V PRVEM POLLETJU
Zunanjetrgovinska menjava: odlično
Izvoz je za 25 odstotkov večji od uvoza, ob poltetju pa je znašal dobrih 96 milijonov ameriških dolarjev
Na področju zunanjetrgovin-ske menjave smo lani za Beži-gradom dosegli izredno ugo-dne rezultate, zato so vst težko pričakovati letošnje poiletne rezultate, uvoza in izvoza, da bi ugotoviti ali se lanskoletni trend nadaljuje alr, ne. Po po-dalkih \z vprašalnika o gibanjih uvoza in izvoza, ki jih je izvrš-nemu svetu občinske skupšči-ne dostavilo 50 organizacij združenega dela, je rzvoz ob polletju letos za 22 odstotkov
presegel izvoz v enakem ob-dobju lani in kar za 25 odstot-kov presegei letošnji polletni uvoz, čeprav je tudt ta porase! za 11 odstotkov. V izvozu le industrija ni presegia indeksa 100, izvoz pa je vrednostno za 18 odstotkov višji od lanskega, v uvozu pa so vse panoge razen industrije presegle indeks 100, kar pa ni zaskrbijujoče, saj vse, razen industrije. dobro pokri-vajo uvoz z izvozom.
Edina slaba točkaje indusln-ja. ki uvaža pretežno za svoje potrebe in je odstotek pokriva-nja uvoza z izvozom v primerja-vi z enakim obdobjem lani po-slabSala. Razlog je v tem, da imajo največji uvozniki vindu-striji razmeroma majhen izvoz - to velja predvsem za Iskro tozdTela, CGPDeloin Belinko.
V analizi zunanjetrgovinske menjave v prvem polletju. ki so jo obravnavali m sprejeii dfam občinskega izvršnega sveta, je zelo zanimiv ludi pnkaz največ-jih bežigrajskih izvoznikov in uvoznikov, Med slednjimi je na prvem mestu Elektrotehna tozd Elex. za dobrth 19 milijo-nov amerižkih dolarjev uvoza. Unitex je uvozil za 13, Lesnina tozd Zunanja trgovina pa za 10 milijonov dolarjev. Med izvoz-niki je daleč na prvem mestu Sfovenijates tozd Poffinalni iz-delki (30 mllijonov dolarjev). slede pa Lesnina tozd Zunanja trgovina (19), Unitex (15), lnex Adria Aviopromet (dobrih 9 mi-lijonov ameriških dolarjev) itd.
Vrednost celotnega beži-grajskega uvoza je bila vprvem polletju skoraj 77 milijonov do-larjev, vrednost izvoza pa do-brih 96 milijonov ameriških do-larjev
Da/eČ najvedfi izvaznik \e tr-govina, katere delež je celo po-rasel in znaša zdaj že dobrih 72 odstotkov cetotnega izvoza, padel pa je delež industrije kar za 33 odstotkov - na skromnih 7 odstotkov celotnega izvoza. Tudi regionalna struktura izvo-
za se spreminja in to dokaj za-dovoljivo - §e vedno prevladu-je izvoz v zahodne države (77 odstotkov), narašča pa delež izvoza v dežele v razvoju, ki se je povečal za 30 odstotkov in zdaj znaSa že skoraj 23 odstot-kov celotnega izvoza.
Zanimiv je tudi pregled strukiure izvoza po stopnji ob-delave, ki pove. da zavzemajo največji delež potproizvodi (57 odst.) končni proizvodi in stori-tve pa imata skoraj enaka dele-ža (20 odst.). Razveseljivo je, da je v industriji ie zdaj 93 odstat-kov tzvoza končnih proizvodov in da se ta deiež še povečuje, gradbenišivo in promet, obrt ter finančnotehnične usluge pa ves svoj izvoz opravijo v obliki stontev.
Tudi v strukturi uvoza po de-javnostih ima levjt delež trgovi-na, ne glede na svetovna po-dročja, s katerih uvaia. Nas-ploh pa so v uvozu prevladujo-če zahodne države (76 odst), vandar njihov delež pada. po-vefiuje pa se tudl tu delež uvoza \z držav v razvoju, ki pa je abso-lutno zaenkra! še zelo nizek (15.6 odstolka).
Polproizvodi in končni proi-zvodi predstavljajo skoraj 75 odstotkov vrednostl vsega uvo-za, zlasti indeks porasta uvoza končnih izdetkov pa je zelo vi-sok, kar kaie. da želi naše go-spodarstvo z uvozom opreme izboljšati tehnično opremlje-nost, Razveseljivo je, da je pa-de! delež uvoza surovin. karje deloma rezultat omejitev uvoza in pa dejstva, da so delovne organizacije nažle dobre sub-stitute doma.