Kronika. — Št-vllo uflteljskega osobja v Svld znaSa 13.126 in sicer 7822 učiteljev in 5304, torci Je moških učnlh moči 60% a ženskih pa 40%. Četrttisočletnica ... A. Koraenske- ea. Letos obhaiamo 250 letnico smrti naivečvep.i nedacoea vseh časov in narodov. i. A. Komenskeea. V Amstsrdamu. srlavcem mestu Nizozemske odkriieio Kornenskemu 15. listopada t. 1. spomenik katere?a temelini kameni bodo orepelianl iz Moravske. roistne dežele slavnega oeda?oga. Učirelteki krw; širom češkoslova§ke remiblike se nrinraviiak). da čimsiiaineiše oroslaviio to četrttisočletnico. Proslavi ie določen teden od 15. do 22. listoPada odnosno ves mesec Hstopad. Tudi nameravaio združiti oroslavo Komenske*<> s snominom na beiotforsko bitko. ka^re 300 letnica nade na dan 8. listojiada 'etošnieea leta. — Šolska obveznos. v AmerlkL Amenške^ružene države imaio preko 5 miliionov anal-'abetov starejšlh od 10 let. Ker vživa vsaka<Jržava precejšnjo av.onomijo je bila vpeljana vni'h šolska obveznost le postopoma. Prva drža-Va> ki je storila ta korak v dobrobit svojegaliudstva, je država Massachussets (1852) zadnjap» država Mississipl (1918). — Nemško šolsko vprašanje v Ceško*'°vaški republlkl. Temeljern novega šolskega ^akona zapirajo češkoslovaške oblasti mnogoštevilt»e nomške šole. Kakor poročajo nemškl llsti, So Cehi zaprl! doslej že nad 300 nemš-kih šol in fazredov, vsega pa hočeio zapreti do 500 nemSkih gol. V znak protesta so Nemci napovedall 2a dan 8. ha 9. aktobra splošen šolski štrajk In ^•nška parlatnentarna zveza poziva nemškel^e, na) ta štrajk odločno izvedejo. Posl. dr. °«gman in tovariši so bili pri naučnem ministru na s Podatki dokazali krivlco, ki se godi Nemcem a ^olsketn podroSju. Zahtcvali sc, naj se zapi- ran]e nemSklh šol ustavl, dokler se ne po]asni]o vsa vprašanja, kl tičeio šol. — V letošojlh pnčltnicah so odprli na Ce-škem po raznili mestih preko 500 počltniških te- čajev za deška ročna dela. Priglasilo se je toltko učiteljev, da so iih rnorali precejšnje število zavrniti. •» Samouprava učiteljev ln profesorjev. Stanovska organizacija se razvija v to smer, da bodo počasi stanovske organizaclje odločevale ne le o stanovskihi ampak tudi o strokovnih vpraSanjih svoje vrste. M. Buzek je izdal knjigo: Reforma šolske uprave v čelioslovaški republiki. Tam podaja načrt, kako naj se osnuje učiteljska in profesorska kotnora, ki naj re-uje vsa vprašanja glede stanu, šole ta vzgoje. S tem bl bilo odpravljeno sedanje razmerje napram »šolskim uradom«. — UčKeljsba para v Italijl. Kakor poroča si-cijalistična »L1 avanguardia magistrale* ]e v Italiji samo 85 učiteljskih upokojencev, katerih pakojnina znaša ogromno vsoto letnih 2000 lir. Vsi drugi upokoienci so deležnl pokojnin, ki se giblje mnogo nižje od gorioznačene vsote. Bog se usmill te revne učiteljske parel —r Komlslja za uredltev učheljsklh pokojnln v Italiii ie dovršila prvi del svojega dela In je oddala ves svoj elaborat tehničnemu zavodu, da lzračunl ves potrebni strošek za končno ureditev tega vprašanja. V glavnem so bile sprejete sledeče točke: a) */io pokojnina po 35 službenih letih iii 571etno -tarostno dobo; b) v slučajih delanezmožnosti od 10. do 15. službenega leta toliko 1/sa plače, kolikor je službenih let; c) a/a pokoinina v slučajih delaiiezmožnosti, ki se je pojavila vsled učiteljske službe; č) prlmerna odSkodnina od prvega službenega leta naprej (do 10.) vsled delanezmožnosti; d) 'h pokojnina učiteljeve pokojnine v prid vdovam ln sirotara, ki se lahko raztegne tudi na starše učitelja, če so brez sredstev; e) štetje vseh let, kl jih je služil učitelj prl vseh učnih in vzgojevalnih zavodih, ki so kakorž&koli podrejenl nančnemu ministrstvu, a tudi vseh onih, katerih učit. pokojnine so odvisne od javnfli penzijskih zavodov; f) vštetje v pokojninsko dobo vsega vojaškesa službovanja. Iz tehničnega urada poromajo ti predlogl zopet v prej omen]eno komisijo, od tu pa v parlament, ki bo sklepa! končnoveljavno o njih.