Kooperacij je premalo
Maj mesecje bil ves v znamenju obrti in drobnega gospodarstva. Temu so največ pripomogli »sejmi" drobnega gospodar-stva v Kranju, Celju in na Gospodarskem .azstavišču. Ali je tolikšnoštevilo sejmovs podobno vsebino smotrno ali ne, je vpra-šan/e zase. Vsekakor pa so bolj kot sami "Sejmi- biia pomembna srečanja med in-dustrijo in malim gospodarstvom, ki so bila organizirana ob tej priliki.
Tudi »sejem« drobnega gospodarstva oziroma njegovo »srečanje z industrijo« na Gospodarskem razstavišču so sprem-Ijala različna posvetovanja. Na enem izmed njih smo slišali ugotovitev, da je sodelovanje med industrijo in drobnim gospodarstvom ter obrtjo preslabo razvito in da se kljub vsem »deklarativnim opre-delitvam« še vedno prepočasi razvija. Žal pa je to bila le trditev, ki je nihče ni pod-krepil z ustreznimi kazalci. Tako ni znano, kakšen je pravzaprav ves obseg teh koo-peracij, koliko koristi ima družba od njih (gotovo velike!), kakšne so potrebe itd. Upajmo, da bo vsaj na slednje vprašanje dal odgovore pred kratkim ustanovljen Poslovno informativni center, ki deluje v okviru MAGOSA.
Žal je še vse preveč globokoumnih izjav in trditev nekaterih, ki primerjajo razvitost drobnega gospodarstva in obrti na Japon-skem, v Italiji, ZDA, pri čemer pa pozablja-jo. da se naš družbeni sistem bistveno razlikuje od sistemov v driavah, iz katehh jemljejo primerjave.
Z druge strani pa družba vse premalo vzpodbuja razvoj tistih dejavnosti drobne-ga gospodarstva in obrti, ki so deficitarne oziroma. ki bi lahko prispevate k zmanjša-nju uvoza in povečanju izvoza. Mnogo te-te /« v L/ubl/anl dobltl delavnlco za alorl-tveno obrt, kot pa za blstro all bl/e, kl (ča je varjetl govorlcam In objavl/enim po-datkom) polnl žepe le laatnlku, kl ne prl-kata raantčnega dohodka, ilria druibe-
na skupnosl pa od leh lokalčkov nima kaj doatl korlatl.
Vrnimo se k sejmu na Gospodarskem razstavišču!
Za hitrejši razvoj kooperacij bi bilo po-(rebno izdelati ustrezne programe, ki jih sedaj ni. In ko so na enern od srečanj ugotavljali. kdo naj bi take programe izde-lal, se je izoblikovalo mnenje. da bi to moral narediti tisti. ki je za kooperacijo zainteresiran, se pravi industrija. Pri tem pa je bilo poudarjeno, da takšno stihijsko reševanje tega problema ne more dati do-brih rezultatov. Žal lagodnemu obnašanju industrije botrujejo tudi nerazviti trtni odnosi Istočasno pa bi bilo potrebno tudi izenačiti pogoje gospodarjenja. tako drobnega gospodarstva in zasebne obrti. kot industrije.
Na posvetovanjih je bilo poudarjeno lu-di, da kooperantski odnosi še vse preveč
slone na kupoprodajnih pogodbah, dolgo-ročnejše sodelovanje, ki naj bi temeljilo na dohodkovnih odnosih pa bi lahko prešteli na prsle ene roke. Vzrok za to pa ni le pri mdustriji ampak ludi pri posameznih koo-perantih. ki imajo ¦¦ več telez v ognju ¦¦ in se odločajo za sodelovanje s tistim, ki jim nudi najboljše pogoje.
Zanimivo je bilo slišati tudi razpravljal-ce, ki so skoraj vsi po vrsti trdili. da je ravno davčna polilika cokla razvoja zaseb-nemu sektorju. Svojih trditevpa niso pod-prli z dovolj čvrstimi argumenti, zato je prišlo v ospredje mišljenje. da davčni poli-tiki lahko očitamo marsikaj, vendar je v njej še vedno toliko "lukenj«. da lahko vsak obrtnik kar dobro zasluži Davčna politika nikakor ni tista, ki bi zavirala raz-voj obrti, kar kažejo tudi že večkrat objav-Ijeni podatki
A. DVORŠAK