sn krize in dol,ona i?, pečotka svetov ie voj.Ti. r.rez dn .ta I o ta arhiv nmogj doprinesel k po.ra-!,,> n^u zgi dovino v Bosni in Hercegovini in k po;asnjenju zaU'r'-u3 igre avstro oirrsko diplomacijo na Balkanu. Gradivo, za katero je treba dva vagona, bodo prepeljali v Beograd- kjer se bo sestavila posebna komisija, da jih pregleda ln prouči. Brtko. ne bodo tej komisiji prideljeni starejfl upravni konceptni uradniki bosanske vla. do v svrho pojasnjevanja upravno-tehniU-ne uporabe in tolmač nja. Vse gradivo «« bo prepeljalo v Beograd pod varnim spremstvom. T® in ono X Največji votlopad na sveta se na. haja v britanski Guayani v iužnl Amc. liki. Voda pada tamkaj petkrat yl5je kako; sloviti slapovi Niagare. Odkritja tega vodopada, ki sc imenuje »vodopad starega možat, se pripisuje naravoslov. cu Ilarlngtonu Brownu, katerega je leta 1P70. poslala angleška vlada v svrho geološkega študija v britansko Ouaj.i-nc. Vodopad se nahaja v gornjem toku reke Potaro, pritoka reko Krsequlbo, k| se izliva v Atlantski ocean. Voda pada z višine 250 metrov. »Vodopad starega moža. ......ki med najkrasnejše nrirod- nc pojave sveta. Pivovarna Telefon il, 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljuktiani!. pripoa-oža sw®je is&aj-jio pšvo v sodsift Bn siokie* nital?. Doft8 se iudl tropina in sJadsta tirna, ki so k©! živinska piža zeBo priporočljivo. 13 62 ebtti ' uv: i . c .'.-_* z duffiffl Velika izbira otroilclh vozičkov, dvokoles in ilvalnlh strojev pooenl. F. Batjel, Ljubljana, Start trg It. 28. Sprejme se t polno popravo za emajliranje i ogujom ia poniklaujo dvokolosa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. Mehanična dola v-U-fi nloa, Karlovska oesta 4. 1112 Najboljše okrepčujoče in dietetično sredstva za odrasle in oMe je železnato vino lekarnam O. Ploooltjili 688 v Ljubljani. 25-16JU Obvestilo. Imam t zalogi vse aokolike po-trebt&tne: Kroje za Alane ln čla-nloe, telovadne oblake, čevlje, ovratnike, gumbe Itd. Ceaiki na razpolago. Zdravo: 1153 80 11 Peter Capuder, Ljubljana dobavitelj Juj. Sokol. Saveia. Naznanilo. 1871 ž Vtnotoč, Mestni trg it. 13 (po domače »pri Fridribu»), ssuaua mrzla klet, priporoča sledeča vina : FinI ovliek z najboljših goric, 1. 28 K Blrllng, I. vrste......• 32 K Či no, močno, proti griži, . . > 32 K Prepričajte so in pošljite ponj. Fes, frmač, lt mosecev star, lop in močan, se proda. Fotografija proti plači ti K. Vse drugo pod „Frma6" poŠta Ljutomer. 1269 3-2 hooo doSli cerhuenl zvonovi pravi, iz tironca, desetletno jamstvo. V zalogi okoli 50 komadov razne velikosti pri ,.Metallum" d. d. Zagreb, Illoait. 134. Telet. 1—88. 1234 Zahtevajte oenlkel 6-8 Gramofone, plošče, godbene avtomate igle, peresa, posamezne dele edino pri trrdki 562 48 A. RASBERGEE Ljubljana, Sodna ulloa 5. --2 Mehanična delavnica a vsa popravila in droge precizne mehanike O GliiiSi Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih 1265 Proda ae Jako fin 3-3 H Trieder »Zeiss-Jsiia (fikratni). Naslov pove uprava rJatra1'. t tO ® M o C 51 > o C zaloga finih platnenih robcev, Graumann - cefirji. Nesfni trg S. Na večjem mo 3-2 veleposestvu v Jugoslaviji rabi ae: dobroga. Izkušenega strojnega Inženir a, izur enega delovodja strojne slrok?, stii}eneoa polirja in Na prostovoljni dražbi se bo prodajalo 22. In 23. avgusta 1.1. ob 9. uri dopoldne na licu mesta večje posestvo (5 4) s Hišo in gospodarskim poslopjem, njivami, travniki gozdom in vinogradom, last Ivana in Marije Arii na Gorici h. št. 2 pri Krškem. Pojasnila pri lastnikoma ali notarski pisarni v Krškem. 1264 Ponudbe z navedbo plače in dnevom nastopa pod „Sre6o" naj se pošiljajo na upravo „Jutra". Pozivljejo se interesenti, da stavijo pismene ali ustne ponudbe intendanturi Dravske divizijske oblasti vojnemu okrugu v Mariboru za prodajo ovsane (zobene), ječmene, psenične in ržene slame franko intendantsko slagališče. Prevzema se vsaka količina slame v prešanem ali neprodanem stanju. Prvenstveno se kupuje ovsena in ječmena slama in na to tudi druga. Dne 20. avgusta zaključivale se bodo pogodbe v divizijski intendanturi v Ljubljani in vojnem okrugu v Mariboru. Kavcija 5«/0. Pogoji so pri navedenih uradih. Komanda Dravske divizijske oblasti E. broi 12.378. Naročite se na „P@ta m cilsi". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. t.-II zvezek: A. Molik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovencev. I. del, vez. 21 K, II. del, vtz. 42 K. Za oba zvezka po pošti K 5 40 več. III.-IV zvezek; Dr. Fr.\Veber, Uvod v filo- zofljo. 72 K, pošta 3 K več. V. zvezok: A. Mclik, Zemljepis kralje-! vlne Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vez., lin papir 6U K, posta 3 li več. BroS. navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. Naročila sprejema Tiskovna zadruga»Ljubljani, Sodna ulica S. Najnižje cene! Najnižje cene! II fvornica gumijevih esdelkov v Kranfu cumii t vi panriT*i«ci,;: izdeluje I pnnfrstie poipetnike. Cisto domače podjetje! < a O < 3 O špecijalna trgovina raznovrstnega bombaža, športnih čepic, čevljev in gamaš. , Na veliko in malo. — LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8. Zahvala. ___________iskrenega . . nadomostliivi izgubi naše nadvse ljubljene soproge in najdražje mamico, gospo Olge Schiller, ros. Bernard soproge nadučitelja fe tem potom najtopleje zahvalj jemo. Posebno zahvalo smo pa dolžni gosp. nadučitelju M. Matkotu in njegovi veli-spoHotani rodbini za izredno izkazano naklonjenost in pomoč, ki nam je bila vsem v veliko tolažbo, gg. pevcem za prekrasno v Srce segajočo petje, dalje vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja, ki ga je pokojnica tako ljubila, ter končno vsem, ki so jo spremili ua njeni zadnji poti k večnemu počitku. V Črnomlja, dne 12. avgusta 1921. Globoko žalnjoSi: 1270 Rudolf Schiller z otroki. in kože divjačine sprejme stroj, barvo m izdelavo Ljubljano, Priporočamo knjige za mladino: j lika VVascIitetova, Pravljloe. Z večbarvnimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 K več. i Ilabberton - »orli. Bob ln Tedl. Povest s 1 slikami. Broš. 24 K, voz. 30 K, po pošti K 2 40 več. tika Jova Zmaj-Gradnik, Kalamandarlja. OtroSke pe«mi. Vez. 1(5 K, po pošti 1 K več. j Naroča se pri Tlsliovn^ ladrugl v Ljub lj&nl, Sodna ulloa 6. V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naš srčnoljuhljeni sin, brat, svak in stric, gospod Seyd vsako ntnoZino sena in slame 1273 2—i Josip Turk Vidovdarcska cesta 3. zofeotehmk po daljšem bolehanju danes dne 12. t. m. ob 9. uri zjutraj mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stritarjeva ulica št. T, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu blag spomin! V Ljubljani, dne 12. avgusta 1921. 1276 Žalujoči ostali. Mentni pogrebni zavod v Ljubljani.