pO pulil projaRian;
u
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , «etrt , , 6 „ 50 , mesec , 2,20,
V upravnlitvu prejema*:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , četrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 H na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Ntrečnine in Inaerat» «prejema upravnlitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitar» jeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vratajo,
nefrankorana pisma m vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah 41, 8, L, 17.
Izhaja vsak dan, isviemti
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 95.
V Ljubljani, v petek 26. aprila 1901.
Letnik XXIX.
Združeno framasonstvo.
Popolnoma jasno je sedaj, da je boj proti katoliški cerkvi, kateri se je sedaj tako nanagloma v najostrejši obliki pokazal v raznih evropskih drža\ah, zamišljen v fra-masonskih ložah, katere imajo svoje »ma-cherje« v vseh državah. Podajmo le nekaj poročil o framasonskem gibanju v raznih krajih.
Dne 21. aprila se je slavila v Rimu inavguracija novega framasonskega predsedstva v »palazzo Guistiniani«. Bile so zastopane vse italijanske lože s sedemdesetimi zelenimi zastavami. Govoril je glavni mojster framasonstva Ernst Na t h a n. Njegov govor, ki je bil ta pot javen, je bil vseskozi ironičen. Ironično je naglašal, da framason-stvo ni tajno društvo in da ne dela skrivnostnih spletk zoper družbo iu nravnost. Ironično je naglašal, da se framasonom ne gre za nič druzega, nego za človekoljubje in dobrodelnost. Nato je pa zagovarjal stari običaj (ramasonov, da morajo imeti med seboj tajna znamenja pri pozdravih. Skrivni framasoni so v vseh deželah, in da se spoznajo med seboj, morajo imeti tajna znamenja pri pozdravih. Na poseben način si stiskajo roke, imajo svoje besede, na katerih se spoznajo itd. Nato je pa proglasil glavno načelo framasonstva, katero jih naj vodi v javnosti: Nikdar ne smejo reči, da se bore proti veri in proti nravnosti, ampak vedno morajo reči, da so bore samo proti klerikalizmu.
To je pač ravno tista zvijača, katero rabijo tudi naši liberalci vsak dan. S to zvijačo nastopajo v državnem zboru in jo rabijo v svojem slovstvu.
Enaka srca se najdejo, tudi če so daleč rarazen. V Španiji, na Portugalskem in na Francoskem so framasoni javno začeli najhujši boj proti samostanom in proti cerkvi, in naši židovski in liberalni listi že pišejo, da bi bilo treba pri nas v Avstriji začeti z
isto gonje. Framason Galdez je spisal igro »Eltktro«, ki je služila španskim framasonom za povod k demonstracijam, in framason Bukovics, ravnatelj dunajskega »Deutsches Volkstheatia« je takoj začel pogajanje z njim, da se igra spravi na oder tudi na Dunaju. To idejo jo pa seveda prvi imel Žid: »N. Fr. Pressea jo je sprožila.
Sploh jo pri nas framasonski vpliv vedno močnejši, in dasi je ta družba v Avstriji prepovedana — na Ogerskem je dovoljena — ker ima v svojem načrtu tudi boj proti habsburški vlad. hiši, vendar je število fra-masonov v Avstriji vedno večje. Framason-stvo se posebno trudi, da bi se urinilo med politično uradništvo in med sodnike, ter se želi polastiti gledališča Za gledališke predstave imajo framasoni med seboj vedne zveze. Na Dunaju je bila pred kratkim književna pravda framasonov Bahr.in Bukovics proti Krausu, izdajatelju lista »Fackel«, in ta je prebral pri razpravi okrožnico, namenjeno ložam, v kateri stoji pisano: »Vam naznanjamo, da se bo prva predstava „Athleta", spisanega od framasona Bahra, igrala čim najpreje in da brat Bahr pričakuje od njo mnogo vspeha.«
Če spiše kak framason gledališko igro, takoj so obveščeno o tem lože in liberalni časopisi. Takoj se naredi velika reklama in skuša zlorabiti gledališki oder za framasonske namene. Dunajsko framasonstvo živi vpoltemi, iz katere bi rado stopilo očito na plan. Sedaj le skrivaj neti one boje, ki naj Avstrijo in katoliško cerkev uničijo. Ogerski frama soni se shajajo na Dunaju, naredila se je tam že osrednja zveza, ki vodi protikato-liško gibanje. Hrupno gibanje »Los von Rom« naj bi nas prestrašilo in pripravilo polje za bojne načrte framasonov v državni zbornici.
A upamo, da se je ravno vsled teh bojev katoliška, zavest utrdila in oživila. Framasoni bodo pri nas zadeli ob najodločnejši odpor.
Državni zbor.
Dunaj, 25. aprila.
Divji zakon.
Socijalni demokratje in njihovi učenci po deželi vedno naglašajo na shodih in v svojih glaBilih, da bo edina stranka, ki želi resno delo v zbornici. Res pa je ravno nasprotno, da motijo in ovirajo delo z raznimi nepotrebnimi ali naravnost frivolnimi predlogi, ker ravno na ta način še morejo širšo javnost opozarjati na se. In čudno ! Socijalni demokratje in Schonererjevci so si kakor kakor pes in mačka, toda v boju zoper javni red, vero in dinastijo so si krvni bratje. Največje kozle brezobzirnih prusakov zagovarjajo in podpirajo socijalni demokratje v imenu »svobode« in v imenu iste svobode netč in š'rijo kulturni boj v Avstriji. Vse to se pa vrši po tajnih načrtih židovskega liberalizma. »Neue Freie Presse« in sorodna jej glasila udrihajo po »klerikalizmu«, v istini pa merijo na katoliško cerkev, ki je dandanes skoraj edina braniteljica javnega reda, krščanske resnice in kar je za nas največjega pomena, tudi edina zaslomba obstanku habsburške države in slovenskega naroda.
Ako se vkoreninijo v Avstriji ideje hri-pavih prusaških gavranov, potem glejmo, da naredimo politično oporoko. Sama hinav-ščina je, ki trdi, da boj, zasramovanje in psovanje ne velja katoliški veri, ampak le »klerikalcem«. Ti so nevarnejši ljudje od socijalnih demokratov, ker kot tihotapci kradejo narodu vse idejale in vtihotapljajo v domače kraje vso framasonsko kugo in židovsko nesnago
Te dni so se načelniki nekaterih des-niških klubov mnogo razgovarjali o sredstvih, da bi vsaj v zbornici preprečili trajno smetišče nemške kulture in židovske uma-zanosti. Toda vlada — govorimo odkrito — se danes boji le tistih in ustreza le tistim, ki jej kažejo zobe. Ali hočete še dokazov?!
Is odsekov.
Poljedelski odsek je v zadnji seji lazpravljal o vladni predlogi glede kmetijskih stanovskih zadrug. Poročevalec Povše je v obširnem, stvarnem io jako poučnem govoru dokazoval potrebo kmetijskih stanovskih zadrug. Organizovani bo vsi drugi stanovi, le kmetje so prepuščeni negotovi usodi. Ker pa je kmečki stan najmočnejši steber driave in sooijalnega reda, treba mu je dati zakonite opore v zadrugah. To vodilno misel je utemeljeval z raznimi dokazi iz gospodarskega življenja In svetovne trgovine. Odsekovi člani so govornika živahno odobravali in načelnik grof Zedvvitz se mu je v imenu odseka zahvalil za temeljito poročilo.
Tiskovni odsek je v zadnji seji
razdelil poročila. Dr. Beuerle je prevzel poročilo o predlogih, da se razveljavi § 493 kaz. pravdnega reda (objektivno postopanje); Dobernigg bode poročal o predlogih, da se razveljavi prepoved kolportaže; dr. Pan-t u č e k o predlogih, da so predrugači kaz. pravdni red glede kompetence porotnih sodišč za zasebna žaljenja časti po tisku ; dr. L i c h t bode poročal o drugih predlogih glede tiskovne preosnove.
Odsek za državno žganjarino je včeraj vsled vladnega poziva vsprejel k členu II. dostavek, da Be bode morala višja žganjarina (20 vin.) poplačati tudi od žganja, ki pride pred 1. septembrom z Oger-skega, iz Bosne in Hercegovine. Odsek pa je z večino odklonil predlog dr. Reicherja, naj bi se žganjarina povišala še za 20 vinarjev in ti višji dohodki prepustili posameznim deželam za razna sredstva proti žganjepitju. Ta predlog je sicer umesten, da, potreben. Vendar pa so mnogi člani glasovali proti predlogu, ker ni v tehnični zvezi z vladno predlogo. Odsek se bode še v eni seji posvetoval o raznih resolucijah glede žganjepitja.
LISTEK.
O Levčevem „Slovenskem pravopisu" in njega kritikah.
Spisal dr. K. Štrekelj.
(Dalje.)
Najboljše pravilo za šolo je podal doslej Navratil v svoji „Kurze Sprachlehre der slovenischen Sprache, Laibach 1850" na str. 12. in 13. Ker je ta slovnica dandanes prav redka, hočem tukaj ponoviti nje pravilo, omissis erroribus correctisque corrigendis, po slovensko:
„Omehčani l (Ij) pišemo:
1.	zlasti za ustniki (b, m, p, v): gibljem, sibljem, zemlja, kaplja, opravljam, oživljujem itd. Vendar se v korenskih delih besed (izvzemši besede bljujem, pljujem, pljuča, pljuskati in izvedenke iz njih in iz varijant njih korena: bljuaga, pljuaga) ne piše Ij, torej: blato, bled, mleti, mlatiti, platno, plot, vleči, vlačiti itd.;
2.	vedno pišemo Ij pred končnico -am, -ati glagolov V. vrste 1. razreda, kadar je pred /-»m še kak so-glasnik, in pa pred končnico -ujem, -evati glagolov VI. razreda: jecljam, jecljati, jecljal, pihljam, -ati, -al\ prepeljujem, prepeljevati, -Ijeval;
3.	pred končnicami -iv, -ivost: potrpežljiv, potrpežljivost, posdbljiv, -ivost; šaljiv (iz šalljiv) itd.; pred končnico -Ijaj: bodljaj, metljaj, smetljaj, stogljaj itd.; dalje imajo skupna imena, katerih osnova se končuje na /, vselej Ije: zelje od sel, oglje od ogel. Pri drugih s končnico \je {ije) izpeljanih besedah od imen na -h, -lo, -la je prav tako pisati Ij, kateri se v starejših tvorbah izreka omehčano kakor T\ vesefe, v mlajših in izposo-
jenih pa kakor l-j, to je / in j zAse: sožalje (primerjaj točko 10. Pravopisa);
4.	pred končnico -en trpnega deležnika glagolov IV. vrste z izpeljankami vred: beliti — beljen', iavoliti — izvoljen, iavoljenec itd.;
5.	na koncu zlogov, kadar se l sliši tudi v izreki tistih krajev, kjer se čisti l izreka navadno kakor u: kralj, boljšati, kavelj itd. Toda to ne velja, če je i, i odpal na koncu: aV, dol, nikoT za ali, doli, nikoli-,
6.	v oblikah sedanjikovega debla glagolov: meljem, steljem, poljem, pošljem-,
7.	v končnici ulja: hodulja;
8.	v posameznih besedah: beljak, brljav, brljusga, Celje, čeljust, dalja (adj. daljni, ne dalnji), dalje, ključ, kljuka, kljun, kljuse, kruljav, ljub, ljud, nedelja, peljati, Poljak, polje, ulj, vkljub, volja, želja\ glede besed na Ija, la in elj, potem gledč tujek glej, kar je rečeno zgoraj. Te bi bilo posamez našteti v slovarčku.
§. 17.—23.
Ker govori pravopisec o pregibnem (polglasnem) e šele v točki 18. —21. ter imamo v zgledih ubožec in glušec opraviti ravno s pregibnim in ne pravim e, bi bilo zglede ubog, gluh itd. zameniti z drugimi, n. p.: drug, druže, družica, druai ali ubog, nebože, ubožica, uboai in siromak, siromaše, siromašiti, siromasi.
V	točki 18. bi bilo za „poluglasni e" pisati „polglasni, zdaj mehki, zdaj trdi e", s čemer bi se nadomestnik starih polglasnikov določneje označil v razliko od vedno mehkega e za stari e, q, č.
V	točki 20. graja Ilešič besede: „legati, legal, ležniv, ležnivec, toda Idž, leži" in misli, da je ta beseda najne-srečnejši zgled za menjavo e—a v odsevu starega pol-glasnika. Leveč se je gledč te besede in besede čast
ravnal deloma po naukih Škrabčevih; deloma pravim zat6, ker v slovarčku pripušča zoper pravilo §. 20. oblike z e in z a. Škrabec se ravni v tem oziru po zapadnem izgovoru (Cvetje X. 8) in se sklicuje na pisavo Truberja in drugih starih pisateljev. Po njegovem mnenju se je pri izpeljankah besede čast prenesel a iz oblik, v katerih ima dolgi povdarek, tudi v oblike, v katerih nima povdarka: zgodilo se je torej ž njimi isto, kar v kranjščini v še nekaterih drugih primerih, n. p.: dan — danica — daniti se, lan — lanu — lanen, mah — mahu — mašiti — mašina 'Lederfleck', maša — maševati, panj — panju — panjača, sat — satovje — satjč, svast — svasti, tast — tastu, vas — vasi — vasovati, tdnjšati — stanjševati, potem tudi sinje — sanjdti (na Gorenjskem: saj ne, sajndtu), manjši — manj — amanjševati — manjšina, posebe zase stoji maščevati. Škrabec hoče vsled oblike častiti, v kateri je a prenesen iz oblik kakor čast, pisati tudi čaščen, čaščenje, dasi se sploh med Slovenci govori čiščen, čaščenje, češčen, češčenje, in razlaga e zadnjih dveh besed kakor preglas iz a, češ, kratki a se mora za j, č, ž, š po češkem načinu „spremeniti v eu, „kakor se sliši tudi jča za jas, tjč za tjdu. Ta razlaga oblike češčen se mi ne zdi verojetna zato, ker nahajamo č-bščen, češčen poleg Častiti tudi v narečjih, katera ne spreminjajo o za mehkimi soglasniki v e, n. p. v gorenjskih in štajerskih narečjih; Gorenjec pravi (v Ihanu) pofršjdna, Štajerec pa češena. In če se je a spremenil v e v češčen, zakaj se ni zgodilo isto v častiti, kjer je a prav tako nepo-vdarjen in torej kratek ? Zato mislim jaz, da imamo v češčen (na zapadu izrekano s polglasnikom, na Štajerskem z e) ohranjeno še staro obliko, ki odgovarja pravilni slovenski, na čast še ne naslonjeni obliki ti>ščen in da je torej dandanašnji pisati čast — častiti, toda češčen — češčenje.

So c. politični odsek je imel si-noči zopet daljšo sejo, v kateri je po dolgi razpravi '.sprejel ves zakon glede znižanja dela v premogokopih na 9 ur. Dolga debata je bila o odstavku 6. paragrafa 3., ki določa razne izjeme za daljše delo. Posl. Schuh-m a i e r je hotel takoj vstaviti iz Cingrovega predloga razne določbe glede ženskega in otro&kega dela in nedeljskega počitka.
Vladni zastopnik Zechner je ugovar jal, češ, da v rudnikih v Avstriji ob dnevu dela le dobrih 5% žensk in 6% otrok ped 18 letom; dalje pa te nasvetovane določbe ne spadajo v zakon. Odsek je z večino od klonil Cmgrove predloge, pač pa s 15 proti 11 glasovom vsprejel določbo, da smejo oblastva dovoljevati izjemno daljše delo v »s p o r a z u m u« s podjetnikom in delavskim odborom, in ne po »zaslišanju«, kakor določa vladni načrt. Ker Be je vladni zastopnik odločno protivil tej premembi, je dr. K o 1 i s c h e r zoptt odložil poročilo, češ, da noče biti pogrebec zakona, ker gosposka zbornica gotovo ne pritrdi tej premembi. Odsek je nato soglasno naprosil Kolischerja, naj obdrži poročilo. Kolischer si je izprosil 24 ur pomisleka. Danes zvečer ima odsek zopet sejo. Tudi razni drugi odseki zborujejo danes, da razpravljajo o nujnejših predlogih.
Važnost trgovinskih pogodb.
(Piše državni poslanec vodja Fr. Povše.)
(Dalje.)
Navesti hočem še, da je izvoz naše k u-r etn i n e znašal v tth 10 letih (1891 do 1899) 6,146.000 gld., uvoz pa je znašal 1,683.000 gld.
Divjačine izvozili smo za 1,818.000 gld. in sicer največ v Nemčijo.
Prav zanimiv je izkaz kupčije s kurjimi
jajci.
Naš izvoz jajc znaša na leto vrednost 34,775.000 gld., torej skoro ogromni znesek 35 milij. gld.
Uvoz pa posebno iz Rusije znaša na leto vrednost 8 milj. gld.
Največ jajc se proda v Nemčijo (80%), na Angleško (10%), v Švico (4%), v Hamburg (6%). V državi odpade na Galicijo največ jajc.
Naše državne vlade dolžnost bo tedaj, ko vidi, da more naša država prodati na leto jajc za 35 milijonov gold., pri obnovitvi trgovinskih pogodb primerno carino naložiti na jajca, prihajajoča iz Rusije sedaj brez carine.
Kaj pomeni izvoz živine osobito za naše kraje, ko dobivamo ravno v živinoreji ono pomoč, da moremo vstrajati na domači zemlji, ni mi treba še posebej dokazovati
Naš kmetovalec ve ceniti tujega kupca. Ko pride kaj ptujcev na sejm, zadovoljni so kmetovalci, ker ti pomorejo k boljši ceni Zato je za nas največjega pomena dobro urejen izvoz naše živine in zato moramo vso skrbnostjo vestno zasledovati to akcijo naše države pri sklepanju novih trgovinskih pogodb, ki naj nam pripomorejo, da se po ugodnih cenah prodaja naša živina v inozemstvo. Naša vlada pa naj že enkrat pogumno in brezobzirno nastopi ter od ogrske vlade zahteva, da tudi ona uredi svoje ži-vinozdravstvene naprave, da bodo mogli naši živinorejci neopovirano rediti živino in jo vspešno izvažati.
Za planinske dežele je prav živinoreja najvažnejša gospodarska panoga; zato moramo zahtevati, da jo vlada ščiti in podpira. Odstraniti treba vse ozire in meje zapreti državam, od katerih nam pretijo živinske kužne bolezni. Proč tudi z znižano carino I Zakaj naša živinoreja, ki more na leto oddati za milijone goldinarjev (kakor v letu 1894 celo za Bkoro 100 milijonov gl ) svoje živine, je povsem kos, da zaklada in oskrbuje mestni trg v državi; zato je vsaka olajšava pri carini za ptujo živino neopravičena. Mi sami pa — in vlada naj nas podpira — delujmo na to, da kvalitetno zbolj-šamo našo živinorejo, ker vsi izkazi o izvozu naše živine spričujejo, da se kvalitativno izvrstna živina najlažje proda za izvoz v ptuje države, in po taki živini ptuji kupec primerno najbolj povprašuje in jo najdražje plačuje.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. aprila. Investicijska predloga zagotovljena.
Razprave v železniškem odseku tako napredujejo, da se sodi, da bo cela vladna iredloga o investicijah v prihodnji torkovi seji definitivno rešena in pride lahko še isti teden pred poslansko zbornico. Nerešena sta ostala včeraj Bamo še poslednja dva člena vladne predloge. Ker vlada v odseku tolika soglasnost in ker je upanje, da zadovolji vlada tudi Č-jhe in Poljake z načrtom o vodnih cestah, ni dvomiti, da bi prodloga tudi v zbornici ne dobila potrebno večine, toda potrebno je, da zbornica tudi res dela tem kratko ji odmerjenem času, kar pa seveda še ni popolno gotovo, kakor nam kažejo prizori v vsaki seji.
Hilsnerjeva afera pred kasacijskim sodiščem.
Najvišje sodišče na Dunaju je te dni zavrglo pritožbo proti razsodbi porotnega sodišča v Piseku, ki je obsodilo na smrt morilca Žida Hilsnerja, ter s tem v polnem obsegu potrdilo prvotno razsodbo. To pa zraelu nikakor ni po volji in glasilo avstrijskega židovstva je, kakor pri vsaki taki priliki, priobčilo v četrtek dolgovezen uvodnik, v katerem dajo duška svoji in njega krivonosih bravcev jezi nad tako razsodbo. Članek ima v prvi vrsti namen, vplivati kakorkoli na vlado, oziroma pravosodnega ministra, da priporoči Hilsnerja v popolno ali delno pomiloščenje kroni. Posebno značilen je sledeči stavek : Ako se krona ne bo bolj spominjala zmotljivosti, ki je združena z vsakim človeškim delom, nego sodniki, in ako ne bo milosti delila, izpolni ae v gotovem časopisju že viharno ponavljana želja po vislicah za obsojenca. — Člankar vkljub dvakratni soglasni obsodbi porotnikov in potrditvi od strani najvišjega sodišča še vedno dokazuje, da Iiilsnerju krivda ni dokazana, da je bržkone popolno nedolžen in da bo zgodovina poznih let obsojala to juridično »zmoto«. Najbolj pa boli krivonosega pisca, da se Bedaj ne bo dala tako lahko spraviti s sveta »pravljica« o ritualnem umoru in da se bo trddo o vseh Hilsnerjevih sovernikih, da so zmožni in sumljivi takih dejanj—To je tista točka, okolu katere se vse suče, akoravno sodišče nikjer ni naravnost izra žilo, da bi bil obsojeni izvršil rituelni umor. Da se pa kaj takega odstrani in onemogoči, treba ostro kritikovati razsodbo in apelovati na milost krone, in to je hotel člankar doseči s tem uvodnikom.
Gonja proti kongregacljam na Portugalskem
je dosegla višek z dekretom, katerega je potrdil kralj in s katerim se določa razpust in sekularizacijo »od države nepriznanih« redov. L imenovanim dekretom, čegar vsebina pa še ni popolno pojasnjena, se določa, da se morajo obnoviti neki stari dekreti, ki dolo čujejo razpust kongregacij. Takih dekretov pozna Portugalsko troje, toda iz vseh se razvidi, kako malo je vlada na njih podlagi opravičena, nasilno postopati proti cerkvenim redovom. Prvega je izdal zloglasni Pombal leta 1759 proti jezuitom. Ta dekret je pa vlada sama razveljavila, ko je dovolila, da je papež Pij VII. zopet uvel red družbe Jezusove, in ga je vlada v svrho misijonov v Zam-beziji celo varovala in podpirala. V ustavi kralja Dom Petro IV. se pa poleg tega še nahaja določba, da se nikogar ne sme pro-gnati ter mu oropati premoženja iz verskih razlogov. Člani vlade so tedaj sami podpirali redovništvo. — Drugi dekret je iz leta 1833 in tretji iz leta 1834. S prvim se določa razpust in izguba političnih pravic t e -d a n j i h moških, z drugim tedanjih ženskih samostanov. Od članov tedanjih moških redov sedaj ni več nobenega živega, izmej ženskih članov pa živi le nekaj malega osivelih redovnic. Za bodočnost pa ta dva dekreta ničesar ne določata in sta tudi v smislu obstoječe ustave že davno razveljavljena. Sedaj na Portugalskem obstoječi re-dovi niso oni, ki so jih tedaj nameravali odpraviti, in se tudi ne morejo smatrati za njih pravne naslednike. Za pričeto gonjo proti redovništvu na Portugalskem bi bila torej pred vsem potrebna prememba ustave. Kajpada se sedanji framaBonski politiki ne ozirajo na to in skušajo uporabiti vsa po
j stavna in nepostavna sredstva v dosego svojega namena.
Rusija v Kini.
Angleški list »Daily Mail" je prijavil neko vest glasom katere se Rusija skuša iznebiti neljubih jej „prijateljev" na kitajski zemlji in pridobiti več samostojnih tal glede Mandžurije. V dotičnem poročilu Be glasi, da je ruski car samo radi tega povabil francoskega zunanjega ministra v Petrograd, da se dogovorita, kako bi na lep način odstranila angleško, nemško, italijansko in ameriško posadko iz Pekina in sploh iz Kine. Pravita namreč, da ostale velesile samo radi tega puščajo na mestu svoje čete, ker se boje, da jim sicer Kina ne izplača zahtevane odškodnine. Za to hočeta Rusija in Francija prevzeti poroštvo in s tem izpodbiti omenjeni razlog. Nemčija in baje tudi naša monarhija ter Italija so se že zadovoljile z ruskim načrtom, Anglije se pa Rusom neki ni treba bati, ker potrebujejo Angleži ravno sedaj obilo drobiža. S Francijo bi se pa Rusija že sporazumela na kak ne posebno težaven način, morda z nekaterimi koncesijami na ori-jentu, in vprašanje glede Madžurije bi bilo za Rusijo ugodno rešeno. — Tako poroča o ruskem načrtu angleški list, o katerem pa morda v Petrogradu ni vedo toliko, kakor v Londonu. Posebno čudno je tudi to, da se z nobeno besedico ne omenja Japoncev, ki so v zvezi z Anglijo vendarle jedini strah ruskih državnikov.
Mirovna pogajanja v Južni Afriki.
V zadnjih dneh je došla v Evropo vest, da je nastopila mej Angleži in Buri sedaj nova posredovalka in sicer sama soproga burskega gener. Bothe. Imenovana najnovejša posredovalka je popolno prepričana, da bo imela vspeh pri svojem podjetju. Posve tovala se je že z burskimi voditelji in je šla sedaj h Kitchenerju, da izve od njega ko-nečne pogoje. Soproga Bothova upa, da se general Botha konečno da pregovoriti in sklene mir. — Ta vest je že a priori kaj malo verjetna in je bržkone le nekaka želja Angležev samih, ki bolj nego Buri hrepene po miru. O korakih generala Bothe v dosego miru se dosedaj sploh še ničesar ne čuje in izvirajo vse dotične vesti jedino le iz Kitchenerjevega tabora.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. apria.
„Gospodarska zveza" in »Slov. Narod«. Včeraj je moral prinesti »Slovenski Narod« popravek onih neresnic, katere zadnji čas zopet razširja o »Gosp. Zvezi«. A bil je toliko pošten, da jo pridejal opazko, v kateri zopet trdi to, kar je moral ravno prej preklicati, da je namreč morala »Gosp. Zveza« z Dunaja dobiti strokovnjaka, da ji je Bestavil bilanco. To je popolnoma nere snično. Bilanca je bila že narejena z a -četkom meseca marca brez vsake tuje pomoči, katere tudi treba ni. Sploh se pa predloži bilanca odboru in občnemu zboru, pri katerem jo vsakdo lahko pregleda ter izreče o njej svoje mnenje. To pa velja le za one, ki so udje »Gosp. Zveze« in pri tem interesirani. »Narod" pa ž njo nima nobene zveze in naj molči o tem, kar mu nič mar.
Javno predavanje v Katol. domu dne 24 t. m. je privabilo prav obilno poslušalcev. Dvorana je bila polna. Gospod dr. Krek je opisal najprej razvoj alkoholizma. Primerjal je glede na uživanje vpijanljivih pijač nekdanje čase s sedanjo dobo; prišel je do zaključka, da ljudje še nikoli, odkar svet stoji, niso tako sistematično pijančevali, kakor dandanes, in da niti absolutno niti relativno niso nikoli povžili toliko alkohola, kakor sedaj. Minulo 19. stoletje bi lahko imenovali stoletje gostiln. Saj imamo že vasi, v katerih je vsaka deseta hiša gostilna. — Na to je predavatelj naštel različne pomočke, s katerimi skušajo človekoljubi omejiti pijančevanje. Taiia sredstva bo pridige, Marijine družbe, zadruge, ki točijo namestu žganja vino po nizki ceni, strožje nadzorstvo nad vojaki, izpolnovanje postave o policijski uri, državni monopol na vpijanljive pijače v tej obliki, da bi se uživanje teh pijač omejevalo, lep vzgled onih, ki druge navajajo k zmernosti itd. Govornik je sklenil z željo, da bi VBakdo izmed poslušalcev kaj storil za omejitev pijančevanja.
Občinske volitve ▼ Ljubljani, Pri
današnji volitvi prvega razreda je bilo oddanih 207 glasovnic, absolutna večina je znašala 104 glasove. Razcepljenih je bilo 50 glasovnic. Prišli so po zatrdilu »naprednjakov« na volišče skoro vsi liberalni volivci. Naši in nemški volivci so ostali doma. Vseh volivcev v prvem razredu je 633. Dobili so Josip L e n č e 193 glasov, Elija P r e d o -v i č 192 glasov, lekarnar Ubald pl. T r n -k o c z y 182, dr. Matija H u d n i k 174 glasov, dr. Stare 169 glasov. Prvi štirje so izvoljeni na tri leta, dr. Stare pa na dve leti. Dr. Gregorič je dobil 10 glasov, dr. Triller 1, Stricelj 1, Mathian 1, Petričič 1, dr. Matija Galantuomo 1 in dr. J. Unisono 1 glas. Mnogi volivci so volili samo nekaj kandidatov, nekatere kandidata so pa spuščali, ne da bi koga druzega napisali na njihovo mesto. Posebno zanimivih prizorov danes ni bilo. Dr. Tavčar se je jezil, da mu »klerikalci« kot državnemu poslancu ne privoščijo dopusta — predno je še sploh kaj naredil — in da ne more od sape živeti. Velika preplašenost je vladala mej vrstami magistratovcev okoli 11. ure. Nek šaljivecje teletonično sporočil v Mestni dom, da ob 11. uri prikorakajo na volišče Nemci. Gotovo je bil ta šaljivec mej izvoščki, ki bi radi kaj zaslužili, in res so potem magistra-tovci spravili na volišče vse, kar in kakor so mogli. Tudi to pot je katoliški župnik V r h o v n i k prišel na volišče glasovat, menda s pooblastilom, za liberalne kandidate, in čuje se, da je glasoval celo za odbornika nemške protdstanškeljub-ljanske občine, protestanta pl. T r n k o c z y j a. Značilno je, da je n. pr. g. Predovič dobil več glasov, kakor gg. dr. Iludnik in dr. Stare.
Osebne vesti. Iz Š e b r e 1 j se poroča: da je dne 21. t. m. izvolilo ondotno starešinstvo preč. gosp. župnika Janeza Kokoš a r j a v priznanje njegovega večletnega vspešnega delovanja v splošni blagor še-breljskih občinarjev svojim častnim občanom. — Za župnika v Bračanu pri Korminu je imenovan č. g. Edvard Suppanzig. — Zdravnik g. dr. Anton Vilimek se je naselil pri sv. Trojici v Slov. goricah.
Umrl je danes zjutraj v Kamniku vpo-kojeni duhovnik č. g Blaž Muhovec v 74. letu svoje dobe. Rojen je bil pokojnik na Breznici 29. jan. 1827, v mašnika posvečen 30 ju'. 1854. Pogreb se vrši v nedeljo popoldne ob 4. uri. Venci se na željo pokojnika odklanjajo. N. p. v m.!
Pasijonske predstave v Katol. domu v Ljubljani. V nedeljo dne 28. apr. 1901 priredi v tukajšnjem Katoliškem domu pasijonske žive podobe (v podobi mramornatih slik) režiser Karol Kunst po podobah slavnih mojstrov, kakor Murillo, Dürer, Holbein, Piloty, Haulbach, Munkacsi, Glötzle, van Dyk, Rubens, Signorelli itd. — I. oddelek: 1. Zadnja večerja. 2. Kristus na oljski gori. 3. Ujetje Jezusa. 4. S trnjem kronanje. 5. Kristus pred Pil. 6. Kristus vzame križ. II. odd.: 7. Jezus sreča jokajoče žene. 8. Jezus pado pod križem. 9. Jezus umira. 10. Snamenje s križa. 11. Jezusa v grob položijo. 12. Vstajenje. — Vstopnice se prodajajo pri hišniku v Katoliškem domu in v Breskvarjevi prodajalnici pred škofijo. Več povedo lepaki.
Katoliško-narodna zmaga v Ribnici. Vesela vest je včeraj prišla iz Ribnice. Katoliško narodni možje so si po trdem boju priborili večino v občinskem zastopu trga Ribnice! Izid volitev je naslednji: 1. virilen glas je liberalen, 2 podobčinska moža katoliško-narodna, 1 podobčinski mož liberalen, v III. razredu vseh 7 mož katoliško-narodnih, v II. razredu istotako sedem naših mož, v I. razredu 7 mož liberalnih, torej mej 25 občinskimi možmi 16 katoliško-narodnih mož. Ljudstvo se vzbuja! Slava nevstrašenim možem, ki so šli v boj za pravice katoliško-narodnih volivcev, slava vsem katoliško-narodnim ribniškim volilcem, ki bo stali kot Bkala in po trdem boju dosegli lepo zmago!
Kako se fabricirajo razkoli? Zadnja »Edinost" nas je razveselila z obljubljenim prevodom članka, ki ga je pod tem naslovom priobčil tržaški »II Piccolo" dne 23. aprila. S točnostjo prevoda smo zadovoljni ; tudi dodatne opazke uredništva se nam zde umestne. Na neko malo netočnost pa moramo vendar opozoriti slav. uredništvo
«Edinosti*. Ko nas je «Edinost« namreč seznanila s prvim delom „Piccolovega" članka, nadaljuje: „Tu sledi odstavek, v katerem trosi »Piccolo« svoje običajne laži, da so nekateri podpisi falzilioirani, drugi da niso znali, kaj so podpisali, da so Be ista imena večkrat ponavljala itd. No, naše čitatelje nočemo nikakor mučiti s temi neslanostmi ..« To ni povsem točno. Na vprašavnem mestu sledita v „Piccolu" dva odstavka, katerih prvi se v resnici bavi s pretveznimi ialzifikacijami. Žal pa, da nam je .Edinost" popolnoma zamolčala drugi odstavek, ki se glasi : „In kol krono tem dejstvom še dve vesti: Na čelu podpisancev (ki so namreč javili prestop iz lat. obreda) stoji ta odgovorni urednik in administrator nekega slovenskega li6ta, ki je glaBilo slovenskega političnega društva za Primorje ; — uloga sama je sestavljena na pripravljenih in razdeljenih hektografiranih listih, zgovorna okolnost, ki kaže organizacijo, od koder izhaja«. — Vprašamo: Zikaj je „Edinost" zamolčala ta velezanimivi in kratki odstavek, ki nikakor ne bi .mučil" radovednih čitateljev, kateri se zanimajo za unijatsko gibanje ? Odgovor jo lahek. To dejstvo, ki ga je tu pribil „Piccolo", gospodi okolo »Edinosti« ne more biti prijetno .... Zamolčali so torej velevažno okolnost, katero smo svoj čas pribili mi, za kar smo pa od „Edinosti« dobili lekcijo o — lojalnosti. Ako prinesemo mi kako povsem avtentično vest o unijatski propagandi in o gonilnih močeh iste, je »Edinost« iz sebe, nas dolži laži, preganja, kakor se nam poroča, osebe, ki niso za las zakrivile, da je občinstvo potem našega lista izvedelo resnico, a ko .Edinosti" očitajo drugi listi to, kar smo mi le po dolžnosti kronistov zabeležili brez vsake opazke, pa ta vzor „lojalnosti" preko dotičnega odstavka preide mirne vesti na dnevni red. Več lojalnosti se pač ne more zahtevati!
Kartuzijanski samostan v Ple-terjah. Pri tem samostanu so te dni pričeli s potrebnimi deli, katerih troški se proraču-navajo na 2 mil. kron. Domači ter italijanski in francoski delavci dohajajo vsak dan tje. Z napravo ribnikov bodo kmalu gotovi, potem prično graditi mejni zid, ki bo oklepal tobk prostor, kakoršnega ne nahajamo nikjer v deželi V svrho prevažanja pri ribnikih izkopane zemlje so zgradili precej dolgo železnico, za katero so 23. t. m. pripeljali z novomeškega kolodvora stroj s petimi pari konj. V notranjem bodo poleg glavnih in gospodarskih poslopij zgradili za vsakega redovnika posebno hišico z vrtom in malimi gospodarskimi pritiklinami, ker morajo biti Kartuzijanci po redovnih pravilih strogo ločeni drug od drugega in se snidejo le ob nedeljah in praznikih.
Občinske volitve v Kranju bodo za III. razred dne 2. maja, za II in I. razred pa 3. maja, vsakokrat popoludne.
Pri ustanovnem shodu vinarske zadruge v Novemmestu dne 1. maja t. 1. se bodo sprejemali tudi novi člani. Zaradi tega se lahko udeleže shoda interesentje iz vinorodnih okrajev Dolenjske, ki niso bili pri zadnjem shodu, ako želijo pristopiti društvu. Potrebne pristopnice se bodo razdelile pred zborovanjem ob 10. dopoludne. Čas za vplačevanje deležev se bode določil na ustanovnem shodu. Ker bo trajalo zborovanje najbrž do 1. popoludne, skrbel bode osno-valni odbor tudi za to, da se bodo zborovalci lahko udeležili skupnega obeda, za kar se jim bode priglasiti pred zborovanjem. Po obedu bode skupni ogled državnih nasadov v Bršljinu in potem ogled uzorne državne kleti v Novemmestu.
Odbita pritožba. Državno sodišče je odbilo protest slovenskih volivcev proti sestavi volivnega imenika pri lanski državno-zborski volitvi. Jedna pritožba se je odložila do prihodnje sesije drž. sodišča.
Občinske volitve v Celovcu. Dopolnilne občinske volitve v Celovcu bodo 6., 8. in 11. maja.
Na Kureščeku, znanem božjem potu v ižanski fari, bo tretjo povelikonočno nedeljo to je 28. t m. shod. Ižanska fara se je zaobljubila za časa potresa 1895. leta to nedeljo romati h kraljici miru na Kurešček, da Bog odvrne na Marijino prošnjo od nas šibo potresa. Ob 10. bo na gori slovesna sv. maša in pridiga, sprejem novih udov v Marijino
družbo in potem slovesne litanije v Marijini kapeli zunaj cerkve. Vsako leto se je obi čajno tudi mnogo Ljubljančanov udeležilo te lepe slovesnosti. Upamo, da jih tudi letošnje ugodno vreme mnogo privabi na Kurešček.
Odlikovanje. Kakor poročajo iz Kranja, je dovolil cesar, da sme pokojnemu gospodu Franu Dolencu podeljeni zlati zaslužni križ s krono i nadalje ostati v rodbini pokojnika.
Slovensko katoliiko politično in gospodarsko druitvo za Slovenoe na Koroškem vabi k 12. letnemu občnemu zboru, ki se bode vršil v č e t r-tek dne 9. maja t. 1. v Celovcu v dvorani kat. rokodelskih pomočnikov. Začetek ob 2. uri popoludne. Vspored: 1. Na govor predsednika 2. Poročilo tajnika in blagajnika o delovanju društva v preteklem letu. 3. Zapisovanje novih udov in vplače vanje letnih doneskov. 4. Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov. 5. Poročilo o deželnem zboru. G. Razne razprave, predlogi in nasveti. — K temu shodu se uljudno vabijo vsi udi političnega društva in tisti slovenski rodoljubi, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti. — Odbor.
Slovenci propadli v — Gozdanjih. h Gozdanj na Koroškem se poroča, da so ondi zopet imeli občinsko volitev, in sicer za tretji razred, ker je slavna c. kr. deželna vlada volitev v tem razredu razveljavila. Zavrgla je jeden slovenski glas in tako se je volitev morala še enkrat vršiti! Zaradi tega glasu je že pred prvo volitvijo reklamirala naša stranka; gospodje so torej že takrat imeli priložnost, razmišljevati o njem, a še le po končani volitvi je slavna deželna vlada srečno našla dlako v jajcu in tako so morali še enkrat voliti I Druga volitev je imela za Slovence nesrečen izid. S silnim pritiskom se je nasprotnikom posrečilo, da so tokrat zmagali. C. kr. deželna vlada je sicer zavrgla jeden slovenski glas a volivnega imenika ni popravila, dasi je bil nepostavno sestavljen. Tako je prišlo, da trije slovenski volivci niso smeli voliti, ker so bili napačno vpisani v vobvni imenik. Učitelj je volil v tretjem razredu, dasi v tem razredu nima volivne pravice! Nasprotniki so slovenska pooblastila samolastno zavrgli, priznali le svoja, dasi niso bila postavna. Komisar — se za vse to ni zmenil! Tako se je nasprotnikom posrečilo z 59 glasovi zmagati, Slovenci so dobili 48 glasov. Seveda se je od slovenske strani zoper volitev vložil protest; deželna vlada bo torej še enkrat imela priložnost, pečati se s to volitvijo; bomo videli, kaj poreče sedaj!
Mešani vlak odpravljen Po novem voznem redu z dne 1. maja 1901 ne bo mešanec štev. 100/101 med Ljubljano in Trstom več prevažal ljudi, dočim bo vozil vlak št. 14/13, ki je vozil doslej le do Ljub Ijane, do Trsta, ozir. iz Trsta. — Dne 30. aprila preneha že osebni promet pri me-šancu štev. 100 od Ljubljane naprej ; zato pa bo ta dan vlak številka 14 šel skozi do Trsta.
Novo zdravilišče z mrzlo vodo se
ustanovi v Slatini.
Ljubljanske novice. Najdenečlo-veške kosti. Danes dopoludne so našli delavci pri kopanju jam za ograjo za »Bežigradom« človeške kosti in zelo zarujavel nož. Najbrže Be je svojedobno tu izvršil zločin. — Ušel je prisiljenec Jože! Pellis. — Registrirana je »Tovarna sodovice«, registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Zadružni delež znaša 20 K. Udje prvega na-čelstva so gg. Jož. Maček, Jožet Kramar, Ivan Tosti, Franc Rozman, Franc Zabukovec, Peter Krisch in Rudolf Petrič. — Lov na roparja v ljubljanski okolici je danes popoludne napravila ljubljanska policija na Golovec. — Mrtev otrok na policijski stražnici. Včeraj je prinesla na policijsko stražnico neka ženska veliko škat-Ijo s prošnjo, ako jo sme Bhraniti toliko časa, da se zopet vrne. Ker ženske precej časa ni bilo nazaj, odprli so stražniki škatljo in dobili v škatlji — mrtvega otroka. Hitro so pričeli stražniki loviti po Ljubljani do tično žensko in res so jo dobili v osebi — babice Fortuna, ki je bila namenjena domov, da dobi 1 gld. za mrtvaški ogled. Fortuna je bila, predno je prišla na stražnico, že pri mrtvaškem ogledu, kjer je opazila, da nima pri sebi denarja za takso. Tako je
prišlo, da je razburila stražnike in bila are-tovana. Naposled je morala s škatljo po gol dinar in ko so naposled dognili, da je res babica, ki je bila z mrtvim otrokom name njena k sv. Krištofu, so jo izpustili.
Nezavestno od kapi zadeto so našli 23. t. m ob 4. uri zjutraj na potu proti Novemu mestu blizu trebanjske mitnice neko okolu 50 let staro žensko, doma brž kone iz čateške župnije. Dva moža sta jo prenesla v hišo posestnika Sila na Pristavi, kjer so ji poklicali zdravnika. Zavedla se ni isti dan in zdravnik sploh dvomi, da bi okrevala. S'a je bržkone na semenj v Novo-meeto.
Pravico javnosti je podelilo naučno ministerstvo zasebni dekliški šoli »Eiizabe-tišče« v Tomaju na Krasu.
Na semenj v Novemmestu 23. t.
m. so prignali 120 konj, 1200 glav goveje živine in 2000 prašičev. Kupčija z mladimi prašiči je bila zelo živahna.
Nabor v novomeškem okraju V celem novomeškem okraju je prišlo na nabor od 844 stavodolžnih 772 mladeničev. Od teh so jih potrdili 151 v stalno armado, 39 pa v nadomestno rezervo, skupaj 190 nabornikov; 162 jih je šlo pred druge naborne komisije, 239 se jih nahaja brez uradnega dovoljenja v Ameriki, 5 v zaporu, štirim pa niao mogli priti na sled.
Dva otroka umorila je v Macelnovi vasi blizo Milštata na Koroškem 421etna go-stača Marija Aprisnig. Dne 22. marca t. 1. je zadušila svoje novorojeno dete. Ko so jo prijeli, je priznala, da je ravno isto storila že pred 12 leti.
Zverinski stariši Iz Majšperga pišejo : Pred letom zginila je naenkrat tukaj llletna deklica, hči Franca Bratuša, viničarja v majšperski župniji; nikdo ni vedel kam. Med tem najdejo mrtvo neko neznano de klico blizu Spiellelda; oče Bratuš pelje se tje in trdi, da jo ista deklica njegova hči. Nikdo se pri nas ni več zmenil za dekle. Preteklo nedeljo vidimo naenkrat Bratuša uklenjenega. Tekom leta se jo namreč dokazalo. da ona deklica pri Spielfeldu ni bila njegova hči. Kam pa bi njegovo dekle izginilo? Stvar je postala sumljiva, prijeli so očeta in sedaj je ta priznal strašni čin, ki ga je dovršil lani. On, oče, je svojo hči, llletno dekle, Bam umoril. Priznal je pred pričami po daljšem času, da je dekle zadavil, potem razkosal (kakor pravi, na 10 koscev) in posamezne kose sežgal; kosti, da bi prej zgorele, je baje stolkel, lase razrezal in raztrosil nekje. Nazadnje je trdil, da mu je pomagala pri tem strahovitem delu njegova žena, ki pa ni hotela tega priznati. Nadalje so bode vsa stvar pojasnila iz preiskave. Mož in žena sta seveda pod ključem. Omenimo še to, da se je on precej ogibal cerkve in — spovednice. Skoraj neverjetno, da za-more očetovsko srce kaj takega storiti!
Deklica na vojaškem naboru. Iz Ivnika na Štajarskem poročajo : V Ivniku se je pripetilo, da je bila neka deklica za dne 18. t. rn. poklicana na vojaški nabor. Res je prišla, lično opravljena v gornještajerski noši. Pozivnica k vojaškemu naboru ji je drzno zrla izza šopka, katerega si je pripela ob prša. Cela stvar se je dogodila radi pomote V krstni knjigi je bila namreč vpisana kot Alojzij, ne pa kot Alojzija.
Deželni tehnični urad na Goriškem. Deželni odbor goriški bo predlagal deželnemu zboru ustanovitev dežel, tehničnega urada.
Nagla smrt. V Solkanu je umrl v ponedeljek upokojeni major Kari F r i e d -lander nagloma, sedeč ob črni kavi s cigareto v ustih. Pokopali so ga v Gorici z vojaškimi častmi.
Ukradena poštna blagajna naj dena. Iz Ročinja se poroča: Ukradeno poštno blagajno našel je nek kmet blizo Soče pod Doblarjem. Bila je skoraj nepo-škodo ana, le nekaj ulomljena, manjkalo pa ni ničesa Pa kaj so hoteli reveži — tatovi samo s poštnimi znamkami, ker v kasi še vinarja ni bil«!
• * •
Češki župani proti nemškim trgovcem. Č slu župani olumuškega okraja so prebivalcem svojih občin oklicali s porabo občinskih bonnov, naj pri nakupovanju se prebivalstvo ozira na svojo narodno dolžnost. Vsak župan je za tak oklic dobil globe 50
K. Češki župani olumuškega okraja so na to soglasno sklenili, da odloža svoja mesta, ako bi se take kazni nadaljeval«1.
Potres na Laškem. Predvčerajšnjim je bil na Laškem močan potres. Središče potresa je bilo v okraju Polombara Sabina v rimski provinciji. Nekaj hiš je tako poškodovanih, da ni mogoče v njih več stanovati. Prebivalstvo prebiva pod prostim nebom.
Organizacija natakaric se je pojavila v Monakovem. Organizacija šteje že 13.000 članic ter dela sosebno na to, da dobe natakarice za oddih redno vsaj 10 ur pro-Btega časa, v katerem se morejo zadostno spočiti.
Berač v avtomobilu. V Parizu se je pričel voziti nek berač v avtomobilu. Revež jo hrom in se je dosedaj 8 težavo pomikal na nekem vozičku, katerega je poganjal naprej z dvema palicama. Sedaj mu je nek usmiljen bogataš kupil mal avtomobil in hromi berač je prišel sedaj na idejo, da z avtomobilom lahko opravlja delo poatrežčkov. In res je sedaj hromi berač v avtomobilu postal postrežček, katerega se pridno poslužujejo razni trgovci, da jim prtnaša pisma.
Aretovan porotnik. Iz Berolina se poroča, da je v Moabitu prišel mej porot nim zasedanjem v porotno dvorano policijski uradnik ter je aretoval nekega porotnika, ker je lo ta storil nek nenraven čin.
Velikanska nesreča v Griesheimu Iz Frankobroda se brzojavno poroča, da be je v Griesheimu zgodila strahovita nesreča. Včeraj ob 4. uri popoludne se je pojavil v kemični tovarni „Electron" ogenj. V lokalu, kjer so bo napolnjevali granati, so baš bili pri gašenju gasilci, ko so je pripetila eksplozija. Govori se o 50 mrtvih in 100 ranjencih. Odtod se je ogenj strahovito razširil. Ob 7. uri zvečer so pričeli zapuščati Griesheim prebivalci. Vsak trenutek se množi eksplozija kotlov. V Schwanheimu so se užgale tri hiše, nakar se je požar razširil na vso vas. Vodstvo »Elektrona« je poklicalo številno zdravnikov v Griesheim. Gorečo tovarno je obkolil vojaški polk. Zadnje vesti poročajo, da je žrtev požara 140 oseb.
Največ analfabetov v Evropi ima
Rumunska. Ljudsko štetje je dokazalo, da mej 6 milijonov prebivalcev 4 milijonov Ij udi j ne razume niti branja niti pisanja.
Mučeniki. Iz Novega Jorka se poroča o strahoviti masakri v kapucinski naselbini v Maraguone v Braziliji. Indijanci so umorili štiri kapucince, sedem sester in nad sto otrok.
Abnormalitete V vasi Marianella pri Neapolju je 17letna kmetica porodila dvojčici, ki ste zraš5eni skupaj. Teža deklic je 6 kilogramov, njihova velikost 60 centimetrov Zdravniki pravijo, da bodete d-klici živeli. Ilustrovani nemški listi prinašajo sedaj sliko deklice, ki ima človeški obraz, a po telesu igle, kakor medved ježevec. Cirkus Barnum & Bailey, ki pride meseca maja v Ljubljano, bode pripeljal b seboj mnogo takih abnormalitet.
Ženski mornarji. V Philadelphijo je dospel te dni parnik, na katerem službuje šest deklet kot kuharico, točajke in postre-žkinje. Pripomniti je potreba, da je to ruski parnik »Urania«. Kapitan je izjavil, da so dekleta za ta posel sposobnejša, ker imajo več spretnosti in gibčnosti. Dejal je, da so ob času viharja vrlo obnašajo. Mud mornarji se mnogo govori o tem. Doslej se jo emancipacija omejevala samo na suho zemljo.
Dame v fraku. Iz Pariza se poroča, da je moj ondotnimi damami zavladala nova moda — Irak. Dame nosijo dolgo ali kratke frake v najrazličnejših barvah in čipkah. V rokah nosi dama pri tej modi »muf«, a da ni »muf« prevroč, zato skrbi njegova sestavina, ki obstoji iz mnogovrstnih čipk in drugih lahkih Btvarij.
Izvirna karta kitajskega kraljestva. Zanimivo je, da ima kitajski dvor izvirno geografsko karto ogromnega kitajskega cesarstva, katero so leta 1718 izdelali — je-zuitje. Karta je izdelana jako vestno ter je VBako mesto tako točno zaznamovano na njej, da ni treba še danes nič menjati. Tudi Tibet je šo označen na tej karti. Karta je izdelana v merilu 1 : 1,000.000 in obsega 32 listov v osmini.
Časopisje na Angleškem. Na Angleškem izhaja po najnovejših izkazih 24b8 listov, od teh 456 v Londonu, ki ima 33 dnevnikov. Na Škotskem je 216 listov, cd tih 19 dnevnikov. Na Irskem je 1811 istov, od teh 20 dnevnikov.
Ženske v dvoboju, h St. Paula Minn. v Ameriki se poroča: Tukajšnja učiteljica telovadbe in borenja gospica bchrader je pozvala svojo strokovno koleginjo iz Chikage gospico Alice Mover na dvoboj in sicer na sablje. Pogoji se glase na smrt. Dvoboj so bo vršil, kakor hitro dospe gospica Mover is Chicagc.
Društva.
(Družba sv. Cirila in Metoda) jo imela svcjo 132. vodstveno sejo dne 18. apr. t. J. v družbinih prostorih v »Nar. domu«. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik) dr. Dragotin vitez B!eiweis Trsteniški, Maitin Petelin (blagajnik), Luka Svetec ,(podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Ivan Sibic; od nadzi rništva Oroslav Doltnc. Svojo odsotnost sta opravičila: odbornik Ivan Murnik in tajnik Anton Zlogar. Kot svetovalca t-ta bila povabljena glasom 18. §, ostavek III.: druž-bin razsodnik in pooblaščenec dekan Ves«-love zapušč ne, odvetnik dr. Frančišek Stur in založnik kave v prid družbi sv. Cirila in Metoda, trgovec Ivan Jebačin. — Začetek ob 3. uri popoludne. Po običajnem prvomest-nikovem pozdravu vspreieli sta se obširni in temeljiti poročili obeh povabljenih svetovalcev v znanje. Blagajnik Martin Petelin je izkazal od 1. lanuv. do 18. aprila 1901. dt hodkov 13.702-73 K, troškov pa 11.383-26 K; torej prebitka 2319 47 K. Ta vodstvena seja se je bavila še prav postbno z nasveti in sklepi za družbo merodajnega po prvomestniku povzročenega in sklicanega damskega shoda z dne 28. febr. t. 1. v Ljubljani. — Ko se sprejmo razni nasveti in rešijo došie prošnje, zaključi prvomestnik sejo ob pol 7 uri zvečer.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj , 26. aprila. (C. B.) V današnji seji poslanske zbornice so češki radikalci vložili nujni predlog v zadevi mučenja vojakov, o katerem se je takoj pričela razprava. Poslanec K1 o f a č utemeljuje nujnost. Ko se je poslanec H e r o 1 d v ime češkega kluba izjavil za nujnost in zahteval preosnove vojaškega kazenskega zakona, je bila razprava zaključena ter na predlog poslanca F r e s 1 a seja prekinjena, dokler ne pride v zbornico domobranski minister.
Dunaj, 26. aprila. Klofač in tovariši so vložili danes nujni predlog zoper slabo ravnanje z vojaki, ker se je nedavno vojak ustrelil zaradi slabega ravnanja, ter naštevajo še razne druge slučaje. Tudi se upirajo germanizaciji v armadi. V debati se je oglasilo več govornikov za in proti. Prvi je govoril dr. Herold za nujnost ter kritikoval obnašanje vo-vojaške uprave v omenjenem slučaju, ker ni pustila preiskovati razlogovj iz katerih se je vojak ustrelil. Častnik se pač mogoče kaznuje, a to ne pride v javnost in ne ostraši drugih častnikov, da ne bi grdo ravnali z vojaki. Nato se je sprejel konec debate. Prej že pa je vložil posl. Fresl formalni predlog, da se seja tako dolgo prekine, da pride domobranski minister v zbornico, ker ni bil navzoč, in se telefonično pokliče. Ta predlog je bil sprejet s 94 proti 80 glasovom. Zanj so glasovali Poljaki, Cehi, slo-
vanski centrum, veleposestniki, Italijani, nemški radikalci in socialisti. Seja se je pretrgala od tri četrt na 2 do tri četrt na 3. Domobranski minister pride in govori zoper nujnost, ker se v novejšem času lepše ravna z vojaki, nego prej. Armada pričakuje od zbornice zaupanja in ga bo tudi opravičila. Za nujnost je govoril še Hofica, potem se je debata končala.
Dunaj. 26. apr. Načelniki klubov desnice (Poljaki, veleposestniki, slovanski centrum, katoliško - ljudska stranka in antisemitje) so se posvetovali o postopanju proti katoliško cerkev žalečim interpelacijam nemških radikalcev. Sklenili so, da bodo z največjo odločnostjo postopali proti tem napadom na cerkev in da stopijo zaradi tega v dogovor z levico.
Dunaj, 26. aprila. Pri posvetovanju načelnikov klubov pri minister-skem predsedniku glede programa za parlamentarno delo se je povdar-jalo, da sedaj ni mogoče določiti programa za celih sedem tednov, ampak se naj delo določi od tedna do .tedna. Formalen sklep se ni storil. Zahtevalo se je od ministerskega predsednika, da se skličejo deželni zbori. Ministerski predsednik je rekel, da to sedaj ni mogoče zaradi delegacij. Deželni zbori se skličejo po 15. juniju. Ministerski predsednik je prosil, da se dovoli šestmesečni proračunski provizorij.
Dunaj, 26. aprila. Glasom danes objavljenega komunikeja je katoliški centrum včeraj pritrdil Barnreither-jevemu poslovnemu načrtu.
Dunaj, 26. aprila. Vladni kanalski predlog našteva nove vodne zveze. Leta 1903 se začne kopati. Vlada zahteva za zdaj 50 milijonov.
Dunaj, 26. aprila. Pododsek za podeželje nje zavarovalnic proti požarom je imel včeraj sejo. Vladni zastopnik Wolf je obljubil v 14 dneh predložiti potrebni materijal. Razprave se je mej drugimi udeleževal tudi posl. Venca j z.
Dunaj, 26. aprila. Ustavni odsek se je včeraj posvetoval o predlogu glede odprave § 14. Posl. Treuinfels, Ferjančič in Jaworski so se izjavili odločno proti predlogu, posl. Sileny pogojno za predlog. Konečno se je izvolil pododsek devetih članov.
Dunaj, 26. aprila. (C. B.) Sinoči z Dunaja v Krakov odišli brzovlak je na postaji Pohl severne železnice trčil ob tovorni vlak. Stroj in trije vozovi so skočili s tira. Strojevodja tovornega vlaka je ubit, devet potnikov in štirje uslužbenci r anj eni.
Konjice, 26. aprila. Jutri pogreb umrlega župnika Krambergerja na Keblju.
Frankobrod ob M., 26. aprila. V.sled eksplozije kotla v kemični tovarni „Electron" v Griesheimu včeraj popoludne ob 4. uri navstali ogenj še sedaj ni pogašen. Tudi vas onstran Mena, Schwanheim, je v ognju. Razpočili so dosedaj trije kotli. Govori se o 100 do 140 ubitih.
Frankobrod ob M., 26. aprila. (C. B.) „Generalanzeiger" poroča iz
Griesheima, da so dosedaj našli 80 trupel pri eksploziji ponesrečenih oseb. Trdi se, da jih je še več pod razvalinami.
Kalkuta, 26. aprila. Velik orkan je včeraj v Mandalayu provzročil ogromno škodo. 12 oseb je ubitih.
Fekin, 26. aprila. Polkovnik Rad-ford je z 800 možmi pregnal oddelek kitajskih roparjev pri Timing-fu. 50 roparjev je ubitih. Izmej Evropejcev je padlo 6 Angležev, dva Japonca in jeden Francoz.
Kolin, 26. aprila. „Koln. Zeitung" iz Pekina poroča, da se poda grof Waldersee s šestimi častniki za tri dni k velikemu zidu, kjer se nahajajo cesarski grobovi.
C^nniČO za B]llcarJe> pleskarje, zidarje in
\jUJJlL.t/ za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. Fiančiškanskulce.	228 16 11 — 10
Vnanja naročila proti povzetju.
Umrli no:
24.	aprila. Ivan Pezdir, delavec, 56 let, TržaSka cesta 2, jetika. — Auton Zalar, pekov sin, <1 leta, Florijauske ulice 3?, croup, diphteria. — Marija Rebek, posestn.ca, 35 let, Francovo nabrežje 13, nephr.tis cliron.
25.	aprila Josip Brajar, delavec, 59 let, Hradcc-kega vas 17, vodenica, morbus Brigblii.
V bolnišnici:
22.	apr la. Fiančiška Jančar, delavka, 15 let, jetika. — Ivana Mlalar, črevljarja žena, 29 let, jetika.
23.	aprila. Fran Lorenc, prisiljenec, 34 let, pne-umonia crouposa. — Marija Bajer, doinarica, 61 let, srčna hiba.
^¡Žitiie cene
dnd 25. aprila 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
(Effektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K 7'85
do
„ južne žel. P-ž	„ ,
Ječmen „ „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Činkvant „ Oves srednji . . Fižol.....
8-05 7-9J 7-30 7-20
5-7G
6-76
7-—
8-00
835 8 40 8 15 825 8-25 5-80 710 715 10-00
Meteorologifino porodilo.
Vilina nad morjem 306-8 m. srednji zračni tlak 736-0 mm.
Ü
Cu op»-lOTunj«
Slani« haro* m.tri v uro.
T«mp»- ■ ratar» ,
P®
c«iiijB I
V«tT«»i
Nobo
Ii«
251 9 žve<-.
„J 7. ijutr. 12. popol.
729 6 729 0 7296
10 8T »1-j'zh. Idel ^BIač;
79, 12-5
brezv. er. jvzh.
oblačno oblač.
00
Srednja včerajšnja temperatura 11 9 normale: 11 3
V Hrastju, pol uie od Kranja, Je na prodaj
v župniSču skoro nov	430 1 — 1
ki se je rabil Sele par let. Njegova sedanja lastnica ga želi prodati prav po nizki ceni.
Ravno tam se dobi tudi nekaj prav lepih omar za obleko in pa blagajna za denar. Kdor hoče kaj prav po ceni dobili, naj ne zamudi te prilike.
M. Bregar v Hrastju pri Kranju.
Išče se spretna
420 3—2
prodajalka
v ..Kmetijsko društvo Podkorenom",
zmožna slovenskega in nemškega jezika in s kavcijo. — Plača: prosti stanovanje in kurjava, ter mesečno 40 kron.
Oglasiti se je do dne 1. maja 1901.
Najbuljša uporaba mleka !
Kar največ in najfinejšega
surovega
masla !
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih ptiznanj ; 167 40-10 v Parizu 1900 „Grand Prix".
'A milijona tacih strojev v rabi!
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo
Popolne oprave sa dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa - Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, podučile brožure brezplačno.

Umetnijski zavod
za slikanje na steklo
B. ŠKARDA v Brnu.
Izdeluje zlasti:
cerkvena okna različne izvršitve,
Ceniki ln strokovni ■vet brezplačno.
Osemkrat odlikovan s prvimi darili '¡N

D 11 11 a j s k a borza.
Dni 26. aprila.
Bknpm državni dolg v notab.....98-46
8kupni državni dolg v «rebru......98 05
Avstrijska zlata renta 4°/........117 90
Avstrijska kronska renta 4°/„ 200 kron . .	97-60
Ogerska zlata renta 4°/0....... ,	117-60
Ogerska kronika renta 4°/0, 200 ..........92 80
Avitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1678 —
Kreditne delnice, 160 gld..............690 50
London vista ...........240 20
Hemflki dr f. bankovci ta 100 m. nem.drl.vetj.	117-5b
20 mark...........
20 frankov (napoleondor) ....
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
Dni 25, aprila.
3-2% državne srečke i. 1864. 250 gld.. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 ckh . . 4"/„ zadolžnice Rudoifove želez, po >00 kron
Tišine srečke 4"/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6"/,
23-50 19 08 90-65 11-31
182 -170-— 208-— 95 26 14125 258-—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	116-75
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	94-35
Prijoritetne obveznice državne leleznice . .	421-50
» » južne železnice 3°/,	346 60
>	» južne železnice 6°/0	123*50
>	> dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............399 —
4»rečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	400 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	49 50
Ogerskega > , > 6 » .	25 50
BudimpeSt. bazilika • srečke, 5 gld.....17 —
Rudoifove srečke, 10 gld......68-—
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gendis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. ielez., 1000 gi. it. r. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne leleznice, 200 gld. sr. . . Sploftna avstrijska Jtavbinski družba . .
Moutauika družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100.......
E9200- — 234 -"390 — 68 76 283 25 6240— 887--101 25 162 476 -465 — 253 75
flUT Naknp in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Savarovanja za ignbe pri ftrebanjih, pri izžrebanjn najmanjiega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Knlantna iivrlitev naročil na borsl.
Menjarnicna delniška družba
„M E H C U
I., Nollziili 10 in 13, Dunaj, I., Strobalgissi 2.
éé
Pojasnila *£B v vseh gospodarskih intninfinlh stvarok, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoljskih vrsdnostslh papirjev in vostnl sviti za dosego kolikor je mogoče visocofa obrestovanja pri popolni varnosti •f naloženih glavnic.