V«Qi
00 00
leto • • •
.....$3.i
$7, $7.00
Za pol leta
Za New York celo leto . $7.00
GLAS NARODA
t
Tke Urges)
the United Stote«.
leto
Ust slovenskih delavcev y Ameriki*
and legel Holiday«, 75,000
TELEFON: CHelsea S—3878
No. 60. — Stev. 60.
Entered m Second Clasi Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3879
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 13, 1936- -PFTEK, 13. MARCA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
ANGLIJA PRIPOROČA SPLOŠNO EVROPSKO POGODBO
Jugoslovanski proračun: 46 mil ionov dolarjev za armado
TUDI NOVA NRA PROTIUSTAVNA
Tako trdijo zastopniki premogovnih baronov pred najvišjim sodiščem. ' — "Prosim, tiho!" opominja Hughes.
WASHINGTON, D. C., 12. marca. — Prod zveznim najvišjim sodiščem se je pričela razprava glede tožbe premogovnega barona Jamesa AVal-ter Carterja iz West Virgini-je. Pri tem gre za ustavnost (in f fev eve premogarske postavo, ki jo označujejo kot malo NRA, ker urejuje cene, plačo in delovne ure v industriji mehkega premoga.
Newyorski odvetnik F. H Wood, ki je lansko leto dosegel da je najvišje sodišče staro NRA razglasilo za protiustavno, je povdarjal, da vsebuje (luffeveva postava slične določbe kot razveljavljena NRA. Po njegovem zatrdilu "mala" NRA ni 'prav nič bolj ustavna kot "velika*'. Ako vlada nima niti v krizi pravice prevzeti oblasti nasi industrijo, tedaj te pravice tudi nima v industriji mehkega premoga. Ako bo administraciji dovoljeno, da gre svojo pot, tedaj bo prišlo do splošne centralistične birokracije, ki v ustavi nima nikake opore.
Wood, ki je spočetka govoril zelo mirno, se je polagoma razgrel, in je postal tako glasen, da je o<knevalo po dvorani. Hodil je sem ter tja in tako mahal z rokami, da se je nadomestni general, pravdni1*. John l>ickinson moral nekaj čevljev umakniti, da ga ni za-»•el s svojimi rokami.
Nato pa pravi predsednik najvišjega sodišča Charles E. Hughes:
Mr. Wood, oprostite, ali lie bi hoteli malo bolj tiho govoriti ♦"
4 4 To že poskušam vse svoje /.ivljenje," je odgovoril Wood.
44 Ako govorite naravnost p«*oti sodnikom, vam bom mogel mnogo boljše slediti," pravi Hughes.
44 Bom poskušal," odvrne Wood.
VOHUNI NA MADŽARSKEM
KRALJ EDVARD SE BO POROČIL
Kraljeva poslanica na poslansko zbornico daje povod za domnevanje. Zbornica b o določila plače kraljevi rodovini.
LONDON, Anglija, 12. marca. — Edvard VIII., v 176 letin prvi angleški ncoženjeni kralj, je namignil, da bo mogoče v kratkem poleg njega na prestolu sedela tudi kraljica in je s tem dal povod za razna domnevanja o kmalošnji kraljevi poroki.
Edvard samo kratko omenja to možnost v svoji poslanici, ki jo je poslal poslaniki zbornici hi katero je prebral poslancem fnaučili minister Neville Chamberlain in ki se glasi: "Njegovo Veličanstvo želi, da se vpošteva možnost njegove poroke, tako da bo v tem slučaju tudi določba za njeno Veličanstvo in za člane njegove družine v soglasju z določbami, kakor je poslanska zbornica tudi v preteklosti imela navado storiti."
" Dovoljujem si vprašati, ako je njegovi Veličanstvo kralj dal kako jamščino, da se bo poročil?" je vprašal laAjorit Will Thorne. Glasen krohot je za-bučal po zbornici, toda z vladnih sedežev ni prišel nikak odgovor.
TA veliko vnemo je London razpravljal o tej kraljevi posla piči in takoj so bila omenjena imena petih prince?, ki bi prišle v poštev, da kdaj postanejo angleške kraljiee. Te prin-Icese "so: dve sestri grškega kralja Jurija princesi Irena in Katarina, liolaudska prestolo-naslednica princesa Julijaua, sestrična grškega kralja princesa Kvgenija in ruska velika kneginja Kira, hči velikega kneza Cirila.
Izbira kraljice je sicer kra-jljeva zasebna zadeva, toda se I mora pri tem vendar držati postave, da mora biti kraljica protestantske vere. Drugače pa mu angleške postave dajejo pravico, da si izbere za svojo družico iz kraljeve, pleminta-škc ali pa meščanske hiše, samo v zadnjem slučaju njegovi otroci ne bi imeli praviie do pre-tola.
MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARSKO VLADAJO PRIJATELJSKI ODNOŠAJI
DUNAJ, Avstrija, I 2. marca. — Poročila, da je bila sklicana posebna konferenca Balkanske antan-te, da odvrne nevarnost, da bi Bolgarska sledila zgledu Nemčije in bi zahtevala vrnitev Macedoni-je od Jugoslavije in Grške, so neosnovana.
Bolgarski poslanik v Atenah je grškemu zunanjemu ministru zagotovil, da Bolgarska ne ibo zavrgla nobene določbe neuillske mirovne pogodbe.
Grški vojaški atašeji v sosednih državah so bili poklica-ni v Atene, da poročajo o vojnem pripravljanju v deželah, kjer so nastavljeni.
Beograd in Bukarešta se pa mnogo bolj kot Bolgarsxe, bo-jita Madžarske, da bi zavrgla mirovno pogodbo.
Po-cbno Jugoslavija je tako gotova svojih dobrih odnosa-jev do Bolgarske, da ne misli, da bi Bolgarska hotela storiti kaj takega. Vendar pa Mala antanta in Balkanska antanta stojita na straži, ako bi se kje pojavile kake posledice nemške oholosti.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 12 marca. — Sedem vohunov, med njihi dva f'eha in dva Ko-munca, je bilo obsojenih na zaporno kazen. Dva pa sta bila madžarska časnikarja.
FISHER HOČE ZASLIŠATI __DR. CONDONA
Dr. Condon na potu iz Paname. — Fisher pričakuje presenetljiva odkritja. — Hauptmann-ov smrtni dan bo najbrž 3. aprila.
TRENTON, N. J., 12. marca. Središče zanimanja za Jlaupt-mannov slučaj se je iz urada governerja Hoffmana in iz Hauptmannove smrtne celice preselilo na visoko morje. Tam pelje parnik Inez iz tropičnih voda proti New Yorku in na njem se vozi dr. John F. Condon, ki je bil proti Hauptmannu najbolj obremenilna priča.
Oba tabora v tem morilnem slučaju z napetostjo čakata na prihod profesorja dr. Condona, posebno pa še zagovorništvo. Parnik pride v New York v torek prihodnjega tedna.
Hauptmannov glavni zagovornik C. Llovd Fisher pravi, da bo moral dr. Condon odgovoriti na mnoga vprašanja, da razjasni protislovja, v katera se je zapletel pri sodnijski obravnavi v Flemingtonu.
Iloffmanov časnikarski zastopnik Wm. S. Conklin je rekel, da je governor že odredil vse, da bo imela državna policija priložnost zaslišati dr. Condona, ki je, kot znano, Hauptmannu izročil $30,000 Lindberghove odkupnine.
Condon je v torek zvečer s svojo hčerjo Mrs. Myro Hacker nenadoma odpotoval iz Cristo-bala v panamski zoni. Dr. Condon je odpotoval v Panamo 16. januarja, en dan prej, pred-no je governer Hoffman odložil Hairptmannovo usmrtitev.
Ako ne pridejo na dan novi dokazi, bo Hauptmann najbrže moral umreti 3. aprila.
PET MILJ0N0V
DELAVCEV ZOPET PRI DELU
Delavska tajnica pričakuje stalno izboljšanje položaja. — Od 1. 1933 se je zaposlenost v industriji izboljšala za 31 odstotkov.
za 31 odstotkov, plače pa so na rasle za (51 odstotkov.
V primeri s temi številkami je tajnica opozarjala, da se je od aprila 1930, pa do aprila 1933 brezposelnost povečala za 33 odstotkov, plače pa so padle rza 53 odstotkov. Izza časa, ko je kriza dosegla svojo nižino, se je v privatne industrije vrnilo na delo 5,000,000 mož in žensk. Po njenem prepričanju je mogoče še dalje z vso gotovostjo pričakovati izboljšanje delavskega položaja.
BEOGRAD, Jugoslavija, 12. marca. — Narodna skupščina je potrdila proračun v znesku $234,000,000, ki vključuje za vojaške namene $46,000,000.
Opozicija, ki je zadnje tedne povzročila mnogo burnih prizorov v zbornici — med drugim je bil tudi izvršen atentat na ministrskega predsednika Milana Stojadinoviča — ni bila v zbornici, ko je prišlo do glasovanja.
PARIŠKE UTRDBE PODRTE
Ali ste že naročili Slove n s k o - Amerikanaki Koledar za leto 1936. — Vreden ie 50 centov.
$12 ZA "VOJNO L 1936"
WASHINGTON, D. C., 11. marca. — Newyorski veteran Harry A. Visel je poslal demokratskemu narodnemu odboru dvanajst dolarjev s pripombo : — Letošnja volilna kampanja zasluži po vsej pravici ime 4'vojna leta 1936". — Prepričan sem, da bo zmagal predsednik Roosevelt. Denar, ki ga prilagam, je del podpo-le, ki jo dobivam kot invalid.
POVODENJ V KOVNO
KOVNO, Litavska, 1*1. marca. — Vsled povodnji, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje, je 5000 prebivalcev Kovna brez strehe. Reka Njemen je narasla za dvajset čevljev. — Dolnji del mesta je pod vodo.
Naročite se na "Glas Naroda'* največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
MEHIŠKI ROPARJI UBITI
GUADALAJARA, Mehika, 12. marca. — Vladni vojaki na suhem in v zraku so ubili 13 roparjev, ki so pred dnevi napadli vlak z izletniki in potnike o-ropali. Več roparjev pa je bilo ranjenih. Pri napadu na vlak so ropaiji ustrelili tri potnike.
PARIZ, Francija, 11. marca. — Podreti slovite trdnjave Pariza, ki so bile pod kraljem Ludvikom Fiiiiponi zgrajene v petih letih, je vzelo 17 let. — Utrdbe so pričeli podirati leta 1919 in delo je šele sedaj končano. S tem je bilo pridobljenih več tiisoč akrov zemlje, na kateri -so postavili parke in zgradili mnogo 'poslopij.
Obzidje je bilo zgrajeno iz kamna in visoko 20 čevljev: Vojaški izvendenci so bili mnenja, da take trdnjave ne more zavzeti noben sovražnik in da je vsled tega mogoče poslati celo armado na bojno perije in •:«a so prebivalci mesta varni.
To je -bilo leta 1840. Kmalu nato pa so bili iznajdeni novi topovi in vse utrdbe so postale brez vsakega pomena. To je najprej pokazala francosko -nemška vojna leta 1870. Pa navrzlic temu obzidja niso po-rli, dokler ni prišla svetovna vojna. In šele po veliki vojni so obzidje podrli.
Pariz sedaj varujejo podzemske trdnjave, ki so razvrščene v krogu 30 kilometrov o-koli mesta in so opremljene z največjimi topovi.
SOGLASNO Z NOVO POGODBO NAJ BI PREDSTAVLJALO P0RENJE MED-NAR0D, MEJO POD KONTROLO LIGE
Nemški propagandni minister pravi, da šestdeset milijonski nemški narod ne more več živeti v ponižanju. — Nemčija je namignila, da bo okupacija Porenja le "navidezna". — Načrt za stabilizacijo evropskega miru.
LONDON, Anglija, l 2. marca. — Angleška via-
V svojem predavanju pred da je sestavila načrt, čijega cilja je stabilizacija ev-
Ciyitans Club v Brooklvnu je ropskega miru na povsem novi podlagi. Načrt dolo-delavska tajnica Mrs. trances v	„.	. r	T i • i
Perkins izjavila, da je od aprila) ca novo razorozitveno konferenco, h kateri bosta
1933, pa do decembra 1935 za- povabljeni tudi Amerika in Nemčija. Nemška zaposlenost v industriji narastlaJhteva po kolonijah se zdi Angliji precej upravičena
in bo kmalu razpravljala o nji.
Anglija se je pojavila s svojim novim načrtom koj zatem, ko je zaeno s Francijo, Italijo in Belgijo izjavila, da Nemčija 'vno krši razne pogodbe.
Po mnenju Anglije n * bi bila sklenjena nova locarnska pogodba, ki bi se "menovala "'pogodba varnosti" ter bi jo podpisale vse evropske države.
Ozemlje ob Renu naj bi postalo nekakšna mednarodna meja, ki bi bila pod zaščito oziroma kontrolo Lige narodov.
Nova pogodba bi jamčila Evropi mir že vsaj za dobo petindvajsetih let. Angleški načrt sta sestavila angleški ministrski predsednik Baldwin in vna-nji minister Eden.
KARLSRUHE, Nemčija, 12. marca. — Tukaj
je govoril Hitler več kot stotisoč poslušalcem. Njegov govor je bil broadcastan na vsej Nemčiji.
Poudarjal je, da Nemčija ne namerava napasti Francije, zahteva pa popolno enakopravnost z drugimi evropskimi državami.
— Mi Nemci vemo, kaj hočemo! — je vzkliknil. — Franc "a naj pove, kaj hoče.
BERLlN, Nemčija, 1 2. marca. — Nemčija je danes namignila, da bo okupacija Porenja le "navidezna**, dokler ne bodo zaključena pogajanja z Belgijo in Francijo. Ako se pogajanja ne bodo ugoeno končala, bo okupacija Porenja trajna in Nemcev ne bo nihče drugače pregnal kakor za orožjem.
LONDON, Anglija, 1 2. marca. — Delegatje držav, ki so podpisale locarnsko pogodbo, bodo predlagali, naj se odgodi seja sveta Lige narodov do ponedeljka. Do onega časa se utegne še marsikaj iz-premeniti. Hitlerja bodo po ovinkih pozvali, naj odpokliče nekaj svojega vojaštva iz Porenja in naj ne skuša utrjevati tamkajšnjega ozemlja.
Angleški kabinet je sklenil storiti vse, da dose-. že nekakšen kompromis in da za vsako ceno prepreči vojno v Evropi.
Podpisnice locarnske pogodbe bodo sestavile novo, splošno pogodbo, ki bo nadomestila locarnsko. Ce bo Nemčija hotela, se ji bo lahko pridružila. Ce ne bo hotela in začela vojno, bo šla vsa Evropa pro-ti nji.
Sklenjena naj bi bila angleško-francosko-belgij-ska vojaška defenzivna zveza proti Nemčiji. Za to zvezo se posebno Francija navdušuje.
BERLIN, Nemčija, 1 1. marca. — Dne 1 2. marca bodo v Nemčiji splošne volitve. Nemški volilci bodo bodisi odobrili bodisi zavrnili Hitlerjev sklep, naj Nemčija zavrže locarnsko pogodbo. Za volitve se vrši velika kampanja in sicer pod geslom: — Kolonije Nemčije! — Propagandni minister Goebbels je rokel, da nemški narod ne more večno živeti v ponižanju. — Nas narod ima pravico do življenja. Ce pa hoče živeti, mora imeti sredstvo za to. ,_
V PARAGVAJU PRIŠEL FAŠIZEM NA POVRŠJE
ASUNCION, Paragvaj, 12. marca. — Odlok začasnega predsednika polkovnika Rafaela Franco razglasa Paragvaj za "celotno državo" po fašistično-narodno-socijalisticnem zgledu in razglaša "osvobodilno revolucijo'' z dne 17. februarja za najvišji vir državne oblasti. "Osvobodilna revolucija in država sta eno," pravi Francov odlok.
Cilj, katerega zasleduje vlada z novimi odredbami, obstoji v tem, da je vstvarjen "nov, močan" Paragvaj. Da pa je mogoče to doseči, je treba državo preobraziti v istem "celotnem" duhu, živi tudi v sodobnem" duliu, ki živi tudi v sodobni Evropi.
Dalje pravi Franco v svojem odloku, da morajo k preobrazbi države prispevati vsi državljani, da bo dosežen trajni cilj revolucije. Po tej odredbi je za dobo enega leta prepovedano vsako politično delovanje; v ce li deželi je samo ena stranka — vladna stranka. Vsa industrija spatfa v področje notranjega ministra, ki bo tudi uravnal odnošaje med kapitalom in delom.-
"Paragvaj bo rešen vsega bolnega, demagokičnega in strankarskega zla," oznanja novi paragvajski fašistični diktator Franco.
ARMADA NAROČA AEROPLANE
WASHINGTON, D. C. 12. marca. — Vojni department je od Wright Aeronautical Corp. naročil 512 strojev za aeroplane, med njimi 432 najmočnejših strojev, ki so bili še kdaj zgrajeni. Stroji bodo veljali
$3,850.000.
mi i, i uiua^a
9HHVDX™
New York, Friday, March 13, 1936
r//F f.Anap.sr st.oyene daily tn u. 8. 'A.
aGlas Naroda"
(A Corporation) Owned and PubU&faed by BajOTEMKC PUBLISHING COMPANY
Fran* Sakser, President
L Benedik, Treas.
Place of tmstoem of the corporation and addresses of above officers:
Stow*. Minufc ef Manhattan, New York City, N. T.
"GLAS NAHODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
a «b leto velja
Kanado ........
® po® leta •*« 11 >* s Četrt leta.....
Ameriko in
96.00 $3.00 $1.30
Za New York za celo leto......fT.OO
Za pol teta............*.......$3.50
Za inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glas N»roda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov
Doptrt brez podpisa in osebnosti se ne priobCuJejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Honey Order. Pri spremembi kraja naroCnlkor, prosimo, tla se nam tudi prejftnje blvali&fe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878
FRANCOSKO-RUSKI PAKT
Francoska poslanska zbornica jc z veliko večino odobrila zvezno pogodbo med Francijo in Sovjetsko Rusijo, ali kakor se službeno imenuje, pogodbo o medsebojni pomoči v primeru neiizvanega sovražnega napada. Baš zaradi te pogodbe je nemški kancler Adolf Hitler ovrgel locarnsko pogodbo in poslal svoje vojaštvo v demilitarizirane kraje na franco-
1 • _ ••
£JQ meji.
Francnsko-ruski pakt odloča o bodoči smeri francoske zunanje politike ne le za trenutek, marveč bržkone za daljšo dobo. Zato ni čudno, da so se ob njem zamislili vodilni francoski politiki in da so domala vsi pomembnejši člani parlamenta sodelovali v debati.
Desinio.a se je posluževala v svoji kampanji zoper ratifikacijo vseh onih argumentov, ki so njeno orožje že ves čas od takrat, ko je Herriot pričel politiko zbližanja s sovjeti.
Nastopala je zoper Rusijo zaradi njenega notranjega režima, toda njeno stališče se je izpodbijalo že z dejstvom, da se je Francija tudi v predvojni dobi vezala z Rusijo, katere reakcionarni carski režim ni prav nič odgovarjal demo^ratizmu zaipada.
Močan argument desnice je bil strah pred komunistično propagando, očitek neločljivih zvez med sovjetsko vlado in tretjo internacionalo ter njenimi akcijami, stremečimi po svetovni revoluciji. Končno se je vedno na novo navajal še moment, da sovjetska vlada kljub vsemu prizadevanju ni hotela priznati carskih dolgov.
Kakor vidimo, so bili argumenti, ki so se v razpravi navajali proti paktu z Rusijo, v prvi vrsti načelnega in notranjega - političnega značaja.
Slabši so bili argumenti s področja mednarodne politike, najčeece se je navajal pomislek, da se bo s pogodbo zaprla možnost sporazuma z Nemčijo, pokazalo pa se je, da ravno ta pomislek ni imel posebne prepričevalnosti. Nezaupanje do Nemčije je v Franciji zelo veliko in je bila v vseh preteklih ietih ravno parlamentarna delnica ona, ki ga je gojila ter vedno opozarjala, da kljub momentanim drugačnim znamenjem nevarnost nemškega imperializma ne le ni odstranjena, marveč da še narašča.
Razvoj mednarodnih odnošajev je pokazal, da je bila ta bojazen francoskih desničarskih krogov le preveč utemeljena. Zato je tudi razumljivo, da ni bilo mogoče nikogar prepričati, da bi bila zaradi obzirnosti do Nemčije pogodba z Rusijo nesprejemljiva.
Ta&o je bila francosko ruska pogodfoa končno odobrena tarefc posebnih težav. Njena najvažnejša določba in obveza je ta, da si morata JTramcija in Rusija nuditi vzajemno pomoč, z vsemi silami, ako eno ali drugo napade kaka evropska država.
Pogodba ■se nanaša tedaj le na evropsko področje, s čemer se njen enačaj še posebej podčrtava, njena važnost pa prav nič ne zmanjšuje.
-	■		■		■		■		■	1
Za piruhe! g
Najlepše Velikonočno Darilo«
ki ga morete poslati svojcem v do-
||||i. movino, je denarna pošiljatev.
Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila.

i SL0VENIC PUBLISHING C« m
216 West 18tK Street New York IB
Iz Slovenije:
UBIJALEC PRED SODIŠČEM
NOVO MESTO, 23. febr. — Pred okrožnim sodiščem, senatom petorice, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Božidar Romih, se je v petek moral zagovarjati zaradi uboja 32-letni delavec Levičar Jože iz Golka pri Krškem. Kratka obtožnica navaja, da so se 9. januarja vračali domov na Trško goro pri Krškem Srebotnjak Avgust, ifinko-vec Alojzij in Bizjak Stanko. Pot jih je vodila iz gozda Go-lek skozi Osredek. Malo pred njimi so prispeli jk> drugi poti na Osredek Mlakar Angola, Salmič Vinko in obtoženi Levičar. Slednji je hodil kakih 20 korakov pred Mlakarjevo in Sal m i čem. Čini je Levičar čul, da prihaja za njimi še nekdo, je potegnil iz žepa nož, ga odprl ter stopil za Lopatičevo zidanico v Osredku, češ, da bo ta mpočakal da bo videl, kdo prihaja za njimi. Pripomnil jc še, da bo ta dan on sodnik in bo storil, kar misli. Ko sta Mlakar Angela in Salmič Vinko dohitela Levičarja pri hramu, in šla dalje, sta ga spotoma posvarila in mu ti svetovala, da je najbolje, da gre z njima naprej. Toda Levičar ni poslušal tega dobrega nasveta. Mimo njega je prišel tudi Šinkovec Alojzij, ki mu je prav tako svetoval, češ, miruj, spravi nož v žep ter pojdi domov. Malo za Šinkovcem sta hodila Bizjak Anton in Srebotnjak Avgust, ki je Levičarju dejal, naj spravi nož v žep, ali pa naj ga da njemu. Pri tem je Srebotnjak prijel za noževo rezilo, misleč, da si to lahko dovoli, ker sta bila z obdolžencem prijatelja. Ta Srebotnjakova poteza pa 'je Levičarja tako raz-kačila, da je na Srebotnjaka zakričal, naj se mu izgubi izpred Srebotnjak je sicer odje-
Vsaka časa mleka Yam pomaga k alkalizaciji, kajti
MLEKO IMA GOTOVI ALKAUJSKI UČINEK
Znano ram je, kako dobro se počutite, ko ima vati krvni tok zadostno zalog« alkalija, In najbrž teste, kako slabo se počutit«, ko se zaloga vašega alkalija zniža.
Ne pustite, da bi se to zgodilo. S pitjem mleka . . . svežega, mrzlega mleka ... se naravno alkalizirate brez mamil. Kajti mleko ima atkalijski učinek. Zgradi Vam vašo zalOgo alkalija- Ohranja vas sposobnega. In ničesar ni tako osvežujočega kakor mleko, posebno ko sfce zelo utrujeni
Pišite po Brezplačno Knjižico — "Milk—The Alkalizer."
FoSljite ime in n;isl<>\-: Bureau uf Alilk Publicity, Albany
THE STATE OF NEW YORK
oei.
njal in nadaljeval svojo pot s Šinkovcem, njima pa je sledil Levičar z odprtem nožem. Ko so prišli do Skufljančeve zidanice na Osredku, je Levičar še enkrat zapodil Srebotnjaka s poti, ter mu prisolil pri teei precej krepko zaušnico. Srebotnjak je takoj skočil s pota v vinograd po kol, s katerim jc zamahnil proti Levičarju, ne da bi ga zadel. Tedaj se je /:>gi»:d Levičar v Srebotnjaka, zgrabil z levo roko za kol, z desno pa je z veliko silo zamahnil z nožem v Srebotnjakova pr^n, da je kar zalirustalo. Potem jc pa zbežal po gozdu domov.
Srebotnjak je smrtno ranjen samo še zakrilil z rokami, o-mahnil in kriknil: " Joj po meni je!" Težko ranjenega so še isti večer prepeljali v krško bolniš-
nico, kjer je naslednjega dne umrl. Levičarjev zamah je bil tako silen, da mu je pre rezal steno prsnega koša, prvo in drugo desno rebro, pljučno mreno ter žilo dovodnico in odvodnico ob desnem robu prs. Na razpravi je obtoženec priznal z obžalovanjem, hranil pa se je s pijanostjo in razburjenjem. Senat je po kratkem posvetovanju obsodil Levičarja na S let težke ječi in trajno izgubo častnih pravic.
DVOJČKI STA SE ZA-STRUPILIS PLINOM
LJUBLJANA, 27. febr. — Danes sta šli v Ljubljani prostovoljno v smrt sestri dvojčki obe sta se zastrupili s plinom. V rdeči hiši na Poljanah 15 je stanovala 47-letna Minka Vov-l:ova na mestnega uslužbc.nf \ mati dveh otrok. Z možem se že dolgo nista razumela, saj jo je nedavno zapustil in danes bi se morala vršiti pred okrajnim sodiščem v Ljubljani ločitvena razprava. Vovkova je zelo visela na svojem možu in večkrat je dejala, da ločitvi ne bo preživela. Svoji sestri Ivanki, s katero sta si bili dvojčk* in s katero jo je vezala globoka sestrska ljubezen, je dejala, da si bo končala življenje. Pravijo, da je Ivanka na to odvrnila: "fV pojdeš v smrt ti, pojdem tudi jaz!"
Ko je včeraj opoldne prišel mlajši sin Vovkove domov, je
POZOR! SLAMNIKA-RICE!
Izvež!bane šivalke ženskih slamnikov dobe delo. 31 WEST 21 st St., 8th Floor, New York City
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
t JUGOSLAVIJO
Za 9 t.15____________________Din. 10«
$ 5.15 _________________ Din. «00
t 7.25_____________Din. 300
111.75 ______________ Din. Mi
$23.5«_________Din. 1000
$47.00 _______Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 0-25_____________ Ur 100
$ 18.20______________Lir «00
$ 44.00 ______________ Ur 500
$ 87.50 _________________ Ur 100«
$174.00 _____________ Ur MM
$2M.M__:______Lir 3«0«
ffl BE CEN E BE DAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Ba lspiačilo večjih sneakov kot agora] navedeno, bodlal t dinarju ali Hrib dovoljujemo Ae bolje pogoj«.
IHr-III—
Sfc
f Bolt
• •• • • m • • •
..........gC—
....< ..... $IL— ..........#41.28
Prejemnik dobi v staran krajo JzpUfllc t dolarjih.
NUNA NAKAZILA IŽVKdtJ/EMO PO CABLE LftTTBB ZA PRI-
StOttVNO $L—
' SLOVENK PUBLISHING COMPXNY
Naroda"
Mm
našel mater v kuhinji, kjer je močno dišalo po plinu. Fantek jo je stresal in obupno z a klical "mama" a mama se ni ganila. Zato je deček poklical sosede, ti so pa naglo obvestili zdravnika, ki pa ni mogel več jxima-gati, kajti nesrečna Vovkova je bila že mrtva.
O samomoru je bila že jiopol-dne obveščena njena sestra Ivanka Burja, uradnica v .centralni ambulanti direkcije državnih železnic. Vest o tragični smrti sestre dvojčke je porazno vplivala na Ivanko, ki je bila že itak slabih živcev.
Popoldne je sicer v uradu mirno d-'ala in nikomur n! črli-nila besedice o sestrini tragediji. Xavidez mirna se je razgo-varjala, kakor da se ni nič zgodilo in proti večeru je v pogovoru v istem uradu uslužbene-mu inženjerju omenila, da bi bilo treba popraviti plinsko pečico.
Davi so jo pa našli mrtvo. Snoči je namreč Ivanka Burja zapustila svojo sobo — stanovala je tudi v ambulanti — in odšla v pisarno, kjer je odprla pipo plinske pečice ter legla na tla.
JUBILEJ (VALENTINE JELOVSKOVE
VRHNIKA, 29. febr. — Ko je pred dnevi godovala, je Valentina Jelovškova slavila tudi syojo 70 letnico. V svoji znani skrmnnosti tega ni nikomur povedala. Kdo bi ji pa tudi prisodil že toliko let*
Komaj IS let stara se je leta 1K84 poročila z znanim rodoljuben! in narodnim delavcem Ga-
brijelom Jelovškom. Vzorno sta vodila ogromno posestvo in trgovino in mlada, lepa Tinca je bila zanesljiva opora tudi drugod močno zaposlenega soproga. Gabrijel Jelovšek jo bil na Vrhniki prvi slovenski župan in na tem častnem mestu je ostal 20 let. Bil je tudi deželni poslanec. Ko je Vrhni-čane leta 1927. mnogo prezgodaj zapustil in odšel počivat k Sv. Pavlu, je ostala vsa skrb za veliko posestvo in kmetijo na ramah Valentine.
DVE UTOPLJENKI V ENEM DNEVU
CKLJE, 1. marca. — V naraslo Savinjo je padla v nedeljo blizu Luč 14-letna Marija Nad-lučnikova. S svojo materjo je šla po brvi, omahnila in padla v sredino reke. Deklica je u-tonila pred očmi svoje matere. Visoki valovi so jo nesli kake pol ure daleč. Ko so truplo potegnili na kopno, je bilo močno poškodovano od skal v rečni strugi. — Zvečer pa je utonila fiO-Ietna Elizabeta Ložekar-jeva. Ko je bilo že temno, je šla
Ko je hotel govornik zafr-kniti svojega- političnega nasprotnika, je rekel: — Njegovo ime bo imenovano, ko bo ime Washingtona in Lincolna že zdavnaj pozabljeno — */_,ua ne prej.
*
Ruski pregovor pravi: — Ko se sestaneš -s človekom, ga presojaš po njegogvi obleki, ko se poslavljaš od njega, ga
presojaš po njegovih besedah.
★
Kdor hoče ljudi spoznati, mora občevati ž njimi; kdor jili hoče ljubiti, jim mora izkazovati dobrote; kdor jili hoče spoštovati, se jili mora izogibati.
*
K slavnemu učitelju petja jc prišla pevka, ki je bila svoje-časno plesalka, in ga vprašala, kaj misli o njenih zmožnostih.
In mojster ji je odgovoril: — Kot plesalka še dosti dobro
po občinski cesti poleg potoka
Lnčnice v Lučah. V temi je i,0-'c'!el kot *M'vka Pa uc ljlesete padla v vodo in utonila. Voda je nesla truplo 7 km proti Ljub-nemu, kj<ir ga je našel naslednji dan neki posestnik. Nesrečna Ložekarjeva jo zapustila moža.
SMRT KMEČKEGA DEKLETA
LITM-V 1. marca. — Med Ljubljano in Litijo je obilo gozdov. Tu imajo svoj gozd tudi Manožnikovi in v tem gozdu so nedavno podirali drevje. Med delavci je bila tudi 28-letna Fr. Ostril.' '"i. po d.mui.V Mežnarje-va iz Male dolge noge nad Jev-nieo. Nesreča je hotela, da jo je zagrabilo vejevje padajoče debele bukve. Konec veje jo je udaril tako močno po glavi, da se je !«e?r.-»čnica b^*e7 glasa zrušila. Nezavestno so izvlekli izpod drevesa in odpeljali na železniško postajo in nato z vlakom v ljubljansko bolnišnico.
GILJOTINA NA DRAŽBI
Te dni so v Parizu na javni dražbi prodajali zgodovinsko redkost, ki je privabila mnogo dražiteljev. Priwlajali so na-mrt»č isto giljotino, katere je 21. januarja 1793 odsekala glavo francoskemu kralju Lu-doviku XVI. Giljotina je železna ter tehta 8 kg. Leta 1893 so jo prvič prodali, in sicer jo je takrat prodajala vdo\a neke ga rablja, ki je bil potomec tistega rablja, kateri jc odsekal glavo Ludviku XVI.
VESELICO S POJEDINO
PRIUEDI
SLOVENSKI DOM, Inc. Little Falls, N. Y.
(NA :m DAM'BK STREET, LITTI/E FALI-S, N. Y.)
V SOBOTO VEČER, DNE 21. MARCA, '36
Uljtidno vabi vxr tukajšnje Slovence kot tudi vse Iz bližnjih naselbin, da se po možnosti udeleže te prireditve. Pijače in j est vin bo dovolj na
razpolago.	Ki It AL BO TUKAJŠNJI ORKESTER
Vstopnina za odrasle 50 rentov; za mladino do 15. leta pa 35 centov.
Za obilno nrielcžlto se priporoča <nM»or. NA SVIDENJE 21. MARCA! Zm't'tok ob S. uri zvečer. —	"Frank Maslo.
Važno za potovanje.
Kdor j« namenjen potovati v atari kraj ali dobiti koga ed tatk, ji pki+ebne, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skuinje Vam lam&rsm dati kdjbolj§a pojmentia in tudi Vte potrebno prtikrbeti, da j§ potovanje udobno m hitro. Zato M eaupno obrnite na nae ta v$a pojasniim.
Mi preehrbimt> vte, bodiiI prošnje ea povratna dovolje-. nja, potne liste, vieejm in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno b najhitrejšem &m> in kar je glavno, ea najmonjle ftfeiks.
Nedriavljani naj ne odhtiajd do zadnjega trenutka, ks* pr§dno ee dobi ie Washingtona povratno dovoljenje, EE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en meteč.
P&ite tete) takoj ia bretplačna navodila in eonotavljamo Vam, da boste poceni in udobno pottvak.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 2(6 We*t 18th Street New York. N. Y.
preslabo.
★
Pet minut ni dosti, toda v petih minutah se lahko nagel moški obleče; špekulant napravi par tisoč 'dolarjev dobička; zdravnik izpremeni nedolžen prehlad v nevarno vnetje: vojskovodje odloči izid bitke; žoo.-ka zapelje najbolj krepostnega moža.
ie
—	Ne ho<li z njim, — je svarila skrbna mati svojo hčer pred "zapeljivcem. — Kaj lahko te »spravi v nesrečo. Kaj bi počela z otrokom i
Ljubezen je pa slopa in najde zgovor, če ni vrag.
—	Ne boj se, mati, — je odvrnila hči. — Noprestano mi zatrjuje, da se jc v tem oziru vrgel po svojem očetu. Njegov
oče tudi ni imel otrok.
*
Nočni čuvaj je človek, ki gospodar plačuje, da ponoči spi.
★
Zavi-stneža najbolj razkačiš, če se kažeš srečnega in zadovoljnega.
★
Strog profesor je mučil dijaka z težavnimi vprašanji. — Slednjič ga je vprašal:
—	Kako nastane življenje? Iz česa nastane življenje?
Dijak se je začel potiti. Slednjič je zajecal: — Vedel sem. Prejle sem vedel. Zdaj sem pa v hipu pozabil.
—	Kakšna škoda! — se je zavzel profesor. — Noben učenjak ne ve, 'kako in iz če.-a nastane življenje. Kdinolc vi ste vedeli. Ali ni strašna škoda,
ker ste pozabili.
*
Nekateri ljudje se čudno izražajo. Slišal sem ga že pripo-vedati: — Včeraj sem čital v listu, ali kod, da je neki mesar ali kdo, z nožem ali s čim ubil
-vojo ženo ali kaj.
*
Par let j>o vojni sta se srečala častnik in navaden vojak.
Vojak je ipoznal častnika, dočim se ga ča-stnik ni več spominjal. „
—	Dovolite mi, da se vam zahvalim, ker ste mi s svojim dobrim vzgledom rešili v vojni življenje, — je rekel vojak.
—	Se ne spominjam. Se res več ne spominjam, dolgo let je že tega.
—	Jaz pa ne 'bom nikdar pozabil, — je pojasnil vojak. — Vi ste začeli bežati, jaz pa za vami. In bežal sem za vami,
dokler nisva bila na varnem. *
Ko so odpečatili oporoko slavnega francoskega satirika liabelaisa, so čitali v nji:
—	Dosti sem dolžan, ničesar nimam, ostanek pa revežem zapuščam.
" G L A 9 N A RT) DA "
New York, Friday, March 13, 1936
THE LARGEST 8LVVENE DAILY IN U. B. Tt.
SVET, GLEDAN IZ ZRAKA
JANKO J. SEIMŠEK:
V gostem večernem mraku jasno razsvetljena ulica. V u-i lici prostorna trgovina. Tud preplavljena — od vrat do zad njega predala — z električni lučjo. V neznansko velikem oknu v umetnih figurah zložene srečke razredne loterije.
44Srečko ti kupim, otrok! Žrebanje začne v par dm-h. X« za plačo, otrok. — Xe bodi raz žaljena. — Samo — no— hm — za spomin —"
Gospod Dušan Maric — pred dvaindvajsetimi leti nekršče-ni David Maver—veletrgovec. liferant obutve za vojsko, pod roko verižni k in še dosti take ga, je zaupno stisnil komolec gospodično Magdalene. "Ti je prav, otrok?" "('o tebi ne bo žal, srček — Drage so srečke. — Rajši bi—" "Ko! Razumem, kaj hočeš, otrok! Za vsakdanje potrebe bo« I i lire?: sk^bi. — To so moje stvari. — Pa potlej, ves — mnr-j da te sreča (»ogleda z rožnatimi očmi. — Miljonček ne bi bil napačen, kaj deš?'' Seveda ne l»i —" "Vstopiva?*!
"Ampak bom sama izbrala. fVtrtinko, srček.**
44Tvoj Dušan ni umazanec, sem ti dejal že dostikrat, otrok! Tn dokazal menda tudi: Celo srečko, kajpak!"
Sam gospod kolektor Jevnik je Dostregel in podvoril z globokimi pokloni.
Gospodična Magdalena je prevrnila šop srečk s hrbtom navzgor, z nemirnimi prsti pobrskala p<> njih, zamižala in iztegnila.
"Tole, gospod kolektor! Ta bo gotovo zadela premijo, kaj ne, gospod kolektor?'*
"Bo, milostljiva! Nedvomno!' Vso srečo želim! Vso srečo!" j Gospod Dušan Marič, liferant obutve za vojsko in velctrgo-vec, je z elegantno kretnjo roke in z malomarno potezo okrog ust potegnil listnico in plačal. Gospodična Magdalena je spravila drobiž, ki ga jo kolektor vrnil iz tisočaka, v svojo denarnico.
"Saj dovoli«, srček-? Toliko drobnarij potrebujem zn dom in kuhinjo,** je rekla gospodu li-ferantu.
SREČKA ST. 10,541
"O, prosim! Prosim!" je odgovoril gospod verižnik in veletrgovec medeno. Nato pa
sta oba, gospod kolektor in j zalezoval natakarico Faniko. gospod liferant vpisala srečko, J Petinštiridesetleten fant. Oble-olen v debelo, rjavo povezano čen po najnovejši modi. Gla-
IV.
G c« »»od prokurist Samuel Scheibenstein je že tretji teden
knjigo, drugi v drobno, zlato ob rezano beležnico.
Srečka je nosila številko 10,541.
n.
Gospod Jožef, vitez lepe postave in širokega srca, se je razkoračil pred gospodično Magdaleno.
44Ali je bilo kaj/ Si zaslužila za večerjo 7"
dek kakor menek. Priliznjen kot le kaj. Tudi zal, no! Resnično zaL Krepko zrasčen. Svetlolas. Idealen babjek. Če bi ne bilo tistih izdajalskih, komaj za spoznanje predebelih in v pogovoru zmiraj za trohico vlažnih ustnic, mu celo najza-grizenejši nacionalni socijalist ne bi bil v stanju zabrusiti v obraz, da ni polnokrven arijec.
Tudi za kosilo jutri ojtnl-fFmiiki se je prav za prav do
1ZVEŽBANE ŠIVALKE -
izvežhane na malih in ziur-zag strojih, dobo delo pri LKON
HATS, ») W. 35 St., N. Y. C.
(3)
dne!" je odgovorila gospodi« na Magdalena in izpraznila denarnico. Po mizi so zažvenklja !i srobrnjaki.
"Ni slabo," je dejal gospod fožof, ko je proštel.
"In tole tudi še!" . "Sr«H*ka? Eh!! Kaj boš 7 ijof lioterija-goljufija."
"Tudi jaz velim tako! rrndaj jo, čo moreš! Ali denar mi pri-nesi! Vsaj polovico!''
"Bom! — Pa — kaj sem to hotel vprašati, dušica. — Hm — Drugače? — Si trudna?'*
"Od česa; — Konj je to. — Stara raga za v klavnico —" "Toliko boljše," se j«' zarezal gospod Jožef, vitez širokega srca in lepe postave. "Bova skupaj večerjala?'* "Zaradi mene!" "Doma?"
"Doma! Naroči iz gostilne! Gospodinjo pokliči! — Oh! Pila bi! Žejna sem!"
III.
Natakarico Faniko je zazeblo okrog srca.
Nimate dosti pri sebi? Cel stotak manjka v računu! Za božjo voljo!**
"Tako je, angelček moj! Res som nocoj nokoliko previsoko zlezel na lojtre!"
"Ne poznam vas, gospod! Za Kri stove rane, kaj bom začela."'
"Nič, gospodična! Tole srečko zastavim. Jutri pridom tod mimo. — Prineseni razliko. — Dva stotaka je vredna. — Prepričajte so. gospodična!''
Natakarica Fanika je pogledala srečko in pri srcu ji je postalo toplejše.
"Zo prav? fv je v dveh iln«*h no odkupite, gospo«!, bo srečka moja!"
"No protivim se, gospodična!" je rekel gospod Jožef, vitez le]><' postave in šimkega srca.
padel, ali jo je vendarle nekaj odbijalo od njega. Plemenska razlika! (V jo nanesla dobra piilikn. Fanika ni ravno z naj-■»strejšimi očali progletlovala krstnih knjig. Strah prod lo-k;irn«i? TTni! Račnnica? Morda prej. Vsi njeni delodajalci so jo učili, naj nikoli ne računa na pamet, temveč vodno le s svinčnikom v roki.
Tisti veči*r je prokurist gos-po<l Samuel Scheibenstein napadal s topovi najtežjega kalibra. Vsiljiv jo bil do p,ota in še nekaj čez.
"Kaj res nimate srca zame, go-podičiia ? Vsaj drobtinico srca in usmiljenja? Sto za vsakega tako trdi?" je vzdihnil in položil roko podjetni Faniki čez nas.
"Kakor se vzame!*' je rekla Fanika dvoumno in nadaljevala: "Sploh pa me pustite že pri mini s takimi predlogi. Pome niva se nekaj dragega! Kupčijo skloniva, gospod prokurist.*'
"Kupčijo? Kakšno?"
Gos|>od prokurist je bil edini gost v posebni sobici. V veliki pivnici je razgrajalo par de-laveev in pijanih šoferjev in čevljarski pomočnik Srobota jim je tolmačil zadnja uraflna poročila z abesinske fronte.
"V zadregi sem, gospo«l prokurist. — V veliki stiski. — Srečko sem si kupila. — Mislila sem — zaslužim na napitnini. — Toda gostilniški posli slabo nesejo —"
"Pa Fanika?"
"Prodam vam j«» — Srečke. — Na žrebanje no morem čakati. — Gospodar zahteva tedenski obračun —"
"Tn?" je kratko vrezni gospod Samuel Scheibenstein, prokurist in v očeh se mu je vnel žarek upanja.
"Rekla sem, gospod prokn-rist. — Tole je srečka. — Dva
(Nadaljevanje na 4. strani)
SKUPŠČINA ŠPANSKIH RADIKALCEV
navdušeno pozdravlja govornika Zdražene Narodno Fronte. Kot znano, so pri zadnjih »pan skih volitvah zmagali komunisti, socija listi in drugi ra<likalni elementii
Dandanes je že mogoče, da se na podlagi fotografij iz zraka delajo načrti in zemljevidi. Zlasti zemljevidi v velikem merilu bodo poslej imeli za podlago sliko, posneto iz zraka. Nemčija se zadnji dve leti močno peča s tem, da bi katastrske knjige preosnovala in izpopolnila s slikami, posnetimi iz letal.' Tako slika v katastru tudi nestrokovnjaku mnogo več pove, kakor pa najboljša geometrova risba. Poleg tega pa tudi ni mogoče nikdar z navadno geometersko risbo točno zarisati zverižene meje. Zavite, nepravilne ale ka-korsib«>di nere«lne meje kultur v katastru ni mogoče nikdar tako točno označiti, kakor pa to označi fotografija iz zraka. Fotografija ti čisto jasno pove in pokaže, kakšne kulturo so v tem in tem delu spodaj. Močvirni kraji so na fotografiji videti bolj temni. Kjer je na! zemljišču vpeljana drenaža, se' to na fotografiji vidi v obliki vzporednih, nenavadno ravnih i črt. Tjctos hočejo na Nemškem poskusiti, da bi z zračno fotografijo tudi pravilno ocenili vrednost zemlje.
Tudi za prometna sredstva je fotografija iz zraka velike vrednosti, zlasti za zgradbo avtomobilskih cest. Pregledni zemljevid v merilu 1:25,(KX), narejen na p«xllagi zračne sliko, bolj jasno razloži krajevne posebnosti ozemlja, kakor pa najboljši zemljevid, narisan na roko. Podobne usluge lahko dela zračna fotografija tudi pri regulaciji velikih rok. Leta 1935 so v Nemčiji na podlagi zračne fotografije pregledovali gozdove in ugotavljali načrt, po katerem bi bilo treba posamezne izsekane parcele vnovič zasajati. Zračna fotografija razločno pokaže, ali je gozd listoveev, ali iglovcev, njegovo velikost, obliko in lego. Že leta 102S so zračno fotografijo v Nemčiji u-porabljali pri presojanju teh gozdnih vprašanj.
Ta novi način zračnih kart bo prišel zelo v poštev pri vodnih delih, osuševanju močvirij in kultiviranju <loslej neplodnih pašnikov. Zelo se je sponesla poraba zračne fotografije v izmeri 1:1000 za načrte mestnih in tlrugili naselbin.
Sicer je skušnja na Nemškem «lokazala, da zračna slika nikdar ne bo mogla docela nadomestiti dobrega katastersk«*ga načrta, vendar so vkljub temu katasterske načrte izpopolnje-vali z zračnimi slikami vseh panogah. Tako imajo sedaj na Nenišk«*m poloira katastra zračno fotografije. Pri tem so vedno bolj uvideli, da sedanji kataster ni vee v skladu z zahtevami sedanjega časa. Strokovnjak v katastru piše:
"Prava značilnost za naš tako hitro napredujoči čas je, da potr«*bam tehnike in gospodarstva z dosedanjimi metodami merjanja niti oddaleč no umremo več ustrezati."
Takisto so tudi na Francoskem, v Beljyiji, Holandiji in Italiji ugotovili. Vsekakor se torej tudi v zemljiških in katastrskih knjigah bližamo novi dobi. To velja seveda predvsem za države in dežele, kjer so katastri že flavno uvefleni. Tam pa. kjer katastre šele sedaj u-vajajo. boflo pa tudi slabo risani katastri pomenili ogromen napredek.
ftoH boUčtntm tri
boleznim mišic
zahtevajte iretovno-uiiu
ANCHOR -EXjPELLER
H II H I 1 iN

Naročite se na "Glas Naroda" Hajvečji slovenski dnevnik v Združenih drzavaK
KNJIGARNA
216 WEST I8th STREET
NARODA"
NEW YORK, N. Y.
in
Poučni Spisi
AIIN S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 27U strani. Cena ..............1.40
Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni.
AMERIKA IN AMERIKANCI. »pisal Rev. J.
M. Trunk. «0« strani. Trda vez. Ceua......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova druStva in dru^o narodne ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.—
BURSKA VOJSKA. S»5 strani. Cena...........<10
BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 1S1 str. Cena .80
BONTON. 2N0 strnni. Cena....................1.50
Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem življenju.
BODOfl DRŽAVLJANI naj narore knjižico — "How to become a citizen of the United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnil* in zakoni za naseljenec. Cena .....................
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVI ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ....
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena......
V	knjigi je 21 slik in en zemljevid, ^rodovl-na in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetil.
DENAR. Spisal dr. Kari Engliš.
236 strani. Cena ........................
Denarni problem jo zelo zapleten in težaven in ga ni nmg«>če storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodiio-gosiHNlar-ski strokovnjnk. je razširil svoje delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientačnl spis o denarju.
DOMAČI VRT. Spisal M. Flumek. 234 str. Cena Splošno vrtnarstvo: posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobno rastline. 102 sliki.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1™ -»rani. Cena Zanimiv potopis s slikami tistin krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani.
S slikami. Cena ..........................
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 29« strani. Cena ....................
Knjiga so odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki Jo nudi ženam In dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva.
GOSTILNE V STARI LJUBMANI
51 strani. Cena ..........................
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v srotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoliee.
GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......
Opis boiunvtev. v katera so verovali stari Grki.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-
St VIL
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc
Levstik. 220 strani. Cena ................
Levstik. 220 strani. C?na broš. ...9© ve«.
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi In drugi del obsegata 321 strani.
Cena: I. Del.....80----11. Del
Zemljepisni pregled: natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu.
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. «8 strani...
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 05 strani. Cena ........
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez.
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
KUBIČNA RAČUNICA. Trd* vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, i>oezije. •>*) str.
Cena......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 3.32 strani Cena
V	teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhonse. 126 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške iiolitične stranke.
MISTERIJ DUŠE. Spiral dr. Franc Goesti. —
275 strani. Cena ........................
Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja.
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-
melj. S slikami. 190 strani. Cena ..........
Nauk o atomih, tnolekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami.
168 strani. Cena ........................
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh.
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih In neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje In Je torej vest svetovalec v vsakem doom.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____
Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, niegove Bege in navade.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih In ženitnih pisem.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60
strani. Trda vez. Cena ..................
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno m otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa.
.35 .80
.50 .60
.80
.75
.65
.70
1.20 .70
1.50 1.20
.60
1—
.50
.90 1.10
.80
.30
.30 1.25 .50 .75
.70 .70
.50
1.—
1.25
1.—
1.—
.40
.75
.75
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
30S strani. Cena ..........................1.50
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami.
VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slik..mi. 256.
strani. Cena ............................ »90
SANJSKA KNJIGA. S slikami. UK> strani. Cena .60
OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
04	strani. Cena .......................... -25
Napisano v spomin možu, ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko Idejo juco-slovanstva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti ?a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter Zele-zol i varstvo.	/
ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MAJA It. Trije deli: ll»2, 141, i;i3 strani. Cena mehko vez.
Cena vezane
Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čila kakor zanimiva povest ter je sestavljen ih» najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal 1'avel Kuuavcr 107 strani. Cena ........................
V	knjifri so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike uas;u najlepših krajev.
PRAKTIČNI RAfUNAR. Tr.Ia vez. 2.11 str... PrirtW-na knjižb-n. ki vsebnje vse. k:ir Je pri nakupa in prodaji not robno.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ......
Nasveti in navodila, kako se je tr«>l>a obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. V. bor. ::il s* ran i. Cena .... Knjigo toplo priporočimo vsakomur, k! se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobno fibwofije.	f
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................j 50
V	knjigi so opisani predhodniki in i.lejni ute^ meljltelji te svojevrstne ruske struje.
RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75
K<lor se zanima za radio aparate, ne more to knjigi« pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Atulree. S slikami. RAČTNAR. 200 strani. Vezano. Cena .........75
5	pomočjo te knjige vam je mogoči- naglo izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri In teži.
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Kalinšek. ' OSMA POMNOŽIINA IZDAJA. 72S strani, lepo tr«lo vezana. Cena ..................6.—
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50
Doživljaji slavnega raziskovalen, ki je prvi raziskal "črni kontinent".
SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani.
Cena......1.50
V	tej knj"* r«V..ja naš znani potopisee župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja.	'
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7!Ki in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVKN-
SLOVAR. 148 strani. Cena ..............
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena I »rima* {xilovica knjige vsebuje u»*mško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 24S strani. Vezana. Cena 1.45
V	knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil.
SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. «Ir. Zahor ter je namenjena deklieam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................
Na Šestnajstih strum-li je »lr. Frane iHirganc nakratko pojasnil nalezljive siiolne bolezni.
UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60
Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl-
niea in slovar. 2!»5 strani. Cena broš.......1.25
Vezano......1.50
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Vel»er.
352 strani. Cena ........................1-50
VGŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... .50
Zbirka voščilnih listov in iiesmlc k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... JS&
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. —
100 strani. Cena ........................ Ji0
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 4S strani. Cena ..........................
V	prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, gov—ti i k a, glasbenika in časnikarja.
VODNIKOVA PKATIKA za leta 1927. 128 str.
Cena.......
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družl»e ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov. ZDRAVILNA ŽEUŠČA. 62 strani. Cena ...... .40
V	knjižici najdeš v le]»em redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si obraniš in popraviš svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... L9t Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25
Higijena doma in v šoli. Opis bolezni pri mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal
dr. Just Bačar. Cena......................UBS
Sestav, delovanje in nega človeškega teli
.90 .40
.50
.25
JS5
-.50
.60
.35
"WLZ* trzmoDi*
rww lihowst mJOvuNt /tjilt rwu.w. 9
Kje je Eva?
10
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
'GLAS NARODA"! PRIREDIL: I. H.
Zadostovalo mu jo, da jc bila lepa, da jc dobro igrala in da je v svoji ljubkosti stala na odru. Ravno tako jo je rad gledal, ko je vlekla lok, kot jo je poslušal. In tako je mogla biti Eva navzlic mali plači zelo zadovoljna in je tudi bila, čeravno je pogosto neko neznano hrepenenje zavleklo njene misli v daljino. Te misli so vedno poiskale dr. Ludvika Oldena, njenega dobrotnika in rada bi vedela, ako je še v Curihu. Da ni stalno živel v Curihiu, j«* vedela. Rada, prav rada bi tudi vedela, kako se je pisala njegova zaročenka. Sama si pravi, da mora prav gotovo včasih priti v Curih, da se poroči. Kadar so prišle njene misli tako daleč, ji je bilo srce vedno težko.
• • *
Ko se naslednjega dne Ludvik Olden zbudi v hotelu Baur au Lac, opazi, da je že devet. Moral je tedaj hiteti, da pride na postajo po svojo sestro. Ko se obleče in stopi v obedni-co, že najde (ierta Toringa. Sede k njemu in natakar mu z zajtrkom prinese pismo, katero začuden pogleda. Ni bilo. trgovsko pismo in pisava mu je bila neznana.
"Boš oprostil," pravi prijatelju in odpre pismo. In pogled na podpis mu takoj pojasni vse. Podpis je bil: Eva Mantel. S sočutjem, katerega se je sam začudil, bere vrstice, ki mu jih je pisala in ga je bridko zadelo, da je hotela tako brez vsakega sledu izginiti iz njegovega življenja, da je ne bi mogel nikdar več videti. Veselilo ga je, da bi jo zopet mogel videti in ji pomagati. To pa mu je sedaj hotela preprečiti. Iz vsega njenega pisanja pa se je še bolj prepričal, da ni imel opravka s kako pustolovko. 3ji ravno zaradi tega, ker se mn je hotela ogniti, ga je še mnogo bolj vleklo, da bi .10 videl. Saj menda ne bo tako težko najti njeno sedanje stanovanje. Prav gotovo je gospe j Korner povedala, kje je dobila svojo novo službo. Pisala mu je, da je pi<mo, ki ji je prineslo sporočilo o tej službi, dobila pri gospej Korner. Zato je morala prav gotovo vedeti, od kod je pismo prišlo. In takoj sklene, da obišče gospo Korner ob prvi priložnosti
Gert T< ►ring opazuje njegov resni, skoro potrti obraz.
"Menda ni kako slabo poročilo, Ludvik!"
Ludvik se vzravna in naglo potisne pismo v žep.
"Ne, ne, nič važnega," odgovori naglo.
Zdelo se mu je nemogoče govoriti o Evi. Ko pa se med zajtrkom razgovarja s Toringom, vedno misli na njo. Skrbelo ga je, kako službo je dobila in kako ji sedaj gre. In pri tem postaja njegovo hrepenenje, da bi jo videl, še večje.
Po zajtrku se poslovi od svojega prijatelja, da gre, kot sta se dogovorila, sam na postajo. Medtem -se je Toring nameraval vvziti po jezeru in se šele za kosilo vrniti. Ko je Ludvik zopet sam in pogleda na uro, opazi, da ima še nekaj časa do prihoda vlaka. In pravi si, da more še obiskati gospo Korner. Njegov avtomobil je že čakal pred hotelom. Olden gre iz hotela in pravi šoferju:
"Ali boste zopet našli hišo, Vos, kjer ste sinoči odložili onesveščeno gospico! Rad bi poizvedel, kako ji gre."
"Dobro, milosti ji vi gospod, ni daleč od tukaj."
"Dobro, potem pa naglo vozite tja."
_ V nekaj minutah prideta do cilja in Ludvik gre po ozkili stopnicah in takoj nato stoji pred vrati, na katerih je bil napis z imenom Korner.
Ko pozvoni, mu sama gospa Korner odpre vrata, in Ludvik vpraša s prijaznim priklonom:
"Ali moreni govoriti z gospico Mantel?"
Malo začudeno ga pogleda. Kaj hoče ta odlični gospod od njene prejšnje najemnice, ni mogla misliti.
Ne, z gospico Mantel tukaj ne morete več govoriti, ker ne stanuje več pri meni.**
Ludvik takoj opazi v očeh gospe Komer malo nezaupno-sti in uljudno odgovori:
"Žal mi je — gospica Mantel je — da, iskala je službo, ki bi jo ji mogel dati. Ali mi no Ui mogli povedati, kje bi jo mogel najti?"
Ker je gospa Korner vedela, da se je njena nekdanja najemnica mnogokrat pobrigala za kako službo, jo počasi mine nezaupljivost. Postane prijaznejša in pravi obžalovaje: :
"Zelo mi je žal. Vem samo, da je včeraj zvečer prišla po svoje stvari in si je hotela poiskati drugo sobo, ker je njena soba pri meni že zopet oddana 111 ji nisem mogla dati stanovanja. Seveda mislim, da je že včeraj dobila službo ker je za njo prišlo pismo. Saj je sama na tem svetu in drugače od nikogar ni dobivala pisem. Toda pisma ni prebrala tukaj, ker se ji je zelo mundilo."
"Ali mi tudi ne morete povedati, kdo je to pismo pisal? Ali na njem ni bilo nikakega naslova?'*
"O, da, to že; naslov sem prebrala, toda sedaj sem ga zopet pozabila — kaj je že bilo? Ne, ne spomnim se — imam tako slab spomin, gospod."
Ludvik je bil zelo potrt. rim težje je bilo zopet videti Evo Mantel, tem bolj je hrepenel po njej. Mislil jc, cla ne bo našel miru, dokler ne bo popolnoma pomirjen glede njene usode.
"V resnici mi je žal. Iz vsega, kar mi je gospica Mantel rekla, morem sklepati, da bi bila zelo primerna za službo pi meni.
"Kakšna služba pa je to, gospod, če smem vprašati?"
Olden i »omisli samo za trenutek.
"Hotel geni jo postaviti za svojo tajnico."
"O, kako ji bo hudo, ker te službe ne more sprejeti! Sa-mo ko bi vedela, kam je šla."
"Mogoče p r i hodu je dni kaj slišite o njej, cenjena gospa. Ah ji Hočete, prosim izročiti to vizitko in ji povedati, da jo hočem postaviti za svojo tajnico? Mogoče se bo moglo še napraviti, kait to mesto bom |še nekaj časa pusti prazno Zelo vam bom hvaležen, ako mi takoj sporočite, ako bi izvedeli za njeno sedanje bivališče. Do jutri dopoldne sem Še tukaj v hotelu Baur au Lac, pozneje pa velja moj berlinski naslov, ki jc označen na vizitki."
"Dofbro, gospod, na vsak način vam bom sporočila, ako J zopet kaj slišim o njej. Mogoče bo zopet kdaj prišla k meni, ker je nekaj mesecev pri meni stanovala in sve se prav dobro razumelL samo — samo, dobiti ni mogla nobene službe, navzlic terAu, da se je zelo trudila — in človek ima tudi sam dovolj skrbi/'	(Dalje prihodnjič.)
POMLADNA in POLETNA ODPLUTJA
V JUGOSLAVIJO
na slavnih ekspresiiih ladjah
BERENGARIA AOUITANM
18. mar.; 3. apr. 15. apr.; 21. maj
OUEEN MARY
5. junija; 24. junija
Manj kot šest dni na oceanu. — Udobne kabine bivšega turističnega razreda dobe sedaj potniki Tretjega razreda. Elegantna ol»ediiu-a in javni prostori. Siarokrajska kuhinja in brezplačno vino. Pos"b;.;i orkester, kino, |>lesi, igre.
Direkten EKSPRESNI VLAK iz Pariza do ljubi jane.
VELIKOXOC'NI IZLET
Aquitania 27 marca
POSEBNO VELIK POLETNI IZLET
Berengaria 17. jun
P«m1 osebnim vodstvuiu i/.w-žltanega itotuiskega voditelja
SREČKA ŠT. 10,541
Nidaljevanjfl s 3. strani.
Za podrobnos-ti vprašajte pri;
SLOVENIC PUBLISHING CO.
210 \V. 1st h Street, New York
CUNARD WHITE STAR
Naši v Ameriki
V Springfield, III., je umrl rojak Jacob Kužni k, doma iz vasi Dobnidol pri Toplicah. V Ameriki je bil 44 let. Zapušča vdovo, pet sinov, dve hčeri, dva brata in sestro.
V	Chicago, III., so v alley zadaj za njegovo hišo v ponedeljek zjutraj našli truplo :'».'>-letnega Jos. Stanicha. Ležal je z obrazom proti tlom in glavo je imel prestreljeno tako, da se je videlo, da je bil ustreljen, ko je ležal na tleh. Umorjeni je bil napol invalid in kakor izjavlja njegova polsestra Mildred Dragicli, je bil celi dan v nedeljo doma.
★
John Marinič, ki je v Clevo-landu doma, toda je v Lorainu, delil plakate T. W. W. organizacije, v katerih se jo pozivalo delavce Dangler Stove Co. v Lorainu, da se organizirajo, je bil oproščen po sodniku Duf-fvu obtožbe "javnega nemira". Sodnik je izjavil, da politične in civilne organizacije lahko
delijo plakate brez licence.
★
V	Emerald, Cal., je preminula dobro poznana 53-letna »To-liana Požar, rojena Cvar, doma iz vasi Slatnik pri Ribnici. Ranjka je prišla v Ameriko leta 1001 in je bivala prvotno v Minnesoti, zadnjih 11 let pa v Californiji. Poleg žalujočega soproga zapušča tudi 10 otrok in veliko sorodnikov.
Rojaku .Tinkn rdoviču v Clevelandu je pri delu v tovarni padel 150 funtov težak ko-železči na nogo in mu jo zdrobil. Nahaja, se v "bolnišnici.
stotaka potrebujem. — Nujno.
—	Se i;oeoj —7*
Oos]H)d Samuel Scheibenstein j«' pokimal z glavo in s koprnečim pogledom obliznil dekli* od majhnih čevlječkov do oblili bokov, od tod do jadrih prsi pa do 1 »elega vratu in rdečih ust Tn pokimal še enkrat.
"Vzamem srečko, gospodična — Ampak —" "Kaj!"
"Obresti zahtevam —"
"Velike?"
"Ne p rover — no, se pravi.
—	< "ini večjo — gospodična —"
"Morda bi jih plačala —"
"Kdaj zaprete, gospodična?
Ob enajstih ? Počakal vas bom in s<* d -govoriva —"
V.
"(Iospod prokurist Scheibenstein, gospa —" je javila hišna.
"Prosim, naj vstopi."
Hišna je odfrfolela in trenu-jtek pozneje jo v privatni salon gospe Klze Maričevo — pred leti še nekrščono Ktelke Maver
—	vstr i>i I z mapo spisov gospod prokurist velotrgovea, verižni-ka in liferanta Dušana Mariča.
"(iospod šef je davi, prodno jo odpotoval, naročil, gospa, da nujno pošto, ki bi morda dospela opoldne, predložim vam na vpogled in podpis —"
"Ne bodi no>lan. Sami-leben! Semkaj k meni se vsedi pa mi
pove i. kod si so potepal to dni.
—	Niti tvoje senee nisem pošteno videla —"
Gospa Klka so je odmaknila na mehki otomani in na »lun ži vobarvne domače obleke so ji je odprl gumb iz biserno matice.
.Gospod Samuel Scheiben-< stein, prokurist, so je najprej | prepričal, da je predsoba praz-| na, po duri zaprl in previdno obrnil ključ v ključavnici. Potom je mapo s papirji, ki jih jo bil prinesel, zagnal n;i mizo. zdrsnil na otomano in si gospo p]lko posadil na kolena.
"Etel-leben. že štiri dni —"
Gospa Elza-Etelka je sladko utrujena z drhtečo roko podpisovala prokur <fove spise.
"Tako, gospo-l prokurist, — Hvala vam — naj se požurjo v pisarni z odpravkom. — Deček mora na vsak način Se pred Sesti1 ni na pošt — Predolgo sva se zamudila. —''
"Zapovedal bom —'' je rekel gospod prokurist, se naglo pripomni in s tistimi svojimi komaj zn spoznanje predebelimi in vlažnimi ustnicam poljubil gospo Etolko-Elzo pod kodrčke na tilnik.
"Etel-leben! Dušica moja!" ji io zašcpetnl v eveloče u -"Jutri in pojutrišnjem je žrebanje v razredni loteriji. Gotovo si nisi kupila srečke? Poglej, jaz nisem pozabil nate, srce moje! Ne zameri če ti prinašam takole malenkost. Bolj za šalo sem jo vzel kakor za resnico."
Gospa Etelka-Elza jo začudeno vzdignila glavo. "Srečko razredne loterije? — Ah! —" je vzkliknila tako, da se ni vedelo, ali v tistem "ah" leži veselo presenečenje ali užaljeno razočaranje.
"Da," jo zatrepetal gospod Samuel Scheibenstein. "Srečko — Srečk i co —"
"Hvala, mali moj — hvala!" se je zvonko zasmejal a in mu ponudila usta v poljub.
Srečka ji' nosila številko 10.451.
VI.
"Kako si spančkala Etel-leben? Dobro jutro, otročiček moj. Kaj si sanjala, cedra moja libanonska?"
Gospa Etelka-Elza se je na-lik belonmi mačkici pretognila v globokih pernicah, s toplimi lehtmi objela gospoda Dušana in ga vroče cmoknila naravnost na ust:1.
"Krasno som spančkala. o David-leben, ki si kakor jablan
VELIKANOC
/ V VAŠI
DOMOVINI
Potujte v Evropo preko Havre z našimi izletniki na krasnem urfobnem parniku
CHAMPLAIN
27. MARCA
Odpluje z novega modernega imuuuI.i
•SS, za pad na Is. cesta. New York ★
TRETJI RAZRED (lo IJIBLJANE in NAZAJ
ZA SAMO
s198
.00
IN 1 »A VEK
Povratne karte veljavne dve leti.
m<uu:knk kabine . . . iihibnost
1m »BICA II It AN A DRUGA ODPLUTJA IZ NEW YORK:
PARIS 51. marca; 11. aprila
ILE de FRANCE 4- :\p,r: r\apr-:
11. junija
CHAMPLAIN 1. maja 23. maja NORMANDIE---13. maja
in karte vprašajte •lit agilite
SHIPPING NEWS
Na pa mikih. Id so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
P-.polna pojasnila n;iS<_- i»<>ol>!uš<'
UOZ«Ul.
"a.
med d -vjem v kras->« »se .-cm sanjal n o v*» it'* visi v zr.dm i cča -f
k.i
\eknjj '"'uti.n.' Slul 5i*i. Si cča so obeta —"
"Sree-i. o Etel-leben, o roža saronska Kakšna sreča. «► najlepša mod ženami, o lilija v dolinah. ki je ime tvoje kakor izlilo mazilo ? Govori!"
"Sanjala som, o. David-leben. j o blatu -- vso som bila blatna i
<3fceneh JCLne
se, — Oprostite — na svidenje!
Poljubljam roko milostljivi!".
(iospod Mayer-Marie se je
žoli kakor vosek, in zelen kn-
kor irriža zlomljenih kolen pri-
zibal iz predsobo v spalnico.
"Milijon in pol — srečka št.
.	... 10.4:,1. - » jo šepetal kake:
od pota do temena — blato i.aj,,; ^ t,a<Vlla mon
pomen, sroeo, o David-leben. k. , ..Kaj	~ David_l(.bpn?
sipodobon nrazoli, ali n.lado.nniKaj ^	Kj|j .Q (U,jal?
-1	- i . . i Srečka št. 10.4ol je zadela mil-
Bojeee trkanje na lun sr,al- jfm -n })ol „, je z;lvriskaIa „os_
lllcc;_ .	I pa Etelka-Elza. — "O, David-
Kdo *	. Ilebe,	- V.,ie sr,ie -
"Jaz sem. Sara — prosim. — j b]at() _ Sm,a
Gospod šef. — Oprostite, —j <<Sreča.' Kakšna sreča.' Oh!
-ospod Jevnik — tr-ovec — že-f SnM-.ka številka 10,451 se je
irospod David-DuŠan s pestjo
li — ]>rosi — samo za pet minut. — Zelo važno — neodložljivo. — Trgovska — denarna stvar."
"Takoj! Takoj!"
"Jevnik? — Denarna zadeva? — Botr pravični! — Dol-
žan mi je — skraliiral je. — Polom. — O, Bo«; mojih očetov, stoj mi ob strani —" mu je zavrelo v možganih
udaril
"	^.......ka!
Jaz jo imam! Jaz! Xa! Prepri-st"
po čelu — '— — — je moj-i -reč
eaj — moje
! — Oh, srečka — blato mje — poldrugi mil-
jon
Kakor spuščena vrtavka jo irospa Etelka-Elza odplesala k svoji nočni omarici, odprla predalček in histerično se Iiiiii-Vr-el se je iz sodnice v pred-j tn j(. .rospodu Davidii-Dušanu
sv°", pomolila pod nos srečko št.
sobo. V naiiliei niti vr.it jo.i^a zakonskega naj--vetejše^a ni potegnil za selioj.
Gospa Etelka-Elza jo v pižami planila za njim, so po prstih pritihotapila do raze v vratih!? in prisluhnila.	§
"Miljon in pol, gospod Marie I f
—	milijon in petsto tisočakov.'
—	(V-stitain. — Sreeka 5t. lO,-4r">l. — Vaša srečka. — Xo, i»o-mlrito se. irospo 1 ^[arič. — Kaj vam jii? — Xe verjamete? — Častna beseda, gospod Mnrič.
—	Xobena pomota. — Smatral som za prijetno dolžnost, — Moje najsrečnejše čestitko. — Milijon in ])ol! — To ni mačji kašelj — lieliohe! — Klanjam


SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21(1 W. 18th St., New York
I'isitr nam xa rone voznih listov. reserva«-ijo kabin in in>-jasnila ya\ jHjtovanje.

NAJVEČJI PARNIK SVETA "QUEEN MARY'
V ladjedelnici Clyde 11a Škotskem ho te dni dograjen največji parnik sveta "Queen Mary". Zgraditi ^a je dala Cunard pa-robrodna črta ter bo vozil med New Yorkom in Souths mptonom. Svojo pn o vožnjo bo nastopil letošnjo pomlad.
14. niarea:
lie de France v Havre
18. marca:
Europa v Bremen Berengaria v Cherbourg
£1. marca:	, t' !
Paris v Havre
ninrf-a :	L
MANHATTAN v Havre
SI. marea :	i
Cliamplain v Havre	j
Aquitania v Cherbourg	4	r
28 marea:	i	*\
Conle 'li Savola v Genoa
aprila:	(
BREMEN v Bremen
3.	aprila:
Berengaria v Cherbourg
4.	aprila:
Normamlie v Havre	j
5.	aprila:	^ Washington v Ha »-re
10.	aprila :	. 5 -Paris v Havre :'
11.	aprila:
Itex v Genoa
14.	aprila:	\ Europa v Bremen
15.	aprila :
Aquitania v Cherbourg IS. aprila:
Lafayette v Havre T*, aprila:	[
Berengaria v Cherbourg '£\. aprila:	;
Bremen v Bremen He de France v Havre 25. aprila:
Con te ill Savoia v Genoa
2.	maja:	i Normandie v Havre J. Europa v Bremen
Vulcania v Trat
6.	maja:	| ! Washington v Havre
S. maja :
Berengaria v Cherbourg _ 9. maja: Bremen v Bremen Paris v navre	j	j
Ker v Genoa	j
13. maja:
Normandie v Havre
19.	maja: Europa v Bremen
20.	maja: Manhattan v Havre
21.	maja:
Aquitania v Cherbourg
23.	maja: Cliamplaln v Havre Conte di Savoia v Genoa
27. maja:
Normandie v Havre 118. maja :
BERENGARIA v Cherbourg
29. maja:
Rex v Genoa Bremen v Bremen
3.	junija:
Washington v Havre
5.	junija:
(jueen Mary v Cherbourg
Europa v Bremen
6.	junija : Paris v Havre Saturnia v Trat
11. junija:
lie de France v Haire
Aquitania v Cherbourg junija:
4	t
Bremen v Bremen Conte di Savoia v Genoa
17.	junija: Normandie v Havre
BERENGARIA v Cherbourg
Manhattan v Havre 20. junija:
Europa v Bremen
Vulcania v Trst	. •■'.1
Champlain v Havre
24.	junija:	* Queen Mary v Cherbourg
27. junija:
I.afayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg
1.	Julija: Normandie v Havre Washington v Havre
2.	julija:
Berengaria v Cherbourg
3.	julija:
lie de France ▼ Havre Conte d i Savoia ▼ Genoa 8. julija:
Queen Mary ▼ Cherbourg
11. julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre
15.	julija: Manhattan ▼ Havre Normandie v Havre
16.	julija:
Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen
18.	julija:
Rex v Genoa 23. julija: 23. julija:
Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg
25.	julija: Vulcania ▼ Trat
29. julija:
Queen Mary v Cherbourg , Washington t Havre