71
Dopis iz Kanalske doline.
Nam se je veliko  bati naših  puntarskih mejakov, zatorej si naš kantonski komisar močno prizadevajo, nesrečo odvernfti, s ktero nam razjezeni Benečan žuga. Oni so napravili  tudi  narodno   stražo,  ktera vedno na Kanalskim mostu čuje nad popotnikam, in so med kan-tonske podložnike naslednje pismo razglasili: Kanalci! „Viste veselja ostermeli, ko ste pervikrat od visoke sreče slišali, ki so jo ljudomili Ferdinand svojim podložnim narodam podarili. Pa kmalo ste razumeli veselo oznanilo, ktero naš rod v novo življenje vpelje — oznanilo očetove ljubezni,  splošne bratovšnje in prave svobodnosti; zatorej se je vaš duh — zamaknjen v novorojeni  svit-lobi — dvignil k začetniku  vsiga dobriga in krepostna hvaležnost je pred oltar vas  vodila,   izprositi z razvezanimi  jeziki   v   edinim   glasu  nebeški   blagoslov   nad Avstrijanskiga   Visokiga   Sina,   ki je   svojimu  ljudstvu odperl   sveti   zaklad   svoje   serčno - milne   ljubezni.   — Vaše serce se je izlilo v veselne vriske 3,Slava naši-mu Cesarju"  in zveste množice  soglasno petje se je razmivalo  iz junaških   pers po   vašim  krasno osvetljenim   tergu  na   skalnatim   bregu   šumeče   reke.   Rado-voljni  so  se  vaši   izvoljeni junaki  vredovali  v  število narodne straže iz ljubezni do ustavniga Cesarja in ljube domovine, de bi se mir ohranil in pokoj, in de bi se uterdila vaša in  vašiga  naroda   svobodnost;   oni  varjejo,  sebe zatajivši,  na  življenje  in  smert,  vaše  pohištvo   ptuje zlobe; zakaj vas straši priderzno tolovajstvo puntarskiga mejaka, kteriga pa tudi vi, kakor serčno-zvest Terža-čan   in  pravodušni   Gorican le  pomilujete, zmirej se pripravljeni, kadar enkrat njegova norost se umiri, kar Bog kmalo daj, drugej mu podati spokorjenimu prevzet-niku na novo prijaznost svojo zaničevano svobodno roko." „Vas je tudi razžalila divjost, ktero ste iz Krasa slišali, *) pa vaša slavna poštenost in omikano zader-žanje naj bo unimu deželskimu madežu bratovsko zagri-njalo — vi hočete, ne togotni in grozivši se zoper postavo, ampak krotki  in  poterpežljivi boljši čase pričakovati." —
„Blagor vam —ki v tako cvetje in sadje kal svobodnosti izredite, vi, ki se vredni kažete Cesarskima miliga ogleda na vašo podložno deželo, boste tudi vredni najdeni v veliki prihodnosti za mogočen zbor Nemških narodov, ter iejte! že se razgrinja vsred junaških rodov Germanije tribojarno bandero tako blišeče, kakoršno še nikoli ni slovelo. Nji se že priklanjajo, bledi od strahu, uni vladiki, ktere ji je bil nekdaj prevzetni Kor-zičan v svoji kaznjeni častilakomnosti odpeljal in tisto roko vtrudil, ktera jo je sto in sto let častno nosila. "*) V Rihcnbergu na Krasu so  kmetje grajšinskiga oskerlmika
    72
—  In zaupati je, de drugej jo bo prijela tista roka, ktera — deržaje na velikanski zbor in operta na nespremenljivo zvestobo nemških narodov — je za veliko vladanje vkrepenela; zaupati je, de pred Rudolfovim veličastnim vnukam se bo drugej tribojarno znamnje prekanilo z glasnim vošilam nemških sinov: Slava našimu Cesarju
—  Slava naši edini domovini!"
„Takrat bo duh miru in pravice človeštvo presunil, bistroumnost podukov in vrednost modrosti se bo razgla-sovala, vse misli in želje se bodo vpokojile, — takrat ho občna sreča vam , vašim Sočnim bregam in mlajši hčeri jadranskima morja vstala. Zatorej deržite zvesto s svojim Cesarjem in recite še enkrat: Slava našimu Cesarju Ferdinandu — Slava edini avstrijanski domovinilu
28. dan susca 1848.
Vaš prijatel Janez Stein.